AJDOVŠČINA 23. JULIJ 2010 ŠTEVILKA 103 6235 IZVODOV CENA 0,00 € Mladinski center v Palah Polona Batagelj na Giru jš društva S - fihtj. jdovščina, 15. julija-Točno opoldne so postavili temeljni kamen za Mladinski center v Palcih. Staro vojaško stavbo so že 'l j porušili, na njenem mestu pa bo zrasla nova, v kateri bodo prostori za mladinske organizacije, zraven pa bo še hostel s ■Ai JLpribližno 50 ležišči. Mladi se bodo iz nekdanje vojašnice Srečka Kosovela iz Ajdovščine v Pale preselili marca prihodnje leto, gradbena dela pa bo podjetje Marc moralo končati do konca leta. Vrednost gradbenih del znaša skoraj 1,2 milijona evrov, ki jim je treba prišteti še stroške zaključnih del društvenih prostorov, opreme in zunanje ureditve ter 250.000 evrov, ki jih je občina porabila za nakup bližnje hale. prihodnje HUS Tolažnica žalostnih z novo streho Po Sivki Liska Streha romarske cerkve v Logu pri Vipavi je že dlje časa zamakala. Da bi preprečili nadaljnjo škodo v notranjosti cerkve, seje vipavska župnija odločila za temeljito prenovo. Dela je zaupala družbi Konstrukcije d.o.o. - Gradbeništvu Perčič iz Sežane, ki ima z obnovami cerkvenih objektov bogate izkušnje, saj ob-Kravja ruleta ponovno v Tihi novi po pet cerkva letno, dolini J Z Nanosa na , Triglav ^ zbadki Kdo neki se tam heca? ^^^erkev, ki je posvečena Mariji to-■ lažnici žalostnih, je zelo velika, ^^B#saj sprejme tudi 4000 vernikov, ima tri zvonike, največji meri več kot 60 metrov. Streha cerkvene ladje meri kar 750 kvadratnih metrov. Kot je povedal vodja del Aleš Bratož, so zamenjali tudi ostrešje oziroma špirovce, medtem ko je obstoječa nosilna konstrukcija ostala. Sočasno so na robnem vencu položili protipotresno horizontalno vez in streho prekrili s korčno kritino iz Goriških opekarn. Čeprav najprej ni bilo predvideno, so obnovili še streho nad prezbiterijem, prav tako so zamenjali leseni pod in položili nove korce. Oba manjša zvonika sta dobila novo bakreno prevleko, sočasno pa so ju na novo ometali. Po Bratoževih besedah pri gradnji ni bilo kakšnih posebnosti, zaradi razsežnosti cerkve in dvajsetih deževnih dni pa se je obnova raztegnila na skoraj štiri mesece. Cerkev je v sedanjo obliko dobila za časa dekana Jurija Grabrijan proti koncu 19. stoletja. Notranjost je dal poslikati slikarju Francu Goldensteinu, nato pa je še sam naredil načrt za pevski kor ter novo pročelje z mogočnim zvonikom. Nabavil je tudi veliki, 2408 kg težak zvon, ki še danes pozvanja. Kot je znano, je zvonik gradil mojster Blažko iz Lokavca, ki pa seje tik pred posvetitvijo, smrtno ponesrečil, ko je postavljal kovinski križ na vrh zvonika. Brez vode ni življnja! "B^keter Pavel Štor rad, tako-ob kavici, pripovedu-JL je štorijo iz časov, ko so 'umeščali’ traso avtoceste po dolini. Tedaj je 'stroka’ še risala cesto tam, kjer bi država z gradnjo prišla najceneje skozi, pa čeprav rešitve domačinom niso bile po-všeči. Tako je bilo tudi na Cesti in v Vipavskem Križu in so začeli zganjati 'kažin'. Pavle ve povedati, da ga je direktor Primorja Dušan Črnigoj okaral, naj ne zahtevajo preveč, ker bomo vsi skupaj ostali brez avtoceste. Primorje pa bo ob posel. Z nekaj mitingaškega vzdušja in medijskega pompa se je s pokritim vkopom zadeva razrešila v vsestransko zadovoljstvo. Pavle rad pove, da mu je potem Črnigoj za pokončno držo celo čestital, saj je Primorje gradnjo tega odseka dobilo, pogodba pa je bila zaradi pokritega vkopa seveda bistveno višja, kot bi bila sicer. Pred časom je debatne krožke po gostilniških omizjih Ajdovščine pregrela novica, češ da pri gradnji vodovoda pri izviru Hublja zganjajo kozlarije. Vodarno so zgradili višje, kot pa je vodno zajetje, ne veliko sicer, nekaj višinskih metrov, toda dovolj, da bodo potrebne črpalke, saj voda sama po sebi le nerada rine v grič. Torej, voda, ki ustvarja energijo, bo del te energije porabila, da bo 'delala' vodo. In če zmanjka elektrike, tudi vode ne bo! No, najbrž bo, saj obstajajo agregati, toda tudi to z nafto vred nekaj stane. Tako da so odločili 'strokovnjaki'. Seveda je 'stroka' nad zdravo kmečko logiko in kdo bi ji oporekal. Je pa drobna razlika - za dražjo varianto s pokritim vkopom na Cesti sta tedaj kot državljana prispevala in Štor in Črnigoj, kot tudi nekdo iz Zgornjega Kašlja ali Spodnjega Dupleka. Pri vodovodu pa bodo po žepu udarjeni samo ajdovski občani in to dvakrat - skozi dohodnino v proračun občine (kot investitorju) in skozi dražjo vodo, saj kmečka logika razume, da porabljene elektrike v ceni vode ne bo plačevala 'stroka', pač pa porabniki. Saj vem, kaj poreče stroka: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Toda zakaj so nas pred časom politiki silili, da smo odločali o mnogo bolj sofisticirani zadevi (kot je neka vodarna), pa čeprav nismo strokovnjaki mednarodnega prava? Edvard Pelicon P. S.: Stroka nas je sicer potolažila, da bi morali za delovanje vodarne v vsakem primeru, tudi če bi bila nižje doli, uporabljati električno energijo. 'Ulica' pa dodaja, da obstoječa električna napeljava proti izviru Hublja ne bo zdržala in bo potrebna nova linija!? Člani lokalne akcijske skupine zgornje Vipavske doline in komenskega Krasa zasedali na 4. seji skupščine las '■'četrtek, 8. julija so se sestali člani LAS Zgornje Vipavske doline in * Komenskega Krasa na svoji četrti skupščini. Tokratna seja, kije potekala na Turistični kmetiji na Hribu na Slapu, je bila tudi v znamenju volitev v organe LAS. LAS, ki je bila ustanovljena junija 2008, trenutno šteje 52 članov, pravnih in fizičnih oseb, ki si skupno prizadevajo za doseganje razvojnih ciljev, ki so jih opredelili v Lokalni razvojni strategiji Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa 207-2013. Da ne bi ostalo zgolj pri črkah in številkah na papirju, iščejo člani LAS različne vire za izvajanje strategije. Eden izmed finančnih virov, s katerimi pa LAS upravlja neposredno, so finančna sredstva Evropskega kmetijskega sklada - tako imenovana sredstva LEADER. Na skupščini so se člani LAS seznanili s spremembami izdajanja pristopa LEADER, ki se jeseni obetajo na nacionalnem nivoju. Razlogi za spremembe tičijo v dejstvu, da črpanje teh sredstev poteka prepočasi na račun zahtevnosti postopkov in dejstva, da se nosilci projektov srečujejo z mnogimi težavami pri zagotavljanju lastnega deleža in premostitvenih sredstev za pokritje vseh stroškov projekta. Za povračilo deleža upravičenih stroškov iz vira LEADER pa je potrebno počakati tudi do 6 me- Razvoj podjetništva, podeželja in človeških virov. Razvojna agencija ROD Gregorčičeva 20, 5270 Ajdovščina. Slovenija T 36 53 OOO B; ra rod<&sioi.net, W; www.ra-rod.si • Storitve podjetniškega centra VEM Ajdovščina ■ Vavčerski sistem svetovanja » informacije o domačih in tujih javnih razpisih ■ Informacije d nacionalnih in evropskih razvojnih programih tor finančnih spodbudah ■ Status regionalne razvojne agencije Severne Primorske (Goriške statistične regije) secev. Preliminarni predlog izboljšav pri izvajanju pristopa LEADER, ki ga je pripravilo ministrstvo za kmetijstvo, predvideva med ključnimi spremembami poenotenje in dvig deležev podpore za izvajanje projektov LEADER na 85% z dosedanjih povečini 40 - 50%. Ukinja se tudi letna pravica porabe sredstev LEADER. LAS bo tako sama odločila, koliko sredstev bo letno namenila izvajanju projektov. Člani LAS so na skupščini odločili, da se letni izvedbeni načrt črpanja sredstev LEADER za leto 2011 pripravi preko nabora idej, ki se jih bo razvilo v projekte skupne koristi za celotno območje LAS. Povabilo k naboru idej bo objavljeno v avgustu na spletni strani LAS. Člani so tudi potrdili višino članarine, ki ostaja simbolna in znaša 30 EUR na člana. Volitve v organe LAS so potekale v skladu s Pravilnikom o volitvah. Suzana Ž. Ferjančič Vabljeni, da si na spletni strani LAS Zgornje Vipavske doline in Komenskega Krasa: www.las-razvojpodezelja.si preberete podrobnosti o delovanju LAS, možnosti vključitve v LAS in sledite novicam in ostalim objavam. Partizanska proslava v Slejkih Črniče, 9. julija - V zaselku Slejki nad Črničami je bila slovesnost v spomin na 19 pripadnikov jurišnega bataljona 30. divizije 9. korpusa, žrtev spopada z nemško enoto 24. februarja leta 1945. lovesnosti se je udeležila osmerica ^^kpreživelih, med njimi tudi Franc V^Habjan, komandir čete, ki je opisal srditost bitke, v kateri se je odlikoval mitraljezec Tone Gleščič, Uršn iz Črnič, ki je v boju tudi izgubil dva pomočnika. Kulturni program so oblikovali harmo-nikaš Milče iz Ozeljana, Andrej Turk in kvartet Odpev, za slikovito kuliso dogodku so poskrbeli praporščaki pod vodstvom Petra Pavla Štora in člani društva Triglav. . Določena odkupna cena breskev Ajdovščina, 21. julij 2010 - Družba Fructal in Kmetijska zadruga Vipava sta določili odkupno ceno breskev, in sicer 0,29 EUR/kg. Letošnja odkupna cena je na nivo-m lanskega leta, oz. je v primerjale vi z lanskim letom nižja le za cent (v letu 2009 je znašala 0,30 EUR) in je v skladu s splošnimi trendi gibanja cen surovin v Evropi, delno pa je povezana tudi z letino v letu 2010,« je povedal Uroš Lozej, direktor nabave v Fructalu. »Predvidene količine za odkup so cca 1.800 ton in so nekoliko nižje od lanskega leta (lani 2.900 ton),« dodaja Uroš Lozej. Janez Valič, predsednik Kmetijske zadruge Vipava, je povedal, da »je KZ Vipava pričakovala enako odkupno ceno kot lansko leto,« in dodaja, da »je odkupna cena breskev primerna glede na trenutno gospodarsko situacijo in smo z njo zadovoljni.« »Breskve iz Vipavske doline in Goriške so za Fructal pomembna surovina za izdelavo visokokakovostnih sadnih sokov in drugih izdelkov iz sadja, zato me veseli, da se tudi s Fructalovo pomočjo obnavljajo breskovi nasadi, saj s tem zagotavljamo tako dolgoročni obstoj sadovnjakov v lokalnem okolju kot surovino za Fructalove izdelke,« je povedal Drago Kavšek, predsednik uprave družbe Fructal. Družba Fructal in KZ Vipava tudi v letošnjem letu nadaljujeta sodelovanje pri obnovi sadovnjakov v Vipavski dolini in na Goriškem. V letu 2008 so skupaj uspešno posadili 5.000 sadik breskev, lani 16.000 sadik breskev, v letošnjem letu pa so dolino obogatili z 12.868 novimi breskovimi sadikami. Vsi pridelovalci, od katerih družba Fructal odkupuje industrijske breskve, so vključeni v sistem integrirane pride-' lave, kar pomeni, da uporabljajo sredstva za varstvo rastlin, ki so določena v tem programu in so prijaznejša det okolja, omejene pa so tudi količine teh sredstev. Fructalove kontrolne službe pa vsako leto vzamejo sadeže iz naključne? izbranih sadovnjakov že pred obiranjem in sadeže pošljejo v analizo vrhunskim neodvisnim laboratorijem v Italiji. Nadzor se opravi tudi po predelavi m v analizo pošljejo tudi vzorci breskove? kaše. Odkup breskev se v Fructalu začne V tem tednu, urnik odkupa pa bo objavljen na spletni strani www.fructal.si PB Slovenska Unija' tudi na Ajdovskem Ajdovščina, 9. julija - Nova politična stranka na slovenskem političnem prizorišču, Slovenska Unija, seje predstavila v studiu Radia Nova v Ajdovščini. Predsednik stranke dr. Vlado Dimovski je na kratko predstavil osnovne smernice delovanja stranke. Ob tem je izpostavil vzpodbudo malim in srednjim podjetjem v Sloveniji, ki bi morala biti gonilo bodočega razvoja Slovenije. ^^tranka Slovenska Unija, ki. je bi ^^bila ustanovljena 12. 12. 2009, V^se zavzema za napredek, enakopravnost in boljšo prihodnost za vse državljane Slovenije. Osnovno izhodišče delovanje stranke SU je človek, ki je postavljen v ospredje: »Stranka povezuje vse državljane in državljanke Slovenije, k dom za vse tiste, ki iščejo napredek, temeljne vrednote in zaupa-n)e*> je v predstavitvi na radiu povedal nJenpobudnik in predsednik dr. Vlado •D/fflovskr. Stranka je v tem kratkem času razširila mrežo lokalnih krogov, skozi katere bo udejanjala program stranke. »S programom stranke Človek je prihodnost želimo Sloveniji sporočiti, da bomo z našo politiko poizkušali zagotoviti dostojne pogoje življenja in dela vsem v državi,« je dejal Dimovski. »Država pripada državljanom in državljankam Slovenije, državna administracija ter javna uprava morata učinkovito in ekonomično udejanjati svoje poslanstvo in naloge.« Izhodišča za delovanja stranke so usmerjana k reševanju finančne in gospodarske krize ter posledično recesije, ki ni rezultat le poslovnih nihljaj. Izhod iz recesije ter »psihološkega kriznega vzdušja« bo prinesel novo gospodarsko strukturo in posledično tudi novo družbeno strukturo. Potrebno je upoštevati mednarodne okoliščine in trende ter še posebej vlogo EU v teh trendih. Vlado Dimovski, po materi z Otlice, je otroška leta preživljal v Ajdovščini in še danes goji stike z okoljem, zato tudi pozna tukajšnje razmere. Sicer pa regijski oz. lokalni krog stranke v občini Ajdovščina vodi podjetnik Sandi Ivanič. »Zavzemamo se za povečevanje socialne varnosti s sodelovanjem podpornih inštituciji. ROD, LAS, TIC, Območna obrtna zbornica morajo postati nosilci razvoja v občini Ajdovščina«, je na radiu povedal Ivanič. »Ključni korak pri povečevanju kakovosti življenja vidimo v pospešenem računalniškem opismenjevanju. Uvedba sodobne optične povezave z možnostjo hitrega prenosa podatkov bi vsakemu gospodinjstvu v občini omogočila boljšo komunikacijo in dostop do virov informacij. V stranki se zavzemamo tudi za prednostno obravnavo projekta izgradnje nove osnovne šole v Ajdovščini, tako po strokovni kot tudi ekonomski plati.« RL Temeljni kamen za mladinski center v Palah Ajdovščina, 15. julija - Točno opoldne so postavili temeljni kamen za Mladinski center v Palah. Staro vojaško stavbo so že porušili, na njenem mestu pa bo zrasla nova, v kateri bodo prostori za mladinske organizacije, zraven pa bo še hostel s približno 50 ležišči. Wdejna zasnova je nastala janu-I arja lani, ko je Zavod za šport iz ^Ajdovščine z Mladinskim svetom Ajdovščina projekt mladinskega centra in hotela skupaj prijavil na evropski razpis investicij v mladinsko turistično infrastrukturo. Na razpisu so Mii uspešni in so pridobili 680 tisoč evrov. Še 120.000 evrov je primaknilo Ministrstvo za šolstvo in šport, 410.000 evrov pa bo zagotovila občina. Mladi se bodo iz nekdanje vojašnice Srečka Kosovela iz Ajdovščine v Pale preselili marca prihodnje leto, gradbena bela pa bo podjetje Marc moralo končati bo konca leta. Projektanti (Andrej Čopič, Janko Rožič, Gašper Drašler in Primož Gašperič) so si stavbo zamislili v slogu vipavske hiše in jo seveda prilagodili terenu. V pritličju in deloma mansardi bodo prostori za mlade (večnamenska dvorana z barom, koncertna dvorana, učilnice, multimedijska soba, sobe za vaje glasbenih skupin, pisarne in kabineti), južna polovica mansarde pa bo namenjena mladinskemu hotelu s sobami in sanitarijami. Na priložnostni slovesnosti so v temelje položili steklenico s svečano listino, na kateri je med drugim zapisana želja, da bi prostori dobro služili svojemu namenu, da bi mladi ljudje, ki bodo tukaj preživljali svoj prosti čas ali počitnice, pridobili nove izkušnje, od tod odnesli nova znanja in stkali prijateljske vezi. »Solbiopolysy« na poti od odpadkov do energije »SolbiopoIysy« je projekt, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru 6. okvirnega programa. Pri projektu sodeluje 6 partnerjev iz štirih evropskih držav. Od slovenskih partnerjev v projektu sodelujejo Čisto mesto Ptuj, d. o. o., Univerze v Novi Gorici in ZRS Bistra Ptuj. V okviru projekta razvijamo inovativno tehnologijo kombinirane uporabe deponijskega plina in sončne energije za proizvodnjo elektrike, ki jo bomo preizkusili na pilotni napravi. IF^eljava inovativne tehnologije in zmanjšanje emisij toplogrednih V plinov sta glavna cilja projekta, ki na inovativen način povezuje že uveljavljene tehnologije izrabe ekološko čiste energije. Gre za tehnologijo, ki preko izrabe deponijskega plina in sončne energije, kot obnovljivih virov energije, znižuje emisije toplogrednih plinov. Trend pridobivanja energije iz obnovljivih virov se iz leta v leto povečuje, vendar je še vedno prepočasen glede na cilje EU politike, kar daje projektu Solbiopolysy še dodaten pomen. Preizkusna naprava Inovativna tehnologija Solbiopolysy bo preizkušena na pilotni napravi, postavljeni na neaktivnem komunalnem odlagališču Brstje pri Ptuju, kije v postopku sanacije. Sistem sončnih kolektorjev bo omogočal zajem sončne svetlobe, ki v tehnološkem procesu segreje vodo do pregrete vodne pare, ta pa pretvarja metan, kot glavno sestavino deponijskega plina, v sintezni plin. Mešanico sinte-znega plina nato v motorju z notranjim izgorevanjem pretvorimo v električno energijo in toploto. Pilotna naprava je s stališča varstva okolja ocenjena izključno pozitivno, saj zmanjšuje emisije toplogrednih plinov in ne povzroča dodatnega onesnaževanja. Omenjeni sistem je možno nadgraditi v sistem za izkoriščanje toplotne energije za namene ogrevanja ali hlajenja različnih objektov. Za podrobnejše informacije obiščite našo spletno stran: http://solbiopolysy-lro.ung.si. Za projekt Solbiopolysy pripravila Univerza v Novi Gorici Goriška cesta 19, 5271 VIPAVA Tel.: 05/3687 360 Faks: 05/3687 361 www.bandelli.si info@bandelli.si Porfido Fasadna opeka antik F Ital TRPNI!NO i;mc ■ 4,-.: mmmmm J* Fasadna opeka peskana Fasadni umetni kamen ZUNANJA UREDITEV, OBLOGE, TLAKI in FASADE ep Boris Jež - vodja projekta Kranjske klobase Borisa Ježa v zadnjih mesecih pospešeno videvamo v naši dolini. Objavil je namreč kandidaturo za župana, pri čemer mu je uspelo nekaj posebnega-, je skupen kandidat najvege vladajoče in najvecje opozici ske politične stranke v državi. Podpirajo ga Pahorjevi Socialni demokrati, kakor tudi Janševa SDS Za svojega ga imajo uradno še aktivisti Slovenske ljudske stranke ,n Nove Slovenije. Je pa Bor.su uspelo na svoji poklicni poti še nekaj 'prvencev', med zanimivejše pa gotovo spada Projekt zaščite Kranjske klobase. Boris, povej nam, zakaj je potrebna zaščitena kranjska klobasa in kaj to sploh pomeni? Najbolj znana svetovna blagovna znamka v prehrambeni industriji je Coca Cola. Na vseh celinah enaka, v isti embalaži, zelo podobnega okusa prepričljivo zmaguje na trgu osvežilnih, gaziranih pijač. Njihovim lastnikom prinaša neslutene donose, potrošnikom pa očitno zadovoljstvo. Kjerkoli jo bodo kupili, bodo vedeli, kaj bodo pili. Potreba po poenotenju recepture, izbora kakovostne surovine, načina izdelave ter enotnega označevanja se je pokazala tudi pri naši kranjski klobasi, ki je bila poznana doma in v svetu, vendar se je do zaščite izdelovala na različne načine. Nekatere so bilo komaj podobne kranjskim klobasam in so kvarile ugled temu vrhunskemu proizvodu. Prisotne so bile tudi številne potvorbe. Si vodja projekta zaščite blagovne znamke in promocije Kranjske klobase - kako je projekt potekal ? Od vseh slovenskih tradicionalnih mesnih specialitet, ki jih označujemo kot avtohtone, je Kranjska klobasa najbolj tipična. Zato smo skupaj s proizvajalci kranjske klobase leta 2005 ustanovili GIZ (gospodarsko interesno združenje) Kranjska klobasa. Skupina proizvajalcev je po napornem usklajevanju zgodovinskih virov in proizvodne prakse sprejela dokument o zaščiti Kranjske klobase - kot proizvoda višje kakovosti z zaščito geografske označbe, objavljeno v Uradnem listu RS aprila 2008. Stalna notranja kontrola in certifikati, ki jih pri proizvajalcih mora vsako leto potrjevati nevtralna kontrolna institucija, jamčijo, da so klobase visoke kakovosti ter proizvedene in označene v skladu s specifikacijo. GIZ Kranjska klobasa sedaj združuje 10 članov, tako večjih mesno predelovalnih podjetij kot tudi obrtniških obratov. Ker je EU sistem ustvarjanja shem kakovosti odprt za vse, v svojo sredo vabimo tudi nove člane, saj bomo tako močnejši in bolj prepoznavni na trgu. Zaupamo v Kranjsko klobaso, zato v zadnjih dveh letih, s pomočjo državne finančne podpore, pripravljamo in izvajamo številne promocijske aktivnosti. Ne moremo si namreč privoščiti, da bi bila Kranjska klobasa premalo prepoznavna, saj predstavlja simbol nacionalnega živila in visoke kakovosti znanega porekla. Za projekt smo pridobili tudi znatna državna in evropska sredstva ter tako nedvomno pomagali domači industriji. Na razpisih pridobljena finančna sredstva v višini 330.000,00 € (20 % so prispevali člani GIZ - a) smo namenili za izpeljavo zaščite, certificiranje, raziskavo domačega in nekaterih tujih trgov, za delovanje organizacije proizvajalcev, največ pa za informiranje potrošnikov in promocijo. No in kakšna mora biti ta 'zaščitena' kranjska klobasa ? Hja, zašpiljeno dobra. Prava kranjska klobasa je pripravljena izključno iz prašičjega mesa I. in II. kategorije. Med 75 % in 80 % je razdetega prašičjega mesa, drugo pa je trda slanina, ki jima dodamo nitritno sol, stolčen oziroma mlet poper in dehidriran česen. Z nadevom napolnimo prašičja čreva, nakar jih zašpilimo v pare s sklenjenima koncema. Tako dobljeno klobaso vroče prekadimo z bukovim lesom in pasteriziramo, zato je prava kranjska klobasa nekoliko dimljena poltrajna jed, ki jo moramo pred uživanjem pogreti (skuhati). Prav zavoljo tako strogo predpisane recepture in priprave lahko obstaja samo ena prava Kranjska klobasa. Kako jo je najbolje postreči ? Čeprav je načinov veliko, izročilo priporoča' en način - po tradiciji se uživa topla s kislim (praženim) zeljem ali kislo repo ter hladna, z žemljo ali kajzerico, gorčico, nastrganim hrenom in vrčkom piva. V sodobni kulinariki ob domiselnosti kuharskih mojstrov se servira na različne načine v mnogih kombinacijah in ob različnih priložnostih, protokolarnih dogodkih (kanapeji, finger food, slow food ...). V ustrezni embalaži je primerna tudi kot darilo. Ali lahko vsak proizvaja Kranjsko k Boris - projekt, ki si ga izpeljal, je državnega pomena, ali imamo tudi Vipavci kaj podobnega ? Nedvomno. Nanoški sir je vrhunski proizvod, nosi zaščito geografskega porekla. Zaščiteno je tudi vino zelen Pomembno je, da za ta dva proizvoda delujeta tudi skupini proizvajalcev, ki sta nosilki promocije in prepoznavnosti. Že pred časom sem začel delati na blagovni znamki Okusi Vipavske doline - zaščitili smo Vipavski pršut. Vipavsko salamo in panceto. Projekt je žal za sedaj nekako neslavno zastal. Vsi namreč poznamo zgodbo z MIP - om. Sodeloval sem tudi pri ustanovitvi GIZ a Kraški pršut, ki uspešno deluje na Krasu. Kakorkoli že, mesnine nam niso tuje. Z zaščitenimi blagovnimi znamkami pomagamo potrošnikom, da nikoli ne kupijo 'mačka v Žaklju', bistvo pa je V tem, da lahko tako še najbolj pomagamo danes še majhnim proizvajalcem, ki bodo nekega dne zrasli, se razvili v regionalne in državne proizvajalce. Zaščiten* blagovna znamka pomeni tud) zaščiteno razliko v ceni, ki tem proizvajalcem omogoča razvoj. Sicer pa ima t* naša dolina kar precej izjemnih avtohtonih proizvodov, ki bi jih morali skupno promovirati prav vsi zainteresirani-Dolina je polna vina, kruha, mlečnih izdelkov, sladoleda, medu - samih dobrot, ki so temelj razvojnih možnosti tudi n* področju turizma. Le celotno sliko je treba videti. Za celotno sliko je potrebno odpreti mnogo parov oči... Prav gotovo ne pride nič samo od sebe-Delati je treba. Ampak to znamo. Tisto, kar nam manjka, so realne vizije in znanje, ki temelji na povezanosti. Dobre izkušnje drugih se lahko tudi povzamejo. Tisto, kar dela pri sosedih, v svetu, lahko pri nas, upoštevajoč posebnosti, dela. še bolje! O tem sem prepričan. m* JAM AVTO d.o.o. P.E. Poli® 5290 Šempeter pri \Mwwjamavto.si Tel.: 05 / 303-1234 ESiss sr Urnik: « Nudimo vse vrste financiranis ET 9.30 -17.30 n Možnost staro za staro * 9,»)-1230 »Prepisi vozil I. 2004, klima Pokličite za ceno I I. 2007, klima cena: 24.800 € I. 2004, 94.000 km cena: 3.990 € cena: 5.400 € Pokličite za ceno! cena: 5.200 € 420 GDI Avt. možnost menjave 320 GDI Avt. !, 2008, 98.000 km, klima I. 2007, klima cena: 54.500 € cena: 49.900 € 1.2006,86.000 km, klima cena: 5.490 € Opel Corsa čomfort 1.4 16V Peugeot i007Trendy 1.4 I. 2001, 164.000 km, klima I. 2005, 62.000 km, klima 1.4 16V cena: 3.100 € cena: 6.500 € i. 2004,12! Pokličite SLOVENSKI I. 2002, 93.000 km, klima cena: 36.900 € lin Seat Cordoba Reference 1.4 16V I. 2007, 34.000 km, klima Pokličite za ceno!_ l. 2000,128.000 km, klima cena: 2.490 € 2.2 dCi I. 2004,129.000 km, klima Pokličite za ceno! Dynamique 1.9 dCi I. 2002,182.000 km, klima cena: 5.200 € Toyota Corolla VVT-i SOL I. 2001,36.000 km, klima cena: 3.700 € I. 2003, klima cena: 13.200 € M SOL. L 2001, 123.000 km, klima cena: 4.190 € 1.9 dCi 1.1999,98.000 km.klima I. 2003,140.000 km, klima cena: 1.200 € cena: 4.690 € 'Mj c® JAM AVTO d.o.o GTI DSG i. 2010, klima cena: 32.900 € JAM AVTO d.o.o. wwwjamavto.st jam@siol.net POTOPIS Z oktetom Castrum v deželi kengurujev Sydney - največje in najstarejše mesto Avstralije Čeprav naj bi Canberra kot glavno mesto pete celine nevtralizirala rivalstvo dveh največjih in najpomembnejših mest Sydneya in Melbourna, pa je tekmovalnost med prebivalci obeh mest čutiti še dandanes in to na vsakem koraku. Tako boste od meščanov Sydneya slišali, da je njihovo mesto prava prestolnica kontinenta, saj je največje po površini in prebivalstvu in daje tudi ekonomska prestolnica države, ki ustvari kar četrtino BDP.Tu imajo sedež vse največje banke in multinacionalke, je tudi univerzitetno središče ...Turistični spletni portali Sydney ponujajo kot najbolj privlačno mesto in neskromno dodajajo, da je to mesto, v katerem je najbolj prijetno živeti. se vremena tiče, bo to kar dr-žalo, saj se mraza ni bati, tem-AVLperature se tudi pozimi le redko pustijo pod 8. stopinj in neredko se zrak °&re)e krepko čez 20 stopinj. Najnižja ^9 izmerjena temperatura znaša 2,1 stopinje, sneg pa daje padel daljnega leta 1856, pa še tedaj naj bi šlo za sodro in ne pravi sneg. Znajo pa poleti poskočiti temperature tudi čez 40 stopinj, čeprav bdi ekstremno vročih dni naj ne bi bilo teč kot 14. Letno pade 1200 mm dežja, pol toliko kot v Vipavski dolini. Sydney se razprostira na območju s kar 120.000 kvadratnimi kilometri, kar ga uvršča na tretje mesto med svetovnimi velemesti, pa čeprav ima 'samo' 4,5 milijona prebivalcev. Leži ob globokem in zelo členjenem zalivu, ki ga je na poti Proti morju izdolbla reka Paramatta. Zalivi, zalivčki in rokavi so graditeljem ®esta predstavljali komunikacijske °tire, ki so jih premeščali s številnimi ®ostovi, med katerimi je najbolj slaven Harbour Bridge, ob operni hiši ikona mesta. Je pa poseljena tudi obala, ki jo obliva Tasmansko morje oziroma Tihi ocean. In prav tu se raztezajo znamenite plaže, med katerimi je najbolj razvpita plaža Bondi, dober kilometer dolg in kakih sto metrov širok pas belkaste mivke. Južneje je še en globok zaliv, Botany %, kjer je svojo ladjo Endeavour leta 1770 zasidral kapitan James Cook, ki veli1 ta (evropskega) odkritelja Avstralije * ozemlje poimenoval New South Ubles, kakor se še danes imenuje zve-zna država z glavnim mestom Sydney. Približno 40.000 let prej so Avstralijo naselila plemena, ki naj bi s čolni iz lubja pripluli s Celebesa. Toda za ustanovitev prve naselbine je bil 18 let kasneje odgovoren Philip Artur, ki je pripeljal prvo kazensko ekspedicijo prav v Botany Bay, vendar ni bil zadovoljen s tamkajšnjimi pogoji (revna zemlja in neprimerna pitna voda) in se je odločil za Port Jackson nekoliko višje, za današnji strogi center mesta. Tam je zapičil britansko zastavo in naselbino poimenoval po lordu Sydneyu, pomembnem politiku na kraljevem dvoru. Niti kaznjenci niti vojaki, ki so jih pazili, niso bili vešči poljedelstva in so bili pogosto lačni, spopadali so se tudi s staroselci, pa tudi žensk je bilo vedno premalo, tako da začetki kolonije niso bili vzpodbudni. Nov zagon je dala kra- ju šele zlata mrzlica konec 19. stoletja, milijon prebivalcev pa je Sydney dosegel nekaj let po prvi, drugi milijon pa po drugi svetovni vojni. Še vedno prevladujejo prebivalci anglosaksonskega porekla, na drugem mestu so že Kitajci, pa Vietnamci, Indijci, od drugih evropskih narodov prevladujejo Italijani. Temu primerna je tudi religiozna slika in predvsem (multi)kul-turna podoba mesta. Sydney obišče letno skoraj osem milijonov domačih turistov, pa še 2,7 milijona tujih, ki si praviloma najprej ogledajo opero in Harbour Bridge. Operna hiša je bila zgrajena leta 1973 in v hipu postala ene najbolj prepoznavnih stavb dvajsetega stoletja na svetu. Streha v obliki jader (morda koga spominja tudi na plavuti morskega psa), pokrita z več kot milijonom svetlečih plošč, je res nekaj posebnega, pa čeprav ne gre prezreti niti notranjosti s petimi dvoranami. Je najbolj iskan motiv s fotoaparati ovešenih turistov, tako s kopnega kot tudi z morske strani, običajno v paru z mostom Harbour. Ogled mosta pa ni kar tako, voden ogled traja skoraj štiri ure, nanj pa vas ne pustijo, če niste ustrezno opremljeni in kondicijsko pripravljeni, menda si kdaj pomagajo celo z alkotesti. Ob zalivu Darling, mondenem in trgovskem središču, so na ogled še bogat akvarij, obsežen pomorski muzej (z repliko Cookove jadrnice Endeavour kot najbolj iskane atrakcije), kitajskim botaničnim vrtom ... Nočno življenje je najbolj pestro v predelu King cross -disko klubi, bari in barčki, ponudnice vsakršnih storitev in užitkov, množice, ki valovijo sem in tja, pa številni možje postave, res neverjetna slika. Ogleda vredne klasične arhitekture ni prav veliko in te stavbe delujejo dokaj anahrono v objemu modernističnih nebotičnikov in drugih prestižnih poslovnih in stanovanjskih stavb. To so denimo mestna hiša, katedrala, univerza (v Sydneyu ima sedež kar sedem univerz, da drugih fakultet in kampusov sploh ne štejemo) ... Muzejev, galerij, gledališč in koncertnih dvoran je po Sydneyu na pretek, toda kdo bi hodil po muzejih, ko se je lepše sprehajati po parkih ali iz kakšnega puba opazovati sproščen utrip mesta. Seveda ne gre pozabiti na Olimpijski park na drugem koncu mesta, prizorišča olimpijskih iger leta 2000 z osrednjim stadionom in številnimi drugimi športnimi prizorišči. Do tja se lahko zapeljete tako z avtobusom kot tudi z vlakom oziroma podzemno železnico, ki so jo prav pred olimpijado preuredili. Posebnost središča mesta je tudi 'mono-rail', vlakec, ki drsi po eni šini nekaj metrov nad zemljo in je za domačine priročno prevozno sredstvo, za turiste pa bolj atrakcija. Seveda je obiskovalcu na voljo tudi ogled mesta z vodne gladine, za kar skrbi množica turističnih ladjic. Turistične agencije imajo praviloma v svoji ponudbi tudi obisk Modrih gora (Blue Mountains), hribovitega zaledja mesta, ki pa je malce dlje kot Šmarna gora od Ljubljane, kar dobrih sto kilometrov iz središča mesta. Gre za prostran naravni park, pravo malo enciklopedijo evolucije avstralskega rastlinstva in živalstva, z zanimivimi in nenavadnimi združbami, ki si jih lahko turisti pobliže ogledajo med hojo po urejenih poteh. Speljane so po robovih klifov, se spuščajo v globoke doline, do rek in jezer in so dolge tudi po nekaj deset kilometrov. Večina obiskovalcev se seveda zadovolji za nekaj sto metrov hoje po razglednih platojih, kjer so najbolj fotografirane Tri sestre, naravne peščene figure. V hlad mogočnih evkaliptov pa se lahko spustite še z vratolomno vožnjo vlakca, kjer je treba imeti kar dober želodec. Gore v ozadju imajo zares rahlo modrikast pridih in dolgo časa so ga pripisovali izparevanju eteričnih olj prostranega pragozda evkalipta, vendar pa gre za čisto običajen lom svetlobe, kar je pri nas v Evropi običajno, za pretežno ravninsko Avstralijo pa je to precej nenavaden občutek. Edo Pelicon (konec prihodnjič) Pokličite Vipavska cesta 4 5270 Ajdovščina Tel.: 05 364 41 61 WW.skapin.si info@skapin.si t Peter Valič Obisku Obrtne zbornice Ajdovščina ob rob tlHfered časom sem s fanti iz 8. razre-jFda OŠ Dobravlje obiskal Obrtno sit* zbornico v Ajdovščini. Pred odhodom iz šole smo se dogovorili, da bomo odsotnost od pouka izkoristili za nabiranje čim večjega števila informacij. Dobro nam je šlo. A marsičesa, kar bi morali, nismo izvedeli. Vseeno smo Obrtni zbornici Ajdovščina hvaležni za povabilo. Program je bil sledeč: Na obrtni zbornici so nam spregovorili: 1) Marko Rondič o vlogi obrtne zbornice Ajdovščina; 2) Silvan Peljhan o značilnosti širšega lokalnega trga dela; 3) David Pizzoni o podjetništvu in uveljavljanju podjetniških zamisli. Po predavanju smo obiskali delavnico SLO - CAR d. o. o, nakar je sledil ogled mizarstva Rondič na Slapu. Že takoj v uvodu bi se rad zahvalil Andreju Rondiču s Slapa za vso energijo in pozitivno razmišljanje, ki ju je prenesel na mlade, ki so ga tisti dan obiskali. Mladim ne posredujemo zgolj podatkov, suhopranega znanja in dogočasnih statističnih analiz, pač pa predvsem naš odnos do dela, soljudi in življenja sploh. Ko so se otroci razgledovali po delavnicah, sem si na podlagi neformalnih pogovorov s čim več vpletenimi tistega dne ustvaril svojo sliko o malem in srednjem podjetništvu v naši regiji. Verjetno so manjše napake.v mojih zaključkih in predpostavkah, a bistvene verjetno stojijo na mestu. Mogoče pa (upam da) me bo kdo izmed tistih, ki se spoznajo na problematiko zaposlovanja mladih, popravil ali / in dopolnil. Vsekakor je prav, da otroci dobijo čim bolj kompleksno sliko o njihovih perspektivah po končanem šolanju. V ajdovski občini imamo trenutno registriranih približno 1360 podjetij (če sem si prav zapisal podatek!). V povprečju so na' posamezno obrtno podjetje zaposleni 2-3 delavci. Za večino podjetij na področju 'vseh vrst storitev' so predvsem zanimivi poklici, kot so kovinar, strugar, mehatronik, ekektroteh-nik (vseh vrst), inštalater (vseh vrst). Trg delovne sile na področju računalništva pa je zapolnjen. Zanimivo in pozor: povpraševanja po kadru 6. in 7 stopnje NI. To dejstvo govori v prid predpostavki, da je trg željan kvalitetne, a slabše izobražene delovne sile, verjetno zato, ker ji pripada čim nižja urna postavka. Sliši se, kot da so v poslu potrebne predvsem mišice in kader z izobrazbeno strukturo, ki ga je potrebno čim manj plačati. Mogoče pa šele prihajajo časi, ko bo tudi področje malega podjetništva z višje izobraženim kadrom dobilo nov zagon in nov izziv. Več je novonastalih podjetij, kot je propadlih, kar je vzpodbudno. Da novonastalo podjetje vzdrži in zaživi, je potrebno vsaj 2-4 leta začetne agonije. Poleg znanja iz stroke je nujno znanje razumevanja trga, ponudbe, povpraševanja, ekonomije, poznavanja osnov kvalitetnih medčloveških odnosov in poslovanja ... Konstantno in vseživljenjsko izobraževanje - ne le, da ni izključeno, zaželeno je in v nekaterih branžah NUJNO (Otroci, pozor: s koncem šole še ni konca ŠOLANJA!). Poleg same strokovnosti in želje po poštenem delu in temu primernemu zaslužku se podjetništvo redno spopada s problemom nedisciplinirane plačilne (beri neplačilne) politike. Velika so povpraševanja večjih delodajalcev po delu podizvajalcev, se pravi tudi malih obrtnikov, obenem pa vlada katastrofalna plačilna politika nekaterih teh večjih do manjših obrtnikov. Kot verižna reakcija zgoraj omenjenemu pojavu se na zaposlene v malem podjetništvu prenese neplačano delo obrtnikov do zaposlenih. Če obstaja internet kot prosto dostopen medij, čemu se ne odpre portal s klasifikacijo delodajalcev (velikih in malih), ki redno plačujejo storitve, in tistih, ki tega redno (ali pogosto) ne počno? Študentska organizacije je že uvedla to klasifikacijo ponudnikov študentskega dela. Deluje! Za dekleta je deficitaren poklic zgolj medicinska sestra. Če se ne motini, so pri naših zahodnih 'sosedih' te naše medicinske sestre bolje plačane in cenjene kot strokovne in zavzete za delo, kot pri nas. Torej: mi z davkoplačevalskim denarjem izšolamo kader, ki nam zaradi 'ugodnih' razmer v zdravstvu zbeži čez mejo. Lahko bi bilo tudi drugače. Zanimivo: obrtniki poznajo za fante cel kup perspektivnih poklicev, medtem ko so potrebe za ženski kader zgolj v skrbništvu in frizerstvu. Nekaj je narobe, če družba v določenem segmentu V MLINOTESTU ZVESTOBO NAGRADIMO S PAKETOM SUHIH TESTENIN (500 g) za simbolično ceno 1 cent pri vsakem nakupu nad 10 eur. ■ T Akcija ZVESTOBO NAGRADIMO poteka od 19. 7. do 31. 8. 2010 v Mlinotestovih trgovinah in franšizah. Trgovin* AJDOVŠČINA,TovamBka 14 ■ Trgovina ŠEMPETER. Sv. Peter 76 • Trgovin* [URŠKA BISTRICA, Catoiiz Šmarij, Zavina, Čipenj, ^ Jr Tevč, Planine, Velikih Žabelj, Dobravelj, Batuj, Spodnje Branice, Krasa ... Na oratoriju so otroci spoznavali življenje sv. Frančiška iz Assisija, se skupaj igrali, sodelovali v raznoraznih delavnicah, peli in plesali banse. Na temo Frančiška pa so otroci skupaj z animatorji obiskali tudi samostan v Vipavskem Križu, kjer jih je sprejel brat Jožko ter jim še bolj podrobno predstavil Frančiškovo življenje. Verjetno pa je bilo otrokom všeč tudi 'zastonj tuširanje' med odmorom'po kosilu. Da pa otrokom ni bilo nikoli dolgčas, so poskrbeli vedno veselo razigrani animatorji v oranžnih majčkah, ki so se maksimalno potrudili. Zato gre zahvala Urški Lisjak, Barbari Čuk, Juliji Leben, Katarini Vrtovec, Aniki Čuk, Maruši Orel, Tini Klemše, Aniti Birsa, Nini Klinec, Luki Leben, Igorju DiLenardu ter Sabini Jejčič. Posebno zahvalo pa si zaslužita tudi voditelja oratorija, Julijana Leben in Drago Troha, ki sta animatorje ves čas priprav usmerjala in vodila po pravi poti. Ne smemo pa pozabiti na našega duhovnega voditelja, duhovnika, Sašo Mugerlija, ki je s fotoaparatom v roki beležil vse utrinke oratorija. Otroke pa je vsak dan, ko se je bližalo poldne, pograbila neznanska lakota. In da so bili trebuščki vedno polni, sta za dobro kosilo poskrbeli Vida Marc in Joža Vrtovec. Petje, veselje in razigranost otrok se je slišalo po vseh Šmarjah in po slovesni maši, ki je oznanjala konec oratorija ter pri kateri so otroci radostno peli in sodelovali, smo se razšli kot prijatelji, v pričakovanju ponovnega snidenja našle- ski pozdrav 'pink - ponk'! dnje leto. Za vse vas pa še en prisrčen animator- Anika Čop Vročina in dež, torta za nonota, pa nova himna, žal tudi poškodbe Z Nanosa na Triglav - šestič n • i *| • 7druženia veteranov vojne za samostojno Slovenijo ter pridruženi člani vete- ranskfh in'borčevskih organizacij izVipavskedoline so v tednu od 5. do 10. julija prehodili pot z Nanosa ranskin m do knnPc udeležili še osrednje spominske proslave na Pokljuki. Tako kot vsa leta prej je na Triglav m se za konec udelez.li se osre j P bji ^ ohranjanje spomj. nov na obdobje iz 1941 - 1945 in 1990-1991 leta. a pot seje odpravilo 16 pohodnikov, med njimi kar tri dekleta -Adrijani Furlan in Zmagi Pergar iz Lokavca se je pridružila najmlajša spremljevalka, Elody iz Dornberka. Že tretjič zapored je snemalec Ivan Saksida (Vitel) vestno zabeležil vse, kar je za tako ekstremen pohod pomembnega (od težkih trenutkov pri premagovanju naporov, žuljev, narave, njenih usod, romantičnosti ... do veselja, solza sreče in radosti)! V prvih dveh dneh nam je bil v logistično oporo naš že dolgoletni spremljevalec stotnik Vinko Kovač iz Lokavca. Novo članstvo smo zaupali Marijanu Vidmarju iz Ustij, ki je tako prvič opravil pohod v celoti. Najstarejši pohodnik je bil Anton Kreševec (74 let) iz Kamenj. Za vodenje pohoda sem, tako kot vsako leto, skrbel spodaj podpisani vojaški gornik, štabni vodnik Valter Likar. Ostali pohodniki: Stanislav Rovtar - Staško iz Kamenj, Benjamin Purger iz Malovš, Aleksander Likar iz Vipave (brat vodje pohoda), Milan Marsetič iz Vipave, Miloš Švagelj iz Lož, Marijan Vidmar s Kovka, praporščak Srečko Kodrič s Predmeje, Borut Fras iz Dolge Poljane in Borut Vodopivec iz Lož. Prvi dan Že uvodoma lahko povem, da nam je bilo, za razliko od lani, tokrat vreme v večini naklonjeno, pa vendarle brez dežja le ni šlo. Pohod smo s kratkim kulturnim programom začeli v ponedeljek 5. julija ob 5:45 uri pred Vojkovo kočo na Nanosu. Nagovoril nas je predsednik OZVVS Ajdovščina - Vipava Ivan Marc, gorniški vrisk pa je po skupinskem fotografiranju naznanil odhod. Pot nas je tokrat za spremembo vodila po južnem robu Nanoške planote mimo cerkvice sv. Hieronima, od koder se nam je odprl velik panoramski pogled na vso Vipavsko dolino, Furlanijo v Italiji, morje na jugu, daleč na severu pa smo slutili Julijce s Triglavom, ciljem našega pohoda. Da bo vreme zelo vroče, smo spoznali že kmalu po startu, saj smo kar trikrat naleteli na plazilce, ki so iskali toploto po planinskih potegi. Nadaljevali smo mimo Lovske koče ter nižje pod robom prišli k cerkvici sv. Nikolaja. Od tu pa naprej v Vipavo, kjer so nas pozdravili domačini. Pri gospe Marici smo se okrepčali z zares obilno malico, za kar smo ji vsi izredno hvaležni. V Vipavi nismo pozabili na naše zveste pokrovitelje, ki smo jih osebno pozdravili kar na njihovih delovnih mestih. Po že hudi vročini smo ob avtocesti prispeli do Ajdovščine, kjer smo se točno opoldne najprej zaustavili pri spominskem obeležju iz osamosvojitvene vojne ob mostu čez Hubelj, zatem pa še pri spomeniku borcem NOB pri občini, kjer nas je nagovoril sam župan Marjan Poljšak. Ob potoku Lokavšček smo nadaljevali do Adrijanine domačije v Lokavcu, kjer so njeni domači pripravili imenitno in obilno kosilo. V vročini in sopari smo se čez Slano blato in Platna bližali robu Gore in mimo domačije našega praporščaka Srečka Kodriča prišli na cilj prvega dne - v športni park društva Gora v Tihi dolini. Dan smo zaključili z novico, da je naš Benjamin Purger postal 'nono'. Zato smo iz doline naročili posebno torto, za dodatno presenečenje pa sta poskrbela še Roman Blaško in njegov harmonikaš. Drugi dan! Hoja v hladu Trnovskega gozda pod Golaki nas pripelje na Malo Lažno na zajtrk, ki nam ga pripravita Zmago Tvrdy in Andreja. Pred odhodom nam podarita dve ročno izdelani skulpturi. Prvi je leseni znak našega pohoda, drugi pa stari in mladi gamsji par na topolovi suhi gobi. Obema smo iskreno hvaležni. Pot nas vodi z Lažne na Lokve in v Čepovan. Pri večini se že začnejo kazati prvi krči, zato na vaškem postajališču organiziram izvedbo sklopov skupinskih razteznih vaj. Vsi so mi hvaležni, saj v nekaj trenutkih napetost v mišicah popusti, mi pa kar naprej - čez čepo-vanska Vrata, ko nas 3 km pred Mostom na Soči zaloti huda nevihta. V nalivu se privlečemo do Tolmina in naprej do Tolminskih korit. Tu v prijetni koči zaužijemo dobrote tolminske kuhinje. Tretji dan! Nadaljujemo, žal v manjšem številu, kot prva dva dneva. Dolgi kilometri in poškodbe, ki so jih pridobili med letom, so bile usodne za kar štiri pripadnike. V planini v Pologu se poslovijo od nas in se s kombijem spremljevalca, stotnika Vinka Kovača iz Lokavca, vrnejo domov. V Pologu se konča pot za avtomobile, mi pa otovorimo težke nahrbtnike z vsem, kar bomo v naslednjih dneh v visokogorju potrebovali, in odrinemo k izviru Tolminke ter proti cilju - koči pod Bogatinom. V poraščeni skalni plošči se v tako imenovanih ključih po 'mulatjeri' vzpenjamo proti prelazu 'Prehodci'. Na vrhu je svet položnejši in nas pripelje mimo italijanskih kasarn za Lepočami. Oddahnemo si, nato pa se brez dežja vzpnemo na Bogatinsko sedlo. V popoldanskih urah in lepem vremenu prisopihamo v kočo pod Bogatinom, kjer nas gospodinja Anica postreže z dobrotami, o katerih smo sanjali že med vzponom. Četrti dan! Nadaljujemo po dolini Triglavskih sedmerih jezer, kjer nas preko Hribaric čaka izjemno strm vzpon na pode pod Kanjavcem. Tu je svet položnejši, vendar še vedno pod snežno oddejo. Lansko leto smo z grenkim priokusom strmeli v ruševine planinske koče na Doliču, tokrat pa jo uzremo v novi, sicer še ne dokončani podobi. Ponosni smo na osebje in vse ostale iz PD Gorje, ki so kočo ponovno oživili. Tu se je naš četrti dan končal. Med rjuhe pa smo odšli pozno zvečer, saj sta naš novi član Marijan Vidmar iz Ustij in Ivo Saksida sestavila prav za ta čas temu primerno pesmico in jo celo uglasbila. Seveda so se jo morali vsi naučiti. Pri tem so se nam pridružili celo gostje iz Nemčije, Španije in Italije. Takole gre: da našemu očaku, čast bi izkazali. Mi imamo sporočilo za vse ljudi te dežele -naredimo jo spet srečno, srečno in veselo. Naredimo vsi Slovenijo ponosno in pošteno! Peti dan! Prelepo sončno jutro je, ko po obilnem zajtrku okrog 8. ure krenemo na Triglavske pode, na melišče pod vršno piramido Triglava. Na osojni strani mrzlo in močno piha, tu se oblečemo, nadenemo alpinistično čelado, navežemo z varnostno vponko. Sledijo še varnostni napotki vodje pohoda in pričnemo z vzponom. Vrh naše domovine dosežemo ob 10:20. Sledi veselje, stiski rok, slikanje in naposled spust na Kredarico. Tu nas na naše presenečenje pričaka- Aleksander, ki nas je zaradi poškodbe zapustil v Pologu, pa je šel k zdravniku, saniral poškodbo in se iz Pokljuke povzpel na Triglavski dom. Zares veličastno. Tu se srečamo še s skupino našega predsednika OZVVS Ivana Marca in z osebjem logistike, katere je pripeljal helikopter SV (s pilotom stotnikom Bevkom, s Ceste doma). Med njimi so Vesna Kodrič,' Cilka Kreševec, Zmaga Pergar in polkovnik Emil Velikonja s soprogo Elvico, veliko poznavalko gorskega cvetja. Tako se do popoldneva na Kredarici nabere okoli 700 pohodnikov. Med njimi je tudi načelnik Generalštaba SV Branitelji domovine Branitelji domovine, skupaj smo se zbrali, Alojz Steiner, organizator pohodi Janez Smole, predsednik ZB NOB Jan^ Stanovnik in predsednik ZVVS Jan^ Pajer ter mnogi drugi. Ob 15. urj / pred domom začne slovesnost - v p£>' sebno čast nam je, da lahko z Antonof1 Kreševcem pozdraviva vse pohodnih in goste ter da jim zapojemo našo nov o pesem. Sledi druženje še pozno v noč jf nočitev. Šesti dan! Ob 5. uri se odpravimo prot' Vodnikovemu domu in na Pokljuko d" osrednjo prireditev 25. spominske#1 pohoda združenja borcev za vrednot* NOB, veteranov vojne za Slovenijo (Vt'-4 in SEVER) in zveze slovenskih častih' kov na Triglav, v spomin pristopa prV* partizanske patrulje na vrh naše domO' vine. Tako kot vsako leto nas pričaka vCL tisoč glava množica. Ob 13. uri se prične zaključna prosJaV* z našim mimohodom - na prenov/JenerH biatlonskem stadionu in tokrat pod velikim šotorom nas nagovori slavnostjo1 govornica in ministrica za obrambo vali pisane ribice in še marsikaj. Četrtek, 8. julij 2010 je bil prav pose-’;en počitniški dan. Ekipa Radia Hit Domžale je s pomočjo Zveze prijateljev Nadine Slovenije že drugo leto zapovr-'i0 v akciji Počitnice so z nami lepše" "ganizirala nepozaben počitniški dan aotroke iz socialno šibkejših družin iz »čine Ajdovščina in Vipava. Tokrat so jim sveže počitniško presenečenje pripravili v čudovitem okolju Term Snovik. Več kot 60 otrok se je polnih vtisov in prijetnih doživetij vrnilo domov iz Nerezin (kjer so preživljali 10 - dnevne poletne počitnice) in iz Pinete pri Novem gradu s športno obarvanih počitnic. Prav danes smo popeljali skupino otrok na letovanje v Piran, v avgustu pa jih bomo še v Poreč. Poletnih načrtov pa še ni konec. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje bomo enajstim otrokom iz občine Ajdovščina in Vipava omogočili dvotedenski humanitarni tabor 'Z znanjem čez ovire' v počitniškem domu v Kranjski Gori. Še nekaj prostih mest imamo za počitnikovanje na Debelem Rtiču, od 2. do 10. avgusta, pohitite s prijavami. Prav tako začenjamo s tečajem rola-nja od 26. do 29. julija, če uživate v vijuganju na osmih koleščkih, se nam pridružite. V juliju in avgustu pa vsako nedeljo ustvarjamo na svežem zraku Trnovskega gozda, natančneje na Lokvah, od 14. do 18. ure. Vabljeni vsi otroci, mladi in starši, da se nam pridružite! Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili podjetju Incom d.o.o. za okusne sladolede in promocijske materiale, podjetjema Goriške opekarne d.d. in Afit - u d.o.o. za promocijske materiale in materiale za ustvarjanje. Naš program 'Na krilih razigranega poletja' pa so sofinancirali: Urad RS za mladino, Občina Ajdovščina in Občina Vipava. Prijetne poletne dni in obilico počitniških radosti vam želimo z Medobčinskega društva prijateljev mladine Ajdovščina. Urška Brežnjak V stilu Oxford : Cambridge Športno srečanje učiteljev dveh šol Na Osnovni šoli Šturje je za nami tretje šolsko leto. Še vedno se radi srečujemo in družimo z bivšimi sodelavci z Osnovne šole Danila Lokarja Ajdovščina. Beseda je dala besedo in porodila se je ideja. Ob zaključku šolskega leta smo medse povabili bivše sodelavce in prijatelje. Odigrali smo prijateljsko tekmo v odbojki. obeh šolah smo ob koncu šol-skega leta prav na hitro izbrali JL ^ učitelje, ki se znajdejo tudi na odbojkarskem igrišču. V Šturjah smo računali na Ano Mlakar, bivšo državno reprezentantko, v Ajdovščini so bili prepričani, da so dobro uigrana ekipa. V ekipah smo združili svoje moči moški in ženske. Pomerili smo se v sredo, 23. junija ob 13.00 v telovadnici OŠ Šturje. Ves čas je bila igra izenačena, napeta in dinamična, z veliko lepimi akcijami na obeh straneh mreže. Ajdovska ekipa je dobro blokirala in imela odličen napadalni udarec. Šturska ekipa se je dobro branila, a prvo zmago in prehodni pokal si je zasluženo priigralo moštvo učiteljev iz OŠ Danila Lokarja Ajdovščina. Prehodni pokal bo tako za eno leto krasil vitrino njihove šole. Sklenili smo, da bomo te vrste druženja ohranili tudi v prihodnje. Upamo, da bo srečanje postalo tradicionalno, da se bomo družili vsako leto ob zaključku šolskega leta. Kolektiv OŠ Šturje Ajdovščina Vrtec v naravi Šolsko leto se je že končalo, otroci iz skupine Polžkov in Palčkov iz Otroškega vrtca Vrhpolje pa so se podali novim, poletnim dogodivščinam naproti. rugega julija smo dan v vrtcu ■preživeli drugače, po 'taborni-Jskrf-™ ško'. Na povabilo naših sosedov, družine Kobal, smo obiskali njihov kamp. Dopoldne smo začeli s preprosto malico na odejah, nato pa nam je Karolina Kobal na zanimiv, igriv način predstavila kampiranje. Skupaj smo postavili šotore, ležalnike, stole, mizice in ustvarjalne kotičke (igra z naravnimi materiali - kamenje, les, slikanje s prstnimi barvami, igra z vodo). Otroci so v naravnem okolju pridobivali nove izkušnje, ustvarjali in se nenazadnje tudi zelo zabavali. Hvala družini Kobal in kampu Vrhpolje za popestritev poletnih dni. Vzgojiteljice b: ill ŠPORT Latnik | številka 103 | 23.7.2010 Bronasta medalja za Slovenijo, Aljaž Valič peti l Tj^^ričakovanja pred prvenstvom so ■^bila precejšnja, saj sodi Slovenija JL že nekaj let v svetovni vrh. Nenazadnje je na zadnjem svetovnem prvenstvu osvojila dve bronasti medalji. Je pa konkurenca izredna. Zmagovati je sposobno vsaj trideset tekmovalcev, veliko pa je odvisno od opreme, na kateri letiš, potrebno pa je imeti tudi nekaj sreče. Ta šport je izrazito odvisen od vremena. Če je deževno, seveda ni letenja, ob hitrem razvoju oblakov in nevarnosti neviht ali ob močnih vetrovih tudi ni primernih pogojev za letenje, oziroma je letenje nevarno. Tudi tokrat, kot že večkrat v Avstriji, je zopet nagajalo vreme, sicer pa tudi pri nas vreme ni bilo bistveno boljše. Izpeljali so zgolj tri tekme, od tega dve zadnja dva dni, ko se je vreme popravilo. Na prvi tekmi so leteli naši nekoliko previdno, odličen je bil le Jurij Vidic, ki je končal na sedmem mestu. Ta dan je zmagal Francoz Armont. Predzadnji dan, ko seje pričelo jasniti, so popoldan izvedli 62 km dolgo dirko na cilj. Zelo dobra sta bila Aljaž Valič na desetem mestu in Suša na trinajstem. Prvi je prišel skozi cilj Italijan Donini, ki je s tem prevzel vodstvo v skupnem rezultatu in postal prvi favorit za končno zmago. Donini je že bil tako evropski kot svetovni prvak. Zadnji dan, ki je bil končno odličen za letenje, so organizatorji izvedli kraljevsko disciplino, dolgo 134 km okrog pogorja Dachstein. Naši so napadali, posebno Aljaž in Urban, vendar so bili pobegi neuspešni. So bili pa vsi naši ves čas blizu ali med vodilnimi. V cilju so bili odlični Suša na četrtem, Aljaž na sedmem in Vidic na petnajstem mestu. Veliki zmagovalec je bil zopet Italijan Luca Donini, ki je s tem postal tudi evropski prvak. Aljaž se je z odličnim letenjem v zadnji tekmi prebil na peto mesto v skupnem rezultatu, kar je zelo lep uspeh, kljub temu, da ni bilo tako želene medalje. Med ženskami je postala prvakinja Čehinja Petra Slivova. Odlično skupinsko letenje naših v zadnji tekmi je bilo nagrajeno. V skupnem seštevku (ostali naši - 12. Jurij Vidic, 24. Urban Valič, 39. Gašper Prevc, 57. Primož Suša) so se prebili na tretje mesto (za Italijani in Avstrijci) in prvič osvojili bronasto kolajno na evropskih prvenstvih. Organizatorji so imeli izredno smolo z vremenom. V dvanajstih dneh so bili le trije primerni za letenje. V tednu po prvenstvu bi lahko leteli vsak dan. V primeru tako majhnega števila tekem rezultati niso najbolj točen prikaz realnega stanja v tem športu. Le evropski prvak bi bil verjetno isti, saj je bil Donini izredno suveren. Naši so lahko z bronasto kolajno Slovenije izredno zadovoljni, medtem ko s posameznimi uvrstitvami verjetno niso vsi zadovoljni. Valiča, po lastnih besedah, nista bila zadovoljna s svojim letenjem. Morda je razlika v opremi vzrok, da nista Valič* prav pri vrhu. Njuni cilji so najvišja me- 1 ; sta in verjamemo, da jih bosta v priho- j . dnosti osvajala. fb Zlati ajdovski Eurofestovci V Izoli seje od 3. do 8. julija odvijal že 18. tradicionalni EUROFEST, festival rokometa, druženja, fair -playa in zabave. Letos seje dogodka udeležilo več kot 3.000 mladih rokometašev in rokometašic iz 17 držav, tudi iz Alžirije,Tajvana in Kanade. Morda bo pa potrebno predpono EURO - kaj kmalu zamenjati za VVORLD - fest, saj izolski festival vedno pogosteje ponese preko evropskih meja. Eurofesta so bili tudi rokome-■taši RK Ajdovščine (kategorija JU 1995). Pod vodstvom trenerja Aleksandra Lapajneta so skozi vsa leta treniranja nabirali znanje in se naučili, da lahko le s trdim, discipliniranim delom in ekipnim duhom dosegajo vidnejše rezultate. Zaradi njegove odsotnosti je fante na festival peljal mladi pomočnik Marko Lipovž. Zvečer prvega dne se je odvijala otvoritvena slovesnost, v nedeljo pa se je začelo zares. Naši so v predtekmovalni skupini igrali proti RK Jeruzalem Ormož, hrvaški ekipi RK Trnje, češki ekipi STM Olomouc in Romunom iz Handball clu-ba. Tekme so bile naporne, a fantje so se kot eno in že po uvodnih minutah se je videlo, da bodo še korak bližje napredovanju. Suverena zmaga s 15 : 6 jih je peljala naprej v polfinale, kjer so za nasprotnika dobili Slovensko rokometno reprezentanco. Zavedali so se, da bo za zmago potrebno celo tekmo igrati na vse ali nič. Hitro vračanje v obrambo in preprečevanje meta s krilnih položajev je bil ključ do zmage, saj so nasprotnika povsem onemogočili in slavili zmago s 17 : 13. Veselje ob zmagi je bilo nepopisno. Fantje so se zavedali, da so naredili velik korak in prav zaradi tega je bila želja in motivacija po osvojitvi zlate medalje še toliko večja. V finale se je uvrstila ekipa Krškega, aktualnih državnih prvakov, ki so v polfinalu premagali Krko. Na finalno tekmo so fante prišli spodbujat tudi starši, prijatelji in mlajše ajdovske rokometašice, ki so pod vodstvom Marka Cencič v kategoriji 1998 zasedle odlično 3. mesto in v kategoriji 1999 4. mesto. V uvodnih minutah tekme je bila igra nervozna na obeh straneh. Rokometaši Krškega so imeli prve minute prvega polčasa igro v svojih rokah in si priigrali prednost štirih zadetkov. Po minuti odmora so se naši zbrali in prevzeli pobudo v igri. Bilo je napeto vse do zadnjega sodniškega žvižga. Krčani so zgrešili prosti strel in ajdovski fantje so slavili zmago s 17:16. Zasluženo!!! Čestitke vsem fantom (na večji fotografiji od leve Anel Hajrič, Matic Krapež, Jan Adamič, Januš Lapajne, Urban Batič, Jan Bratina, Grega Stibilj, Tilen Markeljc, Blaž Skok, Luka Grofi, Matevž Jež) in trenerju Marku Lipovžu za velik uspeh, saj premagati 20 ekip v svoji kategoriji ni 'mala malica'. borili in predtekmovalno skupino končali kot prvi na lestvici, saj so zabeležili vse štiri zmage. ..Ajdovska obramba je zid!“ se je glasilo in pisalo. Fantje so vedeli, da so močni, da imajo nekaj več kot ostali, bili so kot eno. In ne le na igrišču. V prostem času so se zabavali na plaži, igrali odbojko, karte, zvečer pa odhiteli na disco party in pletli nova prijateljstva z ostalimi udeleženci festivala. Tilen Markeljc in Matevž Krapež (na fotografiji) sta se uspešno udeležila tudi izbora za mistra festivala. Slednji je dosegel odlično 2. mesto. Tekmovalna vročica je naraščala in naši fantje so se v četrtfinalu pomerili z ekipo iz Slovenj Gradca. Spet so delovali Eurofest je zagotovo odlična prib' žnost, da se mladi športniki srečaj*?’ se družijo in se seveda pomerijo v igr* Tako ugotovijo, kako dobri so, pre<^ vsem pa dobijo pomembne izkušnje r** velikih tekmovalnih dogodkih, se zn^ bijo strahu, treme in oblikujejo trd D* ekipo, ki je porok, da se bodo kot skup* na znašli tudi pozneje, ko bodo stopili ' višjo kategorijo in postali njena udarr?: pest. Nenazadnje: nekateri izmed faJ* tov se lahko razvijejo tudi v prave prof^ sionalne igralce, ki jih bomo vzpodbuja li na domačih in tujih igriščih! Eurofe5 pomaga graditi mlade ljudi kot osebn' blika), prepričljivo zmagala s prepevod1 klasike pop glasbe Proud Mary (verzij* dueta Ike & Tina Turner). Na akustičf' kitari jo je prostovoljno pospremil čld* zasedbe Porko Trio Peter Hudnik, ki ji j* z veseljem delal družbo tudi na glavned* odru. Nastop sije Nana zaslužila z zm^ go na predizboru, kar je bila velika želj*” ki se ji je uresničila. Nastopila je okoli V ure, med nastopoma legend DemolitiU*1 group in Mi2. Dan poprej je ta isti od*^ gostil finsko pevko Tarjo Turunen, biv^ pevko skupine Nightvvish. Za konec še novica, ki prihaja iz kH7' gov organizatorjev. Rock Otočec bo tu*** prihodnje leto, saj jim je lastnik jase p^' daljšal najemno pogodbo, tako da ostaja na Otočcu. Foto in tekst: Ksi^ NARAVA Latnik | številka 103 | 23.7.2010 Trnih Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije Izpostava KSS Ajdovščina, Goriška 23b, 5270 Ajdovščina Tel: 05/3671070, marta.koruza@go.kgzs.si KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Poljski majski hrošč (Melolontha melolontha L.) /zadnjem času smo na območju Gore (Gozd, Otlica, Predmeja) opazili počasno rast, redčenje, rjavenje in odstopanje travne ruše v oplazih na posameznih travnikih. Šopi trave imajo objeden koreninski sistem in jih z lahkoto dvignemo od tal. Pod travno rušo lahko opazimo ličinke - ogrce poljskega majskega hrošča, ki sedaj po drugi levitvi v začetku julija, požrešno objedajo korenine travniških rastlin. Gre za trdovratnega talnega škodljivca, ki je v letu 2003 in 2005 povzročil veliko škodo na območju Zadloga in Črnega vrha. risotnost majskega hrošča na Gori smo opazili že v preteklih letih, vendar do sedaj večjih škod I bilo opaziti. Vremenske razmere so v '-dnjih letih ugodne za razmnoževanje ega škodljivca, zato se je populacija naložila do te mere, da bo letos očitno izročila večjo škodo. Ogrci povzro-jo največjo škodo v drugem letu po aroščevem letu”, ko se drugič prelevijo II v naslednjem letu (2011) dosežejo ve-'ost tudi do 6,5 cm. Populacija na Gori : ;orej množičneje letala lani (2009), Jje bilo »kebrovo leto«. Odrasli kebri 4ajo le do 2 km daleč, zato se popu-'-dje ne selijo daleč, ampak se na po-irneznih ožjih območjih prekomerno '-zninoži, dokler jih naravni sovražniki lsice,jazbeci,vrane,krti), vremenske ■zmere in zatiranje spet ne zmanjša pod :agškpdljivosti. Na njivah samice maj-ega hrošča zaležejo manj jajčec, pa tudi ^delavo veliko jajčec in ogrcev uhiči-^ Prerazmnožitev je delno povezana ' '■ vse manjšim deležem njiv in vse 'Mdeležem s travami zasejanih njiv. Možnosti zatiranja Prag škodljivosti je pri ogrcih majskega hrošča zelo različen in odvisen od starosti (velikosti) ogrcev. Na njivah v oko- pavinah in vrtninah je kritično število že 1 - 2 ogrca na m2, na travnikih pa je to število 25 ogrcev/ m2. V vlažnejših letih in na dobro pognojenih travnikih je po naših izkušnjah prag škodljivosti še nekoliko višji od 35 ogrcev/m2. Če je v tleh več kot 60 ogrcev / m2 pojedo vso rušo in površina je gola. K zatiranju tako trdovratnega škodljivca z dolgim razvojnim ciklusom je potrebno pristopiti z integriranim varstvom rastlin. To pomeni, da je potrebno kombinirati različne metode, s katerimi se uravnava razvoj škodljive populacije na gojenih rastlinah in prepreči gospodarsko škodo. To so kemične (uporaba insekticidov) in biotične metode (uporaba naravnih sovražnikov škodljivcev) skupaj s tehnološkimi metodami (mehanska obdelava tal, dosejavanje travne ruše, pokrivanje tal z mrežami npr. v drevesnicah in nasadih za preprečitev odlaganja jajčec). Med kemičnimi metodami je v Sloveniji mogoča edino uporaba insekticida Volaton G 5% ob preoravanju njivskih površin in temeljiti zadelavi v tla. Za zatiranje poljskega majskega hrošča je potrebno uporabiti 80 do 100 kg pripravka Volhton G 5% na ha ob preoravanju in zadelavo insekticida v tla. Pripravka ne smemo uporabljati v mladih vrtninah (čebula, zgodnji krompir, redkvice). Za letošnji pridelek poljščin in vrtnin je uporaba insekticida prepozna. Učinkovitost uporabe insekticida je Opis in biologija 1’oljski majski hrošč (Melolontha melolontha L.) je pogost škodljivec na travnikih in njivah, pa tudi v trajnih nasadih, lazvoj tega 25 - 28 mm velikega hrošča poteka polna tri leta. 1 idrasel hrošč ima temno glavo, rdečerjava krila s štirimi vzdolžnimi progami. Po trebuhu je črn, ima podaljšan in splo--n zadek. Tipalke so pri samcu daljše kot pri samici. ličinka (ogrc) je belkaste barve, ukrivljene drže s temnejšimi rumenkastimi nogami na oprsju. Ima veliko glavo z moč-'mi ^eljustmi- V prvem letu jeseni meri 15 do 30 mm, naslednjo jesen 40 do 45 mm in doseže končno velikost 55 do 65 m spomladi v tretjem letu, preden se zabubi. !'o prezimitvi v tleh 1. leto hrošči koncem aprila ali v začetku maja letajo v mraku in objedajo listje dreves. Samice letajo 2 kilometra daleč in odlagajo jajčeca najraje na ravne travnike z redko rušo. Samica jajčec običajno ne zalega na gole 1 'ske površine. Samica v tla odloži več jajčnih legel, skupaj do 80 jajčec. Po 4 do 6 tednih se izležejo ličinke - ogrci, ki v m letu ne naredijo opazne škode in prezimijo po 1. levitvi v septembru. 1 2. letu se sredi aprila ogrci začno požrešno hraniti, hitro rastejo in naredijo ogromno škodo. Škoda se močno pove-po 2. levitvi v juniju, ko se ogrci 3. stadija požrešno hranijo do jeseni, ko gredo globlje v zemljo prezimovat. Koncem aprila 3. leto nadaljujejo z objedanjem vendar manj požrešno in takrat škode niso tako opazne. Koncem junija ^ -.t juliju se zabubijo in po dveh mesecih se izvalijo hrošči, ki ne zapustijo zemlje, ampak ostanejo v nji do pomladi, ko >grci se premikajo za svežo hrano vodoravno po tleh tudi do 30 cm na dan, kar povzroči na napadeni površini veliko "do. Majski hrošč je polifagni škodljivec, saj objeda številne kulturne pa tudi gozdne rastline. sicer okrog 85 %. Biotično zatiranje smo uspešno uporabili na Idrijskem, kjer smo vsejali v tla parazitsko glivo Beauveria brongniartii, ki je nanešena na ječmenova zrna, ki se s sejalnico vsejejo v travno rušo. Gliva živi na zrnih ječmena dokler ne najde ciljnih gostiteljev - ogrcev majskega hrošča, ki jih okuži, se na njih razvija in jih uniči, ter se dalje ohranja v tleh. Na ta način se populacija zmanjša na neškodljivo raven. Z uporabo tega sredstva na Idrijskem smo na površinah, kjer se je izvedla aplikacija, zmanjšali število ogrcev za 85 %, gliva pa ostaja v tleh in bo na zmanjšanje populacije še naprej vplivala. Žal glive v Sloveniji ni mogoče kupiti. Oba zgoraj omenjena načina zatiranja je vedno dobrodošlo kombinirati z mehanskimi načini zatiranja, ki so mnogokrat edini lahko pa tudi najcenejši na- čin zatiranja, posebej v suhem vremenu: • obdelava plitvejših tal med vegetacijo s frezami, krožnimi branami ali preko-palniki poškoduje ogrce in poveča njihovo smrtnost. • preoravanje (če je možno) v toplem vremenu vrže na površino ogrce, ki so izpostavljeni izsušitvi zaradi sončnega sevanja in naravnih sovražnikom, ki se hranijo z njimi (ptice, perutnina) Na oplazih, ki se pojavljajo na Gori bi najprej priporočili prav mehansko zatiranje, ki je tudi najcenejše. Prav je da bi na čim več prizadetih površinah izvedli zatiranje, saj se je pri tovrstnih škodljivcih pokazalo, da je edino uspešno sistematično zatiranje na čim večjem deležu površin. Anka Poženel, univ.dipl.inž.agr., besedilo in slike Oddelek za Kmetijsko svetovanje Kmetijsko gozdarski zavod Nova Gorica lesnina Senzacionalno: Preden se odločite za nakup pohištva, preverite cene v Novi Gorici, Rožni Dolini in Kromberku, saj vam le Lesnina garantira resnično NAJNIŽJE CENE. Če boste v 10 dneh od dneva nakupa našli v drugi konkurenčni pohištveni trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam bomo tako ceno SKUPAJ Z DODATNIM 5% POPUSTOM ponudili tudi mi!* Po pohištvo v Lesnino! Velja za vsa naročila pohištva renomiranih slovenskih proizvajalcev: Alples, Svea, Gorenje, Emok, Doma-Ko, Ekotrade, lles, Milax, Brest, Murales, Garant, Tom, Meblo Jogi, Novoles, Paron... KRIŽANKA Latnik J številka 103 | 23.7.2010 Da boste lažje počakali na fotografije, vas počastimo s kavo ~«i 3ifw in mmunmrn^ ROCK BATUJE 2010 Petek, 23. julij ob 20.00 - Športni park Batuje: Nepozaben večer s pestrim glasbenim in zabavnim dogajanjem. Nastopili bodo: ZABLUJENA 'GENERACIJA, IRON MEDIAN - tribute band, SCUFFY DOGS, OVERTURES (ITA), celotni program bo vodil DJ RIKI. Brezplačno kampiranje, posebno parkirišče za motoriste tik ob prizorišču. Simbolična vstopnina 2 eur. Info: KTD Liebenhaus, Jan Zehnšček041 933 422, www.rockbatuje.com KRAJEVNI PRAZNIK V BATUJAH Nedelja, 25. julij ob 20.00 - igrišče športnega parka Batuje Vabljeni na tradicionalno šagro v Batuje - zabavo s plesom z ansamblom MEGA MIX, bogatim srečelovom, 'šacanjem' pršuta in presenečenjem za najmlajše. Za jedačo in pijačo je poskrbljeno. Že v soboto, 24. julija pa bo ob 20.00 v prostorih KS Batuje briŠkuljada. Info: KS Batuje, Irena 041 352 539 VODIŠKA NOČ Sobota, 24. julij - Vodice pri Colu Ob 5.00 - košnja po starem v sodelovanju z društvom Trillek Col, po košnji sledi kuhanje polente. Dopoldne - prikaz spravila sena. Ob 9.00 - izhodišče na Vodicah: POHOD PO HRIBIH NAD VODICAMI v sodelovanju s PD Križna gora, dostop je možen z avtomobilom ali malim avtobusom; pohod traja približno 4 ure, možen je predčasni zaključek pohoda; pohod poteka na lastno odgovornost! Ob 20.00 - zaključna vaška veselica, jedača, pijača, ples z ansamblom Franca Miheliča. Med 21. in 28. julijem bodo na Vodicah POSTAVLJALI KOPO in KUHALI OGLJE -vabljeni k ogledu. Info: Smučarski klub Vodice, Miklavž Sajevic 041 423 782,05/36 68 465 IZVIR VODA IN GLAS SRCA - IMAGO SLOVENI AE Sobota, 31. julij ob 21.00 - Trg Pavla Rušta Vipava - pevec Aleš Hadalin in Franci Vrtačnik na harmoniki, v primera slabega vremena bo prireditev v dvorani kulturnega doma, vstopnine ni. Sobota, 7. avgust ob 20.00 - Trg Pavla Rušta Vipava - Slovenski citrarski kvartet, vstopnine ni! Info: Občina Vipava 05/36 43 410 KRAJEVNI PRAZNIK USTJE 2010 KS Ustje in Društvo Numulit.us vabita na praznovanje krajevnega praznika, v spomin na požig vasi in poboj talcev 8. avgusta leta 1942. Nedelja, 8. avgust ob 10.00 - tek vseh generacij s startom in ciljem na 'plošči' ob 14.00 - briŠkuljada na "plošči", ob 17.30 - krajša slovesnost pri spomeniku pod vasjo, ob 18.00 - maša v počastitev spomina na pobite talce, ob 19.00 - v središču vasi - polaganje temeljnega kamna za večnamenski objekt, po krajšem kulturnem programu sledi druženje. Vabljeni! NJOKI SUMMER FESTIVAL 2010 Nedelja, 8. avgust ob 16.00 - Ploščad Hiše mladih. Vipavska cesta 11 Nastopili bodo: ELVIS JACKSON, LAWGAWON, NO USE FOR A NAME, OVERFLOW, NERVOUS STOMP1N, vstopnice so v predprodaji v sistemu EVENTIM, na vseh Petrolovih servisih, Paliasovih trgovinah, Kompasovih poslovalnicah .... Cena vstopnice: 22 € v predprodaji, 25 € na dan koncerta. Info: njokifestival@yahoo.com, www.njokifestival. POLETNI FOTOKROS 2010 Nedelja, 8. avgust - MC Hiša mladih Ajdovščina Tema poletnega fotokrosa je Njoki summer festival. Nagradni fotografski natečaj bo potekal po ustaljenih pravilih, ki vam jih bodo posredovali organizatorji. Sodelovanje v Fotokrosu NE PRINAŠA brezplačnega vstopa na festival! Najboljša dela bodo razstavljena v antični kopalnici na ajdovski tržnici. Info: 05/368 93 83 ali 041 945 392, mc.bisamladih@gmail.com MEDNARODNA ŠOLA PROSTOVOLJSTVA V VIPAVSKEM KRIŽU Od nedelje, 8. do nedelje, 15. avgusta - Vipavski Križ Med '8. in 15. avgustom bo v Vipavskem Križu potekala Mednarodna šola prostovoljstva. V organizaciji Slovenske karitas se je udeležujejo mladi prostovoljci iz držav jugovzhodne Europe. Info: Škofijska Karitas Koper, Jožica Ličen 041 429 713 KMETIJSKO GOZDARSKI SEJEM IN KONJSKE DIRKE GOZD 2010 Sobota, 14. in nedelja, 15. avgust - Gozd pri Colu Tradicionalni sejem gozdarske, ekološke, ogrevalne in kmetijske mehanizacije ter tradicionalno srečanje konjenikov in konjske dirke z družabnim programom. Sobota, 14. avgust ob 16.00 - KONJSKI BIATLON, sledita SALAMIJADA in LEKARNA TETE PEHTE (pokušini domačih pridelkov) ter nastop ansambla GORSKI CVET. Nedelja, 15. avgust ob 13.30 - POVORKA, tekmovanje v spretnostnem jezdenju, tekma v konjskem Sprintu (galopu) na 200 metrov, zvečer družabno srečanje in nastop TANJE ŽAGAR Nagrajenci iz prejšnje številke: 1. nagrada, flaškon vina: Nena Krapež; Lokavec 115; 5270 Ajdovščina 2. nagrada, flaškon vina: Jožica Stopar; Ustje 16; 5270 Ajdovščina 3. nagrada, flaškon vina: Drago Brecelj; Vilharjeva 28 b; 2570 Ajdovščina Rešitve križank do 18.08. 2010 na naslov Nova Nova d.0.0., Goriška cesta 64, 5270 Ajdovščina. Med izžrebance bomo izžrebali tri flaškone vina iz vipavske kleti Info: Smučarski klub GOZD, 041 312 807, www. drustvo-gozd.si KRAJEVNI PRAZNIK V VRTOVINU -ŠMARNI DAN 2010 Nedelja, 15. avgust Ob 9.00 - maša s procesijo v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Vrtovinu. Ob 17.00 - koncert MOPZ Vrtovin z gosti v cerkvi Marijinega Vnebovzetja v Vrtovinu. Ob 18.00 - veselica z ansamblom JAVOR; razstava mojstrovin vriovinskih ustvarjalcev; bogat srečelov; prodajna razstava peciva. Info: Simon Čermelj, 05/36 47 145,040 627 198 16. MEDNARODNA LIKOVNA KOLONIJA UMETNIKI ZA KARITAS Od ponedeljka, 16. do petka 20. avgusta -Penzion Sinji vrh Mednarodna likovna poteka letos z naslovom: Nosite bremena drug drugemu. Udeleženci: Abdulwahab Al Awadhi, Vlasta Arzenšek Gottstein, Tamara Burmicky, Metka Erzar, Rado Jerič, Janez Kovačič, Matej MetlikoviČ, Marjan Skumavc, Darko Slavec, Karen Soklič, Ubald Trnkoczy, Častna gosta: Maša in Nikolaj Mašukov, posebni gostji: Gordana Gašperin in s. Aleša Stritar Četrtek, 19. avgust ob 18.00 - DAN ODPRTIH VRAT Kulturni program kulturni program s predstavitvijo avtorjev in nastalih del. Org.: Škofijska Karitas Koper, info: Jožica Ličen 041 429 713 KAŠEV LETNI VRT Med 19. in 22. avgustom, pred KAŠ-em na Vipavski cesti 11 a, Ajdovščina Četrtek, 19. avgust: večerni glasbeni nastopi: CLIMAX, EMERGENCV CODE, EDITION FIVE Petek, 20. avgust: popoldanski turnir v namiznem nogometu, večerni glasbeni nastopi: MART, BASICFONES, THE USERS Sobota, 21. avgust: popoldanski turnir briŠkuljada, večerni glasbeni nastopi ANTIOKSIDANTI, ULTRA Nedelja, 22. avgust: MARC FAMILY BAND, DUSTVBLUES BAND Vabi vas Klub ajdovskih dijakov in študentov, vstopnine ni! DRUGA BOBARSKA NOČ V VIŠNJAH Nedelja, 22. avgust od 18.00 dalje - Višnje pri Colu Športno kulturno društvo BOB vam tudi letos pripravlja dobro zabavo, igral bo ansambel Vrisk, za pijačo in jedačo bo poskrbljeno. Dobrodošli! Org: Športno kulturno društvo BOB Višnje, 040 855 574 (Janez) PLUTOVINA - PLUTOVINO - PLUTOVIVA Petek, 20. avgust ob 20.00 - igrišče v Vrhpolju -Otvoritev dogodka, sledi koncert ELABANDA, ves čas degustacije vin sodelujočih vinarjev -vstop prost! Sobota, 21. avgust in nedelja, 22. avgust ob 12.00 - Bar Karafca - umetniki ustvarjajo skulpture iz odpadnih materialov (pluta, žica, koli, steklo ...). Ves čas bo mogoče spremljati njihovo delo. Zainteresirani za sodelovanje njij se obrnejo na organizatorje - glej spodaj! Popoldne - atrij gasilskega doma: mlada sveža vina sodelujočih vinarjev - vodena degustacija Teodozijeva domačija: vino in hrana - delavnica, na kateri bomoskupaj kombinirali vina in hrano. Klet Deple: degustacija arhivskih vin - vodena degustacija arhivskih vin (kako tako vino hranimo, serviramo ...) Sobota, ob. 21.30 - igrišče v Vrhpolju - koncert Vlada Kreslina s pihalno godbb Vrhpolje-Vipava, nadaljuje Vlado Kreslin z Malimi bogovi -vstopnina 5 €, ves čas degustacije vin sodelujočih vinarjev. Nedelja, 22. avgust ob 17.00 - Bar Karafca -druženje ob vinu in glasbi, ob 19.00 - zaključek ustvarjanja in komentar izdelkov Plutovive Vse delavnice so plačljive in se priporoča rezervacija na info.plutoviva@gmail.com ali 041 524 313 (Aleš) 117. BOLŠJA TRŽNICA Sobota, 21. avgust od 7.30 dalje - Trg 1. slovenske vlade Ajdovščina Dobrodošli prodajalci, nakupovalci, slučajno mimoidoči. Stojnice so pripravljene, najem posamezne - 5 €. Info: Društvo zbiralcev Ajdovščina - Nova Gorica, 040 188 305 (Vladimir). POHOD NA TRIGLAV V ORGANIZACIJI DRUŠTVA GORA Sobota, 21. avgust ob 4.30 - odhod avtobusa ir Predmeje Planinska sekcija društva Gora organizira dvodnevni pohod na Triglav. Pohod bomo pričeli na Rudnem polju (1347 m), nadaljevali mimo Vodnikovega doma (1817 m) do koče Planika (2408 m), kjer bomo prespali. Naslednji dan bo sledil vzpon na Triglav in povratek v dolino. Prijave in vplačila sprejema Dušan Brus d avgusta tel: 05/ 3649 016,041 617 607 ° Pohod je na lastno odgovornost, potrebna f planinska oprema, hrana in pijača Iz nahrbtnik* REKREATIVNA KOLESARSKA Dmira PREDMEJO KA N Nedelja, 22. avgust - Start na Lavričevem 4 Ajdovščini od 10.00 dalje ^ Ob rekreativni dirki bo potekalo tudi KO P* državno prvenstvo za člane in mladinci 5 startom ob 9.30; na dobrih 9 - ih kilometrih treba premagati kar 900 metrov višinske ra2l*z-Info: Kolesarski klub Castra, 041 352 507 DOBRODELNI KONCERT SKUPINE HIŠA Sobota, 28. avgust ob 20.00 - Dvorišče Don^ krajanov Ajdovščina (za Manufakturo) Vabljeni na dobrodelni koncert trboveluK* skupine Hiša, ki bo predstavila izbor pesmi svojega bogatega 18 - letnega ustvarjalnega opu^' Dobrodelni koncert je namenjen v podpof*’ programu »Neodvisno življenjehendikepiranib^' Po koncertu bomo malo pokramljali o nameri koncerta ob dobrotah gospodinj s Planine t” ob vinu vinarjev s Pianine. V primeru slabel vremena bo koncert v Dvorani prve sloveni vlade v Ajdovščini. Cena: v predprodaji 10 E r>> dan koncerta 12 €, predprodaja: TIC Ajdovšarv»’ TA Marco Polo. Info: Društvo YHD - Društvo ^ teorijo in kulturo hendikepa, 031551405 Venčb^ PD AJDOVŠČINA Sobota, 24. in nedelja, 25. julij odhod ob 4 O0 izpred Avtobusne postaje - Vrata - Triglav 28^ m - Staničev dom - Voje - Stara Fužina (e/J4* skupina čez Prag, druga čez Plemenice), vo' vodniška skupina PD, cena: 20 €. Sobota, 7. in nedelja, 8. avgust - Wattsman, m, Nemčija, vodi: Valter Pirjevec, cena 45 C. Nedelja, 8. avgust - Grosser Hafner, 3076 »>” Avstrija, vodi: Srečko Vidmar, Vladimir Lemu* Nedelja, 29. avgust - 17. letni pohod na Čavč*’’ vodi Upravni odbor društva. Članarino in po novem tudi PRISPEVKE Ž'4 IZLETE poravnate v TIC Ajdovščina (Štolf na ajdovski tržnici). Info: Planinsko drušff0 Ajdovščina, www.pd-ajdovscina.si. Turistično društvo Banjšice v sodelovanju z Kmetijsko gozdarskim zavodom Nova Gorica organizirata: Okroglo mizo in razstavo čistopasemskih krav dojilj 9:00 Dogon živali 10:00 Okrogla miza 12:00 Ocenjevanje živali 13:00 Podelitev zvoncev 14:00 Odgon živali Turistično društvo Banjšice program nadaljuje s tekmovanjem v jahanju konj 10:00 Otroške likovne delavnice 12:00 Prijava za tekmovalce v jahanju konj 13:00 Začetek tekmovanja, trening 14:00- 15:00: Spretnostno jahanje 15:00 - 15:30: Podelitev nagrad, predstavitev arabske pasme konjev 15:30- 16:30: Štafetno jahanje 16:30 - 17:00: Podelitev in predstavitev Quarter in Paint pasme konj 17:00 - 18:00: Tekmovanje »barel« (okrog treh sodov) 18:00 - 18:30: Podelitev nagrad in predstavitev lipicanca in slovenske toplokrvne pasm^ konj 18:30: Predstavitev dresurnega jahanja in preskakovanja ovir 19:00: Tekmovanje divjega bika 19:00 - 2:30: Ples z ansamblom MALIBU 14:00 Razstava peciva in dobrot iz domače peči AKŽ Banjšice, bogat srečelov Voden4'1 jahanje konj za otroke in vožnja z vprego 15:00 Tradicionalna povorka vozov, koscev in grabljic Društvo pevcev Selo iz Prekmurja, Turistično društvo Bloke Cerknica in Parada konj 16:00 Predstavitev in košnja povabljenih gostov: županov, predsednikov političnjl1 strank ... 16:30 Tekmovanje v košnji 17:30 Kmečke igre 19:00 Zabava s Tanjo Žagar in 'ansamblom 20:30 Razglasitev rezultatov tekmovanja v košnji in igrah 24:00: Ognjemet Latnik . Zgornievinavski časnik izdaja- NOVA NOVA d.0.0.. Goriška cesta 64. 5270 Ajdovščina . Direktor izdajatelja: Mitja Tripkovič . Glavni in odgovorni urednik: Edvard Pelicon .Oblikovalec: Marko Terlikar -Tisk: Styria • Tel. uredništva: 05 36 71 503 . e-mail: latnik@infoburja.si