nik ▼ Zedinjenih driivah NASLOV uredništva in uprav-ništva: . ' . t 1M1 W. 22nd Plač« Chicago, 111. ^ •• • - PjywraA WjBBg^' čS^pilSi OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 1951 W. 22nd Place Ckicato, 111. Entered as Seeo&d^lass Matter January 18, 1815, at the Post Office at Chicago,Illinois, under the Act of August 24, 1912. No. 9. Štev. 9. Ameriške vesli. REV. JOS. KNAFELC UMRL. Rev. Ciril Zupan, župnik slovenske cerkve Matere Božje v Pueblo, Colo, nam je naznanil po dopisnici sledečo žalostno novico: "Rev. Josip Knafefc, 44 let star je slednjič mirno v Gospodu za Chicago, 111., 7. mardk (March) 1917 Leto IIL Voli bivši, sedaj že odslovljepi nemški poslanik grof Berastorff, kateremu so Združene države preskrbele varno potovanje na morju na *vo» jem povratku v Berlin. liorinave-deno pismo je dobil namreč gi*'f Bernstorff najprvo v rok«, ter je o tej nakani še iz AVasliingtona D. C. obvestil nemškega podanika Eckharda v Mexico City. To »e je t spal dne 25. februarja v Colorado! ™ * vsf 111 ed *asom k*.* J»m-Spring* Colo. Slovesen spfetcd se ekl ktn^ VOn Be«taara-Hol 1-je vrnil k nase verkve v sredo, dne) * f.ržavnem žkoru zatrjeval, 28. februarja ob 10. uri dop. v na- tla »brNome^« ahrtoutMK1nadalje staro prijateljsko vez z Zaru- vzočnosti več č. duhovnikov. Pokojni leži poleg svojega prijatelja Rev. Ignac Burgarja. Rev. Knafeh; je moral v svoji 15 letni bolezni veliko prestati,-o-sabito zadnja 4 leta, ko je ležal stalno v bolniški postelji.*' O pokojnem Rev. Jas. Knafeleu vemo le toliko, da je dovršil svoje bogo^lovske študije v St. Paul semenišču v St. Paul, Mkin. •— Naj v mtyni počiva rešen sedaj vsega zemeljskega trpljenja! žcniii|i državami. DOLGOTRAJ** i'RIP HA V A NEMČIJA ZA IZVRŠITE* TEH NAČRTOV. daj se je dognalo, da je Nemčija že (tekom* zadnji dveh let na tihem in zahrbtno delovala, da bi spravila Mehiko na svojo stran. Xe le samo po Mehiki, ampak tudi po osrednji Am*riYi so skrivoma delovali številni nemški agen- preds. Wilsona. _ __11 je za izvršitev tega načrta. Poleg ZAHRBTNOST NEMČIJE. SEN-1 tega je nemška vlada po svojih di- ZACIONALNO ODKRITJE GLEDE NJENEGA 3CU-VANJA NA VOJNO NAPRAM ZDRUŽENIM DRŽAVAM. Washington, D. C. 1. marca — Včeraj se je zvedelo v državnem departmentu o najnovejši zahrbt-nosti Nemčije s item, la je zadnji čas ščuvala nemška vlada Mehiko in .Japonsko, da naj se le-ti dve dr- plomatičnih zatopnikib, atašeju Bov Edu in von Pappenu večkrat >ku";ala doseči ta namen. Ko sta bila označena dva že v diplomatics službi Nemčije pH poslaništvu v Washingtonu, stu se mudila oba ,>ai'Wrat pri mehiškemu predsedniku Carranza. Dalje je bil tudi kmalu po odpotovanjn grofa Bernstorffa prestavljen k ne raft - Vb ZeESIDENT W/LSON RERDING SPEECHG!QHJ,\ z Mehiko in Nemčijo Združene države. Tozadevno je pisal nemški minister ?a zunanje zadeve v Berlinu nenišikemu poslaniku von Eck-hardtu v Mexico* City pismo sledeče vsebine: ~ "Berlin, 19* jan. 1917. S 1. februarjem smo se namenili začeti z neomenjenim subma-rinskim bojevanjem, kljub tetnu je pa naš namen, da skušamo obdržati Združene države neutralne. Ako se pa naš namen ne posreči, tedaj smo pri volji stopiti v zvezo z Mehiko pod sledečimi pogoji: Začeti moramo vojno skupaj in Bkupaj skleniti mir. Dali bomo splošno finančno podporo in r&zume se, da Mehika dobi zopet nazaj izgubljen teritorij v Novi Mehiki, Texasu in Arizoni. Podrobnosti so prepuščene Vam, da jih izravnate. Vam se naroča, da informirate predsednika Mehike o gornjem v največji zaupnosti kakor hitro se pokaže, da pride do vojne z Združenimi državami in svetujte mu, da naj on na svojo lastno ini-cijativo stopi takoj v zvezo z Japonsko in sugestira sprejem tega načrta. Obenem naj se ponudi za posredovalca med Nemčijo in Japonsko. Prosimo, opozorite predsednika Mehike, da bo pod pritiskom neomejenega bojevanja s submarin-kami Anglija prisiljena prositi za mir v par mesecih. Zimmerm'Viin.'' To zanimivo izvirno pismo je imel naš predsednik Wilson v rokah, odkar se je prekinilo diplomat ične zveze med Združenimi državami. Vendar ni ho-tel dpti (te senzaeije prej V javnost, dokler ni prosil pred kongresom in senatom pomoči za uvedl^b varnostnih odredb ali oborožitve ameriških parnikov, ki plujejo v Evropo. Najbolj značilno dejstvo pri tem je, da je igral glavno vlogo znanem škandalu Nemčije, ali njenem ščuvanju napram Združenim državam. Mehiški poslanik v Washington«, tako tudi japonski poslanik srta se namreč mudila včeraj pri Lansingu in sta mu pojasnila vso zadevo. Niti Mehika, niti Japonska ni bila in ni pri volji storiti kaj takega Združenim državam. Ravno nasprotno: prijateljstvo med tema dvema silama in Združenim državam postaja vedno večje in bolj trdno; vsled tega ni najmanjše misli, da bi se Mehika, ali Japonska kaj ozirala na ono zloglasno in zahrbtno nemško noto z dne 19. januarji t. 1. NEMČIJA PRIZNAVA *ČU-VANJE. Washington, D. C. 3. marca —-Kakor se iz Berlina poroča nemška vlada odkrito priznava svpj zahrbtni čin in ščuvanje na vojjio napram Združenim državam. Pri tem se samo izgovarja, da je nameravala s tem preje doseči premirje, oziroma, da je nameravala na ta način ugonobiti tem preje svoje sovražnike, osobito Anglijo. Včeraj se je mudil nemški minister zunanjih zadev, dr. Zimmerman n pri cesarju Viljemu. Vabče se sodi, da sta se pogovarjala o izjalovljenem mehiške^ načrtu. ZAKLJUČENJE KONGRESA. — WILSONOV PREDLOG PORAŽEN. Washington, D. C. 4. mor ca. — Danes se je oficijelno zaključilo 64. kongresno zasedanje na tako buren in zanimiv način, kakoršne-ga še ne pomn^kmaltt zgodovina Združenih drŽav. V senatski zbornici so se namreč bavlH celih 26 ur o Wilsonovi predlogi glede oboroževanja Ameriških parnikov v sedanjem kritičnem času. Wilsonova predloga je pa pogorela, ker iste ni hotela večina senatske zbornice odobriti in potrditi. Republikanski nasprotniki Widsonfvega predloga so bili . i • i____ I • . T o Pn Photos by American Press Association. " * » Slika nam predočuje zgoraj .-'Državni kapitol v Waihingtonu. D. 0. Na desni: Predsednik Wilson stoji pred najvišjim zveznim sodnikom White-jem pri zaprisegi. Na levo: Predsednik Wilson čita po ustoličenju svoj govor. (Opomba uredništva: Sodnik White je katoličan.) lette, Wis.; Gromi a, N. D.; Cummins, la.; Kenyon," Ia.t; Works, Cal.; Norris, Neb.; Clap, Minn. Demokrati: Vardaman, Missouri; Kirby, Ark. 1 Lane, Ore; Stone, Mo. im O'Gorman, N. Y. Predno je prišlo do končnega glasovanja je držal senator Stone iz Mo. o-gnjevit govor, v katerem je pov-darjal, da bi spravila oborožitev a-meriških parnikov lahko 100 milijonov mirnega ameriškega ljudstva v svetovno vojno. Ko je zvedel predsednik Wilson o njegovem propalem načrtu je bil zelo nejevoljen. Izrazil se je ,da bo skušal zopet sklicati v kratkem kongres skupaj in da bo izročil celo zadevo vrhovnemu zveznemu pravdniku v pretres in določitev. Zakonski načrt, katerega je danes senatska zbornica zavrgla vsebuje glavne točke, katere je imel predsednik Wilson v mislih in sicer: Oborožitev ameriških .trgovakih parnikov, raba tudi drugih sredstev in načinov za omejitev nemškega suhmarinakega bojevanja m tretjič izdanje bondov v znesku $100,000.000 v s vrh o izpeljave teh točk. PREDSEDNIK WILSON ZAPRISEŽEN IN SLOVESNO "USTOLIČEN. Washington, D. C., 4. marca. — Ker je danes opoldne prvi termin predsednika Wilsona potekel, se je vršila danes »dasiravno nedelja ponovna za prisega za nadalina 4 i«*« »v • • j • u je aanes opoKiue o*, nuns*-«« t t ?K',!J f da JC V!r,k sedanje oficietao zaključilo, predsednik dvakrat zapriseeen J in sicer: prvič v njegovem uradu, kasneje pa slovesno ali javno pred zbranim ljudstvom. Danes, točno ob 12 uri in 4 minute -se je rf>ralo v pisarni predsednika Wilsona okrog 50 oseb, da vsi Člani kabineta, podpredsednik Marshall, Wilsonov privatni zdravnik Dr. Cary T. Grayson, nekaj voditeljev narodne demokratske stranke in en časnikar. Predsednika Wilsona je zaprisegel vrhovni zvezni sodnik White v pričo glavnega sodnijskega klerka. Sveta tišin« je vladala v uradu, ko je stopil predsednik Wilson pred sodnika, da bi bil zaprisežen. V tem času je odprl sodnijski klerk krasno vezano sv. pismo na 47 ipsahn; predsednik Wilson je nato položil svojo roko na sv. pismo med tem ko je izgovarjal za sodnikom White sledeče besede: "Jaz slovesno prisegam, da bom zvesto izvrševal uradne dolžnosti kot predsednik Združenih držav in bom skušal po svoji najboljši moči obraniti", ščititi in braniti ustavo Združenih držav!" 1 Ko je sodnik White končal te besede, je predsednik Wilson poljubil s\% pismo in sicer točko : "Bog je naše zavetje in moč in najboljši pripomočnik v nesreči!" Predsednik Wilson je nato v pričo sodnika White še podpisal svojo prisego na malem lističu papirja pritrjenega v knjigo sv. pis-ma? nalkar je smehljaje izročil knjigo svoji ženi v roke. Ves o/bred pri tej zaprisegi je trajal lc par minut. Ko se jo predsednik podal iz kapitola, ga je čakala zunaj številna množica ljudstva, osobito pa k on grešnikov in senatorjev, ker se je danes opoldne 64. kongresno za- SLOVESNO USTOLIČENJE. Washington, D. C., 5. marca. — Kakor običajno pri vsaki inaugu- raciji ali ustoličenju predsednika, tako je tudi danes za mesto Washington, D. C., postaven praznik prisostvujejo tihi prisegi predsed- PoVodom druge inauguracije prednika Wilsona. Razun predsedniko- sednika Wilsona je prihitelo iz _____ _____ f _ ve soproge .in predsednikovega v senatski zbornici sledeči: La Fo- brata so se vdeležili te ceremonije vseh držav na tisoče in tisoče ljudstva. Mesto si je nadelo sijajno lice, ker plapola na tisoče ameriških zastav nad hišami in raz oken. Ob 11. uri dopoldne se je peljal predsednik Wilson ob strani svoje soproge v krasni kočiji iz Bele hiše proti kapitolu; kočijo sta vlekla dva para konj. Častno stražo je delal predsedniku oddelek kavalerije -regularne armade. Predsedniku je sledila kočija, v kateri se je peljal podpredsednik Marshall s svojo soprogo. Njemu je pa delal špalir oddelek konjenice iz Culver vojaškega zavoda. Predsednika Wilsona je slovesno .zaprisegel v veliki dvorani^-natske zbornice vrhovni zvezni sodnik White danes ob tH četrt na 1 uro popoldne; za tem se*je pa viršila zaprisega podpredsednika Marshalla. Wilson je podpisal slovesno prisego na iztočnem balkonu kapitola vpričo številnega ljudstva, nakar je držal svoj inau-guracijski govor. Pri tem je Wilson naglašal kako težavno službo nastopa v sedanjih resnih časih. — Priporočal je ameriškemu ljudstvu, da naj mu stoji zvesto na strani, da bo zamoge? zvesto slediti načelom pravih Američanov, ki spoštujejo in ljubijo pravico, enakopravnost, svobodo, varnost življenja in imetja ter mir. Pri tem je Wilson od strani zbadal svoje nasprotnike, ki so mu pri njegovem obrambnem načrtu nasprotovali. Svoj govor je predsednik Wilson končal s sledečimi stavki: "Jaz prosim Boga, da 'bi mi dodelil dar modrosti in previdnosti v moji službi, da bi isto lahko izvrševal v pravem duhu našega velikega ameriškega ljudsitva. Jaz sem le služabnik tega ljudstva. Vstrajal in napredoval bom le te daj, če mi bo to ljudstvo zaupalo in tudi pomagalo z dobrimi nasveti. Vsled tega Vas prosim, bodite potrpežljivi z mano in bodite mi vedno v/ pomoč. Senca, ki se prostira sedaj v črnih potezah nad na*o potjo, bo zopet zginila m mi bomo zopet korakali p0 razsvitlje^ ni in jasni poti naprej; to bomo pa le tedaj dosegli, če bomo drug do drugega odkriti in zvesti tako kakor smo vedno želeli, da bi nastopali z dolbrimi nasveti pred svet, v občutkih pa pred vse one, ki ljubijo svobodo, resnico in pravico!" Po tem srovoru je zaoril Wfleonu I iz tisočerih iu tisočerih grl navzočega ljudstva buren aplavz in ovacija ob zvokih številnih godb, stoječih pred kapitalom. Zatem je korakala paradna vrsta razdeljena v dve skupine (vojaško in civilno) mimo predsednika, stoječega na iztočnem balkonu kapitola. 2\ečer je bilo vse mesto sijajno razsvetljeno in se je priredil na raznih krajih krasen umetalen ogeij. V obče se sodi, da tako lepega in pomenljivega predsednikovega ustoličenja že več le« ni bilo videti v Washingtonu. GROF TARNOWSKI PREZRT PRI PREDSED. USTOLIČENJU. Washington, D. C., 5. marca. — Ker se novega avstrijskega poslanika grofa TcrnoAvskija ni uradnim potom pOvafc'lo k inaugura-jcijski slavnosti predsednika Wilsona, se Tarnowski te slavnosti tudi ni udeležil. Vlada ga je prezrla vsled tega, ker ga še ne smatra diplomatom, oziroma vsled tega ne, ker ga še ni predsednik Wilson potrdil zo ta urad k gotovih vzrokov. Inauguracije se je udeležil baron Zwiedinek, ki posle pri avstro-poslaništvu v Washing- ZAPLENJENJENO BLAGO NEMŠKIH KONZULOV. Halifax, N. S., 1. marca. — I je parnik 'Frederik VIII/ proti Kodanju, na kojem nahaja znani bivši netnški poslanik grof Bernstorff, so kanadske oblasti zaplenile tudi na tem par-niku se nahajajoči grofinji Manfred Matuschka iz Washingtona za $25.000 vrednosti zlata. Enako se je pobralo tudi vse zlato preostalim nemškim konzulom. Grofu Bernstorffu so kanadski carinski stražniki odvzeli 150 novih, dragocenih "pajama" srajc m več parov ne vi h čevljev z gumijastimi petami- PENFIELD ZAGOVARJA AVSTRIJO. i Washington, D. C., 1. marca. — Ameriški poslanik na Dunaju Pen-field je poslal danes semkaj uradno poročilo glede potopa ameriške jaderniee "Lyman M. Law'\ o kateri se je splošno sodilo, da jo je neka avstrijska submarinka nedavno potopila v Sredozemskem morju. Poslanik Penfield ima sedaj zadostne dokaze v rokah, da zadene pri tem krivda neko nemško sub-marimko in ne avstrijsko. Zaeno je Penfield naznanil v Washington, da vlada dosedaj med avstrijsko vlado in Združenimi državami še vedno prijateljsko razmerje in da mu še ni nikdo kaj omenil, da naj se povrne z ostalimi ameriškimi konzuli iz Avstrije domov. Vsa zadeva glede pretrganja diplomat ične zveze z Avstrijo je sedaj^y rokah predsednika Wilsona. ŽENSKA VOLILNA PRAVICA. Indianapolis, Ind., 1. marca. — Včeraj je podpisal guverner države Indiana zakonsko določbo, ki daje tudi ženskam te države volilno pravico. DOMOLJUBEN PASTOR. Minneapolis, Minn., 5. marca.— Rev. John T. Bergen, pastor tu-kajšne prve prezbiterijanske cerkve se je izrazil ,da je pri volji dati svojo cerkev v vojaško naborno svrho, če bi prišlo do vojne. Pri novačenju bi tudi sam rad dejanski pomagal. Ker se bliža Velika nod, toraj čas, da vsak katoličan opravi svojo versko dolžnost, sato bi rad pozval člane društva sv. Jožefa, štev. 21, Federal, Pa., da vsi kot eden store kar jim veleva vest in dolžnost kot udom katoliške Jed-note, ker ne želel bi, da bi kdo iz našega društva imel kake sitnosti zaradi zanemarjenja velikonočne spovedi. Vsi izgovor! kot n. pr. nimam priložnosti, sem oddaljen, ni slovenskega duhovnika — itd., ne bodo nič pomagali, ker s slov. duhovniki je pittsburška okolica dobro preskrbljena. Da pa Jedno-ta strogo postopa v tem oziru, je znano in je pa tudi čisto prav, ker tako bi moglo biti že od ustanovitve Jednote L 1894 ne pa šele sedaj. Naj dalje opomnim one, ki nimajo še otrok upfeanih v otroškem oddelku, naše K. S. K. J. da naj se na prihodnji seji priglase, da se jim da potrebna navodila. Zlasti pa vabim vse sobrate, da se dne 11. marca polnoštevilno u-< deleže seje, ker je četrtletna, ter so važne točke na dnevnem redu. -Z bratskim' pozdravom Frank Beg, predsednik. NAZNANILO. <( Iz urada društva sv. Petra, š<čv. 30 K. S. K. J. Calumet, Mk-fc^se naznanja vsem članom teg# društva, da se je pri redni de ji. dne 11. feb. od vseh navzočih članov sklenilo, da bo imelo naše društvo svojo skupno velikonočno spoved in skupno sv. obhajilo v nedeljo dne 18. marca. Vsled tega so vsi člani naprošeni, da storijo to dolžnost katerim je največ mogoče že v soboto dne 17. marca popoldne in zvečer; ostali pa v nedeljo zjutraj in' potem se vsi zberejo omenjeni dan zjutraj ob pol 9 uri (8:30) v naši navadni dvorani da skupno odkorakamo v cerkev k božji mizi. S sobratskira pozdravom: Mihael Maierle, predsednik. Paul K. Madronič, tajnik. NAZNANILO. S tem naznanjam vsem članom in članicam društva "Jezus Dobri Pastir," štev. 32 K. S. K. J. v *Knumclaw, Wash., da sem prejel te dni pismo (fti Rev. Mlinarja, slovenskega duhovnega pastirja v Taooma, Wash., da pride semkaj v Krain naselbino v nedeljo zvečer dne 18. rnarea t. 1., to je dan •pred sv. Jožefom. Spovedovanje se prične že v nedeljo zvečer in zopet v ponedeljek zjutraj na dan sv. Jožefa. Ker je že več let, ali stara navada, da naše društvo opravi skupno svojo velikonočno spoved, torej vas opominjam vse člane in članice brez izjeme, da opravite svojo versko dolžnost brez vsakega izgovora. Vsak ^lan našega društva se mora strogo držati tozadevnih društvenih m Jeduotinih pravil, ako ne, se bo ž njim ravnalo tudi po pravilih. S sobratskira pozdravom Joseph Malneritch, tajnik društva. Iz urada društva sv. Janeza Evangelista, štev. 66. K. S. K. J. v Milwaukee Wis. Razposlal sem na vsa krajevna društva nase slavne Jednote prošnjo za blagovolno podporo in -majhno pomoč sobratu Joe Lin-diča, dolgoletnega člana našega društva. Omenjeni sobrat boleha na jetiki že čez leto dni, ter se sedaj nahaja v jako obupnem položaju s svojo ženo in tremi o-troeiči. Naše društvo mu je izplačalo 6 mesecev popolno bolniško podporo po $1.00 na dan in 6 mesecev. naprej po $12.00 na mesec in mu je tudi še drugače pomagalo. Cenjeni tajniki krajevnih društev, prosim Vas v imenu itašega hudo trpečega, v skrajni obupno-sti se nahajajočega sobrata, da u-poštevate njegovo prošnjo na vaših sejah ter ob enem prosim Vas cenjeni sobratje in sosestre K. S. K. Jednote, blagovolite mu z malim darom olajšati njegov žalosten položaj. Nobeno leto od začetka našega društva ni bolezen tako hudo trpinčila naših člahov, kakor pretočeno leto in letos, in nain je ne- m članicam našega društva kakor mila in neizprosna sprt že to le-' tudi vsemu članstvu K. S. K. J. te iztrgala dva člana iz našega' Geo. Kroteč, tajnik um dolgoletni član in sobrat Jože tiren po -kratki bolezni (pljučnici) ; bil je dsma iz Kokarja na Štajerskem, kjer živi njegova žena m otroci. * '« ; Dne 19. februarja umrl je po dolgotrajni bolezni sobrat Michael Wiher; bR je operiran na jetrih. Pokojnik je bil doma iz Dra-ganje vasi, fara Cirkovice v ptuj skem okraju, Spod. Štajersko; tukaj zapušča žalujočo vdovo in štiri nedorasle otročiče. Naj jima bo tuja zemlja lahka, v katere j počivata 1 ' Sobraski pozdrav , John Močnik, tajnik. NAZNANILO. Društvo sv. Alojzija št. 83 Fleming, Kans., je sklenilo na svoji redni seji meseca februarja sledeče : Vsak član, ki je oddaljen in svoje mesečne prispevke pošilja po pošti, ali da kateri drugi zanj plačuje — se mora »udeležiti društvene se^e na 3 mesece saj ertkrat, ali 4krit tekom leta; v nasprotnem' sltičaju se morate preskrbeti s potnim' listom. To je seveda za tiste Brate, ki stanujejo v okolici dru-Btva pa ne prihajajo nikdar k sejam. Ako bi tak član zbolel in bi se skazalo, da ni bil že 3 mesece, ali več "časa pri društveni seji, bi imel dot krni član neprilike pri izplačevanju bolniške podpore. Vsled te ga Svetujem ,da naj vsi prizadeti to naznanilo upoštevajo, ali se po njem ravnajo. S pozdravom Anton Skubitz, tajnik. NAZNANLO. S tem prosim članice društva sv. Srca Marije, štev. 86 K. S. K J. v Rock Springs, Wyo., da se polnoštevilno udeleždjo prihodnje mesečne seje dne 11. marca t. 1. Na tej seji se bo sklepalo glede skupne velikonočne spovedi. Kakor lansko leto, tako nam bode dana tudi letos lepa priložnost, ker nas bo'obiskal č. g. Judnič iz Leadville, Colo, kakor nam je to naznanil dne 25. febr. naš domači župnik. Rev. Judnič bo tukaj že 18. marca. Vsled tega uljudno prosim članice našega društva, da izvolite to naznanilo upoštevati, zato če bo društvo porabilo to priložnost da bi- sklenilo prirediti skupno velikonočno spoved, se o tem »ne bo .moglo več na tem mestu uradno naznaniti ker ne bo Časa za to. S sestrskim pozdravom Apolonia Mrak, tajnica Biy, Minn., da bomo imeli skupno vefckooočno spoved dne 17. niaroa 1.1. zveičer, skupno -hv. obhajilo pa naslednji dan, t. j. v nedeljo dne 18. marca med osmo sv. mašo. 'Člani, ki delajo čez dan, gredo torej lahko k spovedi dne 17. t. m. zvečer, oni ki pa delajo po noči imajo pa priliko opraviti »goved v nedeljo zjutraj do 8 ure. Dne 18. maroa ol> Mih zjutraj se zbiramo v stari cerkvi, potem pa odkorakamo skupaj k prvi sv. maši ob pol devetih. Po sv. maši se vrnemo zopet skupaj nazaj v staro cerkev, kjer se vrši re«tot*t mesečna seja. t Bratje! Pridite torej v obilnem številu v cerkev na gori označeni dan! Sobrat.ski pozdrav * Joseph Agnioh, tajnik. NAZNAKlLO. Iz urada tajnika društva sv. Petra in Pavla, štev, 91 K.J3. K. J. Rankin, Pa. Tem potoni naznanjam vsem članom našega društva, da je bilo na naši zadnji seji predlagano, da naje l>i priredilo društvo na velikonočni ponedeljek veselico v korist bolniške blagajne. Presim vas torej cenjeni sobratje, da se prihodnje seje dne 11. marca polnoštevilno udeležite ker st mora ukreniti več stvari glede ^j^eselice. Ker ni imelo naše društvo že 3 leta nobene veselice, upam, da se bo Jiani prihodnja (TobrO obnesla; brez veselic vsaka društvena blagajna kaj slabo napreduje ker imamo vedno dosti bolnih članov. • Zee no tudi poročam, da se bo na prihodnjem zborovanju dne 11. marea zaključilo glede naše skupne društv. velikonočne spovedi kateri dan da se ista vrši. Tudi opominjam vse one člane ki radi z uplačevanjem asesmen-tov zaostajajo/ da naj se držijo reda in točnosti v tej zadevi; sedaj se ne more nihče izgovarjati na slabo delo, posebno tu v naši okolici je za pridne dovolj dela. Dragi mi bratje torej na noge z dobrimi predlogi v korist društva in Jednote. Dolžnost je vsakega člana, da se udeleži prihodnjega mesečnega zborovanja in da na istem tudi kaj umestnega ter koristnega m društvo predlaga! Ker je vsak član do bolniške podpore o-pravičen, je tudi njegova sveta dolžnost, da agitira v korist društva in Jednote. Sobrat ski pozdrav vsem članom It urada društva sv. Veronike številka 115. K. S. K: J. Kansas City, Kans. . » jfi - ur Prosim za malo prostora v Glasilu naše slavne Jednote, da naznanim z malimi vrsticami našim združenim sestram, kaj se je sklenilo pri zadnji redni mesečni se-ji: Naznanjam članicam, da bomo imele velikonočno izpoved dne 24. marca in potem skupno sv. obhajilo, dne 25. marca točno ob 8ih zjutraj! Želeti bi bilo, da bi se članice skupne spovedi pol noš te vilno vdeležile. Spoyedovali bodo naš častili domači župnik že v so boto popoldne in zopet zvečer od 7. ure nkprsj, 4a se bode spo vedi lahko vsaka vdeležila. Cenjene sosetr^ Prosim Vas, da bi se kolikor- niyvee mogoče spovedi vdeležile že soboto večer, ker bomo v nedeljoljtttraj poleg skupnega sv. obhajila, obhajale tudi desetletnico obstanka našega društva. K tej siavnosti smo povabile tudi naša sosednja hrvaška ženska podporna društva Kakor čujem se je cenjeno dru št-vo sv. Lucije že našemu povabilu odzvalo. Zatoraj cenjene so«e-stre prosim Vas,, da se prihodnje seje polnoštevilno vdeležite, da bomo sklenile vse potrebno * za sprejem sosednih društev. Toraj, katera članica se ne bode te s)a-vnosti udeležila, bode plačala globo $1.00, izvzemši članice, katere so v bolniški knjigi označene. Ravno ta večer ob 8Mi, bo društvo imelo v naši cerkveni dvorani zabavo v prid društvene blagajne; te zabave se mora po sfcle-pu društva vsaka naša članica v-deležrti; vstopnina 25c. Med zabavo se l>ode žrebalo tudi krasen zlat križ; srečka l>o. 25c. Vstopnice m srečke za dobitek se bodo dobile na prihodni seji in med tem časom tudi pri društveni tajnici. Želeti je v obče, da bi se članice vdeležile polnoštevilno društvenih sej in bi se tako najbolj same prepričale, kako hudo je ullo društvo prizadeto preteklo ieio in zopet letos, z dolgotrajno boleznijo članic. Toraj upam ,da je ni niti jedne, katera bi se hudovala vsled te malenkostne naklade, kajti to je vse za napredek društvene blagajne. Držimo se gesla: "Vse za eno! Ena za vse!" Naj zadostuje za danes, prihodnjič zopet kaj več. Končno le še pozdravljam vse združene sosestre kakor tiidi vse članstvo naše slavne K. S. K. Jednote. Marija Mavrin, I. tajnica. društvo dela To je slaba članica, koja nedadje u društvenu sjedni- «u baTem na tri mjeseee. Isto one, koje duguju imajo sve podmiri čisto, ako ne btfdu van brisane; društvo samo onda čeka, kade ni de; 1a; a sada sve posao djela, samo tko oče delat U toj sjednici če bit govor, ka-da (mdemo iftle na izpovjed sve skupa, da ne buta onda rekle, da niste znale; tu ee biti i strof. To-liko«fo znanja članicam našega društva. Sa pozdravom Marija Novogradae, tajnica. Opomba uredništva. Vaše na znanilo ali objavo smo dobesedno tako priobčili, kakor ste želeli. Agnes Ambrožič Ijala večerjo, s pripombo, da |e malo plina. Ker je bila poltema, se je odpravila njena hči Mary v drugo sobo r. gorečo svečo. Plinometer je bil v. omari sosednje sobe ; ko odpre vrata se vžge plin ob gorečo svečo, kar povzroči eksplozijo. Rev. Jos. Skur je prišel po cerkvenih opravkih par minut preje k omenjeni družini. Pritisk eksplozije je vrgel deklico ku. Ako dodeli ljubi Bog naši vrli slovensko ameriški mladini zdravje, bomo imeli kmalu pri društvu več mladih moči, za kar gre vsem članicam Čast! Zimo imamo letos/ tukaj prav hudo;-toliko snega se ne pomni« v 21 letih, odkar bivam v tem skjI. natem Rock Springu. Vsled tega je promet na železnicah zelo oviran; ni čuda, da pri tem trpijo tudi nsši slovenski premoga rji, na tla in na klie: "O, mama, po- ker jim primanjkuje tovornih v:i-magajte!" pribiti mati pogledat, SW^. Pa hvala Bogu! Pomlad so odpre vrata nakar vrže še njo na nam polagoma približuje. Me.e. Mrj. Agnes Ambrožič, že lllet-na članica dr. Marija Čist. Spočt. K. S. K. J., katere obraz in leva roka sta jako opečeni; vid na obeh očeh ji je odpovedal in težko govori. Miss. Mary Ambrožič 161etna hči in tudi članica gori-omenjenega društva ima obraz opečen vendar ji levo oko ni prizadeto. Ona je učenka višje šole. Rev. Jos. Skur, naš domači župnik, ima obraz osmojen in levo roko opečeno. Tudi on je član naše Jednote. Nesreča se je pripetila na sle- Jos. Skur se zave iz motice, ko vidi obe v plamenih, jih naglo nese ven iz gorečega poslopja, na to se vrne, da omeji ogenj v označeni omarci. Vendar je hiša razdejana, strop odrtgan in strani hiše so iz-topile, tako huda je bila plinova razstrelba. Mrs. Agnes Afnbrožič so odpeljali k njeni sestri Ana Sitojc, kjer se zdravi, njeno hči pa k družini Alois Virant. Rev. Jos. Skur se zdravi v župnišču. Bog jim daj srečno in skorajšnje okrevanje! Članice društva Marija Čist. Spočetja št. 85 K. S. K. J. so na-prošene udeležiti se prihodnje seje 11. marca, ker imamo več važnih reči. Vida Kumše .tajnica. Rock Springs, Wyo. Cenjeno uredništvo: — Izvolite priobčiti sledeči dopis v našem glasilu: Kot predsednica Altamega društva sv. Ane se želim s tem zahvaliti vsem onim, ki so kaj pripomogli, da se je naša zadnjič prirejena veselica v prid slovenske cerkve tako nepričakovano dobro obnesla. Totej srčna hvala vsem, bodisi že onim, ki so se udeležili veselice, kupovali srečke, ali ki so darovali različne dobitke, tako tudi onim, ki so sodelovali pri veselici. Zahvala gre tudi članicam društva, ki so darovale krasne dobitke in onim, ki so prodajale srečke, posebno še Frančiški For-tuna in Katarini Taučar. Vsem skupaj naj vaš trud Bog obilno poplača! Čisti preostanek je znašal $560.00. Naj predem sedaj še nekoliko k veselici sami. Ta dan so igrali naši malčki, deklice in dečki v starosti od 9 — 13. leta igro "Žaba čarovnica" in so vsi igralci s svojim nastopom naravnost očarali navzoče občinstvo. Vsakdo se je izrazil, da tako lepo igrane i-gre še ni bilo na našem odru, vsled česar gre pohvala vsem brez izjeme. Potem sta nastopili sestri Marija in Albina Šubic s pesmijo "Kavarica," ki je bila tudi prav dobro tizvrsena. Želimo, da bi se nann pri naših veselicah vsakokrat pridružile in s svojim nastopom pripomogle. Temu je sledil kuplet "Dimnikar.", katerega je Leopold Poljanec prav mojstrsko Tudi bela žena — smrt pri nas ne počiva. Dne 14. februarja je umrl v tukajšni bolnišnici rojak John Miklaučič, kjer je bolehal dalj časa na sušiei. Pokojnik je bil doma nekj.e iz Poljanske doline na Gorenjskem, kjer zapušča ženo in enega otroka, tukaj pa polbrata Val. Miklaučič. Spadal je k dr. sv. Barbare in k S. N. P. J. Pogreb se je vršil dne 16. febr. — X. v. m. p.! K sklepu J)a pozdravljam vse članstvo K. S. K. J. in čitatelje tega lista. Johana Ferlic. Opomba uredništva: Oglasite se še kaj s kakim dopisom. ROJAKOM V JOHNSTOWN, PA-IN OKOLICI. V sredo 21. marca zvečer ob pol 8. uri začne se štiridnevni sv. mi-sijon v hrvaški cerkvi sv. lloka na osmi Ave. v Johnstown, Pa. in se konča v soboto večer dne 24. marca t. 1. Prvič bode tu v tej .naselbini za velikonoč slovenski duhovnik, zato je upati ,da se bodo rojaki v obilnem številu udeležiti tega sv. mi-sijona in opravili svojo velikonočno dolžnost. Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. ROJAKOM V CANONSBURG, PA. IN OKOLICI. Na Cvetno nedeljo zvečer, dne 1. aprila pride v cerkev sv. Pa-tricka v Canonsburg, Pa., slovenski duhovnik, da da priliko rojakom opraviti svojo velikonočno dolžnost in slišati božjo besedo v svoji miili materinščini. Rojaki, vabite se, da se v obilnem številu udeležite te pobožnosti. Vse natančneje se bode oznanilo na cvetno nedeljo pri pobožnosti. Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. Brooklyn, N. Y. Slovenska naselbina v Brookly-nu, X. Y. se prebuja Iz spanja k novemu življenju in stopa med druge delavne in zavedne slovenske naselbine. Odkar sc je začela slovenska služba božja, se število rojakov množi od nedelje do nedelje. Pevsko društvo "Danica" krepko napreduje pod spretnim vodstvom našega rabo r nega pevo- vodje g. Ignacija Ilude, "ki je vwor izvršil kakor običajno. Ta rojakjdobrega pevovodje. Društvo "Daje s svojim nastopom v resnici ne-;njea" j)(Kje prirediJo na veliko- prekosljiiv. Zatem smo cule krasno pesem "Domovina," katero je pela gdč. Anica Justinova. Občinstvo se ji ni za moglo prečuditi. da ima že tako fino i zve ž h an glas, dasiravno še tako mlada. To je bil drugi nastop naše Anice pri cerkvenih veselicah. Upamo, da nas bo tudi pri slični prireditvi še podpirala. Tej točki je sledila pesem "Zagorska," katero so pele Ka-ty Šubic, Annie Stalick, Alojzia Lužan in Ivanka Ferlic. Nastop teh starih deklic je bil naravnost očarljiv, kar se je videlo iz burnega aplavza in ploskanja od strani poslušalcev. Splošno se je želelo, da bi se to točko ponovilo, kar pa ni bilo mogoče radi pomanjkanja časa, ker je še sledila igra "100 goldinarjev nagrade." Tudi ta igra je bila izborno uprizorjena, za kar gre pohvala vsem igralcem ti so: Frank in Josip Gosar, Frank in Valentin Jugo-vic, Josip Jugovic in Mrs. Mary Keržišnik. Sedaj naj pa še izrečem najlepšo zahvalo Father Schiffrerju in rojaku Frank Plemel-u, ker sta se toliko trudila pri rojakih. Pevce je izučil g. Frank Plemel, igralce pa Rev. Schiffrer. Večina i-gralcev in igralk, kakor tudi pevcev je bilo rojenih tukaj v Ameriki ; pevci pa vsi tudi sodelujejo pri našem slovenskem cerkvenem zboru. Knocem še lepa hvala moškim, ki so nam pomagali na veseličpi večer. Zdaj naj pa še omenim društvo sv. Srca Marije št. 86 K. S. K. J., koje prav lepo napreduje bodisi že v ženskem ali otroškem oddel- nočno nedeljo svojo vstanovno veselico v cerkveni dvorani sv. Družino v Greenpoint na 21 Nassau Ave. ob 4. uri popoldne. Poleg pevskih in muzikaličnih točk priredilo bode društvo tudi šaljivo igro "Moč uniforme". Že sedaj opozarjamo rojake cele newyorske naselbine na to prireditev in upamo, da bode ta prireditev prekosila vse dosedanje naše prireditve. Društvo "Danica", kot naš društveni "Baby" zasluži gotovo vsega priznanja in pa tudi bodrila od vseh newyorskih Slovencev z obilno udeležbo. K. — Od dne 11. marca do 18. marca vršilo se bode v cerkvi Žalostne M. B. obnovljenje sv. mlsijona, ki se je lani zvrnil s tolikim vspehosu. Ves teden bodo posebne pobožnosti vsako jutro in vsak večer. Slep sv. misijona bode v nedeljo 18. marca in sicer bode zjutraj ob 8. uri sv. maša in skupno sv. obhajilo cele župnije in brooklvn-skih katol. društev. Ob 11. uri bo druga maša in misijonska pridiga, in slovesen sklep bode popoldne ob 4. uri. K. Nadloga skuša prijatelje. Posojilo se povračila veseli. Pajek išče strup, bučela pa med. Ni ga podjeda od hudega soseda. Kjer kuga razsaja, tam smrt raja. Mlad berač, star brez hlač. Klin klin izbije, sekira pa oba. Je dal Bog kravico. da tudi travico. prvi sloTentki apostolski misijonar in škof med laAwrir Ameriki. Spi.al Dr. LEON VONČINA. prodor bofo.loria v Ljubljani (Nadaljevanje). Tako je torej umrl mož prebla-ge čiste duše— mož ravnega srca, v kojem ni bilo ne ovinkov, ne zvijače; šel je v večni počitek mož neutrudne delavnosti, mnogega trpljenja, mnogih bridkosti in težav v vinogradu Gospodovem; zaspal je v Gospodu mož po volji božji, mož po Kristusovem duhu, v east in ljudem v zveličanje, zlasti svojim ljubljenim divjakom: njegova dela ga bodo vedno hvalila ter v slavnem, hvaležnem spominu hranila zlasti pri Indijanih v severnih krajih, kjer pačiva njegovo truplo, dokler ga ne v-zbudi trobeirtin glas." In takrat naj od svoje strani samo to še pristavimo — takrat se bo popolnoma uresničilo tisto tolaiivno upanje in hrepenenje, ki je vedno navdajalo preblagega apostola Indi-janov in je je 23 let pred svojo smrtjo kaj lepo in milo razodel z besedami: "Kolika tolažba, koliko preobilno plačilo, koliko nepopisno veselje bo moj delež sod-nji dan, ko me bodo obdajali nekateri, ali, kakor upam, prav za prav vsi ti moji dobri otroci v Kristusa, ter pred ostrim sodnikom pričevali: Le-ta je bil prvi, ki nam je oznanjeval tvojo besedo, nam razkladal usmiljenje, ki si ga ti po svojem Sinu »kazal ljudem, pripravil naša srca, da v te verujemo, ter jih je napolnil z ljubeznijo do tebe.". 1 SVETLA ZVEZDA NA SLOVSTVENEM NEBU kranjsko-slovenskem in očipve-in-dijanskem. (Spisal pok. prof. Jos. Marn.) Bilo je 1826 veliko sveto leto, katero se je obhajalo po Slovenskem slovesno, da malokatero tako. Popisovali in popevali so ga i-skreni duhovni pastirji n. pr. L. Dolinar, BI. Potočniik, J. Traven, V. Stanič in drugi. Tedaj se je prikazal na slovstvenem polju slovenskem tudi Baraga. Dal je na svetlo "Opominvanje cniga duhovnica pastirja na svoje ovčice v sredi svetiga leta", 182G, (pol ipole v Smerki, jn »zložil o njem "Dve duhovni pesmi", v katerih se sicer ni oziral na pravilno pevsko mero ali vnanjo slovniško obliko, temuč le na to, da v sveti gorečnosti vnema in povzdiga človeku srce. Vodnik je počival že v grobu; ali glasil se je Ravnikar; razlagal je slovenščino Metelko, in 1. 1825. pride na -svetlo njegovo jezikoslovno poslopje "Lehrgebiiude der slovenrscher Sprache," in koj je bilo znati, da so slovenski jeli pisati bolje in čisteje. Čuti je tudi, da si je po svetem letu mnogo o-poniogel pravd krščansko-katoli-ški duh, ki veje odslej po slovenskih pisanjih. Tisto leto, kedar je izrojHa 4'Čebelica" ter svetnim pesnikom kazati jela, kako naj se •poje slovenski, je prišla na dan: 1. Dušna Paša za kristjane, kte-ri žele v duhu in v resnici Boga moliti. Spisal Friderik Baraga, kaplan v Metliki. V Ljubljani, 1830. (Četrtega natiska 1. 1845 pri J. Blazniku šteje v 12. str. 545.) — Kakor se je bila prikupila vernim Slovencem J. Goimajerjeva "Sveta maša in kršansko premišljevanje za vsak dan meseca iz sv. pisma", ki se je.bila od 1. 1783. do 1826. natisnila šestnajstkrat; tako se je priljubila nad tudi Dušna paša, katera je bila 1.1854 razširjena že v več kakor 27.000 iztis-kih, in je prikazala še 1. 1858. na svetlo sedemkrat, v sedanjem pravopisu, v večji in manjši obliki. — V kratkem predgovoru opominja kristjana, da maj Boga moli v duhu in v resnici; v bukvah pa, ki so res, kar kaže njih ime, prava dušna hrana, mu k temu tudi pomaga. Vse je v njih prav prisrčno in pobožno: Česar je polno srce, rado iz ust grč — v besedo in pismo. To je spolnil Baraga. Raaun navadnih molitev ima v te^ knjigi precej natanko nauk o spovedi in o sv. obhajilu prav ljubo; razložen Očenaš spokornega kristjana in razloženo Češčenasimari jo; 12 lastnostij Jezusa Kristusa in 12 lastnosti Matere Božje, s pesmijo; 10 raznih litanij (o pokori, sladkem Imenu Jezusa, Kr. trpljenju, presv. H. T., presv. R. Krvi, La-vratanske, o «v. Jožefu, vseh svetnikih, za duše v vicah, pri umirajočih) ; nevarnosti, katerih naj se mladi ljudje varujejo; pripomo- čke, deviško čistost oh^niti. Plasti prisrčne stavil cerkve. Ker se je tod naselilo mnogo Čehov, se jc kmalu privadil njihovemu jeziku, tako da jfc precej dobro obvladal vsa stala svoja leta do smrt-. Proti koncu maja 1868 se jc odpovedal Novi Pragi in bil pozvan v nusto Wmuoiia, Minn. Tu je prevzel nemško eerkev sv. Jožefa, katero J? povečal, organiziral prvo poljsko župnijo sv. Stanislava in ji postavil cerkev ter več čusa osk;-boval tudi angleško župtii:o sv Tpmaža, kateri je sezidal lepo gotsko cerkev, ki še zdaj tilnži kot stoli ca winonske škofije. Ko? u-pravitelj poljske župnije se jc naučil tudi poljskega jezika. Zr. en mestnih župnij je pa oskrbovnl tudi ves Winona county v. mnogimi misijonskimi postajami, kakor Rollingstone, St. Charles, Elba, Wilson, Hart, Louistown in Stock-ton.V prvih štirih krajih je zgradil cerkve. Meseca junija 1876 ji bil poklican v Shakopee, kjer je ostal deset let. Dovršil je sedanjo prostorno in krasno cerkev sv. Marka in leta 1883 postavil lepo šolsko poslopje in hišo za šolske sestre. P.rikupil je toliko zemlji šča, da je župnija dobila v posest ves sedanji takozvarni "church block". Upravljal je prvi dve leri tudi ondotno irsko cerkev Device Marije. Koncem maja 1886 je spremljal kot teolog Škofa Ire-landa k prvemu provincijalnem i zboru v Milwaukee, Wis. Vrnivši se v Minnesoto meseca junija, še je na škofovo željo podal v S' Paul, kjer je ustanovil župnijo sv. Matevža in sezidal cerkev, šolo in župnišče. Tu se mu je pa po več kot triletnem delovanju zaradi neprestanih naporov zdravje tako zrahljalo, da je nevarno Obolel in bil tako prisiljen proti koncu septembra 1889 odpovedati se tej župniji. Nadškof mu je dal dopu-*t, da se pozdravi in okrepi. Potoval je v Rim, obiskal domovino, pod čemur je on razumel Slovenijo; bil je tudi v Woerishofenu ter se junjia 1890 zopet vrnil v St. Paul in ostal še dobrega pol leta pri nadškofu. Nato je bil poslan v New Ulm, kjer je župnik p val od 1. januarja 1890 do jeseni 1. 1S92. nakar je prevzel župnijo Glencoe hi jo oskrboval pet let, od 1. 1892 da 1897. To je bil edini km j. v katerem je bila župnija toliko urejena, da mu ni bilo ničesar treba zidati. Drugod je moral povsod trdo delati in zraven vseh drugih skrbi staviti še cerkve, šole in žu-pnišča. Od tam se je 1. 1897 podal v Sleepy Eye, kjer je neumorno deloval naslednja tri leta, dokler se ni 19. marca 1900 zopet vrnil v Shakopee. Tam je naslednjih 17 let pastiroval kot nepremakljivi župnik in dekan.. Mnogo let j- bil tudi škofov svetnik. Meseca maja ga je papež Pij IX. imenoval svojim hišnim pre-latom in mu podelil naslov Moa>i-gnor. Invenstituro je v navzočnosti velike množice duhovniko; in ljudstva izvršil st. paulski nadškof John Ireland dne 24. julija i. 1. v shakopeeski župni cerkvi. V pondeljek 15. februarja 1916 je praznoval petdesetletnico mačni-štva. Slovesnosti so sc udeležili nadškof Ireland, škof Tr&Uec in velika množica duhovnikov in vernikov iz bližnjih ter dalnjih krajev. Slavnostni govor je imel nadškof Ireland, ki je v zgovornih besedah opisal brezštevilne zasluge monsignorovega dolgega življenja. Par dni pred to slavnostjo je starček padel po stopnicah in se močno pretresel, tako da je moral več dni prebiti v postelji in se torej ni mOgel osebno udeležiti svojega slavlja. Vendar pa je kinalu zopet okreval in bil spet krepkega zdravja skoraj do svoje smrti. Kakor ic v zadnji številki tega lista poročano pa je pred kratkim obolel in dne 20. februarja t. 1. nenadoma mirno in vdano v voljo božjo izročil svojo plemenito dušo v roke Stvarniku. Pokopan jc bil dne 23. februarja v Shakopee, Minn.; kjer je zvesto pastiroval več kot podovioo svojega življen ja v Ameriki. Bil le eden izmed tistih malo duhovnikov, ki so delovali dalje kot pol stoletja neprestano v Minnesoti. Z njegovo smrtjo sc je število teh pionirjev skrčilo na tri: nadškofa Irelanda, škofa Trobec in nionsi^nora Bu-ha. Monsignor Plut se je v prejšnjih letih zelo zanimal za katoliška društva. Bil je n'. pr. eden izmed ustanoviteljev Nemške rim-sko-katoliške podporne družbe, ki se dandanes kot mogačno drevo razširja čez vso Ameriko. Poleg tega je bil tudi eden izmed ustanoviteljev znanega lista " Wanderer ja". Ves čas se je zanimal tudi za slovensko slovstvo ter bjl, naročen na razne naše liste fcv čfLso-pise, da ne pozabi svojega materinega jezika, katerega je imel priliko le tako redko govoriti. Kljub temu pa nikdar ni zatajil svojega naroda, ampak je bil do smrti povsod, tudi med tujci, znan kot Slovenec. Bil je silno dobrega srca m je vedno in povsod rad pomagal, kjer je bilo pomoči potreba. Pisatelj teh vrstic je pri njem prebil svoje počitnice 1. 1907, za kar je bil in bo velikodušnemu starčku do smrti hvaležen, kajti ko ni imel skoro da nobenega znanca tost ran atlantskega ocoa-na ,se ga je on usmilil in ga sprejel pod svojo gostoljubno streho in ravnal z njim kot s svojim lastnim bratom. Zato sva si bil a seveda iskrena prijatelja do smrti. Kadar ga je pot privedla skozi O-maho, sc je vedno oglasil pri meni in rad tu ostal včasih po več dni, da sva se pogovorila o starih časih, o katerih je mož vedel povedati toliko zanimivega. Bil je jako visoke in krepke rasti, pravi orjak in v njegovih mladih letih jc -njegova inipozantna postava povzročila vseobčno pozornost po miimesotskih prerijah. In d asi je prestal toliko m tako neznosnih naporov tekom svojega dolgega življenja, vendar se mu postava ni skoro prav nič upognila pod težko pezo let. PH skoraj nikdar nič ni ki je bil tudi sicer jako reden v svojih navadah. Spat je šel vsak večer ob desetih, a jc bil pa zjutraj ob 5. uri redno vsak dan že zopet po koncu, nakar se jc vsedel v svoj stol in opravil svojo jutranjo molitev in meditacijo. To jc bilo vsak dart brez razločka, v petek In svetek! lu kako je bil tudi vedno vesten v svojih drugih stanovskih dolžnostih! Pogosto je trpel radi revmatizma, a če je kdo prišel k njemu po opravku, je bil vedno pripravljen sprejeti ga z odprtimi rokami, pa če se je še tako slabo počutil. Jadikoval nikdar ni nad svojimi težavami; če je kdaj kaj potožil kakemu svojih prijateljev, je to opravil z eno ali dvema besedama, pa je bila stvar pri kraju. Jaz sem ga še izza svojih dijaških let vedno smatral za vzor duhovinika. In kako vesten jc bil tudi pri daritvi svete maše. Ves čas od petih zjutraj pa do osmih, ko je navadno čital sveto mašo, je bil le priprava iza presveto daritev. In po sveti maši so ga zahvalne molitve zopet vzele najmanj še pol ure, preden je prišel v hišo k zajutrku. Sploh lahko z mimo vestjo trdim, da je bilo celo njegovo življenje ena sama dolga priprava na ta zadnji poziv svojega ^jrarnika, s katerim se je zdaj na-posjed zaključilo njegovo vsestransko delavno življenje. Za trdno pa upam, da ga bo njegov Od-resenik in Mojster »kateremu je tu na zemlji služil tako vdano in zvesto, tisočero poplačal za vse njegove nebrojne žrtve gori nad zvezdami, kjer Njegova slava sije brez oblaka; oko ni videlo, ušesa niso slišala, ki izvoljene tam čaka. Z njim je kruta smrt zopet iztrgala sotrpina iz naših vrst, ali ftasi moža ni več, bo pa njegov spomin ostal svet med vsemi; ki so ga poznali in ki cenijo kreposti, katere so pokojnega zlatoraašnika dičile v toliki meri. Naj v m. p.! Čas zaceli vse rane. Kdor beži, na zdravi koži leži. Ko denar poide, pamet pride. Ni vse za vse. Obleka ne stori moža. zaboj najboljše piv« "OLD LAGER" katero isddijt Citizens Brewing Co t Joliet, III. North Collins Street. M PkMMi 172. J POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DRŽAV. Ustaaovl|ena leta 1867 NaelfonaUzlrana J leta 1864 S Denarne pošiljatve v Avatrijo in Nemčijo po brezžičnem brzojavu. Vsled udobnosti in koristi sa naže avstrijske - l^^^VT* iTv no, da so lahko z našim posredov^em odprem d.na, P« prepričati. , evropske države; sedaj se nam je pa *e posreifloTda'ss'^Wk^že^ strelske jarke in »kope" po breste* """^Obrnite se že sedaj na na. in boste postrežem točno, solidno in v popolno sadovolj- •^ta. Italero |e teču pwlreib. »vrti**: Skop« aad iI»M FIRST NATIONSBANK I & leto« ••••••••••• .$0.60 ..................$1.00 o..............$1.60 OFFICIAL ORGAN of the BRAND CARNIOLLAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA Issued every Wednesday. Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. :-if--s- OFFICE: 1981 West 22nd Piece, Chicafo, 111. Phone: Canal 2487. Subscription rate: For Members, per year.......$0.60 For Nonmembers ...........$1.00 For Foreign Countries........$1.60 Delajte za otroški oddelek K. S. K. Jednote! Kdo bi si bil mislil pred letom dni, da bo štela K. S. K. J. dne)(l. marca 1917 2090 (dvatisočdfpetdeset) mladih članov iti članic v svojem novem otroškem oddelku. In vendar je teiim resnica. Kakor nam glavni tajnik poroča, je razpisal letos z dnem 1. marea na 2090 otrok potrebni asesment. Ali nismo lahko veseli, zadovoljni iu ponosni na tako lep uspeh. Tekom 9 mesecev, ali od 1. junija 1. 1916 je pristopilo v ta oddelek nad 2000 ot$ok naših članov v starosti od 1 do 16 leta. Res samemu Bogu moramo biti hvaležni, da je to naše prekoristno delo tako blagcslo-vil. Naša K. S. K. J. ima torej lepo krdelo mladih rezervistov ali pripravnikov, ki bodo čez čas gotovo postali redni člani te Jednote. Dosti izhied teh so že v starosti okrog 16 let in bedo že letos prestopili k številni trumi rednih članov. Kakor smo posneli iz zadnjega polletnega računa našega glavnega tajnika, so imeli otroci v svojem skladu dne 31. decembra 1916 že tudi lepo svoto $2137.28. Ravno z istim dnem je bilo zavarovanih 1859 otrok, torej je na novo pristopilo letos meseca januarja m februarja nič manj kot 231 o-trok. -- Ljubi Bog je pa tudi čuval to našo mlado ali nedolžno armado s tem, da je poklical k Sebi od 14. septembra 1916 do 21. januarja 1917 samo tri člane tega oddelka in sicer: Dne 14. septembra 1916 je umrl leto in pol stari Lovrenc Železni-pril k Jed. 1. junija 1916; bil je član društva sv. Jožefa v Forest City, Pa. Drugi, ki je dne 9. decembra 1916 umrl je bil Anton Zupančič, tudi član gori navedenega društva ; rojen je bil 10. julija 1913; pristopil k Jednoti dne 1. junija 1916. Zadnji, ali doslej tretji, je umrl dne 21. januarja 1917, John Primožič, član društva sv. Cirila in Metoda štev. 144 Sheboygan, Wis. | BM Co. izpiae&is. ^ Pokojni Anjon Zupančič še ne 4 leta star, je bil 28 tednov član v otroškem oddelku. Vplačal je vsega skupaj samo $1.65. Njegovi statriši so dobiii tudi $100.00 po-smrtnine med tem ko bi jim izplačala gorinavedena zavarovalna družba samo $28.00 in bi. morali stariši tekom 28 tednov izročiti tej družbi $2.80. Stariši tega pok. dečka so vplačali pri naši Jednoti za $1.15 manj kot bi bili morali gornji družbi, pa so dobili $72.00 več posmrtni ne. Tretji pokojni član tega oddelka, 2 letni John Primožič je bH 14 tednov član nase Jednote. V tem času so stariši vplačali zanj samo $1.20, pa so dobili $100.00 posmrtni ne. Gornja družba bi bila izpla čala za ta slučaj smrti le .$20.00 in bi se ji moralo 20c več vplačati, kot pa naSi Jednoti Naj torej sleherni neverni Tomaž, ki ne veruje v otroški oddelek K. S. K. J. vzame svinčnik v| roke, ter naj izračuna: kje je boljše in ■ cenejše imeti zavarovane svoje otroke? Ali pri raznih ju- so tako Zamotana zgodovinski gordonski vozel. Napredno anjeriško ljudstvo, broječe nad 100 milionov duš je je šele tekom zadnjih desetletij spoznalo kaj je pravzaprav mir. Vsled tega obsoja skoro sleherni miroljubni Američan rabo orožja v vojni, vse to se vrši iz strahu pred zopetno vojno. Je pač ničkaj vročekrvnitoov tukaj, ki bi radi že danes zanetili vojno grmado, ti so pa ali neizkušeni, ali so pa prijatelji kapitalistov, katerim bi vojna donašala ogromne dobičke. Kakor pa iz številnih protestov, prošenj iai resolucij od strani a-meriškega ljudstva razvidno, moramo povdarjati, da ameriško ljudstvo v obče nfc želi vojne 2 Nemčijo. Teh besed nismo napisali iz morebitne simpatije do Nemčije, ampak na podlagi javne ljudske sodbe. Govori se, da je Avstrija napovedala 1. 1914 Srbiji vojno vded umora sauno dveh oseb. Nemčija je od onega časa povrzočila Ahirt na morju že več kot 150 ameriškim podanikom s tem, da je ukazala pbveljnikom nemških sutbmarink pojasniti i«[ne bo na noben način prva začela. Nemčija pričakuje odločilnega in prvega vojnega koraka od strani Združ. držav. Čeravno naj bi se po želji predsednika zanaprej vse ameriške potniške in tovorne parnike oborožilo, bi tega Nemčija še ne smatrala za napoved vojne; ali čeravno bi spromljevale ame riŠke potniške parnike tudi ameriške bojne ladje. Nemčija bi sledila svoji obljubi s tem, da bi potopila brez svarila vse te parnike, ki bi prišli v bližino podmorskega submarmskega okrožja. Kar se pa tiče najnovejšega škandala, ki ga je uprizorila Nemčija naši vladi, je pa za danes še težko govoriti ali rešiti to vpra šanje, kake korake bodo tozadevno v«Washingtonu nastopili. Dal, Bog, da bi se cela zadeva mirnim potom in brez prelhanja človeške krvi rešila! č^vskih zavarovalnih družbah, a- .potopiti razne parnike, na katerih Ij pri domači slovenski podporni organizaciji. Kdor ne veruje tem našim trditvam, naj le vpraša kakšnega agenta, te adi one zavarovalne družbe, koliko izplača ista po preteku 3 mesecev od pristopa. Sploh ni potreba poprašati tega. Na vsakem takih zavarovalnih certifikatov je vidno tiskana tabeliea glede izplačila posmrfcnine. Dragi nam oče in mati, član ali članica naše K. S. K. J.! Ali i-mate že tudi vi svojega sinčka ali hčerko (sine ali hčerke) zavarovane v otroškem oddelku K. S. K. J.? Prečrtajte dobrota današnji članek in pomislite, kako po ceni lahko zavarujete svojo deco v tem oddelku. Asesmenti so tako nizki, da ni vredno vpeštevanja. Pristop' za vsakega otfoka znaša samo 50c, za vplačilno knjižico se vplača 15e redno na mesec pa samo po 10c (deset centov). To velja za otroka naj si 'bo star že 1. leto ali pa 15 let. Odločite se tudi vi in vpišite vse svoje Otroke že pri prvi to bo 16. leto in to bo tudi v korist naši K. S. K. Jednoti. Za bornih 10c na mesec ne boste šli beračit. Drugim zavarovalnim družbam mora vaša žena plačevati po 10c na teden ali 40—50c mesečno. Če rzos-tanete le en teden z vplačevanjem pri tuji zavarovalni družbi, ne dobite centa za pogrebne stroške v slučaju smrti otroka. Pri nas se pa plača samo 10 (deset) centov za ves .mesec in ste brez skrbi glede tega. Ali ni boljša večja po&nir-tnina z manjišim asesmentom, ka kor pa manjša pesmrtnina z večjim asesnientoui Sveta dolžnost vsakega zakonskega očeta in matere, ki so zavarovani pri naši Jednoti je, da da vpisati vse svoje zdrave otroke v ta oddelek. Trdno smo prepričani, če bi dali vsi očetje in matere svojo deco zavarovati v našem otroškem oddelku, bi imeli danes lahko že nad 5000 mladih članov ali naraščaja. Stopite torej na noge! Prijavite imena vaših otrok društvenemu tajniku že aa prvi seji; čez 3 mesece zatem pa nehajte plačevati Rojen ji bil dne 28. julija 1915; k j raanim tujim zavarovalnim druž- Jednoti je pristopil dne 9. oktobra 1916. Prvi je spadal torej k naši Jednoti 15 tednov, drugi 28 tednov, slednji pa 14 tednov. Starišem teh pokojnih otrok se je redno izplačalo za pogrebne stroške po $100 (sto) kar jim je prišlo v težkih u-rah gotovo k dobrem. Za danes hočemo navesti tukaj slučaje, ali primero, koliko bi do-bili*ti stariši posmrtnine ali za pogrebne stroške, če bi imeli n. pr. svoje pok. otroke zavarovane pri kaki tuji zavarovalninski družbi. Vsa ta navajanja in dejstva lahko \ dokažemo črno na belem. Pred nami leži zavarovalni certifikat znane in velike Prudential Life Insurance Co. Na tem certifikatu je označeno, da se plačuje ' za 2 leti (bližnja starost) starega otroka v slučaju smrti samo $20.00 če je bil dotični otrok več kot 3 mesece zavarovan. LoVrenc Žele-znikar, še ne 2 leti star, je ibil torej 15 tednov pri naši Jednoti J med tem časom je vplačal v ta sklad $1.20 skupaj; pri oni tuji bani, kar bo v vašo lastno korist. Sobrate tajnike ki tajnice naših krajevnih društev opozarjamo, da naj pri prihodnji seji ta članek prečitajo navzočim sobratom ali sestram, ali naj pa članstvo še posebej opozore na te vrstice. HKimo torej na delo za dobro stvar naše Jednote. Ni enega slo-ve^hskega otroka el^na ali članice naše Jednote naj bi ne manjkalo v tem oddelku. Skušajmo sedanje število otroškega oddelka do meseca avgusta t. 1. do prihodnje konvencije podvojiti, da bo tedaj naš glavni tajnik z veselim srcem naznanil delegatom: "Sedaj imamo že čez 4000 otrok v tem oddelku!" V to popiozi Bog, in pa vaša dobra in trdna volja! * Uredništvo "Glasila K. K. J." Pereče vprašanje. Dandanes se bavi skoro vse a-meriško časopisje, bodisi že tiskano v tem, ali onem jeziku s perečimi vprašanji: Kako bo iztekel so se vozili tudi neutralni Ameri-kanei. In vendar do danes se niso Združene države napovedale Nemčiji vojne. Dasiravno imajo tudi Američani že veliko vojilih žrtev na morju, pa zaradi teh 150 Naturalizaeijske postave in določbe. (Nadaljevanje.) • RAZNA NAVODILA GLEDE DRŽAVLJ. PROŠENJ. (Department za delo. — Urad tajnika.) (Washington, D. C. 19. dee. 1914.) 1.) Od 26. septembra 1906 se daje pravico naturaliziranja sod-nijam raznih držav, ki so za to pooblaščene na podlagi tozadevnih oseb nočejo pritegniti v vojno dojP^tav in ki imajo svojega klerka 100 milijonov broječega svojega ljudstva. Nedavno smo čitali v nekem večjem ameriškem listu kritiko in tozadevno sodbo o ameriških vojnih žrtvah. Vsak Američan, bodisi že moški, ženska ali o-trok, ki se v tem kritičnem času poda preko morja v sovražno vodovje, se igra s smrtjo ali'» svojim življenjem. Slehernemu so znane posledice in nevarnosti tor-pednih čolnov. Čemu se igrati torej z ognjem in nevarnostjo? Ce bcŠ prostovoljno vtaknil rokov in svoj uradni pečat. Kako dolgb je veljaven prvi papir? 2.) IČakor v drugi vršil vsakega prvega papirja označeno: (Invalid for all purposes seven years after the date hereof) Neveljavno za vsakojake namene 7 (sedem) | let po izdariju (datumu) je torej vsak prvi papir veljaven samo 7 let. Do meseca avgusta 1916 je bila že v veljavi postavna določba, da so ibili pred 27. septembrom 1906 vzeti prvi papirji še dobri; to ■ A _^B (Application for certificate of arrival.) V vseh slučajih, kjer so prišli inozemci v to deželo po 29. juniju 1906 se mora dotičnikom izročiti "Prošnjo za potrdilo o prihodu". Oblika -tiskovine. 2226 ne pa oblike tiskovine št. 2214? to velja tedaj, ko se dela prošnjo za drugi drŽavi j. papir. Ta listma, ali ta prošnja že zavzema vse podatke/ katere se zahteva pri naturalizaciji. To prošnjo naj se skrbno izpiše, ali izpolne . ter skupno s prvim papirjem odpošlje po pošti natural izac i jskemu komisarju v Washington, D. C. Tekom nekaj dni se bo v uradu tega komisarja izdelalo potrebno uradno potrdilo o prihodu prosilca v Združene države in se bo isto potrdilo poslalo naravnost na ono sodni jo, kjer je dotičnik vložil prošnjo za drugi papir. (Oblika, tiskovine št. 526 ali 526a.) Pred no ne dospe to uradno potrdilo v roke sodnijske-ga klerka, ne sme izdelati prošnje za naturalizacijo. a tem potrdilu bo označena tudi ona zaporedna uradna številka, katero naj sodni jski klerk vpiše na prošnjo za nu, slednjič je pa zdrknilo niateri-naturalizacijo. ^ ^ Tiskovine za £rvi papir. > -i y 6.) Prošnje za pivi papir so izdelane v zvezkih po 50 listov vezano, (oblika 2202) po 150 listov (oblika 2202A) ali po 250 listov oblika 2202B) in naj sodnija iste dobro hrani ter označuje z zapo-vednimi številkami. K temu se mora uporabljati še obliko štev. 2203 kuplikat hi friplikat. Tripli-kat se izroči prosilcu, duplikat se naj odpošlje glavnemu naturali-zacijskemu uradu, original naj pa hrani sodnija. Vsaka knjiga ima tudi pridejan iinenrk v abecednem redu. je pa zdrknilo roateri-telo v razburkane morske valove ker se je čoln nagnil; pri tem je padla tudi junaška hči v vodo in utonila. Jg v Nemogoče je popisati" smrtno borbo in trpljenje katero sta prestali ti dve ženski pri tej katastrofi. Junaška Mies Elizabeta Hoy je sedela na pol oblečena poleg svoje priletne matere v rešilnem čolnu katerega so morski valovi metali kot orehovo lupino. Oni večer je bilo izvanredno mraz. Visoki ledeni vali so napolnili čoln že tako globoko, da sta sedeli nesrečni-ci popolnoma premočeni in do kolen v vodi. Hčerka je skušala neprestano potolažiti svojo mater, da naj vzdrži' in potrpi, ker se pričakuje rešitve; vendar rešitev ni došla pravočasno. Father Sargent je pripovedoval še o drugem ganljivem prizoru povodom potopa "Laconije" in sicer: \ " V našem rešilnem čolnu je prvi umrl neki W. Irvine Robinson iz Toronto, Kanada, ko smo njegovo truplo vrgli v morje, se je jelo valov je vedno 'bolj in l>olj dvigati; v takem smrtnem strahu smo se premikali sem in tja s čolnom, skoro do vrha napoljnenim gorečo peč, se boš gotovo opekel in, ^^ je pa vrhovno ..vcano W)_ si bcš sani kriv l>olečine ali i/gu-ibe roke. Zares, preveč si%nekateri Američani upajo; to so pa po večini sami kapitalisti in bogateli. Da bi bil kak priprost delavec u-topljen na "Lusitaniji.' ali "Ln- mesečni seji; to bo vam v korist, j-oniji' — še nismo culi. Kdor lju-i otroku v korist, ko dopolnifbi mir in varnost naj ostane lepo doma v sedanjem kritičnem čnsu. Vlada Združenih držav naj bi v prvi vrsti svarila ljudstvo, da naj ostane sedaj tukaj, če nima res že kakega posebnega opravka r9.000 tresljajev ravno oni dobri, ki bi jih smel tir j-; za vijolično. Izračunali so tudi hi-primerneje imenovati u jagnjeta trost svetlobnih tresljajev; od-100 med drugo čredo. „ , > —400 triljonov tresljaje v 1 se- e.) Vprašajte slednjič še dežel- kundi vročino j 440 tril- sko gosposko, zlasti sodniki, in izvedeli boste, da imajo največ sitnega posla « onimi, ki ne izpeljujejo šeste zapovedi: največ hiido-delnikov po ječah je takih, ki jih je poleg drugih hudobi tudi ta pripravila v ječo. jonov tresljajev, v 1 sekundi proizvaja na razgretem predmeta r-dečo barvo; 500 triljonov poma-raličasto, 532 triljonov zeleno, o5K) triljonov svetloaiodro, 691 triljonov temno modro in 789 triljonov \ijolčasto barvo. Hitrost svetlobe ti ^^^^ v -*k"Hdi je okrog 1S6.000 ^ v1" J71)°1d,,U- milj; število tresljajev v eni se- kundi za vijolično barvo pa 789 no bo tudi, ako vprašate še zdrav nike in predstojnike bolnišnic: leti šele vam bodo znali popisati in dopovedovati, kolika sreča je čista nedolžnost, kam da privede nasprotna ipregreha. — Celo kr- triljoliov tresljajev. Svetloba torej naredi velikanski korak v eni sekundi, v resnici pa stopica in naredi 78!) triljonov tresljajev za vijolčno barvo. Kdo je »a razue vniki in visličarji bi znali poučno, barve izra^lllia,' dol{?ost svetlobnih govoriti o tem. , Sploh z nobeno stvarjo se dobro j tovo ne, ker ti možje, *ki se vsilju-najgrše ostudnosti, vendar ne uio-jillle tako hitro in stalno ne zapra-l jejo ljudstvu za voditelje, tega ne rejo prikriti prvotnega čuvtova, ~ tftt ki ga jim je Stvarnik položil v srce, pa so ga že davno izkušali za.bi kakor Je-to. Če je grešnik I po Bogu, sv. pismu, svetnikih, je- storil še tako cjstro pokoro: Bog zuitih, če bi se oni učili potrebnil mu je že davno odpustil, — še po smrti, ko bodo njegove koičice prekopane, se bode dobrohotni hvali rajnika pridevela neljuba o potopiti, le da ga niso mogli popolnoma. t b). Vprašajte poštene stariše, kakšni otroci so jim najljubši! a-li ne »čisti in nedolžni? Kdaj se prava krščanska mati, mati poštene stare slovenske korenine, začne najbritkeje jokati nad svojim otrokom? O, ne takrat, ko ima v prvi ljiladosti toliko truda z njim, da ga prav oskrbi in utolaži, ko mora mnogo noči prebdeti poleg njega, pogostokrat pomoči vsajati zaradi njegiu tudi ne takrat, ko ji otrok telesno zboli ;ampak takrat se ji ulijejo gorke solze, ko je izvedela, da njen otrok zapravil nedolžnost, in ne more se utola-žiti, dokler ga še vidi na napačni poti. iSv. Ambrož je pač dobro poznal srce blage krščanske matere, zato pravi: "Devica jc dar nebeški, slava in veselje starišev." c.) Vprašajte gospodarje in gospodinje v pošteni hiši: kakšnih poslov si iščejo? kakšnih pa se najbolj boje? Res,^la so jim zoprni nevedni, leni in nezvesti; toda lenih se ne naveličajo priganjati iu nevednih učiti, tudi z nezvestimi imajo še kaj časa potrpljenje in zaklepajo pred njimi hrame: a ko pa izvedo, da njih posli nimajo šeste zapovedi v čis lih, jih odpravijo oil hise. Kajti od tistega dne, ko vedoma kaj takega trpijo pod svojo -streho, neha njihova hiša biti dobra in po-j štfcna hiša. In če imajo otroke, pa bi trpeli taiko pohujšanje v hiši, bili bi še hujši kot morilci. valčkov? Naši svol»odomiselci go- vi kakor z nečistostjo. Vsako dru- j znajo; potem pa tudi nimajo ea-go napako svet laže in hitro j>o- sa; ker kdo naj bi potem udrihal ved? N«prestajio trdijo, da v Boga in sv. pismo verujejo samo zabiti verniki, nihče pa, ki je tako študiran, kakor so sam:; toda zgo- pazka: "To bi bil izvrsten člove«k, dovinska dejstva nas uče drugače. ko bi le tega ne bilo." Nasproti pa vse hvali in čisla čistega in nedolžnega človeka. In kaj bi ga tudi ne? »Saj ravno v čistosti se pokaže vsa častitljivost hi vrednost človekova. Kolikor čistejši je .toliko lepše se mu razvijajo duševne in telesne moči. — a.) Čistost ohrani umu jasnost in bistrost ter močno utrjuje spomin. Zato imenuje sv. Cerkev Marijo prečisto Devico — "sedež modrosti", in sv. Pavel piše, da "duhovni človek vse presojuje". Sv. Je-ronim pravi o nedolžnem sv. Janezu, da je na bregu Tiberjjskega jezera prvi zagledal Jezusd, in, in pristavi hvalilo opazko, da samo deviški spozna Deviškega in pravi Petru: "Gospod je!" In ravno sv.j ^^^^^^ Janez se je med apostoli najviše j ličana! Toda kdo je imel več v Fraunliofer je bil veren katoličan in navzlic temu je znal to izračunati in je obogatil fiziko z e-polialnimi iznajdbami: Frannho-ferjeve črte solčnega skeptra so svetovno znane. Ko mu je bilo 40 let, napadla ga je mučna in neozdravljiva bolezen; svoje trpljenje je prevašal kakor pravi kristjan brez pritožb in udan v božjo voljo, ki ga je, kakor je lvkel iz ničiče vzbudila v življenje. Bil je zvesti sin katoliške cerkve in celo onim, katere je povabil v svojo hišo. ni dai mesenih jedil ob zapovedanih ]x>stnih dneh. Svol>odomiselci, vidim vas, kako zauičljivo pomiljujete lije-goVo vernost — razumnišlvo pa ceni iznajdbe tega vernega kato- V cvetju'nedolžnosti sladko prepeva slovensko dekle. č.) Vprašajte vestne učitelje in vzgojitelje; kedaj so v resnici veseli svojih učencev? ali ne takrat, ko vidijo, da jim iz zdravega lica in milega oeesa odseva rajska nedoižnost ! in kateri dan so najbolj užaljeni? ali mar takrat, ko so o-troci nepokojni, da jih morajo pogostokrat opominjati in straliovati? ali takrat, ko so zunaj šole preveč poskočni? ali če svoje naloge niso spisali in na vprašanje niso znali odgovoriti? Ne, takrat potr-pijo laže, ampak takrat jim krvavi užaljeno srce, ko izvedo, da jc med ljubo, njim izročeno mladino nesrečnež, ki mu- šesta zapoved ni več sveta in njegovo srce ne več nedolžno! In če vzgojitelja to žalostno prepričanje nič ne skrbi, nič ne peče, se pač ne more več •prištevati vestnim vzgojiteljem. Saj v tem obstoji glavni del vse krščanske vzgoje, v tem se najbolj pokaže vzgojiteljev umetnost pospel v spoznanju skrivnosti božjih, zato se primerja orlu; in sv. Pavel, ki mu je bilo toliko za deviško čistost, je največji učenik sv. Cerkve. Sv. Frančišek Šaleški, sv. Tomaž Akvinski, oba presvetli zvezdi na obaiebju sv. katoliške Cerkve, sta v mladosti junaško branila svoj največji zaklad, — odločno sta zapodila osebo, katera se je bila drznila zanke staviti njuni čistosti. Pa ko bi hotel naštevati zglede nedolžnih učenjakov, ne pridem do kraja. — b.) Sv. čistost daje naši volji pravo moč za junaška dela. Kako se sla-že stoletja Juditina slavna zmaga! Kako pogumne so bile device mu-čenice v prvih stoletjih, pa tudi v poznejših časih krščanstva, imamo brez števila vzgledov deviškega junaštva! Kako pa oslab^ voljo nasprotna pregreha, kaže že ime, ke»r se večkrat naravnost imenuje mehkužnost. c.) Čistost blaži čuv-stva. Koliko nepopisljivo vzvišeno veselje je občutila Devica Marija, ko je zapela prekrasno pesem "Magnificant"; koliko plemenita sočutnošt je prešinjala njena ločitev na zadnjo uro! Plemenitost in rajski mir deviškega srca se že razodeva človeku v o-brazu, odseva iz čistega očesa in razodeva se v vsem obnašanju. Zato trdi sv. Krizostom, da so čisti ljudje podobni angelom: Angelo-va čistost je veselejša, a človekova močnejša. (Dalje prihodnjič.) glavi: ali Vi ali pa katoliški Fraunliofer? Da, da. med najslavnejšimi učenjaki najdemo naše verne može. Pa preidimo zopet k svetlobnim žarkom. Svetlobni žarki,se drže stalnih zakonov, ravnajo se jh> matematiki kakor ila bi razumeli višje računstvo. Kdo je matematik ali računar, ki je dal svetlobi stalne zakone, katerih se drži v vesoljnem prostpru? Ali porečeš, da je bila svetloba zmerom tu, in da so ti zakoni večni m večna števila hitrosti? Toda., — da rečem poljudno — če odpreš elektriko ali prižge« plin ali narediš ogenj, svetloba, ki jo narediš, vendar ni bila zmeroiji; vendar se pa tudi ta svetloba ravna po taistih zakonih in taistih številkah kakor solnčna svetloba. Kvol>o«loniiscle ti poreče, da »e to naravni zakoni, ki si jih je narava sama dala in hoče s tem utajiti stvarnika narave in naravi dati čast, ki gre Večnemu; naravo hoče obožavati mesto Boga, njegovega stvarnika. Slepa, mrtva narava ali rudnine ne morejo misliti, presojati in računati kakor pa matematik, razumno bitje. Slepa m mrtva rudnina naj bi bila dala tako stalne zakone in števila?!? Vsi slovenski svobodomiselci skupaj ne morete matematično razložiti postanka notranje mavrice; — ne znate tega z vsemi svojimi živimi in prosvitljenimi možgani. Slepa in mrtva ruda ali narava pa naj bi to -. 1 m 1 11|.|| I ■ 'i svo-obračate. da sa-v Boga an ga časte! Ali je bedak Newton, eegar razumu se do tal klanja brezverstvo in svabodujaitvo? Kaj so barve? Rekel sem, da je bfla barva spojina »edem barv. Svetlobni valčki gredo počasneje skoz gostejSo, tvarino, predmet pa, na katerega gredo počasneje skoz gostejše lomijo, jih odbije na tvoje o®». To je tako-te: svetloba, ki psa* -ia predmet, se razdeli v dva. odoniiselci, ki niso še storili drugega, kakor grdili Boga m vse, kar je ljubo in sveto praktičnemu kristjanu? Dragi čitatelj; ne zmeni se, če te take vrate ljudje napadajo v sVojih časopisih; za te bi bila na j-grša sramota, ko bi te hvalili ljudje, ki so že sto iii stokrat prokle-li Boga, Kristusa in krščanstvo. Slava ti, če te napadajo! Resnicoljub. lki pu-!> do ^^^^^^^^^ Mrs. Mahnke je živela tu v Združenih državah 10 let ; njen %nož je bil'tako vnet domoljub, da ni v tem Času hotel voeti ameriškega državlj. papirja; vsled tega je bila njegova žena v takem strahu, kakor ze zgoraj omenjeno. Umor v sodnijski dvorani. Dne 28. februarja"t. 1 «ta stala pred okrajnim sodiščem v Davidson, Tenn., farmarja E. G. Tompkins in "William Hofstetter iz naselbine Donelson. Prvi farmar je tožil Hofetetterja, da je zasledoval njegovo ženo; sodnija je Tomp-kinsu dovolila ločitev ta koma. Zatem je pa tožil ločeni soprog Hofstefcterja in njegove sorodnike za $50.000 odškodnine vsled kalitve družinskega miru, ker so se le-ti po njegovi sodbi napram njemu zarotili. Ta obravnava je bila pa preložena dne 28. febr. Ko se je obravnavo prestavilo je potegnil Tompkins'samokres iz žepa in je ustrelil do smrti svojega tekmeca Hofstetterja v trebuh; z drugim strelom je pogodil njegovega brata v roko in še he k o drugo žensko pričo. Pred no je Hofstetter umrl, je še zabodel z nožem Tonvpkinsa, da je a!ednji tudi v smrtni nevarnosti. Amerika bo gradila parnike za Cunard družbo. Velika jeklarna "The Betlehem Steel Co." v Sparrows i'o^nt, Md., je dobila pred nekaj tedni naročilo za zgradbo dveh 10.000 tonskih parnikov za angleško Cunard parobrodno družbo. Ta ihužba že ni dala graditi kakega parnika v Združenih državah tekom zadnjih 50 let. Razne stvari. 10 zdraviliških zapovedi. Chikaški zdravnik Dr. William Sadler je izdal nedavna sledečih 10 zapovedi za ohranitev zdravja: ^ 1. Ne uživaj preveč mesa. 2. Dobro prežveči hrano. 3. Dihaj -globoko. i 4. Izpij po 8 do 10 kozarcev vode na dan. 5. Ako se ne potiš naravnim potom, poti se na umeten način. 6. Izčisti črevesje po dvakrat dnevno. 7. Giblji se dosti na prostem. 8. Zaljubi se v — svoje delo. 9. Drži se gotovega cilja. 10. Drži se dobre vere. — Vera je koristna za dušo dn tudi za telo. Čudodelni žepni robci. V mestu Los Angeles, Cal. so poštne oblasti pred letom dni aretirale dva nemška zdravilna čarovnika, August Schraederja in Franz Schlatterja, ker sta pošiljajo po pošti čudodelne žepne ribice. Vsak teh robcev je veljal od $1—5.00 ter je imel po njuni sodl)htako moč v sebi, da je zdravil vse. vrste bolezni, če se je robec pokladalo na bolni del telesa. Že bOletni August Schraeder je dne 28. febr: t. 1. umrl v tamošuji okrajni ibMnišnici; njegov tovariš Schlatter se pa še nahaja ondi pod ključem. Nekdanji slavnoznani Dr. in Prof. Collins ia New Yorka — kje si? . .. , Stroški demokratske volilne kampanje. Pri lanskih glavnih, alt predsedniških volitvah je potrošila demokratska stranka za zopetno izvolitev predsednika Wilsona svoto $2,500,000. Ta politična stranka ima sedaj še $150.000 deficita, ali priniankljaja, vse drugo se je pokrilo s prostovoljnimi doneski. Gorinavedeni znesek dolgujejo še demokrati raznim listom na političnih oglasih. Čuden vzrok umora in samomora. Začetkom marca t. 1. je na 479 W. 22. St. v Chica^u, 111. stanujoča Elizabeta Mahnke ustrelila svo^jo 71etno hčerko LOretto, nato pa še samo sebe. Ko se je njen mož vrnil z dela domov, je našel obe mrtve. Mrs. Mahnke in njen soprog sta bila rodom iz Ogrske.' Pokojup žena je vedno tarnala, da se boji pretrgan j a diplomatične zveze med Združenimi drŽavami in Avstro-0grško, da bi ne »ila mor- Nevarnost v preveliko zaupanje. Nekateri ljudje mislijo, da je zabasanost, ali zapeka le malenkostna stvar in se tolažijo z besedami: "O, to bo že prešlo!" Taki ljudje se zelo motijo. Zabasano telo je vedno znak bolezni. Vsled tega nič ne odlašajte ter jemljite Trinerjevo ameriška grenko zdravilno vino, ki vam bo izčistilo črevesje in povrnilo zopet normalno delovanje v telesu. To vino pospo-šuje tek, (okus) ter krepi živčevje. V več slučajih ženskih bolezni povzročenih vsled zabasanosti, ]»i i nervoznosti, migreni, glavoboiu iu splošni telesni slabosti se na to vino lahko popolnoma zanesete. Cena $1.00 v lekarnah — Trinerjevi Liniment je ravno tako priljubljen. Tu navajamo neko pohvalno pismo z dne 5'. februarja t. 1. "Vaš Liniment je v resnici izvrsten. Že pred letom sem si >Us,iu rdko izpahnil da iste ves čas nisem zamogel dvigniti brez hude bolečine. Trinerjevi Liniment mi je pa sedaj pomagal, da je roka zopet dobra in da jo lahko premikam. To zdravilo priporočam vsakemu, ki ima okorele roke. Spoštovanjem Frank Novaček, White Mouth Lake, Man. Kanada." Cena 25 in 50c v lekarnah; po pošti 35 in 60c .Jos. Triner, izdelujoči kemist, 1333—1339 So. Ashland Ave. Chicago, 111.— (Advr.) . SLOVENSKA GLAZBENA ŠOLA 1854 W. 21. Place, Chicago, 111. Prof. P. J. Ahachich in A1 Leskova r. Poduk na gosli, koncert citre, kitaro, kromat»ne harmonike, saxophone, piščal (flauto), klarinet, kornet, French horn, Slide Trombone, Oboe Bossoon in vsa druga godala ter pihala, ali inštrumente. V najem se daje orkester od 5 do 16 godbenikov; za manjše prireditve pa gosli, klarinet in kroni at išne harmonike. Pihalna godba se dobi od 16 godbenikov naprej. P. J. Ahacfcich, 1854 W. 21. Place. — Chicago, 111. MARkiA SLUGA 182« W. *M St Cfcleige, 111. TslMh— Caul 479S iskuiea* in i drftav s M aHuiee prt por nt« venskim In hrvaškim i«, nam in omkin Slo. v.nksm. ■ )irali tuj« trgovce, kadar imate svoj® rojake, ki Vam postro o * istim, sli boljšim blagom po ena-tli nižjih cenah kakor drugi.. Največje in najstarejše slovensko vinsko trgovine v Chicagi je lastnik F&ANK JoBJOVEC, kateri spreSa van to leto na tisoče galon vina iz najbolj Sega grozdja. Za pristnost vina jamčim. Pošiljam vino izven Chicago v sod čkih pu 15 in 50 galon. Pišite po cenik. POŠILJAM DENAR v staro domovino in na vso strani, točno, rodno in POPOLNOMA ZANESLJIVO po NAJNIŽJIH cenah. Bojaki, ki Želite, svojcem v stari domovini pomagati v teh groznih časih, sedaj se Vam nudi najlepša prilika za to, ker so krone tako poceni. 100 Kron velja samo $13.00.. Ako želito poslati denar potom bre* žičnega brzojava, pridonito še $4.00 za naslov. Sprejemam naročnino sa Ust "Glas Naroda". Izdelujem pooblastila in vae druge notarsko listine. Ako imate namen kupiti v Chicagi, ali osobito v naši slovenski naselbini kako hišo ali loto, ali da imate isto namen prodati, oglasite so pri meni in boste dobro postreže ni. (Svoji k svojim! FRANK JURJOVEC, 1801 W. 22nd Street, , i Chicago, IU. "meriki, — v na« slavaoznaai = letos naprsial zopet par tisoš "galonc", da nam ne bo f = je, najsi bo že v petek, ali "svetek". , = Moje vino dela že samo ob sebi reklamo, ker je ****** = - doma* kapljica. Letela ji prhlelek se je posebno obnesel = 5 čeea in belega. Pokosite samo eno "galoneo", — pa se boste prepn - = čaU? kako kapljico imam v kleti. Dobro blago se samo hvali, tega | Sj gesla se držim jaz. = JOSIP PERKO, I i Sleveaski gwliliif ir, 22J6 St. Wstd Sir. CliieHt."» = til.: canal ton. PRVA SLOVENSKO-HRVATSKA MLEKARNA F. GRILL'S DAIRY i a IS W. 22nd St.. Chicago. III. Posor gospodinje! Ako rabit« pri gospodinjstvu svete mleko, dobre sladko. aH kislo smetano, (Cream) ali okusno, doma narejeno maslo, (Batter) ogtaeite v moji mlekarni. Jas prod a jem mleko, ki je pasterili> sirano; dobivam ga naravnost od farmer je v. Mleko je preje natančno pre-skušeno in pregledano od Mestnegs zdravstvenega urada (Health Depart* ment) predno gre is mlekarne; torej garantiram ali jamčim, da je naravno. Mleko take vrste je posebno priporočati otrokom releacem. Mleko rasvažam po hiiah točno vsaJi dan o pravem časa. Za obilna naročila se toplo priporo- ; čam: rHAAJC CHILL. MmUkm I Denar naložen pri je varno shranjen« Priporočamo se Slovencem, da ulagajo denar pri nas bodisi na čekovni aH obrestni račun in Jim zagotovimo vselej kuiantno postrežbo. Plačujemo po 3% obresti na denar uloien na obrestni račun. Mi podpiramo Slovence in se torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar če živite v Jolietu ali pa v katerem drugem krajn Združ. držav. Dva člana K. S. K. Jednote sta naša dolgoletna uslužbenca: g. Jos. Dunda, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. in g. Jos. F. Skrinar. Nasa banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo dtntr v staro domovino zanesljivo in po ■ajaiijom kura«. Oddajamo v najem varnostne skrinjico po $3.00 na loto sa sbranjonjo vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varno prod ognjem in tatvino. ladajamo menjice na vse krajo. Poslopje, v katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naia banka je depozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. CUNJ. ČLANI IN ČLANIOK TBB ČITATfcUI! Kupujte pri tvrdkah in podpfrajt« trgoroe, ki oglOvJejo v nafem listu! SVOJI K SVOJIM! — Držite se redno tega gesla! Dolžnosti uradnikov društev t v in podpornih organizacij. Vsak uradnik društva se ob času nastopa svojih uradniških dolžnosti zaveže ali s častno besedo ali celo s prisego, da bode deloval kot taki uradnik za napredek organizacije v vsakem oziru. In mnogo je takih, kateri ostanejo svojim obljubam zvesti, in drugi so zepet taki, da pravijo: kakor so moji predniki delali, tako bodem delal tudi jaz! To ni nikakor prav, in sicer vsled tega ne, ker iina novi uradnik mogoče veliko boljšo tozadevno priložnost kakor jo je imel pa njegov prednik, posebno še pri obrestovanju »društvenega denarja, ker, če lahko istega vložite na 5% ali 6% obresti, je boljše nego, da bi ga uložili samo na 3% obresti; to jc vaša dolžnost, da tako storite. Če morda ne veste, kam bi društveni denar nalagali tako da bi se obrestoval po 5% ali 6%, v takem slučaju se obrnite na tvrdko ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, 111. * Omenjena tvrdka je otočeznana kot poštena in zanesljiva, ter ima vedno na razpolago dosti vrednostnih obveznic (Bonds) za katere so odgovorne ne samo omenjena tvrdka. ampak tudi davkoplačevalci in posestniki različnih mest, vasi, držav, občine ali šolskih okrajev, ali kake velike korporafcije. Najboljši dokaz naše trditve je ta, da še nikoli ni nobeden zgubil nobenega denarja pri nakupu takšnih obveznic. Iste se tudi lahko vsak čas zamenja za gotov denar. Zatorej kadar imate pri društvu svoto $100.00 ali več, obrnite se na nas in mi vam bodemo z veseljem postregli na ta način, da se bode vaš denar dobro obrestoval. Priporočamo se vam s spoštovanjem ELSTON & CO., 39 So. La Salle St., Chicago, III. ■i j ■»" rs, ta "krotka* 'živalica, nna dandanes le kratko nit življenja. Kj<£/se pojavi, so ji že za petami — Tiftko, izvedeli bomo iz bližnjega opisa. Omeniti je le, da jc ta /ivaliea hud sovražnik vsake vojske, ker je najzanesljivejši prcna-.šalee in zbiralec kužnih bolezni. Prvo, kar moremo ogledati, je "mobilna pomožna postajft" ali bolje rečeno, "pomožni vlak." Poveljnik istega je gospa R., ki i-ina štiri vozove in nekaj sanitetnih mož ter se vozijo ob fronti po železniških progah sean 111 t je. Kjer dobi ravno kak vlak z bolniki in ranjenci, že priklopi istemu svojo "pcniožno postajo" in med vožnjo prične svoje delo s tem, da, ker vozi s seboj dovolj sladkorja, čaja in drugih pijač, liwd drugim tudi vino, žganje — l>ostreza bolnikom in ranjencem na potu in jih pokrepi na ta ali oni način. Tudi svalčice se delijo. Takih "postaj" ^li "vlakov" je nad 20, vsi yod nadzorstvom člana "Rdečega križa" grofa Traun-Abensberg. Neverjetno, a vendar res, da je v teku italijanske vojne ena sama taka postaja nad 40.-000 mož postregla in okrepčala. Kakor omenjeno, priklopi taka postaja štirih voz svojo pomoč vsakemu vlaku. Ne trdim preveč, Če omenim, da so tudi že dobili laiki ogenj in jih je tresla l>ora. Ni jim. to mar, iz človekoljubja pozabijo sami nase. Pravo junaštvo, ki zasluži odlikovanja. če se peljemo dalje, srečamo na progi morda kopalni vlak, ki vedno vozi med----—. Spredaj parni stroj (lokomotiva) o-sebnega vlaka, ki daje gorkato in Paro, v sredi Vlaka je pa stroj tovornega vlaka, ki daje za porabo potrebno vodo. Tak vlak šteje navadno po 10 voz in še več. Po dva do tri tisoč mož se lahko okop-Ije v enem dnevu v takem vlaku, obenem so tudi osnaženi uši, ker 110 ) Tak vlak pride ljubno kje na odprtem progi, kjer je rivno vojaštvo. ko j prične svoje delo. VojaAtvo sleče svojo agornjo obleko, jo vrže skup in odda v voz desin-fisiranje, med tem pa gre v kopalne voeove; v prvem oddelku se sleče spodnje oblačilo in gre v "Adamovi obleki" v drugi oddelek, da se opere z gorko vodo; ko to konča, gre v tretji oddelek za osusitev in nato v četrti oddelek, kjer dobi popolnoma sveže o-prano perilo, nato pa prejme že vrhno obleko ,ki se je med tem časom, ko se je kopal in umival, že očistila bacilov in pa "grdih" uči. Vojak je torej čisto prerojen in osnažen. V teh vozovih je prav prijetno, slasti <*e brije zunaj ona kražka -burja. • Ko se je četa ,kateri je bil tak vlak naročen, -osnažila, jo odkuri drugam, kjer je potreben. Kje pa je dobil kopalni vlak toliko sveže opranega perila, bode marsikdo vprašal. Čisto naravno. Vojaki, ki so bili določeni za kopanje, so odložili svoje umazane stvari, katere popelje ta kopalni vlak v nala&č zato postavljene "poljske perilnice na paro", ka tsre so postavljene ob celi bojni Črti. Veliki železni kotel za lug, pralni boben (Wasoh t ro m rael), centrifuga za ožemanje, parni stroj in nekaj sušilnic — to je vsa naprava; poleg tega nekaj za to določenih vojakov-peric ,ki so v stanu na dan po več tisoč kosov perila oprati. Seveda to perilo ni lik&no, pač pa bolj higijcnieno o-čifičeno, nego iat<^ naših gospodinj; poleg tega se s perilom ni treba jeziti, 'kot se to dostikrat zgodi, zlasti če so počasne in brb-ljave. Vse te naprave so med seboj tako tesno sorodne, da s! strežejo iz roke v roko in ena brez druge ne more obstajati, oziroma delovati. Nekaj povse drugega za vsakega vojaka zdravje so takozvane "marodne sobe." Naš nadzdrav-nik, dobrodušni g. dr. Jung, ki je s svojim dobrim nasvetom in človekoljubnim postopanjem pri naši četi obče priljubljen, naziva rad šaljivo barake, kjer ima on svojo ordinacijo in je v nji tudi taka marodna soba, z "hotel pri umazanem levu." Jaz pravim barake. Pod tem imenom bi si kdo predstavljal nekaj za silo skup zlatega, da vleče skozi veter in burja. Toda te barak* so dobro napravljene, obite o-sredno za bojno črto takih barak-mest seveda ni, temveč le skrivališča, vsekana v skalo, cele kame-nite, a%vlažne dvorane, ali pa postavljena iz kamenja in prsti, v katere se mora zlesti po kolenih in Se v notranjščini ne more stati temveč le sedeti ali pa čepeti, redkokdaj ležati. Ko torej mož flboli, se javi zjutraj bolnega, nato gre k viziti v kak "hotel pri umazanem levu". Če je taka bolezen, ki traja več tednov ali mesecev, se ga pošlje z listkom k pristojni divizijski zdravstveni komisiji, ki ga še enkrat preišče in ga ali'obdrži v lastni baraki, ali pa pošlje zopet z listkom naprej na takozvano "tiralno postajo" (Aibschubstati-on), o kateri se bo še pozneje govorilo. Če je pa obolel mož spo-anan, da se bo v nekaj dneh pozdravil, se ga vzame, oziroma pridrži v marodni sobi, ki je pod nadzorstvom zdravnika. Tu se mu da bolje ležišče na leseni volni, ima toplo sobo in počitek, katerega je današnji vojak najbolj potreben. Tudi gorkota vpliva tako dobro nanj, da pač kmalu okreva. Oni pa, ki so prišli do ene 1i-ralnih postaj, ostanejo tam nekaj dni, da se jih nabere večje število (včasih do 500 mož, bolnih in ranjenih), potem pa jih odpošlje se jih je nabralo zadostno število, pride "hlapon," da, cel vlak, in z nakladanjem se prične, v vozove. Eii pisk in hlapon nas odnese in nikdo razen vlak spremljajočega zdravnika ne ve, kam. Za postrežbo v vlakih so določeni sani-tejei (Begleitpersonal,) ki spremljajo vlake na vse strani monarhije. — Ranjenci pa, katere se naloži, dobe na pnsa viden plakat z ra-znimi napisi, n. pr. "nemiren,," "pozor na zopetno krvav-ljenje," ali "umetna #prehrana (Kochsalzemspritzung), "se ne sme prekladati" ali pa pri strelih v trebuh: "se ne sme dajati krop-člla." — Pozabiti se ne sine izreči pohvalno tudi o usmiljenkah (navadno dekleta in žene bližnjih kraških vasi, ki nosijo belo oblačilo kot veliko čast). Tudi žensko moramo ceniti, pokazala se je v tej svetovni vojni kot srčno in dobro soboriteljico ob moževi strani proti nebrojnim sovražnikom., Preje omenjeni vlak z bolniki in ranjenci vozi seboj .tudi lastno kuhinjo in se med potjo kuha in deli gorka juha, meso itd. Ko dospe 11a določeno postajo navadno kakega glavnega mesta, pričakuje dovolj anubulančnih voz, oziroma voz cestne železnice na razpolago, da se popelje vojake tf določene rezervne bolnišnice. Prišetl-ši tja, se ga sleče, omije in obleče v svežo perilo, medtem ko mu odvzamejo suknjo in drugo površno obleko ter umazano perilo, kar se desinficira in opere, zatem ga spravijo v bolniško fioho. Že sam pogled vsakega posameznega vojaka ti izda, kako veselje ga prevzame, ko zagleda dobro mehko in čisto belo posteljo o kateri se mu je že mesece in mesece spa-vajočem v dežju in blatu pod milim nebom in grmovjem 11a goli zemlji ali trdem kamenju — sanjalo in je mislil na svoj doni* kjer mu je žena ali mati, sestra pripravljala gorko tem/idom. V beli halji, razplet enih las, krva-l Senca -dnevnega svita pada v vef-ih rok. Odkod tako bleda, za- j Poz^ce,,- Pada na skrčeno, v cunje zavij;? bitje, ki le|i .navidezno v nezvesti na mdkri slami, pa se stripe krčevito, ko se ga dotakne g^azen. Tedaj zarožlja veriga. E-^akomerno padajo kaplje raz strop. Šumi Orfano. Zunaj je sconce, ladje na Adriji se odpravljajo na pot — v mokri ječi gnije, umira Zora Sehjenlnova. Gnije, umira. Sai)*o kost in kožo pokrivajo mokre cunje, v kepah krijejo skuštrani lasje rumeni obraz, odprto oko, ki zre brezizrazno v temino. Zora gnije, umira. Ne zaveda se več prav svojega groznega stanja. Nejasne se pode slike prošlega življenja pred njeno zavestjo. Včasih se zgibljejo ožga-usta, slaboten vzdih: "Juri- kaj tako prestrašena, sestra jat , > ' - v.,. 44Ah Ivan," se stisne sestra k njemu. "Vendar me sprejmeš z ljubeznijo! Ivan, grozne stvari ti? povem. Pa ne zakriči, da ne čuje Giani, ogleduh tajnega sveta. Xi-hče ne sluti, da sem pri tebi. Do-žinja spi. Skočila sem preko ograje, si ranila roke. Grozno, Ivan..." Sedel je, privil tresoro sestro k sebi. Govorila je naglo: Sinoči je prišel dož nenavadno dobre volje v njen budoar. Odpustil je damo, ki je vezla ž njo oltarni prt za sv. Marka, hodil po sobi m se hihital. "Kako da ste tako dobre volje, moj soprog!" je vprašala Cecibi-ja, sluteč, da ji pripravlja ljubosumni soprog kaj neugodnega. "Res sem dobre volje, ker bom ali sem v stanu, izpolniti nežno željo moje drage soproge. Vi ste vendar želeli enkrat, da bi vodili glasovitega roparja Juriša Se-njauina po Markovem trgu t Na srebrni verigi! Dož upa, da vam more ustreči — in'to ga veseli..." Brez sape sem strmela v reže-čega se. — Kako vendar? sem dejala v strahu, saj je mrtev Jun foi? . . . "Ah . . .ne! Zardeli ste. Še bije zvesto srce, bije. Ne, ni mrtev vaš razbojniški vitez. Šrečo ima pri ženskah. Padel je zadet od kroglje. Rano mu jc izlečila lepa psšmja v Bosni. Paša Jussuf ben Izzedm je imel izvrstno misel. Hotel je narediti Bošnjakom praznik, pustiti umirati Juriša v mukah. Pašinja ga je rešila s pomočjo raje. Katko se je pomenila pašinja s pašo in če je bil Juriša tako čednosten napram njej kot proti vam — ne vem. Resnica je, da *e je vrnil Juriša v spremstvu novih Uskokov v Senj, da so Ste* njani skoraj ponoreli od radosti On pa od jeze, ko je našel hišo prazno in izvedel, kam je izletela golobica sestrica, kje je njen ženin Milanšič. Zdaj prisega osve-to. Mi ae ne veselimo novega razdejanja naših mest, preprečiti ga moramo; zato bomo povabili slavnega vojvoda v Benetke — seveda brez njegovih rdefcebradcev.'' "Pa ne bo prišel," se je oddahni^ Cecilija, ki je trpela silno pod navalom različnih čuvstev. "Morda vendar," se je rogal dož. "Nek*"} privleče ^Juriša sem — Čeravno ne čednosti moje soproge. Reci, Cecilija," se je usta-vil pred njo — "Juriša ljubi svojo sestro zelo?" "Zelo," je šepetala Cecilija pre-strašena, pripravljena na nov u-darec. "Dobro. Radi sestre pfride. "Zora?! ..." ' "Je v ječi, moja draga soproga. Obsojena je čarodejstva. Ko dobi Juriša poročilo od tebe — pride, da reši sestro." "Nikoli mu ne pošljem takega poročila," se je ojunačila Ceeili-ja. "Hijene ste, ki preganjate po nedolžnem ubogo dekle. Kaznoval vas bo Bog!" "Le utolaži se, soproga moja. Juriša dobi povabilo v tvojem i-menu. Tako se maščujem obema." "Pekel in smrt!" je hotel za kričati Foscari, ko je kotfeala se-trašena mu je dela roko i. Foscari se je stresel, preroke, poglejdal v nebo. IliBWHIIPVHV ša!" zamre v temini. Veli roki krilita po zraku — glava se hoče dvigniti . . . "Mati!" zamre drug vzdih v temini. Tam je, tam — mati . . . Usmev radosti bi zaokrožil ustni — a na bolečih, suhih zatrepeče le trpki usmev jetnika. . | Zaškripljejo vrata. Luč svetil-niee osvetli strašno ječo. Beže štrigalice, miši, pajki . . . Cele triune se pade po mokri steni. .Je-čar vstopi, pogleda jetnieo. Zge-nila se je — -zaklicala s slabotnim glasom: "Juriša!" Juriša!" ponavlja ječar in posveti v vrč. "Da, Juriša! Skoraj se 8nideta tamkaj ž njim, kjer plešejo hudiči in čarodejke. Nfti pokusila ni vode. Kruh so snedle miši. Skoro ne boš ve? klicala de kle. daj ne kliče več Foscarija, ne dožinje. Ne prosi več usmiljenja. ne grozi z maščevanjem. Da, hit.ro se ukrote jetniki Poezov. Vendar gnijo možje po cela leta A ta čarodejka, na videz tako močna — ugonobila sta jo dva me seca. Da ni obsodila serenisisma naša gospoda dekle kot čarodej — smilila bi se mi skoro. Tako u^da, lepa, — a zdaj ... Pa ka, ti .stari cepec . . . Cmeriš se Varuj se! To so čari. Videl si u-miratj, jetnike, vajen si tega . . Ukaz signorije, ki kaznuje in va ruj§f Naznanim, da umira čarov niča. A ,čig — ona moli . . Jetnica poizkuša skleniti z veri go obteženo levico z desnico, Se peče: "O presveta, cista Devica . . , Ječarjev kamniti obraz sc zgane. Sršeči sivi brki migajo, jastre-bje hude oči so vlažne. V srcu se mu budi neki davni spomšii . ,.>.. Sklone se, pomoči roico v vrču, pokropi jetnieo. Z besedami: Bog te reši muk, utoožica!" odide naglo iz ječe. Ne vidi, da se je pridvignila Zora, ne sliši njenega klica. Kaplje, ki so padle na lice, so jo osvestile ... Za hip se vidi zapuščena, umirajoča v ječi, daleč od rodnega doma. Gremkost ji skrči srce, srečna nezavest jo zagrne, slike minulosti se vračajo — jo vodijo do dne, ki jo je vrgel v skrito ječo. Zopet vidi, Itako vlečejo Milanši-ča v ječo, sliši njegovo kletev, ki se uresničuje tako, grosrib. Zopet čuti v sreu nož, ki so ji ga zasadi-ile tisti nesrečni dan Cecilijine m Venierove besede. Divjala bi, razbijala. Kaj ni ona Zora, Senjani-nova sestra 1 Divjala bi — razbila bi vse. ... Pa so tako težke roke, noge ... Ah — to so verige. . . Tako mrzlo plaši po nogah, rokah. .. Ah — to je golazen. . . so Vse noči z rokami, da In verige so tako roži ja-Zato so joda j roke in glava. Ah, in ni matere, modre stare Or-lovičke, da skuha hčerki zdravil, ni brata, da jo tolaži, ni Stane, ne Milke, ni dobrih kum in sosed. Kaplja za kapljo pada raz strop. Zora čuti zopet grozne slutnje tiste zadnje noči v dogani. Jurišo-va sestra, v Benetkah si, v usko-ški ječi! Svareč glas ji je šepetal te beesede. Tolažila seje, da je ta njena zadnja noč v Benetkah. Da odide z barko, ki gre rano na Krk. Proč mora, preden pride on s prelepimi očmi proč, da ne vidi hinavske Cecilije. Kaj ako bi počakala zunaj dne! A zunaj so biriči, Zora — tu v dogani si varna. Tisto noč je bilo, ravno tistb; Trkalo je boječe. Tako trka ljubimec, ki je razžalil <3ekle. On! Foscari! KajN ukreneš, Zora t Molči, naj odide. Trka in prosi? Prav! Naj izve Zorin sklep. Izvedel je. . . A ko je padla zavesa za najlepšim Benečanom, ko je u-gasnilo solnčno oko, je trepetalo Zorino srce bolesti. O težko! Odslovila si ga z mrzlo besedo. Ni koli več mu ne zreš v blagi obraz. Žal ti je? Ženska si, Zora, ženske, nevredna bratovega imena. Oju-riači se, bedi kamen. Kaj je rekel? Grozi? Kdo ubra ni Juriševi sestri pot? Prisveti, zora nebeška, da ne vidim več doma uskoške sramote, da stopi Sen-janika čistega čela pred Senjane. Sabljo v roki poleti sestra, ki bo živela odslej le bratovemu spominu, na kraj njegove smrti. Sabljo v roki umrje na čelu junakov. Za uskoški rod, za naše morje. Talko umiri tviojo srdito senco, Juriša. I Kaj je izbruhnila tista noč vse svoje pošasti ? Prihajale so h rane, tapale so po hodnikih. Sence brez glav. Krvave glave so plava-e po zraku. Uskoške glave. Marka Posedarskega, Vulatkoviča in drugih. Miže, s steklenimi očmi. Nekaj hočejo povedati. Glej, v kotu je zrastla visoka, koščena postava. Riše se obraz — odpro oči. Mati! . . . Kaj namiguje, svari s prstom? . . . Glej klečalnik. Na njem Ivo v vroči molitvi. Kaj pomeni vse to? — Na kolena se je vrgla dclclica, zakrla glavo. Ta ko, v molitvi, je hotela počakaiti dne. Po polnoči je trkalo. Dožinja, ali privid?| Zora — saj .vem, da ne spiš," je šepetalo s Ceoilijinim glasom. "Kaj si naredila Foscari ju? Zdaj hodi po Piazzeti, se ozira navzgor. O Zora! Kako malodušna je tvoja ljubezen. Nobene žrtve ne prene-seš. Ko bi bil netkdo mene ljubil tako. kot ljubi tebe revež Ivan Ne vprašala bi po svoji časti. Trdi Sanjani! Tvoj nrat mi je zagrenil življenje, a ti umoriš moje. Daj — pokaži se mu za hip na ar-kadah. "Igini duh izkusnjave!" se brani Zora, ni maši ušesa. Vendar težko jelPntplulo je vroče v oko in lice. Zaklicala bi bila za njim — šla bi k njemu. Ne žaluj, bi mu rekla, Ivan saj te ljubim več kot čast in poštenje. Ne — ne! Senjanka ne sme govoriti tako. — Domov! A tam te čaka prezir, tu toži ljubjeni qo tebi . . .Da je šla s Foscarijem. . . Gondola bi plavala. Zora bi sedela pod baldahi nom. Nad gjo zvezde. Goste svetle zvezde juga. Za njo sen pesnikov, Venecija. Pred njo tihi pas obokov. Gondola bi plavala kot v tihih sanjah. Gondolir bi zapel pesem o raju. Zasnujte, vse želje. Uteano je hrepenenje. Kraljica sem —lju bežen je moj venec. Gondola bi plavala. Bližala bi se Giudecca, Foscarjeva palača bi žarela v luči . . . Prihteli bi posli, pozdravljali gospodarico. In Foscari bi ji iz ročil dom marmornih, sten krasne 4vrtove juga: Tu kraljuj, tu bodi srečna, moja kraljica! Druge, besede bi ji pravilo, ponavljali 'solnčno oko. Vedno ene in (iste, katerih se ne naveliča poslušati ženska duša. ..." O težko je, Foscari, težko! Žari rubin, pomen ja ljubezni; ločitev, solze je naznanil opal. Klari daj rubin, srečo —meni solze, meni Milanšiča. Težko deklici, Majka Trsaška!— Pomagaj Ti za dekliško poštenje, u&oško vero. . . . Kaj da ni konca grozne nočii Prisij vendar že, dan, zazori, zora nebeška. . . Težje in težje stiska strah srce. Grem k Jeli, Ceciliji F grem k ljudem, ljudem. . . Ah kaj? Grozno! Stene se gibljejo btaflo ni potreba . prodajamo ^ Moški klobuki :T 2. nadstropje V zalogi imamo okrog 100 moških, trdih klobukov (Derbys) črne barve v vseh velikostih. Te klo- , huke se je prej — ^ __— __ prej ^ prodajalo po 1.66-- PA _ 1.90 in 2.40, stem SMf kuponom samo po h \ Razprodaja s kipom g —-- \ Veljavni samo v petek in sobote \ 'WTm mmmd DKio.ruJCUv5t.-JoH.4. Ill J Hr v. Srajce za dečke 1. nadstropje Srajce ali bhize za dečke z visokimi ovratniki, narejene iz trpežnega blaga, črne, višnjeve, barvei in rudečkasto pisane starost od £-15 let, s tem kuponom samo -po,. za 23c J Izrežite te kupone in prinesite jih v našo prodajalno ako hočete kupiti doli označeno blago za razprodajno ceno. Ženske suknje 3; nadstropje V celi dolžini, prikrojene iz finega blaga, volne in "gerge" ;za pomladansko nošnjo v raznih* j* g%o barvah, stara cena je ' I|X bila od $15 do$20, stem tV^J kuponom samo....':.... \r -" A Mi jamčimo za vsako, pri nas kupljenp stvar. 11 f Preproge za postelje 3. nadstropje V popolni velikosti, Crochet preproge za postelje, izborne kakovosti. Stem kuponom samo komad po............ Odeje za zibelke * 3. nadstropje Odeje za zibelke po vzorcu 'Teddy Bear' lepo na okoli iz 59c rezane v višnjevkasti in rudečkasti barvi, s tem kuponom samo Aka bi morda ne bili s kakim blagom r zadovoljni, vam ni potreba drugega storiti, kakor prinesti nam blago nazaj. Mi Vam^omo: isto zamenjali za d/ugo, a 1 i pa povrnili- -d«e n H r nazaj. Mi prodajamo vse potrebne stvari katere nosijo moški, ženske ali otroci. Prodafamo tudi različno blago n* lar-de tn Imamo veliko zalogo zlatnine In dragnlf. dne 9. is 10. aarca. Neubeljeao blago za r|ske 3. nadstropje 76 palc. široko, fine kakovosti in težko, dobro za- d) P \ robijeno, stem ku- /KAii $ ponom 1 jard samo ifl/ V Flanelno blago 3. nadstropje I Flanelno blago za obleke in žametasta flanela za domače obleke. Svitlo vilnjev-kASto tkana fianela za ^ 1 otroSke obleke-r-cesa 1 i 9 f* jard a. sftmo.A.......... 0 ** wm^mmm Platnene feisače 3. nadstropje . Fine, neubeljene - platnene brisače, dohrb zarobljene in trpežne, s tem Kuponom 1 jard samo 9*c Samo 10 jardov 1 odjemalcu ZNAMKE Vsakdo naj bi skrbno hranil Sternove "Trading" znamke ker g Simajo največjo vrednost, kar zamorete teh znamk dobiti. Ena iz- j rmed Sternovih znamk je vredna 2, 3 ali 4 krat toliko, kot druge na tem trgu. Te S 'znamke vam zaleže jo v Sternovi trgovini toliko, kot gotovi denar. Lahko kupite v na- V si prodajalni s temi znamkami kar hočete. Zahtevajte torej STERNOVE ZNAM- j "KE povsod, kjer tudi drugo blago kupujete. J Pošiljateljem Denar se se vedno lahko pošilja v staro domovino, dokler ne bo vojna napovedana, toda sprejemamo ga le pod pogojem, do »• vslod to j ne v Evropi mogoče izplača a zamudo, ali pa pvwrmm. Priporočamo pa pošiljati po brentičnem braojaru, ker take pošilja tre ne morajo vstaviti. Paniki namreč le poredko vzamejo avstrijsko in nemško pošto, lahko m pa tudi zgodi, da bodo ves promet popolnoma vstavili. \ Denar ne bo v nobenem slučaju izgubljen, ampak nastati zamorejo le zamude. Po brezžičnem brsojavu se zamore poslati le okrogle zneske po sto, na primer 1< 200, 300, 400, 500, 600 in tako dalje do deset tisoč kron. Za brzojavne stroške je ai boljše, da se nam pošlje $4 za vsak naslov; ako bode kaj preveč ali premalo, bomo poslali nazaj, oziroma pisali za primanjkljaj. Z ozirom na sedanje razmere, ko se veljava denarja večkrat ispremeni, bomo od sedaj naprej do preklica, ako ae bode cena kronam zvišala, medtem ko je denar na potu de istega sadriah, ter a pošiljateljem atopili platneno v dogovor. ^ * * Denar po zvišani ceni bomo le tedšj odpoalali takoj naprej, ako bo pošiljatelj izrecno zahteval, da naj ae denar odpošlje tudi v alučaju, ako ae cena kronam zviša. ..... Kdqr želi, da se izplačilo izvrši po brezžičnem brzojtfrq, naj pripomni na' denarni nakaznici "pošlje naj se brzojavno". * Za ceqo kronam glajtp Kaf CLAS NARODA! NK SAKSER, 82 Cortlandt Street, t-Vit*' New York, N. Y. Dr. Martin l Ivec Sloveneki zdravnik Ptytfpla*-€sr|ttii Vrbovai liravnlk 9. K. J; 900 N. Chicago St Cohmt Clay St., JOL1ET, ILL. Ura« craven slov. cerkve. Uradne vre: 1®—11} »—4; T— Okieage telefon: Dom ZIM U Frank Petkovšek 720 Market Street i WAUKEOAN, ZLZJNOI8. ' Zastopnik rasnih parobrodnih družb. - ; i Pošilja denarje v staro domovino in o- stena živi! Kaj hočeta zakrinkana i povija notarske posle. moža! Gorje! Na pomoč! ge toplo priperria Slovencem v Wan- (Dalje prihodnjič). I k^n i« okoltek $$ Pošiljatelji denarja pozor! $$ Nižje podpisani pošiljam denar ▼ sta-ro domovino po najnižjem dnemem kurzu. Če ee pošlje .denar potom brezžičnega brzojava, stane vsaka beseda ali štev. piri naslovu 65 centov. Vse pošiljatve so Jamcene. 1QO Kron samo $12.50. Spoštovanjem se-Vam priporočam, < JOSIP ZALAR, ■ i ^ : - ^ Joliet, 111. i i i i i i »» i > i i i i i i i i i i . i . i a in m druStvtBB potrebščina. Prva ta lajitonjla fcaii« hihi F. Keržc Co. 2711 So. Mniard Avenoc Cbleago, IIL Vse delo in blago garantirano. — Ceniki zastonj.