Štev. 12ST ^ (Pos&TttežiS Stevflka S vlmžffev.) Izhaja vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah in praznikih. — tli:' sv Frančiška AsiSkega 5t 20, L nndstr. - Dopisi naj se pošiljajo erednigtvu. — Nefrankirana oisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Las tri k konsorctj Usta .Edinosti*. — Tisk tiskarne , Edinostivpisane zadruge z omejenim poroštvom, v Trstu, ulica sv. FrančiSka Asiškega št. 20. — Telefon urcdmštva in uprave It. 11-57. - Naročnina znaša: Za telo leto K,3120, , pol leta « 15 60 »! mesece K 7 80, za nedeljsko Izdajo ta celo leto K 6-20, pol leta K 3*60 tr Trstu, w petek 10. malitlka 1918 '"i .■PN- * Letnik XII!!. Polarne/m t itevilke po 8 vin., zastarele 10 vin Oglasi se računajo na irfllmeO® v SIrokosti ene kolone. Cene: oglast trgovcev in obrtnikov mm po i0 vu»| osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, oglasi denarnih zavodov mm po 30 vini oglasi v tekstu iista do pet vrst K iO.—: vsaka nadaljna vrsla K 2.—. Maf oglasi po 6 vin. beseda, najmanj pa 60 vin. Oglase sprejema in se ratni oddelek .Edigosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi Hrti. Plačuje $• izključno le upravi .Edinosti". Plača in toži se v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek se nahajata v ul.sv. FranČiSka As. 3t 20. PoŠtnohranilnični raću i Št 441.652. V času. ko je vsled absolutistične odločitve Stidlerjeve vlade poslanska zbornica proti volji njene večine odgodena in ko se pripravljajo daleki ,r,c/s.c ustavne«izpremembe preko glav in proti volji uoeležcnih narodov, sta se zbrala Jugoslovanski klub in Češki Svaz na skupno sejo, da v imenu obeh narodov solidarno podasta to-le izjavo: Poslanci naroda S. H. S. In Cehov z največjim or -rčenjem ugovarjajo proti vsem poskusom vlado, da brez sodelovanja naših narodov in proti njim % nc.redbami izpremeni davno preživelo in od narodov nepriznano ustavo; posebno ugovarjajo, drv se sedaj osnujejo od nemških šovinistov izsilje--nn okrožna glavar siva na Češkem. nl-enem pa protistirajo proii napovedi državno-pr vuega odceplienja slovenskih dežel od celokupnega naroda S. M. S. Namen te odcepitve je germanizacija in nemška invazija na Jadransko rno.ie. Poslanci izražajo svoje ogorčenje nad tem, da so vlada upa to ukreniti v najusodepolnejšem tre-u.-k i svetovne vojne in da nam na naše zahteve p > sr nic odločbi, po politični samostojnosti, ki so nberi^m zahteva vsega civiliziranega in demokrati." .a sveta, odgovarja z absolutistično samo-vf-rnostjo, ki ne prinese ne miru, ne možnosti prijateljskega sodelovanja narodov, kakor si ga vsi želimo, temveč bo začetek bojev, kakršnih tu še tii iri odgovornost za pada!inl razvoj in solidsrtv: vzl;ajata v boju proti absolutizmu in nadvladi ter v demokratizacijo, svobodo, za pravico sa: loodtočbe in za svojo politično samostojnost. Nc bojimo se nobenega nnsiMa. Na Dunaju, dne 7 mija 19!>>. Fs^uilšek Stanjek. Dr. Anton Korošec. AVSTRIJSKO. DUKA K (Kor.) Uradno se razglaša: Ob P:avi je h:lo topovsko stresanje tudi včeraj ii. no na obeh strane: Na gorski ironti so čila Hs" r »izvedo vanlaja izjalovljena na več točkah. Načelnik generalnega šr.bn. NEMŠKO. iJEROLIN, 9. (Kor.) Veiiki glavni stau javija: Zapadno bojišče. — .Med Ypernom in Baiiieuiom se ie čez dan nadaljevalo živahno topovsko delovanje. Krajevni lastni napadi južno dikkchuškega jezera so imeli popolen uspeh. Renske in badcaske čete so osvojile v širini 2 km močno 7grajene sovražne črte na vzhodnem bregu poteka Vyver. xNalcte!c so očividno tu na neki irar.cosko-angleški napad in ga razpršile. Le na obeh straneh ceste Reningholst—Keinmel se je za- PODL1STEK. mosel sovražni nspad razviti popolnoma. Bil je odbit istotako kakor vsi protinapadi na naše novo osvojene postojanke. Ujeli smo 675 mož od 6 francoskih in 2 angleških divizij, ki so imele težke krvave izgube. Pri odbitju angleških sunkov na južnem bregu reke Lys, pri Bouquoyu in južno Alberta smo ujeli nekaj mož. Pri včerajšnjem brezuspešnem ponočnem napadu avstralskih čet na cesti Corble—Brav smo ujeli 45 mož, med njim! 4 oficirje. Severno potoka Lysa in na zapadnem bregu Avre povečan topovski boj. Uspešni poizvedovalni sunki na več točkah ostale fronte. V zadnjih treh dneh je izgubil sovražnik v letalskih bojih in vsled sestrelitve od tal skupno 37 letal. Nadporočnik Schleich je sestrelil včeraj 3 sovražna letala in izvojeval s tem 28. letalsko zmago. Vzhod. — V Ukrajini smo prodrli ob severni obali Azovskega morja do Izliva Dona. Zasedli smo Rostov. Pogajanja glede določitve demarkacijske črte se prlčno v kratkem. Prvi generalni kvartirmojster pl. Ludendorff. BOLGARSKO. SOFIJA, 8. (Kor.) Generalni štab javlja: Maee-donsks fronta- V bližini Dobrega polja |e bilo obojestransko topovsko delovanje srditejše. V ozemlju Moglene, severno Bahova, smo pregnali dve močni srbski patrulji. Po dvodnevni topovski prfpravi so napadle angleške stotnije naše postojanke južno Dojrana, a so bile pregnane deloma s streli, deloma po bojih iz bližine, pri center so imele velike Izgube in so ostavile v naših rokah več ujetnikov. Na vsej fronti živahno obojestransko letalsko delovanje. Vzhodno Cerne je sestrelil nsli nemški letalec neko sovražno letalo, ki le pari io v gorečem stanju v naše postojanke. — Fronta v Dobrudži; Danes je bila v palači Cotroceni pri Bukarešta podpisana mirovna pogodba z Romunijo. TURSKO. CARIGRAD, 7. (Kor.) !z glavnega stana se po-rćča- Palestinska fronta: Na zapadnem bregu Jordana živahno topovsko in patruljno delovanje. Uplenili smo eno strojnico. Sovražne poizvedovalne oGdeike ki so prodirali proti Tel-el-Meseternu, so razpršile na5e med Jordanom in Vadi Melaho prodirajoče sile, ki so zasedle višino pri Eš Her-du. Na obeh straneh Melahe prodirajoči sovražni oddelek je bil vsled našega ognja ustavllen. Na vzhodnem bregu Jordana neznatno bojno delovanje. Vzhodno Alendcsa je sovražnik ojačil svoje ovire. Na ostalih frontah nobenih posebnih dogodkov. _ SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 3. mainika. — Vsled neugodnih vremenskih razmer je bilo obojestransko topovsko in patruljno deio\aiiie na vsej fronti omejeno. DOGODKI NA MORJU. BIZROLIN, 8. (Uradno.) Iz zapornega vodovja krog A morskih otokov povrnivši se podvodnik (poveljnik korvetni kapitan Eqkelmann) je potopil tamkaj 9 dragocenih parnlkov in 7 -jadrnic, skupno 38.747 ton, kakor tudi neko italijansko pomožno volno ladjo (9500 ton), skupno torej -1S.2-17 registriranih ton. Novi ogrski kabinet. BUDIMPEŠTA, S. (k"or.) Uradni list objavlja Najvišje lastnoročno pismo, s katerim so bili imenovani člani novega kabineta dr. -Wekerleja. Kabinet je sestavljen sledeče: dr. Wekerle — mi-nisIrsko predsedstvo in notranje stvari; Popovics — finance; Szterer.yi — trgovino; Serenyi — po-:jedelsivo; Szurmay — deželno bratnbo; Unkel-hauser — minister za Hrvatsko; Zichy — minister a k tere; Wir.disehsraetz — minister brez portfelj-: ^oii. Ivan Zicby — uk in bogočastje in dr-r.ivni tajnik Fory — jusiico.- I z menja vanje irar.eoskih in nemških ujetnikov. BE!?N, 8. (Ker.) Nemška in francoska vlada ste odobrili oba bernška dogovora z dne 26. aprila 191 ? glede vojnih ujetnikov in civilnih oseb. Dogovori postanejo torej veljavni dne 15. majnika. Cesar Viljem Kindeuburgu povodom sklenitve miru z Romunijo. BIZROLIN, 9. (Kor.) Cesar Viljem je poslal -povodom sklenitve miru z Romunijo sledečo brzojavko Kindenburgu: S ponosom in veseljem me navdaja poročilo o mirovnem sklepu z Romunijo. Naša vzhodna fronta je prosta. Hvala Bogu! Zahvaljujem se tudi Vam, gospod feldmaršal, ki ste dovedli nemški meč do zmage. Cesar Viljem pri kancelarJu. BEROLIN, 8. (Kor.) Cesar je posetil danes_dr-r:ivnega kancelarja in se mudil pri njem eno uro. Podelil mu je pri tej priliki železni križec I. razreda. Razpust romunske zbornice. BUKAREŠT, 9. (Kor.) Obe romunski zbornici" ste razpuščeni in sklicani novi zbornici za 17. junija. Volitve se bodov ršile L, 3.^1 11. junija. Volitve volilcev tretjega razreda se prično 2. junija. Volitve se bodo vršile po volilnih listah iz I. 1916. V pismu ministrskega predsednika kralju, v katerem se priporoča razpust zbornic, naglaša ministrski predsednik, da smatra vlada potrebno, da čimprej ratificira ravnokar sklenjeno mirovno pogodbo. Ker je parlament nesklepčen, se prosi njegova razpustitev. Pismo naglaša, da razpust nikakor ne pomeni, da se vlada odpoveduje skorajšnji izvedbi agrarne in volilne reforme, ampak da smatra vlada to nasprotno za najvažnejšo točko svojega programa. — Včeraj je imenoval ministrski predsednik za večine okrajev zasedenih in nezasedenih ozemelj nove prefekte, od katerih so bili nekateri že zapriseženi. Precejšnjo pozornost vzbuja tu javni nastop predsednika trgovinske zbornice v Gaiacu. enatorja Fornica, proti kabinetu Bratianu, ki zihteva obtožnico proti vsem članom tega kabineta in uvedbo reform in osrednjim vlastim prijazna politiko. Zanimivo ie, da spada Fornic med naizvesteiše prijatelje Bra-tiana.__ Bolezen kralja Konstantina. ZURIH, 8. (Kor.) Kraj Konstantin, ki je bil po lahki operaciji abscesa, ki ni v nobeni zvezi s prejšnjo boleznijo kralja, odpuščen iz klinike Sa-uerbuch, je dobil lahno irihienco. Kriza je bila prestana v nedeljo. Mrzlica je izginila skoro popolnoma. Splošno stanje je zadovoljivo. Capraiikov — bolgarski posf&nik v Moskvi. SOFIJA, 8. (Kor.) CapraSikov je bil imenovan za bolgarskega poslanika v Moskvi in odpotuje danes na svoje mesto. Povratek Buriana na Dunaj. DUNAJ, 8. (Kor.) Zunanji minister baron Burian je prispel popoldne s Člani mirovne delegacije iz Bukarešta. ___ Potres v Italiji. CHIASSO, 8. (Kor.) Iz Parme, Modene in Rcg-gia sta bila naznanjena ob 10 dopoldne dva potresna sunka od zapada do vzhoda, ki sta povzročila veliko paniko. CHIASSO, 8. (Kor.) Veliko baračno nastanišče v Bagnari je bilo popolnoma porušeno. Stroji, kakor tudi del velike sladkorne tovarne v Mezzanu pri Ravenni in glavni del predilnice ▼ Vigevalm so zgoreli. zapiski. Roman. Iz francoskega prevedel A. R. Napisal je naslednje vrstice: -r' »Važne okoliščine, ki so za mir in čast mogočne plemiške rodbine največjega pomena, silijo otrokove starše, da za nekaj časa zataje njegov porod. Ne bo pa dolgo, da se bo zopet zahtevala vrnitev otroka. Otrok se sme tedaj izročiti samo osebi, ki prinese prepis te izjave in majhen zlat križce, ki se natančno skiada z vžigom na desni otrokovi rami. Pri krstu naj se da otroku ime Hanibal. Tisti dan, ko se otrok izroči njegovi rodbini, dobi tisti, ki je skrbel dotlej zanj, tvoto deset tisoč frankov. Pariz, 7. marca 1503.« Ko je spisal to in tudi prepisal, si je Marcijal prilepil brado, se zavil v plašč in odšel. Bilo je okoli enajstih ponoči, ko je gospod de Preaulx zopet potrkal na vrata gospe Labrador. Odprli so mu enako previdno. — Kje je gospa Labrador? — je vprašal staro služkinjo. - Minilo je komaj četrt ure, kar je šla spat. — Govoriti moram takoj žnjo. Sporočite ji to. Gotovo vstane takoj. Počakam jo v sobi zgoraj. Dajte mi luč. Vdova je kmalu prišla in vprašala: — Kaj hočete še? — Otroka. _ Da ga vzamete s seboj? — Da. — Kaj storite žnjim? — To je moja stvar. _ Gotovo; toda nekaj vam moram sporočiti. — Kaj? — Tako ugonobite mater. Ne spi več. Kmalu, ko ste odšel, jo je pograbila mrzlica in sicer prav hudo. Ce ji vzamete otroka, se mrzlica še poveča, in ne jamčim vam prav za nič več. — Tej nesreči se da prav lahko odpomoči. — Kakp? — Dajte Luizi kako pomirjevalno pijačo in dodajte ji kako uspavalno sredstvo. Luiza ne sumi ničesar. Pijačo popije, in jaz počakam, dokler ne zaspi. ' — Toda če se zbudi? — To je moja skrb; vzamem vse nase. Le storite, kar vam pravim in ne obotavljajte se pre dolgo. Kmalu po polnoči je Marcijal zapustil hišo 1 Razne poIRKm vesti. Seja Jugoslovanskega kluba. V torkovi seji J. K. jc poročal načelnik dr. Korvšec o splošnem političnem položaju. K debati o izjavah ministrskega predsednika viteza Seidlerja so se oglasili predvsem vsi dalmatinski poslanci, ki so ogorCeno poudarjali, da skuša vlada slovensko ozemlje odrezati od ostalega jugoslovanskega ozemlja ter žrtvovati nemštvu. Dr. VukotiĆ je ▼ imenu srbskih poslancev naglaSal, da hočejo Srbi stati Slovencem na strani do zadnje kaplje krvi. Poslanec dr. Cingrija ie konstatira!, da je vitez Seidler proglasil vsenemški program »od Belta do Adrije« za vladni program ter da le tako nemško vprašanje postavil četo nad vprašanje te države. Poslanec Prodan ie kar najodločnejše odklonil vsako nemško vmešavanje ▼ jadransko vprašanje ter poudarjal, da se Nemci skušajo polastiti našega o-zemlja, da na ta način uresničijo svoje imperijali-stične težnje. Vsi govorniki, zlasti tudi dr. Tresič in Dulibič, so se ostro izrazili proti ustanovitvi nemške navtične šole v Trstu, kar je provokacija vsega JugDslovanstva. Nemci hočejo z nemško navtično šolo vzeti Jugoslovanom zadnjo možnost zaslužka na morju. O nameravani razdelitvi v okrožja na Češkem je poročal poslanec dr. Ben-kovič," ki je izvajal, da bi morala vlada predvsem uvesti okrožja na južnem Štajerskem, kjer je to mnogo nujnejše, ker so Nemci v nacijonalnem ozi-ru popolnoma saturirani. Pristnost vlade v prid enemu samemu narodu pa kaže, da je cela vladna akcija le sovražnost proti Slovanom. Daljša debata se je razvila nato o persekucijab, katere je napovedal vitez Seidler na jugu monarhije. Tozadevno je bila stavljena cela vrsta predlogov, kako naj se bore Jugoslovani v ozkem združenju s Cehi proti vladni akciji. Poslanec Gostinčar je predlagal, da naj se izsili od vlade razpust parlamenta in razpis novih voUtev. Poslanec Jarc je razpravljal o vprašanju, ali ne bi kazalo, da se opozicija ne udeleži nobene seje parlamenta več, oziroma dn odlože poslanci opozicije mandate. Poslanec dr. Vrstovšek je pretresoval vprašanje pasivne resi-stence ter je na podlagi podrobnih poročil konstatira!, da so Nemd pričeli biti provokantni na jugu šele posebno potem, ko sta jih nahujskala grof Czernin in vitez Seidler. Načelnik Jugbslovanske- drugič in stopil v izvoščka, ki je čakal v bližini. Pod plaščem je imel otroka, in v njegovi posteljici se je nahajalo petindvajset zlatnikov in rojstni list, ki ga je Marcijal spisal sam, da bi po njem pozneje spoznal svojega sina. Kočijaž je očividno že natančno vedel, kaj mu je storiti. Po daljši vožnji je obstal. Marcijal je izstopil, šel par sto korakov daleč in obstal pred znanim poslopjem — najdeniščnico. Potegnil je za zvonec. Odprla se je ona okrogla omara. Položil je otroka vanjo, hitro odšel, se vrnil k izvoščku in se takoj odpeljal. XIII. Gospod de Prcaulx. Sedaj pa je tudi pač že čas, da povemo našim ljubeznivim bralkam, kdo je pravzaprav človek, ki so ga poznale doslej pod imeni Marcijala de Preaulxa, Fabuleruxa in Regulusa. Znano je s kako drznostjo so si razni zločinci znaii pridobiti najslavnejša imena, in zato. se ne bo čudil nihče, če povemo, da je ta človek ukradel ime in stan pravega Marcijala de Preaulxa in sicer takole. Jakob, verni služabnik Huberta de Prealxa. od-iičnega plemiča v južni Franciji, se je isti dan poročil z Marineto, hišno gospodične Pavline de Blangy,ko je le-ta postala soproga g. de Preau!xa. ga kluba dr. Korošec je izvajal: Čuditi se moramo. da uradniška vlada, za katero nosi odgovornost v zadnji meri vendarle izvršuje akte narodne nasilnosti, za katere bi se ne upala prevzeti odgovornosti niti parlamentarična nemško-nacijonalna vlada. Nadalje je poudarjal dr. Korošec med živahnim pritrjevanjem, da si je dal Seidler svoje Izjave proti Siovenccm očividno diktirati od neodgovorne strani. Vitez Seidler je s tem pokazal svoj očitni diletantizem v razumevanju evropskega vprašanja, pod katero spada v prvi vrsti tudi jugoslovansko vprašanje. 2al, odločajo v Avstriji o najvažnejših zadevah vedno le ljudje, kr ne razumejo ničesar. Končno je reasumiral u-speh debate ter naglaša!: Klub je enodušno nazi-rar.ja, da je treba vsiljeni nam boj sprejeti ter z vsemi sredstvi izbojevati. Mi smo skozinskoz demokratična parlamentarna skupina ter zastopana ljudstvo, ki strašp.o trpi. Težko pa je bojevati o-brambni boj na življenje in smrt v času, ko bi radi posvečali svoje delo kontroli državnega gospodarstva in državne uprave, boju proti škodljivcem našega kmeta, naporom, da se odpuste starejši rezervisti, da se človeško ravna z vojaki in delavci. Toda, ne bojimo se nikogar. V trdni zavesti sodelovanja s Cehi sprejemamo ta boj in ga bomo zmagovito dobojevali. Končno je bil izvoljen odsek 7 članov, ki bo pripravljal bojno In obrambno akcijo v parlamentu in domovini roko v roki s Češkim svazom. V ta odsek so bili izvoljeni poslanci: dr. Korošec, dr. Ravnikar, dr. Vukotič, dr. Benkovič, Tresič, Gostinčar in Demšar. Kkupna seja jugoslovanskega kluba s Češkiai svazom. Ob 5. popoldne se je vršila skupna seja Jugoslovanskega kluba s Češkim svazom. V predsedstvu sta se .menjala poslanca dr. Korošec in Stanjek. Razpredla se je živahna debata o političnem položaju. Poslanca dr. Benkovič in Tušar sta poročala o razdelitvi Češke v okrožja. Poslanci Tresič, Klofač, Bukvaj so govorili o jugoslovanskem vprašanju. Poslanca Cingrija in Franta sta poročala o navtični šoli v Trstu. Končno sta govorila poslanca dr. Ravnihar in Haberman o taktičnih vprašanjih in nazadnje je poslanec Soukup predložit proklamacijo na češki in jugoslovanski narod, ki je bila soglasno odobrena. Sklenjeno je bilo nadalje, da se bosta »Cesky svaz« in ->Jugo slovanski klub« kar najostreje in najodločneje borila proti vladi. V svrho, da se pripravi obrambna akcija, je bil izvoljen skupen odsek, v katerem so poslanci: Soukup, dr. Korošec, dr. Pogačnik, dr Tresič, Stanjek, Zahradnik in Hruban. Poljski klub je v svoji torkovi seji sklenil naslednje: Poljski klub, ki je po zadnjem govoru bivšega ministra zunanjih stvari, grofa Czernina, prvikrat zbran, izraža svoje najživejše ogorčenje, da grof Czernin kljub krvavim žrtvam, ki so jih poljski polki doprinašali, braneč mejo monarhije na vzhodu in zapadu, ni navedel Poljakov med branitelji celotnosti države. V vladarjevi izia^, da bo napram Poljakom vodil isto politiko za to, da je delitev Galicije, ki bi bila naravnost zanikanje politike pokojnega cesarja, izključena. Nasproti poročilom o predpripravah za delitev dežele po vladi ugotavlja poljski klub, da bi taka stremljenja potvarjala slovesno vladarjevo obljubo, in poziva predsedstvo, da v tem pogledu takoj zahteva od vlade kategoričen in jasen odgovor. Poljski klub protestira proti vsaki vladni akciji, ki ima za namen tudi le začasno izločitev parlamenta, proti atentatu na ustavne pravice prebivalstva. Interes za Jugoslovane. Te dni je izdal dunajski »Deutscher Klub«, brošuro o jugoslovanskem vprašanju. Brošura pravi, da se to vprašanje mora rešiti tekom vojne. Avstrijski Jugoslovani so za deklaracijo, dočim so drugi za ujedinjenje Hrvatov In Srbov v okvirju dualizma pod ogrsko krono. To so frankovci in Stadlerovci. Vendar piše večina hrvatskega časopisja za deklaracijo in tudi v hrvatsko-srbskl koaliciji obstoji struja zanjo. — Nemcem ne bo koristilo, da jugoslovansko vprašanje samo zanikajo, marveč morajo zavzeti jasno stališče napram temu vprašanju, da se ne reši v smislu Slovencev, ker bi bili s tem Nemci odrezani od morja. Nič pa nimajo Nemci proti temu, ako se vsi Hrvati in Srbi združijo pod ogrsko krono. (Gospoda: Slovenci, Hrvati in Srbi pa imajo kaj proti temu.) To bi sicer — pravi brošura — pomenilo: da se morajo Nemci odreči Bosni in Dalmaciji Ali, ako Nemci niso mogli skozi 100 let pridobiti Dalmacije, je ne pridobe več, ker vsak Dalmatinec smatra Nemce za svoje nasprotnike. To bi — govorimo vedno po brošuri — ojačilo unijoniste na Hrvatskem in spravilo k pameti tiste hrvatske strnnke, ki so za pr«|jučenje Slovencev. Potem ne bi Nemcem trebalo več ozirati se na »pretirane« zahteve enega milijona in pel Slovencev, ker bi ti postali le randvolk (obroben narod), Izročen popolnoma Nemcem na milost in nemilost. Zato naj Nemci stopijo v to svrho v dotiko z Madjari in Hrvati. Tem bi se mogle pridružiti tudi pokrajine, ki jih monarhija morda odcepi od Srbije in Cmegore. — Ti Nemci so zares naivni I »Hrv atska Država« jih apostroiira: »Ali mislijo, da smo mi tako neumni kakor so oni, in da jim bomo — verovali?!! V velikem strahu so, pak _ blebečajo. Gospoda velikodušna: aH samo stalna jugoslovanska država; ali — ne bo ponud-jenja'« D. L. Velikov je podal v imenu jugoslovanske legije v inozemstvu provizorični vladi izjavo: Mi se ne borimo ne za veliko Srbijo, ne za veliko Hrvatsko, ampak naš cifi je: jugoslovanska federacija. — Tudi madjarski listi razpravljajo v zadnji čas pridno o jugoslovanskem vprašanju in o-pozarjajo na njega mevarnost*. »Hirlap« je. rekel nedavno n. pr.: »Jugoslovansko vprašanje obstoji in se ne more odstraniti ne s čarovnijo, ne s cenzuro, ne s političnimi sodišči in mahinacijami. V Hrvatski so vse stranke, ves narod, nezadovoljne z današnjim stanjem. Nekateri mislijo, da se jugoslovansko gibanic da udusiti z bajoneti, ali na bajonetih se ne more — sedeti. Treba torej poizkušati, da se problem reši cdkrito in pošteno. Kako -pošteno« si misli madjarski list to rešitev, ovaja rekši, da je Hrvatska pcdobna človeku, ki je padel v jarek. Dva bi mu hotela pomagati: Srb z ene, Slovenec z druge strani, u!i vsak na svoj račun. Zato bi bitu — meni »Pesti Hirlapt — dolžnost Odrske, da romore bratu 'U je: Madjari bratje Hrvatov! Bog čuvaj hrvatski narod pred takimi »prijaieiji*'), da se reši nepoklicanih pomagačev! (Seveda: Madjari so najpoklicaaeji »pomagači« hrvatskega naroda') V tem smislu predlaga madjarski list, naj se poizkuša priti do sporazmna med madjarskimi in hrvatskimi strankami! (Torej ven-dat: treba šele »poizkušati*! V tem ie priznanje, da je .bratstvo« madjarsko temeljito otežilo soo-razum. Vse skupaj — ona nemška brošura in to činjenje Madjarov -- pa dokazuje eno povsem jasno* da jim gre le za tisto prokleto metodo vide et impera*. S takimi mamili na adreso Hrvatov bi hoteli nas sedaj v mislih in ciljih ujedinjeni troimeni narod zopet — razklati, Ja bi n:tš potem mcRli klati enega za drugim! Gorje Hrv.t-tom, Slovencem, in Srbom, ako bi se dali pr\i premamiti no teh mahinacijah!) Na adreso gospoda Seidlerja je napisal »Agra-mer Tagblatt« grenkih resnic, ki bi ga morale dovesti k zavesti, kako usodna pota ubir'' njegova politika za — državo, kako pritlikav ie napram velikemu časr in velikim dogodkom. Velika, ne-izmerno vtfika sta beda in porje. ki so ju seri:-.! : časi prinesli nad človeštvo. Veliki, preveliki sr problemi, ki nastajajo iz tega neizmernega trpljc nja. ki zahtevajo svojo rešitev, pretresajo svet. zahtevajo odrešitev človeštva. Svet obsegnjoč«. i o n.isfi, ki klijejo iz tega morja krvi. Nikdar več naj praznoverstvo in blaznost ne prineseta kaj takega nad svet. Nikdar več naj se ne pobijajo milijoni ljudi, da bi se lovili za mamila, ki nimajo nič skupnega s srečo človeka — da bi ena skupina ljudi gosrodovala nad drugo. Človeška sreča je — svobodno življenje! To mora vzrasti iz morjn krvi: za vsak narod, za vsak razred, za vsakega človeka! — In v tem velikem času prihaja gosp. Seidler in se lotuie enesa izproženih problemov: narodnega vprašanja v Avstriji in ustavne revizije. ki je baie v zvezi Žnjim. Zagrebški list noče razrravljati o govoru g. Seidlerja na konferenci načelnikov — že zato ne, ker je zvršil z odgo-o it vi jo parlamenta... Od odgoditve do odgoditve! Malo interesanten predmet v velikem času. To bo interesiralo kdaj k večemu kakega zgodovinarja, ki se bo mučil, da bi sestavil »parlamcntaričuo zgodovino Avstrije med svetovno vojno". Tudi noče govoriti o načrtih in namenih Seidlerja, da !>; »reši!« narodno vprašanje Avstrije in revidiral ustavo. Le to hoče reči, da veliki problemi, porojeni v velikih Časih, zahtevajo velikopoteznih rešitev. Neprijetno je seveda to, da velikopotezne rešitve prihajajo le od velikih mož, na čem\ tudi velika vojna ni mogla nič izpremeniti. In č" listamo po zgodovini, vidimo vrsto sijainih imen velikih časih — Cromwell, \Vashlngton, Naoolen, — ki so našli rešitve, se jih lotili kot problemov ki se niso izogibali velikih vprašanj, da bi prečistili času, ki naj jih reši poljubno tako ali takr Seveda bi bilo krivično, ako bi zahtevali od go spoda Seidlerja, ali kateregakoli sedanjih in bi\š-!-avstrijskih In madtarskih ministrov, da bi dosegali take nrože. Ali smola Je, da je leniu tako! In nekaj obžalovanju sličnega se mora lotevati vsakogar, ki mu n^ srn« bhginja monarhi'« in narodov, če obrača svoje poglede do onih, k! so na čelu, a gleda — v prLinmo! 2e v času miru so izbijali v inozemstvu šale o malomarnosti v nt; narhiji. Mi domačini smo se veselili na tem in bili uverjeni, da nas inozemstvo zavida na tej malomarnosti, ki je prav za prav naša ljubkost. In tako se tolažimo sedaj s tem, da smo ostali vsai v tem slogu. Je pač nemarnost od strani usode, da nam mesto \eltklh mož pošilja majhne! Seveda bi bilo nekoliko drzno, ako bi hoteli tudi seda " t-^it!. d.-1, tvori to našo največo dražestne : Ali, proti temu se ne da nič storiti in se morar že sprijazniti z malimi ljudmi v velikih časih, ter čakati in prepuščati času, da razvozlja vozle. Če gre to preko moči naših slavnih vlad. In na to moremo računati z gotovostjo: čas razvozlja vozel, toliko narodni, kolikor socijalni. 1 če je še kd^ tej državi, ki še veruje, da more ostati vse • starem, da iz rek krvi slovanskih narodov mon« • hije ne v zraste nič drugega nego razdvojite v t\ ške in porazdelitev Slovencev na štiri pokraiire — temu pač ni "več pomoči Jugoslovani monarhi-nimajo yo govoru ministrskega predsednika ni' n kesa razloga, da bi morda povesdi glavo — * zato ne, ker pač noben Jugoslova.i ni mislii 1 sam trenotek na to, da bo g. Seidler drugače v voril nego je govori!!! Nato citira zagrebški prisego štajerskih Nemcev z dne 30. aprila, ne odstopijo več niti od pedi nemške zemlje, naj pride, kar hoče. kajti zvestoba do lastnega ■» roda je nad vsemi drugimi dolžnostmi. iu"t -kličemo: Niti pedi jugoslovanske zemije! Kaj«. \ soka in sveta nad vsemi dolžnostmi je zvestv do lastnega naroda. Tako hočemo in tak) hr Jugoslovani postopali! _ Praznovanje cesaričinega rojstnega dne se jc vršilo v Trstu z vso slovesnostjo. Državna ir javna poslopja kakor tudi številna zasebna poslopja in ladje v pristaniščih so bile okrašene zastavami. V stolni cerkvi sv. Justa je darov škof dr Karlin slovesno službo božjo, ki so ji r sostvovali: namestnik baron Fries-Skene, pod miral baron Koudelka, načelniki državnih m -činskih oblasti in zavodov, zastopniki oficirske zbora, konzuli zveznih in nevtralnih držav, od P slanstva trgovskih krogov mesta. poslanstva šol in Patriiotičn,h druib Cerkev bila polna vernikov iz vseh slojev prebivalstvu sLavoratore« In nemška pomorska akademija Trstu Tržaško in sploh primorsko italijaustvo je danes ko in gotovo še težjo bodočnost. Faiduttijev »Eco« m bil "nikdar glasilo italijanskega ljudstva, temw. edino le gasilo posameznikov, skupinice ljudi, k so živeli, ki danes žive in hočejo tudi še dalje živeti od milosti od zgoraj, ne glede nato, da se /. njihovimi nazori niso strinjali in ne strinjajo niti •isti njihovi pristaši, ki so imeli največ koristi oć njih in njihove politike. V Trstu »Eco« in njegov-nazori niso in ne bodo nikdar imeli nikakršnega vpliva na javno mnenje. Drugi tržaški italijanski list vzklil iz vojnih rnzmer, *Gazzetta di Tncste«. ie v vsakem pogledu šc revnejši od prvoim?.wn- Mren u. .HIMNOM* ^ICV. « umu anc iv. BiMjitiK* ivi/ oega. Doći/n r»n» lico- za seboj vsaj organizirano stranko, »suovano na določenih načelih, i« *Gaz-zettat list brez stranke, brez načel in brez nazo-'rov. Mst. ki ie pod izključnim vplivom činiteljev, katerim je na tem. da sc zatre vsak, tudi najmanjši znak svobodnega narodnega in političnega gibanja med italijanskim življem, list, ki je samo po jeziku, v katerem ie pisan, italijanski, po duhu, ki veje iz njesn. pa----. Tretji italijanski list v Trstu jc socijalnodeinokratski »Lavoratore«, list, >ki je imel za seboj organizirano stranko, stranko 'krepkih načel in utrjenih nazorov, samo da so ta krenka načela iti ti utrjeni nazori tekom par let :vojne uplahnili popolnoma, da od stranke ni osta-:lo drugo kot boren odmev Iz nemSkih osrednjih listov tupatam v »Lavoratoru« posnetih člankov da ie ves ta vkupni ustroj sedai usmerjen takore-koč edino le na gmotno pridobivanje po edinem geslu: beati possidentes! Da je za primorsko ita-lijanstvo »Lavoratore« prav enake, oziroma še znatno manjše, ali sploh nobene vrednosti, kot ona dva lista, je potemtakem več kot umljivo. Toda »Lavoratore« je Sel še dalje: ni ostal samo na dosedanjem svojem, za italijansko narodno stvar brezbrižnem stališču, temveč je krenil, sicer le prikrito, a vendar naravnost prav na isto stran, kicr se že od prvega začetka nahajata obu ostala tržaška italijanska dnevnika. — Novi kurz na Dunaju, torej nemško-nacijonalni. ali z drugimi besedami, ponemčevalni kurz hoče osrečiti Trst z — nemško navtičuo akademijo. Kaj pomenja tak za vod za naše Primorje, slovansko in - italijansko, mora videti med nami vsak slepec, kaj šele človek. ki ima v razumni glavi dvoje zdravih očes. .Nam Jugoslovanom pač ni bilo treba šele odpirati oči, da bi spoznali vse zlo, ki nam preti po tem zavodu, in zato smo tudi vedno bili pripravljeni na najodločnejši boj proti tej nemškonacijonalni zahtevi, ki pomenja naravnost nož v srce primorskega prebivalstva. A Italijani? Ko je »novi kurz« napovedal nemško navtiko v Trstu, ali je zinil besedico »Eco«, ali jo je rekla »Gazzetta«, ali se je oglasil »Lavoratore«? Molk, popoln molk, dasi-ravno hočejo Neme! s tem zavodom i/.irgati domačemu primorskemu prebivalstvu, prav tako Italijanskemu, kakor jugoslovanskemu, Iz rok še oni zadnji, nekoliko boljši zaslužek, ki si ga Je moge! pridobiti na svoji AdrlJI sin našega Primorja. Domači sin našega Primorja bodi dober kvečjeim« še za malega ribiča, za preprostega mornarja, za težaka, toda kapitanoval naj bi po našem morj< odslej tujec! — Molčala sta in molčita »Eco« in »Gazzetta«; izpregovoril pa je končno »Lavoratore«. Toda kako! V svoji včerajšnji številki objavlja neki dopis tržaškega — nemškega iolksrata priebčen menda v dunajskem »Tagblattu«, v katerem tržaški folksrat z očividno zahrbtnim namenom opovrgava »zmotno« vest, da se hoče v Trstu »ponemčiti jugoslovanska navtična akademija . in potem našteva, da se nahajate navtični šoli \ Dubrovniku in Kotoru, italijanski* pa v Trstu ir Lošinju in da so se v zadnjem času priključile lošinjski Italijanski navtični šoli tudi hrvatske para Jelke. »Ne gre torej za to, da se vzame komu nc kaj — posebno ne nekomu, ki nima nič — temvc* samo za to. da se nudi Nemcem, ki štejejo desci milijonov in so prvi davkoplačevalci države, mož nost, da se posvečajo mornarskemu poklicu, zlast tam, kjer so Nemci tisti, ki dajejo več posla pIo% bi kot drugL« In »Lavoratore« je pristavil: »T: zadnji odstavek pisma pravi torej, da Nemci ne zahtevaio pretvorbe že v Trstu obstoječe navtlč ne akademije, ki Je italijanska, v nemško šolo temveč da hočejo posebno nemško navtlčno selo.« In kaj pomenja to? Nič drugega, nego dr hoče »Lavoratore« potolažiti primorsko Italijan stvo, češ, saj Nemci ne zahtevaio nič hudega, sr: nočejo vzeti italijanstvu italijanske navtike, ter; več hočejo le zase posebno nemško navtično Šole ki itak potemtakem ne škoduje nič. To se pra\ i da hoče »Lavoratore« primorskemu italijanskemu prebivalstvu nasuti peska v oči, da ne bi vicelo ir spoznalo, kam merijo Ncmci. Da, če bi bila nav-tika v Trstu jugoslovanska, potem bi »Lavoratc re« sploh ne pisal ničesar, ali tako pa je venda mornl »potolažiti« svoje italijanske bralce! In re? imenitna je ta tolažba. Toda naj se zgodi, da prid v resnici nemška navtika v Trst, da bodo zače!; Nemci sipati svojo mladino na ta zavod, ko bod« vsi ti Nemci potem podprti z vsemi mogočimi pro-tekcijami, začeli odrivati in izrivati domačine ter od kraja do konca zavzemati vsa količkaj vredne mesta v naši pomorski plovbi; tedaj bo kes prepozen, tedaj bo prepozno spoznanje za naše pri morsko italijanstvo. da je v odločilnem času verje lo tistim, ki so mu s »tolažbami« zastirali pogled v bodočnost. — Ubogo naše italijanstvo! Obsojajo ga v smrt, :n njegovi lastni sinovi pojo slavospeve njegovim rabljem! Ali priti je moralo tako. Kolikokrat smo z naše strani svarili, kolikokrat, da neštetokrat, smo jim kazali v vsej strahoti cili do katerega jih mora dovesti niihov lahkomiselni lov za trenutnimi uspehi in njihovo omahovanje: toda bilo je zastonj. Ostali smo mi sami v boju zn ohranitev Adrije roda, ki odnekdaj biva ob njej. Ce bi padli mi 4 tem boju, bi padli častno, v boji' za^svoja prava nc pa kakor gnilo jabolko z drevesa; toda v nas je trdna zavest, da ne pademo. In kaj potem? Kdo bo tedaj vreden našega spoštovanja? Klic na pomoč. Prejeli smo: Pred nekoliko časa se je ustanovil odbor za ustanovitev slovensko šolo za Št. Vidski okraj. Opazujem z zanimanjem to delo in tudi naivečo pohvalo se mora dati vsem. ki pomagajo pri delu posebno pa odboru. Nabrana je že lepa svota, ki pa še ne zadošča za prevažno svrho. Stroški za šole so tako veliki, da jih slovensko prebivalstvo Trsta nc zmore v sedanjih težkih časih. Obračam se do Slovenk in Slovencev Širom slovenske domovine s prošnjo, da kar najhitreje priskočite na pomoč In pomagate pri tem velikem delu. Vsaka zaveđn: Slovenka in vsak ponosni Slovenec naj položi mul dar za narodno stvar na tej za ves narod prevažni točki. Naj bi ne bilo Slovenca, ki ne daruje n:al dar za naše slovenske Šole v Trstu, posebne pa za šolo pri Sv. Vidu. Nobena žrtva nam ne sme biti prevelika, saj gre za rešitev naše dece na postajanki, s katero je ozko spojena gospodarska in politična veljava slovenskega naroda. Ravno sedaj smo dočakali usodepolen čas; očetje in sinovi umirajo na bojnih poljanah, izumirajo nam cele družine, če dopustimo Še, da se nam izgubi naša mladina, naša bodočnost, kaj nam ostane potem? Mal narod jc naš slovenski; malo nas je. ravno zato moramo zastaviti vse moči, da postanemo močni! Potem nas bodo spoštovali tudi naši sovražniki in nas nc bodo več zaničevali s tisto sovražno besedo »sciavo«. Zato pa nam je treba »■»-nbrazbe; a izobraža sc narod v šoli. Za tore- vsi 8* delo za Scntvidsko šolo! Vsak saj pomaga iw svoji moči. da postavimo nov hram, v katerem se bo vzgajal prihodnji rod v narodnem duhu. Ce postavimo na ogroženih točkah zadostno Sol, zašije solnce tudi na naš prag. — A. T. Notranjec Za naše slovensko gledališče! Drugi občni zbor »Dramatičnega društva« zopet ni bil sklepčen. Umljivo je to, saj ni več našega ljudstva v Trstu. Toda naše slovensko gledališče mora vstati! Jutri, v soboto, ob 8 zv., se bo torej vršil v gledališki dvorani Narodnega doina sestanek vseh članov Dramatičnega društva in vseh ljubiteljev našega slovenskega gledališča, da se resi vprašanje nadaljnega obstanka našega gledališča. Pridite torej, da bomo videli, kaj sinemo pričakovati za bodočnost! Stvar Je vaina, čas odločilen! Redarstvo — neredarstvo. Pri c. kr. redarstvenim ravnateljstvu tržaškem je zgiasilni urad, ki se ponosno imenuje »ufficio notifiche^felF I. r. di-rezione di polizia« in ki izdaja samoitalijanska zglasilna potrdila. Stvar je vredna preiskave. — Ravno pri tedarstvenem ravnateljstvu se je bil pred leti uvedel nekak jezikovni red. Menda naj poprej pri zglasilnem uradu se je zopet začel kr hati in je sedaj, kakor dokazuje raba izključno italijanskih tiskovin, popolnoma izginil. Kdo je kriv? V tem uradu mora tičati nekdo, ki mu je slovenščina posebno zoperna. To se vidi tudi po tem, da sc tudi za poizvedbe po naslovih ne morejo več dobiti, gotovo pa ne uporabljajo slovenske tiskovine. Kdo je naročil izključno italijanske, prav zares niti tudi nemške, tiskovine? Enkrat bi se morala za vzgled, eksemplarično kaznovati taka premišljena, protizakonita Jezikovna krivič-nost. lo ni red, to Je nered, slavno c. kr. redarstveno ravnateljstvo! Vinko Engelman. Prejeli smo: Kratki trije meseci so minoli, odkar nas je zapustil — osamljene. A kako dolga doba se nam dozdeva. Povsod pogrešamo njegovega sodelovanja in marsikdo išče zaman svetovalca. Dolga Je že doba, odkar nas je zapustil, ali koledar kaže le pičle tri mesece, oziroma 89 dnij. Osobito ga težko pogreša delavsko okrožje našega mesta — sv. Jakob — katero nima osebe, ki bi ga nadomeščala. Ti trpini se pritožujejo, da se na njih spominjajo !e ob gotovih časih, a drugače da se Jih prepušča usodi ali samopomoči. In vendar to priprosto ljudstvo, ti trpini vedo ceniti delo In ljubezen, ki se Jim izkazuje. Ravnokar sem Izvedel da je »Šentjakobska Čitalnica« oskrbela pok. Vinku kot svojemu dolgoletnemu predsedniku, družinsko grobnico, da bo tu v naše j zemlji, ki jo je ljubil kot svojo drugo domovino, čakal svidenja nad zvezdami. Cim bode grobnica gotova, namerujejo postaviti primeren spomenik. Da, Vinko Engelman si Je s svo-iim neumornim In nesebičnim delom za Slovence v Trstu zaslužil spomenik v Izgled nam ostalim rn zanamcem. Ni bilo važnejšega gibanja v zadnjem desetletju, da ni bilo njega zraven. Ustanovitev C. M. podružnic v Trstu in okolici je v prvi vrsti njegovo delo, istotako ustanovitev »Prve Primorske gostilničarske zadruge« ter »Čevljarske zadruge«. Tudi med snovatelii N. D. O. ni nanjkal. Pozdravljam zgled, ki ga je dala »Šent-nkobska Čitalnica« ter se klaniam hvaležnosti in -»ijeteti, ki jo »Sentjakobčani« izkazujejo pokojniku in njega rodbini. Prepričan, da bodo temu ogledu sledili posamezniki in korporacije s pri--mjvki ter da pripomorejo do postavitve dostojnega spomenika, prilagam svoj skromni prispevek 10 K, ki ga blagovolite izročiti na pristojno mesto. S pozdravom D. I. Krekova slavnost na Opčinah. V nedeljo dne 12. uajnika se hočejo tudi naše narodne Opčine oddolžiti spominu apostola in zasnovatelja naše sedanje, v resnici narodne politike: I. Ev. Kreka! Pridružiti se hočejo manifestantinim izjavam hvaležnosti vsega naroda do pokojnega apostola in Uisnika našega sedanjega narodnega stremljenja. I verjeni smo, da bo Krekova ^slavnost na Opči-nah dostojna spomina pokojnega dobrotnika svo-"cga naroda — moža, ki je vse sile svojega velikoga uma, svoje neumorne delavnosti in nenava-Jne organizatorične sposobnosti posvečal z brez-nrimerno nesebičnostjo le eni svrhi; srečneji bo-Jočnosti našega naroda. Openci se pripravljajo, da na slavnosti v polni meri zadoste namenu in mi jrič.ikujcmo. da rojaki iz mesta, njega okolice in -osednjih krajev ovenčajo trud Opencev s kar naj-večo udeležbo. Kdor le more, naj popoldne pri-nodnje nedelje s svojo udeležbo pripomore, da bo Krekova proslava čim veličastneja in da bo Čim izdatneji vspeh v namene, ki jim je določen čisti dobiček prav po intencijah nesebične Krekove požrtvovalnosti in skrbi pokojnika za korist svoje-Si naroda. Slovensko gledališče. Snočnja ponovitev »Per-iaulce« je uspela kar najbolje. Posebej naj poudarimo, da je bila uloga Henryja (g. Kralj) izvedena neprimerno bolje kot prvikrat, mirneje, izraziteje, in prav tako tudi uloga grofice Salnt-Servanske Brežičeva) z znatno več življenja. O gdč. Kavčičevi moremo reči, da Je popravila, kar je bilo treba popraviti. Lepo delo. In da, prav posebej, ne pozabimo stare vojvodinje (gdč. 2e-ieznikove). O. Leblanc pa je nekoliko popustil. — Kakor pa rečeno, predstava, ki zasluži vse priznanje. Ctril-Metodova podružnica za Sv, M. Magdaleni spodnjo in zgornjo bo imela v nedeljo, dne 12 t. nt. ob 5 uri popoldne svoj občni zbor v prostorih otroškega vrtca z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi vse člane in prijatelje naše družbe odbor Magdalenske podružnice. Gospa Olga Borova-Valuškova, ki nastop* na Vcncertu v nedeljo, 12. t. m. v našem Narodnem domu spada med velike umetnice. Vsi češki kritik« in glasbeniki jo smatrajo za najboljšo češko koncertno, pevko-altistinjo in mogočno operno pevko. Ima fenomenalen. velik, lep glas, umetniško izborno tehniko in najzrelejše predavanje. — Obseg njenega glasu je naravnost velikansk; vse tone od malega c do visokega b — torej skoro tri polne oktave — obvlada enako. Zato jo imenujejo nekateri, »evropski unikum«. Angažirana Je bila na dvornih operah v Monakovem in Berolinu, koncertirala pa je tudi z največjim uspehom v Parizu. Na našem koncertu poje poleg mogočnih opernih arij, tudi moderne češke skladbe, katerih najboljša interpretinja je. Posebno opozarjamo na klasično Dvorakovo pesem: Pri rekah babilonskih, na pretresljivo Novakovo Gorsko balado in na globoko občuteno nad vse pretresljivo Jeremla-šovo Materino srce. Posebni biser koncerta pa bodo narodne pesmi češko-slovenske. Povsod, kjer je z njimi nastopila, je žela največje priznanje in velikanske uspehe. V LJubljani priredi gospa Borova dva koncerta bi sicer v četrtek 9. in seboto 11. t. m. s sličnim sporedom. Iz Trsta gre DCtem konccrtovat po Jugoslaviji in sicer: na Re- ko, Zauer. Sitjriik, {2 koacvrta) Mostar. >;?-rajevo in Zagreb. V :iedelisk: številki našega li>ia priobčimo besedilo posameznih pesmi. Llir. v?bimo paše občinstvo, da v obilnem števili: iz seli koncert in na t; način po!,;<.e naše l;nlt::rno stie«;ljenje, saj v pravi kclturi ie naivečia vsakega naroda. Iz dekansKcga aprovizactjska pašaiaka. Prišel nam jo v roke naslednji icrinan ki ^a pošiljamo v svet. da bodo videli ljudje, kake odloke izdajajo pri naši aprovizacijski komisiji Kar se tiče jezika, naj se nam nc zameri, ako se bo zdelo komu, da je slab, kajti zanj %enda» odgovarja podpisanec. ki je — nadučitelj. Ferman, izdan 20. aprila t. L, se Klasi dobesedno: »-Gospodu vaškemu načelniku v.....Prosti se isti, da objavi javno ljudstvu sledeče: Ker se je kljub objavi premnogokrat pripetilo. da hodijo stranke še vedno v jutranjih urah na urad aprovizaciie se šc enkrat objavlja, da naj stranke, ak'o imajo kaj opraviti ali zaradi dopustnikov itd. le v popoldanskih urah cd 2. ure dalje do 6. nre. V praznikih nič. To naj si ljudje, ki to slišijo povejo drug diugemti, torej posebno onim, ki tega razglasa menda danes ne slišijo, ker jih ni danes tukaj. Sploh pa naučite se tega, da eden drugemu poveste, kar slišite razglasov, Ur drugače imate premnogokrat nepotrebnih poti in nadlege sebi in drusim. V aprovizacijsko pisarni pa prinesejo, dopustne liste lahko otroci, ki se jim lahko ravnotako postreže, da ne zamujajo odrasli časa. Ako Ima kdo podaljšan dopust mora vselej prinesti isti dan telegram ali oni list na katerem ima podaljšano. Tudi izkaznico (staro) mora zopet prinesti s seboj ako jo še ima ter (stari) prvi dopustni list Ljudje pa naj nikar ne hodijo v zadevi aprovizaciie na dom aH v šolo g. nadnčitelia in gospč. učiteljice, ker s tem ne delajo drugega kot nepotrebno nadlego. Doma se tako ne more nikomur ustreči in izven ure v aprov. pisarni imajo gg. svoja druga privatna dela. kakor jih vsakdo drugi ima. In zopet se ponovno objavlja, da izrednih živil ni ter nihče ne hodi prašat za nje razven kakor je bilo že svoječasno objavljeno za porodnice v prvih 14 dneh. Te pa morajo imeti potrdilo edino-le od preč. župnega urada z uradnim peča tom, kjer naj bo naveden tudi rojstni dan. Prosi se tudi, da naj ljudje potrkajo, predno pridejo v urad (ali pa tudi v privatno stanovanje) ter naj primerno In spodobno obnašajo. Naj se v tem oz:-ru ne izgovarjajo, da se tega niso učili — ker akr iir.čejc in kjer to hočejo že znajo. Tudi naj po ne potrebnem ne tratijo časa z morebitnimi prašanii in prošnjami ki. jih ni mogoče izvršiti ker s teii' zelo ovrajo delo v pisarni. Prosi se za objavo! Aprovizacijska komisija kraj. občine Dekani: \rr brozi: Rusjan 1 r.« Poverjenikom in članom Slovenske Matice. Tajništvo prosi vse gospode poverjenike, da i čimprej pobrali za tekoče leto članarino, ki moru biti po pravilih plačano v prvi polovici vsakcg leta. Po sklepu izrednega občnega zbora, ki sc j. vršil zadnjega februvarja t. 1., znaša vsled splošn; draginje zvišana letnina 8 kron. ustanovnina z posameznika 2U0 kron. za društva, obitelji, knjiž niče itd. K 400. Knjižni dar Slovenske Matice b obsegal letos največ 2 knjigi. Gotovo izide XXV i zvezek Zabavne knjižnh:e z zbirko novel prizn. nega pisatelja Ksaverja Meška In skoro gotov tudi XXII. zvezek Knezove knjižnice z znanstv«. nim in leposlovnim gradivom. Posebne težave s1 z nabavo papirja, prekomerno pa so narasli tui drugi stroški. Za čas vojne ne more Matica na dan s take Številnimi izdanji kakor pred vojno; zan pa je odbor mislil naprej in že potrebno ukreni1 da se Matično delovanje pospeši in poglobi in ribo možno po vojni čim Živahnejše in obširnejša izdajanje dobrih in pravih, narodu In njegovi kul turi res koristnih knjig. V ta namen je poviša! književnikom znatno hnnorarje in razpiše v kratkem več izdatnih nagrad za prvovrstna znanstvena in leposlovna dela. Imejmo pred očmi, da Matica društvo, ki nima niti z daleka toliko premoženja, da bi bilo možno kriti stroške le delom-z obrestmi lastnega kapitala. Popolnoma je od visna od svojih članov. Cim več je teh, tem oL-sežnejše Je lahko nieno kulturno delo; čim man; lih je, tem bolj je treba skrčiti delokrog. Res je, da Je po razpustu priskočilo Matici na pomoč mnogo zavednih slovenskih mož in žena z večjim: in manjšimi darili, toda. svota teh daril še od daleč ni taka, da bi bila dovolj izdatna za kulturno društvo, kakoršno Je in mora biti Slovenska Matica. Prosimo zato vse gospode poverjenike, naj nabero Matici čim več članov-Ietnikov in ustanov-nikov, In na) sprejemajo tudi rodoljubna prepte Čila enako hvaležna kakor so Jih sprejemali leta 1917. V mlnolem letu je imela Matica dobrih 40O(: članov. Dvignimo njihovo število v tekočem letu za še enkrat toliko 1 Vsak, ki mu je pri srcu slovenska stvar, naj pristopi sam in pridobi tovariše in tovarlšice; naša cenjena poverieništva na) nastopijo s krepkim ln odločnim delom. Obračamo se do pravih rodoljubov in rodoljubkinj zlasti v vseh tistih krajih, kjer ie niso ustanovljena po-erjeništva Slovenske Matice. Vabimo Jih, da pre-zamejo poverieništva sami, ali naj pridobe In prijavijo koga. ki bi drage volje prevzel ta kulturni posel. Pisarna Matice pošlje takoj potrebna a vodila in tiskovine. Za osebne pomemke Je tajništvo na razpolago vsak delavnik od 3 do 5 popoldne. Jugoslovanski klub Je prejel nadaljne izjave za majniško deklaracijo: Delavci, delavke in delavske žene iz Možice popolnoma soglašajo z m. d. naknadno (77 podpisov); občina Libuče na Koroškem (592 podpisov, del teh podpisov Je 5e Iz neke sosedne občine, ki je že prej odposlala podpise); možje, fantje, žene in dekleta občine Zltaravas (186 podpisov); možje, mladeniči, žene ln dekleta v Št. Lipču pri Dobrlivasl (82 podpisov); naknadna izjava enega občinskega odbornika občine Ojstrica pri Sp. Dravogradu (okraj VoBperk) k že doposlanim podpisom odbornikov imenovane občine; odbor občine Vernberg na Koroškem; odbor občine Lipa nad Vrbo. županstvo Oorenja Trlbu-ša (pol. okraj Gorica); Možje in fantje občine 2iče (32 podpisov); možje in fantje, žene in dekleta župnije sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah (243 podpisov). 2ene i djevojke iz Rogoznice (500 podpisa) »sa veselim srcem istupaju za svojim podpi-sim te željno očekuju ujedinjenje Hrvata, Srba i Slovenapa«; iz Visa nam Je došla izjava: »Potpisani (976 člana) zanosno pozdravljaju, prihvačajn i odobravaju narodni i prirodni zahtjev Izražen t: deklaraciji Jug. kl. Dok odobravaju rad J. ki., po* življu zastupnike sviju hrvatskih zemalja, da složno i neustrašivo rade za oživotvorenje nra-vednih ovih zahtijeva, najodlučnije prosvjedu; t osudjuju svake pokušaje, dolazili bilo s koj strunl koji gledaju da ov o o, osujete i!i u^ušc pravedne zahtjeve trovrdno^ naroda Slrrvenaca. Srba iu Hr- ! vata.* Mza DiauU v Politeam.i Rossettl. Opozarjamo ( "a koncert te odlične operne pevke, ki bo drevi v gledališču »Poliieama Rossetti-. Začetek točno ob | 7'45. Spored smo že objavili. U Skednja. Odbor škedeujske podružnice CMD se tem potom najl»nše zahvaljuje vsem sodeloval-cem pri »dr-.ižabuem večeru« dne 27. aprila t. L, ki so pripomogli, da ie prireditev tako lepo uspela. Posebno sc zabvaliuje podružničnemu pevskemu zboru in še posebej gospodični Slavi Mezgec od Sv Jakoba za njeno gostovanje in dovršen nastop kot solistinja. Nepozabni nam ostanejo pa »bratje Hrvati' iz bolnice »Zagreb«, posebno njih duša g. Novak, nekdanji goriški brivec, da so se zopet velikodušno spomnili naše podružnice in pri tej priliki darovali 70 K. Srčna hvala tudi vsem bi agin; darovateljem: 20 K neimenovani gospod — zlato srce pod strogo suknjo; po 10 K: S. A. V. in Vikt. Terbižan; po 9 K: Aleš; po 5 K: Stoy; po 4 K: B. Mavrič. Vlahovič, Behek: po 3 K: vrt-narica Zorman. Luka Flcgo, Singer. Barta; po 2 K: Srebrnik, učitelj Godina. Pavla Lavrenčič. Mi-ci in Slava Sancin, Hribar, Tavčar. Jos. Sancin, Žgavc, Pepca FTego, Špoliai. Pišljar, N. N.; po 1 K: C-č. Kristjan. Jos. Sancin, Novak. Vsem skupaj bodi v veliko zadoščenje, da so pripomogli, da je podružnica poslala v preteklih dneh glavni družbi v Ljubljano vsoto 1000 K. Prisrčna hvali veljaj pa tudi ceni. listu »Edinosti«, ki dragevoljc priobčuje naše cesti. Mestna zastavljalnica. V soboto, 11. t. m., dopoldne sc bodo prodajale na javni dražbi razne dragocenosti, zastavljene meseca junija leta 1917. na zastavne listke serije 141 in sicer od št. 221.601 do št. 223.200; popoldne pa razni nedragocenl predmeti (perilo in obleka), zastavljeni meseca septembra leta 1917. ua zastavne listke serije 142 in sicer od št. 204 001 do Št. 205.500. DAROVI. — Za novo slovensko šolo na Belvederju se je nabralo v veseli družbi v Mislejevi pekarni v Ro-janu K 16'—. — V isti namen daruje Fran Ogrizek. trgovec z vinom in sadjevcem v Gradcu, K 20*—. Denar hrani uprava. — Čitalnici pri Sv. Jakobu je daroval g. Ciril Petrovec 5 K za Vinka Lngelmana spomenik. Ta objava je pomotoma v zadnjih izkazih izostala. — Na »pevskem večeru« šentjakobske Čitalnice, je darovalo policijsko osobje pri Sv. Jakobu ?•> K za šentjakobsko podružnico CMD. Namestnik baron Fries-Skeue je daroval Rde-"einu križu za iz ujetništva vračajoče se vojake ?00 K, okrajni poslovalnici za ženske vojne pri-"re:.-ke pa povodom dobrodel ne predstave znesek 100 K- — »Navignzione libera Triestina« je darovala v počeščenje spom r.a Petra Masere 500 K nestni ubožnici. — Učenci ljudske šole v ul. Ve-ronese 25 K za vdovski in sirotinski sklad. — Ravnateljstvo prve ljudske šole v ul. Istria za -evne učence« 109 K 50 v — Podružnica CMD v Rojanu. V »Edinosti- že Izkazani znesek 100 K ie bi! dirovan od »Pogreb-•e«a društva v Rojanu in sicer 50 K v spomin na ok. Andreja Fcrlusa in 50 K v počeščenje spo- -n:na v letu 1917 umrlih članov. V spomin na pok. Kcmana Žuljana darujejo Srečko Rozman 10 K. Hragotin Bandel 10 K. Geržlna 2 K, Josip Jaklič \ K, Josip Katalan 3 K skupaj 29 K; vesela družba ori Katalanu nabrala 43 K; ker sta Ceh in Gorenjec prepričala enega Gorenjca, da je tudi Slovenec se je nabralo 20 K 20 v. za vrtcc na Greti; isti vrtcc daruje ob dovršitvi pol^toletja svo-ega življenja Josip Stojkovič 2 K In rojanski podružnici 6 K; slavno konsumno društvo je dovolilo na občnem zboru 73 K 96 v. Hvala! Prodam 8—10 q malinovca v sodih od 40 kg naprej. Velika iz bera likerjev v steklenicah, šampanjec „Charle Blanche", asti spumar.ti, refošk ter muškat desert I. Parčina & C o — Trst ulica Donizetti štev. 1. JADRANSKA BANKA Trst« Via Cassa dl Rlspariiilo 9 (Lastno poslopja) Kapital In rosorva K 23,500.000. FLL.lJAL.bwE; Dosaj Tegethofstidsae 7 Dubrovnik. Kotor. LJubljana, Metković. Opal. Split, Šibenik, Zada-, VLOGE NA KNJtflCfi 31 - S O od dneva vloge do dnera vzdiha, lientai davek p'aćuje bauk.i BTOjega Olrastovanje vlct< na tekočem in ILroračuau po aojjovoru - Atre iativ teki in nakazale na vaa tu-ia innz itns t i trlii ja KUPUJE IN PRODAJA: vrednostu« papirje rente, obligacije, ustavna piama. priioritete delnice, irečke, valute devue, promese itd Daje PREDUJME na vrednostne papirja in bla^o ležete ▼ javnih akladtidiK SAPE D EPOSI M PROMESE. — Prod j a »r« čl: razredne lote rja Zavaravanje vsakovrstnih papirjev proti kurini izgubi, revizija žrebanja sreč'* i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours kreditu Borzna naročila. — Talri o. MENJALNICA. — - — ESKOMJe MENIC Telefoni; 1463. 1793 in U076 Uradno uroi od O da 1 popaMna Brzojavi: JADRANSKA. I I n —Mi I ecchio Št. 3. ZGBOZDRAVN K "V Dr. J, Cermak "T Češko C-ticJjevicka Restavracija (Bosa-kova uzorna češka eostiina v Trstu) se nahaja v ul.* G. Oalatti (zraven glavne pošte.) Slovenska uostrežba in slovenski redtirii listi. v Trsiu, ulica Poste vecc lie 12 vogal ulice delle Po te. Izdanje zoD;"i b rez bo * leein. — Plombiranje. — UMSTNI ZOBJE 4 StfMlfmO fO takoJ krepkeg* dečka, najraje »rejMC JL i z kmet-ke h.še ki bi bil nljan ponm-ni lahka kmetijska d ptj zimi bi p.i vstopil v trgovino z iue5.»ni:r. blagom. Naslo -pove In«, cdd. Edinosti 6 j IMrii 111 m - m Stadion 10 - Trii j Oflprt eti Viimmtt] \ prve vr to proda'a inirodilnica Cillia ulica delle Pos e 6. D la lfj*A ffi Trati«r ozirem t rratarica brez malili 1*112 M* otrok Dob stanovanje in plačo — Nastop službe takoj ali 1. junija. — Naslov po e ns. odd Edinosti. 2143 'S * li Teletu in preai e Impuje in dobro plača Hotel Balkan. Piazza Ca^erma. Tr?t. 2 >9f> nolflfl za hiša* in poljska dela išče g*ejšćak UKIUU baron Marenzi t Odolini, pošt j. Mate i j a. 3 i 83 Weče vsake vrste kupuje Babič Fran Molino grud« 20. 20)7 Iflllltllll c ^ finančni nadpa^nik ž li ^ svrho JUlKlCU žen tve spoznanja z gospodično lepe '.uoanjo»t)» jasne preteklosti. 18—21 let staro. — Resne ponudbe s liko do 16. maja na Ins. odd. Edinosti )>o<3 Pomlad" 2145 EfktAhttHf Anton Jerkič : os.uje v svojem ateljeja rUlUSTUl V Trstu. Via deJle Post® St. 10. vstopnina K l VflV'i 7. JtLUj u,t j fuanje in oženje, m tui nem- UZGFi! »UfiBiiiin Rasi&ter Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako po~ pra vijanje. — Tvrtfka ustanovljena leta 1873. — Fi3ifitr*l€gS€0 3EDNA3 TrsS. ziVcr. t * - ranilo št. 1*. n iiiam iimiHHHHi iiuiRni! ASSICURAZiONI GENERALI IN TRIESFE (Obsna /zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1914. K 480,934,656.23 Glavnica za zavarovanje ZlvHenJa dne SI. decembra 1914i K 1,295^16.563. Plačana podvračila od leta 1881 do 31. decembra 1914 K 1^212,012^98.55. S L januvarjem 1907. Je druStvo uvelo za £ivllenskl oddelek nove clavne posole pollct aadarfcae največjo kulantnostlo- Povdarjati Je sledeče ujbdiiusti police: L VeUavaifc takoj od Izdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti poiice za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vrSltl \ol službo, ako Je vpisan v polah črne vojske, k) ako plača zavarovanec 1 ml*> od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavo ▼sled pomanjkljivosti plačevanja, samo da se plačevanje vrti v teku 6 mesecev po preteku roka IL Velja/nih po preteka i mesecev od tzdaaia: a) zavarovanec more — ne da bi za to plačal posebne premi]e in brez vsake formaluete — potovati iu bivati ne samo v celi Evropi, ampak tudi v kater Sibodi deželi \esa sveta (SvetcvTie police). Društvo je zavezano plačati celo vlogo, tudi v slučaju. Če pade zavarov! v dvoboja IIL Veljavnih po preteku enega leta po izdanju police: a) zavarovanec se eprosti plačevanju za meiana zavarovanja v slučaju, da postane nesposoben za dele. IV Veliaiaiu po preteku treh let od izdanja: Absolutna neizpodbitno^ zavarovanja razuu slučaja prevare. Društvo jc 7'ivezano plaćati celo vlogo, tudi ko 1» zavarovanec umrl vsled »momora. al» poskuženeg ^Tromi rr-c) Zavarovanec sme dvigniti posojila prof rlač.-varju 4J4 2,' Druitvo zavarovanje tudi za življenje, »jožai prevažanje in nio Si ». .m »» ^u^iilll