Visoka leta pisarniškega ravnatelja Kodermana
Ob svojem 80. letu je redkokdo tako svež in prožen kakor upokojeni pisarniški ravnatelj gosp. Fr. Koderman. Rodil se je 19. nov. 1852 v idilični Nadgorici v črnuški fari. Po vojaškem roku je stopil k orožnikom In služboval kot postaj e-vodja v Kostanjevici, v Pirčah ob Kolpi, Velikih Laščah in Trebnjem. Zemljiškoknjižni izpit je slednjič položil z odliko in postal kanclist pri sodišču v Žužemberku. 1893. je bil premeščen k novomeškemu okrož. sodišču, kjer je služboval kot pisarniški predstojnik in kot pisarniški ravnatelj do upokojitve. Preživel je kar pet svojih predstojnikov.
Leto
V Ljubljani, dne 24. novembra 1932.
47. Stev.
Triglavske strmine" — naš novi film
70 letnica predsednika notarske zbornice
70-letnico svojega rojstva je praznoval te dni eden najodličnejših predstavnikov naših pravnikov, predsednik notarske zbornice v Ljubljani, g. dr. Andrej Kuhar. Zdrav in močan v sebi m neprestano neumorno delaven — tako stopa dr. Kuhar v osmi križ. Sam zase, v krogu svoje družine, daleč od kakšnega slovesnega hrušča in trušča je dr. Kuhar obhajal ta svoj dan, tiho kot človek iskrene duše in resnega dela.
Rodil se je dne 21. nov. 1962 v vasi Ravne pri Smartnem v Tuhinju. Oče, marljiv kmetovalec, mu Je zelo zgodaj umrl in tako je Andrej že od mala moral precej z lastnimi rokami in z lastno mislijo skozi življenje. V ljudsko šolo je hodil v Kamniku, nato pa je prišel v Ljubljano v Alojzijevišče in tu začel študirati gimnazijo, šolal se je sam večinoma z delom svojega duha, bil je za inštruktorja v znani Auerjevi rodbini.
Dr. Kuhar Je bil že od mladih nog močno narodno misle« to delaven. Zmerom je bil premočrten borec za slovensko, za narodno stvar, živahno pa se je začel politično udejstvo-Va,..,?l, ,.Yanja v Trefan^em' ted&J Je bil tudi bister kulturno-politični člankar »Slovenskega Naroda«. Zaradi svojesra narodnega zadržanja Je bil dr. Kuhar v Avstriji zmeren zapostavljen in zato je tudi razumljivo, da Je tako pozno šele po preobratu dobil notarijat v Ljubljani.
Z zadovoljstvom bo naša javnost sprejela novi slovenski planinski film, delo Metoda Badiure. Po poskusni predstavi, ki se je vršila pretekli četrtek v Elitnem kinu Matici v Ljubljani pred povabljeno družbo, se bodo izvršile še nekatere male Izpremembe — nekaj se bo izrezalo, nekaj še dodalo — nakar bo novi film v dolžini 2400 metrov doživel krstno predstavo v Ljubljani. Gotovo ga bo z odprtimi rokami sprejelo tudi naše podeželje. Želimo pa, da bi film fiel tudi dalje po Jugoslaviji in v Inozemstvo. — Priobčujemo dva prizora. Zali gorenjski parček: žanjica Minka in kosec Miha sta gdč. Pavla Marinkova ln g. Miha Potočnik iz Ljubljne. Na drugi sliki pa Je Joža Cop z Jesenic, ki vodi svoja tovariša Miho Potočnika in Uroša Zupančiča na plezalni turi pri prečkanju Severne triglavske stene.
Moderna separacija v Zagorju
Obsežni gradbeni projekt Trboveljske premogovne družbe se bliža svojemu zaključku. Po uspelih zgraditvah širokotirne železnice od postaje državne železnice do rudnika v Toplicah, punkerjev, premikalnega odra in drugih nakladalnih naprav je sedaj na zunaj že docela prenovljena, a znotraj brez malega modernizirana velika separacija za premog, ki ga bo sedaj mogoče do skrajnosti izrabiti in dvigniti v kvaliteti, česar v prejšnji, iz katere je zrastla ta, ni bilo mogoče izvesti tako, da bi vsestransko zadovoljila. Sedaj kopljejo tudi cevovod za napeljavo centralne kurjave, ki bo grela separacijo, kajti delo, ki ga je treba opraviti z golimi rokami v mrzli vodi pri izpiranju premoga, je v zimskem času nad vse mučno. Mimo napeljave v separacijo, ki bo izvedena že za to zimo, so predvideni tudi odcepi v druge zgradbe, ki stoje ob tej progi, a bodo prišle na vrsto šele drugo leto. Te velike investicije TPD morejo le utrditi upanje, da ne bo prišlo do skrajnega, do ustavitve obrata, in da se bo naš marljivi rudar pretolkel do boljših časov, ki morajo priti in ki si jih vsi tako želimo,
Društvo „Tabor" rešuje brezposelnost
Pogled na naglo rastočo stavbo delavskega azila.
Gospodarska kriza, brezposelnost in pomanjkanje vladajo vsepovsod. Društva, kor-poracije in javne institucije skušajo po svojih močeh in sposobnostih reševati naj-bednejše iz nadlog: nekateri z nasveti, drugi z vzgledi, eni uspešno, drugi zopet manj.
Mlado društvo »Tabor« je stvar zagrabilo od prave strani. Ni treba poudarjati, da so prav emigranti tisti, ki so od vseh nadlog, ki tepejo našega človeka, najbcij prizadeti. In vsak dan prihajajo novi, ki jim je onstran postalo življenje neznosno, as upanjem, da jim bo pri nas omogočeno vsaj najpreprostejše življenje. Marsikaterega bridko razočaranje vse prehitro doleti. Za vse te, ki so podpore najbolj potrebni, je pred dobrim mesecem pričelo graditi Delavsko prosvetno društvo »Tabor« azil, da velikemu številu brezposelnih emigrantov preskrbi vsaj prenočišče.
Kupili so 820 kvadratnih metrov sveta na Viču ob Cesti na Brdo po 19 Din kvadratni meter. Načrt je napravil stavbenik Tomažič. Več ko dve tretjini opeke so darovale ljubljanske stavbne tvrdke, nekatere so dale tudi stavbni les.
Vsi zidarji in zaposleni delajo brezplačno, posebno ob nedeljah je na stavbi prav Hvahno, ko pride na kuluk do 30 zidarjev, ki so med tednom, zaposleni pri raznih podjetnikih. Z vsemi temi marljivimi rokami bo stavba, ki je dolga 22 m, v kratkem pod streho in še letos bo brezposelnim nudila prenočišče.
Nova gasilska čelada
Dunajski gasilci so dobili v zadnjem času čelade iz jekla. čelade so prevlečene z lakom, ki čuva gasilce tudi pred elektriko.
Slika desno;
Zbogom!
Nem&kl kan cela r von Papen je odstopil zaradi položaja po zadnjih volitvah.
i
Rudniška katastrofa v Lancashire na Angleškem
Moža ]e prekosila
V garsvvoodskem rudniku (Lancashire) na Angleškem so prošle dni eksplodirali treskavi plini. Ob času katastrofe je bilo v rudniku 106 rudarjev. Od njih se jih je pravočasno 78 rešilo, 24 mož so podsuli skladovi zemlje in jih ubili, 4 pa je zatrpala ruda. Na prvi sliki vidimo rešilni oddelek, ki hiti ponesrečencem na pomoč. Druga slika prikazuje položaj pred rudnikom. Na koncu vidimo rešilni oddelek, ki nese ponesrečenca iz • jame.
K sliki levo: Letalka Johnson-Mollisonova, ki se je podala na polet iz Londona v Capetown. Namen letalke je bil prekositi rekord njenega moža. Mollison je svoj-čas preletel progo iz Londona v Capetovvn v 4 dneh, 17 urah in 22 minutah, žena pa je skrajšala *as za 10 ur.
Delavci pri južini na zgradbi nebotičnika v Ame
Slika levo:
Pogreb
žene rdečega
Naprava za topli zrak, kakršne nastavljajo lastniki oranžnih nasadov na svojih posestvih v Kaliforniji, da preprečijo vdor hladnega zraka v ozemlje dozorevajoče letine. Ti stroji izžarevajo toploto. Vsaka plantaža potrebuje povprečno šest takšnih »topov«.
Dober tek v vrtoglavi višini
carja
Edina slika s pogreba Stalinove žene v Moskvi
Katastrofalen vrtinec na Kufr
Top" proti mrazu
Slika desno:
Šofer premirja
Eksplozija raz-gnala hišo
V Varšavi so v neki pivovarni-Ski hiši plini razgnali klet, nad katero je stanovalo več ubogih strank. Hiša se je popolnoma porušila. Pri tem je bilo 19 oseb ubitih ln mnogo ranjenih.
Slika desno:
Francoski šofer Paul Boutelet iz Rouena je 7. nov. 1918 vozil v avtomobilu na franc. fronto nemško odposlanstvo za mir, generala Wlnterfel-da ln tedanjega državnega tajnika Erzbergerja.
<5I3sworth in Balclien se pripravljata na južni tečaj
/i*: "■•»
Illlllll
Ameriški letalec ElIsworth bo v kratkem odletel na južni tečaj z letalom, ki je doceia iz kovine. Spremljal ga bo znani pilot Balchen. Na južnem tečaju kanita pogumna raziskovalca preleteti 5000 km daljave nad ledom. Letalo je fotografirano v Ingle-
woodu v Kaliforniji.
Slika desno:
Dan premirja v Londonu
Po pariškem vzorcu slavijo tudi v Londonu vsako leto dan premirja po svetovni vojni. Letošnjih slovesnosti se je udeležila vsa kraljeva rodbina.
Žrtev plamenov
Slika desno:
Herriot v nemški luči
Odkar je Francija objavila svoj raz-orožitveni načrt (dosedaj so znani načrti Brianda, Tardieuja in Her-riota), prikazujejo Nemci to akcijo ne kot jamstvo za francosko varnost, ampak za nadvlado Francije v svetu. V zadnjem času so začeli smešiti tudi Herriotov načrt, ki jim je sicer najbližji in mu nimajo kaj ugovarjati. Naša slika, posneta po nemšk. listih, smeši Herriota, kako se trudi s pihanjem v trobento Društva narodov sa mir, v resnici pa stoji na topovih.
lil , ...
V amsterdamskem pristanišču je, kakor smo poročali, ogenj uničili šele pred Šestimi leti zgrajeno ladjo »P. C. Hooft«, ki je vozila v Indijo. Ko so videli, da ni mogoče pogasiti plamenov, so zavlekli ladjo iz luke, kjer je ognjeni element dovršil razdejanje.
Slika levo:
Mesto miru —
temirov
o zadnjih 1*-redih v Ženevi atrullrajo po ilicah vojaki v x>lni vojni opremi.
Slika desno:
Prizori-
šče eks-
plozije
Magistrat v Lausanni, kjer je minule dni eksplodirala bomba iz meli-nlta