Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravnižtvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šijjatve ¡e pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
Stanovsko politiško glasilo UJU. - Poverjeništvo
Izhaja vsak četrtek. Naročnina znaša za neorganizirane 60 Din, za inozem. 80 Din. Posamezna štev. 1-50 Din. Članstvo „Pov. UJU — Ljubljana" ima s članarino že plačano naročnino za list. Za oglase in reklamne notice vseh vrst je plačati po Din 2*50 od petit vrste, inseratni davek posebej. Pošt. ček. ur. 11.197.
Kaj hoče naša deklaracija.
Današnja doba ni ugodna razprav-lanju in idejni poglobitvi načelnih vprašanj.
Živimo prehitro, dnevni dogodki nas prehitevajo, neizprosno strankarstvo m politika preveč vplivata na nas. da bi mogli objektivno razglabljati načelne ideje in iskati potov in sredstev za njih uresničenje.
To na nikakor ne upravičuie, da b' stali prekrižanih rok ob strani in gledali brezdelno kako naša doba uničuje dobrine. katere smo s! pridobili z velikim naporom v dolgih desetletjih. Kdor motri dogodke zadnjih let količkai objektivno, mora -priznati, da ie naš stan silno mnogo zgubil na ugledu in morali in je v teli letih mnogo naših dobrih stanovskih tovarišev hodilo s trnjem posuto križevo pot ne po lastni, ampak po zaslugi drugih. Pa vse to ni še vse najhujše. Najbolj žalostno ie to da pri tem ni trpel naš stari kot celota in ne samo posamezniki, ampak da ie pri tem zelo mnogo tnpela in trpi še sedaj največja dobrina našega naroda t. j. šola. katera ie nerazldružljivo spojena z našim* stanom. Kljub zakonito zajamčeni stalnosti in načel pri oddaji službenih mest. so nas premetavali on vsakem menjanju režima iz kota v kot ter so se . ozirali na vse druge momente, samo ne na naše poklicno delo v šoli. Vsak vaški mogotec in politični kričač ie imej več vpliva. kakor na vodstvo organizacije. ki ie imelo za seboj tisoče organi-zirancev. To smo dovoli izkusili zadrna leta pri najrazličnejših strankah in režimih, ko n: bilo napravljania in popravljanja krivic ne konca ne kraja. Danes meni, iutri tebi. In kdo ie pri tem trpel drugi kakor naš stan in šola.
Da taka pot ni orava in pelje naravnost v propast učiteljstva in šole. to leži na dlani. Zato ie neobhodno ootrebno. da iščemo mi vsi potov in sredstev, da Dostavimo svojo stanovsko organizacijo na trden temelj. katerega ne bode pretreslo nobeno menjavanje režimov in kateri bode nudil varnost in sigurnost vsakemu posamezniku in celoti. To ie prvi oogo.i za procvit našega stanu in naše šole.
In to pa prav nič drugega hoče de-klarac ja. ki ni naperjena proti prav nobeni stranki še manj pa proti kaki esebi. Ce ii kdo potit'k a druge namene ta jo gleda skozi očala, katera so mu nataknili
Na izpade
Pozvan od mnogih strani, naj primerno reagiram na »Jutrove« izpade, izjavljam:
Takoj v prvi številki »Učiteljskega Tovariša« po seji širjega sosveta sem jasno povedal, da oni gospodje, ki hočejo iz našega internega načelnega vprašanja o smeri naše organizacije napraviti osebno ali strankarsko politično vprašanje, ne napravljaio uslug niti osebam za katere' se hočejo navidezno po-tezat'. niti strankam, ki nai bi bile radi osamosvojitve naše organizaciie v nevarnosti.
Zato tudi nisem hotel odgovarjati na »Jutrove« izpade ker nisem hotel poglabljati nasprotstev ki so iih nekateri vedoma in liotoma umetno širil- m ustvarjali. Ha bi z ni'mi nriikrfli bistvo in idejo, za kar gre in s tem speljali vso zadevo v smer kakor bi bilo vse naperjeno le proti osebi tov. Jelenca in proti demokratski" stranki.
Pustiti sem hotel, nai tudi gospodje pri Jutru« s takimi izoadi sami naprej izvajajo »kastracijo« (izraz »JutroVih« gospodov v napadih na moio QSebo). če imaio voljo osebno in strankarsko gonjo nadaljevati in se vtikati v interne zadeve naše organizacie.
Ne bom citiral številnih pisem svojih prijateljev in tovarišev ki absolutno odobravajo smer organizacije, katero kot bistvo in idejo povdarja Deklaracija, ker smatram to le kot osebno iziavo. temveč z mirno vestjo in poln o 'zavestjo-
drugi, a ideja in smisel se sevega radi tega še ne menjata Da je na edino to načelo pravilno in more niega izvajanje privesti nas na pravo pot. o tem bode na iasnern kdor hoče le malo razmišljati z lastnimi možgani 'in je bližje samemu sebi nego drugim.
Nihče ne trdi. da ie slednji izraz in vsaka beseda v deklaraciji neizpodbitna in nenadomestljiva. Saj ie bodo razpravljala še društva, stanovsko politični odsek in končno besedo bode šele izržkel naš najvišji forum t. j. delegacija. Gre pred vsem za načelo in njega izvajanje. To načelo pa ni novo. Sai ga jasno zastopa § 2. naši! prvih pravil. Ce va pa deklaracija posebno povdarja in podčrtava, ie to storila neobhodna potreba, ker danes po vseh trpkih izkušnjah vidimo boli kakor kedai preje, da moramo to načelo jasno izvajati v vseh situacijah Zakaj vsako kolebanje in stranpota donaša.io našemu stanu Ln šoli samo moralno in gmotno škodo.
Kako površno čita marsikdo dandanes tudi o načelnih stvareh ie v det tudi v tem, da nekateri posamezniki podtikajo deklaraciji namen iz učteljstva ustvariti politično brezpravne ljudi dasii ravno deklaracija posebno naglasa duševno svobodo, torei tudi svobodo v političnem naziranju. kjer se lahko udejstvuje vsak posameznik izven stanovske organizacije.
Nekatere zopet moti »maioriizaeja manjšine« in »odvo.ieno mišljenje«. Ce se pojavi kje manjšina ta manjš na ne bode terorizirana od večine in seveda tudi nt večina od manjšine. Vedno i!n povsod bode tudi v principiialniih vprašanjih odločala večina, kakor ie do sedat. Manjšina bode na podala lahko iziavo in razloge, zakai se ne strinia z večino. V koliko pa pride odvojeno mišljenje končno v pošte v o tem bodejo odločili ¡pač tisti, katerim pripade končna odločitev v dotični zadevi.
Ne rušiti in razdvajati, pač na graditi in strniti vSe pripadnike našega stanu v močno in nepremagljivo falango, ki bode zamogla delovati ob vsaki prifiki in situaciji v prid šole in učiteljstva, ie namen deklaracije.
Ne za posamezne osebe, pa še mam proii njim. ampak za uresničenje spaso-vite ideje v dobrobit stanu in šole gre pn tem pokretu.	A. Hren.
V „Jutru".
da sem na pravi poti v korist našemu stanu, čakam odločitve okrajnih učiteljskih društev, katera se imajo izreči za bistvo Deklaracije: ali so za strankarsko ali nestrankarsko stanovsko organizacijo
To ie bistvo, ki sem ga dovelj utemeljil na seji širjega sosveta k j sem ga tam dokazal in zaradi česar ie prišlo to vprašanje tudi na dnevni red seje širjega sosveta, ker se bivši poverjenik g. Jelene ni strinjal s smerio stanovske politike. ki jo ie zastopal »Učiteljski Tovariš« ter ie hotel, da bi list zastopal eno-strano strankarsko stališče in da bi se organizacija postavila na strankarsko stališče glede vzgojnega -in izobraževalnega dela med stanovskim naraščajem.
Že v oktoberski se i; ožjega sosveta sem povdarja!, da branim le stanovske interese, da moje stališče ni naperjeno proti nobeni stranki in bo članstvo kvečjemu bičalo to da sem premalo obsojaj pogreške svoječasne prosvetne uprave v ljubljanski oblasti. Toda tudi v tem pogledu bom lahko dal članstvu pojasnila na pokrajinski skupščini.
Konštatiram. da ie na zahtevo bivšega poverjenika tov. Jelenca prišla ta tema na dnevni red seje širjega sosveta, ker ie bil proti temu. da bi se »Učiteljski Tovariš« zavzemal za depolitizacijo šolstva in organizacije, in ie smatral to za izpad proti stranki, kateri pripada on in iaz.
Na sedi ožjega sosveta sem povdar-ial. kar ie razvidno 'iz Deklaracije in tudi iz vseh dopolnilnih člankov v »Učit. Tovarišu«, da ni naš namen epravliati nikogar od kake stranke ter se prepušča izven organizaciie vsakemu posamezniku osebno svobodo, da ostane se naDrei pri svofi stranki ter deluje zanjo.
Tudi kar se ideine globine in smeri organizacije tiče imam mirno vest. Ne bo pri tem trpelo niti narodno edinstvo. ki ga bomo v konkretnem zmislu ustvarjali temlažie v našem stanu, šolstvu in prosveti naroda ko bomo imel; pozitivno trdno bazo tega edinstva :zvedeno v našem stanu. Strašila ki jih gospodje postavljajo, so umetna Bav-b^.v ie privlečen iz arzenala predvojne dobe. Z en'm letom šolskega zakona ne bodete utemeljevali potrebe štiridesetUetnega klanja našega stanu med seboi v vseh drmrih skupnih vprašanjih. Prav0 demo. kulturno in prosvetno globino bo d.obi'a ria«a organ'zaciia šele sedati s konse-kventnim izvajanjem nove smeri ko bomo lahko turno nolsvečali vse cnerene strokovnemu ;n kulturnemu delu. Ustvarila si bo zdravo tradicijo,. ki bo korenih v etično moralno in kulturna v'sc"-o stoiočemu članstvu in s tem učit stanu, ki ho s tenv vrednotami korenin'1 tudi v narodu in na zdravi nodlae' lahko delo val 7ani
Končam z izvaianii. k; sem jih dede načelne ;n ideine smeri organizaciie začrtal že na seii šineea sosveta ■
Na«o organizacij moramo uveli?! viti kot Strogo stanovsko ?n strokovno.
Ustvariti ii ie tradiciro. d« bo veli»!* v tavnosti koi visoko stoieč» kulturna ir prosvetna ustanov;» in oredstavitelica modernih vidikov naše stroke ter kot
Na seji širjega sosveta sem zastopa: ono društvo, ki je deklaracijo predložilo. Zato sem primoran napram trditvam tovarišev bivšega poverjenika g. Jelenca in strokovnega tajnika g. Dostala k njuni izjavi v »Učit. Tov.« z dne 28. januarja ugotoviti sledeče:
1.	Po sestanku 3. januarja v Mariboru, kjer so se vsi navzoči predsedmki izjavili za deklaracijo, sem preskrbel. da •se deklaracija nemudoma razmnoži in razpošlje poverieništvu in vsem predsednikom okrajnih učiteljskih društev brez izieme. ker sem želel da se še pred sejo seznanijo vsi z njeno vsebino in se pripravijo za eventualne ugovore. To storiti ni, bila moja dolžnost Toda dosta-vitev okrajnim učiteljskim društvom po poverjeništvu ni bila več možna, pač pa sem poverjeništvo o tem svojem koraku obvestil. Ako kateri od predsednikov deklaracije ni prejel, potem se ie pač zgodila pomota v naslovu. (Znan mi ie edino slučaj Kočevje).
2.	Drugi očitek v izjavi ie ta, da društvom ni bilo mogoče deklaraciie obravnavati1 in je zahteva ip« nemem izglasovanju na seji širjega sosveta bila v nasprotstvu s stališčem članstva. da se morajo zadeve načelne-nega in občega značaja obravnavati nai-prei na zborovanjih okrainih učiteljskih društev, preden se izroče ožjemu forumu. Ta očitek je zgrešil pravi naslov. Za dnevni red seje menda mi odgovoren predlagatelj deklaracije, na dnevnem redu seje pa je bil referat o smeri naše stanovske politike, torei zadeva zeilo načelnega in občega značaja! Deklaracija predstavlja samo načelno opredelitev stališča predlagatelja k tej točki dnevnega reda Brez te točke bi tudi deklaracija izostala. Zato po mojem mnenju tudi stališče predsednikov kočevskega in konjiškega učiteljskega društva, ki sta se izjavila proti izglasovanju resolucije (ne proti njej!: ni bilo pravilno. Vsak zastopnik ie pač bil naravnost dolžan, ako nj poznal dovolj mišljenja svojega članstva, ali ako si ni upal nositi sam odgovornosti za kak dalekosežnejši sklep, da vpraša društvo ali odbor, kak-
orava reprezentantinja širokega prosvetnega dela v narodu.
Svojo borbenost za materijalno stran učiteljskega stanu nai opira na zgornip. njene socialne kulturne in etične vrednote, ki bodo stale lahko vsakemu režimu v enako visoki vrednosti nasproti.
Borbenost za personalne dobrine or-ganizirancev nai pa uveljavlja samo v •tem pravcu. da varne pravne etične Iti moralne temelje tega vprašania
To ie načelna in ideina stran smeri organizacije, ki sem io utemeljil na sejt širjega sosveta, in ki io hočem zastopati na pokrajinski skupščini ne da bi pri tem cefedral besedne posameznosti Deklaracije
Ce ie prišlo ob koncu seie šrrjega sosveta do mučnega razhoda s tov. bivšim poverjenikom Jelencem. iz česar hoče;o kovat' nekaterniki sedai svoi kapital in zadevo spraviti na osebno in strankarsko polje. n: bil to naš namen (za kar imam dokaze v rokah), temveč ie bil temu kriv le teror « katerim se le dušilo in postopalo napram ide!ni celoti s strani predsedstva.
Prepričan sem. da ga ni bilo ni enega tedai med zastopniki v dvorani, ki bi odrekel tov. Jelencu nevenliive zasluge, ki jih ima za naš stan. Toda: prenapet lok noči!
Ostajam pri tem da zadeva ni ne osebna ne strankarska temveč strogo načelna organizaona zadeva ;n io nai tu-d' Ikot tako trezno in resno obravnavajo okraina učiteljska društva ki nai brez pristranskih vnaniih vplivov izrazijo svoje mnenje.
V L i u b 1 i a n i. 3. febr. 1926.
Ivan Dimnik.
šilo stališče nai zavzame k omenjeni točki dnevnega reda.
Mimogrede naj tukaj omenjam, da deklaracija sploh ne vsebuje nič novega, določa samo podrobneje, v čem obstoja stanovski pravec organizacije za katerega smo se že ponovno izrekli, izvaja samo neizogibne konsekvence i'z našega stališča, izraženega tudi v pravilih, da hočemo eno samo organizacijo za vse učiteljstvo v državi, Komur konsekven-ce niso po godu se mora odreči tudi temu namenu in cilju.
3.	Izjava nadalje nravi da predsedstvo. varujoč pravila in dolžnosti organizacije ni pripustilo glasovanja o deklaraciji glede na člen 68 poslovnika, ki pravi: »Vprašanja in Sklepe, k'so za vse učiteljstvo važni, ie poslati poverjeništvu. da iih obravnava v ožejm * in šir-jem sosvetu in da iih izroči odsekom v razpravo oziroma iih pripravi za pokrajinsko skupščino. — Moje prepričanje je, da se morajo pravila in poslovnik smiselno tolmačiti iz namena ki ga je imelo članstvo ob sklepanju istih in da bi bilo bolje, ako bi bil predsednik v večji meri uvaževal voljo navzočega članstva in se ne obotavljal dati deklaracije na glasovanje. Razpravljanje samo brez zavzemanja stališča, brez zaključkov in sklepov se mi zdi nezmiselno.
4.	Izjava končava smiselno z zaključkom, da sta podpisanca demisioni-rala radi tega ker sta se nahajala s svojim pojmovanjem poslovnika in parlamentarnih običajev v nasprotstvu z večino članov širjega sosveta. Ali je to to5-no ali ni točno, jemljemo na znanje, da n i s t a podala d e m i s i j e iz načelnih pomislekov proti deklaraciji. Ne morem oa molče mimo trditve v predzadnji točki izjave da ni vodstvo organizaciie s stališča deklaraciie nikdar in nikjer izrabljalo svojega stališča v strankarske politične svrhe. Ne očitam odstopivšemu vodlstvu kakega »izrabljanja« v nečastnem pomenu be-
* Ni bila dana deklaracija na »eji ožjega sosveta dne 9. jan. t. 1. v razpravo.
Uredn.
Izjava.
sede kake zlorabe njegovega položaja, mislim le na smer njegove politike m ugovarjam zgoraišnii trditvi v toliko, v kolikor bi molk vzbujal videz, da msem bil upravičen k izjavi ki sem io podal v imenu svojega društva na seji širjega sosveta, da smatramo delovanje pover-
ieništva nasprotno smeri 'začrtan; v deklaraciji. Razloge za izjavo sem navedel na seji-
Na P r e v a 1 j a h . dne 2. febr. 1926-Rud. Mencin.
O poučevanju slovenščine in hrvaščine na ljudskih šolah med Slovani v Italiji.
K osamosvojitvi — naprej!
Vsaka zdrava misel zmaga slej ali prej ipa nai se io še tako tlači
Taka zdrava misel je bila v duši učiteljstva; ni pa mogla na dan, ker je imela zveste čuvarje. Skrbno in dosledno so io čuvali, da ni odjeknil iz hiše učiteljskega stanu en sam ieik hreipenenja po pravi stanovski svobodi. In končno ie prišlo kar .ie moralo Pf iti: vse potrpljenje učiteljstva, vse bridke izkušnje, vse dolgoletno zapostavljanje in zlorabljanje stanu se ie združilo v mogočnem odmevu januarske Deklaracije. Dozorela ie misel in zavest po praVi svobodi stanu.
Bo li zrelo učiteljstvo, bo l!i razumevalo dati novorojenemu detetu ¡primerne hrane, da se razvije'v oriaka kii bo šči--til vsepovsod proti vsakemu poedinca kakor celokupni stan
Živo vero nosim v srcu da ie mogoče dvigniti učitelj sik i stan po smernicah »Deklaracije« na isto viš:no. na katero se mora dvigniti stan. ki je narodu potreben kakor sol jedi.
Ne v agitaciji, ne v prigovarjanju, ne v lenih člankih — v vaših dušah kolegi in koleginjle mora vzkliti silna stanovska zavest neomamHivn prepričanje, da ie edina rešitev stanu v osamosvojitvi. Pomislite samo. da smo stan. ki je bil neobhodna (potreba narodu — je — in bo — in zavedati se moramo, da smo v službi naroda, kf ie suveren.
Narod ie naša baza in ne stranke, ne režimi, ki orrdejo in Dadeio. narod ostane in 7 njim učiteljstvo. Mari nai se bunimo narodu radi lepih oči te ali one stranke!? Tovariši pogum, poglejte mirno, a globoko v oči vsem onim. ki vas vabijo s sladkimi besedami z zlatimi obljubami, da vas nremotiio. s pravega nota. ki vam ga kažeio smernice Deklaracije.
Ne sledite jilm. ker vas hočejo varan v svojo korist. Pomislite da ste nad qoi stoletja vlekli v DOtu svoiega obraza, bičani zaničevani in ooljuvani kot stan —
za druge. Kdor ie utegnil vas ie izrabljal
ne samo poedince cele stanovske organizacije so upregali v korist osebnim in političnim namenom ln — ko ste storil' svoje delo — so vas zavrgli, kakor se zavrže ožeta limona.
Proč s pomisleki, tu smo. naše delo nai ie posvečeno narodu, ki nas ie poklical. iz katerega smo izšli; toda narod ni ta ali ona oseba, narod ie masa ki hrepeni no kulturnih in socialnih dobrinah, ki jih donaša le vestno in intenzivno delo.
Velik del tega. kar imenujemo dobrina. pa bodisi v tem ali oneim zrnislu, ie zavisen od učiteljskega stanu. Čemu na razpotju razmišljati! Izšel sem Sz naroda — tedaj vse delo za narod.
Cankar je rekel nekfe — ironično seveda: »Narod ie lilod. ki jja obdelujejo posamezni sebi v korist « — jaz pravim: »Učiteljski stan ie bij do danes hlod«, ki so tra obdelovali in mučiti in natezovaii po svoje. Z Deklaracijo nai pride v naše duše sooznanje. da mora polstoletna zloraba stanu Drenehati ter mu zasvetiti ona svoboda, ki io more nuditi svoboden narod svojemu prvemu in največjemu dobrotniku — učitelju.
Roko stran od stanu vsi klevetniki in kupčevalci duš. pustite učiteljstvo. da Se razvife v svoji organizaciji svobodno v srečo in blaginjo naroda v pomirjenje razburjenih strasti, da more s svojim zvišenim in plemenitim delom odstraniti strupene rabe. k; so zrastle vsled danih razmer med našim narodom da izleči rak-rane na katerih trpe mase ljudstva.
Učiteljstvo glej. v Deklaraciji ie spas stanu! Okleni se io / dušo zavrzi vse osebnosti — Dusti vse ozire in pomisleke, očisti svojo dušo vs^h sugestii in sovražnega strupa, strni se v mogočno stanovsko organizacijo ki ti bo nrinesla v nai-bližniem času mnoeo dobrega in blagodejen mir!	Fran Škulj.
Vidovičeva vzgojna šola v Sarajevu.
(Novo izobraževalno eibanje v kočevskem učit. društvu.)
Nedelja 24. pr. m znalči mejnik v tem društvu, ker je prišlo vani novo življenje. saj se ie zbudlilo iz zimske otrplosti.
Tudi pri nas bijemo borbo s temo in iščemo novih boljših poti za svojo lastno dovršenost, potrebno vzgojiteljem ln prosvetiteljem!
Tovariša Mervič in Kmet se nista bala ne Stroškov ne dolgega pota v Kočevje. da sta nam orisala delto enega naj-plememitejših naših mož. Miljenika Vido-viča Spoznali smo njegovo in njegovih sodelavcev vzgojno delo in njegovo slo-večo šolo v Sarajevu, ki je postalo radi VidoVičevih zaslug središče naše vzgoje in resnične kulture.
To popoldne smo si tudi mi zapisali na prapor: Reformacija naših duš in src. reforma naroda, človeštva!
Glavna misel iz Vidoviče-v e brošure »Društvena dekadenca«: »Glejte, kaj danes grozi Evropi in radi česar se more ona upro-pastiti: skok v neizvestnost, v anarhijo, v praznino Skok iz stare kulture v novo. ki ie še ni.«
»Radii Evrope in rešitve človeštva moramo vložiti vse sile in napore v dve
smeri • da se namreč v korenu prepreči nov bojni orkan in se vzpostavi v družbi nova kultura, ki bo imela svojo življen-sko korenino v srcu istim in ljubavi. To veliko spasonosno ideio more udejstviti samo vzgoja, ki je edina v stanu, da pripravi — s svojim vplivom na intelekt In dušo — nov narašča i boljši, boj Drosvit-Ijen in boli moralen od današnjega.«
Vidovič izdana tudi več listov:
Mesečnik »U z g a i a t e 1 j«. To je časopis za moralno in etično poboljša-nie družbe ki ga urejuje Milj. Vidovič in izhaja v Sarajevu.
Če ntikdo, nam pokaže Dravo pot Vidovič. ki ie zaslovel že ¡zven EvroDe in ie sigurno eden največjih današnjih reformatorjev vzgoje in pouka. Vsaka uč. teljska knjižnica bi morala dobivati prekrasno bogato revijo »Uzgajatelj«. Naročiti jo ie ori upravi »Uzgajatelj'.-, Sarajevo, Aleksandrova ulica. broj 6 2. Stane letno 100 Din.
Tednik »Novi č o v j e k« — Yi-dovičev časopis za moralno etični pokret — izhaja tudi v Sarajevu. Naročnina je 80 Din letno.	Spi.
Učiteljsko društvo za Kočevski okraj.
Vsem članom v vednost, da o deklaraciji do seje širjega sosveta, dne 10. januarja t. 1. v Ljubljani društvo ni bilo obveščeno, zato se ista tudi ni mogla dostaviti članstvu v izjavo in predsednik brez odobritve članstva ni mogel na seiii glasovati ne za ne proti. Pridržal sem si pa pravico, da se društvo izjavi o deklaraciji, kadar to sklene celopuipno članstvo bodisi na zborovanju ali pa na društvenem občnem zboru. Če so imeli posamezni nekompetentni faktorji deklaracijo že pred sejo širjega sosveta in da
niso hoteli omogočiti, da izve za deklaracijo vse članstvo ne morem Odgovarjati. Redni občni zbor društva se bo vršil radi neugodnih vremenskih razmer in velike oddaljenosti članstva v začetku aprila. O sedanjih prilikah v društvu dobi članstvo v teku tedna pismeno okrožnico: zato dotlej počakajte z vsemi raznimi izjavami, ki se vam nelegalno anonimno in samo v beganje članstva v zadnjem času vsiljujejo.
Završnik Alfonz, predsednik.
Z znano Gentilijevo šolsko reformo so bile odpravljene vse ljudske šole s slo venskim, odnoisno hrvatskim učnim jezikom v Italiji in sicer ie bi še z istim šol-skm letom (1923./24.), odpravljen prvi razred, naslednje šolsko leto ie bil odpravljen drugi razred in letos se poučni-v slovenščini, odnosno hrvaščini samo oc» četrteea razreda dalje, v koHkor seveda četrti razredi sploh obstojajo. Prihodnje šolsko leto odpadejo še ti in slovenska in hrvatska šola v Italiji je s tem praktično zakopana kajti petih in šestih razredov-katerim ie določeno še eno. odnosno dve leti življenja ie le skrajno malo.
Ljudske šole s slovenskim, odnosno hrvatskim učnim jezikom niso bile odpravljene s posebni.ni zakonom, ki b' pokazal vsemu svetu pravo mišljenje in namene vladajočih krogov, pač pa samo z nedolžno formuliranim paragrafom v splošni šolski reformi.
Da bi se pa javnosti pokazal: velikodušne napram zatiranim manjšinam so določili, da imajo slovenski in hrvatski otroci pravico do pouka v materinščinli v nekakšnih dodatnih urah ki se pa morajo obdržati izven rednega urnilka.
Toda ta pravica je ostala v splošnem na papirju. Kajt: učenci, ki hočejo uživati to pravico moraio začetkom leta ob vpisovanju predložiti prijavo sn:sano v italijanščini. Že ta zahteva ie neprimerna, kajti naše ljudstvo ie po večini kmetskega stanu in se težko odloči, da sploh piše. kaj šele v ieziku ki ga sploh ne pozna. Vsaka pomoč pri tem od drttere strani pa se smatra kot najhujša ircdentovska agitacija V kolikih slučajih pa so se italijanski učitelji branili sprejeti te prijave. Že radi teh formalnih težkoč ie veliko števi-lo naše dece brez nouka v materinščini.
Tudi v krajih kier so se učenci pravočasno in pravilno priglasili se veliko-
krat pouk resnično ni vršil Veliko kra-iev. kier so se kljub prizadevanju staršev in 'kljub temu, da so slovenske učne moči na razpolago, ne poučuje Slovenščina, tako n. pr. v Lazaretu v Koprščini. Drugod se no vrš' pouk v dodatnih urah kjer m učitelja ki bi poučeval slovenščino, n. pr. na Dobrdobu. Pri tem pa pozabljajo koliko slovenskih in hrvatskih učiteljev so vrgli na cesto samo radi tega. ker so Slovenci aH Hrvatje.
Kier se pa pouk vrši, se vrši večino-ma do mačehovsko. Tako n pr. v tržašT<. okolici kjer se Doučuie slovenščina al* v dopoldanskih urah tako da morajo desetletni otroci napraviti v zimskem času v večernih urah po večini zelo dolgo pot, da prisostvujejo eni uri pouka v materinščini. Drugod oa morajo otroci iiz lastnega šolskega poslopja v vrsti se podati na drug šolski zavod k-' je dober četrt ure oddaljen, samo menda radi tega. ker njih zavod ie bil prvotno slovenski drugi oa od vsega začetka 'italijanski (to »se dogaja pri Sv. Ivanu pri Trstu).
Toda tudi ta pouk. ki se resnično vrši ie dotkai čuden, menda edini svoje vrste na vsem svetu. Poučme se namreč brez knjig. Za tržaško Okolico velja celo naredba. da ne smeio Pri tem pouku ne citati ne pisati. Uč teli iim sme s večjemu pripovedovati pravljice in zato morajo kakor rečeno otroci hoditi poi ure daleč in še več v šolo.
•Sicer Pa ie tudi pouk v še ostalih slovenskih in hrvatskih razredih dokaj čuden. Tudi tam namreč nimajo učnih knjig. Šolska oblast je namreč za tekoče leto aprobirala samo učne knjige za prvi, drugi in tretji razred, to ie za razrede, ki več ne obstojajo. Ni izključeno, da bodo za pr hodnje leto aprobirane knjige za četrti razred ki tedaj odpade.
Gibanje učiteljstva in prosvete v drugih državah.
se moralo izvršiti novsod — bi na Pruskem ne bilo nobenega brezposelnega učitelja, če na se bodo učitelji ki so danes brez službe. aH pa v tujih pokicih, podali tekom let v učiteljske službe, ne bodo to več učitelji ki bodo z navdušenjem delovali temveč mladeniči, ki so zgubili mladinski duh
Svetovna gospodarska kriza vlada preko vse Evrope, boi za obstanek je kritičen, a naša mladina bodi vesela, da Skrbi zate Jugoslavija; kjer so razmere vendar še srečnejše kot pa v drugih državah. V prosvetnih oblastih imamo osebe, ki skrbe za procvit šolstva in dobrobit učiteljstva Le-ti bodo tudi skrbeli da ne bomo imeli brezposelnih tovarišev.	Leo P.
Upravitelji, upraviteljicef Naročite „Zvonček" iz prejšnjih let. Poslužite se dopisnice!
Iz Nemiile.
—nem Probiem mlajšega učiteljstva v Nemčiji. Naša država se gospodarsko konsoliduie s tem v zvezi pa se ie pojavil boi za eksistenco. Skrb za kruh je zavladala tudi v naših vrstah, kar nas preseneča ker nekoč tega nismo poznali. Naše šolstvo se razvija. Obenem pa nam rodi nadprodukcijo naraščaja. Govori se da ie okrog 700 učiteljskih moči brez službe To dejstvo nam vzbuja sočutje. a tolažimo se. da njnamo samo mi obupanih tovarišev, temveč, da jih imajo druge države tudi in celo toliko, da niso v nobenem razmerju z našimi.
_ Oglej m o si P r u s i j o:
Tam ie sistemiziranih 112.000 učnih mest. 27.000 pa ie mladih učiteljev, ki so brez službe in čakajo na kako namestitev. In kako dolgo bodo morali čakati, da pridejo do kruha v učiteljski službi? Po računu pridejo slednji šele leta 1933. na vrsto V svojem obupnem stanju si iščejo zaslužka povsod z upanjem v srcu. da se iim konečno vendar odpreio vrata v šolo. za kar edino so usposobljeni Kakšne s užbe prevzemajo začasno? So policijski uradniki, Domočniki na pošti delujejo nri požarni brambi. kravji pastirji so, vozniki dninarji igralci v kinu m kavarnah, potujoči ieralci. statisti, kol-porterii potniki itd. Kljub temu pa ie še vedno 75% mladih učiteljev brez zaslužka. ker ne moreio najti službe. Zato se iih veliko Doda na neprava nota in samomori se vrše pogostoma.
Prusko Učit. društvo skrbi z vso vehemenco za svoje bedne narašča j nike ter pritiska na vlado da odpomore. Pruski deželni zbor ie opetovano pretresoval zadevo učit. naraščaja in ie slednjič sklenil, da pomaga brezposelnim učiteljem s podporami. potem, da zniža število otrok v razredu na 40. da zniža število obveznih ur starejšim učiteljem, da povzdigne nižje na višje organizirane šole. potem pa. da se bo čakalna doba vračunala v službeno dobo Obenem ie tudi naprosil drž. ministrstvo, da poviša podporo za brezposelne učitelje na 5,000.000 Mk.
Sklepi so storjeni, a izvedbe teh se zavlačujejo Danes ie na Pruskem še vedno 12.485 razredov, ki imajo nad 60 otrok, več kot 50 otrok ima 46.967 razredov, več kot 40 pa 76.828 razredov, torej 73.12%. Če bi hoteli izvršiti sklep, da nima razred več kot 40 otrok — in to bi
Iz Estonske.
—est Višje šolstvo. Povojna država ob Baltiku. Estonska, ima IT milijona duš. Boi proti anaifabettzmu se močno bije. 88% je pismenih, seveda procenti so šteti z ozirom na število nrebivalstva nad 12 let starosti. Od 3 visokih šol, ki imajo preko 5000 vpisanih, ie najvažnejša univerza v Dorpatu. Tik Gb preobratu so profesorji predavali v estonščini. ruščini i n nemščini, dočitn sedaj, ko so se privadili jeziku Dredavajo samo v estonščini. Druga univerza se nahaja v Revalu. a tretja takozvana Glasbena visoka šola istotam. Predavatelji na tej šoli so iz bivšega petrograjskega konservatorija.
Iz Poljske.
—poli Boi med nemško in poljsko šolo. Varšava je zbrala pred meseci pol;-ske begunce iz Nemčije, vsled zatiranja poljskega šolstva na nemškem Pruskem. V resoluciji pozivajo poljsko vlado, nai izvrši nad nemškim šolstvom na Poljskem represalije. s tem da žanre vse nemške šole ki oresezaio dogovore mednarodnega manjšinskega pakta. Zdi se, da ie prosvetni minister Poljske na strani teh propagandistov.	R—ež.
Iz Japonske.
—jap Obče. Japonci so se učili in se uče od Evropejcev. Navzemajo si duha in ga p r ¡kroje ter akomodiraro svojim prilikam. Človek bi mislil, da ie 'aponsko šolstvo zelo nizko, a moti se. Japonska Je leta 1921. imela 43.280 zavodov in vzgojevališč, počenši od otroških vrtcev do univerz z 10,425.742 dbiškujočih.
Težko je dobiti na Japonskem človeka, ki bi bil analfabet. Analfabetov je slab 1%. Za te sija.ne okolšc.ne šolstva vzhajajočega solnca je pripilsati zaslueo državnikom ki žrtvujejo vsako leto 16'< cele budžetne vsote samo za šolo.
Iz Češkoslovaške.
-čh Zastopniki češkega učiteljeva pri ministru prosvete dr. Srdinku. Kot
zastopniki 20.000 čeških učiteljev so imenovani razni učitelji v novo ministrstvo. Dr Srdinko zasiedu e in prououie z interesom vprašanja šolstva in kaže resno voljo za nadaljevanje pričetega reformnega dela. Minister je prijatelj više učiteljske izobrazbe in se ie izrekel za plače, ki bi bile pravične z czirom na težko učiteljsko zvanje. Hoče braniti učiteljsko pariteto. Politika ne sme posegati v šolstvo. Dr. Srdinko se 'e laskavo izrazil o kulturnem delovanju češkega učiteljstva. To delo ie pokazala statistika, natisnjena v »Češ. Učitelju«. Minister ie spoznal iz
nje pomen učitelstva za narodno kulturo in ie pokazal na šikodo. ki bi nastala narodu vsled abstinence učiteljstva pri izvenšolskem delovanju.
Iz Staliie.
—it Pokojninsko vprašanje v Italiji.
Leta in leta se že bije boj za ured tev pokojnin v Italiji. Dosedai so bile te pač mi'zerne. Učitelj, ki je deloval svojih 25 let in ie bil brez lastne krivde up Oko j ein, dobi mesečno 100 L pokojnine in oivoli 350 L draginjske doklade. Kdor pa svojevoljno zapusti IX) 25 letih službo, ne dobi nič. Pred 25 leti mi pokojnine! Polno pokojnino dobi učitelj šele oo približno 45 letih službe. V tem slučaju pa znaša pokojnima mesečno oikoli 400 L in 150 L draginjske ddklade. Mussolini ie nekoč izjavil, da ie učiteljski stan prvi v državi. Učiteljstvo upa. da bo on, kot bivši učitelj vendar enkrat uredil to pereče vprašanje. Ce bo le finančni minister zadovoljen!	ub.
Iz seje ožjega sosveta Pov. UJU — Ljublj.
+pov. 3. seja ožjega sosveta UJU Pov, Ljubljana dne 9. jan. 1926. (Pred sejo širjega sosveta.)
Navzoči: Jelene. Gnus. Dimnik, Dostal. Fegic, Hren. Lapajne. Močnik in Potočnik.
1.	Pov. Jelene ie poročal o dopisih in ukrepih:
Poverjeništvo ie vložilo ponovno prošnjo za podporo na raitii-s t r s t v o.
Glede Četrtinske vožnje za skupščine bo poverjeništvo napravilo korake ko bo zadeva aktualna.
Za učitelje .izgnance je vložena prošnja na odbor za molbe in žalbe narodne skupščine pod št. 4908.
Glede odprave statistik in njih reduciranje na glavno letno poročilo ob koncu šolskeea leta se bo napravila vloga.
V zadev.i1 dopolnilnih učnih načrtov, ki bodo prikladni za vse vrste šol se napravi tudi vloga.
Predlog glede funkcijskih d o k 1 a d šolskim upravi-t e I i e m in interpretacije, čl. 3 9. čin. z a k. glede naturalnih stanovanj se odda pravuo-obrambnemu odseku v proučitev in ugotovitev.
Poverjenik poroča, da ie v imenu poverjeništva podpisal protest p r o ti ukinitvi univerze
Predsedstvo UJU v Beogradu poroča da ie storilo korake proti preganjanju učiteljstva.
Predlogi Brežiško - sevniškega učiteljskega društva Ormoškega, Sveto-lenartskega in Laškega učiteijslkega društva se določijo za sejo širjega sosveta.
2.	Nato se je vršila razprava o dnevnem redu seje širjega sosveta.
Poverjenik je obsojal mariborski sestanek. Tov. Hren je zagovarjal in utemeljeval nujno potrebo in strogo
Splošne vesti.
—	Sklicanje uradniškega kongresa. Na zadnji širši seji zastopnikov pokrajinskih uradniških zvez in strokovnih organizacij je bilo sklenjeno, da se skliče izredni kongres glavnega saveza uradniških organizacij, ako vlada ne bo ugodila zahtevani državnih uradnikov in uslužbencev. Ker se te zahteve niso izpolnile, je uprava glavnega uradniškega saveza sklenila, da se ima na kongresu, ki se bo vršil 14. februarja v Beogradu, sklepati o nadaljnjem postopanju državnih uradnikov. Dnevni red kongresa bo nastopni: 1. Izčrpno poročilo o dosedanjem delu za rešitev vseh vprašanj, ki se tičejo uradništva, predvsem pa vprašanja njihovih službenih prejemkov. 2. Vprašanje uradniških stanovanj. 3. Vprašanje revizije uradniškega zakona v zvezi z odredbami zakona o proračunskih dvanajstinah.
—	Popravek. Tiskarski škrat ie v zadnji številki »Učit. Tov.« napravil pomoto. namesto Učiteljska Samopomoč — naša stanovska organizacija se mora glasiti »naša stanovska zavarovalnica«.
—	Vurberg. t tovariš Gselanan Anton. nadučiteli v pokoju in šolski ogleda na Vurbergu ie zapustil iz svojih prihrankov 200 Din tukajšnji osnovni šoli. S to vsoto se je pomnožila šolarska knjižnica. S tem mu ie postavljen spomenik na šoli ker vsaka kupljena knjiga ima zapisano opombo: »Nabavljena iz darila t g. nadučitelja GseCmana.« Šolska mladina višje stopnje je prav hvaležna dobrotniku in ie v znak hvaležnosti zbrala ob oklepu prvega semestra znatno vsotico h kateri bode tudi krajni šolski svet nekai dodal ter se bode nabavilo zopet nekai novih knjig, ki jih prav rada čita ukaželjna mladina. Slava
načelno razpravo na tem sestanku ter je zavračal, da ie smatrati to za zahrbtno. Da ni bil predsednik vabljen ie obsebi umevno, ker ie zastopal nasprotno smer in ne bi prišli do nobenih pozitivnih zaključkov. Tov. Potočnik utemeljuje svojo odpoved kot referent, kar ie tudi utemeljil v posebnem pismu na poverjenika tov. Jelenca, v katerem mu je odkril natančno ves položaj kakršen je. Tov. Dimnik apelira na ožji sosvet naj sklepa o tem. če ostane ta referat na dnevnem redu i«n ako sme on refernrati o tej temi. Pov Jelene odreče sklepanje o tem ker se ie referent odpovedal in s tem stavi to točko z dnevnega reda. Tov. Hren omenia, da ie bil v Ljubljani drug sestanek (brez članov ožjega sosveta). ki bi znal postati boli škodljiv organizaciji in to ga ie napotilo do mariborskega sestanka, ki ie hotel vse vzdržati strogo na idejni, načelni in ne osebni podlagi. Tov. Gnus predlaga, naj se določi tov. Dimnik kot referent, ker je Potočnik odložil. Pov. J e t ene vztraja pri svoiem stališču
Na zahtevo ie nre-čital poverjenik nato predlog Mežiškega učiteljskega društva (Deklaracija se ni čitala in ne obravnavala) in izjavi da ne more priti tudi to v Obravnavo k referatu, ker ie referat stavljen z dnevnega reda. Tovariš Dimnik predlaga, naj pride potem deklaracija namesto referata v isti točki in temi na dnevni red seje š*rjega sosveta, ker vsebuje isto; glede svoje prijave kot referent bo pa apeliral na širji sosvet Tov. Jelene vztraja pri svojem stališču.
3. Blagajnik tov. Fegic poda svoje poročilo o gospodarskem stanju poverjeništva. Vname se Obširnejša debata. Tov Gnus predlaga, naj se dolg okrajnih učiteljskih društev na članarini prečita na seji širjega sosveta, da bodo predsedniki videli položai in ukrenili potrebno.
Seja ie bila zaključena ob 18. uri.
milemu tovarišu iri dobrotniku šole! — J a n k o L e š n i k . šolski uprav.
—	Šmarje pri Jelšah. Naši lovci so priredili 16. t. m. lovski ples, združen z vojaškim koncertom. Celoten čisti dobiček v znesku 1431 Din so vrli šmarski lovci ¡poklonili revni šolski, mladini osn. šole za nabavo perila in obleke naijbed-nejšim. Za blag čin se iskreno zahvaljuje Upraviteljstvo osnovne šole.
—	Na zborovanju Učiteljskega društva za Maribor in okoMco ki se bo vršilo dne 9 februarja 1926 dopoldne v »Narodnem domu« v Mariboru, bo predaval g. dr. Marinič o šolski bigijen:. Predavanje ie na prošnjo Učiteljskega društva preskrbela Zveza kulturnih društev.
—	Reklama dviga trgovska podjetja in
vstvarja milijone in milijonarje. Na papirju imamo proračune za milijonske dohodke, trudimo se z reklamami, a kljub vsemu prizadevanju doslej nimamo še zagotovljene niti ene četrtine milijona. Da prestanemo z reklamami in da si zasiguramo
1 milijon dinarjev, je treba, da izrabite letošnje postavke proračuna za nabavo prepotrebne šolske lekarne in Kosmos-ovih učil za mehaniko, optiko in elektrotehniko. Toliko šol — in tako malo naročil! Natančne sezname o proračunskih postavkah podamo na 1. občnem zboru Učit. konvikta.
—	Za uslužbenskj list. ki ga mora do 20. februarja t. 1. -izpolniti vsled razpisa ministra pravde v zmislu člena 115. zakona o civilnih uradnikih n ostalih državnih uslužbencih vsaka učna oseba, rabimo nove fotografije. Učiteljski kon-vikt ie iznosloval za vse učiteljstvo izredno znižano ceno pri fotografih g. V.
Beštru, Aleksandrova cesta 5. in gosp. Dav. Rovšku. Kolodvorska ulica 34 v Ljubljani. Ako se daste slikati pri navedenih fotografih, pomagate graditi kon-vikt. ker sta oba odstopila v ta namen nekaj odstotkov. Na to opozarjamo tudi učiteljstvo po deželi, kier nima v bližini fotografa.
— Zahvalo izreka Učiteljski konvikt tov. lvu Erbežniku, strok, učitelju v Ljubljani, ki je brezplačno narisal etiketo za natisek znamk. Slika predstavlja zidarje, ki grade konvikt. V ozadju je vzhajajoče solnce, up novega življenja.
Upokojitve, napredovanja in imenovanja.
Imenovanja v mariborski oblasti.
Na predlog namestilne komisije mariborske oblasti so z odlokom min. prosvete po čl. 71. čin. zak. imenovani:
Za stalne šolske upravitelje(ice): v Franko-lovem Ignacij Peycha, v Gomilskem Fran Beg, v Dokleževju Vlado Košenina, v Dolgi vasi Ljudevik Peternel, v Guštanju Janko Gačnik. v Podovi Josip Lešnik, pri Sv. Antonu v Slov. gor. Ludovik Štumpf, pri Sv. Lenartu pri Vel. Ned. Milan Megla, v Novi cerkvi Anton Habič.
Za stalne učitelje(ice): pri Sv. Jurju pri Celju Simon Gorišek, v Ljutomeru Slavko Stopar, v Gornji Radgoni Rihard Burja, v Hočah Janko Kravarič, v Pobrežju Maks Dominkuš, v Slov. Bistrici na žen. osn. šoli Dragica Brglez-Kosijeva, pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Zorka Trstenjakova, pri Sv. Vidu pri Ptuju Elza Troha-Čad.
S kraljevim ukazom so nameščeni na predlog namestilne komisije po čl. 71. čin. zak.:
Za stalne šolske upravitelje(ice): v Gotov-ljah Robert Senica, pri Sv. Jurju pri Celju Fran Zagara, v Pirešicah pri Celju Avgust Canjko, v Vranskem Ivan Urek, v Črešnjevcu Anton Strigl, v Radvanju Šteian Firm, v Slov. Bistrici na des. osn. šoli Fran Brglez, v Studenicah Janko Zivko, v Zg. Polskavi Josip Rainer, v Mariboru na IV. deš. osn. šoli Viktor Grčar, v Oederovcih Ambrozij Rusjan, v Hajdini Janko Lešnik, v Ormožu Adolf Rozina, v Središču Ivan Najžer. v Slovenj-gradeu Josip Šerbec, v Šoštanju Martin Vrečko, v Podčetrtku Karel Kobale, pri Sv. Vidu pri Gro-belnem Fran Pogačnik.
Za stalne uoitelje(iee): v Celju na des. ok. šoli Josip Jerše, v Celju na deš. ok. šoli Branko Zemljjič.	__
Učiteljski pravnik.
—§ Računanje vojaške službe za stopnjo osnovne Dlače Po čl. 241. uradniškega zakona. Pri reševanju pritožb zoper prevedbo na novi uradniški zakon so nekateri oddelki Državnega sveta različno tolmačili čl. 241. uradnškega zakona v zvezi s špecijalnimi zakoni pri upoštevanju vojaške službe prečanskih uradnikov zvaničnilkov in slug za odmero stopnje osnovne plače. Da se doseže enotnost pravosodja v tern pogledu razpravljal ie Državni svet v plenumu o tem viorašanju in izdal dne 22. decembra 1925 plenarno odločbo, da se osebam, ki so prvič stopile v državno službo kraljevine SHS po 1. decembru 1918, načeloma vračuna Po čl. 241. uradniškega zakona v zvezi z dotedanjimi predpisi za prečanske uslužbence v svrho odimere stopnje osnovne plače tudi služba, katero so odslužili v vojski (avstro-ogrski In naši) ored vstopom v civilno državno službo; vendar se v takih primerih odšteje kadersk; rok tistim osebam, ki so prvič stopile v državno službo po 6. septembru 1919. 1. to ie po dnevu ko je na celo kraljevino bil razširjen srbijansk: vojni zakon ker po tem zakonu kadersk: rok tud' 7a pokojnino ni všteven.
Ta plenarni splep ie obvezen za vse oddelke Državnega sveta pri reševanju pritožb zoper prevedbe na novi zakon.
Uslužbencem, ki se zoper prevedbo niso pravočasno pritožili in iVn ni b la po čl. 241. uradniškega !zalkona vračunana doba vojaške službe za stopnjo osnovne plače, se priporoča, da z ozi-rom na načelno plenarno odločbo Državnega sveta poskusijo s prošnjo na svoje ministrstvo, da se jim vojaška služba naknadno prizna za stopnjo osnovne plače 7. veljavnostjo vsaj od dneva predložitve te naknadlne prošnje ako ¡ni mogoče z veljavnostjo od 1. Oktobra 1923. leta. Taki prošnji, bi se moralo seveda priložiti potrd:lo vojaške oblasti o trajanju službe v vojski.
Onim prečanskim usliužbenoem. ki so že pred 1. decembrom 1918. leta bih v državn? službi, se je vojaška služba po čl 241. uradniškega zakona tudi pred omenjenim plenarnim sklepom v Državnem svetu načeloma nriznavalla brez odbitka. vsai evidenčnemu odseku niso bile, prijavljene protivne odločbe oddelkov Državnega sveta. tak0 da v tem pogledu ni bila potrebna plenarna odločba zaradi enotnosti ipravosodstva. — »Naš Glas«.
—§ Na razna vprašanja glede oovj-šic Doročamo Donovno: Državni Savet je s svojo razsodbo Br. 26.993 od 12. novembra 1925 odločil, da se napredovanje v položaini gruioi iz ozirov na čl 24.. 54., 59.. 62.. 64.. 66. čin. zakona ter čl. 5. in 6 Uredbe o razvrstitvi državnih uradni-
kov ne priznava avtomatično od dneva dospelosti marveč od dneva podpisa ukaza odnosno ministrskega odloka, s katerim ie bilo napredovanje odrejeno. Po čl. 106 ods. 2. čin. zak. pripada izplačilo napredovanja od 1. istega meseca. ako pade dan podpisa v 1. polovico meseca, a od 1 prihodnjega meseca, ako je ukaz (odlok) podpisan v 2. polovici meseca.
—§ Ali je dopustna pritožba proti razsodbi Državnega sveta? Državni svet s precejšnjo naglico rešuje pritožbe proti prevedbi. Rešenja Državnega sveta dobivajo tovariši povečini negativna in se zahteva od vsakega tovariša 100 Din takse. ker ¡je bila pritožba ipo mnenju Državnega sveta neutemeljena in vs'ed te-s:a odbita Pripominjamo, da pa s tem, da ie pritožba odbita oo Državnem svetu še ni izrečena končna odločitev in da ima vsak uslužbenec možnost oo čl. 44. in 45. zakona o Državnem svetu in upravnih sodiščih, da prosi s ponovno prošnjo za obnovitev postopanja. Prošnja se mora poslati v dveh izvodih naravnost na Državni svet v Beograd. — (»Naš Glas«),
Naša gospodarska organizacija.
—g. Društvo za zgradbo Učiteljskega konvikta v Ljubljani. Poleg že navedenih so plačale doslej še sledeče šole, oziroma posamezniki: Jezersko 22 Din, Petrova vas 10 Din. Vinica pri Črnomlju 60 Din, II. deška osnovna šola v Ljubljani 100 Din, Kovor 20 Din, Novi kot 10 Din, deška osnovna šola v Novem mestu 50 Din. Rovte II Din, Loški potok 70 Din, Sela 10 Din, Gor. Pirniče 10 Din, Šmartno pod Šmarno goro 50 Din, Gora pri Sodražici 10 Din, Božidar Betriani v Kočevju 100 Din, Ivan Kocijančič v Ljubljani 100 Din, Jura.) Režek v Ljubljani 10 Din, Dražgoše 20 Din, skupaj torej 329 članov. Častno je to število. Upamo pa, da se v korist Konviktu vsaj podvoji.
—g. Brezobrestno posojilo so darovali nadalje: ga. Ani Neubauer-Krenova. učit. v pok. Golnik p. Križe pri Tržiču, 250 Din. ga. Marija Franke-Kotnikova, šol. uprav, v Dohrniču pri Trebnjem, 100 Din, gdč. Ludovika Košenini, učit. v Mokronogu, 50 Din, ga. Jožica Rustja-Gregora-čeva, učit. v Novem meštii, 100 Din in Iva Zupančičeva, učiteljica v Celju, 250 Din. Vsa doslej darovana brezobrestna posojila znašajo 14.404-50 dinarjev.	Jos. Kobal. blagajnik.
—g. Gospodarski program je najboljši, najlažji, najcenejši vir dohodkov za zgradbo Učit. konvikta. Zobozdravnik P. Vrankar. Ljubljana, Gledališka ulica 7 je priznano dober zobar in dovoljuje Konviktu 20% provizijo, ne da bi bil zato dražji od drugih zobozdravnikov. Učiteljstvo, zavedaj se stanovskih dolžnosti!
—g. Zbiralcem lesa (smrek, bor) v prid Učit. konviktu svetujemo, da zaloge odprodajo najbližjemu lesnemu trgovcu, čisti izkupiček pa vpošljejo blagajniku po položnici, ki je bila vpo-slana za plačevanje članarine z označbo »Les«. Iskrena hvala za velikodušni trud, ki izpričuje, da se zavedate svojih stanovskih dolžnosti! — Predsednik.
Književnost in umetnost.
Vse tu navaden« knjige In publikacija «a doba v učiteljski knjigarni v Ljubljani.
Frantiikanska ulica It. 6.
Ocene.
-k Kamposteljski romarji. Pevska igra v treh dejanjih. — Libreto P. Hugolin Sattnerjeve opere »Tajda«. Spisal dr. Ivan Pregelj. V Ljubljani 1925. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena 10 Din.
Ime dr. Pregelja je znano sirom slovenske domovini. Pisatelj »Plebanus Joanesa« in »Bo-govca« je narejen za vse dni in zato je prav, da se ie tak mož lotil nelahke naloge, da napiše libreto za slovensko opero. Libreto napisati ni lahka stvar. In svetovna literatura pozna več dobrih dram, kakor pa dobrih libret. Libreto zahteva lirskih vložk, dramatične napetosti, bogatega, pestrega in zanimivega dejanja, kratkost in preciznost izraza dialogov, a kljub temu ostro karak-terizirajo. Moj Bog. to ni malo! Snov naj ne bo izrabljena in naj diši po domači grudi in naj ustreza tudi povrh vsega še zahtevam oderske učinkovitosti. Pregeljevi »Kamposteljski romarji« so v bistvu romantični, v jedru slovenski, v izpeljavi skicirani in v slogu koncizni, v dejanju prebogati, odnosno prenatrpani, v karakterizaciji ohlapni. Mistika veže dejanje z dejanjem, molitev in živa vera je dominanta igre in glavna misel: »A Bog oči mu vzel in dal, ko se je prav skesal« stran 61. Zato bo igra prav došla tudi podeželskim odrom, ki ne bodo hoteli pitati svojega občinstva z brezvsebinskimi teatralnostmi. Uloge niso težke, ker so naravni značaji risani okvirno, tako, da se bo igralec lahko iz svojega izživel na odru. Samo napad morskih razbojnikov na ladjo »Santa Fe« se bo moral izvršiti za kulisami, ker bo sicer težko uprizorljiv na malih odrih. Igra bo našla svojo pot med Slovenci. Zakaj »Tajd, Erazmov, Jurijev in Sever« se naš narod ne bo naveličal gledati, ker so kri njegove krvi. Posebno ugajal bo zbor, ki se prepleta po drugem in tretjem dejanju v obliki grškega kora, zdaj svarilno, zdaj bodrilno, zdaj proseče, zdaj grozeče. Ne tr-
L
ARGUS le najboljši Informacijski zavod ARGUS lma v V8eh mestlh svojo poverjenike ARGUS dale Informacije o vsem, zlasti pa o finančnem stanju denarnih zavodov, trgovsko-Industrijskih podjetij In privatnikov ARflIIS.°v« Informacije so vslkdar točne Izčrpne I In hitre__
ARGUS 88 nahaJa v Vuka Karadžlča ul. II. Beograd
ARfUlS.0" telefon Je 6-26, i brzojavni naslov Argus
J
dimo, da spadajo »Kamposteljski romarji« v visoko literaturo, pač pa bodo lepa cvetka v mistični gredici žive vere našega naroda.
—k Zbori, mesečna revi a za novo zborovsko glasbo z glasbeno književno prilogo. Urejuje Zorko Prelovec, izdaja in zalaga pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. Izšla prva številka letošnjega letnika s sledečo vsebino: Glasbeni del: K. P. Manojlovič: Orluj orle, moški zbor, E. Adamič: Za njo kot riba za vodo, moški zbor, I. Ocvirk: Jabuka, mešani zbor. Književna priloga: Uvodnik. Slika dr. G. Kreka, A. Dolinar: Novi akordi (1901—1914), Emil Adamič, Dr. S. Vurnik: Potrebe slov. glasbenega življenja v letu 1926, Ant. Dobronič: ln hoc signo vinces!. S. Cerut: Dva učiteljska pevska zbora. Naši skladatelji. Pevske organizacije. Pevska društva. Glasbeni listi. Operna ¡n koncertna kronika. Iz glasbenega sveta. Listnica uredništva in uprave. — Naročnina na »Zbore« znaša za leto 1926: za državo SHS 40 Din, za Italijo 30 lir, za Ameriko poldrugi dolar. Naroča se revija na naslov: Uprava »Zborov«, pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani. — Toplo priporočamo lično litografiran in krasno tiskan list v naročbo vsem pevskim društvom in zborom, pevcem, učit. knjižnicam ter sploh vsem, ki se za glasbo zanimajo. Vsebina prve številke je bogata in raznovrstna. Po »Novih Akordih« Slovenci še nismo imeli tako lepega glasbenega lista kot so »Zbori«.
—k Kosmes. Kakor druga leta, tako tudi letos opozarjam učiteljstvo na poljudno znanstveno revijo »Kosmos«, ki izhaja že mnogo let v Stutt-gartu. Število naročnikov že daleko presega V« milijona, kar potrjuje njeno popularnost in vrednost. Letno izide 12 bogato ilustriranih zvezkov in štiri knjige. Vsak naročnik dobiva tudi druge znanstvene knjige iz njene založbe po znatno znižani ceni. Vsebina letošnje 1. številke je: Misli na pradobo naše zemlje in človeštva. —• Špirit iz dima. — Pritisk krvi in povapnjenje žil. — Zeleni žarek. — Štirinožna ptica. .le svet neskončen? — Članki o nekaterih interesantnih rastlinah, živalih, otokih, pojavih v zraku, v vodi itd. Letos izidejo štiri knjige: 1. Harmonija v naravi. — 2. Med ekvatorjem in polom. — 3. O izvoru umetnosti. — 4. Planeti in ljudje. Naročnina za celo leto znaša 1'8 rentnih mark (12 zvezkov + 4 knjige). Revijo posebno priporočam učiteljskim knjižnicam. Zahtevajte prospekte in pišite na naslov: T. Seliškar, šol. npr. v Cerkljah ob Krki.
—k »Ženski svet« — letnik IV. — 1. štev. — Z letošnjim letom stopa ta lepi slovenski ženski list v četrto leto svojega obstoja. Previdno, a vztrajno se dviga in izpooolnuje njegova vsebina. Beletristični del, četudi nismo še srečali dosedaj v njem še vseh naših literarnih prvakov, prinaša prav prijetne, pomembne in lepe stvari. Ta številka se odlikuje posebno po lepem članku (pod »Obrazi in duše«) o Leji F a t u r j e v i. Komu ne gre do srca črtica »Moj koledarček«. Pesmice so polne občutja. Članek Manice Komanove o naši igralski umetnici Polonici Juvanovi s sliko proslavlja njen igralski jubilej. Tudi strokovni del je lepo zastopan. Zanimivi in poučni so članki o vzgoji, ki jih nadaljuje Gizela r. Izvestja so vedno v koraku z današnjimi pojavi ženskega gibanja po svetu. — Priloga je znatno povečana in bogata lepih predlog za ročna dela, kakor tudi obširna v razgovorih, odgovorih in nasvetih, ki pričajo o živahni zvezi med naročnicami in listom. —
Skromen, a primeren je notranji okrasek lista. Ljubko nas pozdravljajo v novih inicijalkah izza čipkastega okvirja ženske glavice v naših narodnih nošah. Iniciialke je narisal akademični slikar g. M. Gaspari. »Ženski svet«, bodi pozdravljen v četrtem letu svojega dela. — Naroča se pri upravi za Jugoslavijo v Ljubljani, Karlovška cesta 20/1. Letna naročnina Din 64, polletna Din 32, četrtletna Din 16. — Nove naročnice naj se požurijo s prijavo, da ne bo zopet kakor v vseh prošlih treh letih, zmanjkalo lista.
—k Dr. Janko Kotnik, »Slovensko-francoski slovar« s seznanom nepravilnih glagolov. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena vez. izv. 70 Din.
Po svetovni vojni se je težišče glede znanja tujih jezikov slovenskega naroda pomaknilo od nemščine k francoščini in čez 10 let bo znal vsak izobražen Slovenec francosko, kot je znal svoje dni nemško in ker je v srednjih šolah francoščina vpeljana že v drugem razredu, se bo naš dijak v 7. letih že prav dobro navadil tega svetovnega jezika naših političnih zaveznikov. Zato moramo samo z največjim veseljem pozdraviti dejstvo, da je Jugoslovanska knjigarna izdala prdpotreben slovensko-francoski slovar. Besednjak je plod mnogoletnega dela in truda priznanega strokovnjaka dr. Kotnika. Ima približno 25.000 slovenskih izrazov, besed-izločnic, francoskih besedi pa sko-ro še enkrat toliko. Ako s 1000 besedami za silo že govorimo tuj jezik in se za prvo potrebo lahko s 1000 besedami izražamo, in ako vemo, da povprečen inteligent v jeziku, v katerem govori, ne rabi več kot 5000 do 8000 besedi, nam obilica besednega zaklada v tem besednjaku ne samo ¡Hipoma, ampak nas naravnost preseneti. S pomočjo tega slovarja bo učenje francoščine prava igrača, trgovec bo segel po njem, dijaku bo izborno služil, vsakomur, ki bo iskal francoskega izraza, bo prišel prav. Vsebuje tudi najskritejše besede slov. besednega zaklada, obravnava vse stroke, od filozofije do vsakdanjih potreb preproste govorice, od znanstva do zabave, od resne plati do humori-stičnega shvačanja. Tudi na frazeologijo se v polni meri ozira. Koncem knjige je pridejan še vrlo potreben seznam francoskih nepravilnih glagolov, ki je prava tolažba vsakemu nefrancozu. Knjiga je priročna in zelo okusno opremljena, tisk lep, jasen, čist in nepremajhen, papir prav dober, tako, da lahko trdimo: zlato jedro v okusni opremi.
Kupite „ZVONČEK'7
UPRAVA ZVONČKA
ima naprodaj sledeče letnike Zvončka:
LETNIK 1919, 1920, 1921, 1923, 1924 in 1925.
Pravilnik pravno-obrambnega odseka UJU
Pov. Ljubljana,
Cena nevezanim letnikom d 30 Din, vezanim d 45 Din.
TOVARIŠICE IN TOVARIŠI!
Pridobite nam na vsaki šoli vsaj dva odjemalca za stare, še vedno aktualne letnike Zvončka.
(Sprejet z vnesenimi i z ip r e obrambnega odseka 9.
I. Namen
Čl. 1. Pravno - obrambni odsek ima nalogo:
a) zbirati točne podatke o vseli krivicah, ki se dogajajo našemu stanu kot celoti potom državnih in samoupravnih oblasti t:ska in javnega mnenja ter organizirati po lastni prevdainosti primerno zaščito oziroma obrambo;
b) vplivati potom pove r jen ištva. lastnega tiska in dnevnega časopisja ter potom poslaniških klubov oziroma poslancev na sestavo oziroma izpremembo prosvetnih in onih splošnih zakonov in uredb, ki se t če j o vitalnih interesov prosvete. šole in učiteljstva;
c) nuditi organiziranim članom na njihovo zahtevo:
a) pravne nasvete, b) dejansko pravno pomoč lin varstvo pri vseh sodnih in izvensodnih ob-lastvih in uradih.
II. Sestava odseka
Čl. 2. Odsek sestoji h dveh oblastn Ii pododsekov:
a)	ljubljanskega za območje ljubljanske oblasti;
b)	mariborskega za območje mariborske oblasti.
Čl. 3. Odsek pov. sestoji: a) iz enega zastopnika ožjega sosveta; b) iz obeh stalnih pravnih referentov oblastnih pododsekov; c) iz 5 izrednih članov, ki jih izvoli širii sosvet, oziroma delegacija pokrajinske skupščine izmed sebe za čas svojih zasedanj.
Čl. 4. Vsak pododsek sestoji- a) iz enega stalnega pravnega referenta (glej čl. 3. b). ki' te strokovno vešč v pravno-> administrativnih vprašanjih prosvetne stroke; b) iz dveh stalnih članov Vse tri člane pododseka voli delegacija pokr. skupščine iz najbližje Okolice oblastnih sedežev.	<
Čl. 5. Odsekovi člani se konstituirajo po izvolitvi, in si porazdele funkcije.
V vseh slučajih ie izvoliti tudi namestnike.
III. Delokrog funkcionarjev.
Čl 6." Načelnik sprejema vsP dopise, sklicuje in vodi sejo. zastopa odsek na zunaj hrani odsekov pečat in škrbi za nemoteno redno poslovanje; podpisuje vse spise in zapisnike.
Čl. 7. Stalni pravni referent, posluje kot tajnik oskrbuje pisarniške posle, sestavlja poročila za stanovski tisk, spisuje in soipodpisuje zapisnike ter podaja poročila o odsekovem delovanju Stalni pravni referent sprejema v izvršitev poverjene upravne slučaje jih prouči ter stavi primerne predloge za njih pravno rešitev; mani važne pa rešuje po potrebi sam.
Čl. 8. Gospodar vodi vse v njegovo področie spadajoče knjige in račune, sprejema in izdaja v izplačilo od glavnega blagajnika poverjeništva nakazani denar in sopodpisuje z načelnikom vse spise, ki se nanašajo na denarne zadeve. — On tudi sestavlja in podaja poročila o odsekovem gmotnem stanju ter skrbi za pomnožitev »obrambnega sklada « in vodi evidenco o tem.
IV. Notranje poslovanje.
Čl. 9. V izredno važnih stanovskih načelnih slučajih zborujeta oba pododseka skupno menjaje v Ljubljani in Mariboru, oziroma se pritegne k se'am oblastnega pododseka tudi lahko samo pravnega referenta druge oblasti.
Take seje sklicuje načelnik odseka, iz kojega sredine ie zadeva izšla, a vodi jih domači načelnik.
Čt. 10. Potne in druge stroške se izplačuje iz Obrambnega sklada Pov. UJU proti obračunu.
Čl. 11. Lokalne seje se vrše po potrebi
Čl. 12. Za izvršitev po odseku odobrenih sklepov se sme referent posluževati po potrebi tudi od odseka določenega odvetnika oziroma drugega strokov-niaka ali pa tudi predsednika pristojnega učiteljskega društva oziroma pravnega zaupnika pri okrajnih društvih
Čl. 13. Odsek sklepa z nadpoloviono večino ob enakem številu glasov odločuje načelnik.
m e m b a m i 11 a seji1 pravno-januarja 1926.)
01. 14. V rubriki »Učiteljski pravnik« našega stanovskega glasila razg.a-ša stalni pravni referent vse odločitve in razsodbe načelnega pravnega pomena in daje pravna pojasnila sp'osnega značaja.
Čl. 15. V »Obrambnem vestniku« pa priobčuie le slučaje ki služijo v splošno obrambo učiteljstva ter v informacijo in orientacijo za isto.
V. Obrambni sklad
Čl. 16. V svrho gmotnega poslovanja odsekov plača vsak organiziran član skupno 7. ostalo društveno članarino v obrambni sklad letni znesek kojega višino določi pokrajinska skupščina.
Čl. 17. Odsekovi dohodki pa so tudii:
1.	prostovoljni doneski članstva, ki prejme ugodno rešitev svoje zadeve ali nasvet;
2.	globe in prostovoljni doneski od razsodb in poravnav, in
3.	voliia in darila.
Čl. 18. Morebitni primanjkljaj odsekov krije na podlagi sklepa ožjega sosveta poverjeništvo v Ljubljani, ki daie tudli v slučaju nujne potrebe predujme na račun obrambnega sklada.
čl. 19. O .svojem denarnem poslovanju polaga odsek letni obračun ooverle-ništvu. najkasneje v januarju vsakega leta.
Čl. 20. Pravni slučaji, ki so načelne važnosti za vse učiteljstvo se izvedejo lahko na stroške odseka. Odsek poverjeništva odloča ie-li podan za to razlog.
Čt. 21. Prizadetemu sme obrambni odsek dovoliti odplačevanje v zaporednih mesečnih obrokih
VII. Pravna pot.
Čl. 22. Kdor išče pravne pomoči pri odseku nai se obrne na vsakokratnega načelnika pristojnega pododseka ter pride-ne zakonito pooblastilo, da ie plačnik nastalih stroškov, da seipokoiri vsem določbam pravilnika in da sme odsek 00 potrebi naieti tudi pravnega zastopnika.
Čl. 23. Vsakdo je odgovoren tudi za istinitost svojih navedb ter ie dolžan staviti odseku na razpolago vse, kar te za pravilno presojo danega slučaja potrebno.
Čl. 24. Kdor ie odstopil svo.io zadevo odseku je dolžan, da niti. v javnosti niti privatno ne podvzame ničesar, kar ni dogovorno z odsekom.
Čl. 25. Odsek izda o vsakem pravnem slučaju prizadetemu članu pismeno obvestilo o uspehu s pripombo, na čigave stroške se ie postopanje izvršilo. O načelnih razsodbah obvesti tudi poverjeništvo in stanovski tisk.
Čl. 26. Pravno varstvo se odtegne brez vsake obveže:
1.	kdor poda neresničen, potvorjen opis pravnega slučaia, kakor tudi kdor zamdlči važne cikolnosti. ki bistveno spremene položaj;
2.	kdor podvzame v pravnem slučaju ki ga ie izročil odseku kakršnekoli pravile korake brez vednosti oziroma proti volji odseka;
3 kdor se brani izpolniti obveze čl. 22.
4.	V vseh slučajih pa mora povrniti že nastale stroške.
Čl. 27. Pravno varstvo se odkiamja, a se članom pomaga s pravnimi nasveti:
1.	pri tožbah zaradi žaljelnja časti, če ni bil žaljen kot uradna oseba, oziroma v zvezi s svojo službo;
2.	nri tožbah zaradi telesnega kaznovanja otrok.
Čl. 28. V disciplinarnih zadevah prevzema odisek pravno varstvo le v načelnih slučajih če se ie izvršila kršitev zakona. V ostalih disciplinarnih zadevah, kakor tudi v zadevah imenovani Pn kvalifikacije odsek načeloma ne posreduje.
Čl. 29. Vsako posredovanje pa že v naprei odklanja v vseh slučajih, ki niso v skladu s stanovsko častjo in učiteljskim poklicem.
Čl. 30. Odsek ie upravičen zaprošeno posredovanje brez nadaljne utemeljitve odkloniti sklicevaie se zgolj na čl. 29.
Čl. 31. Kot prizivne instance ie smatrati • za nododseka odsek poverjeništva. za tega pa ožii sosvet. V vsakem slučaju Pa ima prizadeti pravico prisosvovati razpravi v njegovem slučaju, se zago-
varjati in navajati razloge, ali pa za to poveriti svojega pooblaščenca
V zmislu sklepa pokrajinske skuip-scnie »Pov. UJU Ljubljana« v Šošanju (glei »Učit. Tov.« štev 27. ]. 1. resolucije in »Učit. Tov.« štev. 29 sklepe — pravno-obrambni odsek) točka 3. priob-čujemo gornji pravilnik. Osnutek bo predložen pokrajinski skupščini, kjer do. bi poslovnik svojo končnoveljaviio sankcijo.
Člani obeh odsekov so: 1. Gnus Anton. Dimnik Ivan, Zupančič Vita, Grego-rič Vinko Požar Vladko; II Šumer Hin-ko, Alt Aleksander, Knaflič Rado. Majcen Mirko, Godec Marija.
Pozivamo članstvo, da se obrača v vseh pravnih in obrambnih slučajih potom poverjeništva (le v osebnih slučajih direktno) na odsek. Prilože nai pa vedno znamko za odgovor V svrho kritja stroškov ki jih bo imel v posameznih Slučajih odsek, bo priložena položnica za »obrambni sklad« poverjeništva.
Odseki maio glasom sklepa pokrajinske skupščine v Šoštanju orav:co, da pričnejo takoj s poslovanjem.
Iz naše stanovske organizacije.
Gibanje okrajnih drufitev v Sloveniji.
Vabila:
= ZBOROVANJE UČITELJSKEGA DRUŠTVA ZA MARIBOR IN BLIŽNJO OKOLICO se bo vršilo v sredo 10. februarja 1926 v HI. deški osnovn; šol dopoldne ob pol 9. uri. Na dnevnem redu je- 1. Program društvenega dea v letu 1926. Govori predsednik. 2. Društvene poglobitvene diskusije, poroča tov. Gr-čar. 3. Deklaracija, govori tov. Hren. 4. Slučajnosti. Tovariši in tovaršce se pozivajo, da prouče Deklaracijo, priob-čeno v 2. številk' »Učit. Tovariša«, da jim bo laže udeležiti se debate in staviti samostojne predloge o njej
=' UČITELJSKO DRUŠTVO ZA KONJIŠKI OKRAJ zboru;e v ponedeljek. dne 8. februarja 1926 ob 10. uri v dešlki šoli v Konjicah. Vzpored: 1 Zapisnik zadnjega zborovanja. 2. Dopisi. 3. Volitev novega odbora 4. »Šo'a in dom«, predava tov. Lojze Bercé. 5. Razgovor c izboru snovj zemljepisne, bajeslovne in zgodovinske vsebine za posamezne šolske okoliše konjiškega sreza 6. Posvetovanje o volitvi učiteljskega zastopnika in njega namestnika v sresko ocenjevalno komisijo. 7. Stanovske zadeve. 8. Slučajnosti. Točke 3. -5. so v dopo'nitev občnega zbora z dne 16. januarja t. 1. — Udeležba obvezna! — Odbor
= UČITELJSKO DRUŠTVO MARIBORSKEGA ŠOLSKEGA OKRAJA zboruje v torek 9. februarja t. 1. ob Î0. uri v »Narodnem domu« v Mariboru pt> sledečem dnevnem redu: 1. Zapisnik !n dopisi. 2. Dskuisija o deklaraciji. 3. OP 11. uri g. dr. Marinič o šolski higieni. 4. Predlogi n slučajnosti
= UČITELJSKO DRUŠTVO ZA DOLENJELENDAVSKI SREZ bo zboro valo dne 20. februarja t. 1. ob 10. uri v rsalnicj meščanske šole v Dolnji Lendavi. Dnevni red: 1. Poročilo o seji širjega sosveta dne 10. januarja 1926 v Ljubljani. 2. Volitev novega odbora. 3. Predavanje gdč. tov. M. Kokaljeve o Levu Tolstoju.
4.	Računski pouk Predava tov A. Kreps.
5.	Slučajnosti. Dolžnost vsakega člana ie. da pride na zborovanje. — Predsednik.
LE ORGANIZIRANO PROSVET* NO DELO nam bo doneslo večje in trajne uspehe, zato poročajte o vsem in vzpodbujajte vse, ki imajo voljo do dela, naj vstopijo v naš krog kulturnih in prosvetnih delavcev in naj korakajo z nami — za skupnimi smotri!
(
Radi Izborne kvalitete Vam pripore» ianto nabaviti si *a Jesen in zimo
„KARO" čevlje
Lastne delavnice. Cene solidne.
f| MARIBOR h
l!b> Koroška cesta 19 ( DOT Le najbolje je najceneje

Izdajatelj: UJU — poverjeništvo Ljubljana, odgovarja Ivan Dimnik v Ljubljani.
v Ljubljani; zanjo odgovarja France Štrukelj v Ljubljani.