-
1. štev.
V Ljubljani, dne 17. julija
Slovenski
Napredno kmetsko
Izhaja vsako soboto in velja do konca tega leta 1 K za Avstro - Ogrsko, 1 marko za Nemčijo, 2 liri za Italijo in '/s dolarja za Ameriko. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 20 vin., vsa stran 60 K, pol strani 30 K, četrt strani 15 K, osminka strani 8 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo .Slovenskega Doma* v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5, 1. nadstr. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina in oglasi se naj pošiljajo upravniitvu ..Slov. Doma" v Ljubljani.
Kaj hočemo?
Odkar je prenehal »Rodoljub«, pojavili so se na Kranjskem razni napredni listi, toda vsled svojega preozkega delokroga niso mogli priti do prave veljave. Seilaj smo srečno združili te liste in na mesto razcepljenosti stopa novi enotni »Slovenski Dom«.
»Slovenski Dom« je napreden slovenski kmetski list. S tem je začrtan jasno njegov delokrog.
»Slovenski Dom« bo stal na braniku za našo slovensko domovino, za naš slovenski materinski jezik, za vse gospodarske in narodne pravice našega naroda. Ni si zastonj izbral tega imena! Listu je pro-cvii in blagostanje slovenskega naroda nad vse. Služiti domovini in teptanemu slovenskemu narodu, je prva in glavna naloga »Slovenskega Doma«.
Toda slovenski narod in posebej še slovenski knietski stan na Kranjskem nima samo zunanjega sovražnika, enako močnega sovražnika ima tudi v svojih vrstah, a ta sovražnik je nazadnjaštvo, starokopitnost in brezbrižnost za lastni napredek in vse tiste, ki te senčne strani spretno izrabljajo v svoje osebne in strankarske namene.
»Slovenski Dom« je napreden list, za' to bo pozival in učil rojake samostojnosti, samozavesti in ponosa, toda nikdar ošabnosti. Neodvisen je slovenki kmet na svoji zemlji, neodvisen mora postati tudi v mi" šljenjn in odločevanju. Jerobov in vsiljivih voditeljev ne rabi, pač pa iskrene sobojevnike, prijatelje. Buditi torej samozavest kmetskega ljudstva, navajati ga k samostojnosti, biti mu jasno glasilo njegovih gospodarskih in stanovskih koristi, a gojiti tudi sporazumi jen je z drugimi stanovi slovenskega naroda, to je druga naloga »Slovenskega Doma«.
Človeška družba sestoji iz različnih delov in stanov, ki so drug na drugega navezani. Cim bolje se medsebojno razumejo in drug drugega podpirajo, tem bolje se vsakemu godi. I/, tega sledi, da ne sme noben stan drugega tlačiti, ako hoče, da je napredek vsestranski in blagostanje splo-
šno. Tej misli bo služil tudi »Slovenski Dom«.
Ne pozabimo pa povedati svojega stališča o veri in duhovništvu! »Slovenski Dom« je političen list, z vero se nima ba-vi ti, pač pa mora nastopiti proti vsaki zlorabi verskega čuta in obredov od strani duhovnikov v politične, strankarske in osebne sebične namene. Kdor deluje proti zlorabi vere, ta stori več za njo kakor tisti, ki jo v politične namene zlorablja. Vere in verstva torej »Slovenski Dom« ne bo nikdar napadal ali celo sramotil in komu jemal, pač pa bo nastopal najodloč-nejše proti vsaki zlorabi vere.
Vsakemu stanu primerno moč in veljavo, to je pravično in to je pošteno.
Stopite torej v krog vsi neodvisni, samostojno misleči rojaki! Postanite naročniki in širitelji ter dopisniki »Slovenskega Doma«! A še bolj bodite povsod si' ritelji — apostoli njegovega poštenega prizadevanja. Ne bojte se obrekovanja, no zlobnih napadov, ampak navdušeno pojdimo v boj za jasnimi, poštenimi našimi cilji, in zmaga bo naša poprej kakor si mislimo sedaj!
Proti sporazumnemu poštenemu delu za kmeta!
V ponedeljek, dne 5. t. m. je bil v Ljubljani v »Mest. domu« občni zbor naše Kmetijske družbe. Ta se je pod vodstvom naprednjakov krasno razvila, koristila neizmerno veliko kranjskemu kmetijstvu ter si povrh nabrala lepo premoženje, s katerim lahko uspešno vrši svojo nalogo.
Lep razvoj družbe in posebej še njeno premoženje pa je bodlo v oči naše klerikalce, zato so ponovno skušali dobiti družbo za svoje nečedne, nekmetske, samo strankarske namene, kajti dejstva so govorila, da so napredni kmetje in njihovi prijatelji brez ozira na politično mišljenje delovali pošteno in nepristransko in da je to delovanje rodilo najlepše uspehe. Pod naprednim vodstvom je družba spolnjevala svoj vzvišen namen, služila je po-vzdigi vsega kranjskega kmetijstva in
pomagala celo izvenkranjskim našim slo* venskim kmetom.
Naprednjaki so bili sami tako pošteni, da so dali v osrednjem vodstvu klerikalni manjšini večje zastopstvo kakor ji gre po pravici, po številu njihovih pristašev. Njim ni bilo za strankarske prepire v družbi, ampak hoteli so le mirno in vstraj* no delo za naše kmetijstvo. Klerikalci pa so napredno zaupanje grdo zlorabili v svoje strankarske namene. Da se jim to ni popolnoma posrečilo, je zasluga naprednih kmetov in njihovih ljubljanskih naprednih prijateljev.
Pod vodstvom znanega strankarskega hujskača, zaradi sovraštva in častikraje ponovno obsojenega pritlikavega Lam-peta,so torej pretekli ponedeljek klerikalci zopet naskočili družbo. Prihajalo je od vseh strani sumljivo veliko znanih politiku jočih duhovniških hujskačev in takoj so naprednjaki vedeli, pri čem da so. Kljub vsem pripravam in vsej tihi agitaciji klerikalcev pa so imeli naprednjaki na zborovanju zanesljivo večino.
Ne bomo se za danes spuščali v podrobnosti zlobne klerikalne nakane, ne bomo opisovali, kako so duhovniki začeli pretep, ko se jim je povedalo v obraz, da so nalašč sklicali občni zbor nepostavno, proti pravilom Kmetijske družbe. Vse to si prihranimo za drugič. Danes hočemo le na podlagi »Slovenčevih« poročil dokazati, da se je šlo Lampetu, Povšetu in vsem drugim njihovim pristašem za to, da dobijo duhovniki brezpogojno nadvlado v Kmetijski družbi, šlo se je zato, da se napredne kmete kratkonmlo zaduši. To kažejo jasno v »Slovencu« objavljeni sklepi.
Hinavsko poudarja »Slovenee« in poudarjajo po razbitem zborovanju v katoliški tiskarni zbrani klerikalci, da je Kiuc' tijska družba za kmeta in da nobeden drug stan nima pravice zahtevati, da bi bil kmetu za jeroba. Vse prav lepo, toda vse brezmejno hinavsko — Povsod si prilastujejo jerobstvo ravno duhovniki nad kmetom in noben drug stan. Povsod izrabljajo duhovniki kmeta, in če se ta ali oni ne ukloni, je brezverec, je malopridnež, hinavec, pa naj bo se najpoštenejši
glasilo.
1909.
človek na svetu. Duhovno jerobstvo so hoteli upeljati tudi v Kmetijsko družbo, pa se jim ni posrečilo, zato pa besni kličejo: »Vun z liberalci iz vseh zastopov in vseh odborov!« Prazne besede, onemogla jeza! Duhovniki so že tako izrinili povsod vse samostojno misleče in neodvisne može, kmete, kakor druge, iz vseh zastopov in odborov, kjer so le mogli ter se na njihovo mesto vsedli sami ali pa posadili svoje nezmožne kimavce. Tako so mislili narediti tudi v Kmetijski družbi. Niso kandidirali kmetov, ampak duhovnike, vpokojene oficirje in advokate! Nasproti temu pa so naprednjaki kandidirali res kmete, ki so s svojim vzornim naprednim kmetovanjem dokazali sijajno svoje zmožnosti.
Klerikalci so sklenili, da si pridobijo vse podružnice, češ: »samo pristopiti je treba in liberalce odriniti.« To so jasne besede, izgovorjene in sklenjene v onemogli jezi takoj po razbitem ponedeljkovem zborovanju. Kaj je klerikalcem za družbo, kaj za gospodarski napredek, kaj za dobrobit kmeta, prvo in glavno je, »odriniti liberalce.« To pa se pravi, odbiti in potlačiti vse samostojno misleče zavedne kmete, odreči sredstva vsakemu, ki se protivi duhovniškemu jerobstvul
Hvala vam, gospodje klerikalci, za pravočasno, neprostovoljno odkrito besedo! Veliko nas je, ki nas ne stre nobeno duhovniško nasilstvo in sveta naša naloga bo, da vzbudimo brezbrižne svoje sobrate kmete ter odpremo oči nesamostojnim kmetskim trpinom v našem taboru. Uničenje, razdvajanje, sovraštvo in maščevalnost širite vi pod krinko krščanstva, osamosvojitev od jerobstva in združenje pod zeleno kmetsko zastavo v bratsvu in slogi širili bomo mi v »Slovenskem Domu« in konca temu boju ne bo prej, dokler ne bo kmetski stan stal spoštovan in čislan, toda neodvisen in samostojen v človeški družbi, dokler ne bo na svoji zemlji res svoj gospod.
politični pregled.
Avstrija.
Poslanska zbornica je dovolila vladi proračun. Vlada je želela, da Iti zbornica še rešila zakon, s katerim bi ji dala pooblastilo, da sme skleniti trgovinske pogodbe s Srbijo, Romunsko, Bolgarsko in Orno goro. Temu so se uprli slovenski klerikalci pod vodstvom dr. Šušteršiča in češki agrarci pod vodstvom Udržala ter so pričeli v državnem zboru obstrukcijo, to se pravi, vložili so toliko nujnih predlogov, o katerih mora zbornica takoj razpravljati, da je bila onemogočena vsaka razprava o gori imenovanem zakonu. Vladne stranke in vlada sama so se trudile klerikalce in, češke agrarce pregovoriti, da bi odnehali od obstrukcije. Ti so
izjavili, da so pripravljeni odnehati od obstrukcije samo pod pogojem, ako državni zbor izreče baron Bienerthovi vladi nezaupnico, ker je napram Madžarom premalo varovala avstrijske koristi v Bosni. Vladne stranke so ta pogoj odklonile, vlada pa je na to odgovorila z zaklju-čenjem državnozborskega zasedanja. Posledice zaključenja državnega zbora so te - le :
Poslanci izgube imuniteto (t. j. sodišča ne smejo poslancev kazensko preganjati, ako v to izrečno ne dovoli državni zbor), izgube poslanske dnevnice po 20 K in i-azveljavijo se vse volitve v predsedstvo in razne odseke državnega zbora.
Kakšna bo usoda državnega zbora, sedaj še nihče ne ve. Klerikalci pravijo, da 1)0 sklican meseca septembra, drugi zatrjujejo, da bo sklican šele meseca decembra, drugi hočejo zopet vedeti, da bo državni zbor sploh razpuščen. V tem slučaju bi imeli nove državnozborske volitve nemara že letošnjo zimo.
Naša država je doslej živela v dokaj prijateljskih razmerah s sosedno Romunsko. To prijateljstvo se je za časa spora s Srbijo nekoliko ohladilo, ker Romunska ni odobravala povsem avstrijske politike na Balkanu. Da obnovi staro prijateljsko razmerje z Romunijo, je prestolonaslednik nadvojvoda Fran Ferdinand šel te dni v Sinajo obiskat romunskega kralja Karola. Sprejem s strani oblasti je bil sijajen, toda ljudstvo ga ni sprejelo posebno navdušeno. Vzrok temu so Madžari, ki na Ogrskem kruto zatirajo tamkaj živeče Romune. Ob sprejemu so nekateri hišni posestniki razobesili avstrijske zastave. Ljudstvo je te zastave snelo in jih sežgalo. Kot protest proti Avstriji prijazni politiki vlade je priredilo iiOO oseb iz najuglednejših slojev izlet v Belgrad, kjer so se bratili s Srbi ter jim prisegali, da se bodo do zadnji kaplje krvi borili s Srbi proti skupnemu sovražniku Avstriji.
Hrvatska.
Stališče bana barona Raucha, ki skuša z najkrutejšimi nasilstvi hrvatski narod ustrahovati, da bi uklonil svoj tilnik pod madžarski jarem, je baje silno omajano. Listi poročajo iz Pešte, da bo v kratkem prisiljen odstopiti. Oe se to zgodi, bo gotovo ustavljen tudi veliki proces proti 515 Srbom, ki jih je baron Rauch dal obtožiti hudolstva veleizdaje. To bi se moralo že zdavnaj zgoditi, saj je obravnava sama dognala, da niso ničesar drugega zakrivili kakor to, da so se imenovali Srbe, širili narodno zavest in se borili za pravice svojega jezika. A to še vendar ni nobeno hudodelstvo, najmanj pa tako, da bi se človeka predlagalo na vislice. Do sedaj so v tem procesu zaslišali 250 prič, ki jili je predlagalo državno pravdništvo. Sedaj zaslišujejo glavno pričo nekega Nastiča, o katerem je dokazano, da je
plačan vohun poizvedovalnega oddelka ministrstva zunanjih del. Da tak »poštenjak« ne bo ugodno govoril za obtožence, dasi so njegovi rojaki, je jasno.
Ogrska.
Pred meseci je nastal med vladarjem in madžarsko neodvisno stranko, ki ima večino v državnem zboru, spor radi volilne reforme in ogrske samostojne banke. Vladar je zahteval, naj se izvede volilna reforma na podlagi splošne in enake volilne pravice; temu so se upirali Madžari; neodvisna stranka pa je zahtevala, naj se razdeli državna avstro-ogrska banka, ki izdaja papirnati denar, v posebno avstrijsko in ogrsko banko. V to pa ni dovolil cesar. Zato je odstopila vlada, na čelu ji dr. Wekerle in Košut. Ker spora ni bilo mogoče poravnati, je vladar rešitev krize od-godil do jeseni ter poveril vlado do tega časa staremu Wekerle - Košutovemu ministrstvu.
Rusija.
Rusija je te dni praznovala 200 letnico bitke pri Poltavi. L. 1709 so Rusi pri Poltavi potolkli armado švedskega kralja Karla XII. Posledica te bitke je bila, da je Švedska prenehala biti velesila in da je na njeno mesto stopila Rusija. V proslavo tega pomenjljivega dogodka so priredili te dni v Poltavi velike slavnosti, ki se jih je osebno udeležil car Nikolaj z vsemi velikimi knezi.
Vojna med Turčijo in Grško?
Pred leti se je prebivalstvo otoka Krete, ki je večinoma grške narodnosti, uprlo proti Turčiji. Nemirom so napravile ko-n<>c velesile, ki so poslale na otok svoje posadki'. Letos so tii velesile sklenile, da bodo le posadke zopet umaknile. S tem je oživelo zopet vprašanje, ali naj Kreta ostane še nadalje pod Turško, ali se naj združi z bližnjo Grško. Kretsko prebivalstvo in Grška delujeta na to, da bi se zadnje zgodilo, dočim se Turčija temu z vso silo upira. Spor se je v zadnj emčasu tako poostril, da je turški veliki vezir Hilmi paša izjavil, da je vojna med Turčijo in Grško neizogibna.
Dopisnikom.
Uredništvo »Slovenskega Doma« vabi somišljenike v krog svojih dopisnikov. List bo zanimiv in bo vstrezal svojemu namenu, ako bo imel zadostno število sotrudnikov, ki mu bodo sporočali vsako novico, vsako zanimivo vest iz svojega okraja. Vsaka novica je zanimiva, kakor kaže že beseda sama, samo tedaj, ako je nova. Kdor torej hoče biti dober dopisnik, mora paziti na to, da vsako novico, vsako zanimivo vest nemudoma in brez odlaganja sporoči uredništvu. Vsako tako sporočilo bodi kratko in jedernato, brez
vsake nepotrebne navlake. Papir, ki sc rabi za takšna poročila, st; sme popisati samo na eni strani, a ob robu je treba pustiti dva prsta širok prazen prostor za morebitne potrebne urednikove pripombe iu popravke. Dopise ,je treba pošiljati uredništvu najkasneje do četrtka dopoldne, ker se pozneje došli dopisi ne bodo več mogli sprejemati v dotično številko. Ako se zahteva od uredništva kako pojasnilo ali odgovor na kako vprašanje, je treba pismu priložiti znamko za 10 vin. za odgovor. Ako kdo izmed somišljenikov želi kakršnegakoli pojasnila ali sveta, mu je uredništvo radevolje ha razpolago.
Tolovalstvo v Kočevju.
»Slov. Narod« piše:
»Razbite šipe, s krvjo in s črnilom pomazana hiša slovenske posojilnice, so vidni znaki nemške olike Kočevarjev.
Dan 0. t. m. ponovno kaže svetu, kako čuva v Kočevju oko pravice nepristransko in materinsko vse, ki se zatekajo v njeno okrilje ...
Proti osmi uri zvečer je pri vpila trojica pijanih buršev po mestu in se je ustavila pred slovensko trgovino. V tem hipu je bil tudi že sotrudnik tvrdke Rom, radi napadov na posojilničnega tajnika Novaka že kaznovani Janežič na licu mesta. Zapodil se je v slovensko trgovino, kjer je s priznano surovostjo zahteval od posestnika g. Pevca in njegovih sotrudnikov, da se odstranijo. Ker se je pred trgovino nabrala že velika druhal, jim ni kazalo drugače nego se umakniti. Janežič je po trgovini neovirano razbijal in pobil vse šipe slovenske trgovine, medtem ko so zunaj drugi razgrajali ter z najbujšinii izbruhi surovosti ter s klici »Racbe der Deutschen vir werdon eucli dic Gottschecr schon kennen lehren« navduševali množico, ki jim je viharno pritrjevala. Bil je vihar, da je bila groza.
V sosednji hiši, ne 200 korakov oddaljena je občinska pisarna, v kateri ima vedno opraviti vsaj en stražnik, a ni. ga bilo na spregled. Drugega, ki ves dan postaja po Glavnem trgu, kjer stoji slovenska hiša, tudi ni bilo najti. Orožniška postaja je oddaljena dobrih 500 korakov, tako, da ima prost razgled po vsem trgu.. vendar je prišel eden stražnik na lice mesta šele tedaj, ko je bilo že vse gotovo in se je eden najhujših razgrajačev že skril ...
Ko so vendar končno orožniki peljali tri zločince v sodnijsko poslopje, jih je spremljala do 200 glav broječa množica obeh spolov z glasnim odobravanjem ter jih pozdravljala z urnobesnimi »Heill...
Od septembra sem je slovensko imetje neprestano v nevarnosti. Neštetokrat so že Slovencem pobili šipe, zgodil se je celo
krvavi napad na posojilničnega tajnika Novaka, ki je bil težko ranjen in zgodili so se tudi že drugi krvavi napadi. Koder so Slovenci demonstrirali, niso še nikdar nobenemu Nemcu skrivili lasu, v Kočevju pa sc gode telovajski napadi in težke poškodbe kar zaporedoma — gosp. Schwarz pa vlači žandarje samo v Ljubljano, dogodki v Kočevju pa so mu menda nedolžne šale . . .
Razgled po Slovenskem.
r Zli duh slovenskega ljudstva je katoliški duhovnik in deželni odbornik dr. L a m ]> e. Po poročilu »Slovenca« je rekel ta človek na zadnjem klerikalnem shodu v Ljubljani: »Take oslarije, kakor je bil 20. september, cesarja le izzivajo, da ne odpokliče nemškega deželnega predsednika.« Ljudski pregovor je, da bog hudobne ljudi zaznamuje. Oe se o kom more to reči, trdi sc lahko o dr. Lampetu, ki s svojim jezikom zastruplja slovensko ljudsko dušo. Tako kot govori iu piše dr. Lampe, more govoriti iu pisati le najzagrizenejši fa-natizirani brezdomovinec.
r Kakšen Slovenec in Slovan je dr. I. Šušteršič? Predno je vlada zaključila zasedanje državnega zbora, so se nemški kr-krščanski socijalci, katere je še nedavno tega vezalo debelo prijateljstvo z našimi klerikalci, pogajali z dr. Šušteršičem, da bi odnehal od obstrukcije. Načelnik kršč. socialne stranke dr. Lueger je bil pripravljen dovoliti v to, da se ministrstvo izpopolni ter se prepusti nekaj ministrskih sedežev »Slovanski enoti«, v kateri so zbrani napredni slovenski, klerikalni slovenski, lirvatski, srbski, vsi češki in ga 1 iški maloruski poslanci. Stavil je to ponudbo dr. Šušteršiču. Človek, ki ve, da je dr. Šušteršič vedno zatrjeval, da se bori proti vladi samo zato, da bi iz ministrstva spodil par nemškonacionalnih ministrov, bi mislil, da bo vodja klerikalne stranke z zadovoljstvom sprejel to ponudbo. Res, Šušteršič je bil pripravljen ponudbo sprejeti, toda le i>od enim pogojem, da se vsi prosti ministrski sedeži prepuste njegovi stranki, ki je obstruirala. Ali ni to višek skromnosti? V »Slovanski enoti« je združenih okrog 150 slovanskih poslancev. Med temi je slovenskih klerikalcev samo 17 in med te bi se naj razdelili vsi prazni ministrski sedeži, drugih 133 slovanskih poslancev pa bi naj izšlo praznih rok! Tako je hotel Slovenec in Slovan dr. Šušteršič, čigar na j višje načelo je: vse za svojo malho. In zakaj je dr. Šušteršič storil to? Zalo, ker se je bal, da bi na njegovo stranko ne odpadel noben ministrski sedež, ako bi se izpraznjeni ministrski sedeži prepustili »Slovanski enoti«. V tem slučaju bi sc brez dvoma en ministrski stolček prepustil jugoslovanskim poslancem. Ker pa je »Jugoslovanski klub«, v katerem so zbrani slo-
venski napredni, hrvatski in srbski poslanci, večji, kakor klerikalni »Slovenski klub,« je bilo toliko, kakor gotovo, da bi bil prišel v poštev za ministra član »Jugoslovanskega kluba« Slovenec dr. Ploj ali pa Hrvat dr. Ivčevič. To pa je liotel dr. Šušteršič za vsako ceno preprečiti in zato je raje razbil zasedanje državnega zbora. Vidite, takšen Slovenec in Slovan je dr. Šušteršič!
r Vse za kmeta! Klerikalni poslanci so izdali na svoje volilce oklic, v katerem hinavsko zatrjujejo, da so obstruirali in da je bilo zasedanje državn. zbora zaključeno zato, ker so se z vso odločnostjo zavzemali za koristi kmetskih svojih volil cev. To je sleparstvo najhujše vrste! Že gori smo dokazali, da se pri obstrukciji ni šlo za ničesar drugega, kakor za to, da postane dr. Šušteršič minister. Dokaz tega dejstvo, da se dr. Šušteršič pri pogajanjih zaradi opustitve obstrukcije ni niti z besedico zavzel za koristi slovenskega kmeta! Vidiš, slovenski kmet, kako ti sip-ljejo pesek v oči tvoji klerikalni osrečeva-telji!
r Vse za malho! V Št. Vidu nad Ljubljano obstoji takozvana Bitenčeva ustanova. Glavnica znaša baje okrog 160.000 K. Obresti te glavnice so po smrti dveh usta-novnikovili sorodnikov v celoti določeni za šentviško šolo. Del teh obresti se že sedaj porablja za šolo in zadostujejo za pokritje šolskih stroškov. Vsled tega Št. Vid-čanom ni treba plačevati šolskih doklad. To pa ni prav škofu Antonu Bonaventuri, ki ima svoje zavode v Št. Vidu; poizvedeli smo, da se trudi doseči, da bi ves Bitenčev denar pobasal v svojo malho. Št. Vidčani pozor, ako ne, boste zopet plačevali visoke šolske doklade, škof pa bo užival Bitenčeve denarce!
Dolen]sbl novičar.
d Prestavljen je sodnik gosp. jVan V r a n č i č iz Kostanjevice v Kamnik, na njegovo mesto pa pride sodnik iz Kozjega gosp. Franc Pečnik. Priljubljenemu gosp. Vrančiču in njegovi odlični rodbini želimo vso srečo na novem službenem mestu.
d Notarsko mesto v Kostanjevici je
razpisano, ker je bil prejšnji notar od te službe odstavljen.
d Za župana pri Sv. Križu je bil izvoljen gosp. Franc Kerin ml., posestnik pri Sv. Križu in v Gadovi peči. V občinskem odboru sedi tudi nekaj pristašev narodno - napredne stranke.
d Odlikovanje. Sodni sluga E. Schmidt v Novem mestu je dobil povodom vpokojenja srebrni zaslužni križec.
Napredno politično in gospodarsko društvo za sodni okraj Kostanjevica je imelo ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 11. t. m.
Na obenem zboru sta govorila državni poslanec Ivan Hribar o političnem položaju, deželni poslanec dr. Ivan O r a -ž e n pa o pomenu in namenu organizacije za narodno napredno stranko. Njiju izvajanju so številno navzoči somišljeniki iz Kostanjevice in okolice poslušali z velikim zanimanjem in jih živahno odobravali.
Nato so se vršile volitve društvenega odbora. V odbor so bili izvoljeni: Lavo-slav Bučar, posestnik; dr. Albin Cešark, zdravnik, oba v Kostanjevici; Ivan Malna-rič, nadučitelj pri Sv. Križu; Martin Volo-vec, posestnik v Št. Jerneju, Martin Ra-daj, posestnik v Čatežu; Fran Dolinar, posestnik v Veliki Dolini; Iv. Gliha, Anton Šavs ml., oba posestnika v Kostanjevici; za namestnike: Karel Trošt, nadučitelj v Št. Jerneju; Jos. Medved in Anton Košak, oba posestnika v Kostanjevici; za preglednike pa: Iv. Gerlovič, posestnik v Kostanjevici in Ivan Gantar, učitelj v Št. Jerneju. Društvu je pristopilo 63 članov. — Želimo, da bi društvo marljivo delovalo in krepko uspevalo.
d Iz sodne službe. Sodnijski avskul-tant dr. T r i 11 e r v Celju je premeščen v Novo mesto, a avskultant Kranjc pride v nemški Gradec. — Tako izrivajo Slovence iz Celja.
d Iz Metlike. Dne 4. t. m. se je vračal 521etni posestnik in bivši župan iz Spod. Lokvic št. 15 Šuklje proti domu. Na potu je srečal 221etnega Antona Rogana, ki je znan kot največji surovež. Ker je Anton Rogan, sicer zvest pristaš klerikalne stranke, preklinjal boga, mu je baje prisolil Šuklje zaušnico. Rogan je odšel nato v Kočevarjev vinograd, kjer je izpulil kol, potem pa je po ovinku pretekel Šukljeta in ga z vso silo vdaril dvakrat po levi strani glave, da sc je pri drugem udarcu Šuklje zgrudil. Na tleh ležečega je udaril še nenkrat po glavi. Šuklje je bil takoj mrtev. Komisija je dognala, da je imel Šukl.ie vso levo stran glave zdrobljeno, da so mu gledali možgani iz nje. V možganih je bilo več ko 10 koščekov kosti. Spodnja čeljust pa je bila tudi zlomljena. S strahom opazujemo podivjanje belokranjskega ljudstva, odkar se z lece ne sliši nobena božja beseda več, marveč edino le sovraštvo, smrtno sovraštvo. — V Semiču, kjer je skoraj vse klerikalno, so vedni pretepi. Zadnjič so pa napadli celo orožniško vojašnico, pri kateri je bil eden fant do smrti zaboden. Potem pride zopet Marko Plesec, mlad fant, ki je nasprotnika naravnost zaklal in zdaj Rogan! Kdaj se pa sliši, da.bi v Gradacu ali na Vrtu kdo koga ubil ali zaklali In vendar sto ti dve občini do kraja svodomiselni, pa tudi človekoljubni.
d Iz Vač pri Litiji nam pišejo: V našem kraju se je nesreča skoro vdoinačila. Toliko žalosti in solza, kakor v zadnjih dneh, že davno nismo prebili. V soboto
JO. t. m. smo izročili večnemu počitku obče priljubljenega tržana Avg. Zarnika, trgovca na Vačah. Zapustil je soprogo s tremi malimi otroci. V zadnji pozdrav mu je pelo pevsko društvo »Struna«, pomnoženo s pevskim zborom iz Hotiča, tri žalo-stinke. Istega dne zvečer je nagle smrti preminula soproga našega neumornega c. kr. poštarja g. Janka Ilaša. Blaga pokojnica je bila povsod priljubljena. Pretresljiv je bil jok deveterih otrok. Edina tolažba ubogemu očetu so vrli sorodniki pokojnice, ki so vzeli k sebi najmlajše otroke. — A nesreča še ni počivala. V torek 13. t. m. je vozil tukajšnji posestnik France Kračan, po dom. Praprotnik, deske iz Vač proti Hotiču. Ko je vozil po cesti pod kamenolomom, kjer streljajo kamenje za vravnavo Save, je počil strel in ubogemu možu. je priletel težak kamen v nogo ter mu jo zlomil pod kolenom. V največjih mukah so ga prepeljali v deželno bolnico. Bog daj, da bi se skoro vrnil! — Pri streljanju kamenja, posebno ker se vrši komaj par metrov od ceste, bi moralo biti pač več pozornosti.
d Umrl je v Novem mestu bivši brivec I. H a m a n v bolnišnici v Kandiji. Pogreb se je vršil po protestantovskem obredu, ki je privabil mnogo radovednih gledalcev in poslušalcev. Udeležil se je pogreba tudi ljubljanski trgovec Hamann. Sprevod je vodil ljubljanski pastor.
d Umrl je 7. t. m. cerkovnik Ignacij G e r g i č iz Kostanjevice. Zanimivo je, da pokojnik kot cerkveni služabnik ni bil pristaš klerikalne stranke. N. v m. p.!
— Graščinska in občinska cesta iz Kostanjevice do Oštrca, katero jo tukajšnji okrajni cestni odbor sklenil sprejeti med okrajne ceste, se bode pričela popravljati najbrže že prihodnjo spomlad, ako bode deželni zbor kranjski v svojem jesenskem zasedanju sprejel tozadevni zakonski načrt. Ta cesta bode vsled bližnje hrvatske meje velikega pomena za cel sodni okraj, osobito pa za občine Kostanjevica, Šent Jernej in Sv. Križ.
Zadeva glede železnice Rogatec - Brežice - Kostanjevica - Novo mesto je že tako daleč dozorela, da se bode v kratkem izvršil glavni načrt te proge. Za napravo tega načrta bodo skupno prispevale vse prizadete občine na Kranjskem in Štajerskem. Ker ima, kakor vsaka javna naprava, tudi naša železnica dosti nasprotnikov, moramo o ostalih važnih sklepih železniškega odbora za sedaj še molčati.
Kmetijska podružnica v Kostanjevici namerava za letošnjo jesen naročiti večje množine umetnih gnojil. Tekom zime pa se bodo naročila umetna gnojila za spomladim gnojenje. Kmetovalci se že sedaj opozarjajo na to, da se bodo za prvo naročilo pravočasno zglasili. Pripomniti je, da se (izmed fosfornatih gnojil) jeseni gnoji s Tomasovo žlindro, spomladi pa s super-fosfatom. Izmed kalijevih gnojil pa je me-
sto kajnita bolje rabiti 40c/o kalijevo sol in to spomladi, kakor v jeseni. Dušičnata gnojila pa je bolje rabiti spomladi. Cene vseh umetnih gnojil so razvidne v »Kmetovalcu«.
Nova trgovina v Novem mestu. Tvrdka A. Kunc iz Ljubljane je otvorila v Novem mestu na Glavnem trgu zraven Ferlinčeve gostilne trgovino z narejeno moško in otroško obleko.
V Novo mesto je prestavljen kot vodja zemljiške knjige Karol Zupančič, do sedaj višji oficijal v Radečah. Vpokojeni zemljeknjižni ravnatelj Sobothy se preseli v Šiško pri Ljubljani.
Belokranjska železnica je popolnoma obstala. Merijo jo čez Stražo na Laze in Kuinpinatl ter je skoraj gotovo, da bo železnica tod tekla. Za Novo mesto bi bil to hud udarec, pa tudi Slovence bi se s tem odrinilo, ker bi se železnica po možnosti približala ozemlju črmošnjiških Kočevarjev. Ima menda knez Auersperg roko vmes pri tej stvari. — Skoraj že bode dve leti, odkar letajo inženirje in njih hlapci po Belokrajini. Posebno Rožni dol in Semsko goro so si najbolj privoščili. Pa od železnice le ni ne duha in sluha. -Koliko gozdov so že posekali in koliko škode po trtju naredili, pa kakor se kaže, hode vse zastonj. Sedaj merijo za predor. Pod Prelogi v Rožnem dolu bi naj šel v zemljo in sredi Semske gore pod Smukom bi prišel na svetlo. Potem nad Gorenci in Kotom na Črnomelj, Gradac v Metliko.
Letos nam bode silno veliko vinskega pridelka ostalo v Belokrajini, ker smo tako oddaljeni od prometnih zvez. Cena mu je sedaj 10 kr. za liter, pa še novo zopet lepo kaže.
Na zadni sejem v Semiču je bilo prignanih okrog 1200 glav goveje živine. Kupčija je bila dopoldan slaba, popoldan srednja.
Iz 1'ribiš v Rožnem dolu. Z veseljem pozdravljamo prebivalci zapuščenega Rožendola novo slovensko Ciril in Metodovo šolo, katero bode še letos družba gradila v Rožnem dolu. Saj je pa tudi že zadni čas. Naši ubogi otroci morajo v najhujši zimi hoditi po dve uri daleč v šolo, kaj pa še oni iz Potokov in Brezja. Ce hi naša semška občina imela kaj smisla za blagor svojih občanov, hi se bilo to že davno zgodilo.
Košnja v Belokrajini je končana. Krme je radi lanske in letošnje suše polovico manj ko lani. Kaj bodemo ubogi kmetje počeli1! Usmilite se nas, gospod ih1. Lampe!
Pretep v Smolenji vasi. V Smolenji vasi sta pila pri Francetu Zagorc France Seničar in Miha Sladek. Ko sta postala oba »sladka in ginjena«, sta se začela pretepati. Slabejši Sladek pa je sunil Seni-čarja z nožem nad zatilnik in mu je prizadejal precejšnjo poškodbo. Seničarja so
f
prepeljali v bolnico v Kandijo, kjer je prišel čez dolgo časa iz nezavesti, v katero je prišel vsled pijanosti.
d Uboj v Železnikih pri Metliki. Dne
15. junija je iz malenkostnega razloga prerezal 161etni Marko Plesec iz Železnikov št. .10, vrat 151etnemu Janezu Obermanu iz Vidošičev št. 13, da je slednji takoj izkrvavel in umrl. Pač lepa mladina to! Veliko je kriva obilica vina. Vsepovsod točijo vino pod vejico po slepi ceni. Ljudje mnogo pijo ter imajo velik del pretepov na vesti točilnice pod vejico.
d Surov katehet. Evo nečuveni slučaj, ki se je zgodil v Metliki, da je namreč on-dotni katehet tako bestijalno pretepel nekega učenca, da ima vse polno ran. Dostaviti je temu še, da je kaplan nato neprestano nadlegoval mater poškodovanca, naj ga ne naznani. (Slučaj »Neže« je sličen.) Mati se je naposled vdala in je kaplanu odpustila. Kaj pa bo storila oblasti Ali je res takim kaplanom v šoli vse dovoljeno? Zahtevamo natančne preiskave in da se ta katehet odstrani.
Na cesti umrl. Kar po sili je vzela žena iz kandijske bolnice svojega na smrt bolnega moža, dobro poznanega Bera iz Toplic pri Šmarjeti, ter ga je odpeljala na vozu proti domu. Pred Jakšetovo gostilno pa ji je začel umirati na vozu. Prižgala mu je svečo in ga odpeljala domov. Ber je imel dosti denarja, prijateljev pa malo.
Nesreča. Ko je dne 27. junija peljal posestnik Janez Stariha iz Osojnika^ v malnico pod Krupski grad, se mu je vsled silno strme poti prevrnil voz in Stariha je tako nesrečno pod njega pal, da je zadobil težke notranje poškodbe in dva dni po tem pri svoji hčeri v Semiču umrl. Pokojnik je bil po celi Belokrajini in pa tudi po Dolenjskem dobro znan radi svoje kupčije s presiči.
d Nesreča. V usnjarni v Šmartnem pri Litiji si je 191etni posestnikov sin Jožef Kolar zlomil levo nogo in so ga prepeljali semkaj z vlakom, od južnega kolodvora pa z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
Gorenjski novlfor.
g V Kamni gorici obstoji že dalje časa odsek radovljiškega »Sokola«. Odseku je pristopilo že toliko za sokolstvo vnetih mladeničev, da se je nadejati, da se odsek kmalu preosnuje v samostojno sokolsko društvo.
g Sokolska slavnost v Radovljici. Preteklo nedeljo je razvil mladi, a čili radovljiški »Sokol« svojo zastavo. Na slavnost so prihiteli gostje z vseh strani slovenske domovine. »Sokolov« samih je bilo nad 500. Iz Ljubljane je pripeljal poseben vlak nad 000 gostov. Slavnostno razvitje zastave se je izvršilo na mestnem
trgu. Kumica je bila ga. dr. Vilfanova. Došle goste je pozdravil starosta dr. Vil-an, ki je v jedrnatem govoru orisal pomen in namen sokolske organizacije. Popoldne se je vršila na slavnostnem prostoru javna telovadba in ljudska veselica. Slavnosti se je vdeležilo veliko zavednega kmetskega ljudstva, ki mu je zlasti ugajala vzorna javna telovadba. V srcu marsikaterega mladeniča se je rodila želja, pristopiti »Sokolu«. Ako bi sokolska slavnost v Radovljici ne imela nobenega drugega uspeha kakor tega, da je vzbudila med kmetskim ljudstvom zanimanje za sokolstvo, že to lahko služi prirediteljem te slavnosti v zadoščenje. S to vspelo prireditvijo seveda niso zadovoljni klerikalci. Ker o slavnosti sami ne morejo ničesar slabega pisati, so segli po nečednem orožju obrekovanja. »Slovenec« namreč piše, da so gostje po gostilnah, ker je bil dež, pač jedli in pili, nobeden pa se ni brigal za to, da bi bil tudi plačal. Takšna pisava je poštenih ljudi nevredna in se obsoja sama.
g V Kropi je več navdušenih mladeničev osnovalo sokolski odsek. Člani tega odseka že pridno telovadijo in upati je, da se jim v kratkem pridruži lepo število za vse lepo in dobro vnetih mladeničev. Naj bi se iz tega odseka skoro razvil krepak »Sokol«.
g Na Bledu je letos razmeroma mnogo tujcev, dasi je vreme skrajno neugodno. Največ je bratov Cehov, a tudi drugih Slovanov je lepo število. Vest o krasoti Bleškega jezera je prodrla celo v daljno Bolgarsko. Prišel je namreč semkaj profesor Gabenski iz Sofije, glavnega mesta Bolgarske. Profesor Gabenski se ne more načuditi lepoti Bleda in njegove okolice. Največ tujcev je v slovenskih hotelih »Triglav«, »Evropa« in pri Petranu. Vsi ti gostje so z malimi izjemami Slovani. Tako je prav! Svoji k svojim!
g Vasica Grad pri Bledu, ki je lani do tal pogorela, je letos , malodane že na novo zgrajena. Mesto revnih s slamo pokritih in le deloma zidanih hišic, so izrasle iz tal lične zidane in z opeko krite hiše, podobne vilam. Vas je sedaj podobna malemu mestecu.
g »Ljudski dom« so v nedeljo blagoslovili v Kranju. Zgradil ga je znani dekan Anton Koblar, seveda ne s svojini denarjem. Te klerikalne prireditve se je baje vdeležilo več naprednih Kranjčanov z županom Savnikom na čelu. Ako je vest resnična, je ne moremo odobravati. Kdaj so se pa še klerikalci vdeležili kake narodne prireditve?
g V Kamniku priredi tekom tega meseca shod »Slovensko obrtniško društvo«. Na shodu bodo govorili o obrtniških zadevah razni strokovnjaki. Obrtnike iz Kamnika in okolice že danes opozarjamo na ta velevažni shod. Želeti bi bilo, da bi se v Kamniku in v obče v kamniškem
okraju priredilo tudi par političnih shodov, zakaj Kamnik spada žal med tiste okraje, kjer je politična zavest še zelo malo probujena.
Hotmnjslil novlčnr.
Je li mogoče, da nameravajo planin-skinemškutarji meseca avgusta prirediti pod vodstvom prof. Dragotina Schrau-tzerja v Planini veselico v prid društvu »Schulverein« ? Gospodje, to vam resno odsvetujemo! Bodite zadovoljni, da vas pustimo v miru. Dosedaj smo vaša izzivanja mirno prenašali, to predrznost pa vam bomo na prav dostojen način zavrnili. — Končno čutimo dolžnost, da opozorimo nekatere »narodne« dame iz Planine, naj se nemškutarskih veselic no udeležujejo več!
Kmečka hranilnica in posojilnica v Matenji vasi, reg. zadr. z neoin. zav., ki je začela poslovati dne 5. aprila 1908, je imela koncem leta 1908 45 članov. Denarnega prometa je bilo v tem času K 126.89596. — Hranilne vloge obrestuje po 43/4% ter daje posojila na hipoteke po 51/2% ter na osebni kredit po 6%. Dobro se je obnesla tudi otroška hranilnica »Čebelica«, 17 vložnikov je naložilo 112 K gotovine.
Veselica pevskega društva »Javornik« v Matenji vasi, pri gosp. Durjavi je imela navzlic rovarenju precejšnji gmotni in moralni uspeh. Pesmi so ugajale in par so jih morali pevci ponoviti. Uspeh prireditve so še povečali pevci iz Postojne ter neutrudni oddelek mešanega zbora iz Orehka. Enim, kakor drugim iskrena hvala! Nabralo se je tudi nekaj za »Odvado« in kočo na Nanosil. Da ima tudi nas naprednjake Bog rad, pokazalo je krasno vreme na dan veselice, dasi je prej 14 dni vsak dan deževalo.
Trnje. Semkaj je prišel nek zaradi hudodelstva v zapor obsojeni delavec iz Zaloga pri Postojni. Hotel se je usmrtiti in je zlezel na visoko smreko v trnskem gozdu ter skočil z nje. Poškodoval se je, toda ostal je pri življenju. Trnjani so ga na kresni večer naložili na voz ter zapeljali k ženi in otrokom v Zalog.
Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabral rodoljub med prijatelji obojega spola v Kilovčah 6 K. Iskrena zahvala! Živeli zavedni in požrtvovalni slovenski rodoljubi !
n Na Vrhniki prirede društva bodoče ljubljanske sokolske župe v nedeljo, 18. t. m. sokolski zlet. Javna telovadba in ljudska veselica bo na travniku poleg kolodvora. Iz Ljubljane bo vozil poseben vlak. Slovensko kmetsko ljudstvo iz vrhniške okolice, udeleži se te narodne prireditve!
n Sadna kupčija na Vipavskem je letos prav slaba. Letošnje leto so prav dobro obrodile češnje in marelice, a kmet bo
le malo denarja prejel za sadje, ker pre-kupci po prav nizki ceni kupujejo sadje.
n Državna cesta, ki veže Logatec z Ajdovščino je zadnja leta v prav slabem stanju. Skrajni čas je, da stavbne oblasti potrebno ukrenejo, da se bode bolje popravljala in bolj nasipala z gramozom ta starodavna zgodovinsko važna cesta, kajti vozni promet je ravno na tej cesti skozi celo leto jako živahen.
n Šol nam dajte! Na Kovku nad Vipavo je nad 80 otrok, ki ne obiskujejo nika-ke šole. Skrajni čas je, da se tudi na Kovku ustanovi šola, saj ravno tako tudi kmetje iz Kovka davke plačujejo, kakor drugod. — Za one vasi, ki so ob gorovju Kovka, ki spadajo pod Goriško, je ustanovila goriška dežela dve šoli in sicer dvoi*azrdenico na Dolu in enorazrednico na Otlici, le vas Kovk, ki je na Kranjskem je brez šole.
Amerlšlie novice.
a Američani proti ljubljanskemu škofu. Dnevnik »Glas Naroda« poroča, da je ameriški slovenski škof Stariha zavzel isto stališče napram ljubljanskemu škofu, kakor vsa ameriška javnost ter rekel Bonaventuri:	»Ne	hodi	v Ameriko!« List
pripominja k tej vesti: V tem nasvetu, ki prihaja od našega ameriškega škofa, ki se mudi sedaj v škofiji Bonaventure, pa vidimo zopet dokajšnjo blamažo onih, ki so V nekem lističu stokali: »Kaj bodeta dejala naša škofa Stariha in Trobec, ko izvesta, da je le 28 slovenskih duhovnov podpisalo famozni protest?« ... — Rojakom onstran Atlantika pa želimo, da bi imeli takega škofa, kakršen je Stariha; potem bi ne prihajal v Ameriko beračit in tudi nepotrebnih zavodov bi ne bilo na Slovenskem. In kar je glavno: ljubljanski škof bi ne imel 4 milijone kron dolgov . . .
a V premogokopu Bosemer v Ameriki se je ponesrečil Ant. O r a ž e n iz Trnja pri Št. Petru. Odtrgala se je v rovu plast kamenja in ga težko poškodovala. Sedaj leži v bolnici Connelsville Pa. Ker ni bil pri nobenem podpornem društvu, je brez denarja in prepuščen usmiljenju dobrih src.
a Slovenski notar. V Clevelandu ima notarsko pisarno Slovenec Fran Rus. — Opravlja vse notarske posle, kakor pri nas notarji, zraven pa tudi zavaruje poslopja in pohištvo proti ognju. Pisarno ima neprestano odprto od 8. zjutraj do 9. zvečer. Njegov prednik je bil tudi Slovenec: Ant. Klinec.
a Smrtna kosa. V Mc Quinu v Colora-du je umrl Janez Knez iz Šungerja, občina Sv. Križ, okraj Krško. Bil je dlje časa bolan. Zapustil ni nobenega premoženja. — V La Salle je 1. junija umrl Martin Klemenc, doma iz Oštrca pri Kostanjevici. Imel je pljučnico. Zapustil je precej de-
narja. Baje je napravil oporoko ter volil ves ta denar za pogreb, za maše in duhovnikom. Opozarjamo na to sorodnike.
a Poroke. V La Salle se je poročil Zvonko Kralj z gospodično Franjo Drobnič, Rado Marc pa z gospodično Ano Cunk V Jolietu sta se poročila Janez Jontes in Marija Vesel ter Alojz Brulc in Marija Pušnik.
LISTEK.
Nnterinslii naš Jezik slovenski.
Ce te je kedaj usoda zanesla v beli svet, boš vedel, kako ti je srce radosti tre" petalo, ko si slišal v tujini, daleč od rodne svoje grude, sladko svojo slovensko govo' rico. Zdelo se ti je, kakor da bi zasijalo solnce lepše, kakor da bi zažuboreli potoki milejše, ko je zazvenela v tujini govorica, katere te je učila dobra mati v otroški zi-beljki. To je čarobna moč materinskega jezika!
V daljnem svetu, v tujih zemljah daleč od doma srečaval si mnogo ljudi. Slišal si vse te ljudi, da govore v svojem jeziku. Slišal si govoriti Nemce nemški, Lahe laški, Angleže angleški. Mi Slovenci imamo svoj jezik, ki ga imenujemo slo' venski. Kdor čuje našo govorico, bo vedel takoj, da smo Slovenci. Po ničemer drugem na svetu ne spoznajo tujci, ki prihajajo k nam, da smo Slovenci, kakor ako slišijo, da govorimo lepi naš jezik slovenski. In ta jezik je tako krasen, tako mil in blagodoneč! Tujci, sovražniki naši, ki prihajajo k nam, pravijo to, in učenjaki, ki poznajo našo govorico, uče tako.
A to čutimo tudi mi sami. Zato ne moremo umeti onih, ki zametavajo svoj jezik, ki ga zaničujejo in ki se sramujejo pred svetom priznati, da govore slovensko in da so Slovenci. To so izmečki, to so na' rodni odpadniki, ki niso vredni, da jih nosi domača zemlja in da jih ogreva žarko solnce. Takšne izrodke, Slovenec, zaničuj in preziraj! Kdor se sramuje jezika, ki ga je naučila skrbeča mati, ta ne zasluži tvojega prijateljstva in spoštovanja, marveč samo tvoje zaničevanje.
Slovenski jezik, to je rodni tvoj jezik, to je jezik, ki ga govoriš, jezik, v katei*em ti pišem, to je materinski tvoj jezik.
Materinski jezik se imenuje zato, ker te ga je naučila tvoja mati, ker so bile prve besede, ki si jih spregovoril, besede slovenske govorice.
In če greš v beli svet, našel boš po-vsodi ljudi, ki govore tvoj jezik ali jezik podoben tvoji govorici. Vidiš, to so tvoji rojaki Slovenci, to so tvoji bratje Slovani. Na Štajerskem in Koroškem, na Goriškem in v Trstu, v Istri, v Reziji na Laškem, v Medmurju na Ogrskem in v daljni Ameriki, povsodi žive ljudje, ki govore slovenski jezik, to so tvoji najbližnji bratje.
Tvoji bratje po krvi in jeziku so tudi Hrvati, Srbi, Bolgari, Cehi, Slovaki, Poljaki in Rusi. Ti so Slovani in k ti veliki slovanski rodbini spadamo tudi mi Slovenci.
V prastarih časih, v sivi prošlosti smo bili vsi skupaj en velik narod in govorili smo vsi eden in isti jezik.
Kakor se otroci iz ene hiše razmnože in razidejo po svetu, tako so se razmnožili in razšli po svetu tudi slovanski narodi. Vsak izmed njih si je našel svojo domovino in razvil svoj jezik. Ker smo bili Slovenci v starih časih z vsemi temi slovanskimi narodi ena celota, ker se po naših žilah pretaka ena in ista slovanska kri, zato so nam vsi ti slovanski narodi bratje in ljubiti jih moramo, ker nam to veleva že narava. Najbližji in najdražji nam seveda morajo biti naši bratje širom slovenske domovine, zakaj veže nas vse nerazdružna vez ene krvi, enega srca in enega jezika. Poldrugi milijon je nas Slovencev doma in raztresenih širom božjega sveta. Ni nas mnogo, ni nas kot listja in trave, a ravno zaradi tega moramo tem bolj ljubiti svoj jezik in rodno svojo zemljo.
Ako veliki narodi ljubijo svoj jezik, čeprav niso v nevarnosti, da bi ga jim kdo oropal, koliko bolj moramo mi mali Slovenci ljubiti in čuvati svoj jezik, po katerem stegajo pohlepne svoje roke sovražniki z vseh strani!
A ne samo zaradi tega ga moramo ljubiti!
Ljubiti ga moramo zato, ker je dar božji. Ljubiti ga moramo, ker je to govorica, ki je ni lepše in milejše pod solncem božjim, ljubiti ga moramo, ker smo ga z maternim mlekom vsesali vase in ker bo zadnja naša beseda, ko bo nam smrtni angel zatisnil trudne oči, slovenska.
Zato čuvajmo in branimo svoj materinski jezik slovenski, bodimo ponosni nanj in ne dajmo ga nikjer, nikoli in od nikogar zasramovati! Bdimo vedno budno na braniku za pravice milega našega slovenskega jezika!
Prve naše besede, ki smoj jih spregovorili kot otročiči, so bile slovenske in slovenske bodo tudi naše zadnje besede, ko bomo na veke zatisnili svoje utrujene oči. Za nami bodo otroci naši v istem milem materinskem jeziku molili za naše duše in v grobu bo nam lažje, ko bo nad gomilo kipela v nebo molitev v prelepem našem slovenskem jeziku.
Izdajatelj in urednik Rasto Pustoslemšek.
Mesto Jotranjca", ..Belokranjca" in Mm Lista" dobivajo vsi tisti, ki so plačali naročnino za te liste, »Slovenski Dom"!
Trpežni folc
navadno strešno opeko „kavljar“] in zidno opeko izdeluje ter ima v zalogi
Karel Jelovšek 27 5-1
c. in kr. dvorni založnik opek na Vrhniki.
r
Hajvečja zaloga navadnih do najfinejšili
otroških vozičkov
36 25—1 in navadne do najfinejše
zime. M. Pakič
v Ljubljani.
Neznanim naročnikom se pošilja s povzetjem.^
mmmm pomni
ob dobri plači išče
£ovrenc Žejn, dimnikar v Šturijah št. 66,
pri Ajdovščini. 39 1 1
Restavracija
pri
„Zlati kapljici11
v Ljubljani, Sv. Petra cesta 27
priporoča slavnemu občinstvu
svojo izborno kuhinjo, naravna vina
in pivo.
Zmerne cene in točna postrežba.
Lepi, prijazni prostori, krasen vrt itd.
Za obilen obisk se priporočata 38 10—1 Leopold in Alojzija Tratnik.
I
l
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
dale posojila po 5'|. in 51. na osolim Mit tudi po 511
in jih izvršuje kar najhitreje in najceneje.
Hranilnim vlogam daje 41 'I. obresti.
ki se pripisujejo s 1. januarjem h glavnici ne da bi stranka morala knjižico predložiti; tudi rentni davek plačuje posojilnica sama.
Posojilnica ima 1502 zadružnika, svoj lastni dom in preko 1,600.000 K hranilnih vlog.
Rezervni zaklad znaša 42.000 K.
Denar se lahko tudi po pošti pošilja in vzdiguje. Naslov: »Posojilnica v Črnomlji".
32 6—1	Načelstvo.
UJt.
i
Napredna gospodinja dandanes ne more izhajati v svojem gospodinjstvu brez Pekatet.
25 19—1
Prva češka
splošna delniška družba na zavarovanje == na življenje = v Pragi ima svoje glavno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu. Ta družba zavaruje na življenje po najnižjih cenah in po najugodnejših pogojih.	30 6—1
m
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
ima vedno v zalogi	23	25—1
polnomastni in polmastni emendolec ter polnomastni in polmastni trapist:
Poštne hranilnice št. 12.921.
Ustanovljena leta 1896.
m
emendolc kg K 1'60 trapist . „	„	l-80
polemendolc kg K 1’30 poltrapist . „	„	1'60
Staro znana
?
?
icavM
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
== pisarna v hiši št. 1 (pri Tomanu) =
sprejema in izplačuje hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 V/o od prvega dneva vlaganja sledečega meseca in do konca meseca, po katerem se je izplačala vloga.
Uradne ure so ob nedeljah od 1. do 5. ure ter vsako sredo od 4. do 6. ure popoldne. 22 25—1
Pojasnila se dajejo vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne, izvzemši praznikov. iSi iSi iS* iŽ* 'Jfi 'JU 'JU. 'JU. UK ifi.
Eng. Franchetti
v Ljubljani, Sodnijska ulica 2, nasproti kavarne ..Evropa"
priporoča svojo elegantno in higijenično urejeno
———	•» ■* I w n E	«»	...
in prodajo raznih dišav in kozmetističnih predmetov.
Svoji k svojim!	20 52—1
&&$&!&&&&&&&&&&&& 7w+	W
Janko Vilar
vinska trgovina \ iger „
najnovej^i in = = najpopoinejš
šivalni stroj.
v Dobu. pri Ljubljani jjjl
priporoča	19 3—1 jj|
| strogo zajamčena vina iz i ® najboljših dolenjskih, šta- ® | jerskih in goriških goric. |
Singer
V* 1	I	•
strne
dobite samo po naših
prodajalnicah.
za šivalne stroje
Kočevje 2914-1
Glavni trg štev. 79.
16 14-1
II korist Jriie sv. Cirila in Metoda
Češke delniške
pivovarne v Č. Jjudejevicah
Zalogi za Notranjsko:
Postojna, Trnovo
na Kranjskem.
lepo tiskanih, prav zastonj m franko po pošti dobi vsak, ki piše ponje od lekarnarja
Trnkoczyja v Ljubljani,
zraven rotovža.
Prvi slovenski
pogrebni zavod
se priporoča slavnemu občinstvu
za ureditev pogrebnih sprevodov v JCjubljani in na deželi po nizki ceni.
Naročila se sprejemajo pri 21 12—1
Franc""
Josip Turk
Ljubljana
Prešernova ulica.
lastnik prvega slovenskega pogrebnega zavoda
Restavracija ..Aurovih dedičev**
v Ijubljani, Volfova ulica štev. 12
priporoča svojo staroznano restavracijo.
Izborna kuhinja, pristna domača vina.
Priznano dobro
narodi pivo iz pivov« Jotrjei® dedičev".
Za obisk se občinstvu priporoča 34 1-1	Matija Pikel, restavrater.
EsasBgiDsaEifia
Razpis.
Za zgradbo „Zadružnega doma“ v Moravčah se bodo oddala
zidarska, tesarska in mizarska dela.
Pismene ponudbe naj se vpošljejo do 20. julija 1.1. podpisanemu načelstvu.
Načrti in pogoji se zvedo vsak dan v zadružni pisarni v Moravčah št. 1.
Načelništvo si pridrži pravico, izbrati ponudnika ne glede na višino ponudene cene, oziroma tudi razpiše novo ponudbeno razpravo.	24	l—1
Načelstvo posojilnice in hranilnice v Moravčah
dne 6. julija 1909.
Zastopnik
28 11-1
valjčnega mlina Vinka Majdiča iz Kranja Slavoj Jenko ima zaloge za odjem na debelo v Trnovem in Podgradu.
Trgovci! „Svoji k svojim", “g®
Preklic.
Prekličem žaljive besede, s katerimi sem neopravičeno predbacival gosp. Ivanu Jurca st. iz Gorenj št. 5 nepoštenje ter izjavim, da je le-ta vsega spoštovanja vreden mož.
5 i_i	j/Inton	JKagajna.
Splošno kreditno dru^o
1
r. z. z o. z.
v Gosposki ulici št. 7
1 8-1
i
sprejema hranilne] vloge in vloge na tekoči račun in jih obrestuje s 1. julijem 1909 po 4:,/4% brez odbitka rentnega davka; eskomptira menice in daje posojila na osebni kredit po 5V2u/o do 672%*
Lastno premoženje znaša v deležih in zakladih ... K 179.765-55
Skupna aktiva.................................................. 1,242.166'77
Denarni promet v letu 1908	  6,296.087-46	1
■	"	vr	1,1	mJk
Letošnja huda zima je pokazala, da presega glede trpežnosti vsako drugo opeko
rjeva cementi
*
m
v veliki zalogi jo ima edini izdela vatelj za slovenske dežele
Ivan Jelačin na Glini pri Ljubljani.
01 Ravnotam se dobi tudi navadna cementna opeka	^Ji
brez zareze v najboljši kakovosti.	11 6—1	^$4
Vprašanja je nasloviti na Ivan Jelačin v Ljubljani.
v
w
G. DEZ
Mestni trg št. 14
M
poleg Urbančeve manufakturne trgovine
priporoča	13	12—1
klobuke in slamnike
ienire, razno moško perilo, kravate, ovratnike it
žsž Blago imam solidno, cene zmerne. ----------------- Postrežem	točno.	-------
jfotel „3lirija“ v Cjubtjani,
Kolodvorska ulica Jf. 11,3 minute od južnega kolodvora. Priporoča svoj hotel in restavrant.
Lep, senčnat vrt.
P.
Izvrstna kuhinja in pristna domača vina.
---------- Cene	zmerne	—	postrežba	točna.	-------
35 1 1
Slavnemu občinstvu se vljudno priporoča
VI. NOVAK, hotelirka.
Ijubljana
Židovske ul. 7.
priporoča svojo bogato zalogo
II, Ml
. [
najnovejše oblike, zelo trpežne ter elegantne fasone,
rjave in črne prave amerikanske čevlje 37 25-1 za gospode in gospe.
Zunanja naročila točno.
S
S
S
~ol
3
0~j
o~j
o]
oj
o]
J}
a
Notranjska posojilnica v postojni
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure dopoldne.
Obrestuje hranilne vloge po 4:,/.,% od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama.
Daje posojila proti vknjižbi po 5l/2% in amortizaciji najmanj V‘2%, na osobni kredit po 6%.	2	25-1
Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih.
&
O
£
o
=c=
S
irr
Sfff o o O o O' o	o o o :?			aaa aaa
		S	9BžB9BI	i
		£enasi S gerkm. trgovina siihnenega in modnega bi se priporoča Liljana Stritarjeva ulil Solidne cene in točna postrezi		an 5 1—1 aga :al. }a.
		$	ffffm	|
jafo fo“|o fgfo				aaa rčifoiroi aaa
gj Prva narodna veletrgovina i železnino ^
U fr. Stupica v £jubljani ^
%
jlSarije Terezije cesta
priporoča svoje izvrstne
14 18-1
m
...	N
brane, pluge, amerikanske kosilne W stroje, slamoreznice, mlatilnice, ^ čistilnice, motorje, železne blagajne, kuhinjsko opravo, štedilnike, peči,
kakor tudi Želez-
niške širte, tra-verze, cement in ^ spioii vse stavbne n potrebščine,	^3
trombe, cevi in ^ tehtnice.	^
Nizke cene !	^5
Točna postrežba, solidno blago !	^
'M~*L
Slovenci! Slovenke!
Svoji k svojim!
* *------------------
m:
Pred nakupom
inii
se Vam priporoča
slovenska trgovina pri
in Met
v Ljubljani Lingarjeva ulita.
10 12—1
Velika zaloga najnovejšega blaga za moške in ženske obleke.
največja izber satenastih, volnenih ter svilnatih rut.
Ob potrebi spomni se vsak na to trgovino.
M
n no z
#
I
o
c
>u
0
<u
jstf
tu
1 i
<L> C U 0J O- U
c C —
>
cS
u
D«
O
O-
✓
O
U
-n
P
<
ST
3’ a o -o
Ss
PC
O
n<
3
O
1 lil IKZIIl
domačega izdelka priporoča
12 25-1
Josip Vidmar
= v Ljubljani =
Pred Škofijo 19,	Stari	trg	4,
Prešernova ulica 4.
Št. 45.
Razpis.
Na petrazredni ljudski šoli v Postojni jc popolniti s 1. septembrom t. 1.
mesto šolskega sluge z. letno plačo 600 K, s prostim stanovanjem in prosto kurjavo. Prošnje jc vlagati semkaj do 15. julija. Prednost imajo tisti prosilci, ki so vešči vrtnarstva in godbe.	18	3-2
Krajni šolski svet v postojni
dne 22. junija 1909.
franc Kraigher
krojaški mojster v Ljubljani Kongresni trg št. 5 (Zvezda).
Priporočam se za izdelovanje
oblek za gospode.
Domače in inozemsko blago imam vedno v zalogi.
Cene zmerne! Delo solidno! Postrežba točna!
26 25 — 1
Pozor krčmarji!
Kadar kupujete vino ali rakijo ali ob času zorenja grozdja, se Vam priporočam. Stanujem v Poreču že mnogo let in poznam popolnoma tukajšne razmere glede dobrih in manj dobrih vin in sc zatorej priporočam vsem krčmarjem, naj se zanesljivo obračajo name pismeno ali ustmeno, ker posredujem v vseli razmerah.
Martin Sreboth, trgovec
Poreč, Istra. n 7__.i
C
Prva slovenska trgovina
Pevc & Kocelj
v KOČEVJU, v hiši slovenske »Kočevske posojilnice"
Manufakturno, galanterijsko in specerijsko blago
na debelo in drobno.
Znloso moke U. Najdiči ter zalosa železnine.
L
J
25-1
Stanje hranilnih vlog nad 36 milijonov kron.	Rezervni	zaklad	nad	1	milijon	kron.
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA.
Za varnost denarja je porok zraven rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem premoženjem! in vso davčno močjo. V to hranilnico'vlagajo sodišča denar mladoletnih otrok in varovancev ter župnišča cerkveni 'denar.
Mestna hranilnica ljubljanska sprejema
hranilne vloge vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu.
Dne 1. in 16. vloženi denar se obrestuje takoj.
Rentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega in ga vlagateljem ne zaračuni.
Denar sc lahko pošilja tudi po pošti.
%
Sprejemajo se tudi vložne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se obrestovanjc prenehalo.
Posoja se na zemljišča po 4:l/1°/0 na leto. 1 obrestmi ob enem pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo skupaj ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 V2 leta. Kdor plačuje 6°/0 izposojenega kapitala, poplača dolg že v 33 letih. Dolžnik more svoj dolg poplačati tudi poprej, ako to hoče.
Posoja se tudi na metlice in vrednostne papirje.
domače hranilnike proti vlogi 4 kron, ki sc takoj obrestujejo.
Mestna hranilnica izdaja lične
Priporočamo jili zlasti staršem, da z njimi navajajo otroke k varčnosti.
V podpiranje slovenski!] trgovcev in obrtnikov je vpeljala ta slovenska hranilnica tudi
■	■ .= kreditno društvo.	......—=
Mestna hranilnica ljubljanska se nahaja v lastni palači
v Prešernovi prej Slonovi (Elefantovi) ulici štev. 3.
mm
Ljubljanska kreditna banka
v Ljubljani, Stritarjeve ulice.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun
II 0
po
2 0
čistih,
eskontuje menice, devize, čeke, vaglie, kupuje in prodaja tuji denar, zlasti ameriške dolarje.
Nakazila v Ameriko in druge dežele izvršuje najceneje in najhitreje.
Kupuje in prodaja vrednostne papirje (srečke, rente).
, _ Daje bančno-strokovne nasvete popolnoma brezplačno.
Delniška glavnica 3,000.000 K, rezervni zaklad 350.000 K. Podružnice v Splitu, Celovcu in Trstu.
I ' '	 1
3 25—1
%
AGRO-MERKUR
osrednja nakupovalna in proiajalna zadruga v £j ubijam
ae. sk o. ae.
Ljubljana, Janez Terdinova ulica št. 8.
Skladišče tudi v Trstu.
Agro-Merkur dobavlja svojim članom vse potrebščine za gospodarstvo ali zaobit, kakor poljedelske in druge stroje, umetna gnojila (superfosfate, tomaževo žlindro, soliter, kalijevo sol itd.), modro galico, žveplo, krmila, poljske pridelke, vse vrste semen, kolonijalno in špecerijsko blago itd.
Agro-Merkur prodaja pridelke in izdelke svojih članov.
Agro-Merkur se posebno priporoča za nakup bizeljskih in dolenjskih, istrskih, dalmatinskih in go riški h jamčeno pristnih in izvrstnih vin. Cene jako nizke._
Agro-Merkur ima jako obširne in ugodne zveze; zategadelj lahko vsakomur jako dobro in hitro postreže.	2	54—1
k
K
N
K
Jk ,4 1
4 Jk A
Kolinska tovarna za kavne primesi
v Ljubljani
priporoča slovenskim rodbinam
Kolinsko, Zvezdno
15 1-1
lil
Giril Metodovo cikorijo.
3c:
Ustanovljena 1882.
Pošt. hranilnični račun št. 828.406.
Telefon štev. 185.
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 18, v Ljubljani
v lastnem zadružnem domu. y>
je imela koncem leta 1908 denarnega prometa K 71,417.344-75
upravnega premoženja K 17,519.983-93.
Obrestuje hranilne vloge
po
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Uradne ure vsak dan
od 8.-12. in od 3.-4.
- • _ *
'ie»v,
i
■
' 1
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dne dviga.
Stanje hranilnih vlog dne 31. decembra 1908
kron 17,102.911-27.
Posojujc na zemljišča po 5V4°/o z '///o na amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacijo. Na menice pa po 6°/0- Posojilnica sprejema tudi vsak drug načrt glede amortizacije dolga.
Uradne ure vsak dan fgj
od 8.-12. in od 3.-4.
6 25-1
Tisk „Nnrodne tisknrne“ v Ljubljani.