LISTEK. Ob koncertu v Mariboru (6. aprila 1929.) i Naš pevski zbor je imel nastopiti v Ma* riboru že lani o priliki državn^ skupščinc UJU. Koncert sc je mpral radi poteka skup= ščine odložiti in šek ktos je moigočc izvcsti nastop. Če prihaja zbor razraeroma pazrao v Ma< ribor, prihaja pa s pppolnpma npvim sppre^ dom. iP<.smi, ki jih bo izvajal, se pojejo prvič v jMariboru. Skladbo — slovenske in hrvat« skc — so večinoma najnovejše in sp prav tako zanimivc za lajika, kakpr za glasbe* nika. A dasi predstavljajo novo, modernp glasbo, imajo lcpoto, ki j-o ,uiiva tudi glasbe« no neiziobražen človek. V tem jc ppsebnpst sporeda, iki se bo izvajal v Maribpru. Za izvajanje programa jamči ime zibo« rovega vodje, mojstra Kumarja, najmočnej^ šega, najžilavejšega avamgardista naše mo« derne ptsmi. Dvomim, če imamo človeka. ki 'bi s tolikim ognjim propag^iral in širil v jav» nosti skladbe naših najboljših sodpbnih kom= ponistov. Da so dela teh mož dobra, da ima« io umetniško vrednost, je dpkazal izv«n na> ših mej, pred "hladnimi s>odn'iki v tujini. Prof. Kumar je dirigent, ki je šel z našp pcsmijo in /. našimi zbori v Bologno in v Frankfurt, v glasbena središča Evrope. O učiteljskem zboru samem ni treba iz« gubljati besed. Poikazal je svojo sposobnost v Ljubljami in v Zagretni. Obe mcsti razpo= lagati danes v glasbcnem ozir.u z mnogimi sredstvi, obc mesti sta v kritiki izredno stro^ gi in gkdati z ekskluzivističnim očesom na kroge, iki niso prpfesipnistični. Vzlic temu sc je zbor pppolnoma uveljavil in s svojim de* Ipm pogaziti predspdke, ki škpdljivo ovirajp širpk glasbeni razvoj pri nas. O priliiki zad^ njega koncerta v Ljubljani je kritika pri? znala, da je treba zibrati učiteljstvo iz vsc Slovenije in klicati prof. Kumarja iz Zagre= ba, ako se hpoe čuti naša moderna pesem. (»Dom in svet«, 1. in 2. številka letpšnjega ktnika.) Pevski zbor slovenskega učiteljstva je danes resen činitelj našo glasbenc umetnosti. Da se je to doseglp, je b\\o trefoa mmogih žrtev, od katerih so največje žrtve pevcev samih. Za zbor ni bilo ppvsod dovpl) raz^ uiuevanja, ker s.. nismp povsem zavedali, da mu je cilj umetnpst. Preveč smp zamenjavali umetnpst s priložnostnim piopevanjem iz minulih rpdoljubno' čuvstvenih dpb. Šele z delom in z neomahljivim stremljenjem zbora po dosegi umetniške višine so se stvari ne* koliko izboljšale. Propaganda za pevski zbor tudi dancs šo ni prav lahka med učiteljstvom. Vendar se širi zavest, ki pravilno psvetljuje prizade« vanje učiteljstva z zborpmi artistične vred= npsti. Kar je orgamizacija žrtvovala za pcvsiki zibor, je storila za našo glasben.o umetnost. Sicer si večino gmotnih sredstev za svpj ob= stoj pridobi zbor sam, vendar bi ne ibil 'mo* goč brez prganizacije. Učiteljstvo nima včasl niti za vsakdanji krah, pa vendar žrtvuje za povzdigO', za Tazvoj naše glasbe. Njcgpvi uspchi niso brczppraembni — 'danes nam javnost tp priznava — in kar je glavno: ti uspehi sp izključno naše delp, naše žrtve. Učiteljstvp je tprej kulturni činitelj preko pkvira svojega pcklica, in sicer m«čan in uvaževan čimitelj. Pokg ustanovc Mladinsike Matice, ki se razvija v osrednje zalpžnjštvo mladiniskega književnega trga v Skvveniji, je pevski zbor najkrepkejša priča kulturnega pomena glpvenskega učiteljstva, aktivna po» stavka tudi v današnji.'m času. Ko pevski zbor končno nastopi tudi v Mariboru, se ne sme zgpditi, kar se je z.gos dilo o priliki njegoivtga zadnjega komcerta v Ljuibljani. Občinstvo je pokazalo učiteljske« mu pevskemu zboru svojo simpatije z ob^ iskom jkoncerta, večina ljubljanskega učitelj* stva ga ni smatrala vrednega tega, izostala je, kakor da ni to tudi zadeva stanu. Upaiiic, da v Mariboru ni mpgooc kaj takega. Upa? mo, da bodo tovarišice in tovariši še pppzo« rili krog svojih znancev na konccrt, da se bodo zavzeli v prosvetnih onganizacijah za obisk. Toliko stanovsike sebičnoisti je pri vsakem stanu, zakaj bi je ne bilp pri nas? Če dolamo za druge, delamp lahko tudi zase. Rcsnica je, da naš pevski zbpr krije večino svajih -izdatkov pTcdvsem iz lastnih priredi= tev. Zato mu tudi ne mpre biti vseeno1, kaik= šen jc obisk komocrtpv, ki jih prireja. P.otres ben je tudi danes še moralne in gmotne pod= pore, da more iti za svojimi viisokimi cilji. Prosimo tpvarišicc in tovariše v Maritooru in v pkolici, naj mu te pomoči no odrečejo — prpsimo jih radi napredka na5e glasbenc umetnosti same, radi pomena in uveljavljenja stanu ter radi .obstoja učiteljskega pevskega zbora. Naj bi bil jkonoert v visakem pzira priča, da je slovcnsko učitejjstvp faktor, mimo katerega ni mogočc v našem prpsvet* nem življenju. I. S.