Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 130 Ljubljana, četrtek 2. junija 1927 Cena 2 Din ass <«n»i» o»» »jutnj. =» Stane mesečno liin 25-—, za ino-semstro Din — neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo t Ljubljana, Knaflova ulica itev. 5/1. Telefon it. 9072 in 2804, ponoči tudi it. »034. Rokopisi •• ne vračalo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Uprsvntttvo: Ljubljana, Krttcraor« ulica it. s*. — Telefon it. «036. »seratnl oddelek; Uubjjana, Ptctet-nova ulica it. 4. — Tclcion kL «45* T Podružnici: Maribor, Aleksandrova it 13 — Celje, Alekaandrova-coats ~~~ F* i Račun pri poitaem ček.zavodu :L)ub> iana it 11.(41 - Praha £islo?S.tSa Wten.Hr.. iojjm.1 Ljubljana, 1. junija Razlogi za prekinjenje diplomatskih odcošajev med Anglijo in sovjetsko Rusijo postajajo vsak dan jasnejši. Iz-početka zunanji opazovalec ni mogel takoj izprevideti, zakaj je londonska diplomacija smatrala baš v sedanjem trenotku za potrebno, da pretrga tiste stike z boljševiško Moskvo,, ki jih je sama inauguriraia in tako rekoč priporočila v posnemanje večini drugih držav. Da imajo boljševiki v trgovinski delegaciji svoje špijone, to je vedel g. Chamberlain že prej. Iz takih razlogov se navadno ne delajo meddržavne afere. Znano nam je nebroj pripetljajev, da so bile razkrite špijonske organizacije v tej ali oni državi, ki so pogosto delale za kako »zavezniško« in »prijateljsko« državo, in vendar ni nihče take afere razpihoval. Če je torej Velika Britanija smatrala za potrebno, da prekine svoje odnošaje s sovjetsko Rusijo, ie morala imeti za to čisto drugačno podlago. Večina svetovnega tiska ie prvotno smatrala, da zasleduje vsa akcija konservativne vlade v Londonu samo en smoter: pobijanje naraščajoče delavske stranke. Skoro pri vsakih lokalnih ali nadomestnih volitvah se je izkazalo, da konservativna moč peša in da angleška delavska stranka narašča. Konservativnemu meščanstvu v Veliki Britaniji gre za biti ali ne biti. Velike stavke zadnjih let so pokazale resnično socijalno in politično stanje v Angliji v vsej goloti. Dolgo je Bal dwi.no v kabinet okleval. Ni mogel priti do prave odločitve. Končno je zmagalo desničarsko krilo v stranki, ki ga vodi poleg notranjega ministra Hicksa nemirni in k energičnim dejanjem težeči bivši liberalec in sedanji konservativni zakladni minister Churchill. Protidelavske odredbe so se vrstile druga za drugo. Najvažnejši je sindikalni zakon, ki bi se ga pred par leti ne upala uzakoniti niti najkonser-vativnejša velikobritanska vlada. Spor z boljševiško Rusijo pa naj bi dal Bald-\vinovemu kabinetu podlago, da z vso ostrostjo udari po angleškem delavskem gibanju in pripravi celo pot diktaturi. Kaj hitro pa se je izkazalo, da zasleduje angleška konservativna vlada poleg strankarskih ciljev tudi višje državne svrhe, tičoče se celokupnega britanskega imperija. Bolj kot prisotnost nekaj angleških vojnih ladij blizu ruske obale v Baltiškem morju dokazuje to najnovejša energična akcija Anglije v Egiptu. Zdi se. da se je Baidvmova vlada" odločila braniti z vso energijo in z vso odločnostjo življenske interese brit-skega imperija, ld so se po vojni očividno zanemarjali. Svet se ie že privadil misli, da angleška svetovna oblast počasi liira. Boljševiki so jo pod-minirali na Turškem, v Mezopotamiji, v Perziji. Indiji, tia Kitajskem in drugod, Velika Britanija se je proti temu komaj gibala. Če pa sc je ganila, je njen odpor beležil neuspeh za neuspehom. Redko kdo pa je pričakoval, da bi se London še kdaj živahneje zanimal za Egipt, ki se ie dejansko skoro dodobra postavil na lastne noge. Najnovejša angleško-egiptska afera je torej najboljši dokaz za to, da ne zasleduje Baldvvinov kabinet s prekinje-niean odnošajev s sovjetsko Unijo samo ozkih, domačih in strankarskih ciljev, marveč da se je zavedel po dolgi letargiji dejanskega stanja in se odločil k čvrsti obrambi svetovne pozicije britskega imperija. Logičen prevdarek dosedanjih dogodkov nas vsaj sili k temu prepričanju. Jugoslavijo zanima borba Anglije za svetovno kontrolo kot dobrohotnega opazovalca. Zadeva Anglije je, da si ohrani pozicijo, ki si jo je polagoma pridobila po porazu »nezmagljive španske armade«. Pri angleški borbi za obstoj pa so se pojavili fenomeni, ki silijo tudi nas k nekaterim opombam. Najnovejše vesti poročajo, da se Italija živahno zanima za Egipt, da se je celo ponudila Chamberlainu za naslednico Velike Britanije v deželi Tutan-kamna. Dosedaj je London vedel, da se fašisti zanimajo za Nico, Korziko, Tunis, Dalmacijo, Malo Azijo. Čul je tudi, da sanjajo o Malti. Zdaj pa je izvedel, da jim diši celo Egipt. Konservativna vlada je ves čas krepko podpirala fašistično zunanjo politiko. Ta podpora je bila tako dalekosež-na, da bi skoro izzvala vojno nevarnost v jugolztočni Evropi. Odkritje laškega apetita na Egipt je naši državi, ki vedno zasleduje miroljubno politiko, prijetno. Morda bodo polagoma tudi počasni konservativni duhovi v Londonu uvideli, da je nebrzdani fašistični imperi-jalizem nevaren ne le za mir v Evropi, ampak tudi samemu britskemu imperiju. Tudi Grčija proti Rusiji? Berlin, l,-junija, (be.) Grška zahteva.od R' spremembo določb trgovinske po» godbe in namerava ulriniti diplomatsko itrni niteto ruskemu ttgovhafcenm atašeju. Radikalski slavni odbor proti Vukičeviču Zanimivi komentarji k predvčerajšnjemu komunikeju Glavnega odbora NRS. — Pašičevci v ofenzivi — Pred povratkom kralja in min. predsednika v Beograd Beograd, 1. junija, p. Včerajšnji komunike glavnega odbora NRS tvori tudi danes predmet živahnih komentarjev. Največjo pozornost vzbuja odstavek (ki radi pogreške pri telefonski transmisiji danes v «Jutru» ni bil povsem točno reproduciran, op. ur.), kateri se glasi: «konstatovana je jednodušnost pogleda u više raznih pitanja a izmedju ostalih i o potrebi popunjenja Glavnog odbora, kao i o tome da Glavni odbor i od sad vodi stranku u smislu stranki-nog programa, u duhu njenih tradicija i po odredbama njenih statuta.« Ker je konstatirana soglasnost le «v nekaterih raznih vprašanjih® se smatra to kot službeno priznanje, da obstojajo v drugih važnih vprašanjih nesoglasja. Sem se šteje predvsem vprašanje sestave vlade ter razpusta parlamenta, odnosno razpisa novih volitev. Mnogi hočejo v tem videti indirektno nezaupnico dosedanjemu postopanju g. Vukičeviča. Še važnejši je — kakor povdarja «Prav-da», organ g. Marinkoviča — pasus, ki naznanja, da bo od sedaj Glavni odbor NRS vodil politiko stranke. To pomeni, da je do sedaj nekdo drugi vodil ali hotel voditi stranko in je pač poskus odpora proti avtoriteti g. Vukičeviča. «Pravda» vidi v komunikeju objavo pašičevske ofenzive proti Vukičeviču, ki se dosedaj še upa odločno nasloniti se na centrumaše ter se pokazati jake-ga, kar daje pašičevcem priložnost, da so si kot stari taktičarji poiskali prodorno točko, da razbijeio Vukičevičevo fronto. Komentar «Pravde» očitno kaže nervoznost. s katero gledajo demokrati na razvoj položaja. Pašičevci se čutijo očividno precej jake v narodu ter so pričeli že z ofenzivnimi koraki proti svojim nasprotnikom v stranki. Radikalski okrožni odbor v Knjaževcu je izključil Maksimovi-čevega ožjega pristaša posl. Milana Stepanoviča iz stranke. Drugače danes v Beogradu ni :>ilo vidnejših političnih dogodkov. Z napetostjo se pričakuje povratek ministrskega predsednika ter prihod kralja v. Beograd. Gospod Vukičevič, ki se je danes v Nišu sestal z g. Uzunovičem, se po eni verziji vrača v petek v Beograd. ker namerava spremljati kralja v Topolo. Po drugi verziji odpotuje gospod Vukičevič v Pirot in od tam v Južno Srbijo ter bi prišel v Beograd šele koncem tedna ali celo začetkom prihodnjega tedna. Kraljev povratek v Beograd se ori-čakuje za petek popoldne. Kralj se po dosedanjih dispozicijah poda iz Niša v Topolo in od tam v prestolico. V zunanjem ministrstvu se je danes vršila konferenca g. Marinkoviča z demokratskimi ministri. G. Marinkoviča so obiskali skoraj vsi tuji poslaniki, kar se spravlja v zvezo s predstoječimi direktnimi razgovori naše vlade z Italijo. Pred skorajšnjo likvidacijo spora z Italijo? Utrditev Direktni razgovori se pričnejo v najkrajšem času. naših odnošajev s Poljsko Beograd, 1. junija, p. Kakor je izvedel vaš dopisnik, se vršijo v ministrstvu za zunanje stvari velike priprave za direktne razgovore med našo državo iu Italijo. Ti razgovori se pričnejo v najkrajšem času. V ministrstvu za zunanje stvari se naglaša, da se v Rimu opaža znatna dispozicija za uspešno vodstvo teh razgovorov. Naš poslanik v Rimu Rakič je že v vsakodnevnem kontaktu z italijanskimi merodajnimi krogi. Pričakuje se. da bodo pogajanja v krat- Nejasen položaj v Romuniji Vesti o koncentracijski vladi so baje izmišljene. — Liberalci pa zahtevajo narodno koncentracijo v interesu države! — Odpor proti italoiilski politiki Bukarešta, 1. junija, s. Današnji jutranji listi, ki so obžirno poročali o krizi vlade, so bili brez izjeme zaplenjeni. Ministrski predsednik Averescu je izjavil, da ima današnja kem času omogočila likvidacijo spornih. odnosno naraščajočih vprašanj. Doznava se tudi. da so imeli razgovori naših državnikov z zastopniki Poljske glede utrditve prijateljskih odnošajev. med obema državama in zlasti glade vprašanja svobodne luke v Splitu za Poljsko dobre uspehe, ter da bodo ta vprašanja v najkrajšem času ugodno rešena, posebno ker so se poljski strokovnjaki že izjavili za Split. vlada v parlamentu tako večino, da ni za de-misijo nikakega vzroka. Vesti o koncentracijski vladi, ld naj bi se sestavila po želji kralja, se medsebojno pobijajo. Poloficijozna naglaša, da kralj napram ministrskemu predsedniku sploh ni izrazil želje, naj bi se sestavila vlada nacijonalne koncentracije. Ob priliki zadnje avdijence sploh ni bilo nikakega govora o kaki spiemembi sedanje vlade. Oficijelni list vlade dndrepta-rea» piše, da so vesti o narodni koncentraciji, ki se širijo zadnje dni v politični javnosti, brez vsake podlage ter da gre le za prazne kombinacije. Nasprotno pa naglaša oficijeliio glasilo liberalne stranke cVitorub, da je vlada narodne koncentracije nujna državna in narod- na potreba. Današnja vlada je zlasti v zunanji politiki toliko zagrešila, da je skrajni čas, da pride na krmilo močna roka. Obžalovati je, da se je začela rumunska zunanja politika razvijati popolnoma v smislu italijanskih teženj, kar je naravno ohladilo razmerje med Rumunijo in njenimi ostalimi zavezniki. Vlada narodne koncentracije mora skušati, da to največjo napako čim prej popravi. V političnih krogih vladajo v tem vprašanju različna naziranja. Narodna kmetska stranka, ki je druga najmočnejša stranka, odločno odklanja sodelovanje v koncentracijski vladi, dočim izjavljajo voditelji nacijona-listov, da bi mogli sodelovati v taki vladi le tedaj, ako bi bile vse v poštev prihajajoče stranke enako zastopane. Protežiranju poedinih strank, ki se proglašajo za izključne zastopnike rumunske javnosti, je treba vsekakor enkrat za vselej napraviti konec. Pred novo vojaško revolucijo v Grčiii? Venizelos zahteva glasovanje o bil v pozitivnem slučaju Atene, 1. junija, d. Z ozirom na namero vlade, ki hoče sprejeti v armado 600 svo-. ječasno odpuščenih rojalističnih oficirjev, se splošno sodi, da bo v najkrajšem času izbruhnila vojaška revolucija. V vseh političnih krogih vlada veliko vznemirjenje. Kot posebno značilno za resnost položaja se povdarja, da je Venizelos, ki je šele pred par dnevi izjavil, da bo posegel aktiv no v politični boi samo takrat, ako ga bo k temu pozval celokupni grški narod, sedaj stopil iz svoje rezerve in predlagal narodno glasovanje o spremembi ustave, da bi na ta način preprečil izbruh nove državljanske vojne. V republikanskih strankah vlada prepričanje, da bo morala sedania viada v spremembi ustave, na kar bi izvoljen za predsednika najkrajšem času odstopiti. S sestavo nove vlade bo poverjen bivši ministrski predsednik Sofoulis, čigar glavna naloga bo, da izvede ljudsko glasovanje. Splošno se računa s tem, da bo rezultat plebiscita, ki bi se vršil pod republikansko vlado, nedvomno v prilog republiki, nakar bi bil Venizelos izvoljen za predsednika republike ali Pa predsednika vlade. Atene, 1. junija I. Listi objavliajo Veni-zelosov članek, ki govori o reviziji grške ustave, razpravlja o vprašanju mirne konsolidacije države in govori o predlogih, s katerimi bi se dalo to doseči. Članek je napravil povsod globok utis. Člani vlade so solidarni. Pogajanja za trgovinsko pogodbo z Nemčijo Beograd, 1. junija, r. Včeraj je odpoto« vala v Berlin naša' delegacija za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo. Delegacijo tvorijo Milan Todorovič, Aleksander Savič in kot zastopnik ministrstva zunanjih po. slov Pantič. PTvi del pogajanj je naša de. Iegacija zaključila z uspehom, nakar se je vrnila v Beograd po nadaljna navodila Upati je, da se bodo pogajanja v Berlinu kmalu uspešno zaključila. Mednarodna železniška konferenca v Vicenzi Beograd, 1. junija, p. V Vicenzi se jutri začne mednarodna železniška konferenca, katere se bodo udeležili poleg delegatov Jugoslavije in Italije tudi zastopniki Švice, Nemčije, Francije, Belgije, Avstrije, Ho« landskc, Poljske, Rumunije, Češkoslovaške, Švedske in Madžarske. Konferenca bo tra« jala tri dni. Predsednik je švicarski delegat Mater. Položaj v Egiptu ni baš ugoden za Angliio Kljub angleškim vojnim ladjam. — Interesantne debate ▼ spodnji zbornici. — Med Anglijo in Italijo ni dogovora, pravi Chamberlain. — Značilni glasovi angleških listov. — Kaj hoče Italija? London, 1. junija (lo.) Zunanji minister Chamberlain je poroča! danes v spodnji zbornici o položaju v Egiptu. Minister je izjavil, da je postala egipt-ska armada že dalje časa cilj egiptskili politikov. Stranka Wafd je hotela oja-čiti armado in jo podvreči popolnoma svojim namenom. Angleška ^ada ni mogla tega početja mirno gledati, ker je obramba sueškega prekopa življenske važnosti za Anglijo, ki je vrh tega odgovorna za varnost tujih državiianov v Egiptu. Zato ne more trpeti angleška vlada,, da se razvija iz egiptske armade močna vojaška sila, ki bi bila, v slučaju, da preide v sovražne roke, zelo nevarna angleškim interesom v Egiptu. Visoki angleški komisar v Egiptu je sporazumno z angleško vlado predal egiptski vladi noto, v kateri je obrazložil stališče svoje vlade v vprašanju egiptske armade. Vlada je pripravljena, je nadaljeval Chamberlain. na pogajanja vsak trenutek. Dokler pa sporazum ni dosežen, je vlada prisiljena, da varuje svoje interese s tistimi sredstvi, kakor je to storila dosedaj. Ker se je med tam časom politična situacija poostrila, je sklenila vlada, da odpošlje v Egipt tri vojne ladje, ki naj krote nemirne elemente. Pogajanja med egiptsko vlado in lordom Lloydom se trenutno nadaljujejo. Na razna vprašanja je izjavil Chamberlain, da so bile odposlane angleške vojne ladje v Egipt v namenu, da se preprečijo morebitni nemiri, ki bi bili v škodo Egipta, kar bi vsi obžalovali. Na ministra Chamberlaina je bilo med drugim tudi stavljeno vprašanje, je-li obstoji med Anglijo in Italijo dogovor, glasom katerega bi se obvezala Anglija, da proži Italiji v raznih gospodarskih in političnih vprašanjih, kakor tudi v diplomatskih zadevah svojo pomoč. Chamberlain je v svojem odgovoru izjavil, da ne obstoji med Anglijo in Italijo nikak tajen dogovor, ki bi zagotovil Italiji angleško pomoč, razen tistih dogovorov. ki so bili predloženi zbornici in objavljeni v časopisju. Nadalje je bila stavljena na vlado in-tepelacija, ako se ie dotaknil Chamberlain v svojem razgovoru z Mussollnl-jem tudi albanskega vprašanja. Chamberlain je Izjavil, da se je izgovarjal glede Albanije. Mussolini je tedaj izjavil, da Italijanska politika prej- koslej v nikakem slučaju ne ogroža integritete in neodvisnosti Albanije, katero hoče Italija braniti. London, 1. junija.. 1. Listi z edino izjemo socialističnega >L)aiiy Heralda», ki govori o provokaciji, soglasno odobravajo korake, ki jih je pod vzela viada v Egiptu. Konservativna in oficijozna pravi, da bo prisotnost treh angleških križark pomirila nacijonaliste v Alek-sandnji. Komisar Egipta lord Lloyd v6 dobro, kakšen položaj mora zavzeti v sedanjem trenutku napetosti, ko je treba braniti brit-ske interese na Nilu. Egipt, pravi list, ni v stanju branili svoje neodvisnosti, če se Anglija umakne s sedanjega stališča, bo njeno mesto zavzela kaka druga velesila. V sličnein smislu pišejo tudi drugi listi. Liberalna pravi, da vlada vztraja pri svojem protektoratu nad Egiptom in dl zahteva na mestu Sirdarja časinika britanske krvi, ki bo ostal na tem mestu tako dolgo, dokler se vpražanja, ki se tičejo Anglije in Egipta, konSnoveljavno ne razčistijo. piše: Anglija je poslala dve svoji ladji v Aleksandri-jo, eno pa v Port Said. Jasno je, da London ne bo izpremenil svojega držanja in da lord Lloyd ne bo popustil v tistih vprašanjih, o.1 katerih zavisi pozicija Velike Britanije na Nilu in v Sudanu. Anglija sa bo poslužila v Sredozemskem morju po potrebi istih sredstev kakor v Šanghaju. zatekla se bo k orožju in intervenciji; pokazala bo svojo silo in moc. da okrepi integralno pozicijo, ki Ščiti britski imperij. Naši. italijanski interesi v Egiptu, hod i? i moralni, bodisi politični ali gospodarski, pn velikanski. Italijani v Egiptu so ponos, čast in sila Sredozemske Ttalije in predstavljali veliko vrednost, katero vi si pridobili s težkimi žrtvami. Italija misli v sedanjem trenutku na vse svoje so rojake v Egiptu, fe bo egiptski nacijonalizem izzval novo krizo, bo moral paziti na to, da ostanejo Italijani ▼ v?a-ken> oziru neoškodovani. Belgija in Itaiiia Kampanja belgijskega časopisja proti zunanjemu ministru Van- derveldeu Bruselj, 1. junija, d. Reakcijonarni tisk v zadnjem času ljuto napada zunanjega ministra Vanderveldea zaradi njegove politike do Mussolinijeve Italije. V zbornici je vložil klerikalni poslanec interpelacijo, v kateri očita zunanjemu ministru, da ogroža s svojim postopanjem napram Mussoliniju prijateljstvo z Italijo. Ob priliki majskih demonstracij je Vandervelde govoril na shodu, na katerem je nastopil kot govornik tudi neki italijanski emigrant, ki je ostro napadel Mussolinija, dočim se zunanji minister ni hotel udeležiti svečanosti na čast italijanskim vojnim invalidom. Vandervelde je na to interpelacijo takoj odgovoril in naglasil, da odobrava njegovo politiko celokupna vlada. Kar se tiče njegovega osebnega postojianja, to nikakor ne škoduje interesom Belgije, pač pa z interesi države ni v skladu osebno napadanje, ki je naperjeno proti h j emu kot zunanjemu ministru. Glede svojega razmerja do Mussolinija, je naglasil, da sta bila nekoč tesna sobojevnika. da pa je nastal od takrat med njima prepad, ki onemogoča vse 09ebne odnošaje. Če Človek postane minister, zaradi tega ie ni treba žrtvovati svojega osebnega prepričanja. Jasno pn je, da se lahko vsak minister udeležuje prireditev svoje lastne stranke. Napram italijanskemu narodu, zlasti pa napram nesrečnim žrtvam svetovne vojne, pa je gojil vedno najiskrenejše občutke. Rekonstrukcija bolgarske vlade Sofija, 1. junija d. Dasi rezultat nedeljskih volitev še vedno ni defimitivno znan. je razmerje med vlado in opozicijo že več ali manj ugotovljeno. V razdelitvi mandatov ni pričakovati nikakih pomembnejših sprememb. Novo izvoljeno sobranje bo sklicano dne 15 junija h kratkemu zasedanju. Min. predsednik Ljaipčev bo še pred tem podal formalno d emisijo celokupne vlade. S sestavo nove vlade bo po vsej priliki poverjen zopet Ljapčev. ki bo obenem izvršil rekonstrukcijo sedanjega kabineta. V kolikor bo ta rekonstrukcija privedla do sprememb sedanje vlade, še ni gotovo. Po vesteh iz vladnih krogov bo izpadel iz nove vlade sedanji pravosodni minister Ku-lev, ki bo imenovan za poslanika v Beogradu. Tudi sedanji 'trgovinski minister Bo-beševski bo zapustil svoje mesto. Odkritje tajne komunistične tiskarne v Berlinu Berlin, 1. junija, d. Politična policija je odkrila v neki vrtni koloniji v okolici Ber« lina popolnoma urejeno tiskamo. Glasom komunikeja policijsko direkcije gre za taj» no komunistično tiskamo, v kateri so se iskale komunistične brošure, določene za propagando med policijo in državno bram« bo. v neki drugi manjši tiskarni je bilo zaplenjenih več že napol dovršenih brošur. Doslej je bilo aretiranih 10 oseb, preiskava b« se še nadaljuje. Zanimiva resolucija berlinskega kongresa mednarodne unije lig za Društvo narodov Beograd, 1. junija p. Berlinski XI. kongres mednarodne unije lig za Društvo narodov je na predlog naših delegatov sprejel resolucijo: »Smatramo, da čl. 10 pakta Društva narodov proklasnira garancije za vzdrževanje teritorij alne integritete in politične neodvisnosti vseh članov Društva narodov proti vsakemu zunanjemu napadu im izraža svojo željo, da vse države, ki so članice Društva narodov, postopajo po teh načelih napram balkanskim državam in narodom.« Ta resolucija je bila sprejeta soglasno. Kongresa so se udeležili zastopniki vseh Eg iz držav, kj so akreditirane pri Društvu narodov. V tem komunikeju se očitno izraža tendenca, ki obsoja postopanje Italije napram Albaniji, katere teritorij ain o integriteto iti politično neodvisnost kr®. Komunistične demonstracije v Varšavi Varšava, 1. junija, s. Komunisti so pn. redili včeraj poulične demonstracije kot protest proti temu, da so bile nekatere ko« munistične liste za občinske volitve razve. Ijavljene. Tekom demonstracij ni prišlo do nikakega incidenta. Ko pa so postale dc= monstracije v večernih urah bolj resne, je morala policija uporabiti orožje, pri čemer je bilo več demonstrantov ranjenih. Večje 5t«v;lr. komunističnih voditelje"' ic hilo are tiranih. Ostra kritika v lordski zbornici Debata v angleški gosposki zbornici dokazuje, da prelom med Anglijo in Rusijo ni ravno popularen London, 1. junija, d. Včeraj se je na interpelacijo lorda Parmoora pričela v lordski zbornici debata o prelomu od- nošajev med Anglijo in Rusijo. Inter-pelant je v svojem govoru naglasil, da spravlja politika današnje angleške vlade tako Anglijo, kakor Rusijo neposredno v nove vojne zapletljaje. Policijske akcije v notranjosti države in politika diplomacije v zunanjih zadevah bi morale biti strogo ločene. Da se ohrani mir v Evropi, bi bila edino umestna ohranitev diplomatskih odnošajev z Rusijo !n politika, ki bi vsaj sčasoma privedla sovjetsko Rusijo v Društvo narodov. Današnja vlada se bo morala vsekakor vrniti k nekdanji miroljubni politiki delavske stranke. Za njim je govoril lord Balfour, ki je naglasil. da bojazen v sedanje?n trenutku ni na mestu. Govornik nikako- ne uvidi, čemu bi moralo priti do vojne med Anglijo in Rusijo. Prelom diplomatskih odnošajev bo vodil do sličnega razmerja, ki vlada že dalje časa med Moskvo in Washingtonom ne da bi bi! pri tem ogrožen svetovni mir. Ako bi pa prelom dovedel do oboroženega konflikta, ne bo zadela krivde Angleške. marveč sovjetsko vlado, ki stalno izziva. Lord Balfour je nadalje zavračal trditve predgovornika, češ da je delavska stranka najzanesljivejša barikada proti komunizmu. Po njegovem mnenju je levo krilo angleške delavske stranke že popolnoma okuženo od komunizma in je zato skrajni čas, da pod-vzame vlada primerne korake, da pravočasno zajezi nadaljno razkrojevalno delo angleških agitatorjev. V nadaljno debato je posegel tudi bivši indijski podkralj lord Reading, ki je v svojem govoru povdaril, da je bila angleška vlada v ozirom na inten- zivno propagando sovjetske vlade prisiljena nekaj storiti. Nikakor oa ne more odobravati argumentov, ki jih navaja vlada in v smislu katerih ie bifo v interesu angleškega prestiža v Aziji, da ie prišlo do preloma med Rusijo in Anglijo. Angleška vlada je v te;n slučaju vsekakor šla predaleč in se ie ie bati, da ta korak ne bo rodil usodnih posledic na celokupni britski imperii. Govor lorda Readinga ie izzval v vseh političnih krogih veliko senzacijo. Lord Birkenhead. ki je poleg Chour-chilla eden najvnetejših zagovornikov protiruske politike, ie ostro reagiral na izvajanja predgovornikov. zlasti pa vladi vsekakor neprijetno in skrajno neugodno izjavo lorda Readinga in obrnjen proti njemu ironično vprašal, kako daleč bi morale po njegovem mnenju segati provokacije Moskve, d-j bi smatral prelom odnošajev za umesten. Na-glašujoč, da je ruska vlada kršila vse diplomatske odnošaje. je izjavil, da prelom diplomatskih odnošajev nikakor ne bo dovedel do zastoja angleško-ruske trgovine. Rusija bo slejkoprej še nadalje ostala v trgovinskih odnošajih z državami, od katerih ima pri svoii trgovini največje koristi. Ni pa .ob?n .ga dvoma, da bo Rusija še nadalje skušala škodovati angleškim interesom po vsem svetu. Posebne okoliščine, pod katerimi je Anglija raztrgala koorcno nad ruskimi ialzifikati in pustolovščinami, bodo nedvomno zelo dvignile prestiž Anglije v vsej Evropi in po vsem svetu. Zadnji govornik lord Haldane >e v svojem govoru povdarjal. da ie vlada v Svoji protlruski politiki zašla predaleč ter da bi bila z nekoliko več potrpežljivosti z lahkoto rešila vs? soorua vprašanja, ki so motila odnošaje med obema državama. V Moskvi računajo z vojno Sovjetska vojska sicer še ni pripravljena, vendar pa je neizogiben spopad zaradi preloma z Anglijo: Tako pravijo v Moskvi. — Komunistična internacijonala proti opoziciji Trockega Moskva, 1 junija s. Plenarno zasedanje komunistične internacrjooale ie bilo te dni zaključeno. Sprejetih je bilo več sklepov, ki se nanašajo na vprašanja povojnih nevarnosti in revolucije na Kitajskem kakor tudi na delovanje opozicijonalnih strank. Glede nastopa Trockega, člana izvrševal ntga odbora, na plenarnem zasedanju kakor tudi glede sličnega nastopa Jugoslovena Vujovlda J« bilo ugotovljeno, da ie njihovo postopanje načeloma nerazdružlilvo s stališčem, ki ga zavzemata v tzvrševalnem odboru. Vsako nadaljevanje frakcijskega boja jim Je v bodoče najstrožje prepoveda-no. Obenem se pooblašča izvrševalni odbor, da ju sme, ako bi tako početje nadaljevala, izikJJučtti iz stranke. Na zasedanju je bfl izdan poziv vsem delovnim in zatiranim narodom vsega sveta, naj se združijo v obrambo pred kitajsko revolucijo ln za zaščito sovjetske Unije. V tem pozivu se naglaša, da je prelom odnošajev med Anglijo in Rusijo znak največje ne*ra.rnosti za voino. V drugem pozivu izjavlja ruska-komunistična stranka, da je treba prelom med Anglijo in Rusijo smatrati za očiten korak za vojno. Kljub najodločnejši mirovni politiki Rusija ne sme biti nepripravljena za vojno. Končno poziva stranka vse delovne pristaše, naj posvetijo največjo pažnjo vprašanjem za povzdigo narodnega gospodarstva in obrambo ruske države. Berlin, 1. junija s. »L o k a 1 a n z e i g e r« poroča iz Moskve, da ie na velikem zborovanju delavskih organizacij izjavil komisar za vojno Vorošilov, da pomeni prelom med Anglijo in Rusijo skorajšnjo voino. Rusija sicer še ni dovolj organizirana, toda- vojna z imperialističnimi državami ie za Rusijo neizogibna in. se mora za njo pripraviti. Ruska armada je popolnoma zlita v sovjetsko državo. Nato je šef ukrajinske armade izrazil prepričanje, da je tudi ukraiinska armada na razpolago za vojno proti Angliji. Vorošilov je v zadnjih dnevih inspiciral ob sovjetsko-poljski meji rusko armado. Obseg in pomen italijanskega oboroževanja Mussolinljevi načrti. — Vprašanje moralne preroditve. — Dosedanji uspehi militarizacije v Italiji. va Milan. 31. maja. Diplomatska napetost zadnjih dveh, treh mesecev med Italijo in Jugoslavijo je spravila v ospredje vprašanje obsega in pomena italijanskega oboroževanja, ki ie postalo v zadnjem času tako očitno. da se ž njim že temeljito bavijo vojaški krogi vseh na Italiji prizadetih držav. Švicarski generalni štab n. pr. osredotočuje svoje vojnotehnične študije predvsem na obrambo južne meje za slučaj konfikta med Italijo in Francijo, upoštevajoč tezo eventualne italijanske invazije v srednjo in južno Francijo preko švicarskega teritorija. Nesporno .ie. da so se z ozirom na posebno deli-katni položaj Avstrije vršili tudi podrobni pomenki med avstrijskimi in nemškimi vojaškimi voditelji. Bistvena točka italijanskega oboroževanja je ta. da izhaja predvsem iz izkustev svetovne vojne. Ko je 1. 1915. Italija stopila v vojno, so bila njena skladišča prazna. Na vsako puško je I prišlo tedaj le 800 izstrelkov, na topovsko cev pa 1200 krogel j. S tako zalogo tnunicije ie bilo tedaj mogoče izvesti komai kako enodnevno izvidno akcijo, kaj šele dolgotrajno vojno, kakor je bila potem v resnici italijansko-avstrijska vojna. Zato se je fašistični režim že delj časa postavil na stališče, da je tedanja nezadostna tnunicijska oprema zakrivila sramotni poraz pri Kobaridu in da ie treba zato rtalijo na podlagi izkustev svetovne vojne pripraviti za bodočnost drugače. Ne gre za konkretne cilje, pač pa za splošno pripravo vojske. ki naj vzdrži in premaga vse bodoče eventualnosti. Za skrb. ki jo fašistični režim izkazuje vojski, so značilne letošnje proračunske postavke za vse vrste vojske "a kopnem, na morju in v zraku. Ti izdatki znašajo letos v jugoslovenski valuti izraženo približno 14 milijard. Faši- i stični režim je na vladi že pet let, to- I da intenzivno se je vrgel na vojsko šele j zadnja tri leta. Uspehi tega materiial-netra in tehničnega oboroževanja se zaenkrat še ne dajo konkretno ugotoviti. Gotovo je. da se fašistični režim dobro zaveda, da s tem še ni veliko storjeno in da tiči glavna naloga vojaške priprave v normalni preroditvi, ker bi sicer kljub tehnični opremi in pripravi italijanska vojska doživljala zgodovinske tragedije, kakršne pomenijo imena Adue in Kobarida. S tega stališča je treba motriti prizadevanja Mussolinija, da prerodi mlačni in nevojaški duh italijanskega naroda potom novega fašističnega po-kolenja. Ta nova italijanska generacija nai vzraste tako rekoč s puško v roki in z duhom samožrtvovanja. AH ie taka preroditev italijanskega naroda izvedljiva in v kateri dobi, to je glavno vprašanje vsega naoroževan.ia fašistične Italije. Mussolinijevi načrti so torej jasni: Gre mu predvsem za tehnično in moralno pripravo italijanskega naroda, in sicer brez konkretnega, ofenzivnega cilja. To je splošno, načelno, apriorno pripravljanje na vsako vojno eventual-nost. ne da bi se pri tem vsaj še danes mislilo na konkreten ofenzivni ali vojni cilj. Iz časopisne kampanje zadnjih mesecev in tudi iz tega. kar se danes mnogo sušlja v italijanski javnosti glede Jugoslavije. se nikakor še ne more sklepati. da bi se italijanski vojaški voditelji pečali s konkretnimi načrti novega vojnega spopada Kdor pozna ozadje sedanje italijanske politike in ve za sile, ki vodijo vse javno mnenje. lahko take namene demantira. Toli hrupna žurnalistična eksploatacija italijanskega vojnega naoroževanja se od strani voditeljev sedanje Italije izrablja predvsem v diplornatično akcijo v inozemstvu, kjer naj italijanska diplomacija dosega gotove gospodarske uspehe in poizkuša akvirirati nova ^prijateljstva*, zlasti med malimi, nesamostojnimi državami. Italijanski narod ni pripravljen na novo vojno. To dokazujejo tudi akcije v kolonijah, zlasti v Cirenajki. kjer stabilizacija zaseženega ozemlja nikakor ne napreduje tako, kakor bi odgovarjalo tehnični in gmotni premoči italijanske kolonijalne vojske. Fašistični režtm ima ljute sovražnike kljub temu. da ie vsaka opozicija navidezno strta in da se povsod ori 5'avno-stih vrše fašistične parade. Priznati pa je treba, da ie fašističnemu režimu uspelo znatno izpremeniti 'ies italijanskega naroda. Danes je italijanska oficirska uniforma zopet v čis'ih Neposredno po končani vojni so bi'i oficirji na javnih prostorih izpostavljeni zasme- hovanju, tekom svetovne vojne se je defetizem globoko zajedel v italijansko dušo. Danes je vsa vzgoja v s1 iižbi fa-šistovskih idej. Veliko vprašanje -s, bo mogel fašizem vztrajati na ns-.Ja-nji liniji ter osredotočiti zanimanje italijanskega naroda na vojno naoroževanje in na fašistične priprave. O bodočnosti ni mogoče govoriti tako kakor o sedanjosti. Nad italijansko zunanjo politiko bdi Anglija in brez Anglije ali proti njej je vsaka akcija v Sredozemskem morju prilično izključena Lahko se reče, da postaja italijanska zunanja politika v marsičem odvisna od tega, kar konce-dira London . . . Žalitev češkoslovaškega poslanika in države v Budimpešti Praga, 31. maja. h. Listi poročajo, da je ministrski predsednik grof Bethlen zagrešil napram osebi češkoslovaškega poslanika v Pesti dr. Palliera, ki je bil svoje dni poslanik V Vatikanu, težko žalitev. Grof Bethlen je povabil poslanika na diplomatsko večerjo in poslanik je na vabilo sporočil, da se večerje udeleži. Na dan. ko bi se imela vršiti večerja. ie telefoniral tajnik ministrskega predsednika dr. Pallieru. da se večerje udeleže tudi člani habsburške rodbine in da bi prisotnost poslanika češkoslovaške republike povzročila v krogu povabljencev neprijetno atmosfero. Ministrskemu predsedniku bi torej bilo ljubo, ako bi lahko povabil dr. Palliera pri drugi priliki. Listi komentirajo to vest kot nezaslišno netaktnost nasproti češkoslovaški republiki. Poljska in Nemčija Varšava, 1. junija, s. Zunanje ministrstvo sporoča, da je vest o skupnem obisku zsu stopnikov Francije in Anglije pri zunanjem n.inistru Zaleskem, da bi mu priporočila antanto z Nemčijo, popolnoma neosnovana. Justifikacija generala Kleščinskega Kovno, 1. junija, s. Vojno sodišče je raza pravljalo včeraj o obtožbi proti bivšemu generalu Kleščinskemu, ki je bil obtožen, da je vohunil v prid tuje države. Obtožen nec je od leta 1925. dalje do aretacije dajal ruskemu poslaniku v Kovnu materijal o vojaških podatkih. Vojno sodišče je s po* znalo obtoženca krivim in ga obsodilo na smrt. General Kleščinsk je vložil državnemu predsedniku prošnjo za pomilostitev, ki pa je bila odklonjena. General je bil davi ob 3. ustreljen. Nemci in Južna Tirolska Innsbruck, 1. junija, d. V Kitzbiichlu se je vršilo zborovanje Zveze Andreja Hof* Terja, s katerega je bilo odposlano kot od« govor na zadnji Mussolinijev govor o Juž« ni Tirolski odprto pistjso, v katerem se med drugim naglaša, da je nemški narod z juž* notirolskimi Nemci in južno«tirolsko zem« Ijo neločljivo -zvezan ter si ie priboril to ozemlje že pred več kot tisoč leti z bojen, in vztrajnim delom. Veliki nemški narod se temu rzemlju ne bo odpovedal niti ta« krat, ko ga bo moral zapustiti zadnji Ne» Situacija v našem socijalnem zavarovanju Krasen potek svečanosti na Čegni Niš, 1. junija, p. Povodom svečanosti na Čegru je bilo danes vse mesto okrašeno z zastavami. Že ob 8. zjutraj je bilo vse me« sto na nogah ter je po ulicah vrvela živali« j na množica prebivalcev iz vse okolice. Do« i šli so ministrski predsednik Vukičevič, voj« j ni minister general Hadžic, predsednik Na« i rodne skupščine Marko Trifkovič, mnogo« j brojni narodni poslanci, zastopniki vojnih oblastev, češki poslanik šeba itd. Ob 9. zju« traj je do6peI kralj. Ko jc pregledal častno četo je k njemu pristopil niški župan in mu ponudil kruha in soli. Nato se je kralj z Vukičevičem odpeljal na Čegar. Ogrom« na množica naroda ga je burno pozdrav« ljala. Kralj je položil na Sindjeličev sporne« nik venec, za njim pa razni ostali zastop« niki naroda in društev. Poslanec Rankovič je imel govor, v katerem je obrazložil zgo> dovinsko borbo od 1. 1S04. do 1809. Nato so vojaki 15. polka izvajali zgodovinsko bitko na Čegru, oblečeni v tedanje turške in srbske uniforme. Pripravlja se velik diplomatski ukaz Beograd, 1. junija, p. V ministrstvu za zunanje stvari se pripravlja velik razpored, po katerem se bodo izvršila mnoga i m eno« vanja pri naših poslaništvih in konzulatih v inozemstvu. Delegati ministrstva pri zrelostnih izpitih Beograd, 1. junija, p. Prosvetno ministr« stvo je določilo nastopne delegate pri ko« misijah za zrelostne izpite na srednjih šolah v Sloveniji. Za Kočevje je imenovan Josip \Vester. prosvetni inšpektor v p., za Novo mesto dr. Avgust Mušič. univ. prof. v p. iz Zagreba, za Celje dr. Nikola Radojčič, univ. prof. iz Ljubljane, za Ptuj Jeremija Živa« novic, prof. višje pedagogične šole v Beogradu. za mestno žensko gimnazijo v Ljub« Ijani univ. prof. dr. Fran Kidrič, za_ franči« škansko gimnazijo v Kamniku dr. Kari Ce« puder. Na ostalih zavodih vršijo dolžnost delegatov domači ravnatelji. Konkurz Štedionice za Primorje Sušak, 1. junija, n. Dane« je bil izvoljen sledeči upniški odbor pri konkurzu banke Štedionice za Primorje: dr. Milivoj Horle« j vič. dT. Juraj Segen z Reke, dr. Josip Vi« ; rant, dr. Ivo Orlic in Antc- Frantičič. Iz predložene bilance je razvidno, da je bilo dosedaj prijavljenih terjatev za 81 milijo« nov dinarjev, dočim znašajo aktiva 20 mi« lijonov. Malo več pozornosti bi to važno gospodarsko in socijalno vprašanje zaslužilo. In to aktivne, ne samo negativne pozornosti, Danes je o zavarovanju polno kritike, ki navadno izzveneva le v želji po znižanju prispevkov. Kritike med delavstvom se dotikajo po večini zdravniške službe pavšalne kritike iznašajo simulanti in razni drugi izkoriščevalci, ko se jim stopi na prste. V splošnem pa kritike med delavstvom tudi utemeljene niso, kajti naše zavarovanje ni slabo, procent neproduktivnih izdatkov ni tak, da bi zaslužil resno kritiko. Upravni stroški so v drugih državah višvi v nekaterih celo znatno višji. V splošnem je dosežena zahteva , da morajo prispevki priti zopet v neposredno dobro zavarovancem in narod, gospodarstvu. Upravni stroški se ne smejo šablonsko primerjati s predvojnimi, ker taka primerjava je goljufiva. Z dohodki se danes ustvarja mnogo več, kakor se je ustvarjalo pred vojno. Zato je pocenitev upravnih stroškov pravilna ne v razmerju z dohodki, pač pa v razmerju z ustvarjenim efektivnim delom s pomočjo teh dohodkov v povojnih neurejenih prilikah. ki naravno vsako upravo podražujejo. Relativno so upravni stroški danes nižji, kakor so bili pred vojno. Ne rečem, da jih ni mogoče še znižati, toda ta možnost ni tako evidentma in velika, da bi mogla predstavljati kamen resne spodtike. Nevarna je kritika, ki govori o visokih prispevkih. Navadno se sliši, da se zavarovalna institucija koplje v miliionih in da ima denarja dovolj. S tem se tolažijo zlasti zamudni plačniki in so razburjeni, ker so v mišljenju, da milijone zvišujejo. To stran kritike ie treba večkrat boli kritično pregledati in razpršiti nimbns o milijonih. Bolniško zavarovanje je najdražje. Znaša daces 6% dnevne zavarovane mezde, t. j. za delavca n. pr. z dnevnim zaslužkom Din 48 je plačati iz naslova bolniškega zavarovanja dnevno Din 2.88. polovica odpade na delavca in polovica na delodajalca. Toliko je zdravje delavca za posamezno in splošno gospodarstvo pač vredno, da delodajalec zanj dnevno reservita dinar in pol. Skrbeti v dnevih zdravja za dneve bolezni gotovo spada pod elementarne potrebe in dolžnost" vsakega individualnega gospodarstva. Zato je zavarovanje v bistvu na principu vzajemnosti sloneča štednja z malimi zneski za slučaj velikih potreb. Bolniško zavarovanje ie krafkodobno zavarovanje, ki finančno sloni na načelu rednih prispevkov v kritje gotovih rednih neodložljivih izdatkov. Dohodki se sproti konstituirajo. Bolniško zavarovanje zavaruje čisto nepredvidene slučaje, tako po številu kakor intensiteti in času nastopa. Pokojninsko zavarovanje n. pr. ima sigurnejši pogled v svojo finančno bodočnost. Njegov riziko se da dosti točno v naprej ugotoviti. Bclniško zavarovanje ne zbira reserv za bodoče zavarovalne slučaje, ono zbira samo sredstva za že obstoječe potrebe in samo do višine teb potreb. Bolniško zavarovanje živi iz dneva v dan, za potrebe e.nega dne mora isti dan dobiti potrebno kritje. Le kolikor je po skušnjah pričakovati, da v gotovem časovnem obdobju nastopijo izredni izdatki radi izredno velikega števila obolenj (epidemiia influence n. pr.), je treba za take slučaje imeti potrebne rezerve. — Drugega premoženja bol. zavarovalna panoga nima in tudi ni treba, da ga ima. Ko bi se nabiralo drugačno premoženje, bi bilo to dokaz, da so dohodki večji kakor potrebe in dohodke bi bilo v obliki znižanja prispevkov zmanišati. Radi te bistvenosti bolniškega zavarovanja je zlasti v bolniškem zavarovanju nujno potrebno vzdržavati stalno finančno ravnotežje. Ostale panoge zavarovania, ki slone na načelu kapitalnega kritja so torej dolgotrajna zavarovanja, ki zbirajo sredstva za v daljši bodočnosti predvidene zavarovalne slučaje a'i potrebe, časovno krajši čas trajajoč pretres v svojem finančnem gospodarstvu lažje prebole in sanirajo. Kakšna je torej iz teh momentov izvirajoča finančno-gospodarska situacija v bolniškem zavarovanju, odnosno kakšna ta situacija pri obstoječem zakonu sploh more biti? Ali je ugodna, srednja, slaba? Ali nima preveč sredstev, da so zato, prispevki previsoki, ali jih nima premalo, da so zato prispevki prenizki? Odgovor ie: Finančna zakonita osnova našega bolniškega zavarovanja je taka, da praktična situacija ni ugodna, tudi ne srednja, ampak da je na skrajni meji svoje stvarilne zmožnosti da bi imel za posledico zvišanie izdatkov ali znižanje dohodkov, pomenil težko krizo, ki bi se samo s težjo operacijo dala odpraviti, t. j. z zvišanjem prispevkov ali z znižanjem podpor. Eno ali drugo pa bi bil gospodarski ali socialni udarec. Naš zakon o zavarovanju delavcev je napram podporam, katere daje, postavil naj-skrajneje nizko mejo premije. Postavil je zato ie zakon sam nale bolniško zavarova nje v skrajno nevarno situacijo Letošnji finančni zakon v členu '283. pre-i-videva reformo tega zavarovanja. Vsaka reforma si mora biti predvsem na jasnem, ali bo nevarnost odstranila, odnosno vsaj zmanjšala, in kako bo to dosegla. Brez te jasnoftti in sigurnosti je nameravana reforma nevarna. Zato je stvar z mirno krvjo in brez vsakih drugih primesi presojati; kajti, ako je položaj nevaren, je potrebna potencirana previdnost in obzirnost. Reforma more biti dvojna: reforma v finančni osnori in v upra-Ti, ali pa samo v upravi. Upravna reforma je predvsem potrebna, ako postoječa upravna organizacija ogroža finančno osnovo in je pričakovali, da bo upravna reorganizacija utrdila finančno moč zavarovanja, ali je vsaj ne bo zmanjšala. Kjer takega pričakovanja ne more biti, potem je tudi upravna reforma nevarna, ker bi morda pomirila živce, zato bi pa krepkeje zagrabila za žep. Zato moremo in moramo biti le za tako reformo bolniškega zavarovanja, ki nudi jamstvo, da reforma finančne moči zavarovanja vsaj ne bo zmanjšala, ako že ne bolj utrdila ali zvišala. Le misli na to jamstvo morejo biti naša gonilna sila in nam dajati direktne k našim tozadevnim dejanjem in nehanjeni Ko je to jamstro podano, potem moremo pristati na vse drugo, ker vse drugo je le zunanji okras. Zakaj je bolniško zavarovanje v skrajno nevarni situaciji? Zato, ker premija ni v zdravem razmerju s socijalno in gospodarsko potrebnimi i>odporami. Xaša bolniška zavarovalna premija je absolutno in relativno najnižja, ako isto primerjamo z drugimi državami. Temu nasprotno pa so podpore pri nas v vseh ozirih najvišje. Ta navidezna ne-možnost je mogoča samo zato. ker je naše zavarovanje organizirano na principu najširše vzajemne skupnosti, ker cela država s svojimi pol milijona zavarovaucev predstav Ija enoto in se riziki enakomerno porazde-le po celi državi. N. pr. ako v enem srezu nastopi epidemija, s tem vzame stroSke lažje in z manjšimi sredstvi premeee cela država, kakor pa srez sam. Ako bi bil srez samo nase navezan, da bi torej le on sam nosil ves riziko, bi zlasti v slučaju ponavljanja epidemij brez dvoma prišel v težak položaj. Kar je v bolniškem zavarovanju predvsem potrebno, ako hočemo stabilizirati njegove finančne prilike, je novelizacija zakona v onih točkah, ki so danes nepopolne ali pre-liberalne in zato dopuščajo najrazličnejše zlorabe. Brez te novelizacije ni zdravila in neizprosno hitimo še težji krizi nasproti. Da je danes bolniško zavarovanje formalno, v knjigah še aktivno, je razumljivo le zato. ker vsi dosedaj izdani, poravnani in neporavnani predpisi figurirajo med aktivi in ker zakon v pogledu dajatev v precejšnjih krajih države ni v polni meri konsumiraii. Dr. J. B. Politične beležke Sodelovanje med federalisti in disidenti HSS v Dalmaciji V Splitu se je pokjenila akcija za ustanovitev hrvatskega bloka, ki naj bi bil predvsem naperjen proti HSS. Zaenkrat se vodijo pogajanja med federalisti in disidenti HSS. V to svrho je prispel v Split posl. dr. Zanič, ki bo z enako misijo odšel tudi v Dubrovnik. Na povratku bo imel dr. Zanič še en sestanek v Splitu, kateremu bodo prisostvovali po možnosti delegati iz cele Dalmacije. Na tej konferenci bo storjen konkreten sklep o ustanovitvi * Hrvatskega bloka*. Blok po bo vsej priliki začasno samo volilni. Razdor v karlovški organizaciji HSS V mestni posvetovalnici v Karlovcu se je vršil sestanek srezke organizacije HSS. Sestanku ie prisostvoval v imenu vodstva HSS posl. dr. Šibenik. Na dnevnem redu .ie bil spor d.- Grossa z vodstvom stranke v Zagrebu. Pred sejo glavnega odbora HSS v Zagrebu je bila nad dr. Grossom proglašena nekaka obznana. Dr. Šibenik ie poizkušal izgladiti spor med pristaši dr. Grossa in vodstvom stranke. Dr. Gross pa ni pristal na kompromis in ie izstopil iz stranke z izjavo, da bo osnoval novo organizacijo, ki bo verna programu HSS. Tudi ostali delegati, ki so ostali na seji po izstopu dr. Grossa. se niso pomirili. Občinski odbornik Rukavina je podal ostavko na svoj odborniški mandat. Na ta način bodo sedaj obstojale v Karlovcu dve organizaciji HSS. Kako pišejo klerikalni listi o ruski revoluciji, danes, ko jim delavstvo obrača hrbet Znano je, kako jc »Slovenec« pisal o ruski revoluciji, o sovjetih sploh in spi-oh o dogodkih v Rusiji, ki jih je poveličeval v deveta nebesa. Kričal ie proti »buržuaziji«, branil klerikalne »zveze delovnega ljudstva« in se zaletaval proti naprednim krogom, češ da so izdajalci slovanstva. ker so nasprotniki boljševiških metod. Sedaj ko naše delavstvo zapušča klerikalne prevarante je stvar drugačna. Zagrebška »Narodna politika«, list, ki bi rad prenesel na Hrvatsko klerikalizem po vzorcu SLS, piše v zadnji številki o ruski revoluciji in boljševikih nasiopno: »Boljševiška revolucija v Rusiji je brez vsakega konstruktivnega elementa, ker so »vse njene etape in končni rezultati izraženi samo v uničenju vsega, kar je doslej v človeški družbi obstojalo. Ona je tako utopistična, da ni hoteia poiskati nobenega kompromisa z obstoječim nego si je postavila načelo: rušiti vse in nič novega graditi. Dejstvo ie. da na dnu ruske revolucije počiva samo uničevanje in sicer ne samo uničevanje gmotnih vrednot, nego uničevanje vseh umskih, moralnih in verskih vrednot. V političnem pogledu jc anarhija, v socijalnem nihilizem, „v kulturno-verskem pa nasprotje civilizacije, morale in vere. Ruski boijšovizcon predstavlja danes razjarjene razbojniške nagone na vseh poljih javnega življenja«. Klerikalcem so postali ruski boltševiki na-krat »razbojniki«! Da. da časi koketerije s komunisti so prošli. Klerikalci ne upajo več na komunistične glasove in lahkega srca proglašajo sedaj svoje bivše prijatelje za razbojnike! Naš protest proti aretaciji našega dragomana v Albaniji Beograd, 1. junij«, p. Danes popoldne se je v ministrstvu za zunanje stvari vršil« dolga konferenc« naiega zunanjega ministra z albanskim poslanikom na našem dvoru Cena begom. Pri tej priliki je minister M«« rini o vič poleg že izročene note v Tirani vložil tudi ustni protest pri albanskem po« slaniku radi postopanja proti dragomanu. tolmaču našega poslaništva, ki so ga al« banske oblasti aretirale in obtožile vohun, stva. De marša naše vlade je zelo energična in se pričakuje, da bo dragom&n izpuščen. Naši kraji in. ljudje Razstava pogrnjenih miz Včeraj dopoldne ie agitao društvo naših' dam »Atenam, ki se peča s telesno-kultur-no vzgojo, za tri dni v ljubljanski Kazini otvorilo izložbo pogrnjenih miz. Podobne prireditve v Sloveniji še nismo imeli, česar si nikakor ne smemo šteti v čast, zakaj uvajanje umetnostnega okusa v hišo in vsakdanje življenje sploh je pri večjih narodih že .precej dolgo najvažnejša naloga imte&sentnih dam. Marsikdo misli, da je to nedemokratičen pojav višjih' slojev, v resnici so pa ravno naše kmečke gospodinje ustvarile z velikim smislom za leipo in solidno izdelamo opravo stanovanj, ki so lili zna'e z največjim okusom okrasiti z ročnimi deli in cvetlicami, visoke estetske vrednosti domače dekorativne umetnosti, k; se pokažejo posebno ob hišnih svečanostih in praznikih. Gotovo naša slavnostno okrašena kmečka hiša s svojo bleščečo posodo, vezenim perilom in cvetlicami na oknih še v edno daleč prekaša večino stanovanj našega inteligerota, ki sj s cenenimi ntrogati hoče pričara)ti grofovske jedilnice itn salone. Z vseh vetrov priletela darila in 7. vseh veselic znešeni dobitki, vsi mogoči in nemogoči servisi za kavo, likerje, vino. pivo in čaj, nastavki, figurice, vaze ter vedno nove vaze, ves ta neokusni in nič vredni »pofelj* najcenejših bazarjev še vedno tvori ponos naših »gosposkih« hiš.' Če bi se naše dame oblačile z isifim oku-ot. kakor opremljajo svoja sramovanja, bi gotovo nobena ne upala na cesto. Zato hi bila že davno potrebna razstava, ki bi pokazala, kako naj bo stanovanje, posebno drastično pa predočila. kakšno dobro urejeno stanovanje ne sme biti. In ker središče družinskega in družabnega življenja tvori ravno pogrnjena miza, zato ie poskus naših dam vse hvale vredno kulturno de'o. Izložbo v Kazini moramo smatrati precej posrečen prvi poskus raztegniti vzgojo tudi v estetsko smer. Zasto te prireditve ne smemo primerjati z enakimi prireditvami v inozemstvu, kier ob takih prilikah' nastopajo strokovnjak? in že izkušene moči. Za naše prilike je pa izložba prav čedna, čeprav je zelo enostranska, ker se poslužuje pri aranžiramju skoro izključno le starega porcelana, ki so ga dame zbrale kot ljubiteljice antikvitet. Zato je razstava precbllo založena z najrazličnejšimi mizami za belo in orno kavo ter čaj, ne najdemo pa na nji vzgleda za pravilno servi-rar.o mizo vsakdanjega kosila ali večerje. Razstava je prav za prav izložba starega dragocenega porcelana, srebra in drugih redkosti — mize same so zato s raritetami tako preobložene, da ma njih ni več prostora za jed in pijačo. Pravi namen so pa danes pri mizi vendar le okusno servirana in na. najboljši način pripravljena jedila in pa iahkoteo kramljanje. Kakor v vsej dekorativni umetnosti, je .tudi pri mizi glavni princip —- smotrenost. Največji smisel za pravo gostoljubnost in udobnost svojih gostov je .pokazala naša najbolj gostoljubna in najbolj izkušena gospodinja, gospa dr. Tavčarjeva. Razstavila ie par malih mizic za .popoldanski čaj ali kavo in z velikanskimi, udobnimi naslanjači ob njih pokazala, da glavni namen teh prijetnih obiskov ni mizica, temveč komoden počitek in kramljanje v fotelju. 0. na mizici je pa vendar vse, kar le more pospešiti dobro voljo gosta ali domačina. Kot prava hišna mati ni zanemarila niti božiča in ne velike noči, ne vesele družbe gospodov ob majolikah in cinastih vrčih, niti lovcev ob »zadnjem pogonu« v zeleni šumi. In pokazala' ie tudi, da slovenska gospodinja z večjo pazljivostjo postreže goste hišnega gospodarja ali sinov kot lastne prijateljice. Ostale ananžerke so namreč na gospode res skoro pozabile. Ali naj bo njim namenjena le latvica s kislim mlekom, skleda s krompirjem v oblicah na »altdeutsch« mizi z oguljeno »Brandmalerei« in kuhinjsko solni-00?! Kako igračkaiste so vse skodelice iz pristnega dunajskega porcelana, kako lačen je najslajši kofetek z najdebeilejšo smetano pred pošteno kmečko malico v trdni slovenski hiši — kakor mehkužen estet pred zdiravo in močno umetnostjo naroda. Odkod so pa prav za prav vse majolike, ci-nasti vrči, sklede ter krožniki .in tudi ves starinski porcelan, kakor iz kmečkih, z vsem dobrim, lepim in solidnim založenih hiš? Miza iz domačega javorja, pogrnjena z domačim platnom, M so ga z rožami iz-vezle domače hčere, s krožniki in vrči iz bal pred sto leti, šibeče se pod vsemi darovi božjimi in okrašene z rožami z domačega vrta naj bo vzor naše slovenske mostne mize. To je torej edina pogreška razstave, ki jo je najbolj zagrešila naglica pri aranžira-nju, ko so lepe in efektne mize odvzele prostor praktičnim. Drugače pa izložba dokazuje izredno visok nivo okusa našega narodnega ženstva in vse dame, ki so se trudile z zbiranjem in izbiranjem materiala, zaslužijo le pohvalo. " Včeraj dopoldne so dame otvorile po govoru gospe dr. Tavčarjeve razstavo in jo razkazale obilnim udeležencem, ki smo med njimi opazili velikega župana s soprogo, dr. Puca, dr. Windischerja, zastopnika češkoslovaškega konzulata, pozneje pa je raz-stovo obiskal tudi g divizijonar Kalafatovič s soprogo, množica dam in gospodov in tudi gojenke gospodinjske šole v Marijani-šču. Vsi so odhajali z razstave polni hvale, ki gotovo privede še mnogo obiskovalcev iz mesta in z dežele na to kratko, a lepo in zanimivo prireditev. * K zgornjemu poročilu še par splošnih podatkov o ostalem sportno-kulturnem in ženskem delovanju TKD »Atene«. Iz obsežnih poroči! na nedavnem občnem zboru posnemamo, da je .pričelo to agilno društvo prav na globoko orati. Delo je v številnih sekcijah morda še prerazkosano, vse pa kaže. da se bo društvo razvilo v naše prvo žensko-kultumo organizacijo. Iz njenih naprav pa bo morda celo vzklila prva ljubljanska zdravstvena in športna šola. V Za čaj pripravljena japonska soba z gospo Skuškovo zadnjem polletju je »Atena« priredila nič man] kot 103 prireditve in nastope, med drugimi) t »Cvetlično reduco«, otroško maskerado, veliko maskerado, Miklavžev večer, dve gledališki predstavi »Ce pride čarodej«, 20 pravljičnih večerov, 10 mladinskih čajank, športna, zdravstvena in estetična predavanja. razne mitinge in turnirje, 26 predstav svojega marijonetnega gledališča, stalno zdravstveno šolo svojega ortope-dičnega zavoda itd. »Atena« je tudi sodelovala pri številnih kulturnih akcijah. Tako na športnih manifestacijah SK Ilirije in ASK Primorja, pri zbirki za šahovski klub, pri cvetličnem dnevu za gledališke igralce, pri nabiralni akciji kuratorija slepih, pri cvetlični akciji Materinskega dne itd. Društvo je zgradilo nadalje dve novi te-nis-igrišči, aplaniralo svoj hazenski prostor, tako da se njeno zemljišče v Tivoliju prav lepo uvršča v splošni okvir angleških parkov, ki so nasajeni naokoli. »Atena« je izdala mladinsko knjigo »Pravljice o Graiu« in pripravlja izdajo »Belo-mtodre knjižnice«, kjer bodo izhajale monografije športne in žensko kulturne vsebine. Na čelu tega agilnega društva je dvorna dama ga. Framja d>r. Tavčarjeva. Duša vseh inicijativ in akcij je večletna, nenadomestljiva tajnica ga. Kroftova. Njej ob strani so agilne dame ljubljanske družbe, ki na-čelujejo raznim odsekom, tako otroškemu igrišču ga. Potokarjeva, ortopedičnemu zavodu ga. Svetli Seva, telovadnemu odseku ga. Švigljeva. plesnemu odseku ga. Nova-kovičeva. lahkoatletskemu ga. Polakova, hazensk&mu gdč. Jančagajeva, teniškemu ga. Janežičeva, marijanetnemu gledališču ga. Bahovčeva, prosvetnemu ga. Baltičeva, upravi igrišč pa ga. Pajničeva. Bla.gajni-čarka je ga. Rogadyjeva. Kongres železničarjev V Ljubljani se bo vršil od 3. junija do 5. junija v prostorih hotela »Tivoli« II. redni kongres Saveza železničarjev Jugoslavije, na katerem se bo razpravljalo v prvi vrsti o zboljšanju položaja železničarjev, so-cijalne zakonodaje, o koalicijski svobodi itd. Glavna pozornost bo posvečena vprašanju komercializacije železnic. Enako se bo z ozirom na ukinjenje stanovanjskega zakona razpravljalo tudi o akciji za zgradbo želes-ničarskih stanovanj. Dne 4. junija se vrši istotam III. redna balkanska konferenca transportnih organizacij balkanskih držav. Obeh prireditev se udeleže poleg delegatov saveza iz cele države tudi delegati vseh delavskih zbornic ter strokovnih organizacij, ki so včlanjene v »Ujedinjenem radničkem sindikalnem save-zu Jugoslavije«. Poleg lega se udeleže tudi delegati iz inozemstva, in sicer od interna-cijonalne transportne federacije v Amsterdamu njen glavni tajnik Edo Fimmen, od bolgarske železničarske organizacije Makarijev in Isajev. od grške železničarske organizacije Hadjiprodomos in Sonaunides, od poljske železničarske organizacije Maxamin, od rumunske mornarske organizacije Balineanu, od avstrijske železničarske organizacije Weigl in poleg tega več zastopnikov železničarjev iz Avstrije ter delegatov delavske zbornice iz Koroške. Če ima človek srečo... Kdo je dobil glavne dobitke razredne loterije? V torek so bili izžrebani glavni, milijonski dobitki državne razredne loterije. Lahko se reče, da je včerajšnji dan prinesel srečo mnogim siromakom ali vsaj v revnejših razmerah živečim, ki gotovo niso pričakovali, da jim padejo v naročje težki tisočaki, o katerih so doslej le sanjali. Glavno premijo 1.200.000 Din in dobitek 4000 Pin je zadelo 16 ljudi. Srečka številka 24.650, na katero je padel glavni dobitek, je bila namreč prodana v osmih četrtinkah. Srečen slučaj .ie hotel. da so baš te četrtinke kupili revnejši ljudje, ki so hoteli poskusiti svojo srečo, ki pa niso imeli toliko, da bi kupili celo srečko. Po eno četrtino glavnega dobitka, to je po 301.000 Din so zadeli: neki pravoslavni menih iz Sre-ma. mestni nočni čuvaj v Beogradu Krištof Uroševič. ki mora deliti svoj delež 7. nekim bančnim slugom, s katerim sta skupno žrtvovala in riskirala nakup ene četrtinke, nadalje monter vodovoda v Beogradu Velimir Stekovič in neki ruski begunec iz Pančeva. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Četrtek. 2.: -»Pahljača ladv Windermere». Globoko znižane enotne cene. Izv. Petek, 3.: Zaprto. Mariborsko gledališče: četrtek. 2. ob 20.: «Rigoletto». C Kupom. Petek, 3.. Zaprto. , _ „ „ , Sobota, 4.: «Pri belem konjičku*.. C. Za d* ni ikra t. Nedelja. 5.: ob 15.: «ScampaIoi>. Kuponi. Znižane cene. Abonenti popust pri diverv* ni blaga ini. Nedelja. 5.: r?t , zvečer ob 8. pa melodijozna, učinkovita opereta cKneginja čardaša?. Uprizoritev Jalnore drame «Dom». V torek SI. maja so člani dramske sekcije D. R. K. na II. državni gimnaziji uprizorili v Rokodelskem domu ega zdravilstva Josip Petrlč. sin poštnega ravnatelja Josipa Petriča v Ljubljani. 833 + Himen. Poročila sta se včeraj g. dr. Makso Peterlin, notarski substitut v Dolnji Lendavi, in gdč. Nada Peterim roi. Kraut, hčerka odvetnika dr. Krauta v Kamniku ter sestra soproge okr. glavarja Fr. Mar-šiča v Laškem. Čestitamo! * Komisija za pravnozgodovinski drž. izpit. V sporazumu s fakultetnim svetom ju-ridične fakultete v Liubljam je imenoval veliki župan ljubljanske oblasti za pravnozgodovinski državni izpit za triletno poslovno dobo od 1. junija 1927 do 31. maja 1930 nastopno izpraševalno komisijo: Predsednik in obenem izpraševakii komisar za rimsko pravo in zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava predsednik odvetniške zbornice in odvetnik v Ljubljani dr. Danilo Maj a roti. i podpredsednik redni profesor in dekan juridične takukete v Ljubljani dr. Gregor Krek. II. podpredsednik m obenem izpraševatai komisar za zgodovinski razvoj javnega m zasebnega prava redni profesor juridične fakultete dr. Rado KuSej, izpraševanj komisarji: za rimsko pravo rednj profesor iuridičoe fafcufrtete dr. Stanko L a p a j n e . svetnik vi5. dež. sodišča v Ljubljani Rudolf Sterle, odvetnik v Ljubljani dr. Josip Hacin to tajnik juridične fakulteite dr. Viktor Korošec; za cerkveno pravo: izredni profesor teološke fakultete dr. Gregor Rožni a m, svetnik vi S. dež. sodišča v Ljubljani dr. V3a$tair Goli a in dež. sod. svetnik dr. Rudolf $a-j o v I c ; za zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava in za pravoo zgodovino južnih Slovanov redni profesor joridščne fakultete dr Metod Dolenc, načelnik oddelka za soc. politiko v pok. dr. Fran G o r š i č in izredni profesor filozofske fakultete dr. Milko Kos; ?a pravno zgodovino južnih Slovanov redni profesor juridične fakultete dr. Janko Polec. + Zdravniški službi. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje službo pogodbenega zdravnika za splošno prakso v Ljutomeru in v ambulatorlju v Celju. Interesenti se opozarjajo na razpis v vUradnem listu«. * Iz vojaške službe. Izpit za rezervnega podporočnika ekonomske stroke sta v Beogradu napravila Ferdinand Lukas in Ivan Theuersehuh. * Ponesrečen slovenski dijak. Predvčerajšnjim so prispeli v Zagreb na izlet dijaki meščanske šole iz Šoštanja. Ko so posedli Maksimir, je dijak II. razreda meSčanske šole Rasto Brunat, rodom iz Ljubna, v Savinjski dolini padel v neki jarek ter si zlomil nogo nad kolenom. Reševalno društvo ga je prepeljalo v Zaktedno bolnico, kjer so mu tiudiii zdravniško pomoč. * Na lovu za srako smrtno ponesrečil. Sodarski vajenec Alojzii Stelcar iz Creš-njevcev pri Gornji Radgoni ie spleza! te dni na drevo, kjer se je nahaialo srakino gnezdo. Veja se mu je odlomila in deček je padel kakih dvajset metrov globoko na tla ter se težko poškodoval. Ze naslednjega dne ie podlegel težkim poškodbam. + Strokovna obrtna nad. šola v Št. Vidu priredi v binkoštnih praznikih v šolski list Inici razstavo risarskih in spisovnih izdelkov obrtnih učencev. Razstavljeni bodo tudi pomočniški izdelki zadnjih zadružnih pomočniških preizkušeni. * Priznanje slikarja naših nora. Slike naših gora izpod čopiča g. Maksa Koželja v Kamniku so znane širom Slovenije. S svojimi slikami ie v zadnjem času prav okusno okrasil prostore »Društvenega doma« in turisti prav radi teh slik, ki so jim v velik užitek, prav radi posečaio njegovo k e varno in gostilno. Posebno pozornost vzbuja ogromna slika »Pogled z Mokrice na Kamniške planine«, po svoii ljubkosti Pa se odlikujeta sliki rKamniška Bistrica« in :.Znamenje ob potoku v Kamniško Bistrico«. Na te slike so planinci opozoriti tudi dr. Kugyja ob priliki, ko se ie zadnjič mudil v Ljubljani. Dr. Kugy se je na to nalašč peljai v Kamnik, da po6eti M. Koželja in si ogleda njegove slike iz naših gora. Ob pogledu nanje je bil ves vzMčen in očaran. Izrekel ie slikarju zahvafo za izreden užitek in ga bodri! k nadaljnemu delu. Ko se ie vrnil v Trst, je Kožethi poslal svojo knjigo »Aus dem Leben eines Bergstefgers« s tetn-le posvetilom: »Dem genialen Maler der slovenischen Berge H. Makso Koželj in Dankbarkeit und ergebener Freund-sohaft. Triest, Im Mai 1927. Dr. Ju!. Kugy.« (Genialnemu slikarju slovenskih gora I-Maksu Koželju v hvaležnosti in udanem prijateljstvu). To priznanje prvaka sodobnih planincev je gotovo v čast slikam Kamniških gora. 4 Otvoritev nove postaje v Bitnjah. Iz Žabnice pri Škof ji Loki nam pišejo: Na bin kostni pondeljek 6. junija t. I. po prihodu popoldanskega vlaka iz Ljubljane otvorimo tu novo postajališčno zgradbo. Stara koliba, ki je stala doslej na tem prostoru in predstavljala postajališče je bila povod kar najštevilnejšim zbadljivkam mimo se vozečih potnikov. Na poziv železttiSke uprave, da naj zgradimo novo stavbo, smo se lotiH dela in jo v dobrem polletu dovršili. Ni sicer nova zgradba mogočna in velika vendar pa je krajevnim razmeram primerna ter v ponos domačinov sredi prostranega kranj skega polja. Ker smo morali postaviti to stavbo v lasitni režiji, sicer bi se bilo to postajališče ukinilo, je pač umljivo, da kljub naklonjenosti železniške uprave, prispeva-jočih pristojnih občin, požrtvovalnosti interesentov, še nismo mogli pokriti vseh grad bealb troškov. V ta namen in pa v znak srfošnega dobrega razpoloženja nad dovršenim d dom, se vrli na biakoštnl pondeljek popoldne po slovesni otvoritvi na Mfldav-ževem vrtu v Žaboid veHka vrtna veseKca na katero vabimo vse, ki so dobre volje. ♦ Prvo donavsko parobrodarsko drn-štvo v Beogradu je dovolilo 50-odstotnl popust od normalne tarife posetnikom letošnjega velesejma ta sicer na braovozni progi Linz-VVien, na potniški proei Passau-Linz-Wien. Na ekspresrah parnikih med Dunajem, Budimpešto, Beogradom in Diurdjevim pa velja ugodnost, da se z oommateo tarif-sko ceno kupljena karta za nizvodno potovanje vporabi za brezplačni povratne. To pa vetja samo za slučaj, da se sem in tia ponije % ekspres. paroikom. Ugodnost velja oa podlagi sejmske legitimacije za dohod od 19. junija do ia julija, za povratek pa do 25. julija 1927. Za razstavno blago se plača za prevoz v Ljubljano na velesejem cela tarife ter se roba odpremi breotr plačno nazaj v roku 4 tednov po zaključenem veteseimu. 4 Nov mešani vlak na prosi Ljubljana gL koUNovo mesto. Pričenši od 3. junija 1927 vozi na progi LJubljana gl. kol.-Novo mesto mešani vlak z vozovi E. razreda in ima postanek na vsefa postajah in postajališčih. Mešani vlak odhaja iz LjubUane gl. k-ob 18. in prihaja v Novo mesto ob 32.12. Natančen vozni red tega mešanega vlaka je razviden iz posebnega »oglasa« pri potniških blagajnah. * Poškodovane železniške tračnice. Pred prihodom popol dnevnega brzo vlak a na Sušak je predvčerajšnjim nadzornik proge opazit, da so pri velikem tunilu zlomljene železniške tračnice. Dal je takoi alarm in se je posrečilo, da je brzovlak zavozfl na tračnice, ki vodijo na Reko. Vlak le ostal na odprti progi, kjer je bila prevzeta pošta in so izstopili tudi potniki pred gimnazijskim poslopjem. * Tihotapstvo na severni raeE. Organi finančne kontrole v Št Uju v SJov. goricah tn v Sv. Juriju ob Pesnici so v poslednjem tednu prijeli v treh slučatih 5 c. 5. junij PriFBditBu godbe na Militi * Kdo Je zakrivH nesrečo pri Perkoviču. Po železniSd katastrofi, ki se je pripetila na liški progi med Penkovičem in Uneši-čem so bil vsi ranjenci prepeljani v šibe-nlško bolnico, kjer se nahaja sedaj sedem ranjencev. Po mnenju zdravnikov bodo vsi ranjenci ostali pri življenju. Na kraj nesreče je prišla sodna komisija, da se razjasni, kako je prišlo do katastrofe in dali jo je zakrivil obtoženi prometni uradnik na postaji Perkovid, ki je pusti! brzovlak na postalo. ° Grozen doživljaj dveh godcev. Iz Sarajeva sta se te dni dva godca napotila v Dalmacijo iskat zaslužka v kakem sezonskem podjetju. Ker nista imela sredstev za železniško vožnjo, sta se skrivai splazila na streho nekega vagona in na ta način sku šala dospeti v Dubrovnik. Pri Ostrožcu pa vodi proga pod mostom, ki leži le kakih 20 cm višje kakor streha osebnega vagona. Godec Pisar je trčil z glavo ob most ter se pri tem smrtnonevarno poškodoval, dočim je njegov tovariš Kostinček še pravočasno odske1 s strehe in si tako rešil življenje. * ' us samomora sarajevske Igralke. Re'~" .emu društvu v Zagrebu je bilo pi ei jnjim javljeno, da leži na samostan •!» traivniku ob Miramarski cesti deV .a se je zastrupilo. V travi so nasii neza estno gospodično, ki !e bila prepeljana v bolnico, kjer .ii ie zdravnik izpral želodec. Mlada gospodična je Anka Pogačic iz Banjaluke, igralka sarajevskega narodnega gledališča. Kai jo je napotilo k obupnemu činu, ni znano. * 5. Junij. Veselica godbe Vrhnika. Vse preskrbljeno. Imenitna zabava. 837 * Zoper nadležno znojenje uporabljamo z najboljšim uspehom Sanoform. ki odstranjuje neprijeten vonj. Dobi se v vseh lekarnah in drogeriiah. * A11 Vam je c^tevno negovanje zob v breme? S Kalodontom gotovo ni, ampak nasprotno, zadovoljstvo in krepčanje, ki traja celi dan. 150 ITO — zobna pasta najboljša! Za birmance Obleke lastnega izdelka po konkurenčnih cenah kupite najceneje pri tvrdki: JOSIP ROJINA. L.nbljana, Aleksandrova cesta št. 3. 4 Pri naduhi in boleznih srca. pri bolečinah v pljučih in prsih skrofulozi in rahitisu, povečanju ščitnih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne gren-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Jcsef«, ne da bi se pojavila neprijetna driska Dobi se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Tkanina »Eternum«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, manufaktura Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 Danes ob četrt na 10. mier! Velika premijera! • i« Ne zamudite' ELITNI KINO MATICA Iz Ljubljane u— Poravnalna izjava, objavljena pred nekaj dnevi v tekočih procesih med g. I. Jelačinom in nami, je bila pomotoma meti-rana med drugimi dnevnimi noticami, mesto na prvem mestu, kar nai se smatra s tem za popravljeno. u— Razstava pogrnjenih miz v Kazini se definitivno zaključi v petek 3. junija ob IS. uri. u— Geografsko društvo opozarja svoje člane, kakor tudi planince in sploh vse ljubitelje prirode na predavanje dr. O. Stein-bocka o Grčnlandu, ki se vrši danes zvečer v Unlonu. Vstopnice se dobijo v Matični knjigarni na Kongresnem trgu in zvečer pred predavanjem v Unionu. u— Predavanje o Gronlandu. Turistov-ski kliib »Skala, opozairja vse svoje člane na velezanimivo predavanje g. dr. Steln-b6dka o Grotilandiji. Predavanje bo, tako po turistični kakor tudj smučarski strani zelo poučno in je zato v interesu vsakega »Skalaša«, da se ga udeleži in vsaj dekana spozna lepote sicer težko dostopne Grenlandije. — Odbor. u— Društvo za varstvo in vzgojo ptic pevk v LJubljani priredi v času letošnjega velesejma na sejmišSu posebno lepo hi zanimivo razstavo Harcer kanarčkov. Sodeluje 27 gojiteljev teh žlahtnih vrvivčkov. Ta vest bo sigurno vzbutfiJa radostno zanimanje vseh ljubiteljev malih pevcev. n— Zatvorltev poti. Prehod skozi Lat-termanov drevored to. vodi od spotfajega deta bivšega otroSkega igrišča rrrimo vele-sejroskih paviljonov proti pivovarni Union bo v času od 28. junija do mcL 15. julija t L zaprt. Občinstvo naj blagovdB to vzeti na znanje. Zatvoritev prehoda je neobhodno potrebna, ker se sicer tamkaj stoječi paviljoni in sejražSče samo ne bi moglo neovirano pripraviti za otvoritev letošnjega Ljubljanskega velesejma, ld bo dne 2. julija. u— Dvorska knjižnica. Borštnikov trg 1, je odprta vsak delavnik od 5. do 7. popoldne. Knjižnica ima lepo število slovenskih, srbohrvatskih in nemških knjig, katere izposojuje, proti prav nizki odškodnini vsakomur, kdor se zadostno izkaže. u— Šentjakobska knjižnica v Ljubljani, Stari trg 11, je izposodila maja 3339 strankam 12.090 kaiifc letošnje leoo 19.753 strankam 73.938 knjig. Knjižnica, ki stopa s 1. junijem v 17. leto svojega obstoja, posluje vsak delavnik od 4. pop. do 8. zvečer in izposoja slovenske, srbohrvatske (teh ima novih zadnji mesec okoli 200). češke, ruske, nemške, italijanske, francoske angleške in esperantske knjige ter modne liste vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Na razpolago tiskani iroeaiki knjig, ki jih kupi, da si napišeš številke teh doma. u— Pretep pred gostilno. Predsnočnjim okrog 21. ure je stopil v Lasanovo gostilno na dunajski cesti železničarski ddavec V. S. in se pridružil nekemu svoiemu tovarišu. Priče! ga ie pozivati, nai odide na delo vmes pa je pridno praznil kozarce. Slednjič sta se oba že precej vinjena tako spo-rekla, da se nista zamogla obdeiavati več samo z jezikom in sta se raiši dejansko spoprijela. Boj je prišel do viška na hodniku pred gostilno, kier sta se metala ob tla kakor žogi. Zanimivi prizor ie privabil zraven vse polno radovednega občinstva, ki se je imenitno zabavalo. Konec naravnost cirkuškim scenam ie napravi! šele stražnik, ki Je po d-aigem pregovarjanju razdružil ter potolaži! oba akrobata s tem, da ju je zapisal v svoie bukvice. kar pomeni nekaj dinarčkov globe, torej pristrižen proračun izdatkov za hudega dahna-rir.ca v vročem iunKu. u— Prebrisan krojaček. Kroia£ki pomočnik inozemec Fran L. se ie za kratek čas samo tako-le mimogrede, ustavil v Ljub liani in dobil delo pri nekem mojstru na Brinju. Kmalu si je poiskal tudi dekleta, napram kateremu ie hotel igrati imenitnega kavalhia Za to ie potreboval več denarja, kakor si ga je mogel prislužiti. Bil pa je iznajdlive glave in si znal pomagati na tuje stroške. Ko mu ie namreč poštni upravnik Ferdo G. prinese! sredi preteklega meseca blago, da nw napravi obleko, je France takoj obljubil, obenem pa ga »na-pumpal. še za nekaj kovačev predplačila Obleke pa mu niti še dosedaj n! izgotovil. Prebrisanec se ie namreč medtem že naveličal dekleta, vzel v roko spet potno pa-lioo in izginil iz Ljubljane. Seveda ni pred odhodom pozabil prodati več blaga, ki ga ie imel od raznih strank, katerim bi moral napraviti ob!eke. n— Tatvina perila. V noči na sredo se ie bržkone kaka pohajkujoča tatinska ženska splazfla na dvorišče hiše št. 1 v Stross-mayerjevi ulici, kjer je ukradla iz pralne kuhinje okrajnega glavarja Gustava Del-cctta več namočenih posteljnih rtuh in več kosov raznega drugega perila, kakor ženskih in moških srajc, robcev itd. n— Policijske prijave. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 poneverba 1 popadljiv pes, 1 prestopek pijanosti, 1 pretep, 1 prestopek obrtnega reda in 9 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretaciji sta bil: Izvršeni 2 in siceT: 1 radi tatvine in 1 radi izgreda. u— Predprodaja vstopnic za slavnost razvitja prapora in javne telovadbe Sokola I. na binkoštn! ponddjek popoldne je v petek in soboto popoldne v Tiskovni zadrugi, Prešernova ulica. u— Življenje in umiranje v LJuMJani. G!asoni zdravstvenega izkaza mestnega fi-zfkata se je dobi od 22. do 31. maia rodilo v Ljubljani 48 otrok (27 moškega in 21 ženskega spola), umrlo pa ie 19 moških in 14 žensk, skupaj torej 33 oseb in sicer: II oseb za jetiko, 4 za rakom, 3 za prirojeno slabostjo, 3 za boleznijo na srcu. 2 za pljučnico, I za trebušnim legarjem, 8 oseb vsled diugtfa naravnih smrtnih vzrokov. 1 oseba pa je izvršila samomor. Izmed umrlih so 4 osebe dosegle starost nad 70 let. Na nalezljivih boleznih ie obolelo 9 oseb. a— Zobozdravnik dr. Rodoschegg ne or-dinira od 3. do 10. junija 836 u— Kolo jugoslovenskih sester v Ljubljani ima danes v četrtek 2. iunija ob 16. redno odborovo sejo. &3S u— Za obdaritev birmancev priporočamo botTom in botricam tvrdko M. Dolenc na Sv. Petra cesti nasproti hotela L!oyd. V zalogi vseh vrst potrebščine za dečke in ce klice ter velika izbira igTač. 826 u— Radioklttb bo danes v svoiih prostorih na velesejmu zopet polnil akumulatorje Člani naj ji bizroče oskrbniku velesejma g. LogaTju. a— Dve prijateljici. K tozadevnemu članku, objavljenem v »Jutru« 27. maja t. 1. se nam poroča, o tej novi tarifi le Din 16. Računiio se bo namreč za prvi km D« 10, za vsakega na-daljnega Din 6, če je avto največ štirisedež-ni Za čakanje stane četrt ure 5 Din. Za povratek velja le polovična cena. če se vrne avto prazen, sicer pa prejšnja. V noči po 22. uri se cene zvišajo za 50 para pri kilometru. Ob birmi, krstu in podobnih slučajih sme znašati račun največ Din 150. Novi avtomobili morajo imeti tudi taksa-metre, ni pa ta obveza še splošno predpisana, češ da pri starih avtomobilih taksa-metra ni mogoče uvesti. Vsaka avtotaksa mora imeti maksimalni tarif, tako da potnik lahko preračuna stroške na podlagi kilo-meterskega kazala ki ga mora imeti vsak avto. S to uredbo bodo izvoščki s konji še > boli izpodrinjeni, ker bo sedaj vožnja z avtom za dafjše proge kot n. pr.v LImbtrš celo cenezša, s kolodvora v mesto pa le za 1 Din dražja, ker znaša osnovna tarifa za vožnje po mestu s konjem Din 15. a— Prijava za vstop v učiteljsko službo na srednjih šolah ln učftelflščlh mariborske oblasti Izprašam absolventi filozofske fakultete, ki nameravajo v šolskem letu 1927-28 vstopiti v učiteljsko službo na srednjih šolah oziroma učiteljiščih mariborske oblasti, naj se prijavijo pismeno pri velikem županu mariborske oblasti (prosv. oddelku) v Mariboru najpozneje do 25. junija 1927. V prijavi naj navede kandidat stroko, iz katere je izprašan. a— V zavodu šolskih sester v Maribor«, Samostanska ulica it. 4, bo od 6. do vštetega 10. iaatja razstava ženskih ročnih del in risb. Vodstvo zavoda vabi starše učenk in druge prijatelje mladine, da si ogledajo koffico Je dosegla tukajšnja šolska tdadež v tekočem šofekem letu. Razstava bo odprta vsak dan od 8. do 12. to od 14. do 18. 841 h Celja Kleroradfcatoa zveza. Vest o Jdero-radikaini združitvi za bodoče volitve v Narodno sk«p5etoo ne more v Celju nikogar več presenetiš. Celjski klerikalci in radikali so že danes tako tesno med seboj združeni, da Jih ne loči prav ničesar več v iavnem življenju, druži oa enako sovraštvo do vseh narodnih voditeMev in kulturnih delavcev, H so ostafi vse svoie življenje zvesti svojim narodnih in napredno-kultur-ntm načelom In Jih niso zvabile v nove stranke niti osebne ambfcfie niti kake zasebne koristi. Ali si klerikalec aH radikal, je v Celju že tako vseeno, da ponujajo pri agitaciji za občinske volitve klerikalni pri-zanjači službe in druge udobnosti pri radikalih, radikali pa v klerikalnih podjetjih. Toda tisti, ki bo šel na te lhnance, bo tem sigurneje obsedel med dvema stoloma. e— Smrtna kosa. Na Tehariu pri Celju je umrl posestnik gostilničar m mesar g. Franc 2ohar. Pokojnik ie bil splošno spoštovan in priljubljen mož. Pogreb se je vršil v pondeljek na teharsko pokopališče. V invalidskem domu v Cel tu je umrl v torek, dne 31. maja v 32 letu starosti vojni invalid Fr. Otter. Bolehal Je že več let na jetiki. N. v m. P.! e— Surovost Pri lesnem trgovcu g. Win-terju v Zrečah pri Konjicah se ie spri v torek, dne 3. maja Žagar Franc Soje z domačim hlapcem Avg. Potnikom. Ta ga je zabodel z nožem v trebuh tako nevarno, da je Sojčevo stanje zelo opasno. Sojca so prepeljali takoj v celjsko javno bolnico. e— Izgnani. 29. letni privatni uradnik Štefan Fnrzo, rojen v Odesi in tia pristojen je bil te dni za vedno izgnan iz naše države 19 letna brezposelna služkinja Ilona Kuhar, rojena v Andrejcih. srez Murska sobota, je b0a izgnana za 10 let iz območja srezkega poglavarstva celjskega, 25 letna Ana Žitnik, rojena v Ljubljani in pristojna v Trbovlje pa kot nepoboljšljiva tatica za 10 let iz mariborske oblasti- e— Celjske brivnice bodo na binkoštno nedeljo ves dan zaprte, v pondeljek pa od 8 do 11. ure dopoldne odprte. e— Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremii trgovcev naznanja, da uradtrje referent zbornice v torek dne 7. junija t. 1. od 8. do 12. dopoldne v ravna-teljski sobi. Prevozne družbe d. d. (poslopje carinarnice) v Celju, Savinjsko nabrežje it 7, Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet o zadevah, katere zastopa zbornica, se vabijo, da se pri njem v določene.m času zglase. peronospora na hmelju! sc zatre sigurno s pjHmelinom". Dobi se v drogeriji .SANITAS", Celje. Iz Trbovelj t— Rudarska slavnost na Sv. Planini. Na binkoštni pondeljek se bo vršil tradicijo« nalni pohod z rudniško sodbo in zastavami na čelu na Sv. Planino, ki je ena najlepših točk v naši občini. t— Plenarna seja občinskega zastopa. V torek 7. t m. ob 4. popoldne je sklicana v trško posvetovalnico plenarna seja občin« skega zastopa, na kateri se bo izvolilo 5 odbornikov v šolski odbor v Trbovljah in 5 odbornikov v Hrastniku. t— Zaključek rudarske Sole v Trbovljah. Te dni je bilo zaključeno šolsko leto 1926/27. Ob tej priliki se je sestal šolski odbor, predno so se delila spričevala. Po« leg odbornikov so bili navzoči tile zastop« nrki raznih korporacij: g. Klenovšek za krajni šolski svet in za občino, g. Deželak iz Laškega za okrajni zastop, ravnatelj inž. Pauerr za TPD., g. Anton Župančič III. za I II. rudarsko skupino in dvomi svetnik Str« tiar za rudarsko glavarstvo. Poročilo o de« Ruvanju v preteklem letu je podal voditelj šole g. Plavšak. Iz njega posnemamo: Pr©< teklo leto je bilo 22. leto obstoja rudarske Sole v Trbovljah, ki je za delavstvo, ru» darstvo, podjetje in državo velikega pome* na. Začetkom leta se je vpisalo v L letnik 29 učencev, v H. letnik pa 23. Redno jo obiskovalo pouk v L letniku 8 in v IL letni« ku 17 učencev. Vzrok, da je število rednih obiskovalcev padlo, je iskati predvsem v reduciranju delavstva in zadostitvi vojaške obveznosti. Redni šolski napredek je ovira« k zlasti neenaka Šolska predizobrazfea. Vodstvo šole si je pomagalo s tem, da je pustilo prizadete brelzplačno poučevati. Dru ga težkoča je bila, da se je pri rudniku ne« enakomerno delalo, enkrat na vse tri tretji« ne, drugič zopet popoldne in ponoči ili dopoldne in popoldne. Pri konferencah so se vsi gospodje izjavili, da so s I. letni« kom manj zadovoljni, da pa so učni uspehi v IL letniku zadovoljivi ali celo prav do« bri. Ta pojav se dogaja redno vsako leto in je psihološko čisto razumljiv. Po refe« ratu g. Plavšaka se je sestavil proračun za 1-1928-. ki je omogočen s pomočjo občine in TPD. Po razdelitvi spričeval je bila otvor« jen« razstava šolskih izdelkov, ki jo jo po« setilo moogobrojno občinstvo. Iz Novega mesta n— Novomeška sokolska župa napravi v nedeljo 5. t. m. izlet v Karlovec, kjer bo do nmščajske tekme in obenem proslavi« tev 251otnice ondotnega Sokola kakor tu« di razvitje naraščajočega in članskega prt« pora. n— Hmeljarstvo v novomeškem okraju. Na vzpodbudo tukajšnjega srezkega k me« tijskega referenta g. Frana Malaska so ne« kateri kmetovalci v okolici Trebnjega in Novega mesta poskusili z nasadi hmelja. Posajeno je 2 ha zemlje Hmelj se dobro razvija, je videti zdrav in se ovija ns kole. En sta* ntsad v okraju trpi zelo od volu« harjev, ki požirajo cele vrste sadik. Zato pozor na tega škodljivca! Peronospore še ni opaziti. n— Sejmi v novomeškem okraju. V me> secu juniju se bodo vršili sledeči sejmi: v Žužemberku 9. t. m., v Trebnjem 13. t m. v Veliki Loki 21. t. m., v Kandiji 23. L m.. v Čermošnjicah in v Mirni 24. t. m. ter v Mirni peči 30. t m. Vsi ti sejmi so obi« čajno Jako dobro obiskani. Iz Ptuja j— Za binkoštne praznike v Ptuj/ Ves ljudski vrt, kjer se vrši o binkoštnih praz« pikih sokolsko slavje, je oživel od pridnih rok. Inženjerji, delavci, zasebniki, vse dela in se vrti z orodjem, da se postavijo šotori in drugo. Vseobče zanimanje za prireditev ki utegne biti ena največjih od vseh dose« danjlh, je zelo veliko. 201etnica Sokola v Metliki in proslava lOletnice majske deklaracije Metlika, 30. maja. Srce Belokraijine, bela Metlika, ki je ved« no prednjačila in dajala vzpodbudo celi Beli Krajini za povzdigo narodne zaved« nosti, je praznovala danes dvojno slavje. Na današnji dan poteka dvajset let, ko se je v Metliki našla dvajsetpetorica narodno« zavednih in napredno mislečih neustraše« nih ljudi, da so položili temelj razmahu Sokolstva v Beli Krajini. Sokolska ideja, ta večni ogenj, ki sta ga zanetila Tyrš in Fiigner, je zaplapolal v skromnem plamenu pred petino stoletja tudi v Metliki. V spo» min na ta pomembni dogodek je jugoslo« venska sokolska Metlika praznovala ta sve» čari in veliki praznik ter ga obenem zdru« žila s proslavo desetletnice majske dekla« racije. Ze v soboto so napredni sokolski mesca« ni razobesili narodne zastave v proslavo teh dveh pomembnih dogodkov. Vsa okna so bila bogato okrašena in razvetljena, za kar naj bo izrečena vsem narodno«napred» nim in sokolskim Metličanom zahvala. Vsled velikanskega naliva se bakljada in povorka Sokolstva žal nista mogla vršiti v soboto zvečer. V nedeljo zjutraj je zado= nela sokolska koračnica na trgu; domača mestna godba je napravila obhod po mestu. Ob 6. zjutraj je nato pričela društvena tekma. Tekmovalo je 5 vrst: moška deca, nižji in višji oddelek, moški naraščaj, žen« »ka deca in ženski naraščaj. Prvenstvo so odnesli v nižjem oddelku moške dece: Sve» tozar Weiss, v višjem oddelku: Anton Drobnič in Tone Horvat, pri moškem na» raščaju Slavo Sašek, pri ženski deci Anica Kambičeva, pri ženskem naraščaju Milica Omerzlova. Tekmovalo jih je v vseh vr« stah skupno 41. Dopoldne se je vršil slavnostni izredni občni zbor, po katerem sta članstvo in na« raščaj odkorakala na pokopališče k Sv. Ro« ku, na počaste spomin umrlih br. Sokolov ustanovnikov. Po govoru br. staroste je so« kolski oktet zapel žalostinki rVigred« in «Na grobih«. Ob 20. je iz telovadnice krenila povor« ka z godbo na čelu, da proslavi svojo dvaj« setletnico in obenem desetletnico majske deklaracije. Vse mesto je bilo razsvetljeno, a povorko je od vseh strani viharno po« zdravljalo napredno in Sokolstvu naklo. njeno meščanstvo. Povorka se je ustavila pred hišo br. staroste, ki je Sokolstvo in meščanstvo pozdravil in omenjal, da je Vremensko poročilo IleleofoloSki «a«nri » Ljubljani 1. junija 1927. ViSiii« bnr. ti Primorju, drugi dan proti Iliriji. Kakor smo že včeraj javili igra prvak štajerske in Gradca, Grazer Athletik Klub za binkoštne praznike v Ljubljani. Ilirija in Primorje sta se sporazumela za skupen angažma tega renomiranega nasprotnika. Tako bomo imeli za Binkošti dve prvovrst* ni športni prireditvi. V zmislu tega spora« zuma, ki ga je v ostalem le prav toplo pozdravljati, igra GAK. prvi dan proti Pri« morju, drugi dan pa proti Iliriji. Prvo gostovanje GAK. v Ljubljani bo gotovo vzbudilo največje zanimanje naše« ga športnega občinstva. Gradčani so danes brezdvomno najmočnejše amatersko mo« štvo Avstrije ter predstavljajo v tem ozt« ru nekakega neoficijelnega prvaka amater« ske klase. S svojo izvrstno nizko kombi« natorno in fair igro so enakovredni so vrsta niki z najuglednejšimi dunajskimi profesi« jonalnimi moštvi, kar pač najbolje dokazu* jejo doseženi rezultati z dunajskimi profe« sijonali. — Tako je med drugimi moral znani BAC. kloniti na Dunaju pred njimi s 3 : 2 in je v revanži zmagal le z 2 : 1. Istotako je zgubil Wiener Sportklub na Dunaju z 2 : 1, Slovan je igral z 2 : 2 ne« odločeno, istotoliko tudi \VAC., \Vacker in Vienna sta oba podlegla z 1 : 0. Poleg teh izvrstnih rezultatov je GAK dosegel še nadaljne lepe uspehe, ki jih objavimo še pozneje. Zelo lepe rezultate so dosegli Gradčani tudi na svoji sedanji turneji po Jugoslaviji; tako so gladko porazili pre« tekli teden prvaka Zagreba Haška z,2:1, v nedeljo pa so igrali s splitskim Hajdukom 1 : 1. Tekmi bosta za naša dva najmočnejša kluba v Ljubljani prav težka preizkušnja ter bosta morala podati svojo najboljšo igro, da dosežeta dober in časten uspeh. Službene objave LNP. (Iz sej upr. cdbora dne 10. in X. V. 1921J JNS opozarja z dopisom št. 297, da so iz poljskega nogometnega saveza izključe« ni sledeči klubi: Wisla (Krakov), Ruch (Ka« tovice). Pogon (Lwow), Lodzki KS (Lodz), Warta (Poznanj), Torunski KS (Torun) in Polonia (Varšava). Člani JNSa z ozirom na pravila FIFA ne smejo sklepati tekem z navedenimi klubi. — JNS razglaša z do« pisom št. 371, principijelni sklep seje upr. odbora z dne 25. 4.: aOpraštati kazne kaž* njenim igračima smije jedino i isključivo glavna skupščina JNSa». — Na znanje se vzame demisija člana upravnega odbora LNPa g. L. Florjančiča. — Na znanje se vzamejo zapisniki 13. in 17. seje Medklub« skega odbora v Mariboru. — Vsled prijav posl. odbora se kaznujejo po § 52. kaz. p. klubi SK Slovan z globo 50 Din radi opc« tovane zakasnitve nastopa k pokalnim in prvenstvenim tekmam; SK Jadran z globo 25 Din, ker pri pokalni tekmi s Primorjem ni oddal propisne postave moštva; TSK Merkur z Din 25, ker 24. IV. ni oddal pro« pisne postave moštva; SK Ptuj z 50 Din, ker 10. IV. sploh ni oddal postave moštva; ZSK Hermes s 50 Din, ker kljub pozivu v «Jutru» z dne 22. IV. ni javil sestave mo« štev v tekmah 17. in 18. IV. v Gradcu. ZSK Hermes se obenem ponovno poziva, da predloži zahtevane sestave moštva te« kom 8 dni. Enako se poziva SK Ptuj, da v istem roku javi sestavo svojega raošva proti SD Rapidu dne 10. IV. — Kazenske« mu odboru se predasta gg. L. Florjanči5 in Nemet, člana SK Slavije, radi kršitve § 44 k. p. po prv. tekmi Svoboda : Slavija. Z ozirom na dopis Sekcije ZNSa z dne 10. V. v zadevi opetovanih dejanskih na« padov na sodnike opozarja upr. odbor Idu« be LNPa z vsem povdaikom, da nosijo ravje in vam bo dalst dnevnim neAo van SARGOV ALODONT polno odgovornost za varnost sodnika na igrišču ter jih poziva, da ponovno vpli= vajo na igralce, da se vedejo na igrišču in vobče proti sodniku tako, kot zahtevajo to pravila in športna disciplina. Upravni od« bor priporoča obenem sekciji ZNS«a, da sodniki po potrebi omeje klavzulo, s kate« ro navadno označijo izključitev iz igre za zadostno kazen, Io na uvaževanja vredne slučaje. (Nadaljevanje sledi.) Službeno iz LLAP. Čitajo sc s pravom takojšnjega nastopa za SK Ilirijo: Outrata Vinko, Pavšič Pero, Strehovec Bogomir; za ASK Primorje: Svetic Slavko, Persche Fri« derik. — Proga za Jutrovo štafeto se spo« razumno z darovateljem spremeni, ker je Dunajska cesta za tek momentano nespo« sobna v toliko, da je start na Bleiweisovi cesti (arena Narodnega doma), prva preda« ja ob mitnici na Gosposvetski cesti, ostale predaje in proga pa ostane kot doslej. SK Ilirija, ASK Primorje, SK Jadran in ZSK Hermes morajo postaviti rediteljstvo; pr« voimenovana po deset, drugoim-enovana po tri reditelje, ki se imajo javiti ob 10. pri g Pevaleku ob vhodu Narodnega doma. Neizpolnjevanje naredbe se bo strogo ka« znovalo. — ASK Primorje se poziva, da po« šlje delegata v svrho dogovora glede med» narodnega mitinga; sestanek se vrši ob 14.30 v kavarni Evropa. — V petek 3. t. m. se vrši ob 19. v posebni sobi kavarne Evto« pa sestanek juryje za «Jutrovo» štafeto. Sledeči gg. se naprošajo, da se sestanka sigurno udeleže: Slamič L., Sancin S., Gre« gorič. Čop, Oblak, Baltesar, Gnidovec, Ka« lin D., Vončina, Podgornik, Cimperman, Ček, Gostiša, Hladnik, Zeleznik, Rotar, Jerman, Sbrizaj, Kosec, Vrančič, Mahko« vec, Hiti, Goričar, Povše. — Za LLAP: dr. Knaflič, Pevalek. Službeno iz JHS. Danes zvečer točno ob 20.30 seja upravnega odbora. Prosi se točne in polnoštevilne udeležbe. Hajduk se ne udeleži tekmovanja za državno prvenstvo. Z ozirom na določitev mest, kjer se bodo vršile nadaljne tekme za državno prvenstvo, Je odbor splitskega Hajduka imel izredno sejo, na kateri je sklenil, da ne bo sodeloval v tekmovanju za državno prvenstvo. JNS ie namreč od« redil, da igra Hašk na domačih tleh 4 tek« me, BSK 3, Sand 3, Hajduk 2 in Ilirija 1. To razdelitev utemeljuje JNS s finančnimi razlogi. Izgleda torej, da smatra JNS naše športne klube za pridobitvena podjetja. Športna stran mu je torej postranska stvar. Posledice takega postopanja so pač sklepi, kakor ga je storil Hajduk. SK Ilirija (ženska sekcija). Danes po« poldne ob 18.30 prvenstvena tekma z dru« Sino ASK Primorje. Sledeče igralke naj bo« do točno ob 18.15 na igrišču Atene: Saplja, Brodar, Koch I. in II., Mirtič, Rupel, Tram« puž, Medveš. Opremo in eno žogo je prine* sti s seboj. Nogomet nt turnir v Ljubljani. 5. juni« ja t. 1. se vrši na igrišču SK Ilirije nogo« metni turnir med SK Svobodo, Maribor, SK Amater, Trbovlje in SK Svobodo, Ljublja« na za pokal, katerega daruje SK Svoboda Ljubljana. Tekma utegne biti mteresantna, ker je SK Svoboda eden najmočnejših ma« riborskih klubov in bo boj s SK Svobodo Ljubljana posebno oster, ker je poslednja pridobila nekaj novih moči, katere prvič preizkusi v tej tekmi. SK Slavija. Danes ob 19.30 pri Štoru seja poslovnega odbora. Prosi se za polno« številno udeležbo. Istotam jutri ob 20. se« stanek nogometašev Z ozirom na pri j a« teljsko tekmo s SK Trbovlje, se morajo člani I. moštva sigurno udeležiti sestanka. SK Ilirija (damska sekcija). Danes ob 18.30 se vrši na igrišču Atene tekma rez. družin Ilirije in Primorja. Ob 18. se morajo zglasiti sledeče igralke: Brodar, Rihar, Koch L in II., Trampuš, Medveš. Sokol Razvitje prapora Sokola I« na Taboru Prvi predzletni dan V. pokrajinskega zleta JSS v Ljubljani 1927. bo na binkoštni pondeljek dne 6. junija, ko razvije Sokol I. svoj društveni prapor. Spored slavnostnega razvitja bo nastopni: Dopoldne od 10. do 12. izkušnje za popoldanski nastop, vstop« nina k izkušnji 3 Din. Popoldne ob 16. koncert godbe Dravske divizije. Ko kon« certu razvitje prapora pred glavno tribuno na letnem telovadršču: a) nagovor društ^e« nega staroste br. dr. P. Pestotnika; b) rak vitje prapora in nagovor kumice, c) izro« čitev prapora praporščaku; č) pobratim« stvo novega prapora z drugimi navzočimi prapori; d) slovesna zaobljuba članstva; e) državna himna; f) nagovor br. predsed» nika društva za zgradbo; g) nagovor žup» nega staroste br. prof. Nandeta Marolta; h) nagovor saveznega staroste br. E. Gan« g!a; i) «Hej Slovani® poje vse navzoče član stvo; j) godba. Vsi telovadni oddelki prikorakajo iz te» lovadnice v telovadni obleki ter se zvrstijo pred odrom, na katerem se izvrši razvitje prapora. Netelovadeče članstvo se zber« za odrom pred glavno tribuno, in sicer vsi v slavnostnih krojih. Po razvitju prapora bo javna telovadba vseh oddelkov Sokola I. na letnem telova« dišču. Po telovadbi sokolska zabava na te« lovadišču, v veliki dvorani pa ples. Sode« lujeta godba Dravske divizije pod vod« stvom višjega kapelnika g. dr. Čerina in godba Sokola I. pod vodstvom br. dr. Švaj« garja. ,_ Sokol Ljubljana II. ima svojo mladin« sko akademijo v petek 3. junija ob pol 8 zvečer na realki, na katero p. n. občin« stvo uljudno vabi. Pri tej priliki se bodo razdelile tudi nagarde in diplome od m!a» dinske tekme, ki se je vršila 26. maja. 834 Bratje! Na binkoštni pondeljek 6. t. m. ob 4. popoldne razvije bratsko društvo <.Sokol I.» svoj društveni prapor. Vabimo Vas, da se udeležite tega slavja, ki bo spos jeno z društvenim javnim telovadnim nasto pom na Taboru, v čim največjem številu. Zbirališče članstva v kroju pred Narodnim domom ob 3., odkoder odkorakamo točno ob pol 4. na Tabor. Zdravo! Odbor Ljub* Ijanskega Sokola. 832 Dne 28. maja so bile izžrebane sledeče srečke kupljene pri Zadružni hranflmd r. z. z o. z. v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19« Po Din 2000 so zadele številke 79.051, 20.838, 78.322. Po 500 Din so zadele štev. 14.123, 5738. 5746, 5716, 15.472, 15.487, 18.121, 30.967, 30.920, 40.522, 40.582, 40.558, 53.463, 53.474, 53.446, 53.492, 53.455, 53.453, 53.476, 66.670. 66.671, 66.608, 76.006, 79.077, 91.767, 91.724, 91.740, 91.716, 91.762, 91.726, 115.645, 115.656. 115.677, 9.766, 9.782, 9.772, 9.785, 11.540. 11.566, 23.438, 23.454, 23.500, 34117, 47.701, 59.301, 59.311, 71.876, 71.827, 83.284, 86.3H, 86.392. 96.922, 111.117, 111.189, 111.199. II.137, 111.171, 120.192, 120.188, 909. 78.193, 78.173, 78.197. 78.190, 116.265, 116.260. 116.262, 9.176, 48.654, 48.657, 70.492, 70.456, 70.489. 70.482, 95.825, 95.879, 95.864, 111.730. III.708, 111.722, 111.767, 111.873. 111.893. 111.900, 121.545, 121531, 121.587, 121501, 121.680, 34.768, 34.766, 61.078, 98.269,122.811, 15.854. Dobitke bomo izplačevali od 15. iunija do 28. septembra t. 1. Naročilne dopisnice ia novo (14.) kolo bomo priloiili binkoštni številki »Jutra«. ZADRUŽNA HRANILNICA R. Z. z O. Z. — PRVA IN NAJVEČJA RAZPOŠILJALNICA SREČK V SLOVENIJI, LJubljana, Sv. Petra 19 Iz življenja in sveta Prezident Masarvk se z ministrskim predsednikom Švehlo pelje po prisegi v Hradčane -oSSJ- Ekspedicija kapitana Wilkinsa Poskus za zračno zvezo Amerike z Azijo V severni Aiaski se mudita letos zopet ameriški kapetan George Wiikins in poročnik Ben Eleyson, ki imata v načrtu novo raziskavanje severnega tečaja. \Yilkins je že lani poskušal preleteli polarno ozemlje v dveh aeroplanih. Pri poskusnih poletih pa so se mu aparati tako pokvarili na aerodromu v Fairbanksu. da je moral namero opustiti in preložiti ekspedicijo na letošnje leto. Y bližini arktičnega ozemlja je preletel približno 5000 milj. Nasrečni slučaj je hotel, da si je zlomil roko. S tem je bilo lanske ekspedicije konec. Od Rta Barrou-a je Wilkins letel večkrat v severno smer čez Ledeno morje in je na poletih odkril 10.000 kvadratnih metrov dotlej popolnoma neznanega ozemlja. Ta polet je sprožil v ameriški javnosti debato, če je mogoče urediti na skrajni severni točki naše" zemlje reden zrakoplovni promet. Američani so bili pripravljeni zgraditi dva aerodroma. katerih prvi naj bi služil vojaškim svrham. drugi pa trgovini. Letališči naj bi bili izhodišči za polete v Aziio. Letošnja ekspedicija. Wilkins radi lanskih neuspehov ni obupal. Začel je pripravljati novo ekspediciio in ameriški interesent; so mu pri tem v vsakem oziru šli na roko. Letos je začel delati poskusne polete z dvema aparatoma tipa Stimson in z enim Fok-kerjem. Že 29. marca sta Wilkins in Eierson startala v Barrovvu ter preletela najprej 600 milj v severni potem pa še 200 milj v južni smeri. Imela sta zopet smolo. Ko sta bila že skoraj na cilju, so na 550. milji aparati odpovedali. Letalca sta se morala spustiti na zem- j Ijo. Pristala sta srečno. Ta moment je bil odločilen za nadaljni razvoj njunih načrtov. Vendar so jima grozile tudi velike težkoče. Led. na katerem sta pristala. ni imel gladke površine. Treba je bilo dolgo iskati pripravnega terena. Naposled se je Wi!kins spustil na ledeno polje, ki je merilo v podolžni smeri tri milje in je bilo debelo 3 čevlje in pol. Letalca na ledu. Wilkins in njegov tovariš sta najprej ostala dve uri na ledu. Pregledala sta motor in ga popravila, potem pa zopet vzletela. Aparati so jima vnovič jeli nagajati. Po jedva 15 minutnem poletu sta se morala zopet spustiti na veliko ledeno ploščo. Tu sta stroje za silo popravila in se vnovič dvignila. Motor ie sedai deloval brezhibno, a vreme, ki se :;e medtem "poslabšalo, je letalcema pokvarilo nadaljne načrte. Nebo so zastrle goste megle. Potegnil je veter in nastal je snežni metež. V teh aimosie-ričnih prilikah jima je pošel še bencin. Morala sta pristati vnovič. To pot pa sta imela manj sreče nego prej. Led, na katerem sta pristala, je bil tako oster, da se jima je pri spuščanju natrl aparat. Pritisnil ie tudi velik mraz. Eleysonu so zmrznili prsti na roki. ker je popravljal letalo z golimi rokami. Bilo je 30 stopinj mraza pod ničlo. Brez upa zmage. — Povratek. ^ Tako sta prebila letalca na ledu pet dni in sta v tem času s strahom opazila, da se je ledena plošča, na kateri sta bila pristala, odtrgala, in da jo žene tok dalje proti \Yranglovemu otoku. Ker je bilo z letalom nemogoče ponovno vzleteti, sta morala zgraditi sani iz ostankov aeroplana. Poskus se jima k posrečil. Kmalu sta bila 100 milj pred Bar-rowom. Na povratku sta morala vleči sani sama. Prenočevala sta v sneženih hišah in le redkokdaj sta uzrla kako živo bitje. Hranila sta se z biskvitom, s čokolado in oljem, ki sta ga vzela iz motorjev. Eleyson je vedno bolj zmrzoval. Pokazala se je nujna potreba, da mu operater odreže zmrznjene prste. A naglica. s katero sta letalca sedai nadaljevala svojo pot. jima je prinesla novo nezgodo. VVilkins je na žnrnem pohodu zabredel v ledeno močvirje in je padel v vodo do ramen. Ko se ie skobacal iz ledene brozge, si je mogel preobrni jedva nogavice in čevlje. Obleko je moral sušiti na sebi. čeprav ga ie zeblo, ker je bilo 30 stopinj mraza. Povratek je posta! za letalca tako nehvaležen, da sta morala moža resig-nirati končno tudi na sani. Ostavila sta jih v ledeni puščavi, sama pa sta potovala dalje po trebuhu drse. Oriien-tirala sta se po zvezdah ter sta prišla v eskimski kraj Beši-Poin. odkoder sta brez posebne težave dosegla Rt Bar-row. Tam ie dobil WiIkinsov tovariš potrebno zdravniško pomoč. Odrezali so mu samo en prst. Čez Severni teeai v Gronlandijo. Čim sta letalca prišla na cilj, se je začel Wilkins vnovič pripravljati na polet. Izbral si je tudi nov avijon in se odločil za polete v severovzhodni smeri. Če se bo ta načrt njegove ekspedicije obnesel bo mož ob svojem času dosegel Etah. ki leži v severozapadni Grenlandiji. Treba pa je pripomniti, da k Wilk:n-sov načrt precei riskanten. Če se mu posreči prebroditi nameravano pot v toplem poletnem času. je verjetno, da bo dosegel cilj. Če pa se bo mudil predolgo, se ekspedicija lahko konča katastrofalno. Wiikins je izjavil, da se bo za dosego svojega smotra boril do zadnjega s skrajnim pogumom. Pozimi hoče živeti v sneženih kočah; po potrebi bo potoval tudi peš. Poleti bo razpenjal nad sabo šotor iz živalskih kož ter se bo hranil z ribami in z divjačino. Njegova pot bo trajala v takih okolščinah dve leti. Tragična usoda češkega Bičana pilota Letalska nesreča na bukareškem aerodromu. Na bukareškem vojaškem letališču Pipera se je zgodila zadnjega maja letalska katastrofa, ki je zahtevala dve žrtvi. Pilot Vaclav Bičan se je dvignil v zrak s češkim letalom «Avia», izdelkom istoimene tvrdke. 2 njim je bil v letalu tudi inž. Kinsky, ki se je udeležil poleta kot opazovalec. Aparat ie med poletom naenkrat zgrmel na tla. Treščil je na zemljo z vso silo. Izpod razvalin so potegnili inž. Kinskega mrtvega. Bičana pa težko ranjenega. Vaclav Bičan je bil eden izmed najboljših čeških aeronavtov. Postavil se je nato v službo češkoslovaške zrako-plovne industrije. Absolviral je vrsto drznih poletov, ki so njegovo slavo zelo utrdili Nesreča je hotela, da ga je zatekla smrt baš v Bukarešti, kjer je imel izvršiti nekaj poskusnih poletov z aparatom tvornice, ki ga je angažirala za svoje demonstrativne polete. Letalec je postal žrtev opasnega poskusa. Letel je v horicontalni smeri in ie hote! naravnati stroje na minimalno brzino. Ker je letel iedva 30 do 40 metrov nad zemljo in ie zapihal veter, se mu je poizkus izjalovil. Kljub verzira-nosti v letalski akrobatiki ie moral propasti. Bičan je bil zelo čislan letalec ne le kot športnik, ampak sploh kot aeropilot. Imel je tudi visok čin v armadi. L. 1925. je dosegel hitrostni rekord 180 km na uro z malhn aparatom, ki je razvija! 60 konjskih sil. Leto pozneje je zmagal pri tekmah Coppe d' Italia v Rimu. Inženjer Kinskv,-. ki je našel smrt pod razvalinami istega letala, je bil tudi v službi cAvie*. Bil ie potomec znane grotovske rodbine iz Češkoslovaške, navdušen športnik in fanatičen borec za napredek moderne avijatike. Gledališče „Lucerna" v Pragi zgorelo V torek zvečer ie izbruhnil v gledališču cKomedija». ki je v veliki palači Lucerne na Vaclavskem namestju. požar, katerega vzroki še niso pojasnjeni. Ko ie prispela na mesto nesreče požarna bramba. je bil že ves oder v plamenih, gorel pa ie tudi že strop, del prostora za gledalce, galerije in lože. Gasilci so ogenj lokaiizirati. Pri tem so se ponesrečili trije gasilci in dve ženski, ki so bili v kritičnem času v gledališču. Škoda, povzročena po požaru, je zelo znatna in pada v breme lastniku gledališča Komedije Haviu. Sumijo, da ie bil ogenj podtaknjen, kajti že v pondeljek in v torek v prvih popoldanskih urah so zapazili na več mestih sumljiva znamenja in so morali parkrat gasiti plamene. Zanimivo je posebno to. da so že v pondeljek videli iz hiše. ki stoji nasproti palači Lucerne. prihajati dim. Ko so stvar natančneje preiskali, se je pokazalo. da gori slama in papirji. V torek ob 3. popoldne se je dim zopet pojavil. V veliki dvorani Lucerne sta zgorela dva fotelja. Ta ogenj so takoj pogasili. Radi tega je sum požiga tem močnejši. Uvedena je preiskava, ki bo pokazala, kdo je zločinec. Plen ognja so postak vse dekoracije. rampa. oder in vsi rekviziti. Za torek zvečer ob S. k bila napovedana gene- Govorti kakor Mussolni je lahko, a ljudim res kaj nuditi je težko. V tem pogledu ustreza le tvrdka DRAGO SCHVTAB, Ljubljana, ki nudi res najboljša oblačila po prav nVVih cenah. Samo še ob: 4. in pol 8. Tretji del in konec sijajno uspelega velikega pustolov* nega filma Senzacije, ki se vrstijo v mrzličnem tempu daleč prekašajo izvrstna prva dva dela tega filma. Tretji del in ko= nec se predvaja nepreklicno samo še danes ob: 4. in pol 8. Ob četrt na 10. velika premijera popolnoma novega velefilma SUŽNJI STRASTI. ELITNI KINO MATICA Pozor! Ob četrt na 10. Pozor! Danes zvečer ob četrt na 10. velika premijera! V •• a i« • M 1 Prekrasno monumentalno fiimsko delo i Izreden prikaz ljubavi, ljubavne sreče ic propasti. — Zgrešena pot mladega življe* nja. — Podzemne kadilnice opija na Kital* skem in Havaju. — Ples. — Strast. — Sladke sanje. — Noro uživanje opojnosti. Milijonarji se kopljejo v šampanjcu. — Pu« stolovščine milijonarjev v tajnih špelunkah _____Krasna ameriška obala. — Ogromno mesto San Francisco. — Prekrasna Kalifornija. — Od Nevvvorka do San Francisea.. — Od San Francisca do Šanghaja. — Od šar.g« haja do Honolulu in nazaj v milijonski Nevrvork nas pelje pot v tem kolosalnem filmskem delu. — V glavnih vlogah dve najlepše ameriške filmske zvezde, in s:, oer znana krasotica kneginja Tatjana L., ki igra pod imenom DOROTHY MACHAILL in edini naslednik nepozabnega K Valentina, idealno lepi GEORGE O' BRIEN. Preskrbite si vstopnice v predprocaji! — Oglejte si naše krasne reklamne foto« grafije Sredina mesta! ELITNI KINO MATICA Sredina mesta! ralna skušnja za Mahlerjevo Osmo simfonijo, katero je imel dirigirati Zem-linskv. Požar pa k skušnjo preprečil in produkcija se ni mogla vršiti niti v kinematografu. ki je v istem poslopju. Stric iz Amerike Nedavno je obiskal Budimpešto ameriški filmski kralj Adolf Czukor. Mož je rodom Madžar in je po dolgih letih obiskal svojo domovino, šel je tudi v rojstni kraj, kjer je povabil na pojedino svoje sorodnike, katerih ni bilo baš malo. Pri pojedini je dvignil čaio in napil ognjevitim Madžarkam ter izjavil, da je pripravljen žrtvovati za vsako svojo žensko sorodnico 1000 dolarjev, če si dekleta poiščejo može. Kandidatke so se takoj pojavile. Našteli so jih 30. Prva tisoodolarska nevesta je hči nekega peka. Czukor ji je potom svo jeza pravnega zastopnika v Budimpešti že izplačal na račun dote 250 dolarjev, naročil pa je zanjo tudi balo. Druga srečnica je neka manikirka iz Debrecina. Tudi ona je dobila na roko izplačano četrtino svojega deleža. Sploh se je pokazal Čzukor zelo radodarnega. Cerkvi domačega kraja je nakazal denar za nabavo novih zvonov, za vaške reveže pa je daroval 500 dolarjev. Seveda se je glas o spiendidnosti ameriškega strica kmalu raznesel in se je pojavila cela vrsta prosilcev za podpore. Kako se bo stric iz Amerike izkaza 1 napram njim, je z ozirom na njihovo visoko število lahko uganiti. Sestanek zastopnikov evropskih gozdovnikov v Angliji Zadnjič smo na kratko poročali o tem sestanku. katerega so se udeležili gozeovniki vseh evropskih držav in so pisale o njem vse evropske novine. Danes prinašamo izvleček poročila MiL Vavrde. mednarodnega zastopnika češkoslovaške Lige Gozdne Modrosti. Red gozdovrtiSIrih vitezov v Angliji (Order of Woodcraft Chivalrv) je priredil v velikonočnih praznikih 11. do 19. aprila tabor ns svojem stalnem taborišču v Goldshillu pri Fordingbridgeu (nedaleč od Salisburvja). Organizacija, ki propagira gozriovništvo kot glavno komponento pri vzgoji svojih članov, je nastala L 1916. po inicijativi Mr. Ernesta Westlakea, propagatorja moderne vzgoje, ki napisal vrsto tozadevnih brošur in je dal na razpolago gozdiček za taborenje, napravil vodovod in postavil lepo leseno poslopje, za eventualno prenočevanje v slabem vremenu, za predavanja in gozdno šolo. Bavi] se je dolgo z načrtom gozdne šole, v kateri bi mladina kot odrasli z življenjem v prirodi in ročnim delom dobili gozdovniško vzgojo. Žal, da mu nagla smrt ni dovolila dokončati krasno začeto delo. Zagranični referent Lige Gozdne Modrosti! v ČSR MiL Vavrda. ki je na tem taboru zastopal češkoslovaško in jugoslovensko goz- Andrč Birabeau: Vroč kostanj Guenet ie srečal Jouveia. Vesela sta bila drug dragega. Ra se niti ni dalo reči. da bi se bila rada imela. A svidenje tovarišev izaa mladih let vselej vzbuja neko posebno radost, ki jih spominja mladosti. Jouvel je vedno govoril z Gue-netom z viška. Guenet pa mu je zavidal. Tega se niti ni moči zameriti Ko je Jouvel nekoč še na gimnaziji med poukom napravil šalo, se k Guenet kar duši! od smeha in je zato odsedel šest ur karcerja. Skupaj sta delala maturo. Pri pismenem izpitu iz latinščine Jouvel ni mogel nikamor, pa mu k Guenet dal svoj prevod Nato pa je samo Jouvel napravil izpit. Tudi vojake sta skupaj odslužila. Guenet je bil prostak, Jouvel pa narednik — s tem k vse povedano. Vendar sta bila svidenja zelo vesela. — Pojdi z menoj na obed. pravi Jouvel. predstavim te svoji ženi Guenet bi bil moral obedovati v restavraciji s svojo prijateljico, pa k vendar brez pomisleka sprejel vabilo. Mislil si je: — Ako je njegova žena lepa, bo zanimivo. Bila ie samo simpatična. In k toliko želel, da bi bilo vse zanimivo! Jouvel je bil debe! in plešast, Guenet pa eleganten in lep mlad človek. Torej ne bi bik) nič lažjega. A se ne osvajajo težko samo najlepše žene. Nkgovo samoliubie je bilo pomešano z maščevalnostjo. Postal je vsakdanji gost. Ob vsaki priliki ji je govoriL da jo ljubi. Smejala se je in ni bila niti najmanj začudena. Nekoč mu reče: — Ako me zares ljubite, pustite svojo prijateljico. Tudi to je storil. In sedaj jo je v resnici poželeL Takoj je zapazil, da nima niti najmanjšega uspeha. 2e davno bi bil obupal, da mu ni mož nezavedno in nehote sam govoril o uspehu. Vedno se mu je zaupaL Jouvel ni mogel niti misliti da bi mu Guenet. oni človek, ki je namestu njega propa! pri izpitu in ki mu je poveljeval pri vojakih, odtujil ženo. In mu je brez ovinkov razpovedal najbolj intimne podrobnosti svojega zakonskega življenja. — Ne vem, kaj ji je. postala k tako neljubeznjiva nasproti meni . . . Guenet je tako zvedel od nkga marsikaj in je bil prav zadovoljen. Nekoč mu je rekel Jouvel: — Dragi moj. zdi se mi da me žena ne ljubi več . . . Ali je že prišel trenutek? Podvojil je svoje zvijače in uporabil celo laž. Vzlic vsemu je nezaupno poslušala najbolj goreče izlive ljubezni Treba si k bilo izmisliti kaj drugega, da zlomi ta poslednji odpor. A kaj? In je našel, ko je čital neko posmrtno naznanilo. . - . Bila je sama. Iznova jo je zagotavljal kako jo ljubi In zopet je odgovorila. da mu ne verjame. — čuvajte se. Ne pripravite me v obup ... Če ne, storim isto kakor Je-an Parade! — Kaj ra omenjate Jeana Parada? — Nu, ali vam ni dvoril ? — Da, morda . . . samo malo . . . — In ste ga odbili? — Seveda. In potem? — Umrl je. — Vem. za pljučnico. — Da. za javnost. Bil sem njegov prijatelj. Zaupal se mi je. On se je usmrtil .. ^ zato ker vas ni dobil. Prav je imeL Ako se človek v vas zaljubi, mu postane življenje brez vas nesmiselno. In ker vas ljubim tako kakor on. večkrat mislim . . — Oh, molčite! _ Vstaia je in je preplašeno vzkliknila. Ni treba posebe pripominjati, da ljubezen Jeana Parada vobče ni obstojala in da je siromak v resnici umrl za pljučnico. To k bila samo zvijača. Ako človek dovnilko ligo. je pojasnil težak začetek ta-borništva na Češkem, navedel zasluge profesorjev Seiferta in Svoj sika. razložil nastanek in razvoj gozdovništva v ČSR in povdaril zva-zo Lige z modernimi pedagogičnimi stremljenji po novi šoli in novi vzgoji mladine w-. prirodni podlagi Poročal je o položaju pre i prevratom in po njem svetovna vojna je dala češkemu človeku popolnoma novo orientacijo. Nastaja ločitev duhov, inteligenca korigira svoje nazore, oživlja tradicijo J. A. Komenskega in Jana Husa. Demokracija. s> cijalizem, mednarodnost in mirovni pokret dobiva nepričakovano odzv eno. Mogočno vpliva tudi humanitetni program T. G. Ma-sarvka. ki ne ostane brez vpliva na program posameznih političnih in kulturnih pokretev in je akceptiran tudi od mladinskih organ1-zacij. Humanitetni ideali Masaryka imajo 7 gozdovništvom mnogo skupnih točk. ki so povzročili mnogo diskusij v nazorih in tako se je zgodilo, da je ostal predsednik Masarvk, dasi je postal protektor oficijelne organizacije Bov - Scouts v Češkoslovaški, tudi za Ligo Gozdne Modrosti veliki duhovm voditelj. Poročevalec je pojasnil idejno nasprotja med akavtskim pokretom ("katerega predstavlja Baden - Povvell) in gozdovniškim' (katerega predstavlja Ernest Thompson Seton i. Današnja skavtska vzgoja ima predvojni značaj. Anglež Baden - Povvell ie zazna", kako dobro se je izkazalo primitivno živ'je-nje dečkov v prirodi: njegovi fantje so bili pomočniki vojaštva. Seton je zavzel k mladini drugo stališče- Videl je. kako padajo in iz globokega interesa do njih je iskal vztrajno obliko novega boljšega življenja mladi r,~ in človeštva sploh. Prišel je do tega na i«?0-lagi osebnega spoznanja in slabe, napačne verske vzgoje kot piše v svoji . Zato ni imel nikdar na misli služiti vojaštvu ali državi, temveč mladini in ljudstvu Iskal je neumorno centralni problem vzr -je. katerega je našel v nagonih in hrepenenjih mladih ljudi po ude.istvovanju. kater rn ni bilo dosedaj dovolj ustreženo, ker ni izrabljal romantizem mladosti. Tako j<> dospel Seton k otroku Ln ideji gozdovništra. Ta začenja z razvojem otroka. To je vsi'."-, dejstvo. Govornik je izročil dr. Wesilakeju. načelniku O. W. C- krasno izrezljano skrinjico s poslanico ČsL L. G M. ki je bila toplo -:>re-;et.a od celega zbornega kroga. Poročal ie tudi o stanju gozdovništva v Jugoslaviji zaključil svoje poročilo s predložitve? i3 predlogov. ' b. v. NCG4V1CE -KLJUČ najboljše ,naftrpcžn e/se, zato najcenejše ljubi se poslužl česarkoli četudi smrti. Glavno je. da se zvijača posreči In ta je začela uspevati Zapazil je — in s kakim veseljem! — da je ubožica oslabela od zle vesti Imela je rdeče oči in meglen pogled Jedla je malo, spala ni nič. vse. kakor je bilo potrebno! Vse-kako se je vpraševala, ali ni bila z Jea-nom Paradom najprej koketna. potem pa odbijajoča. — Prijatelj, mu reče nekoč Jouvel ne razumem več svoje žene. Vsak teden ji moram kupit: šest parov svilenih nogavic. Pravi da jih strga pri molitvi in s klečanjem. Glavno pa je to. da je res: sam sem se uveril. da prebije ves svoj čas v cerkvi Meni je vse. a nos: naj zakrpane nogavice. Torej je hodila k spovedi da b: dobila odpuščanje za svoje grehe. Bila je torej nesrečna — vse kakor je bilo treba! Sedaj se je !ahko veselil svojega truda! Preživljala je sicer težke trenutke, to je res. a priti mora pač tudi to. da mu končno pade v naročje. In ko se to nekoč zgodi bo že razumeL da jo napravi srečno in bo pozabila na vse mnke. 2e s: k zamislil trenutek, ko ji poreče: c Prosim vas samo enkrat: potem vas ne bom nikoli v eč prosil.j Nu. pozneje pride sama ... > Še rnak> potrplknJa. Počakati hoče I še teden dni! Še šest pet. še štiri . . . Bilo je še tri dni ko je nekdo pozvonil pri niem. A to ni bila ona. ampak njen mož. — Dragi moj. nekaj ti imam pov edati ko sem n vselej zaupal vse podrobnosti svokga domačega življenja 2e mesec dni je. odkar sem bil uverjen. da me žena ne ljubi več. Nekera dne st . dogodil v naši hiši rop. Zato sem s:r..č: kupil revolver. Preden sem legel «oat. sem ga položi! na nočno omarico. Ko e moja žena to zapazila, me je objela in vzkliknila: »O. drag: rnol t: se hočeš usmrtiti! Zaradi mene! Zaradi mene!> Zagotavljal sem il da nisem na to nit: mislil pa mi ni verjela. B:'.a ;e kakor brez uma in je vpila: <-Da. da. vem! Usmrtiti si se hotel ker te nisem Izbila! Pravim rl da vem! Ako me nekdo ljubi nima zanj življenje brez mene nikakega smisla' Vem. vem! A iaz nočem. da bi se ti usmrtil zaradi mene' Nikar se usmrtiti, saj bom samo tvoja' uveril se boš!» In sem se o tem res ta koj uveril dragi moj! O. bila sva sre" na! 2eiim M da bi hi1 tudi ti kdaj tako Guenet se je spomni! onega žalostne ga dne. ko je dal na Sorboni Jouvelu latinski prevod in ko še potem samo Joavel napravil izpit . . . Gospodarstvo Kmetijska razstava v Pragi Velik napredek, s katerim se ponaša Češkoslovaška pri svojem kmetijstvu in svoji industriji, se je manifestiral tudi na letošnji kmetijski razstavi v Pragi, ki se je vršila od 14. do 22. maja ua prostornem razstavišču v Bubni. Tega ni pričala samo razstava po svoji obsežnosti in učinkovitosti, ampak je pričal tud; naval naroda, ki se je zbiral ob teh dneh od vseh strani češkoslovaške republike v Pragi. Saj so našteli prvo nedeljo nič manj kakor 120.000 obiskovalcev! Iz malih početkov se je ta vsakoletna prireditev tako razvila, da je danes svetovnega slovesa. Pri tem se je v teku let tako vdomačila in tako priljubila, da jo obiskuje narod od vsepovsod in da je postala prava narodova last in potreba. Razstava nudi po svoji uredbi poleg poučnega in spodbudnega gradiva tudi priliko, da si vsakoletni obiskovalci lahko nabavijo razne gospodarske potrebščine. tako da je vsa prireditev obenem tudi nekak kmetijski velesejem. Letošen obisk je bil menda rekorden. Sploh je pa napravila razstava mogočen vtis na slehernega, kdor si jo je bližje ogledal, in pokazala je vnovič. na kako visoki stopinji napredka stoji češkoslovaški kmet. Razstava je bila otvorjena v navzočnosti zastopnikov vlade, mestnega župana in številnih delegatov raznih oblastev in korpo-racij po načelniku Zemljedelske Jednote poslancu Prokupeiu, ki je vodil vso prireditev, in z nagovorom kmetijskega ministra prof. dr. Srdinka, ki je povdarjal vzgojne in gosjKKlarske naloge in priznaval zasluge, ki si jih je stekla Zemljedelska Jednota j temi vsakoletnimi priredbami. Razstava sama se ie vršila letos v znamenju stoletnice, odkar sta izumila plug isuhadlo., bratranca Veverka, ki sta nazadnje zapuščena in v revščini umrla, dasi uživa daDes njun izum svetovni pomen, ker se je baš s tem plugom izvršil popoln preobrat v obdelovanju zemlje po vsem svetu, saj so vsi moderni plugi posneti po tem plugu. Ta spomin je prišel na razstavi do izraza z lepo dekorirano skupino starih in novih plugov, na katerih je bilo povzeti ves počasni postanek današnjih modernih plugov. Češkoslovaška je kmetijska in industrijska dežela odličnih pridnosti, širno polje, ki se najskrbneje obdeluje, pokriva ondotna tla in daje bogate pridelke. To se je čutilo I udi na razstavi. Največji prostor v glavnem industrijskem paviljonu kakor tudi zunaj na razstavišču so zavzeli kmetijski stroji in »rodje. ki se uporablja za obdelovanje zemlje., za oskrbovanje rastlin in za prigotavlja-nje pridelkov. Silno pisano in živo sliko ie nudil ta del razstave, saj je obsegal nešteto raznih kmetijskih strojev, vmes pa množice ljudstva, ki so valovale sem in tja. Poleg najrazličnejših plugov, bran, valjarjev. sejainih strojev, kultivatorjev, kosilnih strojev, mlatilnic itd. si videl številne moderne traktorje, ki so jih razstavile predvsem domače in nekatere tuje tvrdke. Zanimive so bile v tem oddelku naprave za c umetni dež>, to je za škropljenje njiv ob času suše, in za elektrifikacijo kmetijskih obratov, ki postaja čezdalje večjega pomena. Strojna industrija je v Češkoslovaški močno razvila in razširjena in zalaga danes poleg drugih krajev tudi našo državo. Prav poučne stvari so v tem oddelku razstavile razne semenogojske postaje, posebno glede žitnega in pesnega semena in glede krompirja. Poizkusne postaje so prikazale razna dela in uspehe na polju rastlinskega varstva, to je glede zatiranja rastlinskih bolezni in škodljivcev. Pri kmetijskih šolah je bilo opaziti visoko stopnjo ondotnega razvoja. Zlasti zanimivi so bili podatki glede kmetijsko - nadaljevalnega šolstva, ki šteje danes po vsej državi 818 šol z 38.811 učenci iu gojenkami, dočim tičimo pri nas še vedno v povojih in pasivnosti. Uspešno delovanje državnega kulturnega urada se je zrcalilo v uspelih melioracijah in komosaei-iah, ki so jih predočevali razni načrti. Prav nazorni so bili tudi načrti parcelacije in kolonizacije. ki se je dosedaj izvršila na posameznih češkoslovaških veleposestvih in ki jih je izvedla ondotna agrarna reforma. Med posameznimi strokami zemljedelstva sta bili zastopani kultura hmelja in kultura sladkorne pese. zlasti glede kakovostnih razlik v lanskih pridelkih. V manjšem obsegu, toda s prav poučno vsebino je bilo zastopano tudi češkoslovaško gozdarstvo. sadjarstvo in vinarstvo. in sicer zlasti glede vzgojevanja in pridelovanja raznih rastlin in sadik v zvezi s pokončevanjem škodljivcev, ki kvarijo te kulture. Zastopano je bilo dalje vrtnarstvo z razno zgodnjo in pozno zelenjadjo in cvetlicami. V zvezi s to izložbo je bila creformua kuhinja., ki je nudila obiskovalcem razna okusna zelenjadna jedila. Mnogo zanimanja je vzbujala po drugi strani živinska raistara in kar je bilo z njo v zvezi. Češki živinorejci so razstavili vsega skuyiaj 395 glav goveje živine, ki je bila v glavnem bernsko - simodolske krvi. Same velike živali. Pleraenjaki so tehtali po 900 do 1100 kg! Razstavljena je bila tudi manjša čreda čistokrvne in prav lepe pincgavske živine, ki ni glede teže dosti zaostajala, in čreda pincgavske živine, križane s simodol-sko. Nekaj malega je bilo tudi montafonske živine, ki je v vimenih kazala svojo boljšo mlet nosi. Kad vse poučna je bila to pot razstava ra kontrolno molžo in kontrolno krmljenje. ki je na raznih zgledih prav nazorno kazala, da tiči v izboljšanem krmljenju glavni uspeh večje hasnovitosti pri molzni govedi. V tem oddelku so bili razstavljeni tudi vzorčni odmerki, krma za molzno goved kakor tudi uspehi molže z vsemi potrebnimi preračuni in rentabilitetnimi izkazi. Zelo bogata je bila v tem oddelku razstava mlekarskih strojev, zlasti mlečnih posnemal-nikov. 1'deležile so se je številne domače in tuji- tvrdke. Na dveh mestih so bili razstavljani različni izdelki sira iz domačih mlekarn. Razstava koni je bila leto? uprizorjena v 6blikt konjskega sejma, ki je bil od strani velikih konjskih trgovcev zelo dobro založen in prav skrbno in lepo prirejen, kar se ie poznalo na sleherni živali, katerih je bilo »kupaj do 330. Razstava svinj je štela zgolj živali kratkouhe angleške pasme s kratkimi rilri. Največ je bilo mladih mrjaščkov v starosti polovice do treh četrtin leta. Tudi ta razstava je delala vtis sejma. Krasna in zelo obilna je bila razstava perutnine, prav tako pa tudi razstava kuncev in golobov. K temu uspehu niso pripomogle le vse mogoče pasme. ki so bile zastopane pri teh živalih, ampak tudi vzorno lepa in enotna oprema kletk, v katerih so bile živali razstavljene. Prav obsežna je bila gospodinjska razsta-v*. ki je po raznovrstnosti in obilnosti razstavljenih predmetov predstavljala tudi del .gospodinjskega velesejma, kajti poleg po- učnih predmetov tz gospodinjstva, so bile razstavljene celotne hišne in kuhinjske opra ve itd. Zelo poučna in spodbudna je bila v tem oddelku razstava za materinstvo, za otroško vzgojo, za higijeno stanovanja in prehrane. Mlekotoči so izpolnjevali ta del razstave. Praška kmetijska razstava je letos vnovič pokazala, da stoji na višku svojih nalog. Zahvaliti se je za to smotrenemu prizadevanju Zemljedelske Jednote, ki je prirediteljica teh razstav, zahvaliti pa tudi zavednemu češkoslovaškemu narodu, ki zna ceniti vrednost in velik pomen teh vsakoletnih izložb. Škoda, da je Praga tako daleč in da se ne moremo z uspehi ondotnih razstav okoriščati v večji meri tudi Slovenci. Za nas je važno, da posnemamo naše severne brate v njih prizadevanjih in da prirejamo tudi pri nas slične kmetijske razstave, ki nas naj navdajajo z izgledi in uspehi k nadaljnemu napredku našega kmetijstva. R. Tržna poročila Novosadska blagovna borza (1. junija). Pšenica: baška, 77/78 kg. 2 5 vagonov 850; srbijanska, 74/75 kg, 3—4 %, 7 vagonov 305 — 307.50. T u r š e i c a: baška za julij, 17 vagonov 190; baška za junij. Novi Sad, 3 vagoni 195; baška, za junij, Tisa, 30 vagonov 207. Moka: baška, <5», 1 vagon 420; baška, t6». 2 vagona 400. Tendenca čvrsta. Dunajska borza za kmetijske produkte (31. maja). Dviganje cen na prekomorskih tržiščih in na budimpeštanskem terminskem tržišču je le malo vplivalo na razvoj tendence na dunajskem trgu. Do zaključkov v novi pšenici in novi rži ni prišlo, pač pa so blagovni tečaji nekoliko višji. Čvrsta tendenca se je najobčutneje razvila v turščici, ki se je v ceni dvignila, posebno za poznejše termine. Cena turščici se je uradno povišala za 50 grošev. Uradno notirajo vključno blago?-noprometDi davek brez carine: pšenica: domača 44.50 — 45, madžarska Tisa (79/80 kg) 50.50 — 51; rž: domača 43.50 — 44; t u r š č i c a: 25.50 — 26.50: oves: domači 35.50 — 36, rumunski Si — 34.50. = Hrvatska Obrtna banka odpisala polovico delniške glavnice. Hrvatska Obrtna banka je v zadnjih dveh letih utrpela velike izgube zaradi pasivnosti nekaterih indusrtrij-skih podjetij in zaradi dubioznih terjatev pri svojih komitentih. Vodstvo banke se je odločilo za radikalno sanacijo; po skrajno rigorozni sestavi bilance je ugotovilo, da znašajo dubioze in izgube polovico delniško glavnice. Zato 9e ima delniška glavnica reducirati na polovico dosedanje višine. Z znižanjem nominala delnic za 50 % bodo vse izgube odpisane. Istočasno si je banka zasi-gurala povišanje delniške glavnice za 10 milijonov Din, od katerih bo polovica takoj izdana. Pri tej transakciji sodeluje tudi Češka industrijska banka v Pragi, ld je že dolgo vrsto let v najožji zvezi s to banko. Obstoj in nadaljni razvoj tega zavoda je torej zasiguran. Hrvatska Obrtna banka uživa v krogu publike veliko zaupanje, kar dokazuje dejstvo, da so se vloge na knjižice v preteklem letu celo zvišale. = Velika insolvenca v Zagrebu. Insolven-ca stare zagrebške veletvrdke Gustav Socher nasledniki je vzbudila v tuzemstvu kakor tudi v inozemstvu veliko pozornost, kajti več desetletij je bila ta tvrdka največja tvrdka v Hrvatski in Slavoniji. Vzroki insolvence so kakor običajno ogromna davčna bremena, visoka režija, izgube vsled dubioznih terjatev in viaoike obrestne mere itd. Celotne pa-sive se cenijo na 35 milijonov Din (z druge strani pa celo na preko 50 milijonov Din), aktive pa na 20 milijonov Din. Pri tej insol-venci so močno prizadete nekatere zagrebške in beograjske banke. = Z lesnega trga. Situacija na lesnem trgu ie trenotno nejasna. Tako poroča zagrebški dopisnik dunajskega lista cDer Holzmarkt>, da je zaradi negotovih izgledov glede razvoja gradbene delavnosti malo zanimanja za gradbeni les, druga poročila iz Zagreba pa govore o živahnem povpraševanju po gradbenem lesu. Vsekakor je bil izvoz zadnje tedne zelo živahen, tudi v Španijo in Grčijo so se v zadnjem času izvozile večje množine mehkega lesa. Trdi les pa se izvaža predvsem v Anglijo in Nemčijo. = Ureditev svobodne cone v Solunu. Posebna komisija je izdelala načrt za ureditev naše svobodne cone v Solunu. Komisija je sedaj načrt predložila finančnemu ministrstvu v odobrenje. = Narodna banka in znižanje obrestne mere. V soboto se bo vršila seja glavnega upravnega odbora Narodne banke, na kateri se bo definitivno sklepalo o vprašanjih, ki se nanašajo na znižanje obrestne mere. — Napredujoča koncentracija ▼ našem ban-karstvu. Združena centralna banka v Sarajevu, ki je 1. 1923. nastala iz Hrvatske centralne banke in Muslimanske centralne banke, se bo v kratkem združila s Prvo hrvatsko štediomioo. Omenjena banka je imela v 1. 1926. skoro milijon Din izgube na delniško glavnico od 25 milijonov Din. = Konkurz je razglašen o imovini Ferdinanda Hartingerja, trgovca v Mariboru (roki: 2. junija, 2. julija in 21. julija). = Odpravljen je konknrz o imovini Kemične tovarne, d. d. v Šoštanju, in tvrdke Macun & Fabiani v Mariboru, ker je bila vsa masa razdeljena. = Reden občni zbor bo imel Termoteh-nični zavod, d. d. v Račjem, 17. t. m. v prostorih Zadružne gospodarske banke v Mariboru; izredni občni zbor Tovarne dežnikov, d. d. v Dolnji Lendavi, bo 18. t. m. v družbeni posvetovalni dvorani (valorizacija). — Predložitev zdraviliških spričeval pri sprejemanju vajencev. Člani Srezkega gremi-ja trgovcev v Celju se ua ]>odlagi sklepa zadnjega občnega zbora opozarjajo,"da se bo od sedaj naprej sprejemanje vajencev dovolilo le. če se pri prijavi vajenca predloži zdravniško spričevalo o telesni in duševni sposobnosti vajenca za pri učenje trgovinske obrti. Zdravniška spričevala imajo izstavljati samo distriktni zdravniki. — Trgovski točilci! Srezki grem i j trgovcev v Celju poziva člane trgovce točilce, ki so prejeli odlok od pristojnih srezki h pogla-varstev, da jim je od 1. julija t. 1. dalje za-branjeno točiti alkoholne pijače, naj se radi rekurza obrnejo na gremij, ki bo članom 3 potrebnimi pojasnili na razpolago. = Uvoz lilmov v Jugoslavijo. Cenzurnim oblastvom je bilo v 1. 1926. predloženih 13 filmov domače produkcije (5400 m) in 715 uv.oženih filmov (1.261.200 m). Največ filmov smo uvozili iz Amerike (699.000 m), dalje iz Nemčije (285.200 m). Francije (179.300 m), Avstrije (36.100 m), Anglije (35.100 m). Danske (83.500 m), Italije (12.300). MODERNO IN OKUSNO STE OBLEČENI ako si nabavite krasne poletne obleke, plašče, bluze, puloverje, apartne kopalne obleke, različno volneno ^jn svileno blago v bogati izbiri ter druge damske potrebščine pri tvrdki P. MAGDIČ, modna in športna trgovina, Ljubljana = Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 3. junija ponudbe glede oddaje čiščenja in popravljanja pisalnih strojev; do 7. junija glede dobave 1000 kilogramov pisane bombaževine; do 8. junije glede dobave varnostnih stekel; do 10. junija glede dobave 2 bakrenih cevnih sten, spiralnih vzmeti in 10.000 kg peresnega jekla; do 14. junija glede dobave 1000 komadov acetilenskih gorilcev, SOO kg loja, 4 komadov mazilnih p utrip za lokomotive in brzinomerov; do 17- junija pa glede dobave zračnih črpaljk. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 10. junija t. 1. ponudbe glede dobave 10 garnitur kompletnih nepremočljivih rudarskih oblek, jamskega lesa in jamskih karbidnih svetiljk. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 13. junija ponudbe glede dobave 250 m3 dolomitnega peska, 1200 kg tračnih žebljev, 940 žičnikov ter raznega orodja; do 18. junija pa glede dobave 1 kompresorja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: 21. junija pri glavnem sanitetskem slagali-štu v Zemunu glede dobave torb za Rdeči križ; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani (ekonomsko odelenje) glede dobave 50.000 kg bukovega oglja; 27. junija glede dobave 3500 kg raznih vijakov z maticami; 30. junija pa glede dobave 50 komadov spodnjih in zgornjih delov ležišč iz jeklene litine. Predmetni oglasi so v Zbornici za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na vpogled. = Avstrija namerava uvesti obvezno ob-jaljanje dvomesečnih bilanc bančnih zavodov. Pod vodstvom predsednika Avstrijske narodne banke so se nedavno vršila pogajanja s predstavniki bančnih zavodov glede vprašanja polletnega objavljanja bilance ter računa zgube in dobička ali pa dvomesečnega objavljanja bilance po nemškem vzorcu. Najbrže se bo uvedel sistem obveznega objavljanja dvomesečnih bilanc. = Izboljšanje gospodarskega stanja v Avstriji. Znaki izboljšanja konjunkture v avstrijskem gospodarstvu se množijo, število brezposelnih stalno nazaduje, železniški pro-met se je dvignil, v skoro vseh panogah industrije se je povečala produkcija. Naraščanje hranilnih vlog in konsolidacija državnih linanc je smatrati kot simptome ozdravljenja. V zvezi s povečanim obsegam produkcije je povpraševanje po kreditih s strani industrije vedno večje. Kakor kažejo vsi znaki, vpliva ugodna konjunktura v gospodarstvu Nemčije na ugodni razvoj avstrijske industrijske produkcije. To izboljšanje gospodarskega stanja je našlo tudi svoj odziv v letnih poročilih dunajskih velebank. = Dviganje cen na ameriškem žitnem trgu. Iz prekomorskih žitnih tržišč prihajajo zelo neugodna poročila o stanju posevkov. Veliki nalivi so v Ameriki povzročili precejšnjo škodo. Na ameriških termmskih tržiščih so bili v petek in soboto v gotovih terminih zabeleženi rekordni tečaji., čeprav je povpraševanje za izvoz v Evropo nekoliko popustilo. Prelom med Anglijo in Rusijo je povzročil gotovo nesigurnost na žitnem trgu. = Obligacije posojil poljske republike. Generalni poljski konzulat v Zagrebu javlja. da je finančno ministrstvo v Varšavi podaljšalo do 1. julija t. 1. rok sprejemanja prijav za izmenjavo obligacij posojil poljske republike od 1918.—1920. Bone 1. junija. LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 84.50—85, Vojna škoda 343.50—344.50, zastav ni in komun. Kranjske 20—22, Celjska posojil niča 195 — 197, Ljubljanska kreditna 150—O, Merkantilna 98—100 (98), Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 _ 170, Trbovlje 0 — 490, Vevče 130 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — Blago: Tendenca za les in deželne pridelke neizpremenjei*. Zaključena 2 vagona lesa. ZAGREB. Vojna škoda je dalje popustila za pol točke. Promptna se je trgovala po 342.50 — 343, za julij pa po 346.50. — Deviza na Italijo se je gibala na včerajšnji višini. Trgovala se je po 312.25 — 312.50. No-tirale so devize: Dunaj 800 _ 803, Berlin 1348 — 1351, Budimpešta 990.50—993.50, Italija 311.45 — 313.45, London 276.10 do 276.90, Newvork 56.70 — 56.90, Pariz 222.18 do 224.18. Praga 168.20 — 169. Curih 1093.50 do 1096.50; efekti: bančni: Eskomptna 95.50 — 96, Pol to 15 — 17, Kreditna Zagreb 93 — 94, Hipo 60 — 61, Praštediona 850 do 852.50. Jugo 92.50 — 93. Ljubljanska kreditna 130 _ 0. Obrtna 40 — 43, Narodna 4675—0; industrijski: Tipografija 50 — 70, Gutmann 270 — 280, Slaveks 110 — 125, Slavonija 26.50 — 27.50, Šečerana Osijek 505 do 510, Danica 135 — 150, Drava 580 — 620, Mlinska |6 — 17. Narodna šumska 16 — 17, Vagon 48 — 49, Vevče 130 — 135, Dubrovač-ka 420 — 430, Trbovlje 452.50 _ 457.50, Isis 47.50 — 0. Našice 0 — 1600, Šečerana Veliki Bečkerek 0 — 1200; državni: investicijsko 84.50 — 85, agrarne 50.50 — 51.25, Vojna škoda promptna 342 — 343, za junij 342.50 do 344.50, za julij 346 — 346.50. BEOGRAD. Devize: Pariz 222.4 do 224.4, Italija 311.50 — 313.50, Dunaj 799.75 do 802.75, Budimpešta 992.5 — 995.5. Berlin 1347 — 1350. Bruselj 790.5 — 793.5, Bukarešta 34.25 — 34.75, Sofija 40.75 — 41.25. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.175, Newyork 518.94, Lan/Ion 25.25125, Pariz 20.3575. Milan 28.59, Praga 15.40, Budimpešta 90.65, Bukarešta 3.15, Sofija 3.75. Varšava 58.10. Dunaj 73.15. TRST. Devize: Beograd 31.70 — 32.20, Dunaj 250.75 — 260.75, Praga 53.50 — 54, Pariz 70.90 — 71.40, London 88.075_8S.375, Newyork iS.10 — 18.20. Curih 348 _ 352, Budimpešta 312.50 — 322.50, Bukarešta 10.625 — 11.125: valute- dinarji 31.50 do 32.50, dolarji 17.80 — 18.20. DUNAJ. Devize: Beograd 12.4650 do 12.5050, Berlin 168.07 — 168.57, Budimpešta 123.65 — 123.95, Bukarešta 4.2325 — 4.2525, London 34.46 — 34.56, Milan 39.04 — 39.14, Newyork 709.15 — 711.65, Pariz 27.7850 do 27.8850, Praga 21 — 21.08, Sofija 5.11 - 5.15, Varšava 79.29 — 79.55, Curih 136.47—136.97; valute: dinarji 12.4525 — 12.5125, dolarji 706.50 — 709-50. Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.23, v Berlinu 7-413. 'Opisi KAMNIK. Kamniška podružnica Jugoslovenske Matice se zahvaljuje vsem, ki so s svojim sodelovanjem pri akademiji, prirejeni o priliki proslave majske deklaracije, pripomogli velikemu moralnemu in materi-jalnemu uspehu te prireditve. Zlasti so zahvaljuje moškemu zboru društva Lire, tam-buraškemu zboru društva Edinost, gdč. A. Meze, gg. A. Pogačar, SI. Savinšek, I. Vran-čižu za njihove pevske, deklamatorne in mu-zikalne točke ter režiserjema gg. Kosu in Ant. Žmucu ter vsem ostalim igralcem za krasni uspeh dramatičnih prizorov. RADOVLJICA. Podružnica Jugoslovenske Matice je na dostojen način proslavila spomin lOletnice majske deklaracije. Dopoldanski shod na javne:ii trgu žal zaradi dežja ni tako uspel, kakor bi drugače tem lepša pa je bila proslava zvečer, v dvorani V>ri katerem sta združeni pevski zbor in združeni salonsfcj orkester orlovskega in sokolskega društva izpolnila večer z izbranimi točkami. Vmes je akademik g. Pavlin z ognjevito prednašano deklamacijo navdušil vse navzoče za delo v prid neodre-šenjim brlatom. JESENICE. Na birakoštni ponedeljek, dne 6. junija priredi Sokol veliko iavno tombolo, ki bo po vrednosti kakor tudi po izbiri dobitko prekašala vse dosedanje tombole v tukajšnji okolici. Zanimanje za tombolske dobitke, ki presegajo vrednost že nad Din 40.000. je izredno veliko. Domačini pridno sesajo po tablicah, pa tudi okoličani se izredno zanimajo za nje. Po lanskj udeležbi sodeč, ko so bili vsi vlaki na/trpani poset-nifeov iz cele Gorenjske, pričakujemo letos še večjega navala. Dobitki so razstavljeni v paviljonu g. Jamirove pred jeseniškim kolodvorom. Tombola se bo vršila pod državnim nadzorstvom. Pred in po tomboli sodeluje pokoštevilna sokblska godba na nihaja. — Obrtno društvo je prejelo od zveznega načelnika g. Engelberta Frandiettija sledečo izjavo: »Uglednemu predsedstvu obrtnega društva Jesenice! Povodom izleta, ki ga je priredilo ugledno društvo dine 22. maja t. I. v Mojstrano. lk Peričniku in na Dovje, ste mi priredili slavje. nad katerim sem bil globoko ginjen. Casit mi je izreči uglednemu društvu in njegovim funkcijamariem za to prisrčno prirejeno slavje, krasno spominsko darilo in len šopek planinskega cvetja svojo najtoplejšo zahvalo z zagotovilom, da bom tako kcrt tekom svojega 301etnega delovanja med obrtništvom. ostal i v bodoče zvest onemu simbolu, ki ga predstavlja pokloni ena mi plaketa. Sporočite pmositm mojo najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in društvenim članom in beležim z izrazi najodličnejšega spoštovanja Engelbert Franchetiti.« LJUTOMER. Mesto venca na grob blago-pokojnemu bratu dr. Tonetu Hericu so darovali tukašnjemu Sokolskem u društvu: dr. Karel Grossmann, odvetnik; A. Lukačič, po-stajenačelnik; Rajko Ogrin, bančni dirigent; Lovro Petovar, veleposestnik; Charlota Var-da, veleposestnica; Veno in Marica Vilar, trgovec; neimenovani po 100 Din; Jan Bau-kart, ravnatelj meščanske šole in Fran Re-pič, trgovec po 50 Din. Sokolska zahvala. ŠMARJE PRI LJUBLJANI. Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju pri Ljubljani vabi za binfcoSfcno nedeljo popoldne vse prijatelje gasilstva na svodo veliko vrtno ve-selioo. Pri veselica svira viška godba »Gra-daščica«. Cisti dobiček te prireditve je določen za nabavo motorne brizgalne. 840 BOŠTAN.T OB SAVI. Minula nedelja je bila pri nas prav živahna. Zjutraj se je za občini Studenec in Boštainj vršila razglasitev vojnega razporeda, kateri je dalo svi-ranje gasilske godbe slavnostno licc. Ob 11. srno vsi občani slovesno proslavili 10-letnico majske deklaracije. Pri tem je predsednik podružnice JM g. D. Fatain v kratkih in poljudnih besedah razložil zgodovino Slovencev. Popoldne so domača dilc-tamtje — saimi Sokoli — z uspehom vpri-:zorili Anzengruber-Benkovičevo kmečko komedijo »Slaba vest«. Obisk je bil lep tako, da bo JM prejela od nas nad 500 Din. Proti večeru smo odšli z godbo v Sevnico, kjer je bila tudi v prid JM veselica. ŠT. ILJ V SLOV. GORICAH. Na inicija-tivo prosvetnega društva v St. Ilju v Slov. goricah se je dne 29. maja "vršila spominska slavinosit ob desetletnici majske deklaracije na svečan način, povsem na narodni podlagi, ob sodelovanju cerkvenih pevcev. taimiburaškega zbora »Obmejnega Zvona« in šolske mladine. Posebno navdušenje je izzval pri vseh pristnih — brez razlike stanu in političnega prepričanja — slavnostni govor ki ga je govoril kapucinski pater g. Bonaventura iz Maribora. Kot iskren n navdušen narodnjak je v svojem poljudnem, a ognjevitem govoru naslikal zgodovino slovanstva vobče in Slovencev še posebno izza predrefonmacijske dobe do leta 1918. Prav posebno se je z geslom Simona Gregorčiča »Bog živi vse Sloveme ood streho hiše ene« zavzemal za naše neodrešene brate onkraj mej, zlasti za Goriško, kjer je preživel dolgo vrsto let in kier se je kot vojak boril na soški fronti Šolski deci je polagal na srce narodno zavest in udanost naši skupni domovini, ki je up in naša na-da. S ,petjem »Bože pravde« je bila lepa slavnost zaključena. KRŠKO. Minulo soboto smo imeli Krčani izreden glasbeni užitek. Ob pol 8. zjutraj je bila v samostanski cerkvi spominska maša ob obletnici smrti pok. Vilj. Pfeiferja. Pri tej sta sodelovala priznana umetnika iz Zagreba, prof. Dugan, virtuoz na orgijah, ter baritonist gosp. Kolb. Krasni in izredno močan ter visoko kultiviran glas zadnjega nas ni nič manj očaral, kot virtuozno podana Regerjeva t*t Vulkaniziram tm vrste avtogumt. tako: todi galoše in snežne gumijeve čevlje Popravljam kolesa in mo-torje P fctsis: Ljubljana. Rimski . 13421 Postrežnieo za '-eii dan ali 2 nr: dopoldne in celo popoldne i&Če Tnala družina.. Zglasiti je med 10.—12. uro v K o vem Todmatu 190. 15419 Službo gospodinje ili slično išče mlada gospa Ponudbe na oglas, oddelek v Jutra* pod šifro cZanes-ijiva pomoč 74*. 16S74 Orožn. vpokojenec zmožen slovenščine in nemščine v pisavi in govoru, išče primerne službe. Naslov Dove oglasni oddelek cjutra*. 1S433 Bolniški strežaj prost vojaščine, išče službe kot strežaj. maser, hišnik ali 6luga. Cenjene ponudbe aa oglasni oddelek cjntra* pod «Vesten*. 15405 Elektricar prost vojaščine, z dobrimi in dolgoletnimi spričevali, išče stalne službe. Naslov v oglasnem oddelku cjutra*. 15S57 Kupim Bukova drva in košnjo sena in otave kupi Dirija, Dunajska cesta st. 45. 15787 Brusnega lesa smrekovega z 10% jelovina, v dolžini 2 m in od 10 cm debeline na tankem koncu, kupim vsako količino. Natančne ponudbe frank o Avstrijska meja na naslov: Drolz. Graz. Schillerstr. 15 16722 Kuharico zdrave. snažno, perfektnc in delamo sprejmem. Oziram se le na večletna spričevala. Plača dobra, Pore dbe z navedbo doseda-- 'ih 'lužb in če mogoče s fliko poslat; na oglasni oddelek kP trgovino v Ljub": j ar. i. z zadostno Šol--io mbrazbo. ob lastni o«4trbi *r,r®;n3«xiE takoj. — Naslov v oglasnem otM^ikn . ^ 15411 samostojna moc. z vecieino »rakso t etrokovnib in sta-: vetih organizacijah, išč«1 nesta v kaki večji organizaciji. Ponudbe na oglasni • ideiek «Jntra* pod šifro «T.v-nik*. 15406 Stavbni inženier f j»atletno prakso v v ifokiii in talnih zgradbah, išče primernega mesta. Prvovrstne reference. Ponudbe na ogL odddek *Jutra» pr>i «ifro «Testen 125». 1^407 Trgovski pomočnik iiurjen v usnjarski stroki, želi dobit: slaibo v kaki trgovini v večjem mestu -— eveni. tudi ko; potnik Porodne na oglasni oddelek .Jutra, pod šifro «Pctnik». 1S392 Oblačilno blago po globoko mifa^-h cenah prodaja družba cHako» — Ljubljana. Dunajska c. S5. iraven Jugo-auto. 16745 Botri, pozor! Poceni p r o d & zc krame zlato uro z verižico znamke (Schaifhauaec). — Naslov v oglasnem oddelku cjntra*. 1S2S1 Nov smoking še ne noien. kakor tudi več drugih obisk prodam Naalov v oglasnem oddelku .Jutra*. 13394 Pod in 2 šupi v izmeri 17 X 9, vse novo leta 1914. naorodaj v Sp. Brniku S3, pošta Cerklje. 1S397 Modern črn kostum prodam. Naelov v oglasnem oddelku če službe kot sluga, in- asart. tekač, ranna^aier i Maga. tiskovin ic podobno "ire tndi izven Ljubljane. T'.->nudhe na ogla*, o^^plrt Ji:*-a» pod .Ljubljančan.. . 1S399' Šivaini stroi pi;'da3B za 1350 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra'.. 15395 Sekire, cepine ild. prodaja po zelo nizki n-ni Ivan Pokluk«-r. —- pošta Gorje pr Bledu 15355 Lepe prostore i zz zobozdravnika, tehnika, j a zelo prometnecn mestu. ! sijajna eksistenca, oddam, i Ponudbe na oglas, oddelek ! «Jutrz* i>od značko »Bodoč-i ost 192Š*. 16882 Otroški voziček čist-1 nov naprodaj v Mostah 79. 15400 Gostilno j bul« ali vinotoč vzamem ] v najem aii na račun — »vem. kupim Ponud V t:s l»odružnicr< »Jutra, v Ma- . pod tTT'1"" rc:-met. i ' 15443' Opremljeno sobo 2 posteljama, čedno, iščeta za takoj v mestu 2 mla-ia solidna gospoda. Cenj. dopise na oglasni oddelek .Jutra* pod .Soba ra stal-o>. 15414 Sobo s posebnim vbodom in električno razsvetljavo "oddam v Slomškovi ulici štev. 14. prii5čje, desno. 18409 Kabinet z elektr. razsvetljavo oddam takoj v sredini mesta. Nsslov v o-la^nem oddelku »Jntrs. i?336 2 opremljeni sobi z n porabo kopalnice oddam takoj ali s 15. junijean. — Naslov r rrlaraeir oddelku »Jutra, 15415 Kot sostanovalca sprejmem preprostega mo-Ekeca. Naslov v r.^lasnem oddelku »Jutrs, " 15336 Opremljeno sobo =cln£no. z elektr. razrvet-iavo. ev«it. s hrano takoj oddam. Naslov t oglasnem oddelku .Ju*Ta» 153S3 Opremljeno sobo takoj oddam dvema. Kaslov pove oglacni oddelek »Jutra*. 1S4S1 Lepo sobo oddam go^iodu na Taboru. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1S4S6 Sobo z 2 posteljama z elektr. r azrretljavo in posebnim vhodom oddam takoj v oenim. Naslov r oglasnem oddelku »Jutra*. 18441 Sobo » i t^^teljams ■ i^isrt: si.'-' v I':r«k? rfirl 39TI. erno. 15391 Podstrešno sobo opremljeno, z elektr. raz-rretljavo takoj oddani gospodu za 150 Din mesečno. Kaslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1S4S9 Gospoda sprsjmem t c-ectru na stanovanje in brano. Kaslov t oglssscn oddelku Jutra. 18437 'Prehrana Rejenčka -prejme v vso oskrbo go-pa brez otrok. Kaslov v rlaeeem oddelku »Jutra*. 15410 Medo kava. Medo kava. Medo kava. Kapital Družabnika z nskaj dobro Kaalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 1SSS4 gotovine sprsjme vpeTjino podjetje. — Prosimo vse naše cenjene naročnike »Majih oglasov*, da naročijo oglase za binkoštno številko »Jutra« po možnosti že pred soboto, da ne bomo zopet p rimo ran; številne oglase izpustiti, ker jih v zadnjih urah ni mogoče tolik" nastaviti. — Oglasni oddelek «Jutra», Prešernova ulica št. 4. Telefon 2492. Dvpift Ana na svidenje na Binkoštno nedeljo. Dvignite pismo kot zadnjič. 18424 Orožnik na daljnem jugu, osamljen, teli dopisovati s Slovenko v starost; 17—26 let. Dopise, po možnosti s slike pod »Slovenska korenina* na oglasni oddelek »Jntra*. 18422 Dama nevsakdanje zunanjosti — rvetskli Eizorov ln neobičajne inteligence, išče odkritega prijateljstva e sta. r« jlitr. znafajri'Ti in diskretnim. bolje situirante r podom visok« Izobrazbe nglajacega vedenja. — Neanonimne dopise pod <£. J. 36» na oglscii oddelek »Jutra*. 18434 Beogradanin 45 godina star. zdrav i sna-Ean. bez ikakvih mano i poroka telesnih 1 duševnih; neoženjen i —" l:; akademski cbrassvaa i vaspitsr; ss nepokretedm imanjem srednje vrednosti, kao i srednjim prihodom za sada. traži sebi devojku tridesetih godina. sebi ravnu u svakom morainom. materi-jalncm i zdravstvenom pogledu radi tklapanja ideal-nog brata Može ' živeti 1 van Beograda. Cenjene po-nude sa slikom poslati na oglasni odeljak »Jutra* pod Efrom »Cvetni Trg»; I to u reku od trideset dana po oglasu najdalje. 18423 Damsko torbico majhno, sem našel v Tivoli na klopi Omerza, Dunajska cesta 6X na fcodniu. 15872 SREČNI BIRMANCI, ki bodo obdaro\-ani z najtrpežnejšimi sdoko « Čevlji, ki ohranijo svojo obliko fim najdlje časa in so mnogo cenejši kakor kak draj tovarniški izdelek. Opozarjamo zato botre, botrice in starše! Trgovina »DOKOe, Ivan Čarman. Prešernova ulica št, 9, dvorišče. HektograHčni aparati, zvitki, masa, hektografični trakovi vedno in najceneje v zalogi pri LUD. BARAGA. Ljubljana, S*lBnbuP0eva uHca štev. 6 1. 49 4 ; eitlon it «t>0. Prvovrstno surovo maslo (Teebutter) v kosih po pol kilograma dobavlja proti povzetju kg po Din 40*— «ati tvrdka PROBST, Lutverci - Gor. Radgona. 40.000 Din po.ožim v reelno trgovsko podjetje, kjer dobim mesto rvoalovodkinje ali slično. — Prevzamem tudi vodstvo podružnice Kraj; Ljubljana ali Celje. Gcjeae ponudbe pod cPromet 65* na ogiasr; oddelek cJatra*. 15505 Zehvaie. 6. lekarnar Blnm, Subotica. Čast mi je obvestiti Vas. da so ml Vale larucin kap. sule zelo dobro pomagal, proti spolni bolezni in da je kapanje popolnoma prestalo Spoštovanjem M L., Lesko ven — Larucin kap. sule dobite po 20 Din v vseh lekarnah — Glavno sklad3čet Apoteka Bium, "*otjoqn5 Specijalna trgovina otroških vozičkov Oton Zemelrock sprejema vsa naročila in popravila — tud: šivalnih strojev Prodajalna na Marijinem trgu štev. E. tovarna na Glincah. Tržaška cesta. 16737 Mizarji! Najcenejše vezane plošče S^errpUtten^ dobile pii tvrd* Ignacj Rtpi«, Ljubljana, Poi.aasi^ Cista iL 2i ■I od 60—100 HP, norma!., kupim takoj. Nujne ponudbe takoj na nasiov: Franc Martinec. Ljubljana. Prule S. E 41 -27-10. Dražbeni oklic. Dne 22. junija 1927 ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču dražba zemljišč: 1. vL št. 23 d. o. Pudob, obsto:eč iz dveh hiš štev. 2 v Pudobu, miina in žage z vodao silo, gospodarskega poslopja (hleva), tre i tra/nikov, peuh gozdov in 1 pašnika z nehaj malo pritikline vred; 2. vL št. 22 d o. Pudob, obstoječ ir 11 njiv in 7 gozdov; 3. vi. št 21 d. o. Hudob, obsio eč iz 14 njiv in 7 travniki, v; 4 vi. št. 197 d. o. Nadlesk, oostoječ iz gospodarskega poslopja, hkrati 1 stanovanja, skednja in dveh shramb, svinjakov in sklad šča 14 njiv L; 3 travnikov in 5. vi. štev. 32 d o Nadlesi, obstoječ iz 17 travniKov, 14 njiv, vrta, pašnika in 7 gozdov. Nepremičninam, k; jih ;e prodati na dražbi, sj določene vrednosti: k 1) 577.700 Dm; k 2.) 47.490 Din; k 3 ) 34.650 Din: k 4 ) 79350 Din; k 5.) 52.840 Di >. Najmanjši ponudek znaša: k 1.) 3S5 134 Dm; k 2.) 31.»60 Din; k 3. 23.100 Dii; k 4., 52.900 Din in k 5) 35.227 Din pod tem: zneski se ne prodaia. Pra.ice katere ne bi pripuščale dražbe je oblas ti pri sodui|i najpozneje pri dražbenem narodu Dnd za et-om dražbe, ker bi se sicer ne mogle uveljavljati glede nepre-mičnme same Vse drug i :e razvidno iz dražbenega oklica nabitega na tu odni uradni deski Okrajno sodišče v Ložu, odd. U, dne 17. maj<= '927