Leto 1879.
453
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XLI. —Izdan in razposlan dne 29. avgusta 1879.
lto.
Razglas ministerstva za trgovino od 21. avgusta 1879,
o tovorni tarifi c. kr. priv. Leoben-Vordernberške železnice.
Trgovinsko ministerstvo je upravnemu svetovavstvu c. kr. priv. Leoben-Vordernberške železnice pod pridržkom oporeka dopustilo, vzvisice (klance) po 15 pro mille in več kakor pri vožnji ljudi po razglasu od 9. maja 1879 (Drž. zak. št. 72), tako tudi pri vožnji blaga ali tovora l‘/2-kratno računiti in pa pri le tej vožnji po 10 kilometrov najmanje razdalje jemati — vendar pod tem uve-tom, da se namesto ustanovljenih v §. 8 dopustnega pisma od 8. julija 1869 (Drž. zak. št. 136) jednic po :
Itazr. I.	A.	B.
3 kr.	2*5 kr.	2 kr.
od centa in milje bodo pobirali znižani postavki po:
0-6 kr.	0-5 kr.	0-4 kr.
od 100 kilogramov in kilometrov in da obe v dozdanjih tarifnih dodatkih obseženi posebni tarifi za ogljijc od drv in železno sirovino ostaneta neizpremenjeni.
Korb- Weiden heim s. r.
III.
Ukaz finanèncga ministerstva od 26. avgusta 1879,
o popuščaji na dobitku alkohola za kmetijske žganjarnice, katere plačujejo davek povprečno po storitveni vzmožnosti drozgaličnega prostora.
Dogovorno s kralj, ogerskim finančnim ministerstvom izdajö se na temelji §fa 102 postave o davku od žganja, dane 27. junija 1878 (Drž. zak. št. 72) na-
(.ilovoulsoh.)	#2
slednja določila zastran zvršitve §fa 27 le-te postave, o popuščaji množine dobi-vanega alkohola za neke kmetijske žganjarnice.
I.	Kmetijska je tista žganjarnica, katera je s posamezno kmetijo tako zedinjena, da iz pridelka te kmetije edino ali vsaj po večjem dobiva tvarino za izdelovanje žganja, nasproti tej kmetiji oddaje svoje žganjarske odpadke živini v krmo ali vsaj tist gnoj, ki izvira od živine s temi odpadki pitane.
Žganjarnica, v kateri se podeluje melasa, ne more se torej smatrati za kmetijsko žganjarnico, razen ko bi se melasa podelavala samo kakor primes k tvarinam, ki jib z žganjarnico v zvezi stoječa posamezna kmetija sama daje.
II.	Pri kmetijskih žganjarnicah (I.) razločevati je troje slučajev:
A.	Vsa v eno kmetijsko gospodarstvo zvezana zemljišča (njive, travniki in pašniki), katerih skupna površina se v ozir jemlje pri razmeru, v §. 27 postave o davku od žganja zahtevanem do prostornine davkovnih drožgaličnih posod tiste žganjarnice, in pa žganjarnica sama so posestvo ene in iste kmetije, ali
B.	vsa zemljišča sama, katerih vseskupna površina pri tem razmeru v račun ide, spadajo k posestvu ene posamezne kmetije, ali
C.	ne biva ni eno (A) niti drugo (B).
V slučajih pod A. spadajočih šteje se kmetijska žganjarnica za celokupen del kmetije (§. 27 lit. a postave o davku od žganja), če se ta okolnost, da žganjarnica spada k posestvu dotične kmetije, izkaže z zemljišno-knjižnirn izpiskom ter ne gre za druga nego za sama zemljišča tega posestva.
Da se v slučajih pod B. spadajočih kmetijska žganjarnica more smatrati za celokupen del kmetije, morajo biti ti le uveti skupaj :
1.	Žganjarnico in kmetijo mora ena in ista oseba zvrševati.
v
2.	Žganjarnica ne sme biti čez 5 kilometrov oddaljena od hlevov tiste kmetije, s katero stoji v zvezi.
Ta daljava meri se po dolgosti najkrajše vozne poti od vrat žganjarnice do najoddaljenejšega dela živinskih hlevov.
3.	Ti hlevi (II.) morajo biti dovolj prostorni, da je v njih moči za vsak hektoliter prostornine davkovnih drožgaličnih prostorov najmanj po eno glavo goveje živine (vola, bika, kravo) namestiti.
4.	Gledč tistih pri razmeru površine zemljiške do prostornino davkovnih drožgaličnih posod žganjarnice v račun idočili zemljišč, ki niso svojina žganjar-jeva, mora vsaka zakupna pogodba najmanj na 6 let sklenjena .biti.
5.	Tudi zakupna pogodba gledč žganjarnico, ako bi bila, mora veljati najmanj za 6 lot.
Da bode moči v slučajih pod G. idočih kmetijsko žganjarnico smatrati za celokupen del kmetije, morajo poleg zgoraj naštetih uvetov biti še tudi niže sledeči:
6.	Od zemljišč v enem kmetovanji zedinjenih (njiv, travnikov in pašnikov), katerih površina se ima v račun vzeti, mora tolikšen del, ki ima najmanj polovico potrebnega površja, spadati k posestvu, izkazanemu z zemljišno - knjižnim izpiskom, neke posamezne kmetije, a ostanek mora neposrednje mejiti s tem posedstvom ali pa morajo dotična zemljišča vseskup držati se; dalje
7.	ne sme nobena njiva, katere površino je v račun vzeti, čez 7y2 kikr metrov in noben travnik ali pašnik, katerega površje se jemlje v račun, čez 10 kilometrov od žganjarnice oddaljen biti. To razdaljo je meriti po dolžini najkrajše vozne, oziroma gonilne poti od dovoznih vrat žganjarnice do dotičnega zemljišča; naposled
8.	morajo k površini, zahtevani v §. 27, lit b) postave o davku od žganja, njive najmanj dve tretjini zalegati.
III.	Zahtevek popuščaja od 20, oziroma 10% alkoholovega dobitka, ustanovljenega v §. 26 postave o davku od žganja, za kmetijske žganjarnice treba je najpozneje štiri tedne, predno se začne delo v dotični delni dobi, pismeno pri finančnem oblast vu I. stopinje zglaševati.
Ta zglasitev ali napoved lahko se združi tudi z naznanilom delnih priprav in opisom izdelovališča, ukazanim v §. 31 postave o davku od žganja.
Obsezati mora :
1.	stajališče in popisne številke tiste žganjarnice;
2.	ime njenega:
a)	lastnika in
b)	podjetnika;
3.	določno oznamenilo kmetije, kot celokupen del katere ima žganjarnica dobiti popuščaj, in tanjo naznambo lege v njej zedinjenih zemljišč ;
4.	ime podjetnika tega kmetijskega gospodarstva, in
5.	lastnika te kmetije, a če v njej zedinjena zemljišča ne bi spadala k enemu in istemu posestvu, imena lastnikov posameznih deležev ;
6.	površino zemljišč (njiv, travnikov in pašnikov) posamič in vseskupno;
7.	drozgalični prostor, kateri se ima na dan za žganjarnico zadavkovati;
8.	vrsto tvarin, ki jih ima žganjarnica podelovati;
9.	naznambo, odkod se bodo tvarine te jemale;
10.	ako žganjarnica in kmetija spadata v eno posestvo, a ji ne zvršuje ena in ista oseba, naznambo pogodbenih razmerov med žganjarjem in kmetovalcem
gledé tvarin za kuhanje žganja in pa gledé žganjarničnih odpadkov, oziroma gnoja, ki ga daje žganjarjeva živina, krmljena s temi odpadki;
11.	v slučajih pod II. B idočih tudi potanko naznambo lege hlevov, kmetije in kolika je razdalja med temi hlevi in žganjarnico, izračunjena, kakor se je gori reklo, in
12.	Število goved, ki jih je moči ponamestiti v teh hlevih, naposled
13.	v slučajih pod II. C idočih po zgornjem izračunjene razdalje med posameznimi zemljišči in žganjarnico.
IV.	Napoved zahtevka popustnega mora imeti te le priloge, namreč :
1.	Zemljišno-knjižne izpiske v izkaz svojinskih razmerov med žganjarnico in kmetijo, oziroma zemljišči njenimi, eventuvalno, če žganjarnica ne bi bila vpisana v žemljiški knjigi, potrdbo županovo o svojinskih razmerih žganjarnice.
2.	Potrdilo županovo, da povedana oseba res zvršuje kmetijo, oziroma žga-njarstvo, in da je v resnici med žganjarnico in dotično kmetijo tista zveza, po kateri je moči žganjarnico po zgornjem določilu I smatrati za kmetijsko.
3.	Katastralne izpiske o zemljiščih dotične kmetije, ako bi iz zemljišno-knjižnih izpiskov ne bilo razvidno, kolika jim je površina, ali pa če spada katero med njive, travnike ali pašnike.
4.	V izkaz kakih zakupnih razmerov dotične pogodbe v izvorniku ali poverjenem prepisu. Ako v slučaji spadajočem pod II, A kmetovalec ne žganjari sam, mora pogodba med kmetovalcem in žganjarstva podjetnikom razjasniti točke, katere se gori pod III, št. 10 poudarjajo.
Samo take pogodbe, ki so bile pismeno sklenjene uže pred, nego se pO' puščaj zahteva, in katerih podpisi so legalizovani, jemljé se v ozir pri reševanji tega zahtevka.
V	slučajih idočih pod II, B mora se zglašenemu zahtevu popuščaja prilO' žiti poleg tega še tudi :
v
5.	Zupanovo potrdilo, da so hlevi tiste kmetije, gledé katere se ima zga' njarnica smatrati za kmetijsko žganjarnico, od žganjarnice 5 kilometrov največ oddaljeni, pri čemer naj se razdalja računi, kakor je bilo gori povedano.
6.	Veroven izkaz obima živinskih hlevov.
V	slučajih idočih pod 11, C mora se vrhi toga zglasitvi pridjati še:
7.	Zupanovo potrdilo o zveznosti zemljišč dotično kmetije, zahtevani pod II, št. 6 in pa o tem, da ni nobena njiva te kmetijo čez 7 •/, kilometrov i° noben njen travnik ali pašnik čez 10 kilometrov od žganjarnice oddaljen.
V.	Zakoniti popustek dovoljuje se, — ako je bil z vsemi potrebnimi izkazi pravočasno napovedan ter obstojé vsi uveti popustka takega, — za tisto delo kmetijske žganjarnice, katero v tečaji letne delne dobe pada v osemmesečno razdobje, začenjajoče meseca septembra, oktobra ali novembra.
Ako bi se žganjarjenje začelo Še pozneje nego meseca novembra, računi se to razdobje od novembra počenši.
Ako se napoved zahtevanega popuščaja sicer pravočasno vpodd pri finančnem oblastvu I. stopinje, a nima vseb propisanih prilog, ne jemlje se v ozir.
Samo za delno dobo 1879/80 dopušča se ta izimek, da je moči dotične priloge do konca februvarja veljavno doprinesti.
VI.	Ako bi se pokazalo, da katerega za popuščaj zahtevanega uveta uže izprva ni bilo ali da ga je pozneje nestalo, vzame se dodeljena dovolba popuščaja nazaj. V tem slučaji mora žganjarnice podjetnik v državno blagajno povrniti uže užiti popustek, kolikor je oprt na preklicano dovolbo.
Davek od žganja prigledujoči finančni organi so dolžni paziti na to, da obstojé vsi uveti popuščaja.
VII.	Zgornja določila pridejo v moč z začetkom žganjarske delne dobe 1879/80, a nasproti izgubi istodobno §. 5 v razpisu finančnega ministerstva od 3. julija 1878 (Drž. zak. št. 95) svojo veljavnost.
Chertek s. r.
(Slovenisch.)