Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Izhaja v Ljubljani vsak dan opoldan.
Naročnina za avstro-ogrske kraje
mesečoo 2 K, za Nemčijo 2'25 K, za Ameriko 2'7o K.
Posamezna Številka 10 v.
Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Inserati. Tristopna petit-vrstica 26 vin. za enkrat, 12 vin. za dvakrat; večkrat po dtgovoru.
16. štev.
V Ljubljani, v ponedeljek, dne 8. aprila 1907.
Leto X.
NASLOVA: Za dopise, rokopise za list: Uredništvo ■Rdečega Prapora., Ljubljana. — Za denarne pošiljatve, naročila na list, reklamacije, inserate i. t. d.: Jpravništvo ■Rdečega Prapora., Ljubljana, Frančiškanske ulice štev. 8/1.
Ljubljanske kandidature.
Post tot discrimina rerum — habemus pa-pam! Liberalne tragikomedije drugo dejanje je končano.
Tisti hip, ko je ljubljanski župan gospod Ivan Hribar obljubil, da sprejme kandidaturo liberalne stranke za državni zbor, so zavriskali voditelji klike, češ, sedaj so rešeni. To naglo veselje se mora pač razumeti; saj je bil Ves položaj takozvane narodno-napredne stranke že obupan v vsakem oziru in je postal vsled blamaž zadnjih časov naravnost neznosen. Niti ganiti se ni megel liberalec v Ljubljani, da ne bi bil blamiran. Treba se je le nekoliko spomniti na to, kar je bilo! Nastop liberalne delegacije v državnem zboru, Tavčarjevo izpremi-njanje stališča, liberalna nesigurnost v predzadnji in brezsmotrenost v zadnji sesiji deželnega zbora, snovanje programov, ponesrečene reorganizacije, absolutna nezmožnost — vse je tiščalo, nekdanje pristaše liberalne stranke. In ko so bile volitve razpisane, se pač ni bilo začuditi, da se nikomur ni ljubilo, vleči tega voza iz močvirja, v katero se je vdrl.
Državnozborska kandidatura je morala biti za liberalno stranko težko vprašanje. Dosedanji poslanec dr. Tavčar ni mogel nastopiti. Tudi največji optimisti so menda prepričani, da liberalci iz lastne moči sploh ne morejo zmagati. Vprašanje, kako stališče zavzemajo desidentje in socialni
demokratje, je bilo nad vse važno. In da ne bi mogel glasovati za Tavčarja niti en sam socialni demokrat, je bilo izza njegovega strupenega boja proti volilni reformi nad vse gotovo. Pa tudi na podporo mladih ni bilo menda upanja, kajti največ njih je zapustilo liberalne vrste ravno zaradi Tavčarjeve nepristopnosti in samolastnosti. Vse kandidature, ki so se pozneje pojavljale na obzorju, Trilleijeva, Vindischerjeva, Trstenjakova, Šubičeva in še nekatere druge, so bile brezpomembne in nikakor se ni čuditi, da ni maral nihče biti «Ver-suchskaninchen*. Z liberalnim programom se ne zmaga več v Ljubljani. Treba je nekaj druzega. Treba je osebe, ki «vleče». Instinktivno so torej od začetka merili na Hribarja.
Ali župan se je obotavljal. Z vso odločnostjo je odklanjal kandidaturo. In prepričani smo, da to ni bila komedija. Hribar je vedel, zakaj se brani. Danes je on ljubljanski župan in s tem avtoriteta. Ako bi liberalna stranka pri političnih volitvah propala z največjo blamažo, ga to vendar ne bi tangiralo, dokler je v občini siguren. Ali če se ponesreči njegova politična kandidatura, tedaj se izpremeni tudi to. In Hribar je vedel, da se lahko ponesreči.
Končno se je udal. Pristni liberalci vriskajo, misleči, da je sedaj rešena stranka. Ta optimizem je pa vendar neopravičen, kajti pozabiti se ne sme, da so volitve tajne in da se ne bode glasovalo za osebe, temveč za načela. Zupan Hribar ima lahko osebne simpatije; ali kandidat Hribar je član liberalne stranke, predsednik njenega izvrševalnega odbora in s tega stališča je presojati njegovo kandidaturo. Dne 14, maja se ne bode glasovalo za družabno priljubljene ljudi, ampak za programe,
za delo. Vsi tisti, ki hočejo, da pospeši novi državni zbor interese gospodarsko odvisnih slojev, da izboljša njih položaj, in sicer da ga izdatno, resnično izboljša, se bodo spomnili, da ni imela liberalna stranka nikoli časa za tako delo, ne bodo se zanašali na nove obljube, temveč bodo oddali brez strahu in iz prepričanja svoj glas edini stranki, ki je podala s svojim dosedanjim delom garancije, da bode brezobzirno varovala interese potlačenih, izkoriščanih, potrebnih. Volili bodo socialno demokratično.
Naš shod v Mestnem domu.
Konec.
ETB1N KRISTAN (živahno aklamiran):
Najprvo izjavljam, da nisem liberalni kandidat III. razreda za občinski svet, čisto navaden socialno-demokratični kandidat za ta razred sem in le to 1 (Viharno odobravanje.) Zbrali smo se, da se ne pomenimo samo, da glasujemo 15. aprila in 14. maja za socialno-demokratične kandidate, gre se nam temveč v prvi vrsti zato, kaka bo bodočnost slovenskega političnega življenja. Zdi se nam, da je skrajni čas, da krenemo na nova pota, tega, kar je bilo dosedaj, je preveč. Kaj hočemo in kam gre pot socialne demokracije! Slovenski klerikalci nam pravijo, da smo brezverci, da bomo ljudem boga vkrali. Torej sem z vero! Tudi vi, g. Štefe, jo dajte sem! (Veselost) Dobro vedo, da je ta trditev nesmisel. Prosim, naj nam dajo enkrat že recept, po katerem bi mogii to lepo vero vzeti. Vera se je strašansko omajala; Ljubljana že zdavnaj nima nobene vere, in «Prugelknabe» za to naj bi bili socialni demokratje. Liberalci pravijo, da imamo socialni demokratje nevarna načela. Dr. Tavčar ima prav! Komu so nevarna ta načela ? Jasno je, da so nevarna izkoriščanju, krivičnosti, in zdi se mi, da je prav, če pride kdo, ki
PODLISTEK.
Dr. Ivan Žmavc: „Osnutki splošne teorije dela/
(»Elemente einer allgemeinen Arbeistheorie*.) Konec.
Ker ima delo služiti le človeškim potrebam, je predpogoj vsake gospodarske vede določitev, kaj je potrebnost, kake so človeške potrebe. Vsako delo se vrši v času in prostoru: zaradi tega so tla predpogoj vsakemu gospodarskemu delu. Delo pa se ne vrši samo v sedanjosti, marveč se vrši nepretrgoma, odkar človek eksistira. Zaradi tega je rezultat dela ne samo to, kar se v gotovem času dela, marveč je rezultat istega tudi znanje, ki se je pridobilo vsled v preteklosti izvršenega dela. Zato imenuje kapital vse gospodarsko blago, ki se je v preteklosti in sedanjosti tvorilo, obenem tudi vsa znanost, ki se je po delu v preteklosti pridobila. Ker imata delo in kapital kot svrho zadostiti človeškim potrebnostim, treba je za pravilno funkcioniranje gospodarstva, da se vse delo prilagodi človeškim potrebam. In najvišje človeške kulturne potrebe zahtevajo tudi naj večjo gospodarsko energijo in najvišje potrebe tudi proizvajajo najinten-zivnejšo energijo. Ker odgovarja večji človeški potrebi tudi intenzivnejša menjava v posameznih krajih v različnem času proizvedenega blaga, prišteva avtor tudi trgovino k produktivnemu gospodarstvu. Ker veda ni nič druzega, kakor rezultat v preteklosti izvršenega dela, prišteva tudi vedo in
znanost k produktivnemu delu. Popoln človek mu je le oni individij, ki dela in z delom ne zadošča le svojim življenskim potrebam, ampak tudi svojim višjim duševnim zahtevam. Zaradi tega je tudi umetnost produktivna in spada v splošno gospodarstvo ter daje izraz za višje duševne potrebe. Sklepa iz vsega tega, da je v narodnem gospodarstvu odveč edino le oni. ki iz krajevnega in časovnega rezultata dela, t. j. kapitala edino le vdobiva rento in jo porablja le za svoje življenske potrebe, torej le v svrho konsUmeije.
Največje vprašanje pravilnega gospodarstva je praktična razdelitev pridobljenega blaga in vpo-raba nakopičenega kapitala, vprašanje po tako-imenovani sccijalni pravici. Blago izpolni šele svoj namen, kadar preide med ljudi in stopnjuje človeške energije. Iz prirodoslovnega stališča sta delo in življensko uživanje tesno zvezana. Ako delo ne daje užitka, potem nima cilja. Zaradi tega je pravilna določitev, kako naj se uživa, tudi končni odgovor razdelitve blaga in vporabe kapitala. V tem pa greši današnje gospodarstvo, ker je glavni cilj kapitala, nabranega dela v kapitalu, zadostitev razkošnosti bogatašev, ne pa polna eksistenca ljudstva. In vprašanje narodnega gospodarstva za bodočnost mora torej biti: s katerimi najmanjšimi močmi se da doseči največji življenski užitek? Zaradi tega sodi tudi med cilje gospodarstva to, kako pridobiti v ljudstvu potrebni odlastek, da se razvije tudi za višje kulturne potrebe?
Pravična razdelitev blaga in vporaba kapitala je mogoča le, ako so posamezne osebnosti enako
razvite. Razvoj posameznih osebnosti v enaki meri je torej predpogoj pravični razdelitvi blaga.
Iz teh temeljnih nazorov dr. Žmavc ne dela nikakih praktičnih končnih sklepov, Dd se pa brez druzega vtemeljiti zahtevo po enaki dolžnosti do dela vsakega in po enaki pravici, deležiti se rezultatov dela, kdor dela. Pravična razdelitev pridobljenega kapitala pa je mogoča le s tem, da se da, vsakemu mogočost duševnega odlastka. S vrha kapitala je torej omejiti človeško telesno delo na minimum ter pritegniti prirodne sile, ki nadomeščajo človeško delo tako, da ostane velik del časa za človeško izobrazbo, Iz tega stališča se da znanstveno vtemeljiti zahteva delavstva na omejitev dnevnega dela potom povečanega strojnega dela, katero ima združevati kapital. S pridobitvijo dela, stroja in kapitala ima se vsakemu človeku zagotoviti 1. minimalna potreba za življensko eksistenco, 2. enaka izobrazba vsakogar. Kakor je torej kapital le rezultat dela preteklosti in sedanjosti, tako je tudi ta kapital obrniti v prid splošni človeški družbi ter izključuje vporabo kapitala za razkošne potrebe posameznikov.
Dr. Ivan Žmavc, kakor rečeno, pride samo do znanstvenega rezultata; pravilo, kako ga praktično izvajati, pa je dosedaj postavila edinole socijalno-demokratična stranka kot organizacija delavstva, ki hoče vsled tega odstraniti državo kot državo sile in postaviti na njeno mesto državo dela.
Knjiga je pisana v lepi, lahko umljivi nemščini ter jo priporočamo toplo vsacemu inteligentnemu socijalistu.______________
Sodrugi in somišljeniki, spominjajte se volilnega sklada!
je nevaren. (Pritrjevanje.) Pravijo: »Svetjevstvarjen za nas, mi nekaj imamo, drugi ničesar. To bode vedno tako!» To ni bilo vedno tako in ni treba, da bi vedno tako ostalo. Slovenski narod je proletarsk narod. Velikih kapitalistov nimamo mnogo: Gorjup, Kalister, dalje skoro ne pridemo. Tudi mladi, ki so se odcepili od liberalne stranke, ne vedo, kam sodijo. Tudi oni proti socialni demokraciji šepetajo, da je tuja, da ni narodna. Zdi se mi, da je takih narodnjakov, kakor si jih oni predstavljajo, tudi med »gospodarji* preklicano malo. Ce bi hoteli izvesti svoja načela, bi morali ograditi vse slovensko ozemlje z visokim kitajskim zidom. Obesiti napise: »Prepovedan vhod in prepovedan izhod*. Voziti se ne bi smeli po železnici, kajti Stephenson ni bil Slovenec. Kaka nenarod-nost, da hodimo v šole, da hočemo biti pametni! Kako izdajstvo! Saj to vendar ni nič specifično slovenskega. (Veselost.) Rekli nam bodo, da grem v izvajanjih predaleč. V politiki je treba imeti jasna načela. Načela socialne demokracije so jasna. Ce je kdo resnično naroden na Slovenskem, so to socialni demokratje. Socialna demokracija je od prvega začetka mednarodna stranka, to se pravi stranka vseh narodov. Žalostno za slovenske razmere, da moramo protestirati proti takim frazam, ki so se ohranile še iz časov, ko se je mednarodnost tolmačila za breznarodnost. Nekaj druzega pa je brezdomovinstvo. Brezdomovinci smo, ker so nam vkradli zemljo; hkrati pa so nam potisnili puške in kanone v roke, rekoč: »To, kar smo vam pokradli, boste še branili*. Tu graščino, tam klošter! Na tisoče in tisoče ljudi prebiva v najhujši bedi doli pod zemljo, kamor ne posije solnčni žarek, v predmestnih podstrešjih ob dežju in viharju. V enaki, dasi maskirani bedi živi tudi uradništvo. Na drugi strani neizmerno bogastvo, ki za pse potroši več na teden, kot delavec celo leto. Kam pa nas vede ta politika? Ce pojde to naprej, ne bo v Ljubljani nobenega nemškega napisa; zunaj po vaseh samo slovenski napisi. Kamorkoli pridete, povsod vihra slovenska trobojnica. In tujec, ki pojde skozi deželo, bo začuden vprašal starca: Kaj je to? Kaj to pomeni? — Gospod, to je slovenski jezik, bo odgovoril starec. Enkrat je živel tod slovenski narod: narod je umrl, a napisi so ostali. Očitajo nam, da skrbimo samo za želodec, za materijalne potrebe. Prepričan sem, da se bo vsa kultura hitro razvila, čim bode ljudem zagotovljeno njih materijalno življenje. In ali niso oni prvi skrbeli za svoj želodec? Živemu narodu je treba zagotoviti gmotni obstanek. Treba je, da se vse žrtve sedanjega izkoriščanja združijo, vsi proletarci, ki tiče v gospodarski odvisnosti, ki delajo z rokami ali možgani; le tako postanejo nevarni obstoječi krivici! — Solialno-demokratične kandidature niso igrača! Pri volitvah ne mislimo le preštevati glav, temveč zmagati hoče socialna demokracija. Zato apeliram na vas, da oddaste na dan 15. aprila in 14. maja složno svoje glasove za kandidate slovenske socialno-demokra-tične stranke, ki je edina sposobna voditi boj proti kulturnemu poneumnevanju in za socialno pravičnost. (Viharno odobravanje.) Sodrug P etri č je dal na glasovanje kandidaturi sodr. dr. Dermote in Etb. Kristana v obč. svet in državnozborsko kandidaturo Etb. Kristana, ki so bile z burnim pritrjevanjem soglasno sprejete. Sodr. Kocmur je ironično zavrnil trditev nasprotnikov, da je »Rdeči Prapor* prejel pet tisoč »od dunajskih Židov* ter pozval navzoče, da podpirajo naš dnevnik z naročevanjem in širjenjem. Nato je bil shod zaključen.
Kmečka revolucija na Rnmnnskem.
Rumunska vlada marljivo zatrjuje, da so se kmečki nemiri polegli in da vlada v celi državi red; rumunska vlada bi prav storila, če bi poiskala lahkovernih ljudi, ki bi verjeli to bajko. Iz privatnih poročil izhaja, da razburjenje kmečkega ljudstva še ni pojenjalo, četudi se je oboroženi sili tnintam posrečilo preprečiti večje izgrede. — Ru-munski kmečki upor ni delo agitatorjev in Carp je že pred 15 leti napovedal v rumunskem parlamentu sedanji družabni potres kot neizogibno posledico kmečke proletarizacije.
Vir vsega sedanjega zla je krivična razdelitev zemlje in iz tega sledeče nezdravo razmerje med veleposestniki oz. najemniki ter kmeti. Po statistiki iz leta 1905. je bilo 3,787.192 ha, t j. 47 % vse rumunske zemlje v rokah 4171 veleposestnikov (nad 100 ha), dočim je imelo 1,015.302 malih kmetov (po 10 ha) le 3,319.695, tj. 41% zemlje; 408.502 kmeta je bilo celo brez zemlje.
Vzlic temu, da se je obseg obdelane zemlje tekom zadnjih 40 let podvojil in da se je žetev vsled intenzivnega gospodarstva in umnega obdelovanja s stroji početvorila, celo pošestorila, se je stanje rumunskega kmeta izdatno poslabšalo in ves dobiček gospodarskega kmeta je romal v žep bogatega bojarja.
Bojarji, posestniki velikih zemljišč. Ko-modno zapravljajo svojo zemljiško rento v tujini. Za gospodarstvo se ne brigajo nič; posestva oddajajo v najem velenajemnikom, ki so često združeni med seboj v velike t r u s t e. (Rn sam tak trust Fischer i. dr. plačuje 3,200.000 kron letne najemnine!) Ti velenajemniki, v Moldavi ponajveč
židje, si polnijo žepe z roparskim gospodarstvom in oddajenjem zemlje v podnajem pod najkrutejšimi pogoji. Vsa zakonodaja, ki vravnava te pogoje in ki je bila izdana kmetom v varstvo, ni vredna črvivega oreha. Znani so slučaji, da se ve-lenajemniškim kapitalistom obrestuje denar s 100 do 140% na leto. Zemlja, ki jo dobi kmet, je navadno slaba in neplodovita. Ob slabih letinah proda svojo delavno moč veleposestniku, oziroma velenajemniku po zimi in se mu zarobi: niso redki slučaji, da se zaveže za 12 kron požeti dva orala pšenice, dočim prejme delavec ob času žetve za to delo 45 levov. Za dobo 8 mesecev si zaračuna kapitalist na ta način 224 %.
Beda med ljudstvom je neznosna, prepad med kmečkim ljudstvom in veleposestvom nepremostljiv. Rumunski kmet je nedvomno najsiromašnejši človek na svetu; 250.000 jih biva v zemeljskih j am ah in od 1 milijona zgrajenih stanovanj jih je komaj zidanih iz opeke, dočim so ostala iz lesa, večidelj pa iz ilovice in protja. Nezdrava stanovanja, v katerih složno bivajo ljudje in živina, dalje lakota valita epidemije kot redne goste v deželo. Skorbut in pelagra razsajala v permanenci.
Vzlic obveznemu pouku je vsled pičlega števila šol na Rumunskem 84% negramotnih; vsled nedostatne izobrazbe je obdelovanje zemlje neracionalno, kar množi gmotno bedo.
Taka senčna slika tvori socialno ozadje sedanje revolucije; izprva antisemitskega značaja — ker so najemniki moldavski po večini židje — se je kmalu pokazal goli družabni značaj gibanja, ki ne dela razlike med obrezanimi in krščenimi pijavkami; kot požar v stepi se je nagloma upor razširil tudi na Valaško, kjer so najemniki samo kristjani.
Zdravilo, ki naj zleči sedanje bolne razmere, je volilna reforma. Razpoditi je treba kliko 5000 ljudi, ki je sedaj gospodovala na Rumunskem in ki je s svojim razrednim gospodarstvom pritirala deželo na rob propada. Uvesti treba splošno in enako volilno pravico, ki je najzanesljivejše sredstvo za ozdravljenje socialne krize na Rumunskem. Socialno-politični cilj mora biti konfiskacija vse zemlje po državi; takoj pa je treba izločiti gospodarsko nepotrebne najemnike, organizovati cen. kmečki kredit, orga-nizovati na zadružni podlagi nabavo gnojil in dobrega orodja ter prodajo kmečkih produktov.
Da se zagotovi opravičenim volilcem volilno pravico, določa zakon, da morajo biti volilni imeniki razloženi na javni vpogled in da volilci, ki niso vpisani, lahko reklamirajo volilno pravico.
Ko je volilni imenik gotov in ga je pregledala poklicana politična oblast, ga mora župan razložiti v občinskem uradu 14 dni na splošen vpogled. Tekom tega časa mora biti vsakemu volilcu vsak dan prosto, vpogledati imenik ter si napravljati beležke, eventualno prepisati ga. Politična oblast določi ure, ob katerih mora biti imenik izložen.
Zupan mora javno razglasiti dobo, v kateri je imenik izložen, in ure, tekom katerih se ga lahko vpogleda, ter razglasiti 14 dnevni rok za reklamacije.
Ako ima občina nad 5000 prebivalcev, mora biti imenik vsak dan vsaj 8 ur na vpogled.
Tekom 14 dnevnega roka ima vsak volilec dotičnega volilnega okraja pravico reklamirati v vsaki občini tega okraja. Reklamira se lahko:
a) da se vpiše volilca, ki je bil izpuščen iz imenika;
b) da se izbriše nevolilca, ki je bil vpisan v imenik.
Reklamira se lahko ustmeno ali pismeno pri občinskem predstojniku. Vsak volilec lahko reklamira tudi za druge volilce, ampak ne za več skupaj, temveč za vsak slučaj posebej. Ako je bil volilec izpuščen iz imenika, se mora pri pismeni ali pa pri ustmeni reklamaciji vložiti dokumente, ki dokažejo :
a) da je avstrijski državljan,
b) da je dovršil 24. leto, in
c) da prebiva že 1 leto v občini.
Vsaka listina, ki to dokaže, zadostuje. Reklamacije in priloge so koleka proste.
Paziti je na to, da so reklamacije pravilno sestavljene, da so dokazilne priloge v redu in da so reklamacije pravočasno vložene, torej preden poteče 14 dnevni rok. Vsako nepravilno reklamacijo se odbije takoj, ravnotako vsako prepozno vloženo.
Ako okrajno glavarstvo zavrne reklamacijo, je tekom treh dni prosta pritožba na deželno vlado. Proti odločitvi deželne vlade ni pritožbe, ampak samo tožba na upravno sodišče.
Ako je kdo vsled reklamacije drugega črtan iz volilnega imenika, se mu mora to naznaniti; on ima tedaj pravico, podati tekom 24 ur u g o v o r pri občinskem predstojniku ali pa pri okrajnem glavarstvu (v Ljubljani pri deželni vladi).
Treba je torej pred vsem paziti na to, kdaj je volilni imenik razložen. V mnogih občinah se je to že zgodilo in zaupniki morajo gledati vsak dan na občinsko tablo, ali je reklamacijska doba že razglašena. Ce se je to zgodilo, morajo obvestiti nemudoma vse pristaše; oskrbeti morajo prepis ime-.nika in gledati na to, da reklamira vsak somišljenik, ki ima volilno pravico, pa ni vpisan. Paziti
pa morajo tudi na to, ali niso vpisani nevolilci, mrliči, mladoletni, taki, ki šo se izselili v Ameriko i. t. d. V takem slučaju morajo reklamirati, da se jih izbriše.
Reklamacijsko vlogo se napravi po priliki tako:
Slavno županstvo
v..........
Proti imeniku volilcev tukajšnje občine vlagam pravočasno sledečo reklamacijo:
V piš e naj se v imenik mizarskega pomočnika N. N., ki je izpuščen, pa ima volilno pravico, ker je
1. star 24 let in avstrijski državljan, kakor dokazuje priložena delavska knjižica;
2. prebiva več kakor leto dni v občini, kakor dokazuje priloženo potrdilo občinskega urada.
 V............dne.............. 1907.
Natančen podpis in naslov.
Ali pa zoper neprevilen vpis:
Slavno županstvo
v..........
Proti imeniku volilcev tukajšne občine vlagam pravočasno sledečo reklamacijo:
Izbriše naj se iz imenika nepravilno vpisanega posestnika N. N., ki se je že dne............
izselil v Ameriko, toiej nima v občini volilne pravice.
 V............dne.............. 1907.
Natančen podpis in naslov.
Sodrugi naj tudi sami skrbe, da bodo pravilno vpisani in da ne bo nevoliicev v imenikih. Kdor ni v imeniku, ne more voliti. Torej pozor!
Sodrml, somlDlitnlljl!
KaVarot i« briVnic«, Ijjer je na razpolago Važc
ilft..'- „?,ieči j>rapor“!
Politični odsevi.
Boj za nagodbo. Zadnja pogajanja obeh vlad v Budimpešti so ostala brezvspešna; Beck in We-ckerle se potrpežljivo trudita, da najdeta izhod iz gluhe ulice avstro-ogrske nagodbe, da poiščeta novo formulo, ki bi premostila avstrijsko in ogrsko stališče. Ogri vstrajajo na stališču, da se z 1. 1917 izvede popolna carinska ločitev in ustanovitev samostojne ogrske banke. S carinsko ločitvijo kajpakda bodo morali sprejeti tudi vse nje posledice. Skupni carinski dohodki, ki izvirajo iz uvoza v obe državni polovici in ki so se doslej uporabljali v pokritje skupnih izdatkov, se bodo ločili. Vsaka polovica bode spravila carino na lastni uvoz v svoj žep. Avstrija, ki je participirala ne glede na neprimerno večji uvoz na skupnih carinskih dohodkih v kvot-nem razmerju 65-6 proti 34'4, bode za najmanj letnih 30 milijonov kron na boljem, za katere je bila sedaj prikrajšana v korist Ogrske. — Nujna posledica gospodarske ločitve bode tudi uvedba kvotnega ključa po prebivalstvu obeh državnih polovic, ki je za Avstrijo zopet neprecenljivega pomena. Kakor bi bila gospodarska ločitev avstro-ogrske monarhije v gospodarskem oziru trd udarec za oba dela, s stališča avstrijske državne blagajnice bi bila ločitev koristna. — Danes se nadaljujejo na Dunaju pogajanja med obema vladama, in sicer na podlagi dolgotrajne nagodbe, ki so jo označili avstrijski zastopniki kot nujen predpogoj.
Volilci na Dnnajn. Vseh volilcev na Dunaju je 326.378, število reklamacij znaša 38.411, torej več kot 10% vseh volilcev. Dočim tvorijo v nekaterih okrajih le 2%, znaša n. pr. v delavskem okraju Brigitenavu nad 21%. Vsakega petega volilca je krš čansko-socialni magistrat nameraval oropati volilne pravice. Mnogo pove tudi dejstvo, da se je po magistratnem seznamu število volilcev od pretečenih obč. volitev pomnožilo le za 3261, četudi se za obč. volitve zahteva triletno bivanje v občini.
Večina v bodočem parlamenta. Oklic grofa Sternberga, v katerem se ogreva za slovansko-krščansko-socialni blok označuje nemški minister Prade za aprilsko šalo, češ, da slovanski napredni poslanci niso preveč vneti za tako kombinacijo in da je vsaka vlada brez nemških naprednih strank ali celo proti njim nemogoča. — Kršč. socialec Scheicher odklanja skupno nastopanje s Slovani v narodnih vprašanjih.
Kongres francoskih socialistov v Lijonu je sklenil sledeče točke: boj proti privilegijem kapitalistov, preuredba kapitalistične lastnine v socialno lastnino, mednarodni dogovori delavstva glede taktike, osvojitev javnih oblasti, narodna avtonomija socialističnih organizacij, ženska volilna pravica.
Papirji Montagnivijevi. »Figaro* je objavil pismo, iz katerega izhaja, da je posl. Piou označil Clemenceauja, tedaj še senatorja, za podkupljivega. Po izjavi Clemenceauja je hotel bržčas Piou na ta način iztisniti iz rimske kurije visoko vsoto denarja, ki bi ga bil porabil v svoje namene — kajti pobotnic se navadno pri takih kupčijah ne zahteva.
Volilne reklamacije.
Tržaški deželni zbor je v petek včeraj obravnaval načrt zakona o poselskem redu. Proti načrtu je govoril posl. Mrach, ki je dejal, dasta mu kumovala namesništvo in policija. Dr. Rybar je soglašal s predgovornikom ter je dejal, da je načrt samo prepis štajerskega poselskega reda iz leta 1895, čegar podlaga je na poselski red še od leta 1857. Načrt navaja posle naravnost na ovad-ništvo, kar je nemoralno. Vladni zastopnik Las-ciac je protestiral proti trditvi, da bi bila vlada deželnemu odboru vsilila načrt. Poročevalec doktor Depiera je priporočal načrt. V specialni debati so bili vsi paragrafi sprejeti z nekaterim izpremem-bami. Na dnevni red je prišel potem načrt zakona o občinskem ustavu za mala stanovanja.
Nova žrtev madjarskega šovinizma. Pred budimpeštansko poroto je bil pred nekaj dnevi obsojen urednik «Slov. Tyždennika», Porubski, na eno leto težke ječe in 1200 K denarne globe — zaradi stereotipnega »hujskanja proti drugi narodnosti*. Zanimivo je, da odkar obstaja sedanji zakon, ni bil še noben Madjar obsojen zaradi »hujskanja proti drugi narodnosti*. Madjarsko plemensko in razredno justico, ki ni drugega kot politično sredstvo vladajoče klike, primerno osvetljuje govor drž. pravdnika, ki se je povzel do krasne trditve, da imajo Madjari izključno zgodovinsko pravico do gospodstva na Ogrskem; kdor trdi nasprotno, da je veleizdajalec. Porubski je v svojem zagovoru načrtal gibne sile slovaškega narodnega gibanja. Glavni vzrok je socialni; klikovsko gospodarstvo sedanje fevdalno-reakcionarne vlade je zakrivilo gospodarski propad slovaškega naroda. Drugi krivec je madjarski šovinizem, ki odreka nemadjar-skim narodom eksistenčni minimum. — Sodišču je predsedovat slovaški odpadnik Doležal, ki nestrpno čaka, da ga vlada imenuje profesorjem kazenskega prava na budim peš tanskem vseučilišču. Z rabeljskim opravilom na polju »patriotizma* skuša spraviti zadevo v hiter tek. Sploh je na Ogrskem »pravosodje* predmet živahne in razvite kupčije. Tako so n. pr. požunski porotniki tudi v sodni dvorani političarji, ki dobro vedo, da jim vlada ne zgradi zaželjene električne zveze z Dunajem, če si ne pridobe zaslug pri zgradbi ma-djarske narodne države.
RllSka doma nadaljuje proračunsko razpravo. Socialist Karočevskij pravi, da je proračunska pravica dume brez pomembe, zato bode glasoval proti proračunu. Poslanec S tez ki obsoja vladno politiko, ki je sovražnica poljskega in ruskega naroda. Poljaki bodo nadaljevali boj proti birokraciji do konca. Zahteva uvedbo lokalne samouprave in avtonomijo za Poljsko. Finančni minister Kokovčev je označil Poljsko kot domovino umorov in revolucije in dejal, da je poljska brez Rusije kulturno in gospodarsko nemogoča. Poslanec Žakovski konštatira, da je bil proračun Poljske do 1. 1905 aktiven in da se je deficit pokazal šele ob politični krizi. Socialni demokrat Aleks in s ki očita vladi, da je zastopnica plemstva in velikega kapitala, proračunsko pravo dume imenuje iluzorno, ki služi le v to, da dobi vlada v tujini novih sredstev za svojo absolutistično politiko. V imenu stranke stavi predlog, da se proračun a limine odkloni. Med njegovim govorom se je nekaj članov desnice odstranilo, češ, da je govornik »žalil* veličanstvo ; ti ljudje zahtevajo, da se — razpusti duma.
Domače stvari.
Perfidnost. Neki človek, ki vihti v »Novi dobi* svoj žurnalistiški pipec, je pisal o ponedeljskem shodu v »Mestnem domu* na tak način, da je mogoče samo dvoje: ali se mu je zmedlo, ali pa je bil dodobrega pijan. Ne brigalo bi me ne to ne ono, če bi poštenjakar v svojem žalostnem stanju ne bil izjecljal par besed, ki so prav tako neumne kakor perfidne. Ker je v Ljubljani morda vendarle troje ljudi, ki bero »Novo dobo*, bi se lahko vprašali: Kaj je tako interesantnega na žgo-dovini Cankarjeve kandidature, da je potrebno to skrivnostno namigavanje? Tistim trem ljudem torej razložim: Človek je namigaval zato, ker govoriti ni mogel! Računil je: molči in namežikni, pa si bodo lahko mislili samega vraga! — To početje je perfidnost lake sorte, kakor je v poslednjih časih nismo bili več vajeni v slovenskem časopisju. Meni se zdi, da bi bilo od »Nove dobe* pametnejše, če bi svoje kratko in tiho življenje zaključila na spodoben način, ker je navsezadnje vendarle okusnejše, da izdihne siromak na čisti postelji, nego da bi poginil v mlaki. — To je vse, kar je treba povedati tem slabo vzgojenim političnim otrokom.	JI. G.)
— Kdo ima prav ? Slovensko liberalno in "klerikalno časopisje premleva dannadan staro molitvico o naši breznarodnosti. Da bi nas še bolj zadelo, pa pripoveduje, kakšni šovinisti so nemški socialisti : Adler, Pernersdorfer i. L d. Graška »Tages-post* pa piše v svojem poročilu o pondeljskem shodu v »Mestnem Domu*: »Dragocena je javna izjava socialno-demokratične stranke, da soglaša z brnskim programom, ki se izreka za narodno avtonomijo in propagira Veliko Slovenijo. S tem je enkrat za vselej pojasnjeno stališče, ki ga zavzema socialna demokracija v tej deželi v narodnih vpra-
šanjih. Dočim se postavljajo nemški udje, ki so v socialno - demokratični zvezi, vedno na takozvani višji mednarodni piedestal enakosti in bratstva, je jugoslovanski socialni demokrat najprej Jugoslovan in potem šele socialni demokrat. — Ubogi nemški sodrugi! Sedaj so zopet oni narodni izdajalci, mi pa narodni šovinisti. Kdo ima pač prav, »Tages-pošta* ali »Narod* ? Zdi se nam, da oba ne razumeta ne narodnosti, ne mednarodnosti, ampak oba sta internacionalno solidarna proti socialni demokraciji.
Kregar ima smolo. Na večer minulega četrtka je sklical Kregar v gostilniške prostore »Rokodelskega Doma* v Ljubljani volilni shod železničarjev, katerih je res toliko prišlo, da so zasedli obe prostrani sobi. Dr. Pegan, ki ni samo majhen, temveč tudi korajžen mož, kadar se namreč nima ničesar bati, je na dolgo in široko pripovedoval, kako se imajo zborovalci zadržati, pa je kar sam obdržal predsedstvo in dal besedo Kregarju, ki je nato začel čitati svoj spisani govor. Rekel je, da vsi potrebujejo zboljšanja, pa najsi je socialen demokrat ali pa krščanski socialist. (Dr. Šušteršič pa je rekel v St. Vidu, da bo zastopal le krščansko misleče volilce!) Železniška uprava bi morala pri zidanju novih železnic ob progi nakupiti več sveta, na katerem bi se železničarjem zidalo male hišice. Pred zidanjem železnice je svet po ceni, pozneje pa se podraži. Ker za onemoglega železničarja ni zadostno poskrbljeno, zahteva Kregar, da se pen-zijski fond združi s provizijskim fondom. Ko bi Kregar vedel, kakšno neumnost je povedal, bi se nikdar več ne pokazal med železničarji, ki dobro vedo, da bi taka združitev pomenila popoln ban-kerot obeh fondov. Pri teh Kregarjevih besedah je nastal med zborovalci sumljiv šunder in čuli so se razni klici, kar je dr. Pegana tako zbodlo, da je liki ranjen lev začel kričati o svobodnem zborovanju. Železničarji, nezadovoljni že od početka, ker se v »Rokodelskem Domu* toči Koslerjevo pivo, pa niso r rali takega ravnanja in eden izmed njih je vstal in pozval tovariše v gostilno k »Štajercu* na Resljevi cesti, kamor bodo poklicali svojega kandidata, da se pogovore ž njim. Takoj se jih vzdigne kakih sto in glasno se smeje zapuste »Rokodelski Dom*. V kuhinji je sedel g. Štefe in jedel šunko, pa bi se bil kmalu zadavil, ko je zvedel, kaj se je zgodilo, kajti že si je mencal roki, veseleč se obilnega lova kalinov. Kregar je sicer milo prosil: Malo počakajte, samo še en malo, bom kmalu gotov, potem bo pa lahko kdo izmed vas govoril. Pa ni pomagalo. Na shodu je ostalo le še 25 oseb, med temi en železničarski zaupnik ter 12 neželezničaijev. Sodrugi so nato poslali v upravništvo »Rdečega Prapora* po sodr. E. Kristana; ker pa tega ni bilo v Ljubljani, sta šla sodruga Petrič in Kocmur poročat shodu pri »Štajercu*. Tako se je vršil že drugi imenitno obiskani socialno-demokratični volilni shod po zaslngi klerikalcev, ki je soglasno izvolil predsednikom sodr. Mlakarja. Na predlog nekega železničarja se je sklenilo, gg. drja. Pegana in Kregarja pismeno povabiti, da prideta semkaj poročat in jima zagotoviti svobodno besedo. Rečeno — storjeno, in takoj je odnesel zaupnik vabilo v »Rokodelski Dom*. Pa ni bilo nobenega. Pač se je čez eno uro pokazala med vrati prve sobe glava dra. Pegana, pa je takoj izginila v nočno temo. čim so njene oči videle, da je opažena, kar je vzbudilo občno veselost, nekdo pa je zaklical; Kibic, pojdi notri! Dasi povabljena, se torej dr. Pegan in Kregar nista upala na shod, pač pa sta odposlala »Slovenčevega* poročevalca — nevo-lilca, mladoletnega g. Puca, čegar zmedeni odgovori so na razna po shodu mu stavljena vprašanja vzbujali občno veselost Govorila sta sodr. Petrič in Kocmur med nenavadnim navdušenjem, sicer v naglici improviziranega, ali vseeno dobro uspelega shoda. Kregarju pa svetujemo, naj si nikar preveč ne domišlja, kajti železničarji še niso pozabili, kako je dr. Krek stari železničarski organizaciji zadel zadnji udarec in pozival vlado zoper železničarje, češ, da naj si vlada bolj moderno privije svojo policijsko frizuro.
Tržaški narodnjaki so postali v ricmanjskem vprašanju zelo pohlevni. Marsikdo se čudi, ker je bila pisava »Edinosti* nekdaj ravno v tej stvari za čudo radikalna. Ali nova taktika je zelo umljiva. Med tržaškimi Slovenci je že dlje časa opažati posebno strujo, ki je namerjena proti dosedanjim voditeljem. Tem gospodom se sicer ne sme očitati preveč liberalizma, ali pravim klerikalcem so še premalo klerikalni. Tržaška sloga je v nevarnosti, ali ne žuga ji svobodomiselnost, temveč radikalni klerikalizem. Nova struja je nastala že tako oblastna, da je hotela pri državnozborski volitvi postaviti v tržaški okolici svojega lastnega kandidata proti narodnjaškemu. Tega so se voditelji močno ustrašili in obšla jih je skrb, kako bi se prikupili klerikalcem. Zato so izpremenili taktiko v ricmanjskem vprašanju, zato se poje Naglu slava, zato je klerikalizem med narodnjaki zopet popolnoma na površju. In zato bodo tudi poginili ob klerikalizmu.
Zavod sv. Nikolaja v Trsta pošilja vsak čas slovenskim časopisom oklice za podporo. Ljudstvo misli, da je to dobrodelen zavod, ki res rešuje slovenske služkinje v Trstu. Pa je le klerikalen brlog, v katerem komandira škof Nagi in iz katerega se vrže tistega, ki hoče res skrbeti za uboge služkinje, kakor se je vrglo iz njega gospo Skrinjar-j e vjo. Dekleta, ki so iskala pomoči v tem zavodu,
se britko pritožujejo, da se jih sili, odkar ni več gospe Škrinjarjeve, samo moliti in hoditi k spovedi ; ako nimajo denarja, se jim zapira vrata, ako pa že dobe za kratek čas posteljo, morajo trdo delati in nimajo niti prostosti, da bi si mogle same poiskati primemo službo. Treba bode o tem zavodu povedati še kaj, da bodo dobri ljudje vedeli, zakaj se zahteva daril od njih.
Najnovejše vesti.
Shod v »Mestnem doma*. Včeraj se je vršil ob obilni udeležbi shod, na katerem sta se volil-cem pokazala liberalna kandidata Zirkelbach in Hribar. Na shod se še povrnemo, za danes kon-statiramo, da je bil splošni vtis, da koprne liberalci po klerikalnem prijateljstvu, ki ga privoščimo enim in drugim.
V tržaškem deželnem zbora je stavil dr. D a u r a n t resolucijo, ki zahteva popolno italijansko univerzo v Trstu in dalekosežnejše pripoznanje diplom, pridobljenih na visokih šolah v Italiji. Dr. Rybaf je zahteval za 2000 slovenskih otrok v Trstu slov. ljudsko šolo in se izrekel za dvojezičnost tržaške univerze. Ko je hotel nadaljevati svoj govor slovenski, je nastal velikanski hrup na galeriji, ki je dal glavar izprazniti, govorniku je odtegnil besedo, nakar je bila resolucija sprejeta in zasedanje zaklučeno.
V ogrskem državnemu zbora se je nadaljevala debata o učiteljskem zakonu, v katero so zelo živahno posegali rumunski poslanci, ki predlogo odklanjajo. Grof Bathyany je interpeliral zastran verske avtonomij bosenskih Muhamedanov. za katero se je Weckerle v svojem odgovora brezpogojno izrekel.
Smrtna obsodba. Generalni gubernator v Rigi je potrdil smrtno obsodbo treh revolucijonarjev, ki bodo te dni ustreljeni.
Umor dr. jolo. Preiskovalni sodnik, ki zasleduje morilca, je prejel grozilno pismo, nakar se je javil bolnega. Preiskava je izrožena dragemu sodniku.
Razpnst ruske dame. Zveza ruskih ljudij je izdala svoje sekcije poziv, da predlože carju prošnje za razpust ruske dume in premembo volilnega zakona.
Iz stranke.
Kandidat socialno - demokratične stranke v Spljetu v Dalmaciji je deželnosodni svetnik J. de Tartaglic. V pazinsko-labinjskem (5. istrskem) volilnem okraju je kandidat jugoslovanske socialno-demokratične stranke Pavel Bučič, rudar.
Dopisi.
Spodnja Šiška. (Malo denarja — malo muzike.) Pravijo, da je mrliče pokopavati krščansko delo usmiljenja. Po dejanjih sedanjih božjih namestnikov sodeč, to ne more biti res, ker sicer bi se ne ddgajale vsak dan stvari, ki pričajo o vse drugem, kakor o krščanskem usmiljenju do mrtvecev. Strojnemu mojstru c. kr. državne železnice g. Schikschu je umrla tašča, že zelo stara žena, ki gotovo ni zapustila nobenega sovražnika. Gosp. Schiksch je dal truplo pokojnice prepeljati v Bu-djejovice na Češko, pri tem izrazil željo, naj se med vožnjo na kolodvor ne zvoni. Gospodom frančiškanom pa so se vsled tega nosovi silno zavihali, kajti že so računali, koliko svitlih kronic bo padlo, da je to resnica, priča dejstvo, da je frančiškan, ki je prišel blagoslovit truplo pokojnice, tiste ceremonije opravil s tako jezo in v taki naglici. Da je to lahko opazil vsak lajik. Navzoči, da celo stare ženice, o kojih se ne more trditi, da so brezverke, so se zgražale, da niti enostavnih, pri vsakem pogrebu običajnih molitev opravil ni. Prav res: Malo denarja — malo muzike. Nam tudi prav !
Volilni Imeniki.
Zagorje ob Savi. V Kolredežu leži volilni imenik od danes naprej v občinskih pisarnah. V Aržiški občini od 6. t. m. naprej. Za Zagorski občini se lahko reklamira oziroma pogleda v volilnem imeniku pri sodr. Cobalu ali Malovrhu v hiši konsumnega društva. Za občino Aržiše pa v filijalki konsumnega društva na Lokah. Obenem se poživlja vse volilce celega okraja, da po vseh občinah ležijo volilni imeniki, vsakdo naj se prepriča, ali je vpisan ali ne.
Notranje Gorice. Volilni imenik je razložen od
1.	do 14. t. m. vsak dan od 10. dopoldne do 2. popoldne za volilce v sledečih vaseh: Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Plešivica in Brezovica. Vseh volilcev je v tej občini 274.
Šmartno prt Dobravi. Volilni imenik je razložen od 1. do 14. t. m. in ga lahko vpogledajo od 10. dopoldne do 2. popoldne vsak dan volilci iz vasi Šmartno, Dobrava, Stranska vas, Podsmreko, Kozarje, Gabrje, Kruševo, Brije, Utrk, Sojica, Razore, Vrhovce, Osredek, Dražovnik. Vpisanih volilcev je 395.
S*8#2S*8«aS%B*a
njo socialni
A
Dolžnost vsakogar, ki se zanima za politično življenje, je, da se seznani s težnjami in zahtevami socialne demokracije. Cena brošuri, ki obsega tndi narodnostni program avstrijske socialne demokracije = 4 v, po pošti 8 v. .....
Naroča se je pri upravništvu = »RDEČEGA PRAPORA«. =
Tiskarna Iv. Pr. Lampret
011 Kranj :: Gorenjsko :: Kranj mm
Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trg JEJS.
Telefon It. 163.
2 62—30
v Ljubljani
priporoča svoje
Telefon it. 163.
taborno pivo v sodcih in v steklenicah.
Telefon it. 187.
Zaloga v Spodnji Šiški.
Telefon št. 187.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Bartl.
Tiska Iv. Pr. Lampret v Kranju.
RDEČI PRAPOR
je najradikalnejše slovensko glasilo, nujne potrebno vsakemu volilen in vsakomur, ki hoče biti objektivno informiran o do-= mači in splošni politiki. —i.
{i je najmodernejši slovenski list, ki ne bi smel manjkati
v nobenem bralnem društvu ali čitalnici ter napredni hiši. —............................
Priporočajte Joči Prapor" povsod!
XIXIXIXIXIXIX
———*—> * if*K —* v v * if-| iV‘-V-*-W
»Rdeči Prapor« 50°b,“
v Ljubljani v tobakarnah: Blaž, Dunajska cesta; Franzot, drž. kolodvor, Spod. Šiška; Kušer, Sv. Petra cesta; Pichler, Kongresni trg št. 3; Svatek, Glavni trg; Šešark, Šelenburgove ulice; Velkavrh, Sv. Jakoba trg; Kleinstein, Jurčičev trg; Dolenc, Kolodvorske ulice, številka 27. — Kranj i Karol Florian, knjigarna. — Jesenioei Jakob Mesar štev. 101. — Trsti Lavrenčič, Piazza Caserma. — Gorioai Krebelj Peter, Kapucinske ulice štev. 1. — Reka i Ricardo Camera, Corso 16.
I Vsaka ponaredba n pooatlsak le kazilvo. f	Edino pravi Je
Thierryev balzam
le z zeleno znamko nune. — 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali pa 1 velika specialna steklenica s patentnim zaklepom 6 K.
4 62-11
TMemrtvo ceatitolllteo mazilo
proti vsem, še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam itd., 2 lončka K 3'60. Razpošilja se le proti povzetju ali za poslani denar.
Te dve domači zdravili sta povsod znani in Se od nekdaj sloveči.
Naročila se naj naslovljajo na:
fctaroir A. Thi«rry 1 Pregradi p. Rogali Slatini.
Zaloga večinoma po lekarnah. Knjižice s tisoči zahvalnih pisem zastonj in Iranko.
flCl DIENl
IHaiinbtirBslsax
m im isiuKMt-m*
JLTManditar-^
se priporoča p. n. občinstvu v vsakovrstno izvrševanje tiska od navadne do najmodernejše oblike. Ker je bogato založena z modernimi črkami in okraski ter opremljena z najnovejšimi stroji in električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v vsaki množini, in sicer: uradne tiskovine, kuverte, račune, pismene papirje, cenike, etikete, bolete, časopise, knjige, brošurice, cirknlarje, reklamne liste, lepake, opomine, vabila, molitvenike, mrtvaška naznanila, razglednice, hranilne in zadružne knjižice, poročna naznanila, vizitke, vstopnice, zavitke, dopisnice, jedilne liste, vignete 1.1. d., sploh izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela okusno in ceno! V isti založbi je izšla tudi času primerna knjižica v drugi pomnoženi izdaji
Novi državnozborski volilni red.
Umetnost in književnost.
Dr. Demšar: Spolne bolezni. Pod tem naslovom je izšla v založbi L. Schvventnerj a v Ljubljani knjižica. Pozdraviti je knjižico, ker je nevednost v tem vprašanju povzročila mnogo več nesreč, kakor bolezni same. Najbolje se obvaruje nevarnosti, kdor jo pozna. Knjižica velja40 vin., po pošti 45 vin.
Socialni pregled.
Uspeh pekovskih delavcev v Trsta. Tukajšnje plačilno gibanje pekovskih delavcev je bilo zaključeno pod velikanskim utiskom štrajka pekovskih pomočnikov na Dunaju. Gospodarji so se — kar je najpametneje — pobotali s svojimi delavci. Ko je došlo plačilno gibanje v odločilen trenotek, poslala je »Zveza pekovskih delavcev* na lice mesta svojega zastopnika sodr. Skerbiča v Trst. Vsled njegove intervencije pri namestništvu so se vršila v pondeljek, 18. marca pogajanja, in reči se mora, da si je namestništvo vidno priza-dovalo poravnati ta konflikt. Doseglo se je sledeče:
1. Petnajstprocentno povišanje plače;
2. Deseturni delavni čas;
3. Plačevanje nadurnega dela;
4. Za vsakega delavca po jedno brisačo na teden (dosedaj so se delavci brisali v močnate vreče). Dalje se je sklenilo, ustanoviti paritetno (zadružno) posredovalnico pod paritetno kontrolo. Vsled malenkostnega nesporazumljenja so delavci iz parne pekarne (Panificio) stopili v stavko, in tudi tukaj se je že stvar za oba dela primemo poravnala. Minimalne plače se v Trstu še ni doseglo, ker je organizacija še mlada, ali vsekakor dober začetek. S tem je delavni trg v Trstu zopet odprt in potovalna podpora se zopet redno izplačuje.
Kongres odTetaiikih ta notarskih uradnikov
bode o velikonočnih praznikih na Dunaju v gostilni »Učiteljskega Doma*, VIII. Josefsgasse 12. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Poročilo o položaju. 2. Ureditev službenih razmer; a) Plača in delavni čas; b) nedeljski počitek, dopust;
c)	odpoved. 3. Organizacija in tisk. 4. Brezpo-sebnost in posredovanje služb. 5. Zavarovanje za bolezen, starost in onemoglost. 6. Postavna ureditev pravic v poklicu. 7. Slučajnosti. Odposlanci so naznanjeni že iz vseh dežel.
Pekovski pomočniki v Beljaku na Koroškem
stoje pred velikim bojem. Podjetniki nameravajo presenetiti delavce s tem, da hočejo odpraviti ugovor (Tarif) iz prejšnjih let ter poslabšati mezdne pogoje. Pripravljeni moramo biti torej na hudo borbo ter prosimo pekovske delavce, naj nas podpirajo s tem, da ne iščejo in ne prevzemajo dela v Be-Ijaku. — Pekovske pomočnike prosimo, naj obvestijo o tem vse tovarše.
Listnica uredništva.
Gorica: Shodov po § 2. se ne more javno naznanjati v listu.
JtaJi Zapisi
_ —	= Naročnina: =====
Za celo leto K 3, za pola leta K 150, za četrt leta 80 b, posamezne številke 50 h.
— Uredništvo in upravništvo v Ljubljani. ==
V založbi »Naših Zapisnikov« se še dobe:
8. številka tretjega letnika: Nekaj kulturnih zavodov slovenskih, po 24 vin.
10. in 11. številka tretjega letnika: Prešernov spomenik, obsezajo^a 48 strani, z lepim ovitkom; za naročnike po 50 vin., sicer franko 80 vin.
Drama Prešernovega duševnega življenja, predavanje g. dr. Ivana Prijatelja ob odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani, po 40 vin. pri upravništvu »Naših Zapiskov* v Ljubljani.
I. S. Machar: Magdalena, povest v verzih; poslovenil A. Dermota, po 2 K.
Abditus: Občina in socializem, 70 vin.
P. Mihalek: Iz nižin življenja, 1 K.
Za agitacijo pripravne so brošurice: Program socialne demokracije, po 4 vin.,
po pošti 8 vin.
Zvišanje duhovskih plač, po 10 vin., po pošti 14 vin.
Ako se jih naroči več, se dovoljuje popust po dogovoru.
v JCjub/jani t/tclvdvorske 'bša/tcvrsfna!7>ty 'as/lila da/esebreijilačne.
krojaški mojster Ljubljana, Resljeva cesta 12
sprejema in izvršuje vsa v njegovo stroko spadajoča dela. — Obleke po meri izdeluje po naj-novejši modi.	10-5
Solidno delo!	Cene	nizke!