▼erlatr «Bd SchrVtieitua^Vagenfurt Blsmarckrlng 18, Postfaoh 115 / BezugepreU (im voraus ziAlbar) monatUch RM 1— frel Наив (elnschUeeUch ЈЕШ 0.30 ZuatellgebUhr AMiMteuuogea dear Zeitung fttr deo naidifolgrenden Monat warden nur achrlftUdi tmd nur bl* Ж. dee lauCeoden Monate Kngtesommm
—ф——	———	——I	I	—————
Nri SB.	__Krainbarg, den 7. JoH 1943.	'•
Tajne listine 1ж evropejsklh arhivov - Dokazi RoosevelioTe odgovomosti za vojno * Židovska propaganda
Amerika na петагпет tiru
Rooseveltova sredstva pritiska na Anglllo - Neizmerno globoko sovraštvo proti Nemčiji
Berlin, 6. julija. Arhivna komisija zunanjega urada je pod skupnim naslovom »Nastanek vojne 1939. leto« izdala 33 diplomatskih poročil in opisov iz listinskega materiala francoskega, poljskega, belgijskega in drugega porekla, ki je padel v nemške roke. Prvi n-ezek te serije listin »Rooseveltova pot v vojno« pokaže na podlagi nedvoumnih in nepobitnih poročil, kako je severnoameriški predsednik sistematično pripravljal novo svetovno vojno in severnoameriški narod korak za koi;akom povedel v to vojno. En del teh listin je že znan izBele knjige št. 3, Id jo je zunanji urad izdal 1940. leta, nekaj veliko novih dokumentov pa pred svetovno javnostjo živo osvetljuje politiko vojnih hujskačev v Beli hiši inprepričevalno dokazuje Rooseveltovo osebno odgovornost za nastanek te vojne. Hkrati ngotavlja ta zbirka listin gospodujoč židovski vplhr na politiko Zedlnjenih držav in potrjuje, kar je bilo nam znano žc od prvega dne, ko je postala očitna vojne smer predsednika USA, da je stala za Boosevel-tom židovska klika zarotnikov, ki ga uporablja kot svoje orodje in kateri je utiral pot v njeno vojno.
»strogo tajn.o< stoji na pismu iz Pariza, ki ga prejme koncem februarja 1939. leta. Tr^ba je storiti nevarne odločbe. Poljska se naj zaveže, da bo ob svojem času prevzela povelje Anglije za streljanje. Ali bo Anglija dovolj močna? Ni 11, Camberlain že nekoliko slaboumen? To pismo poljskega veleposlanika M Pariza bo odstranilo marsikatere dvome. Zadnje dni je bil veleposlanik Lxdtaeievieoz skoraj dnevno vpraSe^'al na vel^KMslaaiStvu USA v Parizu, če se je velefMMlanUc Bullitt Se vmll iz Washingto-na. In ko je Amerikanec končno dospel v francosko glavno mesto, je zahteval Poljak prav kmalu dva dolga razgovora.
Ali мј svojemu zunanjemu minietni svetuje, naj se pelje sedaj v London, da podpiše vojni pakt proti Nemčiji? AH je Anglija zanesljiva? Brez Anglije si Fratn-cijlk ne npe nastopiti, toda Poljska potrebuje, le naj udari, »drug* fronto« proti Nemčiji.
Neizmerno pomembna prisilna sredstva
Poljski zunwji minister se oddahne. Hvala bogu, stvar stoji dobro. Roosevelt bo pestil Anglijo dotlej, da se vsi Chamber-lami ne bodo več mogli udržati od same bojaželjnosti. Veleposlanik Bullitt je lahko gospodu Lnkaeievieczu zagotavljal: »Zedi-njene države razpolagajo napram Angliji z raznimi, neizmerno pomembnimi prisilnimi sredstvi — zadostovala bi zgolj zapretitev, da bodo uporabljene, da se bo Anglija vzdr-iaiB vsake kompromisne politike.«
To čitamo v pismu poljskega veleposlanika v Parizu zunanjemu ministru v Varšavi, ki je objavljeno kot dokument št. 18. v novi vrsti spisov, ki jih je arhivna komisija ravnokar otvorila s 1. zvezkom »Roo-seveltove poti v vojno«. Veleposlanik Bullitt gospodu Lukasiewieozu ni izdal, na kak način se je Anglija tako dala v pest Roosevelt*. Dovolj dobro, da je tako, kajti po Rooseveltovi zaslugi pomeni izjava a mer ik an sk e ga diplomata za Eropo pravico svobodne dejavnosti Poljske pa tudi za francosko vojno stranko.
RooseveltovO patološko sovraštvo
Čim več diplomatskih spisov je tekom vojne zagledalo luč javnosti, tem določneje ве odraža vloga, ki jo je imel Roosevelt v petih letih pred začetkom druge svetovne vojne. Roosevelt je sovražil Nemčijo, kakor le more kak človek sovražiti tujo deželo. Globji vzroki te bolj patološke nenaklonjenosti zaenkrat še niso razkriti, vsi diplomat je, ki so imeli priliko, točneje opazovati amerikanskega predsednika, pa vedo poročati v njegovih neustavljivih izbruhih pobesnelosti proti Nemčiji. Koliko li-stinskih dokazov najdemo za to, posebno ko predsednik ni bil posebno bojazljiv v svojih diplomatskih sredstvih. Vmešavanje in nato pritisk so često doživeli pri njem. Samo en primer; Ko je Francija prepovedala prevoz orožja skozi Indokino v Ču»g-}Sng Je dolgo pred evrepejeko- vejnOt J*
Roosevelt pozval francoskega opravnika poslov k sebi in mu kategorično izjavil svojo nezadovoljstvo, češ, da ta ukrep podpira Japonsko..., toda on se ne mara vmešavati. Takoj nato je dal francoskemu opravniku poslov tudi instrukcije po svo-
jem državnem podtajniku Sumner Wellesu, naj se namesto do svojega zunanjega ministra obrne do francoskega ministrskega predsednika in mu priporoča, da razveljavi prepoved.
»Hitlerju je treba pokazati pest« Za Roosevelta so bili diplomatski predstavniki evropskih zapadnih sil le lutke, nesposobni otroci, ki jih človek pohvali ali tudi oSteje in jih da delati po navodilih za vojno. V kongresu so takrat imeli še izola-cionistične govore, toda v zajtrkovalnici Bele hiše se je predsednik že ponašal s svojimi vojnimi napori. Skrbelo ga je samo to, da kabineti v Evropi niso dovolj ostro nastopali. Hitlerju je treba pokazati pest, je priporočal Roosevelt kot posebno diplomatsko tehniko. V marcu 1939. 1. poveličuje cel<5 licemerski državni politik Hull, ki so ga, v Washingtonu splošno imeli za mevžo:
Začetni uspeh napada v lagunah Kuhana
\
Zopet težke sovražnikove zgube letal na frontah - Podmornice potopile 21.000 brt
Oberkommando der Wehrmacht je dne 5. julija objavilo:
V nekaterih odsekih vzhodne fronte je bilo bojno delovanje včeraj nekoliko živah-neje kot v prejšnjih dnevih.
Z dne 4. julija javljenim začetnim uspehom v lagunah kubanskega mostišča so bili začaeno zaključeni večtedenski boji v posebno težavnem svetu. Sovražnik je zgubil vsega skupaj dvatisoč mrtvih in ujetnikov ter številna lahka in težka orožja pehote. Ob sodelovanju ž zračnim orožjem smo uplenili, uničili ali poškodovali skoraj sedem sto sovražnih čolnov.
Nemški lovci so v minuli noči odbili napad, ki ga je poskušala skupina sovražnih torpednih letal na nek konvoj v vodovjih visoko na severu, in brez lastnih zgub uničili 20 sovražnih letal. Pri tem je izvojeval Leutnant WeiJJenberger sedem zračnih zmag.
Nad Sredozemljem in nad zasedenimi zahodnimi ozemlji je utrpelo britansko in severnoameriško zračno orožje, ki je zaman poskušalo napadati letalska oporišča, prometne zveze in industrijske naprave, med silnimi zračnimi boji znova težke zgube. Nad italijanskim ozemljem je bilo sestre-
ljenih 56 letal, od teh 28 po nemškem zračnem orožju, in nad zasedenimi zahodnimi ozemlji 29 nadaljnjih letal, vsega skupaj 85 večinoma težkih štirimotomih bombnikov. Devet nemških lovskih letal se od svojega poleta'ni vrnilo.
Pet posamič letečih sovražnih bombnikov je v noči na 5. julij odvrglo nekaj bomb na zahodnonemško ozemlje. Škode so neznatne.
Nemške podmornice so v Sredozemskem morju v ostrih bojih potopile štiri ladje z 21.000 brt iz močno zavarovanih konvojev.	__
Osramočena židovska visoka flnanca
Lizbona, 6. julija. Spričo židovSke visoke finance, ki vidi v vojni samo nove možnosti, da si zasluži denar, na vsem svetu močno ogorčenje se izraža na Portugalskem v nekem članku lista »Voz«. »So neke vrste ljudje«, piše list, »ki se ne priznavajo k nobeni narodnosti in ki so si samo edini v izkoriščanju »zlatega teleta«. Spričo tragične veličine vojne in junaštva, ki se v njej odkriva, se naravnost gabi duševno stanje teh ljudi, ki zaslužijo pri vojni in smrti; zanj ni več nobene označbe.

»Pred iestlml meaeci nam le nikakor ni bilo mogoče dobavljati toliko vojnega mate- . riala, kakor ga eedaj dobavljamo Franci^ in Angliji*. To jie bilo rečeno Sest mesecev preden je Anglija napovedala vojno Nem-čiji! In živo je naročil Hull knemt Ligna, belgijskemu posebnemu veleposlaniku ▼ USA; »Povejte svoji vladi, kaj mi vse storimo«. Namen postaja očiten, toda v Bruslju nikakor ni ozlovoljil; nič se ne upirajo temu, da hoče Roosevelt ojačiti vojno stranko. Le tu pa tam se v pošastni opojnoiti vojnih hujskačev grozno posveti temu ali onemu akterju, da ni mir končni cilj anglo-ameriške politike, ampak pre vrat,, »odstranitev hilterjanstva«.
Podložnost strahopetnih vlad
Roosevelt ima na razpolago »-straiSna sredstva moči«, da prisili zapadnoevropej-ske kabinete do vojne. Nekega dne ▼ marcu 1939. se pripeti med Parizom in Londonom sledeče; Poljski veleposlanik hiti k BuUittu in se še enkrat pritoži zaradi »nezanesljivosti Londona« (ker London nekoliko skopari in noče za povračilo o svetem Nikoli posoditi toliko milijonov funtov, kot so jih želeli pohlepni Poljaki). Bullitt se zveže s svojim tovarišem v Londonu in mu naroči, naj britanskega ministrskega predsednika kategorično spomni na njegovo vojno pomoč Poljski. Sicer imajo po svetovnem redu za Anglijo predvideni odpočitek weeckenda, toda Rooseveltu se mudi z njegovo vojno in severnoameriški veleposlanik Kennedy moti še isto soboto Chamberlaina. Prihodnji dan dobi Bullitt po telefonu zaželen pristanek Anglije, in Poljak lahko poroča v Varšavo, da se bo vse izvršilo po navodilih Velikega mojstra.
Vojna propaganda Židov
Ko je vojna končno izbruhnila, je bilo zmagoslavno razpoloženje. »Politika zlobnega soseda«, kakor je poljski veleposlanik v Washingtonu nekoč imenoval Rooseveltovo počenjanje, je zmagala. Zdaj je Slo za to, v enakem smislu nadaljevati in protihit-lerijanskim silam, toliko časa dajati po-tuho, da bi tudi severnoameriško prebivalstvo dozorelo, da se udeleži vojne. Radio in film delajo na to. Skoraj stoodstotno so v lasti Židov, ki jih goni sovraštvo do Nemčije in ki jim je to mala reč, ker je »tukajšnje prebivalstvo popolnoma nevedno in niti ne sluti pravega položaja v Evropi« (veleposlanik Potočki v Washingtonu poljskemu ministru). Skoraj se je pozno poleti 1939. 1. zdelo — Roosevelt bi od groze postal ves pepelnast — da se bo Se enkrat dal zagotoviti mir. Srdito so zasledovali razna prizadevanja ohraniti mir, do-ker ni naposled en dan pred angleško vojno napovedjo Sumner Welles pozval francoskega poslanika k sebi in ga s poudarkom poučil; Zdaj je potrebno enkrat ш vselej napraviti konec z histerijo politike nevtralnosti.
Veleposlanik je odšel in brzojavil po kablu. Niti 24 ur ni minilo, pa so spregovorili topovi. »Histerija nevtralnosti« se je mo-* rala umakniti Rooseveltovemu sovraštvu.
Oltar #v TrebkTulJev v kttliiMkem domu,
porušile aitjfleUce bombe- Omo Mater ВоДјо, ki krael ta	»pravijo v#ak
katerega џо
v«6er ва ramo tn je mto oebaki nepottMlova na.
(Schwl-MUlsbuech, М.у
Zadolžitev Anglile v USA narašča '
Stockholm, 6. julija. Anglija se zapleta v vedno večje dolgove pri svojih smejočihi зе upnikih v Ameriki. Kakor objavlja severnoameriški administrator za posodbeni in zakupni zakon Stettiniue, je znova nad tri milijone unc srebra romalo iz USA v Anglijo za vojno proizvodnjo in valutam# svrhe. Anglija je tekom prvega polletja. 1943. 1. zaprosila, da ji Zedinjene diiave ia: Kanada prepustijo pet milijonov unc sre^ bra. Kanada je dobavila 1% milijonov unc^ ostanek pa so dobavile Zedinjene države. Anglija se je morala zavezati, da bo po vojni vrnila srebro v enakih količinah teže. Za kupčijo sposobni yankeji ee bodo vesei lili, da so našli dobro plačujočega odjemal^ ca xa tvoje nakopičeno srebro.	,
stran 2. — jStev. 58.
KARAWANKEN BOTE
SreJa> 7. Julija 1943.
London razočaran nad i/ojnim položajem
Potrditev velikega pomena nemško-ltalljanskega odpora v Tunezijl
Stockholm, 6. julija. V Londonu morajo v velikem obsega priznati nevtralne ugotovitve, po katerih se morajo označiti angleško-ameriške zgube pri terorističnih napadih za težke. Žrtve med angleškimi letalci 8o v resnici zelo velike, tako pravijo švedska poročila iz Londona. Da se omili vtis teh trajnih zgub moštva in materiala, se trudi angleško časopisje, da napravlja preračune, da bi stali teroristični napadi, če bi se Izvršili s padalci, še veliko več žrtev. To je naravno značilen in popolnoma nesmiseln način računanja, toda pove, da se London s tem baba, da je celo prihranil — dozdevno! — nekaj stotisočev mož.
v lati zvezi napravijo v Londonu, po vesti tamošnjega zastopnika stookholmekega »Aftonblada«, še nadaljnje zanimivo priznanje; izjavljajo namreč, da bo sedanja » strategična « bombardiranja posledica daljno-vidne koncentrirane proizvodnje učinkovitih težkih bombnikov. Aliiranci so topogledno sledili med vso vojno določeni politiki, katere niso spremenili niti v hudem času po francoskem zlomu. To pomeni, da so stavile Anglija in USA vedno vso svojo nado na ustrahovalne metode in zato povečali svojo proizvodnjo težkih bombnikov ta-
Težke sovražnikove zgube nad Sredo-zemllem
Blm, e. julija. Pomorski in zračni bojni oddelki osovinskih sil so prizadeli sovražniku v mesecu juniju sledeče zgube: potopili eo eno krlžarko in eno podmornico, težko poškodovali pa tri križarke, enega ru-šilca, en torpedni čoln in 16 ne natančneje označenih vojnih ladij; potopili so nadalje 19 prevoznih ladij s skupno 156.000 brt, težko pošk odovali pa 40 prevoznih ladij s skupno 238.000 tonami, in sestrelili 386 angleških ali severnoameriških letal.
Nov socialni škandal v Angllll
ženeva, 6. julija. O novem angleškem socialnem škandalu poroča »Daily Mail«. Gre za žalostno usodo otrok, ki so bili ob svojem času zaradi varnosti evakuirani iz velemest in prepeljani na kmete. Velikemu številu teh otrok, pravi poročilo, so se »zgubili« starši. Taki izginuli starši so v današnji Angliji vsakdanja prikazen. Starši se niso več brigali za svoje otroke in so med tem namenoma večkrat spremenili stanovanja, da so na tak način zabrisali svoje sledove.
Londonsko ministrstvo za zdravje sedaj sporoča, da je zaradi neodgovornega poče-njanja teh staršev nastal nov socialni problem, kajti končno se le mora kdo brigati za zapuščene otroke. Kako visoko je njih število, uradno še niso sporočili. Tako so na pobudo ministrstva za zdravje organizirali sedaj čisto posebna pocijska krdela, da bodo izsledili »izginule starše«.
Navidezni manever s komlnlnterno
Stockholm, 6. julija. »Folkest Dagblad« poroča v poročilu lastnega dopisnika iz Madrida, da je že razkrita skrivno# razpusta kominteme. Kakor se je pričakovalo, je bila to Stalinova žrtev na oltar angloamerikan-sklh vojnih naporov, da bi se odstranile zadnje bojazni pred nevarno rusko politDto po vojni. Vse komunistične organizacije na svetu pa lk) dobile tajno okrožnico tajnika Dimitrofa, v kateri on opozarja, da je bil razpust kominteime samo po vojni Izsiljeni ukrep, ki pa ne namerava, da bi se končalo vodstvo Kremlja pri mednarodnem rovar-stvu. Ta okrožnica je med drugim dospela tudi do ^legitimnih španskih komunistov in preko njih prišla v javnost.
ko brezobzirno že v dobi, ko se je bojevala Anglija še sama, je pa usmerila svojo bodočo strategijo že na to, da ji bodo kmalu prišli na pomoč boljševiki in JankeJi.
Tretje angleško priznanje glede sedanjega vojnega položaja se pa nanaša na dose-daj še vedno razočarana pričakovanja, da se uresničijo vsa bahažtva, ki so obljubljala velika in največja vojaška podvzetja neposredno po izkrcanju v Afriki, novembra, lanskega leta, najkasneje pa po Casablan-ki. Sedaj naenkrat priznavajo; nobenOi nadaljnjih načrtov se dokončno ni moglo na-
praviti pred zasedbo Tunejije. Sedaj potrjujejo, da Je tamošnJI Junaški nemško - italijanski odporzelo trajnoprekrižalnačf te sovražnika in da so navsezadnje nastale na-stopivše zakasnitve in razočaranja na an-gleško-ameriški strani radi tega odpora.
Nekaj angleških časopisov, ki so se radi posledic prejšnjih bahanj spametovali, se pritožuje še nad najnovejšimi Izjavimi nekaterih v ospredju stoječih oseb, »posebno marsikaterih Amerikancev«. Povprečni Anglež, tako pravi švedsko poročilo iz Londona, je zelo kritičen napram vsakemu optimističnemu ЂesedičenJu, posebno ker so Jih s tem hranili že od 1. 1939. dalje in so imeli slabe skušnje. Zdi se, da Angleži niso nazadnje jezni radi izjav marsikaterih ameriških bahačev, ki le preveč odkrito razodevajo pohlep severnoameriškega imperializma, da izrabi vojno za to, da dokončno zavlada nad svetom.
90 lastrašilnih lelal seslreljenih
Nemška fronta ob kubanskem mostišču pomaknlen napre}
der Wehrmacht je dne
Oberkommando 4. julija objavilo:
V lagunah kubanskega moetlMa je bila vzlic velikim terenskim težkočam in vzlic sovražnikovi obrambi fronta pomaknjena naprej. Od ostale vzhodne fronte javljajq o krajevnem delovanju udarnih čet pri Li-, sičansku In jugovzhodno od Velikljega Lu-kija.
Zračno orožje je v minuli noči z močnimi odredi težkih bojnih letal bombardiralo sovjetska oskrbovalna oporišča Jeleo in Valuiki.
Pri obrambi sovražnih letalskih napadov nad italijanskim ozemljem je utrpel sovražnik včeraj težke zgube. Vsega skupaj je bilo sestreljenih 50 britansko-severnoameri-ških letal, izmed teh 20 samo po nemškem zračnem orožju. Dva nemška lovca pogrešamo.
Močne skupine britanskih bombnikov so v minuli noči zopet napadle mesto Kdln. Po številnih razstrelnih in zažigalnih bombah 80 zopet nastale zgube med prebivalstvom in nova opustošenja v raznih delih mesta.
Sile zračne obrambe so po predhodnih
ugotovitvah sestrelile 37 bombnikov. Tri druga letala so bila včeraj sestreljena nad zasedenimi zahodnimi ozemlji.
V lunllu 614 letal na Zahodu sestrellenlb
Oberkommando der Wehrmacht je dne 3. julija objavilo:
Na vzhodni fronti je potekel dan brez posebnih bojnih dejanj. Težko topništvo vojske je ■ posebno dobrim učinkom napadalo vojnovažne cilje v Leningradu.
Nad Sredozemljem so včeraj lovci in protiletalsko topništvo zračnega orožja sestre-leli 24 sovražnih letal, med njimi številne štirimotome težke bombnike. Vsega skupaj je sovražnik zgubil včeraj v tem prostoru 30 letal.
Posamezna sovražna letala so v pretekli noči priletela nad eevemonemSko obrnejrio ozeinlje. Odvrgla so majhno število bomb in povzročile škode na poslopjih.
Junija meseca sta zračno orožje In vojna marica nad Reichom in zasedenimi zahodnimi ozemlji sestrelili 614 britanskih in se-veroamerikansklh letal, med njimi 4Q8 šti-rimotomih bombnikov.
Soi/rjižnikl se še nadalje moli|o o Ilalijt
Gayda glede zadržanja Itallle napram sovražnim zastrašllnim napadom
Blm, 6. julija. Glede zadržanja Italije napram anglo-ameriSkim ustrahovalnim napadom piše Gayda v »Glomale d' Italia« med drugim, da se sovražniki še zmerom motijo o duhu italijanskega naroda in so izdali s tem samo svoje lastno vznemirjenje o trajanju boja in o notranjih ter zunanjih nevarnostih, Nek angleški polkovnik, ki je bil cel6 nekoč vojaški ataše v Rimu in bi bil moral spoznati duh Italijanov, je pisal o Neapeljčanih, da bi zadostovala tri bombardiranja radi »občutljivosti njihovega značaja«, da bi obupali. Doslej je bilo 201 zračnih napadov na Neapelj, med njimi 63 hudih bombardiranj, toda Neapelj se upira s odkritim in junaškim ponosom.
List precizira nato še enkrat stališče Italije napram sovražnemu terorju, pri čemer najprej ugotavlja, da se ne smatrajo Italijani za poražene. V Afriki so začasno zgubili svoja ozemlja, kot so v prejšnji vojni zgubili začasno del Benečije In kot sta

Bolgarska policija je zasačila v Rodopskeia gorovju oboroženo komunistično tolpo, obstoječo iz 12 oseb, ki je obstojala Izključno Iz Židov. Razvila se je bitka, v kateri je bilo Sedem židovskih komunistov ubitih, ostalih pet pa aretiranih.
Kot poročajo iz piiblina, je bil v četrtek zopet izvoljen De Valera za Irskega ministrskega pi'edsednlka.
Obletnica padca Sebastopola je v Bukarešti dala povod, dia se ponovno poudari nemSko-romunsko sobojevnlštvo in pokaže volja, bojevati se še nadalje za pravice In čast romun« skega naroda.
1 jiilija 1943. so bile Izmenjane v Auewftrtl« gen Amtu ratlflkacijske listine 7. novembra 1942. v Bukarešti podpisanega nemško-romun« skega kulturnega dogovora.
Nek francoski ribiški čoln so pred bretonske obalo obstreljevali n strojnicami angleški letalci. Dva ribiča sta bila ubita, Sirje pa so težko ranjeni. JJa krovu čolna je Izbruhnil tudi požar.
fo najnovejših cenitvah je od nad 500.000 stavkujočih premogovnih delavcev v USA doslej nastopilo delo komaj polovico delavcev. Zato so morali ugasniti v petek nadaljnjih pet plavžev v Pittsburgu radi pomanjkanja koksa. S tem je družba za jeklo v VSA sama doslej stavila iz obrata 10 plavžev.
vesti, ki je doSIa v Vatikansko mesto, odpe^ Ijan v koncentracijsko taboriSče na Uralu- '
Moskovski vojaSkl Ust »Rdeča zvezda« piSe< da napada nemško zračno orožje že 25 dni neprestano noč ia dan sovjetske postojanke ia nove pošiljke Leningrada. Sovjetl imajo velike zgube.
Pri terorističnem napadu na Palermo, ki ga objavlja italijansko vojno poročilo, sta bili porušeni cerkvi San Giuseppe in nekaj sto metrov oddaljena cerkev San Nicola. Cerkev Зап« tlsaimo Salvatore je bila zopet zadeta po bombah. '
DubAvni red Hermannos Maristas je objavil v časopisju vest, po kateri so umorili boljševiki med špansko državljansko vojno 173 članov reda. V tem številu niso všteti na fronti padli bratje reda Maristas.
Nadškof In apostolski administrator EJet-landa, o katerem se ni nič več slišalo od časa, ko so ga Sovjeti leta 1041- zaprli, je. bil po
Francija in Belgija zgubili velike predele svojega ozemlja. Italija je v nadomestilo zasedla druga važna evropska ozemlja, in je ostala matična država nedotaknjena. Italijani razpolagajo z vsemi produktivnimi organizatoričnimi in duhovnimi vojnimi sredstvi, da dokončajo boj brez časovnih omejitev.
Italijani zaupajo v moč in aktivno pomoč svojih zaveznikov, ki so priznali njihovo težko nalogo. Italija ni osamljena. Nemčija
in Jsponska sta dva mogočna in ^iguraa jani razpolagajo z vsemi produktivnimi sili, ki sta zasedli velike prostore in držita neprehodne frontne črte na evropskem in azijskem bojišču. Velike nevarnosti in težave sovražnika v vojni zoper Evropo se šele začenjajo, ko v Londonu in Washing-tonu z vsemi trobili propagirajo, da pomire svoje narode. Da^вв,izkrca na katerihkoli, točki italijanske ali evropske obale, l>i se , moral sovražnik boriti pred vsem proti zaporam min, napadom podvodnih, nadvod-nih in zračnih bojnih sil, proti obalnim baterijam in obrambnim napravam. Vsekakor bi moral očistiti pred izkrcanjem morje od razbitin potopljenih in razbitih ladij in trupel tiaočev vojakov.
Japonska gradi na Javi ladje Iz gnmlla
Baddiing, 6. julija. Kot objavlja Domei, se je obnesel novi načrt za gradnjo jadrnic iz gumija za prevoz blaga iz južnih ozemelj na Japonsko pod nadzorstvom japonskih upravnih oblasti. Poskuse za gradnjo ladij iz gumija je od februarja vršila v nekem pristanišču Jave trgovska družba »Jug«, pri čemer izdelujejo po posebni predelavi surovega gumija gredlje in ladijske trupe raznih debelin, ki vzdrže pritisk. Te ladje, na^ poljnjene z blagom, bodo pripeljale navadne motorne ladje v namembna pristanišča, kjer bodo r zbite in nato predelane za razne proizvode iz gumija. ■
Sovjell zapirajo svojo deželo alllrancem
Dopisnika USA nočejo prevažati- Irak pomllostl ubežnike
Napadi ob Knbann so se zrnšUl
Veliko čiščenje v ozadju vzhodne fronte končano
Oberkommando der Wehrmacht je dne 2. julija objavilo:	'
Ob kubanskem mostišču so se sovražni sunki zrušili v obrambnem ognju.
Odbili smo več krajevnih napadov v prostoru pri Dorogobušu in vrgli Sovjete, ki bo zgubili več sto mrtvih In ujetih, nax&j v njihova izhodišča.
V ozadju srednjega frontnega odseka so odredi in policije, ojačeni po enotah vojske in oddelkih zračnega orožja, uspešno končali yellkA	StMtaeM m NN
bunkarjev in 104 utrjenih taborišč tolp, Banditi so zgubili številne mrtve in velike količine orožja in materiala.
Pri napadu številnih britanskih bombnikov na nemško ozemlje pred Hoek van Holland «0 naša varovalna vozila in krovno protlletaliko topništvo seitrelUl ledtm m-vražnih letal. Ena Izmed naših ladij jt bila poškodovana pO bombah, Nad obrežjem zasedenih aahodnih ozemelj so nemški lovci včeraj unlčUi štiri nadaljnja sovražna le-
Ankara, 6, julija. Sovjeti ljubosumno čuvajo nad tem, da ne stopijo njihovi »dobri prijatelji« Angleži in Amerikanci na sovjetska tla. Kot poroča dopisnik »Daily He-ralda« v Iranu, nastajajo radi tega vsakovrstne težave. Čeprav je dogovorjeno, da se v okviru pogodbe o zakupu in posojilu od USA Sovjetom dobavljivi vojni material kar najhitreje odda, se kopičijo na severu Irana velike množine tega materiala, ne da bi jih mogli odposlati v namembni kraj. Izjemoma je sedaj dobil dovoljenje poveljnik ameriške armade ob Perzijskem zalivu, generalni major Conelly, da spravi pod ameriško kontrolo vlake tovornih avtomobilov iz Teherana dalje skozi sev.erni Iran preko sovjetske meje. Piloti USA pa slej ko prej ne smejo vletetL Nikakor se ne utrjuje s temi prepiri ugled zaveznikov na Bližnjem ViAodu. Predvsem se zdi, da niso nedotaknjene osrednjeruske organizacije za i.ove pošiljke.
V Iraku trenutno išče anglofilska vlada »ftklonjenoet згојаШН krofoft Тжкотмж!
ministrski predsednik Nuri es Sail je poml-lostil vse one častnike in moštvo, ki so pobegnili od svojih čet. Če se v določenem času vrnejo k četam, ne bodo kaznovani, Te so morali priznati, ker," kot poročajo iz Bagdada', je od vstopa Iraka v vojno ube-žalo najmanj 20 odstotkov celokupne armade. Posebno hud primer daje beduinski polk, ki se je razbežal na vse vetrove, ko so zvedeli, da bo Sla iraška vojska na fronto, tako da dejansko več ne obstoji.
60.000 Anbcev poslanih na prisilno delo
Kim, 6. julija. V Iraku so Angleži kakor javlja »Messaggero« iz Ankare, poslali 60.000 Arabcev na prisilno delo. Nastanili 30 jih v delovnih taboriščih, kjer delajo pod nadzorstvom brezobzirnih novozelandskih strainlh get, ki se izdatno poslužujejo bičanja. _
VerlnK nnci	Oauverlag and Dnicktrel
KiirnUn. UffltlH.. KUitenfurt — Verlagslelter
MJrtwoch. 1. ЈнН 1945.
KABAWANKEN BOTE
Seite 8. — Nr. 53.
Rnhe vor dem Sinrm
Die ausgcdchnte und ausgepragte Kampfpause an der Ostfront, die im bishcrigcn Verlauf des Krieges nodi zu keiner Zeit so anhaltend be-etanden hat, wirkt auf unsere Gegner auSemt beunrufiigend. Nlcht nur die Internationale, son-dern vor allcm die englische Presse ergeht ;ich laufend in Kombinationen iiber die Frage, ob Im vorschreitenden Sommer die deutschen Heere niclit an irgendeinem Punkte der Ostfront wieder zur Offensive ubergehen werden. Man versteht es niclit, daS zwei auf das auBerste bewaffnete Millionenheere sidi wochenlang im wesentlichen untatig gegenuberstehen. Man vcrmutet, dalS dicse Phase auBerster KraftanhSufung auf deut-»cher Seite. die man zweifellos erkannt hat, plotzlich sich in die Aktivitat grofier Operationen umsetzen konne. Kurz, das absolute deutsche Scliweigen macht die Gegner aufierordentlich ncrvos, sie sehen hierin das Vorstadium newer militarischer Entwicklungen und libersehen hiebei gatiz, dafi eines der wescntlichsten Mittel der Erfolge der deutschen Wehrmacht noch immer das Stillschweigen iiber alle operativen Planun-gen gewesen 1st.
Es 1st tmseren Gegnern unverstSndllch, dafi diese Friihsommermonate, die an sidi fiir gro8e Operationen doch besonders geeignet waren und die In den beiden vergangenen Kriegssommern doch in diesem Slnne deutscherseits ausgenutzt wurden, voriibergehen sollten, ohne eine neue Offensive zu bringen. Am 22. Junl 1940 wurde der deutsch - franz8sische Waffenstillstand ge-echlossen. Ein Jahr spater war dieser Tag der Anbeginn der grofien" deutschen Ostoffensive, Grund genug, fiir englische Zeitungen zu folgern, dafi auch 1943 an diesem Tage die Kanonen wieder losgehen miifiten. Allerdings legen slch die Londoner Blatter nicht durchwegs unbedingt auf dieses Datum fest. Wie die Pythia von Delphi hat man in London erklart, es кбппе fich sowohl „vor wie nach đem 22. Junl manchei treignen". Diese Auffassung durfte unbedingt lutreffend sein. Wie dem auch sel, der Sowjet-Diktator erwartet vlelmehr gespannt eine Offen-Bive seiner Verbfindeten im Westen- oder In Siideuropa. Er verlangt aber von London und Washington, dafi diese Invasion mlt so stafken Kriiften angesetzt wlrd, dafi die Deutsdien ge-zwungen waren, im Osten mindestens 60 Dl-visionen abzuziehen. Unserseits let daranf zu tntgegnen, dafi Stalina WUnsche In dieser Be-ziehung unerffillbar eeln diirften, stlbst wenn Brlten und Amerikaner, was wlr mlt Sicherheit erwarten, Landungen an elnem oder gleichzeitig an mehreren Punkten der europlischen Kiisten versuchen sollten. Die Sowjets werden in diesem Falle auch nicht einen einzigen Mann Im Osten weniger vor Ihrer Front feststellenj an alien europaischen KQsten elnd deutsche KrHfte in so ausreichender Zahl versammelt, dafi wlr jeder EventualitKt ruhig entgegensehen kSiinen. Die Ostfront bleibt ein in sich abgeschlossener KampfsAauplatz wie auch der deutsche Ober-tefehlshaber im Westen auf sich selbst gestellt 1st. Auch die Lage in Italien 1st nicht anders. Dort habcn die Westmachte nach dem Fall von Pantelleria eine Oberraschung erlebt. Sie hatten geglaubt, nunmehr leichtes Spiel gegeniiber den grofieren Inseln im Vorfeld der italienischen Front zu haben, muSten inzwischen aber er-kennen, dafi Korsikai Sardinlen und Sizillen In einer Form zur Abwehr vorbereitet slnd, mit der sie niemais geredinet hatten. Dazu kommt die Erklarung des faschistischen Parteidirektoriuras fiber die Einstellung des Landes zur hartnacki-gen Kriegfiihrung bis zum Endsieg und als Foige hiezu die Einstellung aller bisher Zuriickgesteil-ten In die Wehrmacht und der Eintritt zaHl-reicher Freiwilliger, die aus dem Siidosten Euro-pas zu den italienischen Fahnen eilen. Diese Haltung des Faschismus hatte man keineswegs erwartet. Die Luftwaffentatigkeit gegcn die fcindliche Schlffahrt in der Strafie von Sizillen, die slch nicht nur gegen den feindlichen Geleit-zugsverkehr Im Mittelmeer, sondern vornchm-lich auch gegen die Ein- und AusIadehSfen an der Nordkiiste Afrikas und die dort zusammen-
Der Angriffserfolg im Lagunengebiet des Kuhan
Wieder sdiwere feindllđie Flugzeugverluste an alien Fronten - 21.000 Brt versenkt
Aus d«Di Fiihrerhaaptquartler, S. Juli. Da« Obtr-kemmando der Wchnnacht jibt bekannt:
In einigen Absdinlttcn der Ostfront war gestem die Kampftatigkeit etwa« lebhafter alg an den Vor-tagen.
Mit dem am 4. Juli gemeldeten Angriffeerfolg Im Lagunengebiet des Kuban-BrDdtenkopfes kamen mehrwS^ige Kampfe In besonders sdiwierigem Ge-lande zum Torliufigen AbsdiluB Der Felnd Terlor insgesamt 2000 Tote und Gefangene sovle zahireidie leidite und sdiwere Infanteriewaffen. Im Znsammen-wirken mlt der Luftwaffe wurden fast 700 feind-lldie Boote erbentet, Temichtet oder bescfaadigt.
Deutsche JSger sdilugen In der vergangenen Nadit den Angriffsversudi eInes Verbandes felndlidier Tor-pedoflugzeuge auf ein Geleit In den Gewasscm des hohen Nordens ab und Teraiditeten ohne eigene Ver-
luste 20 feindlldie Flugxeuge. Hlebel erzlelte Lent-nant WeiBenberger 7 Lufts:ege.
Im Mittelmeerraum und 0bcr den besetnten West-gebieten erlltt die britlAhe and nordamerikanlsdie Luftwaffe, die vergeblidi FlugstOtr.pnnkte, Verkehrs-Terblndungen und Industricanlagen anzugrclfen vtr-sudite, im Verlaufe heftlger Luftkimpfe emeot sdiwere Verluste. Ober Italicnlsdiem Geblet warden 56 Flugzeuge, davon 28 durdi die deutsdie Luftwaffe, fiber den besetzten Westgebieten 29 weitere Flugzeage, Insgesamt 85 melst sdiwere vlermotorlge Bomber, abgesdioisen. 9 deutsdie Jagdflugzeuge kehrten Tom EInsatz nidit zurlldc.
Fiinf einzein fllegende feindlldie Bomber warfen In der Nadit zum 5. Juli einlge Bomben auf w##t-deutsdies Geblet. Die Sdiaden slnd uneiheblldi.
Deutsdie Unterseeboote versenkten Im Mittelmeer in sdiarfen Kampfen aus stark gesidierten Geleit-zugen 4 Sdiiffe mlt 21.000 Brt.
Vor schweren Kampfen in der Salomonen-Gruppe
Weit Uberlegene StreitkrSfte der Amerikaner anf der Insel Rendova gelandet
Tokio, 6. JuH. Zur Landuitg nordamerlkanischer Troppen euf der Insel Rendova sdrcibt „Osaka Mal-nitschi": Die japanische Marineluftwaffe Mgte dem fiir die Lanđung eingeeetzten Geleit de* Gegner« Mar echwereo Schaden zu. doch mufi man danit redinen. dafi es dem Gegner trotzdem gela?g, StreltkrSfte tnf der Insel za landen, die des japanlschea Verteldigem zahlenmifil^ welt liberlegen elnd. Das Blatt erlnnert In diesem Zusammeniang daran, da6 die Nordameri-fcaner bel Attu eine etwa zehnfadie Ubermadbt bela Ben.
Die felndllche Offenjiv« gegenčber Rendova, #o fahrt das Blatt fort, diirfe keinesw?gs lelcht genom-men werden. Man mflsse bfdfnkch, dafi Rendova nicht allzu welt von Neu-Georgia liege. Daher konne man In diesem Geblet, also Im Zentrom der Salomonen-Gmppe, nodi mlt echwercn Kampfen rechnen. Der Gegner werde alle# nntemehmen, nm die dortlgen lapanlsdicn Stiitzpuflkte In eclncn Besitz zu bringen. Die USA-Trappen vertrauten hlebel auf Ihre materi elle Uberlegenheit.
Dai Kommanlquf del KaiserlldicB HaoptqnaitieM hat foljenden Wortltnt:
Am Donoetetag i«t«ten fapanlsdien Marin«-und Flakelnhelteo Ihre Angriff* gegen den Feind Jm ' Geblet der Insel Rendova fott. Die nsammengefaiS-ten Ergebniese nnserer Operationen am Mittrocfa and Donnerstag aind folgende: Ein felndllcher Krenzer der В-К1аме wurde versenkt. ein wdterer Krenxer der B-Klasse wnrde idiwar besdiSdtgt vier groBe ZerstSrer warden versenkt. eh welterer kletnerer ZerstSrer wurde versenkt. ein welterer Transporter wurde schwer bes&Kdlgt. Mindeetena 77 feindlldie Flugzenge wurden abgeedtoasen. 31 eigene Plngzeage elnd nl&t n Ihren StOtzpunkten toridcgekehrt
Berlin, 6. JuH. Der FOhrei verlleh das Rltterkreui des Elsernen Kteuzes an: Oberlcutnant Otto Prlem, Kompanlechef. In elnem Grenadier-Regiment. Lent-nant Erldj ГI s di e r, KompantefUhrer In elnem Gre-naiier-Reglment. and Waditmekter Eduard Klar, Zugfiihrer in elnem Artillerle-Reglment.
Mittelmeer im Spiegel britischer Wmschtrmime
Versudi einer Entsdiuldigung fiir englisdie Eroberungspiane gegeik Italien
Dr. V. L., Rom, 6. Jud. (Elgenbericht.) Fiir die politischen Kreise in Rom ist rin im Maihcft der Zeitadirift „Nineteenth Century" erschienener Aufsatz fiber die Ziele der britischeL Politik im Mittelmeer mehr ala aufschluSreidi, and zwar nicht etwa des-halb. weil in d cm dort vertrctenen englischen Impe-rialismus die Verlogenheit der humanitaren Phrasen nach den Methoden Churchill: in Ihrer gancen Nlch-tigkelt schonungitlos aufgcdeAt werden. sondern well die Ausfiihrungen der genanntea Zeltsdirift den Ge-miitszustand gewisser britischer Konservativer auch gegenuber SowietruBland widersplcgcln.
Von Intereeee 1st ffir Italien die Feststellung der Zeitschrift, des Organs der DIehards der englisdien Konservativen, dafi |edenfa11g *om britlsdhen Ge-slchtspunkt aus das Zentrum des Krieges im Mittelmeer liege. Zur Begriindurig fuhrt das Blatt an, daS der Weg nach Europa vom Mittelmeer aus fiber Italien fur die angelsichelschen Invasoren geoffnet werden muss'e. Da sidi unter den britlschen Stratege« zweifellos Herren vom Ge!ste des „Nineteent Century" befinden, wirft diese Behauptung ein Schlag-licht auf den Inhalt der britlschen milltarlschen Plane und 1st angetan, Italiens Wach.iamkeit zn etSrken.
gezogenen Landungsboote wendet, aber auch In erhohtem MaBe die Einrlchtung von StUtzpunk-ten auf Pantelleria und die Bereitstellung von Landungsbooten im dortigca Hafen bekampft, hat erwiesen, daB die Abwehrkraft durch die Fortnahme der beiden kleinen Inseln zwischen dem europaischen und dem nordafrikanlschen Kontinent in keiner Weise geschwacht worden ist.
Mogen sich unsere Gegner den Kopf zerbrechen, ob und wann wieder Bewegung an der Ostfront eintritt, fiir uns ist es in diesem Augenblick des Krieges sicher miifiig, dariiber naclizudenken, ob wichtige militarische Ereignisse herannahen, ob die jetzige Kampfpause die Ruhe vor dem Sturm bedeutet. Es ist nicht unsere Aufgabe, die operativen Planungen des deutschen Oberkomman-dos ergrUnden zu wollen, wir wissen, dal? die deutsche Ostfront zurzeit in einem Umfang mit
kampferprobten Truppen und Reserven besetzt und mit Kriegsmatefial Jeder Art ausgestattet ist, dafi nach jedem mensdilichen Ermessen die voile Gewahr fUr einen erfolgreichen Verlauf etwa kommender Aktionen besteht. Ob diese defensiver oder offensiver Natur sein werden, ist fiir uns vollig belanglos: fir wissen, dafi die zurzeit herrschende Ruhe bestimmt keln Dauerzustand sein wird, sondern plotzlich und zu jeder Stunde zu neuen groBen Operationen fiihren kann, Diese starke Position erlaubt es uns, in aller Ruhe den kommenden Ereignlssen entgegenzuseheh. Kein Entschlufi unserer Gegner ist in der Lage, unserer Fiihrung Entsđei-dungen aufzuzwingen oder diese gar zu einem bestimmten Zeitpunkt herauszufordern. Die deutsche Fiihrunj 1st vollig Herr der Lage, sie hat allein die Initiative in ihrer Hand.
Di« britiadie Zdtedhrlfi meim wit lentr Unverfroren-heit, die die Diehards insbesondere seit der verfloe-B<n«n BlUte des britlschen Imperialismuii charaktcri-eiert, Italien wurde dann die rentrale Basis der Angelsachsen rn weiteren Einfallen in Europa werden. Mit anderen Worten — die vereinigtcn Pluto-kratlen wiirden Italien zu einim neuen Krleg, dies-mal gegen die europaischen Volkcr. zwingen. Zuvor wiirde di« britisehe Politik die absolute Vorherrschaft England« im Mittelmeer sich selbst an Hand der EJnverleibong „der' Inseln und aller strategischen Punkte" garantieren, das afrikanische Imperium Italien« annullieren und Sizilicn von Italien abtrennen. Mlt diesem „Rumpf-Italien", das slch unter penna-nenter Kontrolle Englands befinden soil, wurde. was das Mittelmeer angehe, Jene Gleidigewichtspolitik wieder »rreidit werden. wie sie zum eisemen Be-•tandtteil des britisdien Konacrvativismus gehore.
Die britisdien Diehard« fiigen gcwissermaBen zu ihrer Entschuldigong hinzu, sie miiBten verhindem, daB die Sowjets im Ostmittclmeer und Im Nahen Qsten zu stark werden. Die Zeitsdirift fUrchtet weitere Gcgensatze zwischen der britlschen und der sowjetisdien Politik und gkubt. ihre absurden, niemais Wirklidikeit wcrdenden PlSne eeien geeignet, den Frieden Im Mittelmeer herzustellen.
Nodi 130.000 Bergarbeiter Im Ausstand
Vigo, 6. Juli. Wie United Ргеб aus Washington meWet, hat »ich der Aufstand gegen die „Zuriick« )tur-Arbeit"-Beweg;ung am Mittwoch durch Zen-tralpennsylvanien und Alabama vergroSert, ob-■wohl in andem Bergwerksbezlrken die Relhert der streikenden Bergleute abnehmen. In Zentrel-pennsylvanien schlossen zwei weitere Bergwerke, wXhrend in Alabama drei Gruben schlossen. Un-" gefiihr 26.000 Bergleute stehen in Pennsylvaniea' im Strelk, da; ist iiber die HSlfte d«r m diesem Gebiet beiohaftigtea. In den Qbrigen Steinkohlen-bezirken in Pennsylvanien sind ungefahr weitere 12.000 der AHxit ferngeblieben. Perner stehe nodi ungefahr die Halfte der 80.000 USA* Anthraiitarbeiter im Streik. Nach einer Reuter-Meldung befinden sich insgesamt immer nedi 130.000 der 600.000 bisher streikenden Gruben-arbeiter im Ausstand.
Roosevelts Preispolltik abgelehnt
Gcnf, 6. Juli. Die sogenaonte „KongreSrtvoIte'* gegen Rooflevelts Innenpolitik hat einen neuen Auftrieb erfahren, als in beiden HSusem des Kongresses mlt einer grofien Hehrheit endgfiltig die Geeetzesvorlage angenommen wurde, die Roosevelts Frogramm der Preisliberwachung durch Subventionen zunichte macht. Im Senat wurde die Gesetzesvorlage mit 62:13 und im Reprasentantenhaus mit 160:32 angenommen. Die Gesetzesvorlage, die die Funktlonen der Warenkreditgenossensdiaft festlegt, raumt der Regierung die Moglichkeit ein, weiterhin die Produktion gewisser wichtiger Metalle und iand-wirtschaftlicher Erzeugnisse durch Subventionen zu fordern. Sie lafit aber anderseits die Durch« fuhrung des Rooseveltsdien Programmes, Subventionen fiir die Riickfiihrung der Elnzelhandels*" preise fiir Fleisch und andere Lebensmittel auf den Stand vom September 1942 zu zahlen, nicht zu.
Kunst, die sie nidit verstehen
Genf, 6. Juli. Zu den Bombenabwiirfen auf den Kdlner Dom schreibt ein Sonderkorrespon-dent der „Times" einen Artikel, In dem er dies* Untat zu bagatellisleren versucht. Er meint, der Dom sel „Ja schon ganz modern",.habe aber so gut wie keine Innenausstattung und sel „In keiner Weise ein Nationalheillgtum".
Die Englander versuchen slch Jetzt reinzu-waschen, wie die dumme Bcmerkung der „Times" erkennen lafit, und sprechen von einer Kunst, die sle tiberhaupt nicht verstehen, weil sie sie In Ihrem elgenen Lande nlcht aufzuwelsen haben.
Dr. P. J. iMkaa
Atuechnefden! Attfbewahren!
n)eittSLek meih6diSjph und ptakiisek
189. STUNDE. Leichtvermeidban Fremdwerter Man sagt statt:
Fremdwort — das deutsche Wort — tujka
—	nemSka beseda
Das Kapitel (s) — der Abschnitt (m) — poglavje
die Konferenz (w) — die Beratung (w) —
zborovanje, posvetovanje konservieren — erhalten — ohraniti konfus — verwirrt — zmeden, zmešan die Konfusion (w) — die Verwirrung (w)
—	zmedenost, zmešnjava
die Korrespondenz (w) — der Briefwech-
sel (m) — dopisovanje der Kontakt (m) — die Beriihrung (w) —
stik, dotik, srečanje der Kontrakt (m) — der Vertrag (m) —
dogovor, pogodba die Korrektur (w) — f^ie Verbesserung (w)
—	popravek, poprava
korrekt — fehlerfrei — pravilen, brezhiben ledieren — abtreten — odstopiti, prepustiti das Zirkular (s) — das Rimdschreiben (s)
—	okrožnica
das Zentrum (s) — der Mittelpunkt (m) — središče
avancieren — vorrtcken — napredovati dasi^Avancement (e) — die Vorriiokung (w)
—	jMijredovanje
die Sauce (w) — die Tunke (w) — omaka die Branche (w) — der Geschaftszweig (m)
—	stroka, razdelek
die Quantitat (w) — die Menge (w) — količina, množina die Frequenz (w) — der Besuch (m) -#
obisk, poset die Fotografie (w) — das Lichtbild (s) —
slika, svetlopis, snimek provisorisch — vorlaufig — začasno definitiv — unwiderruflich — nepreklicno das Experiment (s) — der Vcrsuch (m)
—	poizkus
extra — besonders — posebej, posebno die Omelette (w) — der Pfannkuchen (m)
—	omelcta, vlivanec, ponvičnik
die Produktion (w) — die Erzeugung (w)
—	pridelovanje, proizvodnja
der Export (m) — die Ausfuhr (w) — izvoz, izvažanje der Import (m) — die Einfuhr (w) — uvoz, uvažanje
exportieren — ausfiihrcn — izvažati importieren — einfiihren — uvažati die Profession (w) — der Beruf (m) — poklic, zvanje das Atelier (s) — die Werkstatte (w) -
(umetnikova) delavnica der Cousin (m) — der Vetter (m) — bratranec
die Cousinc (w) — die Base (w) — so-
strična
deponieren — in Verwahrung geben — položiti, izročiti, v shrambo dati die Garderobe (w) — die Kleiderablage (w)
—	shramba za obleko, oblačilnica
das Dessert (s) — der Nachtisch (m) —-
zasladek, poobedek diverse — verschiedene — razne das Duell (s) — der Zweikampf (m) — dvoboj
das Gilet (s) — die Weste (w) — telovnik, oprsnik
imitieren — nachahmen — posnemati die Imitation (w) — die Nachahmung (w)
—	posnemanje, posnetek
die Kaution (w) — die Sicherstellung —
jamčevina, varščina das Lexikon (s) — das Worterbuch (s) —
slovar, besednjak das Offert (s) — das Angebot (s) — ponudba
der Profit (m) — der Gewinn (m) — dobiček
das Projekt (s) — das Vorhaben (s) —
načrt, osnutek, namera die Reparatur (w) — die Ausbesserang — popravilo
separat -r- gesondert — posebe, ločeno die Tramway (w) — die Straflenbahn (w)
—	cestua železnica vis-a-vis — gegeniiber — nasproti
Sprichworter und Redensarten.
1. Wie die Alten simgen, so zwitschern auch die Jungca.
2.	Ein ungeratenes Kind ist ein Nagel zum Sarge der Mutter.
3.	Was die Kinder horen im Haus, plau-dem sie auf der Gasse aus,
4.	Lieber. eine Stunde zu frlih, als fUnf Minuten zu spat.
6. Alt will gem ein jeder werden, alt eeln mag niemand auf Erden.
6.	Wer im Alter emten will, muB in der Jugend saen.
7.	Jede Mutter h&lt Ihr Kind fUr dae beste.
8.	Sie ahneln eiriander wie. ein Ei dem anderen.
9.	Faule Balken, morsche Bretter geben kein Haus fiir Sturm und Wetter.
10.	Jeder kehre vor seiner Tilr!
11.	Doppelt genaht halt besser.
12.	Jung gewohnt, alt getan.
13.	Ein gebranntes Kind fUrohtet das Feuer.
14.	Wenn ein Kind ertrunken ist, deckt man den Brunnen zu.
15.	Der FleilSige macht aus einem Tage zwei.
Worter.
ahneln — sličiti ausplaudem — izblebetati gewohnt — navajen
halten (etwas halt besser) — držati, trajati (nekaj bolje drži)
kehren — pometati morsch — trohnel, trhel, preperel saen — sejati
sunken — мдкеЖ — E$li ep	^
Relte 4.— Nr. 53.
KABAWANKEN BOTE
Mittivoch. 7. Juli 1943.
Vom Erdboden verschlimgen / акдасипиш
In SOddeutschland, namentlich in Mainfran-ken, Nicderbayern und Obcrdonau, cntdcckte man durdi Zufall kunstvollc unterirdische Libyrinthe« mit dcncn an mehreren Stcllcn ganze Baucrnddrfer unterminiert waren. Un~ tcr Sdiriftlcitet hatte Gelegcnheit> an cincm Vorstofi in ein solchcs Hohlenlabyrinlh tcil-zunchmen.
Die erstcn olarmiercnden Nachriditen Uber die Ent-dockun^ rStselhafter HShlcnsysteme kaircn aus der Ostraark, aus Mahrcn und Ungam, In edincller Rei-' hcnfolge damn aueh ens d cm Elsaft. «.us P rank en und Baycm, 80 dafi sldi bald cine kiare Linie Elsafi—Un-Sarn hcrauskrfstalllsicrte. Wchrfadi waren Bauem-dorfer von dicsen kfinetlldien HBhlenlabyrintlien formlich unterminiert. In Malnfranlien bradi eines ■J'iijcš cin Pferdefuhrwcrk In unmlttelbarer NMie finer Ortsdiaft eo plotzllch in den Boden ein, dafi KoR und Wagen blitzschnell versanken. Man glaubte / zunachst en eine Snildie nnterlrdische Bodenvcrsdiie-bung, fand ebcr bald ab Ursache ein kunstvoll enje-Icgtes Gangsystem in etwa 5 Meter Tiefe. Das Fuhr-■лсгк war In eincn elngcbrodhenen Zogangs- odcr T.uftschacht gestiirzt, d«r eber nur eljicn leringeji Teil dcr fast hundcrt Meter knjen Gingc darstellte. J<tzt incldcten elch wcitcre Bauem und Hauebesltzer in Siiddeutsdiland, die, durdi die Pressemeldung aufmerk-sam geworden, nun jleldifalle von geheimnisvollen ErdstSJlen (НШеп) bcriditefiMi.
Kammem, Waditemiedien und Irrgange
Pant alle bis |ctzt erforachten sQddeutecbcn und oRtmarkisdicn Hohlcnkbyrinthe dieser Art welsen cinen elnbeitlidien Typ auf und fladen eich vorwle-j!cnd dort, wo die Bodenverhaltnlesc (LoB. Merge! odcr audi fester Schotter) eojche Aniagcn zuliefien. Die Lanje sdiwankt zwiscHcn 60 und 120 Meter. Die Ggnge slnd melst nledrig, zum Teil aLs Obereinander ]icjcnde Stockwerke engelejt. Irgendwelche Gegen-Ntiinie warden bislairg nicht festgcstellt. Nlcbt einmal Inschriften. Tot- etill uW gehelmnlsvon liegen die mcrkwUrdigen Gange iin Schofie der Erde. Ihre Zu-gange eind nur sehr echwer aufzufindcn. HInter ir« gendcinem Durchbruch Im KeII?r einea Bauernhauee«, verdockt mit Bohlcn und Geratsdiaften, oder untcr den Tennen alter verfollener Sdicuncn g&bnen die niodrigen Zugiinge. Das Profil der Giinge ist in miilie-voller Arbeit ausgcbauen. rand- oder audi epitzbogen-ortig. Nach Abzweigungen und Irrgangcn. die echein-bar gewollt engclegt eind und die Orlentlcrung tr-ediwtren, trifft man auf geraumige Kammem, die regelmiifilg durdi WSchtemiscben (in die Seltenwande bineinges&lagene Hohiraume. gleidi cinem Sdiilder-haus) unterbrochcn slnd. Und i odes dlcser unterirdi-schen Bauwerke zclgt ein cr«taunlidies tedinlsdics Konnen.
VorstoR in die Unterwelt Nodi sdiliift dee mainfriinkltidie Dorf. aJs wit on ■verrostcten elsernen Krampen in cinen Brunnen-.sdiDcht etwa 8 Meter tlcf hinabstelgen in die la-eteiide Finstcmie. Knepp Uber dem Waescrspiegel be-ginnt der Gang, den wir auf alien vleren kriediend passieren. Ratten flOchten krebsdiend nnd pfeilsdincll v*f dem mcsseradiarfen Strahlenbiindel unaer Te-sjienlampen deren grellet Lidit die Dimensionen des kaum 17 Zentlmeter breiten HShlenzuganges erken-nen iSBt. Feudite, modrige Lnft echliigt uns entgegen. Dodi als der Gang nadi wenlgen Minuten links ab-zwclgt elch so erwcltert, daB man aufredft stehen kann, crhait die kiinstlich angelcjte H&ble iigcnd- • woher frische Luftzufuhr,
Erncut zwel Abzwelgungen. Wir rufen durdi die hohlen H&nde. HundertfeA kommt des Echo znriick. Dann wieder tiefe, lostende Stllle. Die Seltenwande sind stelnhart und vollkommcn glatt behauen. Die Unke Abzweigung ist nadi <fcnigcn Schritten zu Ende, verlicrt elch keilformig In elner Nlsdie. Audi die en-dere Abzweigung verengt sidi bald zu einem wlnzi-gcn Durchschlupf und endet edilieBIicb in einem krcisformigcn Loch von etwa 60 Zentlmeter Durcb-^ mcsser, das eenkrecht, etwe 3 Meter tlef. nadi unten fiihrt. Es ist der Abstleg zun> nSdisten tmterlrdlsdien
StoAwcrk. АиЉ rniten gcht der Gftni nicht welter. Viclmchr mflssen wir jctr.t dutch ein horizontal fiih-rendes Hohlenrohr kriechcn. Doch merkwiirdijerwclse ist auch hicr die Luft vcrhSltnismafiig gut. Das Rat-sel iat bflld gelost. Am Ende des horizontalen Gonge: fiihrt ein fast vertikal aufsteigendcr LuftsAacht auf-warts, und in einer HRhe von etwa 10 bis 12 Me-tem echimmert gan% Rchwach. kaum wahrnehmbar, durdi Zwcigc und Gestrupp, das Tajeslidit. Dann stehen wir in der erstcn Kammer, die' etwa 12 bis 15 Pcrsonen Aufenthalt gewShren kSnnte. An den Win-den aus dcm Stein gchaucne primitive Banke. Sonst niđits. Keine mcnschlidien Spurcn. Vergebllch gelstert das Lampenlicht tiber die kahlen, von NSsse triefen-den Wande. Keine Inschrift. kein Namenszuj, keine Jahreszahl.
W«iterc Kam-mern findcn wir in dlcsen krcuz und quer fiihrenden- dann wieder kreisformigen unterirdi-schen Gangen. die sich wie Polypenarme durcb diese ewlg dunkle ratselhafte Wcit spanncn. Zwei Stundcn
Pjotr erlebt Deutschland /
Die elgentllche Schulđ lag nlcht bel Pjotr, dall er sich den Zorij und die Rache der »Dorf-schOnpn« von X-Koje zugezogen hatte. Die vlelen netten und sommermfiBig gekleldeten Mftdchen und Prauen einer deutschen Stadti die von Ursache und Wirkung dleser Bege-benhelt ketaerlei Ahnung baben кбппеп, achu-fen fUr unaere kleine Geechlchte den unbeab-slchtlgten Hlntergrund. Und dae kam so:
Pjotr let d«r^ emsige Stlefelputzer In einem Fliegerhoret Irgendwo im Nordabschnitt- Be-sonders bel elner Stukaataffel hat er elch ntltzUch und beUebt gemacht. Seine gewltzte Art und sedn echnell gelerntes »Gebrauchs-deutschf tragen dazu bei, daB er Uberail gem geeehen wird, und aia die Staffel fUr einige Wocheii zu einem Lehrgang Ins Reich kom-mandiert wurde, war fUr Pjotr die Gelegenhelt zu einer Reise nach Deutschland und zu einem Aufenthalt In einer deutschen Stadt gekom-men-	,
Jetzt war die Staffel und mit ihr auch Pjotr wieder zurUck. Aber an diesem Tage sah man ihn niemals dort, wo er slCh eigentiich h&tte aufhalten sollen- Er stand auf den Wegen oder auf Irgendelnem Hof — um , sich die Dorfjugend.versammelt—, und hlelt iaute und geetenrelche Vortr&ge
Pjotr 1st ein lebhafter imd aiifgeweekter Bursche und versteht es, Wind zu machcn. Da kam es wiš von selbst, daS aueh die aite-ren Dorfeinwohner nach Pjotr riefen, ihn aus-fragten, den Mund aufsperrten und seine Er-zUhlungen lebhaft dlskutlerten- Erztlhlen, das konnte Pjotr, das Dorf war neugierig und der Weltgerelste wurde rlchtlggehend ausge-quetscht- GlUckstrahlend war er mlt selnen 16 Jahren der einzige seiner Leute im Dorf, die daa fremde Land gesehen hatten. So brachte er stolze Stunden fUr ihn, dleser Tag seiner RUckkehr-
Anuschka eperrte die KUche
Aber slehe da, schon'am nSchsten Morgen lief er herum mit einem Goslcbt wle drei Tage Regenwetter, obgleich die Frlihllngseonne nur so lachte. Er, druckste und druckste und wolte erst gar nicht heraus mlt der Sprache-SchlleBUch am Abend kam er ganz von selbst zu uns gelaufen, verstBrt und mlt Tr&nen In d«n Augenwlnkeln und klagte uns seln pl3tz-lidties Leid- Mlt den Jungfrauen des Dorfes hatte er es restlos verdorben, und der gegcn ihn ausgebrochene »Aufstand« des welbllchen Geschlechts von X-Koje hatte Ihm die Hun-gerstrafe eingebracht.
Doch wir wollen der Reihe nach erz&hlen. Pjotr war nach jedem und aliem befragt wor-den. Und In seiner naiven Welse hatte er brav und bleder berlchtet: von der
spatcr stcljcn wir durdi eincn stcil aufwartsfiihren-den Sdtadit, in deesen |aliriiuaderteiilten, auc dem •teinhanen Boden ^ecdilegencn TrittlSdiern der FuS gutcn Halt findet, zuriids en die Oberwcit nnd bcfln-den nns In dcm Kcllergew5lbe elncs kaum 150 Schrltt vom Brunncnsdiadit entfernt licgcndcn Baucm-gchSftes.
Letzte Zufludit in wilden Zeften?
Die Annahme. daC es sldi bei, dicscn kunstvoll on-gcle;ten Labyrinthen vom EIkiB bis nadi Ungam um Verstecke handelt die wShrend des DrciBigjahrijen Krieges angclegt warden, konnte bislang nldit erhar-tet werdcn. Die Vermntung, daB die GSnge und Нбћ-icnkttmmcrn vlelmclir als Sdiutrwall jegen das Vor-dringcn nnd die Maditentfaltung ashitlsdier Vftlker gebftut wurdcn. edieint nldit auegesdiloMen, lumal die Hdhlen. keineswegs Idcntisdi eind mlt Schatzver-stedcen, Vorratskammern- Verteldigongsankgen oder Statten «ur Abhaltunj von Gotteedienst. Sie sind vor-wiegend in dcr Niihe von eltcn Burjen. Wiillcn und Kostellem fcstgestcllt wordcn, haben also zweifelloe dcr Bevolkqrung belm Vordringen des Feindcs Sdiutz bicten sollen.	Walter Sdirey
Der kleine SUefe'putzet der Stukastalfel Von Kriegsbeiichtei Wilhelm Zatske
deutschen Stadt und Ihren boben stei-nernen Hiiusem, von den glatten und sauberen StraBen, die auegeseben h&tten >wie ein blanker gewascbener Tlacb«; von dem Klang gro-Ber Kirchenglocken, deren Gel9.ut er zum e rs ten Male hSrte; daB ee dort niedllcbe Wagen ga,be mit Gummireifen, In denen kleine Kinder llegen, die man spazleren ffibrt- Allea wae ihip aufgefalien war, hatte er nach und nach den EHSrflern erzUhlen mUssen.
Da waren auch die >DorfBchBnen« auf Ibn eingestUrmt' Man kann elch denken, was sle wl3sen wollten. pO, hatte er zur Antwort ge-geben, die deutschen Mttdchen eind nlcht sd rundliicb und vermumnvt wle )!ir, die tragen saubere Mttntel und hUbsche Blusen, sle haben Rlnge an den Pingern, schmale und zlerliche Schuhe an den dUnnbestrllmpften FUBen und sle beeltzen so vieles, was ihr nlcht babt!
Sturm verletxter Eltcikcit
Pjotr legt elne Pause gin, als er uns das wledererziiblt- Langsam nur holen wlr aus Ihm beraus, was dann passjert let. Шпеп Mordskrach hate gegeben, eln'Gezeter 1st los-gegangen, und der bedauernawerte Pjotr bat vor der t&tllchen tJbermacbt die Flucht er-greifen mUseen, Aus Rache hatten Ihm die ; Kochinnen dae Essen aus der KUcbe vertved-ffert-
Aber auch wlr batten elne kleine Aus wirkung hlervon, wenn auch Im Versucb nach der posltlven Selte, zu spUren bekommen. Jetzt n&mllch erst verstanden wir, wai-um die Mftdchen, die uns das Essen auftragen und die Stuben sauber machen, mlt einem Mai dauemd Ihre ausgefratizten RiJoke glatt strl-chen, an Ihren verblicbenen Blusen zupften und warum Ihre doppelten R6cke nlcht mehr de-zlifteterwelse Uber die LangechKfter blngen. Wlr nehmen nun, da dlese Anstrengungen uns auffallen und wlr sle uns erkWren. квппеп, elne solche versptltete und dazu noch nutzlose Restaurierung welbllchen »Schčnheltsslnns* obne Erregfung zur Kenntnle.
Pjotr aber, der den welbllchen Aufruhr aus Deutschland mlt Ins Dorf brachte, 1st wieder flelBlg dabel, Stlefel zu putzen, Holz zu zer-klelnem und sich In der KUche satt zu essen. An selnem zeltwelllgen UnglUck jedoch sind allein der Sommer In Deutschland und die trotz Mangel, VerdruB und vleler Arbeit net-ten und sauberen M&dchen und Frauen schuld-
Ein hunđertstel Millimeter betrftg^ die Klin-gen,achtlrfe eines Messers fUr Operation an ml-kroskopischen Prftparaten.
In den USA bestehen 14 Klubs, die daa Weit-und Zielspucken als vollwertigen Sport pfle-gen. Der Rekord steht zur Zeit auf 10.39 Meter bei Wlndetille- ,
SCHATZKASti-ElH
Q)er TOille.
Es g!bt eln Wort, dae Tore sprengt,
(las elch durch alle Nebel driingt,
(las alle Mauern nlcderrennt und weder Sohild noch Schranlte kcmnt. Ks gibt ein Wort, das trotzt und sicgt, (las Jede Lanze nlederbiegt,
cln Wort, dae Berg auf Berge tiirmt,
bis es zuietct den Himmel HtUrrat,
elm Wort, dae trotzig, stark und etlU;
OS helBt: ich will.
Bogoslav V Selchow
*
Wo eln WlUe ist, da ist auch ein Weg.
Deutsoher Spruch - *
Nichts geschleht, wenn nicht eln Wille bcflehit.
Adolf Hitler •
*
Nur Ini Wlllen 1st Rat, sonst nlrgends.
Hermann Claudiu* * •
Wer wUl, let still,
nur wera h^mlich vorm Ernste graut,
will Uberlaut.	Oeorg Stammler
*
Wer etwae GroBes will, muB sich zu he-schranken wlseen. Wer dagcgen alios will, will in der Tat nichts und brlngt es zu nichts-
Hegel
*
Xur wer nie aufhdrt zu wollen, wird einmal erfahren, wae er vermag.
Rudolf G Binding
*
E# hat noch niemand etwa# OrdentUchee gpleistet, der nicht etwae AuBcrordentUches lelsten \V4>llte. Ebner-Eschenbaeh
Um groBe Erfolge zu erreichen, muB etwa#
gewugt warden	M o 11 k e
*
LaBt den Schwiichllng angstvoll zagen, wr um Hojieti kttmpft, muB wagen!
Leben gilt ee oder Tod! Oneieenaa
*
Haben Menschen einen festen EntechIuB ge-fuBt, dann werden Gdttcr ihre Bundesgenoescn.
Frejr t»g
*
Klagen in Tu gen der Not erhort kcin ttott;
Schwaohe nur zagen.
Starke ertragen Wollen und Wagen,
das ist in Tagen der Not Gebotl
GroBe Leletungen werden nie aus Zwmig geboren, eondern imnter nur aus einem ganz
groBon Wlllen.	Will Decker
*
Dae Erhalten dee Menschen auf der erreich-ten GrttBe oder gar da« HUherstcigen 1st nicht mdgUch, wenn der WiUe nachlilBt
P»ul Ernet
*
Wer keinen Wlllen hat, der etr&ubt sich wohl gegen den Mann, der ihn zwingt, aber auch im Striiuben noch let er ihm dankbar. Ee let nun einmal eo: ohne Willen kann der Menech nicht leben, nnd wenn ев kcinen elgcnen Wlllen hat, so bniucht er eben einen fremden. Wer Wlllen hat, der калп die Menschen zu allem hrlngen	Paul Ernst

— тгппг-шг-ппт—I —ii-г-тг-
im ersten AugenbUck die Sprache versagte; als ich aber der Uabekannten danken woUte, hatte sie berelts still den Laden verlassen • • •< Eln elsiger Nordost war Uber die welten Schneefelder gebraust, als der Hauptmann da-mals selnen Mannern die kleine Episode aus der Helmat erz&hlt hatte- Dabel krelste die Dose,,.wie so oft schctn, von Hand zu Hand, bis die letzte Zlgarette brUderllch getellt war. Der Gefreite Bechtle gab sie dem Hauptmann zurUck; als er den Deckel schlieUen wollte, las er die eingravierte Inschrift »Ich hatt einen Kameraden, Bordeaux, Weihnachten 1940*.
Die silbeme Dose / шш>шт
»Nun, dann wollen wir mal an die eiaerne Ration gehen«, meinte der Hauptmann, wah-• rend er die handgeschmledete Zigarettendose aus dem Waffenrock zog und ihren Inhalt unter die Kameraden vertellte, die mlt ihm Kusammen in dem zerschossenen Schuppe^ vor Stalingrad salXen, wo man eln' notdUrftl-ges Quartier fUr die Nacht gefunden hatte. Die Mftnner griffen au, denn eie wuflten, in dleser Dose hatte der Alte Immer einea Rest fUr besonders heifle Stunden. Und einige voo ihnen, die von Anfang an dabel gewesen waren, in Polen und in Frankrelch, belm Balkan-feldzug und nun In den Steppen des Ostene, kannten auch die Geschlchte der silbernen Zigarettendose; der Hauptmann selbst hatte sle Ihnen einmal erztlhlt, als im Winter 1941/42 das groBe Leld die Kompanie verfolgt und harte Opfer von ihr gefordert hatte. Es war ein ergrelfender und trSstllcher Bericht zu-glelch gewesen, den or ihnen damals gab, und so ungefahr hatte er gelautet:
»Aus dem Schwarzwald heraus hatte uns Im Sommer 1940 der Angrlff tlef nach Frankrelch hlneingefUhrt — bis Bordeaux waren wlr gekommen, wo es die erste und dann auch Itagere Ruhepause gab. Und dort, In dleser Hafenstadt also, unter belnahe troplscheni Himmel, sollten wir auch unsere zwelte Krlegsweihnacht erleben. Schon einige 'Wo-Chen vorher hattem wlr auf der Grande Place, gegenUber der Opera, elne Schwarzwald-tanne aufgerichtet, eln kurloses Novum Ubrl-gens fUr die lebhaftcn SUdfranzosen, die von der »frdhllchen.sellgen Zelt« kelneswega glelch uns bceindruckt wurden, die wlr auch in un-seren UnterkUnften mlt ein paar Tannenzwe' gen und roten Llchtem wenJgstens elnen Л1,
glanz helmatllrher VorwmlhnefhWttmm'^t herbeljzujteubem versucht hatten Ale dt Welhnachtsabend kam, hatte jeder von unt.
s'olne PSckichen 1» dor Hajid, in einem davon fand ich die Zigarettendose uiid dazu elnen Brief melner Frau, In dem tie Bchrleb: ,Nlcht Ut mufit Du	daidwo	аИмг
Unbekannten. Denn als Ich die sllberne Dose kaufen wollte, die Dlr In Delnem letzten Ur-latlb so gnit gef alien hatte, fehlten mlr einige Gramm Sllber, und Ich war schon, wenn auch nicht lelchten Herzene, entschlosaen, auf dae Geschenk zu verzlchten, als elne neben mir stehenđe Dame Ihr sllbemes Armband ab-strelfte und es mir mlt den Worten Ubergab: ,Ich bltte Sle herzllch, machen Sle Ihrem Mann Im Felde dlege Welhnachtefreude, ich kann melnen Mann nicht mehr beschenken, er ist gefallen.' — Teh war so erschUttert, daB mir
Der Himd soil entscheiden /
Von Enzo Di Guldn, Rom
»Dae gehGrt Dir«, sagte Marisa, und damtt flog mir haarscharf elne Schallplatte an der Nase vorbel.
»Und das Dir«, rlef Ich, Ihr elnen Bllder-rahmen mlt Ihrem Foto und Zuelgnung vor die FUBe schleudernd. Sie revanchierte elch, Lndem sle mir die sllbome Puderdose an den Kopf warf- Nachdem sich die rosa Wolke ihres Inlialtes vorzogen hatte, stockte ich Ihr aus Rache melnen FUllfederhalter, der ewlg tropft, In die Tasche Ihres hellen Kleldes.
Und was war die Ursache dleser tempera-mentyolleu Auseinandersetzung ? Nach zwel Jahren Verlobtselns hatte Marlsa sich In den Kopf gesetzt, daS es nun aufhSren mUsse mit naciner Faulenzerei in einem BUro fUr 1000 jlre Im Monat. Ein so heller Junge wle ich .lUsse endlich mal etwas Geschelteres tun. vena er heiraten wolle.
»Sollen wlr heiraten. um Hungers zu #te: n? Neln, dann trennen wir una besser, wei; u nichts Oi4sutliche8 und Vemilnftlges 1 jten kannst. Wlr tauschen unsere Geschenkt t us, und damlt fertig«.
Gut, es fehlte nur noch Ciobbo, dar kleln« schwarze Hund, eln schottlscher Terrier. Ich hatt« Ihn Marin жит V«rlobun(«ftier
Echenkt, er war fecht, und Ich hatte damals schon 1700 Lire fUr Ihn b'ezahlt.
»Melnen Hund«, erlnnerte Ich Marisa, nahm Ihn unter den Arm und wandte mlch der TUr zu-
»Was?« schrle Marlsa. »DU aimmst Ciobbo, well er ausgerechnet Dlr gehOrt? Neln, meln verehrter Freund. Lleber gehe Ich bis zum hOchsten Gerlcht, ehe Ich Dlr den Hurxd lasee-Ich kann Dlr gestehen, daB ich Ciobbo mehr als selnen Herrn geliebt habe, well er elne vie) felnere Erschelnung als dleser hat- Ich habe eln Recht auf daa Tier. Ich habe Ihn zwel Jahre lang gefUttert und ihn wie ein Kind gepflegt.«	,
»Ich habe ihm die Marmeladenschachteln gebracht. Ich habe Ihn geiehrt, auf den Hln-:erpfoten zu stehen und sich tot zu stellea, wenn ich »pum« sage«.
»Und wer hat Ihn geiehrt, durch den Reifer 1 springen? Und wer hat fUnf Monate damll rtan ihm bclrubrlngen, mlt der feuchte-linauze seinen Namen auf den Boden z ichrelben ?«
Unse^r Streit dm Grunde liebtcn wlr uns iioch immer) selzte sich fort die Treppen des Haiises herunter, Uber die StraBe ble aur StraQembahn Nr. wKhrend GIoMm »
gleichmUtlg Wie Immer folgte. Um unserein HinuiKlherdlsputieren eln Eade 'zu berelten, machte Ich, endlich am Domplatz angelangt, f olgenden" Vorschlag;
»Ciobbo soli entscheiden. Wlr setzen Ihn In glelche Entfernung zwlachen uns bel de- Der« jeilige eoll ihn haben, auf den er zueret zu« Iftuft«.
Gesagt, getan. Ciobbo sitzt genau zwlachen uns und schaut uns aus seinen treuen Augeu erstaunt an- Auf eln von mir gegebenes Zelchen rufen wlr Ihn belde an, aber er rlihrt sich nicht- Um Ihn aufzurUtteln, will Ich Ihn an seine KunststUckchen erlnnern und rufe >Ach-tung Ciobbo, »pum«!* Damlt sprlngt er in die Hohe und ISBt sich herunterfallen, alle Viere von sich streckend, als wenn er tot w&re-
Marisa argerllch; >Nun werde ichs Dlr ge« ben!« Sle streckt den Arm waagerecht aus, >komm, Ciobbo, hoppla!-«
. Er macht einen hohen Sprung Uber Mari-sas Arm und laut slbh zlerllch und korrokt auf der anderen Selte nleder- So machen wir abwechselnd, als Immer hltzlgere Rlvalen, alle BravouretUckchen uneeres vierbelnigen Freun-dea durch. Als er schlleBllch mit der feuohten Schnauze seinen Namen auf den Boden schreibt, hOren wir pltStzllch elnen Applaus losbrechen. BestUrzt blicken wlr auf. Im Elfer des Ge-fechtes hatten wir nicht bemerkt, daB sich eln Haufen Zuschauer um uns versammelt hatte, die nun Ihre Geldachelne von zwel bis zehn Lire auf den Boden fallen lleBen, schfttzungewelse 300 Lire- Wir Bind erst wle verstelnert, dann blicken wir elnander Iftchelnd an, und Ciobbo wcdelt zufrleden mlt dem Schwanz.
*
Unter den Zuschauern war der Impresario des Zirkus Brunei!!. Br bot uns zwanzigtau-lend Lire fUr Ciobbo und 500 Lire fUr Jede Vorstellung- Der Kotitrakt wurde auf sechs rahre getatlgt. - Ein kleln wenig muBten wir noch strel ten, Marisa und ich. Dann setz-ten wlr In Anbetracht unserec Auftretens Im Zirkus unsere Hochzelt noch fUr den Monat Mal fest.
Fivć ■

R A ff A IT Л N K П V r O T K
ВоИШШа hroidha ii Gorenjske
Kraliibiug. V mes>cu juniju 1943. Je bilo 32 rojstev In U »пг'лШ primerov. Zakonsko zvezo ЧР sklenllVf Johann Jcuna In Franzlska Kuralt Iz &t. Volt/Save oz. Zlrklach; Joeef Bi^3:er In Ii'^thilde Schurga iz Kralnburga; Johann Sajoviitz in Angela Gasperlin iz Preda-ca. .'/t.. Georgen; Franz Grofi in Josefa t'i-aust i,4'Krajnburga oz. St- Georgen; Andreas Pentsr^ek jn Rosalie Stoper Iz Kralnburga; Kraji/i Marolt In Angela Terpin iz PBlland;
Groschel In Margarete Schwab iz Kraln-R <n'ga oz- HI. Kreuz; Leopold Krainer In Vera ^ iz Klagenfurta oz Kralnburga; Peter a^ocgorschek in Marla Muchltsch iz Zirklach o:;. f.t4nnsburga; Kranz Pinter in Emilie Stalz J;: Uslsach; Johann Albin Jereb in Katharina Josefa Maria Schlick iz Kralnburga; Ottd Paul Г ohđD in Rosa Riepan Iz Kralnburga oz. Laak e (1. Zaier; Alois Pernu&ch in Aloisia Trlller l7. Mittervellach oz. Kralnburga; Johann Ster In Katharina Kern iz Predassel oz. Gallehfels; :lrtoymann Koller in Justine Lontscher Iz St. Ve:t a. d Save; Josef Pfelfer In Marla Fabian Зг, Kralnburga; Georg Koschnlk in Anna Sup-pin iz Gallenfeis; Paul Kristan in Katharina £ -unn Iz Sairach; Josef Pavitschitsch in Broil iliva Marla Fioriantechitsch iz Kralnburga; J ^hann Korber In Anna Schiller iz Orechek oz. KrPinburga; Gustav Pieber in Herta Piko Iz K' lUnburga oz. Heillgenkreuz-
V mesecu juniju so se narodlli: I-ecpoid Schenk, Kokrltz, Angela Naglitsch, Ko irltz, Aloisia, Anna, Zechner, Predassel, ./.nton Selnik, Orehoule, Johanna SelnUc, Pre-da-ssel. — Umrla je: Gertrud Oman. Mlaka.
Bresiat^li. Junija meseca se je narodll Johann Murnik, Palowltsch — Umrl je: Franz Kobler, MOsGhnach.
(iaUenfpls. Rojstva v mesecu juniju: Marla Stuller, Ober Duplach, Olga Angela Sirz, Ober Duplach, Pra"nz Kenda, Ober Duplach, Maria Гегко, Goritsche, AUsla Oetlr, Gallenfeis, Aloisia Schtiber, Pristau, Danleia Perne, Sebene, Josief Teran, Heillgenkreuz, Bernharde Siter, Heillgenkreuz, Olga Suppan, Heillgenkreuz, iPcter Saplotnik, U. Wenetlsche. — Umrli sta; Aitfia Duntschek roj GroB, Heillgenkreuz In Kzitharina Klemenz roj Rotter, Pristau.
Zlrklach. Meseica junija so bili rojeni; Johann Rebernik, Apno-Raune, Peter Erser, Zirklach, Johann Paulltsch, Unt. Fernlg, Anna Jerltsch, Stefansberg, Matthias Wohinz, Dworle Umrli eo; Johann Jagoditz, Apno-Raune, Johanna L$ch, Zirklach, Johann Rebernik- Apno-Raune, Marianne Paulltsch, Dworie.
Iliifieln. V mesecu juniju je tukajSnjI stanovski urad zabeležil 3 rojstva. Smrtnih primerov nI bilo nobenih.
Zwlechenwiiseerii. Rojstva v mesecu juniju: Johanna Ponikver, Swetle, Marianne Petemell, Zwischenwassern, Antonia Zweck, Golowerdu, ^Margarete Dimz, Swetle, Margarete Michowetz, XJntersenitza, Aloisia Krel, Zwlschenwiissern> Gertrud Turk, Wasche, Johann Schetina, Svi-Ije. — Umrli so; Katharina Dobnlker, Topol, Margarete Techounik, Schlebe In Maria Narobe, Rakovnik.
Кгопац. Junija meseca so umrli: Marla Zus-ner, Wurzen, Michael Oitzl, Kronau in Johann Petermann, Kronau. — Rojstev v tem mesecu tukaj ni bilo nobenih.
HiQis RralBburD
Kralnburg. '(Zaključno slavje učiteljišča-) Pri slovesnosti učiteljišča Kralnburg, ki je 30- junija zaključilo svoje drugo šolsko leto, je podal ravnatelj zavoda dr. K o-S C h 1 e r kratek pregled o šolskem, Športnem, strankaTskopollttčnem In kulturnem delu v pretečenem Šolskem letu. Kreislelter K u s s se je zahvalil v imenu stranke vsem učiteljem in
učencem za njihovo delo, posebno pa za obilno udeleževanje in pomaganje pri vseh Javnih prireditvah, svečanostih praznikih in manifestacijah stranke v Krainburgu. Končna slovesnost Je bila polna rekov, pesmi in glasbe In se je zavrftUa z obljubo FUhrerju in himnami nacije.
Znloeche. (Smrtni prJmer.)Dne 20 junija je umrla v 54. letu starosti žena železniškega uslužbenca Bertonzel Mathftusa.
Ta®en. (Smrtni primer.) Tukaj je dne 30. junija umrl za pljučnico slikarski in pleskarski mojster Anton Tchlsmann. Skozi 36 let je bil član požarne brambe v Tazenu. Bil Je 61 let star. Z njim smo zgubili vrlega in pridnega moža. Zapušča vdovo in sedem otrok.
St. Martin u d GroBgallenberg. (Zbirka
za Rdeči križ.) C(!.-tna zbirka zadnjo nedeljo je znesla 504.70 RM, čisti donos v koi'ist DRK prirejene ljudske slavnosti, za katero prireditev sta si stekla zasluge posebno Orga-nisationsleiter Komik in Propagandaleiter F a n t u r, je pa znesel 2.260.— RM. Primer« java uspehov zbiralcev pokaže, da se je postavilo na Celo tokrat izmed 4 obratov v občini majhno, toda pod neizmerno okretnim vodstvom Treuhanderin Marie Krombholzo-ve odlikujoče se podjetje »Cit«; od omenjenih 504-70 RM je odpadlo na zbiralce gasilcev 150.34 RM, dočlm je odpadlo 354.36 RM na 4 obrate, na katere je prišlo po 8, 4, 3 in 2 zbiralnih puščic. Podjetje »Cit« kot naJmanjSi ob- ' rat je imelo 2 zbiralni pužčici, toda s 97.78 RM uspeh, ki zasluži, da se nalašč ugotovi kot poseben primer požrtvovalne zmožnosti, ko se zelo približa uspehu obrata z 8 puščicami In oni obrat s 3 puščicami trikratno prekaša.
Okrožni zbor mladinskih skupin v Radmannsdorin
Pred kratkim se je zbralo na Športnem prostoru v Radmannsdorfu okoli 50 žena In deklet mladinske skupine NS-Frauenschafte na prvi okrožni zbor In vesele skupinske tekme. Spored se je začel z jutranjim slavjem, na katerem je govoril Kreispropagandalelter Ober-d o r f e r, kateri je opozoril pred vsem na potrebo mladinskega dela In na smisel in namen sestanka. Nato je prineslo pevsko tekmovanje in javno petje mnogo veselja in razpoloženja. Po kratkem opoldanskem odmoru so pokazala dekleta pod vodstvom zaupnice NSRL Pgn. Semmelrookove z velikim navdušenjem tek, skoke, spretnostne vaje in gimnastiko z žogo. Lepi narodni plesi in skupen pohod so zaključili tekme. Mladinske skupine Veldes, Lengenfeld in Neumarktl so prejele Iz rok KreisjugendgruppenfUhrerlnnen Frlede M a 1-e rje ve prva tri darila, poleg tega je prejela vsaka udeleženka spominski list s sliko FUh-rerja. Po razdelitvi nagrad je govorila Gau-abtellungslelterin Rltschi Goritschnlgo-V a ženam in dekletom Po snetju zastave ee je zključll prvi zbor mladinske skupine, katerega sta se udeležile tudi Gaufrauenschafts-leiterln pl. Mltterwalnerjeva in Kreis-frauenschaftslelterin Kronthalerjeva-
Rrait Radmaimuloif
ABUnp. (Leutnant Primožič je govoril.) Ше 30. junija se je zbralo prebivalstvo A(il'nga v veliki dvorani strankinega doma, da %USI imetnika EIchenlauba Primožiča. Zanimanje je bilo veliko in dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička. Godba SA je pozdravila večer s pogumnimi in Veselimi komadi. Zgrabljivo je govoril častnik o svojih doživetjih na vzhodni fronti In hudih bojih proti premoči sovjetskih oklopnjakov, od katerih jih je radi svoje hladnokrvnosti In odločnosti veliko število uničil. >JavduSenje se je stopnjevalo do bučnega pritrjevanja, ko je Leutnant Primožič opisoval, kako je bil kot podčastnik odlikovan z Rltterkreuzem in kasneje z Eichenlaubom, bil povlSan in bil končno sprejet od FUhrerja v glavnem stanu. Jezik hrabrega vojaka je bil oni frontnega vojaka, poln nezlomljivega zaupanja v zmago in vere v FUhrerja, toda tudi priznanje do stare domovine in njenega prebivalstva.
Frontni vojaki so se mudili na Veldesn
Nedavno je povabil referat »Soldatenbetreu-ung« Krelsamta Radmannsdorf neko vojaSko edinlco na Veldes In je doprinesel s to posrečeno skrbjo za vojake, da so imeli poslednje ure v domovini kolikor mogoče prijetne. V lepo okrašeni kazln.skl dvo-
rani park-hotela je vojake pozdravil Kreis-hauptamtsleiter NSV M a t s c h y, ki so prejeli z rožami okraSene bogate pakete-Po kosilu so bili vojaiki gostje v domu Volks-buncla, kjer so prisostvovali prireditvi KdF, od katere so se vrnili veselo razpoloženi v ka-zlnsko dvorano. Nadaljnje popoldne je poteklo v veselem razpoloženju, kajti stalno so se menjavale točke, pesmi in humoristlčna predvajanja. H koncu je Kreislelter dr- Hochstelner prisrčno spregovoril odhajajočim vojakom svoje najboljše želje za srečno pot.
Svarilo pred planinskimi tnrami v Karavanke
Pred kratkim je bila obletnica, ko je v ozemlju Golice brez sledu izginila neka turlstinja. Deželno vodstvo gorske straže zato svari pred planinskimi turami v bivših obmejnih ozemljih.
Imetnik Eidienlauba Leutnant Primožič v okrožnem mestu Stelnu
Dne 29 junija je sprejel Kreislelter Pg Pl 1 z imetnikaEichenlaubaLeutnanta Primožiča v Neumarktlu. Po prisrčnem pozdravu so se odpeljali preko Kralnburga v LIttai v Kreleu Steln. V gostilni »Deutsches Haus«, kjer so se posebno zavzeli za sprejem, se je vrsil družabni sestanek in fronta in domovina sta menjali misli v veseli družbi. Potem ko se je Imetnik EIchenlauba Leutnant Primožič vpisal v domačo knjigo In II ogledal tudi poslopje Ortugrup-pe, so nadaljevali vožnjo po Krelsu Steln. Kratko so postali pri KrelsbauernfUhrerju V 1 n t-lerju vMannsburgu. Nato so obiskali ReluUs-urbeltediestlager v Radumiu, kjer je imetnik EIchenlauba govoril možem Relchsarbqltsdlen-sta In je opisal nekaj doživetij Iz vzhodne fronte. Raz obrazov Arbcltsmttnnerjev se je skoro bralo, s kakim navdiiftenjem so sledili izvajanjem. Potem so se odpeljali v Steln, kjer so goata prisrčno sprejeli. Ob zvokih godbe je obšel imetnik EIchenlauba Leutnant Primožič fronto postrojenlh formacij. Po pozdravu pred-^ stavnlkov stranke, države, orožnlštva, policije " in oblasti ter župana se je vršilo javno zborovanje v telovadnici meščanske šole. V hipu je bila dvorana popolnoma napolnjena. Kreislelter je govoril najprej in je izrekel Se enkrat gostu prisrčno dobrodošlico v mestu Steln. Kreislelter je nato m. dr. Izvajal, da je osebnost imetnika EIchenlauba Leutnanta Primožiča do-Tcaz za to, da spada po svojem bistvu gorenjska kri k nemški krvi in je pozval prebivalstvo, da se pokaže vredno vojakov in njihovega junaštva.
Nato je govoril imetnik EIchenlauba Leutnant Primožič, čegar izvajanja so vse prevzela. Imetniku EIchenlauba so se zahvaljevali za izvajanja z dolgotrajnim odobravanjem. Kreislelter se je ponovno zahvalil gostu ža njegova Izvajanja-
618.000 RM začasni uspeh 1. cestne 'Ф'.г ke za 249.857 RM več kot lansko leto
Po možeh in ženth DRK in DAF izvedena 1. cestna zbirka vojne pomoči DRK je znesla v Gauu KKmten lep začasen uspeh &18,63S.49 RM. Napram lanskemu letu se je povečala za 67.75 odstotkov. Kot posebno vzgledne Oits-gruppe moramo omeniti iz Krelsa Villach Feld a. S. s kvoto 6 80 RM na osebo, kot tudi Treffen in NBtsch s kvoto 3 RM na osebo. V Krelsu Wolfsberg stoji na čelu Ortsgiuppa Unterdrauburg s kvoto 8-08 RM na osebo.
V	taborišču RAD za moške v Faal pri N5tschu so darovali Arbeitsmanner 500 Rti in oknožncmu zaupniku za WHW v Klagen-furtu je bilo nakazanih 2 022.30 RM kot poseben dar vojakov Waffen-|^ za DRK. Obe ti dve vsoti govorita zopet soglasno za priprav- . Ijenost vojakov do službovanja ne samo na fronti, temveč tudi v domovini. Priznanja vredno je tudi darilo Wirtschaftsgruppe Ambulan-tos Gewerbe, Fachgruppe Schausteller, ki so poslali leiO RM vojni pomoči za DRK In so e tem tekom kratkega časa dokazali vdrugič svojo povezanost z vojaki. •
Jtlaie itospodarsfke novice
Ле lani je hrvatska vlada ukrenila vse potrebno, da zasigura kmetom za letošnjo setev zadostne količine semenske ajde in semenskega prosa. To seme je prispelo že proti koncu maja iz Nemčije, ki je dobavila 30 vagonov ajde in 20 vagonov prosa. Glavno ravnateljstvo je nato odposlalo v posamezne predele Hrvatske 27 vagonov ajde in 17 vagonov prosa. To seme so razdelili kmetom pod pogojem, da bodo odstopili od novega pridelka enako količino glavnemu ravnateljstvu. Nekaj semena je ravnateljstvo pridržalo za primer, če bi nastala potreba po semenu zaradi morebitnih elementarnih nezgod. Po objavljenih podatkih je Hrvatska v letošnjem letu razen tega uvozila Iz Nemčije Se naslednje količine semen: 260 vagonov semenske pšenice, 300 vagonov semenskega ječmena, 30 vagonov ovsa, 26 vagonov semena sladkorne pese poleg znatnih količin drugega semenja.
Prehranjevalna pomo6 NSV v Dortmundu prikazuje po Šestletnem obstoju ponosno bilanco. Nič manj kot 14 361 prašičev v skupni teži 2,154.150 kg je bilo opitanih povprečno naJ&O kg teže v pitališčih s kuhinjskimi odpadki In oddanih Ijudmki prehrani. Vrednost tega dodatnega mesa ei lahko predstavljamo, če pomislimo, da je samo ta prehranjevalna pomoč krila za cele štiri mesece potrebo mesa mesta Dortmumlf., količina mesa. katere je bila prejšnja leta vržena narfivnoet na >gno-jflSče«.
NajstareJAa lii največja nemška stiskalnica sladkega mošta v Dresdcn-Lockwitzgrundu je dosegla odločilen napredek pri svojem vojnem delovanju, da proizvaja soke In izdelke s kolikor mogoče mnogo vitamini C iz domačih sadežev. Poskusi so pokazali, da sladka jere-bika nima Samo sličnega okusa kot brusnica, temveč da ima tudi več vitamina C in močnejšo kislino kot citrona. Ta moravska jerebika se nahaja povsod, ne pozebe, hitro raste In že po Štirih letih rodi. Daje več sadežev kot Sipek In se lahko doma goji. Reichsautobahn-baumschule J&gerndorf požlahtnuje že 8000 je-reblk za pridobivanje soka. Novi Izcedek je posebno dober m. dr. za solate In začimbe.
V	ostalem je pa izkorlSčevanje Sipka in črnega grozdjlča že tako zelo napredovalo, da pri konserviranju ne Izpade nič vitamina C.
Na podlagi ncanSko-romunsUega dogovora je možno vnovčiti romunske državne obveznice posojila, mestne obveznice in druge romunske vrednostne papirje. Imetniki takih vrednostnih papirjev naj se pouče v najbližji banki o pogojih. Da jih lehko vnovčijo, morajo papirje vložiti najkasneje do 15. avgusta 1943. pri Deutsche Bank Berlin.
' Rolf Lennar;
10
ki ki
H u M o R 1 s TICBN ROMAN
»Zal... tu se ne da nič opraviti,« končno skomizgne. »Kdo ve, kaj je temu vzrok.«
In stvar se razvija tako, kakor je bil modro preudaril. Dykers pravi — ko se je končno izkazala pripolna nekoristnost vseh prizadevanj — da je pač treba pozvati taksi. Ne preostaja nič drugega.
In Werner se poslovi znova ter vstopi v svoj voziček.
»Toda kaj napravimo z Anito ?« vpraša v skrbeh gospa Dykersova. »Morda bo pozno, ko pride taksi. To nam je seveda ?elo mučno, Anita. Starši bodo čakali in se mogoče še bali za njo.«
Werner je v motor se že trese; ravno kar ga hoče spraviti v tek. Tu ga pokliče gospod Dykers.
»Gospod doktor?«
»Gospod Dykers?«
»En sedež je pri vas pač še prost.«
»Vsekakor. En sedež imam na razpolago.«
»Vzemite torej, prosim, vendar Anito s seboj r. reče gospa Dykersova. »Za vas je sicer to precejšen ovinek — toda Soltman-novim prihranimo nepotrebne skrbi. Kdo ve kdaj pride naš ^aksi.«
In tako se je peljal Werner г Anito u. mov.
Sara od .icbe zvit ПдјгЛ. tega ni hotel p nuditL Lahko bi pač domnevali, da ima velik interee, da bi bil I Anito sam, do česar
ni imel velikega interesa, tudi ne največjega, ampak nad vse velikega.
Doslej mu to nikdar ni bilo mogoče. Vedno je bil kdo zraven. Nikoli ni imel Anito samo-zase.
Zdaj je pa vendar postale dejstvo.
Še več. Tako rekoč prisilili so ga, da je bil z Anito sam.
In zaščitena po pretvezi brezhibne družabne etikete te? — tako nekako iz daljave krmarjenega — nadzorstva zakoncev Dykersovih sta se peljala oba domov.
Zdaj gre za zmago!
Prav malo časa se vozita molče. Žaromet se /rta v temo in pošastno-bizarno šinejo mimo drevesa. Nato meni Werner: No Anita?
In: »Da, Werner?« vpraša ona njega. >Si li zadovoljna z današnjim dnem?« »Srečna sem«, reče ona in se ugodno nasloni nazaj, in zopet je nekaj časa molk, ki ga pa Werner kmalu prekine, kajti čas sicer ni zlato, ampak pičlo je zanj:
»Kupil sem si nov avto. Stirisedežen Adler.«
»Da?« reče Anita in: »Kaj toliko zaslužiš?«
»Oh«, reče, »zaslužim zadosti. To poletje napravim večjo turo. Z avtomobilom Rothenburg, Ingolstadt, Wien, Venedig. Florenz, Monaco —- kjer je lepo. In kjer me bo mikalo ostati.«
»To mora biti nekaj krasnega«, meni emu Anita, »odpotovati v avtomobilu in nopolnoma brez načrta. Jaz moram s atarS"
-InJ v Jo.su: ; :::p h ; ;/ ; !■ pel Wolkenstein, Wiesbaden, Pyrmont, kopališče Homburu — kopališča so mi že xo-
perna. Vsako leto vedno isto. In vedno isti strašni ljudje. Toda moramo zaradi mamice.«
»Pa se pelji z menoj v Monaco«, reče Werner in gleda na razsvetljeno pot. Zdaj se odloči marsikaj.
-»Oj, saj bi prav rada, ampak — ne bom smela.«
Zmagal! zavriska pri sebi Werner.
In govori. Pregovori. Mojstrsko oblikuje stavke.
Dobri odvetniki morajo znati govoriti, to spada k njihovemu poslu. Navdušuje se za mikavnosti takega potovanja v avtomobilu. Opisuje v pestrih barvah. In Anita je vsa preč spričo takih izgledov.
»Toda moji starši?« daje Wemerju pomisliti.
»Zahtevaj čisto navadno, naj bo tvoj papa mož beseda.«
»Moj papa mož beseda?« vpraša začudeno Anita.
»On je vendar rekel, da si lahko želiš kaj posebnega, če zmagava v turnirju. Torej želi si, da se smeš peljati z menoj in tvoj oče bo rekel: dovoljeno.« ,
Ravno pri tej besedi se uStavi pred Solt-mannovo vilo, in on odpre^ vratca. Ob z železom okovanih vratih poljubi Aniti roko in reče: »Lahko nočf jutri še govorimo o tem.«
Nato rezko pozvoni, vstopi v voz in čaka, da se prikaže luč in dekle, da odpre vra-1 Aniti. Nato vozi hitro, da ekočl voz na prej in se pelje kakor bloden ter в1 žvižga, i vzlic tem' ga je čuječa policija trikrat za-
Jutri se odloči. Toda kazalci ure sreče stoje ugodno.
Ko so prihodnji večer pri Soltmannovih zaužili obilno večerjo, se nato mudili v salonu za kadilce in ravno namerjali upepe-liti nekaj debelih, s trebušnim trakom opa-sanih havan ter je Anita kakor sij šinila v sobo, meni konzul v pokroviteljskem razpoloženju.
»Anita, včeraj sem ti vendar obljubil izpolniti kakšno željo. Mislil sem, da si želiš morda lastnega jezdnega konja?«
In Werner se naglo intenzivno bavi s svojo cigaro.
»Ne, papa, izmislila sem si nekaj čisto izrednega«, mu ugovarja Anita.
»No, na to sem radoveden«, odvrne oče.
»To leto bi rada čisto sama odpotovala.«
»Sama? Cisto sama? To naj bo pač le do-vtip«, nieni gospod konzul sicer veselo, toda vkljub temu vidi Werner, da so mu upi splavali po vodi.
»Saj vendar nisem več otrok«, se Sobi Anita.
»To že. Toda kako to, da bi potovala sama?« vpraša konzul začudeno.
»Cisto sama prav za prav ne«, nadaljuje Anita s pojasnjevanjem. »Werner si je kupil nov avtomobil in jaz bi rada napravila ž njim turo, Wien, Benetke, Monaco.«
Kar se tiče voza, ga Werner še nikakor nima. Toda tega lahko takoj kupi' Tako nespameten vendar ne bo nihče, da bi kupil voz Se naprej. Najprej mora biti gotovo: Anita sme S njim. Potem si izposodi Stiriti-soS mark, doda svojih dvatisoč, in plačan je 'Adler* (orel), na čegar krilih namerava poleteti v deželo ljubezni.
stran б. — it«v. 58.
KABAWAVKFV ROTE
Sreda. 7. julija 1943.
Huban^ki Irii - qnofna rana
Hekatombe krvi prelljcjo So vjeti s svolimi divjimi napadi
Ni dvoma: Tu ob kubanskem mostišču, kjer so tako blizu žile potrolejskega ozemlja, je najobčutljivejša točka Sovjetov, je boljševiška Ahilova peta. Globoko se je zajede! trn nemško-romunskih bojnih divizij v gnoječe se meso. Boljševiški kolos šepa, dokler ne hi odstranjeno to tuje delo. Stalno ogrožanje veže velik del njegove moči in požira stalno nove življenjske energije.
Sest armad zoper eno nemško
Toda tm se je trdno zaril. Neizmerne množine jekla in krvi mečejo Sovjeti na to rano. Divje se zaganja šest boljševiških armad zoper eno samo nemško, ki brani v zvestem sobojevništvu z romunskimi divizijami vs&ko ped zemlje. Trst, visok kot človek, močvirje, rečni rokavi in gosto zaraščeno gričevje so naravni zavezniki branilcev. Odločilna je premoč nemškega obrambnega orožja, hladnokrvnost vodstva in neomajna srčnost vsakega posameznega borca.
Divje napadanje in vedno isti uspeh: med lijaki, napravljenimi po bombnih zadetkih Btrmoglavcev, izgoreli ali po protioklopnja-Skem topništvu sestreljeni oklopnjaki, letala s sovjetsko zvezdo, ki padajo v boju z našimi lovci kot toča z neba, na dan pogosto trideset pri dveh, treh lastnih zgubah, in-pred nemškimi postojankami celi hribi mrtvih trupel v smrt nagnanih sovjetskih vojakov. Na vsakega našega padlega vojaka pride deset mrtvih boljševikov. To je železni račun te fronte.
Da pokažemo nekaj slik!
Trdovratno napedana romunska postojanka. Boljševiki se približajo na trideset metrov, toda njihov napad zastaja. Sedaj strelja sovjetska strojnica od zadaj na lastne ljudi, da jih žene naprej. Nekatere tako naprej gonjene pdpade jeza. Streljajo nazaj in se sredi bitke tepejo med seboj.
Trije nemški čolni plbvejo v čmomorsko luko. Enajst boljševiških letal napade. 2-centimttersko ladijsko protiletalsko toprti-Stvo strelja, kolikor le more, in sestreli dve letali. Ostala zbijejo nemški lovci. Sovražnik za sovražnikom pada goreč v morje. Sovjetsko letalsvo ima enajst letal manj. Nemci niso zgubili nič!
Ostanki po boljševikih poskušcnega izkrcanja: pet razbitih ladij na dnu morja, pp-raztrcsenih po okolici 31 razbitih severnoameriških oklopnjakov, ki imajo ameriško označbo »KNVT-USSR, Ord. Nr. 31-80/1-42.075«. Uplenjene strojnice so vgrajene v obalne postojanke. »Za drugič!« je rekel smejoč se romunski Locotenent (poročnik).
Neizmerno porabijo ljudi
Mala poškodba Ahilove pete žre ljudi in material. Pa to še ni vse. Tm je kronično gnojno ognjišče in zastruplja kri. število prebežnikov je vedno večje. Celo nek sovjetski štabni častnik z dvema častnikoma in dvajset možmi je prebežal. Če ne ve, da pobijejo Nemci vse ujetnike, so ga vprašali. Značilno je odgovoril: »Kdo pa verjame še kakemu komisarju!«
Med ujetniki so težki invalidi, pohabljenci in napol dojasli mladeniči, katere so po desetdnevnem vežbanju poslali na fronto. Toda tudi to ne zadostuje več. Glasom najnovejšega povelja bodo postavili vse dvajset do dvaindvajsetletne žene v pehotne polke, dočim so ženski vojaki doslej služili predvsem pri protiletalskem topništvu- in žarometih ter pri novih pošiljkah. Primanjkuje človeškega materiala.


»Tiger« na tekočem traku Z ierjavom npujičajo stolp 7.a topove, ki bo pritrjen na oklopnjak, ki jo te opremljen * verigami. Ikredno probojno moč In gotovost zadetkov tega topa je nasprotnik že občutil-
(PK-Aufnahme: Krlegsberichter Hebenstrelt, Atl., M.)
Navzlic temu vedni napadni poskusi. Toda bolj trdno kot kdaj koli je zarit trn v meso!
Kriegsberichter Steiniger.
japonski uspeh pri Salomonoiili olokili
Letaia so potopiia doslej šest prevoz nih iadii, tri lirižariie, enega rušilca
Tokio, 6. julija. Poročilo, ki ga je izdal cesarski glavni stan v četrtek popoldne, pravi, da japonske enote na morju in na kopnem ob najožjem sodelovanju nadaljujejo napade zoper sovražne enote pri Salomonovih otokih in da jim je uspelo, dne 30. junija izkrcati se na otoku Rendovi no-vogeorgiske skupine Salomonovih otokov. Poročilo se glasi;
Dne 3. junija zarana je neka sovražna enota izvršila izkrcanje na otoku Rendovi. Naši of)azovalci so nate ugotovili v bližini otoka močan oddelek sovražnega brodovja, obstoječ iz križark, prevoznih ladij in drugih vozil.
Letala cesarske mornarice so izvršila več napadov na ta oddelek sovražnega brodovja in so doslej potopila šest prevoznih ladij, tri križarke in enega rušilca, vrhu tega pa
9,Kuga za državo • •
tako ie imenovala cesarica Mariia Terezija Žide
Seneca (rimski modrijan, sodobnik Nerona): »šege Židov, tega razvpitega naroda, so že tako močne, da so se razširile po vseh deželah. Zmagovalcem so premaganci naprtili svoje zakone!«
Peter de Cluny (opat Clunya, okoli 1146): »iCe priporočam, da bi Žide ubijali, temveč da se kaznujejo na način, ki odgovarja njihovi sprijenosti. Kaj je bolj pravično, kot da se jim zopet vzame, kar so si pridobili na goljufiv način ? Kar posedujejo, je na nesramen način ukradeno in, ker so ostali — kar je najbolj slabo — doslej za svojo predrznost nekaznovani, se jim mora tudi pdvzeti,«
Erazem Rotterdamski (humanist 1467—1536); »To je ropanje in odiranje revnega človeka, kar počenjajo židje. in se ne more nič več trpeti, in naj Bog pomaga., Židovski oderuhi se naseljujejo v mn-lih vaseh in če so pet goldinarjev posodili vzamejo za to šestkratno zastavo in pobi-hirajo obrestne obresti in od teh zopet obresti, tako da pride revni človek ob vSe, kar ima!«
Martin L u t h e r (1483—1546): »Kakor je ^nemogoče, da kača ne bi pikala, ravno tako ne popusti Žid od svojega mišljenja, da pripravi kristjane ob vse, kjer le more!'
Giordaro Bruno (naravni modrijan, 1548 — 1600): »Židje predstavljajo kugi podobno, gobavo in splošnonevarno pleme, da bi zaslužili, da se jih Ž3 pred rojstvom. iztrebi!«
Marija Terezija (nemška cesarics 1717-T-1780) • »Nobene hujše kuge za drža vo ne poznam, kot žide radi njihove premetenosti, spraviti z goljufijo, oderuštvom in denarnimi pogodbami ljudi na beraško palico, izvršiti vsakovrstna slaba dejanja, katerih se pošten človek sramuje. Ni jih mo-gpče odvaditi tega in ta dejanja zmanj-iati!<
Voltaire (1694—1778): »Mali židovski »narod« si upa kazati nepomirljivo sovraštvo proti vsem narodom, je vedno nezaupljiv, vedno poželjiv tujega blaga, ki klečeplazi v nesreči, a je predrzen v sreči!«
Bismarck (kot pruski deželni poslanec leta 1847.): »Če si predstavljam kot »repre-zentanta« posvečenega Veličanstva kralja Žida, katerega naj bi ubogal, moram priznati, da se čutim globoko potrtega in uklo-njenega, da bi me zapustilo veselje in odkrit čut za čast, s katerima skušam sedaj izpolniti svoje dolžnosti napram državi. V tem iman. isti občutek kot nižji sloji naroda in se ne sramujem te družbe.«
napadov na ta oddelek sovražnega brodovja sestrelila 31 letal.
Enote cesarske mornarice in armade so nadaljevale te ofenzivne operacije ob najtesnejšem sodelovanju.
Ojačene japonske zračne baze
Na Japonskem označujejo hud napad japonskih bombnikov na Port Darwin kot začetek obsežne japonske zračne ofenzive v Jugozahodnem Pacifiku. Zračni napadi proti ameriško-avstralskim položajem so se na tem bojišču že več ko pol leta vedno bolj zostrili. Tako japonske pozicije v Jugozahodnem Pacifiku kakor tudi one njihovih nasprotnikov predstavljajo najskrajnejše postojanke za vse operacije. Zato je, kakor izjavljajo v Tokiu, zračno orožje s svojimi neprestanimi silnimi napadi na sovražne baze razbilo sovražnikove nade, da bi od tukaj započel I nasprotni napad in si tako ustvaril »odskočne deske« za že tolikokrat in Цко glasno napovedani napad na Japon-" slco. Poleg tega pa so japonski letalci ponesli zračno vojno s pbraznim učinkom v sovražnikov tabor. Severnoameriško vrhovno poveljstvo je moralo samo priznati te$-kfe zgube, ki so jih pri tem utrpele njegove bojne sile na morju, na kopnem in v zraku.
Sadak o turški nevtralnosti
Istanbul, 6. julija. V uvodnem članku časopisa »Akšan« stavi poslanec Sadak vprašanje, zakaj je Turčija nevtralna, in zakaj bo ostala nevtralna. Nevtralnost Turčije ni, tako piše Saflak med drugim, samo začasna politika strahu, ampak nespremenljiv temelj državnega sestava. Nevtralnost Turčije je nastala iz bistva te vojne. Pravi vzrok te vojne je mir po zadnji vojni. Likvidacija prve svetovne vojne je pripravila

sedanjo. Turčija, ki na koncu zadnje svetovne vojne ni priznala v Sevresu napravljene pogodbe, se je v svoji slabi poziciji še enkrat zagnala v vojno, se odrekla celeniu imperiju in le na tak način v mirovni роч godbi v Lausanne dobila svojo neodvisnost^ Začetek svetovne vojne je morala Turčija plačati z odstopom avoje velike dediščine irt s prelivanjem svoje najžlahtnejše krvi. Pri današnji likvidaciji nima Turčija niti kakšnih zahtev niti nima kaj dati; zato ostane tudi izven vojne, v kateri gre za tuje interese.
Nevaren položaj Britancev v Indiji
Istanbul, 6. julija. Časopis »Tasviri Efki, ar« objavlja članek »Indija in britanski imperij«, v katerem ugotavlja, da je imenovanje Wavella povzročilo med Indijci največjo zaskrbljenost, kjer, se bo sedaj pričel ostrejši režim. Položaj v Indiji je za Anglijo skrajno nevaren. Anglija je zgubila na Ja-pbnsko svoja južnoazijska ozemlja kavčuka, petroleja in kositra. Če zgubi sedaj še svoje indijske zaloge kositra, bo pahnjena v katastrofo. Na meji Indije stoji Boža, ki s svojimi govori podkrepljuje'Indijce v njihovem odporu proti Angliji.
Obnova vihoda
Generalni komisar za Belorueljo, Gauleitet Wllhelm Kube, je naznanil na svečani nuni-festacljl ustanovitev beloruske mladinske organizacije v svrho enotnega popisa in vžgioja beloruske mladine- To nalogo bo imel Stalj vodij beloruske mladine, katere načelnik predstavlja celokupno mladinsko organizacijo, in jg neposredno podrejen komisarju. Beloruska mlai. dinska organizacija, katero je v tej obliki dovolil FUhrer in ki ima pomembno nalogo zai lepšo bodočnost dežele v okviru novega evropskega reda, je samovzgojna skupnost mladih Belorusov in Bolorusinj, ki v mnogem sittl Hitler Jugendu v Nemčiji. Z ustanovitvijo t« mladinske organizacije je popolnoma iepolnje* na obljuba, da se bo povečano skrbelo za be< lorusUo mladino, katero je dal Generalni komisar letos pri majskem slavju domačim delavcem In delavkam. Beloruska mladina b« položila vaino in odločilno preskuSnjo s svojim delom v lastni organizaciji za ves beloruski narod. Odločilo se bo, če je zmožen razumeti histvo novega evropskega reda in njem sodelova,li.
svetu
E d i П i C e nemške vojne mot nat ice v-priatanišču Riga Pred dvema letoma so bile baltske države osvobojene i^pod boljsevi^kega jarma.
(PK,- Urban, Atlantic, Zander-Multiplex-K.),
Na Japonskem so vprvič razdelili krompir kot delno nadomestilo za rižev obrok. 2e precej časa od vlade propagirani uporaba krompirja, kot narodno živilo, je imela'velik uspeh V polni meri so vpoStevall navodila oblasti, da nasade krompir v mestih in na kmetih. V Tokiu so na mnogih vrtovih vprvič nasadili krompir. Poljedelstvo je začelo pridelovati na doslej neobdelanih njivah krompir, ker to pridelovanje zahteva mahj dela kot prireditev novih riževih polj.
Medtem ko goje v Evropi nečlmerne žensk* vitko »linijo«, se nahaja v Indiji malo mestOb Mandi, kjei prodajajo ženske po teži, kot ja bilo v navadi- Cim težja in »bolj opltana« je zaželena ženska, tem višja, je cena- Starši žele skrbe za to, da je ta cena kolikor mogoče visoka- če hočejo ljudje tega mesteca komu dati vedeti, da je eden ali drugi posebno bogat M* premožen, pravijo z važnim obrazom, da lahkot kupi posebno težko žensko.
""V Asslngenu so več dni pogrešali triletnega, otroka. Nazadnje so ga videli na donavskem mostu. Od tedaj nI bilo za njim nobenega sledu več. Tako da so se že bali, da je otrok utonil. Na čuden način so otroka zopet nađli- Otrokov prijatelj je sanjal o otroku in s tem v zvezi o гач puSčenl gramozni jami v okolici- Najprej Ml mož pripisoval nobenega pomena sanjam, Sel je pa vendar na kraj, ki .ga je videl v eanjah, in je našel tam pogrešanega otroka.
Sreda, 7. julija 194S.
KABAWANKEN BOTE
stran f. — etev. W.
^enrje in sirela v poleJjn
strele ae ljudje bolj boje, kakor je eJla, varujejo pa sa je тавј, kakor bi morali. Poučite ae o atreli, strahu bo manj In varnosti več.
Moseol junij, juUj, avguat In Se tudi eeptem-ber, so meseci, v katerih divja rado silno neurje in strela, ali kakor ljudje pravijo »huda ura ali nevihta«. Zato ne bo odveč, fie spregovorimo bad o tem poletnem času, nekaj o ne-lurju oziroma o atreli.
Strela je naravna sila, ki ima določene zakone, po katerih se mora ravnati. V kolikor njene lastnosti poznamo, se nanje prav tako trdno zanesemo, kakor se vsi zanađate, da voda rajde teče po strugi navzdol, kakor da bi ae vrnila v breg prepravljat domovja. Zatorej sprejmite prav brez skrbi tolažilo. In vcepite ei svarilo, ki ga iz lastnosti strele dobimo.
Da. pa bomo o streli prav poučeni, moramo Vedeti za tele njene lastnosti:
1.	Kadar hna strela enako dolgo pot do dveh enako oddaljenih stvari, akoči vselej raje v tisto, ki je dober prevodnik elektrike. Kajti, vedeti je treba, da strela nI prav nič drugega, kot ogromna množina elektrike. Baje je v enem aamem blisku več elektrike, kot jo morejo proizvajati trenutno vse elektrarne sveta. Dobri prevodniki so: kovine, voda, živalsko in človečko telo, oglje, saje, vlažen zrak, sploh vse vlažne stvari in reči. Slabi prevodniki so; steklo, svila, smola, tolsta telesa, auh zrak. Kar ni nafiteto, prištevaj med dobre la slabe prevodnike elektrike ali strele.
2.'	če strelo dve stvari enako dobro vodita, ludarl strela vselej rajdi v tisto stvar, ki JIJ • bližja.
3.	Kjer je večja množina tistih atvari, ki strelo dobro vodijo, tje strela rajfii udari.
Kadar nae zajame neurje, v katerem udarjajo strele sem In tje, se moramo na vsak načlB zavedati svojega položaja, v katerem ae nahajamo med neurjem, da se tako Izognemo nevarnim krajem, kamor bi utegnila udariti strela. Nevarno je najbolj na vrhovih gora, bolj nego na rebiih ali po dolinah, ker ao vrhovi gora bližji oblakom, ki nosijo strelo.
Nad odprto r&vnlno pa ao oblaki, če nlao prav visoki, pogosto bližji ravnini kot pa visokim goram; tako je tudi na rebri oblak bližje tal kakor vrhu hriba, če je oblak nizek: zato na odprtih ravnicah in na rebri hriba, kadar je oblak nizek, strela Izbira na ravnini In rebri najvišje stvari, zvonik, hiše, dreveea; če ni visokih fiiedmetov, ravno človek človek najbolj vleče strelo nase.
Nevarnost je večja ob rekah tn potokih, zlasti ob jezerih, zavoljo množine vode Hifle, ki pri vodah stoje najvifie nad okpUco, bi morale Imeti strelovod.
Visoko drevje vleče strelo nase.
Izmed drevja al strela največkrat tebere hrast. Skušnje uče, da strela udari v hrast 33. krat med tem, ko v druga listna drevesa zadene 12. krat, v Iglasta drevesa (smreko, bor, Itd) 9. krat, v bukev pa le enkrat.
Dober fcllj, katerega se strela rada poslužuje, ■o elektrovodi vseh napetosti- Navadno imajo elektrovodi visoke napetosti lastne strelovode K večkratnimi odcepi v zemljo, dočim imajo elektrovodi manjše napetosti (220 voltov), navadno pred vasjo, posebno napravo, ki morebitno strelo spelje v zemljo brez škode za razne električne naprave v vasi ali trgu. Tudi telefonski vo(% so dobri cilji streli,- katerih ae strela poslužuje, tudi telefontko omrežje bi moralo biti dobro zavarovano ж atrelovodl posebno v bližini hid in vaal aploh- Omenimo še zunanje radijske antene, tudi te bi morale o-premljene biti z tako imenovanim »pretika-lom«, ki Ima nalog strelo odpeljati v zemljo. Sploh pa bi ne smeli radio-oddaj poslušati ob času neurja, ker ao radio-aparati jako občutljivi-
Visoko drevo blizu poslopja dom sicer varuje, ker strelo vleče nase, če je višji kot poslopje. Toda če je drevo prav blizu poslopja, strela rada odskočl na poslopje In zato je nevarnost večja, kakor če poslopje stoji samo. Visokemu drevesu pra,v blizu hiš, bi kazalo celo. odsekati vrh, če je najvišji v okolici; kakih 10 do 15 metrov oddaljeno pa nekaj varuje pred, strelo.
Dober strelovod, če nI kje pretrgan, daje varnost vsem stvarem, ki so v njegovi bližini, ako so strelovodu tako bUzu, kakor je vrh strelovoda visok nad stvarmi. Hiše okrog zvonika z ^obrim strelovodom so prav varne.
Varnejše je v hiši, kakor zunaj pod nebom. Zunaj je bolje biti sredi ceste, kakor tik zidu, ■laatl če teče a trehe obilno vode.
V	hiši je varnejše prt dimniku, zlasti če ae dviga dim; nevarno je pod visečimi kovinskimi svetiljkaml, posebno če je električna napeljava montirana nanje, blizu vodovodnih in plinovlh cevi, blizu zidu, v katerem ao močni železni drogovi vzldani-
Kadar se silno bliska, imajo ljudje navadno največji strah- Kadar se močno zabil aka, strele ali groma pa še ni slišati, marsikdo nestrpno gleda, ali bo v tem bllaku vanj treščilo- Pravzaprav je pa tedaj najbolj varen, ker je ravnokar nekam treščilo In je napetost strele za nekoliko zmanjšana; kamor strela udari, tam sta bllak in udarec (pok) ob jed-nem-
Kadar so oblaki že prav daleč, ni nevarno, ker mnogo drugih predmetov, ki so streli bližji. O^di kadar so oblaki prav visoki, atrele ne bijejo na zemljo; če kedaj udari iz silne vi-fiine, udari na predmet, ki je nad večjo okolico najvišji, torej je tudi takrat nevarnost manjša.
V	posebno tolažbo vam bo, če boste znali hitro presoditi, kako daleč bo atrelonosni oblaki, kar ni teško. Mi vemo namreč, da se grmenje ali treakanje (pok) povzroči v ravno tistem trenutku, kakor ae sabllsne- Kadar udari prav blizu naa, tedaj allSimo grom ali treakanje (pok) : osneje kakor bliskanje, kar pride od tod, da svetloba silno hitro preleti do nae, glas pa gre bolj počasi. Ker vemo hitrost
Svetlobe in hitrost glasu, zato lahko pri vsa-jokratnem Wlelra, za katerim, ae вШ grom.
lahko Izračunamo daljavo tiatlh oblakov, Iz katerih atrela udarja. Bllskova svetloba pride do nas tako hitro, da za nad račun smemo reči, da je že pri naa v tistem trenutku, ko skoči. Olaa pa se pomika počasneje, preleti v vaakl sekundi približno SSd m, torej v treh sekundah en kilometer- Kadar ae torej bliska, začni Šteti sekunde od trenotka, ko se je zabllsnllo, pa do groma; če naStejeS eno sekundo Je atrelonosni oblak daleč 333 metrov; če naSteJefl dve, je oblak daleč dvakrat toliko, namreč 666 metrov, če naSteJeS tri je trikrat toliko, torej 909 metrov; en meter manj kot 1000 m ali en kilometer v treh aekundah- Včasih je grmenje atraSno, to Štetje daljave pa nas pouči, da ni najmanjše nevarnosti, ker Je strela že tako daleč, da Ima bližjo pot do drugih predmetov-Tudi to je prav lahko Izračunati, če prihajajo atrelonosni oblaki vedno bližje ali se že oddaljujejo. Ako namreč prlmerJaS več bliskov tn najdeš, da je čaa med bliskom in grmenjem vedno večji, ae obtak oddaljuje od tebe; če je čaa vmes vedno manjši, prihaja oblak vedno bližje.
Poučimo ae kako je atrele treba varovati, da ne bo žrtev.
Ako ste ob hudi url na kakem hribu, atoplte na najnižji kraj, ker v vrhove gora la hribov rade bljejp strele.
Vedrit pod visoko drevo se hodite nikoli; Izberite ai najnižje od visokih drevea, vsaj kakih 10 metrov oddaljeno; najboljše drevo Je bukev, najalabše hraat-
Ce ni nizkega drevja, bodite rajši mokri kot mrtvi, ostanite na planem.
Večjo ali manjšo nevarnost spoznate po oddaljenosti atrele; kadar Je med bliskom la grmenjem prav malo čaiaa, manj ko eno aekuado. Imejte nevamoat za resno, in al gotovo izbe-
rite kraj najnižji- Ce ni med bliskom In gromom skoraj nič časa, takrat je nevarnost prav velika; strelonosnl oblaki so blizu in.človeškp telo vleče strelo nase; ako ni v bližini višjih predmetov. Je najbolje leči na tla, toda ne blizu kakega jarka, kjer dere voda; Ce imate kaj železja ali drugih kovinskih stvari pri sebi, odložite od sebe-
Kdor je blizu doma, naj gre v hišo- Suha ' obleka In suhi prostori, so slabi prevodniki atrele; če prav bi atrela udarila v poelopje, človek navadno ostane pri žlvljenju-
V hiši navadno И1 tr»oa posebnih s»rrb; imeti; a če je kedaj strela prav blizu in hoče kdo l«kati največje varnosti, naj ne hodi bhzu dimnika, ne bllza vodovodnih In pligovih cevi, ne blizu stene, kjer je več kovinskih predmetov tam- Vsaj eno okno naj bo na rahlo odprto, da se človek ne zaduši, če atrela udari; nevarnost radi enega odprtega okna ni nič večja, a več oken odpirati ob neurju pa nI priporočljivo ker nastane prepih, ki pa lahko opaano vpliva radi atrele.
Pri vsakem najmanjšem grmenju tresti se in iskati najvarnejšega kraja, ni pametno. Dokler so strelonoani oblaki prav daleč, ao tako malo nevarni, da je naše življenje bolj brez skrbi pred njimi, kakor ob lepem vremenu pred navadnimi nezgodami, za katere ae nič ne menimo.
Po vtisu močnega grmenja ae ne plašite, če ne povedo drugi vzroki, da.je nevarna Kadar sodite, da Je zares nevarno, takrat iščite varnosti, toda ostanite mimi tudi takrat; v Božji roki smo; Bog nas lahko obvaruje ali udari, kjer hoče.
Zelo veličastno je neurje po noči, ko veter veje vodne curke padajoče iz oblakov, v katerih se lomi avetloba bliskov v vaeh barvah, ki apominjajo na mavrico- Kdor Ima fotograflčni aparat naj poskusi po noči ob neurju fotografirati bliskajoče ae atrel«, bo imel veliko užitka od tega.
Ml fl UIStl7
Mil« *гм/« Mđolfmt m тШшк pr»$v*4 in civilizacije
lova dežela hmelov na Vzhoda
Kako se namerava naseliti nova ozemlla
Vedno bolj M M daj podajajo misli, po katerih naj ee in ae bodo naselili nemški kmetje na Vzhodu. Izbor najboljših po značaju In delu, ne po premoženju, ne bo poloien tam v mehko pripravljeno poetelj, temveč si mora priboriti novo domovino, kajti samo tako bo pridobljena dežela za notranjo posest za sedaj živeči rod in rodove, ki jim slede. Boju z orožjem mora slediti boj a plugom In duševno tsobras-bo nemškega kmeta.
Naselitav Vzhoda ni življensko vprašanje samo za nemški narod, temveč za vso Evropo, in nemški narod bo svoj položaj v Evropi samo tedaj obdržal, Ce raste istočasno z velikostjo njegovih bodočih nalog. Ta rast pa Ima samo en gotov vir, ravno kmečki stan.
Kako si predstavljamo naseljevanje" Vzhoda ? Za to BO že dane smernice. Načeloma bo tvorilo 25 do 40 ha kmečlte obrate; dopolnjeni bodo z malimi in velikimi obrati. Tak sestav Izravnava pridelovanji. Naseljevanje bo pa tudi zopet oživelo mala in srednjevelika mesta Vzhoda z zaposlitvijo obrti, ki bo oplodilo nemško Industrijo z odjemom njenih izdelkov. V ostalem bo naseljenec lahko brez močne omejitve od zgoraj svojo osebnost popolnoma in svobodno razvijal In dokazal svojo zmožnost. Imel bo kot sosede domačine iz stare domovine in s njimi uitanovll »roteno ikupnost. Kmečka kultura bo dobila novo mesto sa svoj razvoj, v zidanju hiš, v oblikovanju pokrajine,
v legah In navadah, v gojitvi duhovnih dobrin nemškega porekla. Nove vaal bodo poaestrlme krajev v bivši domovini In zveza med obema ee radi možnosti eedanjega čas«^ glede premagan ja prostora ne bo pretrgala, kot tega v prejšnjih časih nI bilo mogoče preprečiti. Zadrufena in medsebojna pom«)č bo olajšala začetne težave in kasneje jamčila za uspehe posameznika. Pravilno dedovanje In pravilna Ubira zakonskega druga, veliko otrok Ш zdrava vzgoja otrok bodo zagotovili veliko In srečno bodočnost In bodo napravili novo naseljena ozemlja za nekaj več kot samo za žitnico ve-likonemikega Reicha in Evrope, temveč za trdnjavo narodnega življenja In zagotovitve življenja. Od tu se bo razširjalo kmečko Ш-Sljenje na celokupen narod.
V zaključenih ozemljih domovine bodo sestavljene skupine naseljencev. BauerniMhrer, ki jih vodi, bo iel Ж njimi, kajti tudi on sapn je naseljenec. Nato se začne v naseijeniškem ozemlju pionirsko delo Naseljenec naj pri oblikovanju svoje nove domačije sam sodeluje, da odgovarja njegovim • zahtevam In potrebam. Samo tako bo položen temelj za vkorenlnje-nje z zemljo. Poleg kmeta bo poljedelski delavec z lastno zemljo, že vnaprej je treba misliti na naselitev družin poljedelskih delavcev in tudi samski nemški poljedelski delavec bo našel na novem Vzhodu hvaležno polje za delo In podvig.
Sadile zelenfaio kot dragi pridelek
Tudi na vrt« kot na polju ee lahko v enem letu pridela več kot pa samo z eno žetvijo na Isti ploskvi. Možno je splošno povečanje dohodkov. Na tako večkratno Izkoriščanje se mora polagati največjo pažnjo, ker se s tem več pridela, ne da bi bilo treba povečati obdelovalno ploskev. To je pa važno posebno v vojni, v kateri so mora poleg zelenjave pridelovati tudi žito, oljevite sadeže, krompir itd. v povečani meri.
S početkom spravljanja zgodnjega krompirja, ogrščlce, ozimnega ječmena in siičnega postanejo v poljedelskem obratu proste ploskve, ki BO še pripravne za pridelovanje zelenjave. V ozemljih z ugodnim podnebjem se lahko z uspehom izvede tako drugo pridelovanje- Pri drugem pridelovanju je treba paziti, da imajo rastline razmeroma samo kratko dobo za rast na razpolago. Zato prihaja v poštev samo taka zelenjava, ki lahko dozori do tedaj predno nastopi mraz — okoli srede oktobra- Najvišje pravilo je, da se opravi drugo pridelovanje čimprej bo mogoče. Pomnimo, da je en dan rasti poleti enako vreden kot 8 dni v jeseni-S polja je radi tega čim prej pospraviti glavno žetev- Neposredno nato je treba zemljo takoj obdelati, da se na njej lahko posadi vdrugič. Zemljo naj se radi tega čimprej obdela, da radi prehitre sončne pripeke ne postane zemlja kepasta in trda-
Pri drugem pridelovanju zelenjave Je torej treba hitrega dela, da imamo uspeh- Dvakratno izkoriščanje zahteva tudi primemo oskrbo z gnojili. V zvezi z obdelovanjem zemlje jo je treba pognojlti s kalijem in dušikom, pri čemer je del dušika dati prt obdelavi, z gnojnico, ostanek pa kot gnojilo mladim rastlinam. 8e enkratno gnojenje s hlevskim gnojem se lahko v splošnem opusti, tudi e fosforno kislino, če je bilo z njo popreje zadosti gnojno-
Potrebno seme ali sadike moramo pravočasno nabaviti. Seme naj se uporabi po možnosti luženo, 8 čimer se pospeši kalltev- Za nasad uporabimo samo zdrave, jedrnate sadike.
Za drugo pridelovanje lo poaebno spotobnl pravi ohrovt (zeleni ohrovt), nizki fižol, jedil na koruza, grah, zimska endlvlja, kolerabe. ?p!naCa Itd.
Pravi ohrovt se lahko sadi do srede juliju, 45 krat 60 cm vsaksebi. Važno je, da se globoko in močiiQ veadi, goeeboo, če je vreme suho.
Nljski fliol pride v poštev samo za nabiranje zelenega. Uporabiti je samo zgodnje sorte, n. pr. »saksa fižol«. Sejati ga je po možnosti začetkom julija, V ozemljih, kjer zgodaj nastopi mraz, je setev rlskantna.
Jedilna koruza je še malo razširjena zele-njadna vrsta, katere storže se uporablja Se mlečne. Poseje se do srede julija po 20 — 30 krat 50 cm vsaksebi- V topli gredi vzgojene sadike se sade lahko tudi še kasneje- Brezpogojno jih je posaditi posamič- Lđstl In stebla so Izvrstni kot živinska krma.
Grah. Tu velja v splošnem ono kot pri nizkem fižolu. Ob veliki suši ni priporočljivo drugo pridelovanje graha.
Zimska endl\ija se ravnotako kot glavnata solata prav dobro prideluje kot drugi sadež.
Kolerabe, začetkom julija posajene, dajo dober pridelek- Priporoča se »modra slanina« in »goljat«. Sadi se 30 krat 40 cm vsaksebl-
Siplnača se seje za zimski pridelek koncem julija, začetkom avgusta- Posebno se priporoča vrsta »matador«-
S tem je naveden seznam običajnih zelen-jadnih vrst, ki so prikladne Se za drugo pridelovanje. Na bolj intenzivne kulture navajeni vrtnar bo poleg tega znaSel Se kaj drugega. Pri kmečkih obratih se je ozirati na bolj navadne kulture- Samo ob sebi umevno je, da igra vreme odločilno vlogo- Ob stalni suSi moramo novo posejanim sadikam zalivati- Da sadik ne napadajo Skodljiyci, jih moramo pravočasno preganjati in tozadevno Se prej vse po-kreniti- Tudi zemlja se mora ponovno obdelati-S Se enkratnim pridelovanjem zelenjave na praznih ploskvah se lahko pridela še veliko zelenjave za preskrbo prebivalstva- Važno je, da se povsod, kjerkoli je možno, posveča pažnjo ponovni pridelavi zelenjave, da bo popol-nom# krita povečana potreba zelenjave-
Dvojl(!k štorkelj, ki je gnezdila n* ttrehl ■kednja v vasi Hoevem pri Mlodnu Se leta, je etoe raje izostala, ker — kot n je ugotovilo — ni eioveSka roka oSistlla gnezda, kot je bilo
to v navadi. Ker so prcblvnlcl »po svoji dolžnosti« to naknadno storili, je prišla tudi stara dvojica štorkelj in poživlja vaško življenje kot vedno poprej.
Tudi enoroki bodo lahko uporabijali pisalni stroj
Po dolgem prizadevanju se je kon&no posreSilo izdelati pisalni stroj za ljudi, ki imajo aamo eno roko. Odslej bodo Ifthko uprabljali pisalne atroje tudi invalidi, ki so izgubili eno roko bodisi pri delu ali na bojišču. Enorokemu človeku dela pri običajnem pisalnem stroju največje težkoč« tipkanje velikih črk in ločil, ko je treba uporabiti obe roki za prestavno tipko, —. Za ta primer so našli zelo praktičen hod. Na obeh straneh pisalnega stroja so nadomestili po eno Stirioglato tipko in tako zadostuje ena roka tudi za prestavo. Enoroki ljudje pa potrebujejo olajšavo tudi pri potiskanju papirja v stroj. Novi pi-* salni stroji imajo posebna držalca, # po-i močjo katerih se prav lahko potiska v stroj papir. Na desni strani ima stroj #*, enoroke posebno ročico, ki skrbi ш to, da se lahko držalo papirja poljubno uporablja. •
S pomočjo teh naprav na pisalnem stro» . ju lahko tudi enoroki ljudje hitro pišejo. Vse naprave eo preizkušene in praktične,, tako da se enorokim ni treba dolgo učiti. Poleg običajnih izdelujejo sa enoroke tudi ročne pisalne stroje.
Siftem navicertoT
Za kontroliranje nevtralne- trgovin« r»bl
Angliji in Ameriki sistem navicertev.
Anglija in Amerika zahtevata za vse bl*-< go, ki ga prevažajo nevtralne ladje, bla- -govni potni ali spremni list, tako zvani na* , vicert, ki ga izdajajo konzulati le na podlagi temeljitih preiskav. Preiskave" obsegajo ne samo poreklo in končnoveljavno namembno postajo blaga, ampak tudi celotne poslovne in gospodarske prilike ter odnošaje udeleženih tvrdk. Zlasti presku- . šajo tudi, ni li pri uvozu blaga v,kakšno , nevtralno državo prekoračep kontingent, ki 90 ga določili Angl^ in Amerikanoi in ki , ne sme biti višji o4 dvomesečne ?aloge. Nevtralne tvrdke morajo po angleških in . amerikanskih oblastih določenim preskuik-valcem dati pojasnila in vpogled v svoje trgovske knjige. Vse blago, ki ga pravašajo ^ nevtralne ladje in ki nima navicerta, se 8а-^ - '» seže. Tudi zt^ ladjo, ki prevaža blago, za-< htevajo Angleži in Amerikanci, ustrezen, spremni list. Sistem lavicertov, ki naj zagotovi totalno blokado proti Nemčiji, na« .. sprotuje mednarodnemu pravu.
SoclalnopoliličHi ођгогпЈк
Mladinski dom v Dolsburgn
Da se poklicno zaposleni mladini začasno, £• to zahtevajo vojne razmere, nadomesti domača hlla, je doloWla mestna uprava Dulaburga blv-60 uboSnico v Neudorfu, lepo sodobno urejen« stavbo, za mladinski dom, v katerem dobe mladeniči kot tudi deklice, ki so zaposleni, nadomestilo za morebiti pogrešano domačo blio- V vsakem oziru skrbe za nje In ee bo zate veaka mati lažje odločila, da z mlajšimi otroci za? časno zapusti domovino.
IVai knjižni коШек
Iz »Dle hundert klelnen BUcher« (»Sto malih knjigi), ki jih izdaja Kari H Bischoff, Ver-lag, je sedaj izilo pet novih knjig.
Adalbert Sttfter-Oeaellachaft (družba Adal-berta StUterja) Izdaja ^Adalbert Btlfter Alma- . nach lMl/412. Globoka povezanost pesnika, slikarja, popotnika in človeka Adalberta Stlfter-. ja vpliva Iz tega lepega zvezka na bralca po-' sebno ganljivo-
Emil Fucha obravnava v svojem >Romanti-sches BUchlein« kraljevsko Igro In ga gleda enkrat raz popolnoma drug vidik! Zato mnoga ' novega, zanimivega, dragocenega za znanje!
Adolf Glassbrenner daje naslov »Bllder mđ ' Trttume aus Wien« (»Slike In sanje is Wlenat) svojemu delu. Wlen Franza H. In njegovega prebivalstva Feakov se nam pokale v vsem svojem prekipevajočem veselju do Slvljenja la v ljubeznivem ironlzlranju samega sebe т teh ° finih spisih.
Dve pripovedki svojevrstne mikavnosti In Ir-' moglavega močnega sloga pod naslovom »Der trotzlge See« (»Kljubovalno jezero) seznanjata bralca z mladim pesnikom Fritz Knollerjem, kateri obeta še zelo veliko.
Hans NlederflUir рогоб* xgoWeao r wIpi »Alt.W1ener Theater (»OleđaUite sUngvWto* пал) o zgodovini staregm dtrnajskegi gMidU iCa, pa vseeno ustvarjajoče pregledno prve začetke vse do ustanovitve Burgtheatra. (Veftk zvezek v kartonu obsega okoli 100 straoi ia stam 1# KM4 .
8tr,n 8. — Stev. 58.
K?-BAWANKEV BOTE
Srpđn, 7. Julija 1943.
AWTLICHE БЕКкШТПкСПтОЕ^
Eieraufruf
Das Landesernabrungsamt Karnten gibt fUr den Reich«-gau K&mten und als Referat Emahrimg und Landwirtschaft des CdZ fUr die beaetzten Geblete K&mteiui und Krains be-kannt:
In der 51. Zuteilungsperiode, das let vom 28. VI. bie 36. Vn. 1943, werden an jeden Versorgungsberechtigten 2 Eier ausgegeben und zwar auf den in der 51. Zuteilungsperiode geltenden Abschnltt a der Reichselerkarte 1 Ei und auf deB Abschnltt b 1 Ei. Die InWber der Reichselerkarte nnUssen die fUr die 51. Zuteilungsperiode bestimmten 3estellschelne so-gleich ble elnem Elerklelnverteller abgeben, welcher sle bel eelnem zustKndlgen Ernfthrungsamt Abt. B gegen Bezug-Bchelne xuntauscht und damlt die Eler beeieht. Die Ausgabe der Eler an die Versorgungsberechtlgten wlrd jedoch erst in der 2. Htllfte der Zuteilungsperiode mSglich sein.
KUgenfurt, den 28. VI. 1Ш.
lAndcaernahrungsamt Kiirnten
Berufsfadis^ule iiir Handlenerwaflen» Ferladi
Umfassende theoretlsche und praktlsche Ausbildung fUr BUchsenmacber, SchSfter und Waffengraveure- Anraelđungen fUr das Schuljahr 1943/44 an die Dlrektlon-
• Vber Anordnung dee Relchsverbandee ist der Betrieb wegen Urlaub vom 19. bls 30 Jull 1943 gesperrt- Frani Holz-hacker, St. gepr. Dentist, Kralnburg, Adolf-Hltler-Platz 8.
Po naredbl. državne zveze je obrat radi dopusta od 19 do 30. julija 1943. zaprt. Fran« Holzhacker, drž. Izpr. dentist, Kralnburg, Adolf-Hltler-Platz 8.
KMETOVALCI
pozor!
Tie роктаг|епе In zažgane elekironmtorje Vam popravi in ргет1}е
S^nton ^nll
L#*

t*


KItratner S>lrale l%r. iS
nt'
^*0^	Domsdiale
Dt. Stanislaus Skul, Kralnburg, ordinlcrt oicht топ 1. lull bis 15. Juli 1943.
SENF
abrik C.Wenger agenlurt
КАРРЕЕшш
abrik C.Wengor Klagenturi
KAUFHAUS
НЕШИ
KLAGENFURT
HILFT
PUNKTE SPAREN
durch R«paralur von Sfrđmplan und TrlkolwSsche
ШеЛкофа*
Malo rabljen ma-| Kupim dobro I 11 gepclj pro- ohranjeno Iclavir-
Službo dobi
Čevljarskega vajenca sprejme J. Б runner, Schu-
machernicister, • Spletal a. Dr.
3387-1
Dimnikarski vajenec se takoj sprejme. Vprašati pri Martin Stcffe, Kronau 157. 3304-1
dam. Poizve se pri Paušič Gre-|gor, žaga Košir, va- Kronau. 71J2-6
Krojaškega _
jcnca takoj sprej-h i.s„; pisalni
pult s predali vak, Scdinei^rei	^a RM
Kralnburg, Hin terhausgassc 10.
707-1
Prodam
Vajenca za so-darsko obrt, krepkega, 14 do 15 let starega, takoj sprejmem. Vsa oskrba v hiži. Josef Ho-mann, FaSbinder Laak a. d. Zaier, Bahnhofstr.
706-1
Silolak, svetal, cortiUn, proti bramorjem, sol zoper plevel ter druga varovalna sredstva za rastline dobite pri Franz Napotnik, Eisen- und Far-
benhandlung, Kalk- und Ze-mentniederlage,
Klagcnfurt, Krcfclderstr. 9 Ruf 3009.
bo.— ali zamenjam za kaj drugega. VpraJati Adolf-Hitler Platz lo-I. Kralnburg. 723-6.
Blagajne, varne pred ognjem in vlomom, omare za spise in knji- o" _ ge: Hans WernigP^^'.
sko ali kromatič-no harmoniko od
24 do 120 basov. Dam dve F. ok-tavski harmoniki ali katero drugo protivrednost. — Wodovnig Franz Turkenkogcl №. 32. Post Wal-degg. iW92-j.
Globok otroški Mizarski mojster, voziček zame- vdovec, star бО njam. Ponudbe let, brez lastnega na K. B. Krain- stanovanja, bres
burg pod „Menjava" 697-15.
Kupim nov ali dobro ohranjen gramofon s ploščami. Ponudbe na K. B. Krain pod štev.
Klagcnfurt H«i-drichstrafie
3393-B
ESSIG
Гabrik CWanger Klagenturi
Wir kaufen laufend
aus nachwelslichem Privat-hesiti (tut erhaltene Uniformen jedweder Art. Mttntel. VVetterkrSsren, Blusen. Нозеп. Uniformkappeii. PelzmHntel. PekrUcke. Pelzwesten, Leder-u. Filastiefel, moderne SchuQ-waffen. Kontrolluhren aamt ZubehBr Fahrrftder. leiehte
MotorrBdor. Sildostdcuteclier WnehilienBi. 'Klasfenfurt. FelđmareehBll-Conrari-Platz Nr. 9, Ruf 10-80.
Globok otroški voziček prodam •za 100.- RM. Slokan, Laiba-cherstr. 7. Na ogled dnevno od 9 — 12 ure
708-6
Knplm
Kupim kuhinjsko kredenco in o-troško posteljo. Cenj. ponudbe na K. B. Krainburg pod štev. 705-7
ZAHVALA
Za va« izraze iskrenega sočutja, ki st« палп ga Izkazali ob tako tragični smrti nagega dragega In nepozabnega
FrancUa
Izrekamo tem potom prisrčno hvalo. Posebno zahvalo smo dolžni spremstvu in vsem, ki so obsuli prezgodnji Francltov grob z tako obilnim cvetjem in venci-
Falkendorf, 29. VI. 1943
Družina Oblak-ovB
Kupim dobro ohranjene gramofonske plošče! Ponudbe n» K. B. Krainburg pod hev. 712-7
Dopisi
Kugim boljše vr ste fotoaparat 6x9 na film, opt. F. 3,6 ali 4,5 s „Compur"-2apo-ro. Zanj dam tudi novo moško zapcstno uro s 15 kamni. Razliko doplačam ali dam v blagu. Ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod „Gotovina ali blago" št. 727.7
Mlad gospod, v zakonu varan, _ zato ločen, želi
spoznati dekle ali pošteno ločenko, ki bi mu vračala zvestobo in ljubezen. Za dano zaupanje ji ne bo žal. Dopisi s sliko pogoj. Pišite zato še danes na K. Bote Krainburg pod „Sreča vrni se II." 730-20.
otrok, zdrav, mladostno svež, majhne postave, ne alkoholik, miroljuben, želi poročiti gospodično ali vdovo z lastnim stanovanjem. Govori nemško. Slika zaželena. Ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod „Idealno srce" 3876.
ženitve
Menjam
Išče «e za nakup: nekaj vagonov smrekovega, jelkovega, borovega lesa, 1W. in 26 mm, 8 do 17 cm, partrelno ali konično, iz žage alt trgovine v №seh kakovostnih razredih. Visoka ttopnja nujnosti Ponudbe na Hans iTraninger, Holz groKhandel, Kla igenturt, Vglker-Imarkter Strafie, iBahniibersetzung. I	1088-7
Zamenjam kravo z drugim teletom za telico ali mlado kravo čez polovico brejo sti. Prodaja ni izključena. Franz Greiser, Krainburg, Seel. Str 32	725-15
Fotoaparat, malo rabljen, dam zi dobroidočo moSko zapestno uro z primernim doplačilom. Ponudbe na K. B. Krainburg pod 728-15.
Kuhinjsko kredenco, mizo zamenjam za žim-nlco ali dobro moško kolo. Krsto Vojvodič Afiling, Adolf-Hitler StraCe 13,
Fant, osamljen, želi spoznati go spodično 20 do 3 let, vesele narave, dobrega srca, ki bi ga zvesto ljubila. Prednost imajo šivilje. Slika zaželena, ki se diskretno vrne. Cenjene ponudbe na Kar, Bote, Krainburg pod „Čakam Te" št. 726-21.
23-letni mladca nič, ki je pri vo« jakih zgubil sluh
in je izučen obrti, želi zaradi ženitve spoznati čedno in pošteno deklico, staro od
18 do 22 let. Dekleta usmilje-nega srca naj pošljejo resne ponudbe s sliko, ki se zajamčeno vrne, na K. Bote Krainburg, pod „Osamljen" št, 720-21.
Takoj želim poročiti ločenko ali vdovo do 40 let staro. Samo resne ponudbe na K. B. Krainburg pod „Nov dom" 722-21.
Izgubljeno
28 let stara vdo-vj želi znanja z do 35 let starim gospodwti, dobro situiranlm, inteligentnim in neporočenim. Slika zaželena! Diskretnost zajamčena. Samo res' ne ponudbe pod Šifro „Neporočen" na K. Bote Krainburg.
731-'iO
Opozorilo Dotično osebo, ki je dne 39. VI, dopoldne iz Ho« manove veže Ч Laak odpeljala žensko kolo, i# znana in je bila opažena, pozi'-vam, da kolo v.
teku osmih dni vrne na istd (vzeto) mesto.
724-28
Razno
Za odgovore na oglftse je potreba vedno priložiti znamko z« od* govor, ker romajo vpraianja, kjer ni plačan odgovor, v koS.
Karaw. Bote.
RAZGLAS
Kamtnerische Landes-Brandschaden Versicherungs - Anstalt, Klagenfurt
Alter Platz Nr. 30 ■ Telefon Nr. 1846, 1847
Die Kšlrntnerlache Landes-Brandschaden-Vereicherungs-Anstalt (Mmtnerska zavarovalnica zoper škode po poiaru) Klagenf urt spreminja z odobren jem RelchMtatt-haltra v kamtnu z dne 18. maja 1948. 1. št. Vl/c-1629-1943 In Reichsaufslchteamta fUr Prlvatversicherung (državnega nadzornega urada za zaafebna zavarovanja) odd VII, Wlen, z dne 2. junija 1943 Tgb. Nr. VII-40-19/1943 5 2 svojih' pravil In z odobrenjem Reichstatthaltra v KKmtnu z dne 5 marca 1W3. 1. G- K 711-3/D In Reicheaufslchte-amta flif- Privatvertlchenmg, odd vn, Wlen, z dne 13. marca 1943. 1. Tgb Nr. vn-9T/10/1948 IS »• In 11
.TI paragrafi se glas; sedaj:
i 3.
Zavod temelji na načelu vzajemnosti In zavaruje posredno in neposredno poslopja In premične reči zoper škode po požaru, streli, razpočenju, nadalje steklo in zvonove zoper škode po prelomu In razpoki, In opravlja dalje zvezano zavarovanje pohištva, zavarovanje proti vlomu, proti škodam po vodovodu in po viharju.
« 9.
1.	Zavod tvori razen prenosov prispevkov In rezerv za še ne odločene škode zakonito varnostno rezervo za kritje izrednih zgub, rezervo za kritje izrednih zgub. rezervo za kritje oskrbovalnih zahtevkov uslužbencev In njihovih svojcev (oskrbovalno rezervo), rezervo za negotovo letno potrebščino in prosto rezervo.
2.	Ravnatelj je opravičen, da e pristankom sosveta tvori še nadaljnje rezerve
3.	Varnostna rezerva mora znašati 2 odstotka celotne zavarovalnine,, najmanj pAf en milijon Relchemark; visokost letne dodelitve iz poslovnega prebitka vseh zavarovanih panog določa eoevet po predlogu ravnatelja.	■*
4- Oskrbovalna rezerva mora doseči za kritje vsakokratnih oskrbovalnih zahtevkov uslužbencev potrebni, matematično Izračunani dolžni znesek. Visokost letne dodelitve določa ravnatelj s pristankom sosveta-
111-
1.	Prebitki 8в uporabljajo плјроргвј za povračilo kakšnega morda iz sredstev Reiche-gaua prejetega predujma, potem za predpisno nabiranje varnostne rezerve.
2.	Ko j« varnostna rezerva dosegla predpisano višino, so njo presegajoči prebitki po ravnateljevem predlogu po sklepu sosveta lahko zbirajo odnosno uporabijo za zmanjšanje rednih prispevkov (povračilo doprinosov) ali odkatejo nadaljnjim rezervam po določilih § 9 odst. 1. in 2.
3 Zavod lahko s pristankom Relchsaufslchtsamta fiir Privatversicherung nabira oziroma uporabi prebitke za zmanjšanje rednih prispevkov (povračilo doprinosov), Se preden je zbrana varnostna rezerva.
4. Primanjkljaji se krijejo najprej Iz rezerve za negotovo letno potrebščino In iz varnostne rezerve, ako sta porabljeni, iz kredita Reichsgaua in če je ta izčrpan in če Reichstatthalter v K&mtnu ne krije primanjkljaja na kak drug način z doplačili članov zavoda.
e. Doplačila se Izračunajo v polnih odstotkih v dotičnem letu vplačanih zavarovalnih doprinosov, če so plačane premije naprej za več let, tvori osnovo izenačenja na eno leto odpadajoči delež doprinosa.
Jamstvo članov za doplačila ugasne po dveh letih, računčl od konca tietega poslovnega leta, Iz katerega izvira primanjkljaj.
Izstopajoči člani jamčijo še za poslovni primanjkljaj tistega poslovnega leta, v katerem je dospel zadnji prispevek, in sicer tudi v prej navedeni dveletni dobi.
Ce se med poslovnim letom zviša ali zniža prispevek, se vzame za pre računanje doplačil kot osnova višji znesek.
Sosvet sklepa po ravnateljevem predlogu o razpisu in visokosti doplačila članov zavoda.
člani zavoda se obveščajo o predpisanem Jim doplačilu o priliki dospelosti prve prispevka po sklepanju o doplačilih. Doplačilo se mora potem plačati hkrati ob ravnokar navedeni dospelosti prispevka-	^
2e izstoplvSi člani morajo plačati doplačila v 14 dneh po izdanem pozivu