Glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra - 9. marec - številka 9 Vsem Iskrinim delavkam čestitamo ob njihovem prazniku - dnevu zena Rože so premalo 8. marec, praznik, ob katerem Izrekamo že rahlo obrabljena voščila svojim materam, ženam, sodelavkam In Jim Izročamo obvezno cvetje. Ritual, ki tudi ženskam Že dolgo pomeni le gestd brez prave vsebine. Ob tej priliki pa redno zasledimo v Javnosti globlja razmišljanja o položaju žensk v socialistični družbi, o tem, da Je bilo še premalo storjenega glede uveljavitve vloge ženske kot resnično polnopravne članice te družbe. Smo se tudi v Iskri že spraševali — koliko žensk zaseda odgovorna ali celo vodilna delovna mesta, koliko Jih odhaja v predčasni pokoj zaradi zdravstvenih težav, koliko sl Jih ob svojih rednih obveznostih lahko privošči dodatno Izobraževanje? Takih In podobnih vprašanj bi, žal, lahko našteli še veliko več, odgovori pa govorijo v prid dejstvu, da tudi ženske v Iskri še zdaleč ne dosegajo tiste ravni uveljavitve, ki bi Jo po vseh sprejetih Izhodiščih te družbe, morale. Sedanje zaostrene gospodarske razmere pa položaj žensk še poslabšujejo. Poti, ki vodijo Iz krize so znane In zanje smo se med prvlmo opredelili tudi v Iskri. AH bo večji razmah razlskovalno-nazvojnega dela, uvajanje novih tehnologij In preseganje stare delitve dela priložnost tudi za ženske? Skoraj gotovo, vendar bo v marsičem potrebno spremeniti tudi mišljenje. Za premagovanje starih, kulturno In socialno pogojenih predsodkov ho-mo največ storile ženske same, če bomo znale res dovolj zavzeto In kreativno potrjevati svoje sposobnosti In to predvsem na delovnem mestu. I. S. Predsednik F. Sifkovič sprejel bolgarskega veleposlanika Pred bližnjim obiskom delegacije slovenskega izvršnega sveta v Bolgariji, je bil minuli teden na uradnem obisku v Sloveniji bolgarski veleposlanik v Jugoslaviji dr. Stefan Staikov. Med drugim je obiskal tudi Iskro, sprejel pa ga je predsednik KPO naše sestavljene organizacije Franc Šifkovič: Predvidoma od 10. do 12. marca bo na vodnega odbora Aleksandrom Mihevom, uradnem obisku v Bolgariji delegacija pozneje pasi je ogledal tudi proizvodnjo v slovenskega izvršnega sveta, ki jo bo vodil Telematiki v Kranju, predsednik Dušan Šinigoj. V delegaciji bodo tudi predstavniki nekaterih večjih slovenskih gospodarskih organizacij. Med pripravami na ta obisk, je bil prejšnji teden v Sloveniji tudi bolgarski veleposlanik v Jugoslaviji dr. Stefan Staikov. Med drugim je v Ljubljani obiskal tudi Iskro ter se sešel s predsednikom KPO SOZD Iskra Francetom Šifkovičem in članom poslo- Med pogovori v Iskrini poslovni stavbi v Ljubljani je beseda tekla predvsem o Iskrinih aktivnostih v Bolgariji. Kot je znano, sodelujemo tam v več projektih, in sicer na področju avtomatizacije železnic, PTT prometa, komppnenet, široke potrošnje, itd. Prav zdaj zaključuje Iskra dela pri avto- matizaciji železniške proge Sofija—Plovdiv. Ta posel je povezan tudi s prenosom Iskrine tehnologije bolgarskemu partnerju. Pogovori potekajo tudi o prevzemu drugih del — od ranžirne postaje do specialne železniške telefonije, kjer ponujamo naš sistem Iskra 2000, pa sisteme za prenos podatkov ter posebne sisteme za rezervacijo kart. Drugi tak večji kompleks pa je Iskrina udeležba na veliki licitaciji za modernizacijo bolgarskega PTT omrežja. Licitacija obsega 13 tranzitnih central ter mednarodno in lokalno centralo v Sofiji. Vrednost celotnega posla je 200 nai-lijonov dolarjev, ponudba pa je vezana za prenos tehnologije. Na licitaciji sodeluje Iskra skupaj s svojimi tujimi partnerji. Lado Drobež Več pozornosti varstvu okolja Tudi ekologija je del proizvodnje Ob izidu »Priročnika za ekološko poročilo«, ki predstavlja prvo ‘ fazo naloge »Vpeljava sistema za izvajanje varstva okolja v SOZD Iskra«, je Iskra organizirala tiskovno konferenco ter na njej seznanila novinarje s prizadevanji za saniranje ekološkega stanja v Iskrinih tovarnah ter z akcijskim programom za urejanje ekološke problematike. • Industrializacija in urbanizacija v preteklosti, zastarele proizvodno energetske in surovinsko zahtevne tehnologije, pa tudi uvajanje sodobnih tehnologij, vse bolj ogrožajo človeka in njegovo življenjsko okolje. Pereči ekološki problemi, s katerimi se je Iskra srečavala v ne tako odmaknjenem obdobju — PCB v Semiču, razlitje petroleja v Stegnah, problematika nevarnih snovi, posebni odpadki, itd. — so sprožili, bolje bi morda lahko celo rekli, pospešili pobudo za saniranje ekološkega stanja. V ta namen je Iskra v dogovoru s Skupino za oceno posegov v okolje (SEPO) na Ištitutu Jožef Stefan začela z izdelavo akcijskega programa za razreševanje ekološke problematike do leta 1990. tako je nastal petletni program aktivnosti pod nazivom »Vpeljava sistema za izvajanje varstva okolja v SOZD Iskra«. Program so že sprejeli ustrezni poslovodni in samoupravni organi, vključili pa so ga tudi že v planske dokumente. Prva faza tega programa je, kot že rečeno, »Izdelava strokovnih osnov za posnetke stanja v Iskri.« V tej nalogi so strokovnjaki iz Iskre in z Inštituta uporabili domače in tuje izkušnje ter na osnovi obsežnega raziskovalnega in stro- kovnega dela pripravili predlog enotne metodologije za ugotavljanje in popis ekološkega stanja v Iskri. Od tod tudi naziv »Priročnik za ekološko poročilo.« Seveda je poročilo o ekološkem stanju osnova za ocenjevanje stanja, odločitve o potrebnih sanacijah pa bodo slonele na teh ocenah. V letošnjem letu pričenjamo v Iskri tudi že z realizacijo druge faze, to je z Izvedbo posnetka ekološkega stanja. Ta faza bo obsegala tako imenovano inventarizacijo, torej posnetek stanja, ter opravljanje konzultativnih dejavnosti. Poznejša tretja faza obsega ekološko varstveno oceno, četrta pa izdelavo sistema za izvajanje varstva okolja. Lahko bi rekli, da gre torej za dolgoročno nalogo in da nam bo v Iskri dokončno le uspelo premagati dosedanjo miselnost, češ da je ekologija nekaj izven proizvodnega procesa. Seveda pa priročnih in sistem tega ne bosta spremenila saj je, »kot je na tiskovni konferenci poudaril ing. Rado Faleksini,« še tako dober in strokovno utemeljen naravovarstveni program nekoristen, če ni ljudi, ki bi ga uresničevali, in je zato ena najpomembnejših sestavin vzpostavljanja ekološkega sistema v Iskri prav.šolanje in usposabljanje kadrov.« Novinarje je na tiskovni konferenci zanimal predvsem »primer Krupe«. Rado Faleksini, Miloš Kobe in Marijan Štraus iz Iskre in Svetozar Polič z Jožefa Stefana so jihseznanili zod-pravo posledic s polikloriranimi bifenili v semi-ški Iskri, z gradnjo trajnega odlagališča za ostanke PCB, s prehodom na novo tehnologijo, ko je PXE zamenjal PCB, pa tudi s tem, da nekateri v Jugoslaviji še vedno uporabljajo poliklorirane bifenile, saj v državi še vedno nimamo ustrezne zakonodaje. Lado Drobež Kolegij glavnih direktorjev Iskrinih DO Cimprej sprejeti pravilnik o izvoznih stimulacijah Postala je že tradicija, da se vsak prvi ponedeljek v mesecu sestane kolegij glavnih direktorjev delovnih organizacij SOZD Iskra in tako je bil tovrstni kolegij 2. marca, ki ga je vodil predsednik PO SOZD Iskra Franc šifkovič. Osrednja točka in tema dnevnega reda je bila izvoz, oz. ocena zunanje-trgovinske menjave v prvem četrtletju letošnjega leta. O tem je poročal Janez Vipotnik in najprej spregovoril o pogojih zunanje-trgovinskega poslovanja v letošnjem letu, pri čemer je poudaril, da lanskoletne spremembe deviznega zakona niso prinesle izboljšav in napredka na tem področju, nasprotno, povzročile so celo nazadovanje izvoza, zlasti na konvertibilno področje, o čemer nam dovolj zgovorno priča jugoslovanska zunanje-trgovinska bilanca. Ugotovil je, ko je ocenjeval izvoz SOZD Iskra za prvo četrtletje letošnjega leta, da bodo doseženi izvozni rezultati v tem obdobju gotovo daleč pod planiranimi rezultati in da bomo v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta imeli za dobrih 20 milijonov dolarjev manj izvoza. Tako bomo, po njegovih ocenah, v prvem četrtletju letošnjega leta predvidoma dosegli le 14% planiranega izvoza (pri tem je upoštevana zadnja varianta letošnjega plana izvoza v višini 312 mio dolarjev). Vendar pa bo pri tem doseženi izvoz na konvertibilno območje nekoliko boljši, medtem ko pričakujejo večji izpad na klirinškem področju. Ko je omenjal vzroke za zaostajanje izvoza za planiranim izvozom, je poudaril, da gre tu predvsem za nerealno planiranje, da so bili doseženi izvozni rezultati v lanskem januarjujn februarju sorazmerno višji, kot v prejšnjih letih, da je bil zaradi predobav v decembru lani izvoz v prvih dveh mesecih letošnjega leta nižji od planiranega izvoza, .da je bil izvoz po kooperacijah otežen zaradi visokih pozitivnih saldov, dalje zaradi zamud v proizvodnji za izvoz, zavoljo čedalje pogostejših tehnoloških problemov, zaradi nekonkurenčnosti nekaterih naših izdelkov, predvsem na zahodnih tržiščih, zaradi prepočasnega pridobivanja atestov kakovosti, zaradi pomanjkanja izvozno zanimivih programov in končno tudi zavoljo prevelike usmerjenosti na domače tržišče, kar trenutno pogojujejo nerealen tečaj dinarja in premajhne izvozne stimulacije. Ko je poročal o pridobljenih naročilih za letošnje leto, je dejal, da je trenutno z naročili pokrito 47% letnega plana izvoza, pri čemer je 53% naročil na konvertibilno in 34% na klirinško področje, medtem ko smo imeli v istem obdobju preteklega leta izvozni plan pokrit 62%. V zvezi z vsem povedanim je Janez Vipotnik predlagal nekaj ukrepov in sicer, da naj bi komerciale proizvodnih DO ugotovile vzroke za zaostajanje izvoza, predvsem na konvertibilno območje. Zato naj pripravijo predlog potrebnih aktivnosti, da bi se trend izvoza spremenil in bi bilo tako mogoče v letošnjem letu izpolniti izvozne planske zadolžitve. Dalje je potrebno čimprej pri- praviti predlog pravilnika o interni stimulaciji izvoznikov ob upoštevanju letošnje zunanje trgovinske regulative in tretjič, potrebno je skoordinirati branžne komerciale s sodelovanjem TP v IC in mrežo Iskrinih enot v tujini tako, da bi čimveč izvoznih poslov definirali že v prvih mesecih letošnjega leta in premaknili, kjer se le da dinamiko dobav iz druge polovice leta v prvo polovico. Kolegij direktorjev se je z oceno problematika izvoza strinjal in soglasno sklenil, da je treba predlog o izvoznih stimulacijah, oz. predlog pravilnika o tem čimprej izdelati in seveda tudi sprejeti, da bodo izvozne stimulacije v tem smislu pozitivno vplivale na izvoz in s tem na izpolnitev izvoznega plana Iskre za letošnje leto, ki se v realnih okvirih giblje v okviru 300 mio dolarjev. Pomemben dejavnik stabilizacijskih in koordinacijskih naporov Iskre je tudi gibanje zaposlovanja v Iskri. O tem je podrobneje poročal Ivan Cvar, ki je navedel nekaj številk o zaposlovanju, tako v SOZD Iskra, kot po posameznih naših delovnih organizacijah. Navedel je, da je Iskra na dan 31. januarja 1987. zaposlovala 35.939 delavcev, kar pomeni v primerjavi z lanskim letom za 3,5% višjo zaposlenost. To vsekakor pomeni dokaj visoko stopnjo zaposlovanja in vse bi bilo prav, če bi bili v teh odstotkih zajeti v pretežni meri kadri z višjo in visoko izobrazbo, ki jih Iskra najbolj potre- buje. Zato je upravičeno apeliral, naj bi v letošnjem letu stopnjo zaposlovanja v Iskri znižali na 2%, pri čemer seveda vprašanje zaposlovanja visokih strokovnih kadrov ne bi smelo biti noben problem. Vsi poznamo težave s pridobivanjem inženirskega kadra, pri čemer si Iskra zelo veliko pomaga tudi z lastnimi štipendisti, ki jih je trenutno v Iskri 3325, kar je sorazmerno precej, čeprav bi bilo potrebno razpisati več štipendij tudi za srednje šole. Tako smo letos razpisali 1.300 štipendij, podeljenih pajihje bilo 1.220, medtem ko za letos celotna Iskra predvideva razpis kar 1.800 štipendij, torej 500 več kot doslej. To bo vsekakor omogočilo večji pritok visokih in višjih strokovnih kadrov, ki jih kar 75% že doslej dobivamo iz vrst naših štipendistov. Glede izobraževanja ob delu pa je Ivan Cvar povedal, da se 1.830 Iskrinih delavcev šola ob delu na srednjih in višjih šolah, pri čemer so Iskrine delovne organizacije podeliletu-di 710 šolnin omenjenim delavcem, medtem, ko za letos predvidevajo 1.000 šolnin. Ob koncu pa je poudaril, da bo Iskra morala začeti čimprej presegati svoje lastne okvire in prenašati svojo tehnologijo zunaj TOZD, DO, SOZD in tudi prek republiških meja. O interni in eksterni zadolženosti delovnih organizacij Iskre je na kolegiju poročal direktor Iskrine interne banke Fabio Ško-pac, medtem ko je bil poročevalec za nadaljnje sodelovanje med SOZD Iskra in SOZD Gorenje Ivo Banič. D. Ž. ________Iskra Električna orodja ______ Pozitiven, a skromen poslovni rezultat Diplomirani ekonomist Igor Poljšak je direktor finančnega področja Iskra-lndustrija za električna orodja v Kranju. Čeprav sorazmerno mlad strokovnjak je bil Iskrin štipendist na drugi stopnji študija in se je zaposlil v DO ERO leta 1978. Svoje delo je začel v oddelku za načrtovanje in analize, štiri leta pozneje pa je ob reorganizaciji DO postal vodja oddelka za načrtovanje in analize. To delo je opravljal do leta 1984, ko se je oddelku pridružil še finančni oddelek, od 15. decembra lani pa je postal direktor za finance v delovni organizaciji ERO. Verjetno smo našli prav v njem ustreznega sogovornika, ki naj bi nam podrobneje obrazložil poslovanje DO ERO v letu 1986. Na prvo vprašanje, kako bi na kratko označil razmere In poslovanje v lanskem letu, nam je odgovoril: »Kot že zadpjih nekaj let moram znova ugotoviti, da so bile razmere v preteklem letu še neugodnejše kot leto dni poprej. Inflacija je ostala ^talnica našega gospodarskega in osebnega življenja. Težave so nam povzročali že od začetka minulega leta novi veljavni devizni predpisi, ki so pripeljali do prav nasprotnih učinkov, kotsojihsnoval-cj predpisov predvidevali. Izvoz je nazadoval, devizni prilivi, zbrani v Narodni banki Jugoslavije pa so večji del leta zadoščali zgolj za poravnavo fiksnih in garantiranih ob-vežnosti države, medtem ko za vse ostale potrebe niso. Tako seje nakopičila predvsem problematika neporavnanih obveznosti do dobaviteljev v tujini. In kot veste, je celotna Iskra ob koncu leta dolgovala tujini 32 milijonov dolarjev, naša DO pa 1,1 milijon dolarja. Dalje je bilo lani med letom uvedenih, ali spremenjenih še kup zakonov in predpisov, kar vsekakor ni ugodno vplivalo na normalno poslovanje. Sicer pa je v naši DO lani poslovanje potekalo, poleg že omenjenih zunanjih pogojev, v znamenju izvajanja programa ukrepov za odpravo motenj v poslovanju, ki jih je izkazoval zaključni račun za leto 1985. Dosegli smo določene uspehe, vendar še kljub temu premalo, da bi bili zadovoljni in zato bo še veliko nalog, ki jih bomo morali sproti dopolnjevati, ostalo kot ključne naloge tudi v letošnjem letu. Kljub temu pa lahko globalno rečem, da smo ob koncu lanskega leta zabeležili pozitiven poslovni rezultat, čeprav, po našem mišljenju, skromen povečali pa smo tudi obseg proizvodnje, izvoza in prodaje.« Če sva doslej govorila bolj splošno o poslovanju v minulem letu, spregovoriva zdaj še malce podrobneje o posameznih lanskoletnih dosežkih. Vsekakor je na prvem mestu vaša proizvodnja. Kako je potekala v letu 1986? »Planirani obseg proizvodnje smo lani uresničili s 96%, saj smo izdelali 385.991 strojev, kar pomeni 9% povečanje glede na prejšnjo leto. Po asortimanu smo zabeležili največji izpad v primerjavi s planom pri novih izdelkih, ker smo pač morali reševati določena razvojna in tehnološka vprašanja, zamujali pa so tudi izdelovalci orodij.« Zagotovo je najpomembnejša dejavnost prav Izvozna dejavnost. Kako bi podrobneje označili vaš lanskoletni Izvoz? »Od celotne realizacije domače proizvodnje smo izvozu namenili 267.176 strojev, kar je predstavljalo 101% uresničenega fizičnega izvoznega plana vrednost izvoza v višini 7.115.082 dolarjev pa je pomenila 89% realizacijo planiranega izvoza. Dejanski izvoz pa smo uresničili s 7,134.113 dolarji, kar predstavlja 89% izpolnitev letnega plana in 5% povečanje glede na leto 1985.« Z izvozom je seveda tesno povezan tudi uvoz. Kakšni pa so bili uvozni rezultati v minulem letu? »Lani smo uvozili za 5,449.000 dolarjev repromateriala, rezervnih delov in podobnega, kar pomeni 2% zmanjšanje glede na preteklo leto in 94% izpolnitev plana. Od tega smo prek kooperacij uvozili za 3.907.000 dolarjev repromateriala, strojev in rezervnih delov in za dober poldrugi milijon dolarjev repromateriala kot čisti uvoz. Poleg tega pa smo uvozili še za 282.000 dolarjev opreme.« Nič manj ni pomembna tudi prodaja na domačem trgu. Kakšne rezultate pa ste lani zabeležili na tem področju? »Na domačem trgu smo prodali za 11,765.105.000 dinarjev strojev in rezervnih delov iz domače proizvodnje in kooperacij, kar predstavlja 101% izpolnitev plana in 90% povečanje glede na lansko leto. Pri tem naj opozorim, da so skoraj tretjino prodaje predstavljali rezervni deli.« Morda bi prav ob prodaji na domačem trgu spregovorila še nekaj besed o problematiki finalistov, saj je znano, da prav finalisti v sedanjem položaju vedno potegnejo najkrajši konec zato, ker so cene finalistov pod nadzorstvom. Verjetno je bilo lani podobno tudi z vašimi Izdelki na domačem trgu. »Imate povsem prav. Cene našim izdelkom smo med letom res spreminjali štirikrat in to 15. 1., 31. 3., 17. 11. in 26. 12. lani, vendar pa je skupni učinek sprememb cen gotovih izdelkov in rezervnih delov znašal le 59%, kar je ob inflacijski stopnji vsekakor kaj malo vzpodbudno. Sicer pa je ob lanskem polletju sprejeti interventni zakon o družbenem nadzoru nad cenami našim proizvodom določal režim T20-dnevnega predhodnega prijavljanja ter maksimalno dovoljeno povečanje glede na cene 1.1.1986, to je za 53%. Po teh kriterijih smo cene prilagodili 17. 11. lani, decembra lani, ko je bilo s spremembo zakona tudi za naše proizvode uvedeno prosto oblikovanje cen pa smo cene 26. decembra 1986 znova korigirali v povprečju za 35%, Igor Poljšak kar pa bo prineslo učinek šele v letošnjem letu.« In kako je bilo z nabavo na domačem trgu? »Nabava reprodukcijskega materiala in delov ter nabava polizdelkov, storitev in orodij od DO Telematike in Kibernetike se je v primerjavi z lanskim letom povečala za 62% in predstavlja tako 95% izpolnitve plana.« In za konec bi vas prosili še za nekaj podatkov o celotnem lanskem prihodku vaše delovne organizacije In njegovi delitvi. »Uresničitev celotnega prihodka naše delovne organizacije je znašala 13,870.256.000in jev primerjavi z lanskim letom narasla za 80%. Počasneje od celotnega prihodka so narasla porabljena sredstva in sicer za 71 %, kar se je tudi odrazilo na rasti dohodka s 134%, ki smo ga uresničili v višini 2,626.773.000 dinarjev. Po poravnavi obveznosti iz dohodka smo ustvarili 1,842.327.000 dinarjev čistega dohodka, kar pomeni 146% povečanje v primerjavi z letom 1985 in 30% povečanje plana. Čisti dohodek pa smo razdeliti takole; za osebne dohodke smo namenili 1,470.807.000 dinarjev, kar je 138% več kot lani, za sklad skupne porabe (stanovanjski del v višini 75.514.000 din in ostali del v višini 138,487.000), za rezervni sklad 103,639.000 in za poslovni sklad 53,880.000 din. Doseženi poslovni rezultat nam torej kaže delno izboljšanje v primerjavi z letom poprej, saj se je delež akumulacije v dohodku povečal s 3,4 na 6%, vendar pa s tem rezultatom še vedno zaostajamo za povprečjem naše panoge. Zato je cilj naše delovne organizacije v letošnjem letu in tudi v prihodnjih letih, da bi razkorak med našimi rezultati in povprečjem naše panoge zmanjšali, oz. da bi raven povprečja tudi presegli,« je zaključil naš razgovor o poslovanju DO ERO v letu 1986 naš sogovornik Igor Poljšak. D. Ž. S 6. redne seje DS DO Elementi Več pozornosti vrednostni analizi izdelkov ,5 i Ocena poslova nja v letu 1986, določitev Letnega programa za leto 1987, obravnava sanacijskih programov v TOZD Keramika in TOZD Upori ter investicije v treh Itemeljnih organizacijah, so bile osrednje teme (:». rednega zasedanja DS DO Elementi. Doslej zbrani podatki kažejo, da je bilo poslovanje delovne organizacije kot celote dokaj ugodno, saj večina pokazateljev precej presega planirane vrednosti. Manj razveseljivi so izvozni rezultati, saj le 90% doseganje plana ni upravičilo pričakovanj, posebno še, ker se struktura izvozai že nagiba v prid kliringu. K temu je bistveno prispevala tudi devizna zakonodaja s svojimi negativnimi učinki. Dobave repromaterialov so bile v lanskem letu zadovoljivo in proizvodnja je potekala dokmj nemoteno. Večje težave pazaradli znanih prioritetnih redov plačevanja v tujino pričakujemo letos, saj nekateri tuji partnerji že ustavljajo svoje dobave. Delitev OD je potekala v iskladu z doseženimi rezultati in roisolucij-skimi določili, naše racionalno obnašanje pa potrjujejo tudi primerjave s panogo, kjer še vediriio zaostajamo. Zavedati pa se mor amo, da je relativno nizko poprečje OD (110 000 dinl odraz slabe kadrovske strukture in prevelika; ekste-nzivnosti v zaposlovanju. Več po- zornosti pa bo v tem letu potrebno posvetiti tudi.usklajevanju osebnih dohodkov znotraj delovne organizacije. Ob obravnavi in določitvi predloga Letnega plana DO Elementi je bilo rečeno, da glede • na predvidene zakonske spremembe in nove ukrepe ekonomske politike, planiranje realnih vrednosti ni bilo lahko opravilo. Marsikaj pa bo v pianu tokom leta še potrebno spremeniti. Ob upoštevanju skupnih dogovorjenih izhodišč v delovni organizaciji so predvidene naslednje naloge: fizični obseg proizvodnje se bo povečal za 32%, kar je logična posledica zaključitve novih zmogljivosti v letu 1986. Celotni prihodek bo večji za 79% in dohodek za 87%, akumulacija bo narasla le za 59%, večji poudarek pa je namenjen dvigu amortizacije, kar za 106%, kar pomeni zagotavljanje boljšega nadomeščanja že izrabljene opreme. Plan izvoza pa v letu 1987 predvideva 22% rast. Zastavljeni cilji predvidevajo tudi občutne premike na področju kakovosti, v razvoju in kadrih, še posebno pozornost pa bo potrebno posvetiti vrednostni analizi naših izdelkov. Obširno obravnavo so delegati namenili sanacijskim programom v TOZD Upori in TOZD Keramika. Obe temeljni organizaciji sta v letu 1986 zaključili investiciji, kar je bistveno vplivalo na njune poslovne rezultate in ob koncu leta je izguba v TOZD Keramika znašala 320 milijonov din, v TOZD Upori pa 280 milijonov din. Vzroki za težave, v katerih sta se znašla kolektiva so seveda globlji in specifični. Podrobno sta jih obrazložila direktorja in delegatom predstavila sanacijskega programa. Temeljna organizacija Keramika je s postavitvijo nove 'tovarne že dosegla programsko in prostorsko konsolidacijo, finančna pa bo ob zagotavljanju pogojev za normalno poslovanje predvidoma zaključena že v tem letu. Temeljna organizacija Upori se sooča predvsem s problemi slabe akumulativnosti obstoječih in s pomanjkanjem novih programov, zato bo potrebno v naslednjih letih temeljito prestrukturiranje in uvajanje novih programov. Dosledno izvajanje ukrepov iz sanacijskega programa bo v letu 1987 omogočilo pozitivne rezultate, dolgoročni vsebinski del sanacije pa mora biti zaključen vtem srednjeročnem obdobju. Delavski svet se je strinjal s sprejetima sanacijskima programoma in finančno konstrukcijo pokrivanja izgube, ki bo realizirana že z 28. februarjem ob pomoči sanacijskih kreditov DO in SOZD ter virov občinskega in republiškega rezervnega sklada. V nadaljevanju so delegati potrdili investicijo v TOZD Industrijska elektronika, ki bo omogočila tej temeljni organizaciji usmeritev v avtomatizirano proizvodnjo žičnih uporov. Vlaganja vsebujejo predvsem nakup domače proizvodne linije in pa uvožene kontrolne in merilne opreme. Sprejeli so tudi novo predračunsko vrednost investicije v TOZD SEM, ki je že v rednem izvajanju. Prav tako so se strinjali s povečanjem sredstev za dokončanje investicije v TOZD Polprevodniki. Ob koncu so delegati na prošnjo člana KPO za trženje Avgusta Bregarja, sprejeli sklep o njegovi razrešitvi, za vršilca dolžnosti pa imenovali Igorja Pompeta. I. S. Ob obisku . . .. . Mirana Potrča USmOntOV V ZtlSnjO M Kranjsko občino je 26. februarja obiskal predsednik slovenske skupščine Miran Potrč. Dopoldne se je pogovarjal z delegati za republiško skupščino, nato si je ogledal proizvodnjo v Iskri Kibernetiki in se pogovarjal z vodstvom, popoldne pa s političnim aktivom občine. V večurnem pogovoru z gosti iz republiške skupščine je glavni direktor Iskre Kibernetike dipl. ing. Peter Kobal s sodelavci predstavil zapleteni položaj kolektiva po lanski izgubi v Tovarni števcev. Posebno pozornost so namenili tudi razvojnim načrtom. Izguba v Tovarni števcev kaže, kako nespodbuden je bil izvoz na zahod in do kakšnih cenovnih neskladij je prihajalo na domačem trgu. V Kibernetiki so na problem pravočasno opozarjali, izgubo so napovedali že sredi lanskega leta, razloge zanjo so velikokrat pojasnjevali odgovornim organom in skupnosfim. Poglejmo glavne razloge za 1,39 milijarde dinarjev izgube v Tovarni števcev: izpad dohodka zaradi nerealnega tečaja dinarja, likvidnostne težave zaradi prepozno izplačanih, ali začasno ukinjenih izvoznih stimulacij, povečanje stroškov zaradi tečajnih razlik, visoke obresti za kreditiranje proizvodnje, nizke cene enofaznih števcev na tujih trgih (zlasti v državah v razvoju), prenizke cene električnih števcev na domačem trgu, slabša likvidnost, zastoji v proizvodnji in slabši izkoristek delovnega časa. Kljub izvajanju ukrepov za odpravo motenj v poslovanju pa ni bilo mogoče pokriti velikih razlik med prihodki in odhodki. Iskra Kibernetika že vrsto let us- V daljšem pogovoru smo gostom predstavili razvojne načrte kolektiva In Jih sei :nanlll z resnim položajem Izvoznikov — Foto: A. Boc pešno izpolnjuje izvozne načrte, saj te programe prodaja na tuje že 25 let. Lani je Iskra Kibernetika dosegla za 27,2 milijonov dolarjev izvoza, od tega kar za 22,8 milijonov dolarjev na konvertibilna tržišča. Električni števci pa predstavljajo dobrih 50 odstotkov konvertibilnega izvoza. Zanimivo je, da Kibernetika izvaža v 59 držav; skoraj 70% blaga proda v razvite države. V tem srednjeročnem načrtu namerava Kibernetika obnoviti do 30% zastarelih proizvodnih programov. Pomembni so razvojni načrti na področju energetike, informatike in video opreme, nadzornih sistemov ter robotizacije in krmilij. Za uresničevanje razvojnih nalog je Kibernetika lani vložila dve milijardi dinarjev, kar je 14,5% dohodka, 4,1% celotnega prihodka. Letos pa naj bi za razvojno-raziskovalno Predsednik slovenske skupščine Miran Potrč se Je v Kibernetiki zanimal za uvajanje sodobnih tehnologij, avtomatov In robotizacije dejavno: st namenila več kot pet milijard dinarjev, ali 14,6% celotnega prihodki a. Večji i skrb za mlade strokovnjake Ključna osnova za nove, bolj perspek tivne izdelke, je znanje. Naravni prirastek kadrov na Gorenjskem je skromen. Kranjska industrija potrebuje sorodne strokovnjake s področja strojništva, raču-nalništvj a, elektrostroke in orodjarstva. Zi ato je Iskra Kibernetika poglobil a sodelovanje z univerzama, inštituti in z drugimi raziskovalnimi ustanovami. Pomamjkanje tehničnih strokovnjakov elektrotehniških, strojnih, računal niških, fizikalnih in matematični h smeri je kronično. Spreminjanje izobrazbene strukture zaposlonih poteka prepočasi, posledice so vidne v prepočasni tehnološki in vsebinski prenovi proizvod nih programov. Iskra Kibernetika skrbno načrtuje politiko štipendiranja, saj prejema štipendijo 45'1 študenov in učencev. Pred sednik slovenske skupščine Miran Potrč se je posebej pozanimal zai. uvajanje novih tehnologij, avtomatov in začetkov robotizacije. Za mimala so ga tudi vprašanja tržnega organiziranja, samoupravne on ganiziranosti in izobraževanja del avcev. 6. stran š;t. 9., 9. marec 1987 nove tehnologije Finomehanika, povez :ana z dosežki sodobnih tehnolcigij, dobiva v svetu vedno večji pom len, je poudaril direktor Peter Kol Dal. Posebno zahtevne in persp ektivne so razvojne naloge v energetiki, ki jih rešujejo Kibernetika, -Avtomatika in Iskra Delta. Program I, ki jih uvaja Iskra Kibernetika, zahtevajo podporo mikroelektron ike in računalništva. Zato je razumljivo, da bomo morali v Sloveniji dati ustrezno podporo mikroelektroniki in drugim tehnologijam, sicer bomo še bolj zaostali za razvitimi. Peter Kobal je preds edniku Miranu Potrču povedal, d a je razvojna strategija Kibernetik e usmerjena izključno v izvoz. M.ložnosti so tudi na tržišču SEV, nobenih ovir pa ni za prodajo izdelUov na domačem trgu. Električn i števec je tudi predhodnik novih i poslov v državah v razvoju, kamor prodirajo tudi ostali programski segmenti, vprašljivo je le tveganje in njihova plačilna sposobnost. Precej časa so namenili tudi zapletenim gospodarsk ;im razmeram, ki močno ovirajo z iktivne izvoznike. Kljub velikim na porom Iskri Kibernetiki ni uspelo preprečiti izgube, saj vladni u krepi niso dovolj spodbujali izvoz, a. Pohvaliti moramo pripravljenost SOZD Iskra, gorenjske Ljubljansl 'udu.vvlj ' 'T..FJ v u ogla« j n :■ , vodoednikoia vlado FI-l.J 4« člon Inotltut ima pooobon predračun dohodkov in izdatkov mlnlotrotvn za tožko industrijo FLRJ« Ravnatelj Inotltuta Je odredbodajalec za izvajanje proračuna« 5» člon Minister zo tožko induutrijo FLRJ Jo poobloučon, da prod-plfie natančne J if e določbe o ustroju in delu Instituta« 6« Slon Ta urodba velja od dnova objavo v Uradnem Hatu Federativno ljudske republike Jugoolovijo« Doograd 2o« marca 1940« Prodocdnlk vlade FLRJ in mlnlotor za narodno obrambo, marčni Jugoslavije: Josip Broz »Tito o.r« Mlnlotor za tožko industrijo: Firano Lookovfiek e«r« je JT%Jr m » E 1 Tako kot se jubileju spodobi Bohinjska Bistrica z znano tekaško FIS progo in s smučišči na Kobli je bila minuli petek in soboto gostitelj že petindvajsetih, jubilejnih Iskrinih zimskih športnih iger. Po Izločilnih tekmovanjih v posameznih delovnih organizacijah, se jih je udeležilo skoraj 600 smučarjev, od tega 150 tekmovalcev v smučarskem teku. Ekipni zmagovalci so presenetljivo postali smučarji iz Električnih ročnih orodij, na drugo mesto'se je uvrstila Avtomatika, na tretje pa Elektroz-veže. Predstavnikom treh najboljših ekip je pokale jzročil predsednik KPO SOZD Iskra Franc Šifkovič. Starejši smučarski »mački« — nekateri so že kar »inventar« v Iskrini smučarski karavani — zagotavljajo, da tako prijetnih Iskrinih zimskih športnih iger še ni bilo. Pa čeprav so bile že petindvajsete in s tem jubilejne. Gotovo jim je verjeti. Tudi zaradi Bohinjske Bistrice in prelepe tekaške FIS proge in seveda smušišča na Kobli, pa zaradi vremena, ki je bilo oba dneva tekmovalcem zelo naklonjeno, mnogo je gotovo k temu prispevala tudi dobra organizacija, konec koncev pa tudi tekmovalke in tekmovalci sami. Bilo je res prijetno. 2e po tradiciji je tekmovanje v smučarskih tekih dan pred veleslalomom. Odločitev, da bo tokrat tek nekako tam, kjer poteka znana FIS proga, torej smučina za vrhunske tekmovalce, je Smučarskemu klubu Triglav, kot izvajacu tekmovanja, povzročila nemalo skrbi. Njihove predstavnike smo na ogledih srečali že teden dni poprej, kajti tekmovalna proga je takrat, ko je zaledenela, kar precej trdorehtudiza bolj trenirane smučarje tekače. Na koncu je prizadevnim fantom od Triglava uspelo najti nekoliko lažjo smučino, kljub temu pa se nekaterim hujšim spustom, hujšim seveda za rekreativce, niso mogli izogniti. Se zjutraj je bila proga izredno hitra, popoldne, ko seje tekma začela, pa je odjuga naredila svoje: proga je postala mehka in s tem počasnejša ter tako primerna tudi za tiste, ki nataknejo ozke tekaške dilce vsaj park-rat v sezoni. Tudi letos so fantje od Triglava potegnili smučino, ki je ustrezala tako tistim, ki jim je všeč diagonalni, torej klasični korak, kot tistim, ki se tudi na smučkah radi drsajo, torej privržencem proste tehnike. Ker sev Iskri še vedno nismo odločili za uvedbo dveh smučarskih tekaških disciplin, torej klasične in proste, je tekma v Bohinjski Bistrici potekala nekako po načelu — »malo mešano«: tisti, romantiki, kiseneogrevajoza drsalni korak, so seveda hiteli proti cilju v svoji tehniki, mlajši in boljši — povsem pa to tudi ne drži — pa so nekoliko hitreje grabili višjim mestom nasproti. Proga je bila vseskozi dobro označena, Triglavani pašo jo povrhu vsega še dobro zastražili, zlasti na treh hujših spustih. Pozneje so nam povedali, da težjih padcev ni bilo, da pa so se njihovi fantje izkazali kot veliki gentlemani: na noge so pomagali soraj izključno dekletom... T udi kar se rezultatov tiče, je tekaška tekma potekala skoraj povsem po predvidevanjih: med dekleti je prednjačila nekdanja tekmovalka Helena Bešter, med fanti pa sta zlati kolajni pobrala Maks Jelenc — in Marjan Baloh. Razglasitev rezultatov tekme v smučarskem teku je bila v Cojzovem gradu v Bohinjski Bistrici. Začetek veleslalomske tekme naslednji dan na Kobli, torej lučaj daleč od FIS proge, pa je bil bolj nespodbuden. Pokvarila se je namreč sedežnica Kobla I., tako da so morali žičničarji smučarje — tekmovalce iz Iskre in druge obiskovalce smučišč na Kobli — voziti z avtobusi do druge postaje, torej do vznožja tekmovališča. Dolgotrajno čakanje in padren na avtobusih je marsikomu sprva nekoliko zagrenil vtise z Iskrinih zimskih športnih iger, toda kaj: zobnik Odjuga pred smučarsko lekaiko tekmo je bohinjski FIS progi. na žičnici bi lahko crknil tudi v Kranjski gori ali pa v Crans Montani. Toda čakanje in dren sta bila kmalu pozabljena, organizatorji so »dirko« časovno prestavili za pol ure, tako da je bilo še dovolj časa za ogrevanje in ogled — tisti, od strani — proge. Na veleslalomski tekmi pa, za razliko od tekaške, vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno. Da ne bo pomote, bilo je prečudovito sončno, toda to, kar je všeč slabšim rekreativcem — tekačem, ni všeč alpskim smučarjem: sneg je postal mehak, na štartu obeh veleslalomskih prog pa se je zbralo... skoraj 550 »nabrušenih« tekmovalcev. To, da se je proga že po nekaj deset tekmovalcih predrla, verjetno ni potrebno posebej omenjati. Fantje od SK Triglav so imeli dela čez glavo, da so lahko sproti zasipali luknje ob vratcih, toda ob takšnem številu tekmovalcev nobena proga ne bi zdržala. Ob vsem tem velja tudi o meniti, da smo v Iskri Odjuga In Se lepa dekleta na Startu. Pod spusti pa so Jih čakali fantje od SK Triglav. >stoplla« tudi nekaj strahu pred hudimi spusti na tekmovalcem izročila medalje, predsednik KPO SOZD Iskra Franc šifkovič, ki jetudi obiskal najboljše Iskrine smučarje, pa je podelil pokale trem najboljšim ekipam — ERO, Avtomatiki in Elektrozvezam. Teki: Ženske razred C: 1. Majda Bertoncelj (K) 29:55,50, 2. Breda Jančar (A) 30:16,90,3. Marija Klopčič (ERO) 32:45,50, 4. Anica Mulej (EM) 38:24,60,5. Ivanka Mrak (A) 39:16,50, 6. Beti Prašnikar (EZ), 7. Lojzka Kogoj (A), 8. Sonja Vrhovec (KE), 9. Francka Mehmedovič ^ ženske razred B: 1. Helena Bešter (ERO) 26:49,80, 2. Danica Mlinar (EL) 29:25,20, 3. Heda Bevc (EL) 30:04,80,4. Ivanka Jeruc (K) 30:32,60,5. Vida Rozman (K) 30:33,70,6. Minka Mohorič (EM), 7. Mojca Verdnik (KE) 8. Slavka Eržen (T), 9. Anka Černec (T), 10. Francka Sitar (K), 11. Joži Ziherl (T), 12. MikaVraber (KE), 13. Meta Primon (A), 14. Mojca Pečar (K), 15. Anica Verbič (E), 16. Zvonka Veršič (A), 17. JanaGru-jakovič (EZ), 18. Mirjana Cebohin (A). Ženske razred A: 1. Judita Berčič (A), 29:20,60, 2. Metka Krvina (E) 30:51,70, 3. Marija Bešter (K) 31:02,50,4. Maja Azarov (EZ) 31:45,90,5. Ivanka Eržen (EM) 32:43,70, 6. Mojca Žula (K), 7. Jasna Soklič (ERO), 8. Damjana Sever (EL), 9. Jana Cotman (T), 10. Lucija Vidmar (RO), 11. Sonja Strah (A), 12. Ivanka Brenčič (RO), 13. Sanja Ribič (EZ), 14. Jelka Vrhovec (E), 15. Dragica Nagode (RO), 16. Sonja Vehar (RO), 17. Milanka Debevc (A). Moški razred C: 1. Marjan Baloh (T) 20:01,10,2. Miro Vidic (K) 20.06,90, 3. Stefan Dežman (T) 20:20,60, 4. Peter Pajk (T) 21:25,70,5. Gaber Pesjak (KE) 21:36,30, 6. Filip Grašič (T), 7. Zdravko Pogačnik (K), 8. Franc Gros (K), 9. Edo Zaplotnik (K), 10. Tone Gartner (EM), 11. Tone Lotrič (EM), 12. Lovro Dagarin (K), 13. Lado Drobež (KE), 14. Milan Čelik (ERO), 15. Franc Rotar (KE), 16. Ivan Marn (A), 17. Marko Černetič (EZ), 18. Mitja Zornada (EZ). 19. Lucijan Lišušček (RO), 20. Jure Zupan (ERO), 21. Tone Sladič (EL), 22. Boštjan Skorjak (A), 23. Matko Zdešar (KE), 24. Vladimir Valič (IKM), 25. Jože Meden (KE), 26. Boris Gorjanc (CEO), 27. Nande Šerbec (A), 28. Jože Dolinar (VM), 29. Marjan Knoll. Moški razred B: 1. Maks Jelenc (ERO) 18:32,20, 2. Miha Jelenc (EM) 19:47,10, 3. Srečo Bešter (K) 20:25,80, 4. Alojz Jeler (K), 20:37,80, 5. Janez Bohinc (K) 20:59,30, 6. Metod Vizjak (T), 7. Polde Veskovič (K), 8. Janez Novak (A), 9. Cveto Brenčič (RO), 10. Franc Zarnik (A), 11. Filip Zupan (EM), 12. Milan Do-ganoc (EZ), 13. Ivan Mohorič (EM), 14. Primož Majerič (D), 15. Janez Šeruga (T), 16. Janez Benegalija (T), 17. Janez Srše (A), 18. Viktor Križnar (T), 19. Samo Reja (KE), 20. Polde Bučar (EL), 21. Marko Kavčič (KE),22. Jože Merlak (RO), 23. Rajko Kožar (K), 24. Janez Selak (EL), 25. Milan Gunde (D), 26. Tomaž Horvatič (CEO), 27. Janez Bešter (ERO), 28. Viktor Rojšek (EZ), 29. Slavko Porenta (EZ), 30. Bogdan Naglič (CEO), 31. Darko Zdešar (E), 32. Polde Sole (EZ), 33. Ivan Leskovec (RO), 34. Marjan Pipan (KE),35. Marko šercelj (VM), 36. Franci Nadles (CEO), 37. Tomo Zbontar (EZ), 38. Aleš Razpotnik (IKM), 39. Peter Kavčič (CEO), 40. Sandi Škraba (VM). Moški razred A: 1. Slavko Legat (T) 24:40,10, 2. Viktor Sajovic (ERO) 26:11,20, 3. Igor Gornik (EL) 27:38,20,4. Rafko Bertoncelj (K) 28:05,80,5. Peter Ma-cuh (D) 28:29,90, 6. Marjan Brodar (EZ), 7. Viktor Zaplotnik (K), 8. Brane Cenčič (EM), 9. Janez Rebernik (T), 10. Anton Čuk (RO), 11. Primož Legat (T), 12. Andreč Katrašnik (K), 13. Cveto Tamažin (RO), 14. Janez Thaler (EM), 15. Andrej Grum (VM), 16. Bojan Koželj (D), 17. Stane Bučar (EL), 18. Dušan Naglič (ERO), 19. Fravko Eržen (EM), 20. Janez Zupan (EZ), 21. Slavko Keršmanc (A), 22. Jani Jazbec (E), 23. Davorin Meznarič (KE), 24. Lado Nikšič (D), 25. Lado Legat (T), Kurent (VM), 26. Marko Morož (RO), 27. Andrej Potrebuješ (E), 28. Drago Legat (T), 29. Henrik Jankovič (A), 30. Franc Korenč (AT), 31. Boštjan Šuhel (A), 32. Zoran Svetik (IKM), 33. Saši Kolenko (CEO), 34. Tomaž Žilavec (AT), 35. Miran Mencin (VM). Veleslalom: Zenske razred C: 1. Majda Bertoncelj (K) 36,78, 2. Nevenka Lavrič (EL) 37,44,3. Marija Pirc (KE) 37,84,4. Stanka Bajič (A) 37,93, 5. Marinka Brzulja (KE) 40,96, 6. Krista Gartner (EM), 7. Lojzka Kogoj (A), 8. Marinka Koželj-Stopic (D), 9. Anica Mulej (EM), 10. Danica Rihar (A), 11. Vida Vidic (T), 12. Metka Což (EZ), 13. Beti Prašnikar (EZ), 14. Darinka Bohinca (K), 15. Sonja Vrhove (KE) 16. Marjana Bevc (A), 17. Jožica Kosec (ERO), 18. Marija Skvarča, 19. Jožica Starčič (obe E), Ena tekmovalka je bila diskvalificirana. Ženske razred B: 1. Barbara Prešern (K) 30,33, 2. Urška Podgoršek (A) 31,44, 3. Mojca Verdnik (KE) 31,44, 4. Heda Bevc (EL) 33,36. 5. Magda Vraničar menda edini, ki imamo na veleslolomski tekmi kar dve progi — krajšo in daljšo — že na Kobli pa je takrat padla skoraj dokončna odločitev, da bodo v prihodnje progi med samo tekmo premikali, torej za kakšen meter, dva ter se tako izogibali prehudim jamam. Vratca bodo premaknili med dvema tekmovalnima razredoma. Kaj naj še zapišemo o sami veleslalomski tekmi? Gotovo to, da je ponovno dokazala, da imamo v Iskri dobre smučarje, da je bilo zelo malo pripomb zaradi jam na progi, sploh pa ni bilo nobenih pritožb, tako da tako imenovani sodniški zbor ni imel prav nobenega dela. Veliko tekmovalcev je bilo zlasti iz nekdanje Široke potrošnje, torej iz sedanjih ...»malik«, itd., žal pa smo pogrešali več smučarjev iz Avtoelektrike, kajti s preselitvijo na Koblo so skušali organizatorji približati smučišče prav njim. Kar pa se rezultatov tiče, je treba opozoriti, da so oboji — tekači in veleslalomisti tekmovali na dveh progah in da zato nekateri časi niso primerljivi. Rojevanje novih in novih delovnih organizacij v Iskri jetudi nam v uredništvu povzročilo nemalo zadreg. Odločili smo se za »nove« okrajšave delovnih organizacij in jih objavljamo v posebni legendi. Razglasitev rezultatov v veleslalomski tekmi in pa slavje ob zaključku jubilejnih zimskih iger sta bila na planem, pred restavracijo na smučišču. Član Iskrine poslovodnega kolegija Pavle Gantar in predsednik Iskrinega sindikata Avguštin Ciuha sta najboljšim 13.Martin Selan (A), 14. Marko Polanšek (ERO), 15. Franc Bizjak (AE), 16. Zvonko Cuder (AE), 17. Marjan Drinovec (T), 18. Samo Reja (KE), 19. Janez Lotrič (EM), 20. Stojan Vidergar (EL), 21. Franci Nadles (CEO), 22. Zdravko Wiler (RO), 23. Vladimir Čadež (EZ), 24. Bogdan Naglič (CEO), 25. Janez Selak (EL), 26. Gregor Lah (CEO), 27. Engelbert Ribič (T), 28. Srečko Slapšak (EL), 29. Milan Doganoc, 30. Živko Roman (oba EZ), 31. Brane Beguš (AE), 32. Tone Solar (EM), 33. Pavel Zajc (KON), 34. Brane Novak (A), 35. Jože Kočevar (KON), 36. Slavko Jemc (D). 37. Polde šole (EZ), 38. Bogomir Uršej (D), 39. Darko Menard (RO), 40. Valter Nemec (AE), 41. Slavko Franko (EL), 42. Drago Simec (KON), 42. Rafael Kogej (RO), 43. Jure Janež (KE). Trije veleslalomisti so odstopili, progo pa jih je nepravilno prevozilo 12. Moški razred C: 1. Zdene Pave (K) 42,36, 2. Vito Logar (EM) 42,72, 3. Rudi Kušar (A) 43,60, 4. Janez Čadež (T) 44,38, 5. Ivan Parte (T) 44,49, 6. Franc Gaser, 7. Miro Gaser (oba EM), 8. Stane Žvanut (A), 9. Darko Koritnik (EL), 10. Viktor Šparovec (K), 11. Franc Jelenc (EM), 12. Franc Perko, 13. Bojan Papler (oba T), 14 Zdravko Bremec (AE), 15. Marjan Lapanja (ERO) 33,68, 6. Meta Turnček (K), 7. Minka Mohorič (EM), 8. Ljudmila Pačnik (CEO), 9. Lojka Juras (KE), 10. Jana Jevševar (K), 11. Tilka Vodenik, 12. Oveta Šolar (obe EM. 13. Danica Mlinar (EL), 14. Jožica Rot (T), 15. Lučka Florjančič (EM), 16. Mika Vraber (Ke), 17. Darja Prodan-Sibila (EZ), 18. Vida Recelj (EL), 19. Tanja Sedej (A), 20. Vida Rozman (K), 21. Dragica Bo-škln (RO), 22. Sonja Malovrh (E). 23. Zdenka Skumavc (KE), 24. Angelka Peternelj (KON), 25. Šilca Jakša (KON), 26. Lojzka Žirovnik (D), 27. Marjana Kokal (VM), 28. Zlatka Zorč (AE), 29. Biserka Balderman (VM), 30. Mimi Urganc (T), 31. Anica Verbič (E), 32. Milojka Stanič (EM). Tri tekmovalke so odstopile, deset pa so jih diskvalificirali. Ženske razred A: 1. Janja Petrač (K) 30,31,2. Breda Vidmar (CEO), 31,16,3. Renata Bogataj (RO) 32,99,4. Tanja Bahun (K) 33,69, 5. Zlatka Lovrič (AE) 34,06,6. Sanja Ribič (EZ), 7. Tatjana Gartner (K) 34,86, 8. Jasna Soklič (ERO), 9. Barbara Tratnik (RO), 10. Dana Mlekuž (AE), 11. Teja Knific (ERO), 12. Meta Krvina (E), 13. Alenka Šimic (T), 14. Emilija Benedičič (EM), 15. Majda Mlinar (EL), 16. Nika Šušteršič (AT), 17. Erika Lenarčič (EZ), 18. Darja Erjavec, 19. Mili Čibej (obe RO), 20. Valerija Rihtarič, 21. Verona Benedičič (obe EM), 22. Bruna Vučič (AE). 23. Darja Lotrič (EM), 24. Katarina Holy (KE), 25. Nebrijana Peca (EA), 26. Ema Rizvanovič (KE), 27. Vesna Skerbinek (D), 28. Mojca Kastelic (A), 29. Majda Puhar (T), 30. Nada Peršin (KE), 31. Vesna Drašler (A), 32. Lili Veber (ERO), Jelka Vrhovec (E), 34. Nives Marka (AE), 35. Silva Zagorc (EL). 36. Mirjana Opaškar (A), 37. Mojca Jenko (EZ), 38. Marjeta Švajger (KON), 39. Alenka Malavašič (AT). Pet tekmovalk je odstopilo, sedem pa so jih diskvalificirali. Moški razred G: 1. Oton Govekar (K) 33,78, 2. Marjan Treven (EZ) 34,80, 3. Damjan Hafner 34,92, 4. Rado Faganel (oba K) 35,41, 5. Brane Tomažič (T) 35,45, 6. Marjan Peharc (T), 7. Ferdo Planinc (EL), 8. Franc Bajželj (T), 9. Peter Keše (ERO), 10. Srečko Lapajne (RO), 11. Jože Pintar (ERO), 12. Franc Bobnar (EZ). 13. Božo Borštnar (VM), 14. Marjan Knoll (KE), 15. Srečko Cuk (RO), 16. Ivan Marn (A), 17. Franc Peterca (oba A), 18. Slavko Renko (T), 19. Aleksander Škerl (EL), 20. Stane Lampe (EZ). Štirje tekmovalci v tem razredu so odstopili, tri pa so diskvalificirali. Start kot itart, pozneje med vratci pa več ali manj sreče In — znanja. Moški razred F: 1. Jože Žakelj (CEO) 32,50, 2. Milan Čelik (ERO) 33,36, 3. Tone Gartner (EM) 33,80, 4. Lucijan Lipušček (RO) 33,81,5. Roman Pikec (K) 34,62, 6. Janez Medic (E), 7. Mitja Krampi (K), 8. Rajko Krši-nar (ERO), 9. Miha Škerjanc (A), 10. Jože Nadišar (T), 11. Bogdan Skvarča (E), 12. Janez Fink (A), 13. Julij Bertoncelj (A), 14. Janez Kure (KON), 15. Marko Pavlin (K), 16. Jože Dolinar (VM),17. Janez štilec(ERO), 18. Janez Koruza (KE), 19.ToneSladič (EL), 20. Janez Vrhovnik (EZ), 21. Ivan Pesnik (T), 22. Jože Rihtaršič (EM), 23. Karel Grubar (EL), 24. Andrej Šmuc (EZ). Odstopilo je šest tekmovalcev, enega pa so diskvalificirali. Moški razred E: 1. Alojz Kravthaker (K) 32,69,2. Rihard Mlekuž (AE) 33,04, 3. Marjan Tolar (EM) 33,86,4. Matija Modic (EZ) 33,89, 5. Andrej Ivanuša (ERO) 34,49, 6. Franci Kemperle (K), 7. Lojze Rihar (A). 8. Miha Gartner (EM), 9. Albin Mak, 10. Jernej Osenčič (EM), 11. Andrej Nunar (T), 12. Rajko Žitnik (EM), 13. Zdravko Pogačnik (K), 14. Mitja Zornada (EZ), 15. Zlatko Gorjup (RO), 16. Slavko Udovč (ERO). 17. Marko Černetič (EZ), 18. Martin Rupnik (T), 19. Miran Čopi (AE), 20. Anton Poč (KON), 21. Vasja Hrovat (IKM), 22. Franc Suler (AE), 23. Dušan Papež (EZ)', 24. Anton Ponikvar (T) 25. Marko Frece (A), 26. Jure Jereb (RO), 27. Frank Ivanuša (VM), 28. Vladimir Murko (E), 29. Jože Rupnik (RO). 30. Boštjan Škorjak (AL Pet iih ie odstopilo, tri pa so diskvalificirali. Moški razred D: 1. Marko Kavčič (KE), 39,65, 2. Milan Nadišar (T), 41,28, 3. Ivan Mohorič (EM), 42,60, 4. Milan Miklavčič (RO), 43,50, 5. Janez Bešter (ERO) 43,60, 6. Primož Majerič (D), 7. Marko Mrak (EL), 8. Darko Zdešar (E), 9. Dušan Benko (KE), 10. Franc Gros (ERO), 11. Hinko Ule (T), 12. Janez Hafner (VM), »Bom tokrat prehitela...?« ■ Planinska sekcija kranjskih DO Iskra PLANINSKI OBVEŠČEVALEC Turna smuka na Kalški graben V nedeljo, 15. marca bo priredila Planinska sekcija DO ISKRA Kranj'turno-smuškl Izlet z Zvoha čez Koren na Kalški greben. Zbor udeležencev bo na kranjski avtobusni postaji ob 6.45, od koder se bomo z rednim avtobusom peljali do žičnice Krvavec, ki nas bo potegnila do Rozke. Slediti bo vzpon čez Zvoh, prečenje Jeza, kjer bomo uredili zavarovanje In prehod čez Koren ter Dolgo njivo na vrh Kalškega grebena (2232 m). Z vrha bomo smučali na Dolgo njivo In se povzpeli nazaj na Krvavec. Tura bo trajala približno pet ur. Cepin, dereze, oponka In pomožna vrvica naj bodo^pbvez-nl del opreme, smuči s kozami pa neobvezni del. Za vodstvo bosta poskrbdla gorski reševalec Zvone Korenčan Ir. planinski vodnik Jože Šparovec. Posebne prijave niso potrebne. Planinski srečno! XXV. zimske športne igre SOZD Druge štart v veleslalomu šele čaka. Iskra Na njih je bilo glavno breme iger Izvedba iger — SK Triglav Organizator in ekonom — ISE Obdelava rezultatov — Delta Vodja — Andrej Pecher Sekretar — Marjan Brezar Vodja rač. centra — Janko Šilar Predsednik komisije — Niko Drinovec (AE), 16. Viktor Rojšek (EZ). 17. Boris Tertnik (VM), < 18. Alojz Ivančič (AE). 19. Adrijano Sovdat (AE), 20. Dušan Bitenc (EL). 21. Viktor Sajovic (ERO), 22. Brane Bajt (D), 23. Janez Žakelj (AT), 24. Primož Pegam (EM). 25. Jože Kamnikar (EL), 26. Frane Kuzmanič (KE), 27. Matjaž Makoter (D). 28. Matjaž Lukač (CEO) 29. Marjan Debelak (ERO), 30. Zvone Izgoršek (EL), 31. Ivan Bartolovič (EZ), 32. Franc Hiti (KON). 33. Aleš Razpotnik (IKM). 34. Niko Bakarič (EZ). 35. Stane Sajovic (KON), 36. Silvo Brenčič (RO), 37. Boris Križman (D), 38. Peter Repše (EZ), 39. Jože Merlak (RO), 40. Jure Končan (Z), 41. Janez Plut, 42. Franc Sprajcer (oba KON), 43. Lovro Gregorš (Z), 44. Jakob Kobal (RO), 45. Boštjan Kovor (ERO). Trinajsttekmo-valcev je v tem razredu odstopilo, tri pa so diskvalificirali. Moški razred B: 1. Aleksander Kavčič (ERO)'41,37, 2, Marko Podlogar (KE) 41,73, 3. Andrej Potrebuješ (E) 44,02. 4. Damjan Kravanja (AE) 44,37, 5. Andraž Legat (K) 44,70, 6 Alep Kopač (A), 7. Iztok Kržišnik (K), 8. Mitja Kežič (EZ), 9. Janez Frelih, 10. Marjan Kejžar, 11. Brane Jenčič (vsi trije EM), 12 Iztok Dvoraček (KE), 13. Kine Košir (E), 14. Marjan Ozbič, 15. Metod Rejc (oba RO), 16. Miran Porenta (KE), 17. Marjan Likovič (G EZ), 18. Bogdan Gorjanc (T), 19. Zdenko Hladnik (RO), 20. Igor Grlicarev (CEO), 21. Dušan Pipan (T), 22. Stojan Sedmak (VM), 23. Matija Jakša (KON), 24. Marjan Gantar (RO), 25. Bojan Gorišek (EZ). 26. Lado Kurent (MV), 27. Hzbert Kosler, 28. Boris Lozej (oba A), 29. Simon Zalar (E), 30. Drago Markič (CEO), 31. Peter Kunc (IKM), 32. Brane Saje (KON), 33. Andrej Bevk (RO), 34. Dušan Semolič (IKM), 35. Borut Košir (ERO), 36. Gregor Stariha (IKM). Odstopov je bilo trinajst, diskvalifikacij pa pet. Moški razred A: 1. Matjaž Hafner (K), 43,60,2. Izidor Pintar (EM) 43,91,3. Drago Černuta (AE) 44,25.4. Igor Božičnik (A) 45,31, 5. Tone Kavčič (E) 45,32, 6 Miha Golja (AE). 7. Primož Pintar (T), 8. Vinko Porte (ERO). 9. Marko Strah (A), 10.-11. Matjaž Lisec in Vojko Komac (AE), 12. Aleš Bertoncelj (EM), 13. Miloš Nagode (RO). 14. Dare Pegam (K), 15. Zoran Krsnik, 16. Andrej Bajželj (oba (T), 17. Milan Krek (EM), 18. Marko Rijavec (E), 19. Matjaž Hladnik (D). 20. Janez Škorjanc (T), 21 Rajko Plestenjak (A), 22. TomažTr-oiar (ERO), 23. Grega Vrbovšek (VM), 24. Nace Mom-bar (ERO), 25. Tomaž Vidic (VM), 26. Milan Kavčič (RO), 27. Igor Lombar (EA), 28. Marjan Jurajevčič (KON), 29. Primož Legat (D), 30. Bojan Bricelj 31. Izidor Zivkovič (oba VM). 32. Franc Korenč (AT), 33. Marko Kos (EZ). V tej najmanjši skupini je bil, če lahko temu tako rečemo, osip največji: proga je bila že zdelana, zato jih je odstopilo kar deset, devet pa so jih morali diskvalificirati. »Zdajle pa sl gotovo želite dolg govor,« Je Iskrine smučarje na slovesnosti ob razglasitvi rezultatov hudomušno nagovoril pedsednlk KPO SOZD Iskra Franc Šllkovlč. Pa ilm je prizanesel. Ko smo naredili tale posnetek, lukenj še ni bilo, pa tudi pozneje se nad njimi ni nihče preveč pritoževal. Legenda: KE — kombinirana ekipa — Iskra Commerce, ZORIN, SOZD, ISE; A — Avtomatika; KON — Kondenzatorji; T —Telematika; K — Kibernetika; EZ — Elektrozveze; EM — Elektromotorji; EL — Elementi, RO — Rotomatika; E — Elektronika; VM — Videomatika; CEO — Elektrooptika; D — Delta; AE — Avtoelektrika; IKM -1- Inštituti za kakovost in metrologijo; AT — Antene; EA — Elektroakustika; Z — Zmaj; ERO — Električna ročna orodja. Ekipni rezultati: Mesto: Delovna organizacija: točk: 1 1. ERO 44 2. Avtomatika 49 3. Elektrozveze 120 4. Kibernetika 406 5. Elektromotorji 497 6. Telematika 530 7. Elementi 1554 8. IC-ISE-ZORIN 1585 9. Rotomatika 1602 10. Elektronika 2108 11. Videomatika 2680 12. Elektrooptika 3586 13. Delta 4087 14. Kondenzatorji 4173 15. Avtoelektrika 4532 16. IKM 5149 17. Antene 6081 18. Elektroakustika 7042 19. Zmaj 7535 V Imenu tekmovalcev ERO je pokal za ekipno prvo mesto sprejel njihov Športni referent Franci Gros. Smučarji tekači o tekmi Tomo Žbontar — Elektrozvezo: »Tek je bil čudovit. Bil sem 37. Zelo sem zadovoljen s progo in sploh z vsem.« Gaber Pesjak — DSSS SOZD Iskra: »Mislim, da je bilo fantastično, proga je bila čudovita, morda za slabše tekače nekoliko težka, prepričan pa sem, da je bila za veliko večino, tako kotzame. fantastična. BHajerazgibana, temperamentna — tako naj bi bilo tudi življenje.« Breda Jančar — Avtomatika: »Meni je bila proga zelo všeč, bila pa je tudi zahtevna. K vsemu je mnogo prispeval tudi ambient samega Bohinja.« Marjan Baloh — Telematlka: »Proge so bile dobro urejene, nekoliko so bile težke za tiste, ki ne tečejo veliko. Veseli pa me, da smo bili s postavitvijo prog vsi zadovoljni. Kar pa se tiče klasične in proste tehnike bi dejal, da danes ni bilo med njima dosti razlike v hitrosti, saj je bila proga težka, zaradi odjuge pa tudi mehka. Vsekakor pa bomo morali prej ali slej tudi v Iskri organizirati tekme v smučarskem teku v klasični in prosti tehniki. Razlika v hitrosti je med njima le precejšnja.« Sonja Vrhovec — DSSS SOZD Iskra: »Današnja proga je bila pač takšna, da smo tudi mi, ki imamo radi klasično tehniko, kdaj pa kdaj podrsali v prostem slogu. Proga je bila za moje znanje obupno težka.« Niko Drinovec — Kibernetika: »Kot dolgoletni športni referent, v Kibernetiki lahko zatrdim, da je bila tekma izredno lepa. Vesel sem, da smo prestavili tekme iz Gozda Martuljka oz. Rateč sem v Bohinjsko Bistrico. K uspešni izvedbi tekme je mnogo pripomogla tudi pomoč Iskre Delte z računalniško obdelavo rezulta tov . Andrej Pehar—vodja tekmovanja: »Mislim, da je bila prestavitev smučarskega teka v Bohinjsko Bistrico pravilna. Tudi velika večina tekmovalcev je progo izredno pohvalila, glede same težavnosti pa bi radde- »Me je prehltel(a), me ni prehltel(a)..... Lepa tekmovališča. Avtomatika je bila ekipno druga. Pokal je od predsednika Šlfkovlča sprejel Tone Kastelic. tema pred preglednico rezultatov ob vznožju Kdo je bil bolj zadovoljen, ali predsednik Šlfkovlč ali športni referent Elektrozvez Dušan Papež (desno) za osvojeno ekipno tretje mesto? ISKRA — Industrija za avtomatiko Ljubljana, Ljubljana, n.sub.o. dne 3. 3.1987 Delovna skupnost za skupne zadeve Ljubljana, Stegne 15 b Na podlagi sklepa delavskega sveta delovne skupnosti za skupne zadeve z dne 3. 2. 1987 objavlja LICITACIJO za prodajo osnovnega sredstva: Kamp prikolice ADRIA 450 Q, inv. št. 7072, leto izdelave 1976, izklicna cena je 300.000 din. Licitacija navedenega osnovnega sredstva bo v prostorih Iskre Industrije za avtomatiko, Delovna skupnost za skupne zadeve v službi za družbeni standard in sicer v petek, dne 16. 3. 1987, ob 12. uri. Stegne 15 b (objekt D). Osnovno sredstvo se nahaja v Stupicah pri Puli v Kampu, kjer je dostopno za ogled vsem interesentom. Na licitaciji nastopajo enakopravno polnoletne fizične in družbenopravne osebe. Pred pričetkom licitacije pa morajo plačati 10% varščino od izklicne cene, z gotovino v službi za družbeni standard v Delovni skupnosti za skupne zadeve. Kupec mora osnovno sredstvo plačati in prevzeti v 15 dneh sicer varščina zapade, osnovno sredstvo pa bo prodano na naslednji licitaciji. Prodajali bomo po načelu »ogledano, plačano, prodano«. Poznejših reklamacij ne upoštevamo. Fizične osebe morajo plačati ustrezni prometni davek. ___________;_____________________________________________ »Kdo se ne bi veselil prvega mesta, ko pa je ERO povrhu vsega še tako majhna,« se je ves nasmejan opravičeval Franci Gros — morda Telematlka ali Kibernetika. jal, da so lo pač igre celotne Iskre in da so se, oz. bi se morali zanje uvrstiti res samo najbol/ši. V zvezi z želja-mi nekaterih, da bi smučarski tek razdelili na dve ločeni tekmovalni disciplini, naj povem, da bomo v Iskrini športni komisiji o tem seveda razmislili. Nihče v komisiji nima nič proti temu, res pa je tudi to, da naj vsak teče po svojih sposobnostih.« Jelenc Maks — ERO: »To ni več smučarski tek, to je smučarsko drsanje.« Veleslalomisti o tekmi Andrej Ivanuša — ERO: »Bilo je enkratno doživetje, vreme lepo, proge dobre povrhu vsega pa smo kot ekipa ERO, torej kot ene najmanjših delovnih organizacij v Iskri, zasedli prvo mesto.« Franci Gros — ERO: »Kot športni referent v ERO bi tole dejal — smo majhni, smo ekipno prvi, res pa je to, XXV. zimske športne igre SOZD Iskra da tudi na športno — rekreativnem področju v naši tovarni dobro delamo vse leto od tod tudi tako dobri rezultati. Dela je bilo veliko, toda odtehtal ga je. tale lep in velik pokal.« Dušan Papež — Elektrozveze:» Tudi jaz sem športni referent, in sicer v Elektrozvezah. Seveda sem izredno, izredno vesel, da smo zasedli v ekipnem tekmovanju tretje mesto.« Marjan Treven — Elektrozveze: »Lepo je bilo — dosti snega, sonce, družba, pokal. Kaj bi hotel še več.« Tone Kastelic — Avtomatika: »Kot športni referent bi ocenil, da so jubilejne Iskrine zimske športne igre izredno uspele. Nekaj problemov smo imeli zaradi po- kvarjene sedežnice »Kobla«, toda tisti, ki so šli pravočasno na pot, so imeli doVdli časa tudi za ogrevanje in za sprostitev pred tekmo. Verjetno so že drugi pred menoj pohvalili lepo vreme, izredno dobro pripravljeno progo in dobro organizacijo. Če se povrnem dan nazaj, na včerajšnje smučarske teke, so bili resnično super.« Jože Dolinar— Vldeomatlka: »Veleslalomska proga je bila dobro postavljena, seveda pa ni vzdržala tolikšnega števila tekmovalcev.« Niko Drinovec — Kibernetika: »Ze včeraj sem pohvalil tekmo v smučarskem teku, danes pa lahko isto rečem o veleslalomski« f ,-« . :y. L. Športni referentje treh najboljših ekip. Z leve Tone Kastelic Iz Avtomatike, v sredini Franci Gros Iz ER O In desno Dušan Papež Iz Elektrozvez. * Seveda smo zmagovalno ekipo ERO tudi ovekovečili. Žal na sliki ni smučarjev tekačev, ki so k zmagoslavju tudi prispevali velik delež. »Joj, kam bi del«: v eni roki pokal, v drugi pa Izžrebana nagrada. Z jubilejnih XXV. Zimskih športnih iger SOZD Iskra poroča Lado Drobež Iskra Iskra — Institut za kakovost in metrologljo Ljubljana, p.o. 61000 Ljubljana, Tržaška 2 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. dipl. Ing. elektrotehnike. ali dipl. Ing. fizike za področje zanesljivosti 2. dipl. Ing. elektrotehnike za področje metrologlje Kandidati za navedena dela morajo izpolnjevati poleg splošnih pogojev še naslednje posebne pogoje Pod točko 1: dipl. ing. elektrotehnike, oz. dipl. ing. fizike, delovne izkušnje zaželene, poskusno delo 2 meseca Pod točko 2: dipl. ing. elektrotehnike, (smer telekomunikacije, avtomatika, merilno-procesna) delovne izkušnje zaželene, poskusno delo 2 meseca. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 8 dni od dneva objave na naslov: Iskra Institut za kakovost in metrologijo, Ljubljana Tržaška c. 2. ISKRA ZNANJE ZA PRIHODNJA LETA — A/a prvi pogled Imate poleg otroških bolezni tudi predolg Jezik — Zdaj ml pa pokaži tistega, ki se Je pritožil zaradi kromplijal Iskra ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra — SOZD elektrokovinske industrije — Ljubljana. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika Miloš Pavlica, odgovorni urednik Dušan Željeznov, tehnični urednik Drago Pečenik. Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Gregorčičeva 23 telefon: 223-977. Priprava za tisk: DIC TOZD Grafika, Novo mesto. Tisk: ČTP Pravica — Dnevnik, TOZD Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačila davka od prometa proizvodov.