Poštnina plačana v potovliu.
Teto LXl

V Ljubljani, \ nedeljo 1. januarja tl)">3
Štev. 1 t\
Cena 2 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izda ja celoletno 9t> Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.b/lll
Telefoni uredništva: dnevna služba 2050 — nočna 2996, <994 in 2090
Ček. račun: Ljub liana Al. 10(>■>() in I0.341) za inserate; Sarajevo štv. 7563 Za k rt'b štv. 3<».011, Praga-Duua j 24.797
Uprats: Kopitar-jevu b. telefon 2V93
Izhaja vsnk dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
Srečno in blagoslova polno
JVOVO LETO
I elit a vsem cenjenim naročnikom inserentom, sotrudnikom in prijateljem
uredništvo in uprava
Žalostna premišljevanja ob novem letu
„Rešimo tempet kapital, kulture!"
V USA se obeta inflacija — Strah pred revotuci o
Novo leto - novo delo
Prvega januarja u medsebojno želimo srečno novo leto. Tako veleva star običaj kot izraz dobrohotna naklonjenosti in ljubeznjivosti. Letos nam to vot6ilo Jre nekam težko iz ust. Odkritosrčnih želj nam sicer ne manjka, pač pa vere in zaupanja, da bo nastopajoč« leto res srečno. Težki časi so nas aagrnili z nezaupanjem in malodušnostjo.
Gre nam slabo, zelo slabo. V vsem našem narodnem gospodarstvu je viden zločest zastoj, ki ima za posledico strašno nezaposlenost, bedo in revičino delovnih mas in skrajno radikalizacijo javnega mišljenja. Nič ne dvomimo, da stopamo v novem letu v odločilni Stadij »krize«, kakor se javlja pri vsakem nevarnem obolenju. Pri bolezni človeka odloča kriza o življenju in smrti Podobno vzporejajo mnogi tudi proces v našein obolelem gospodarstvu, ki da mora končati ali s skorajšnjim obratom na bolje ali popolnim razsulom. To tem bolj, ker se gospodarska bolezen že davno več ne omejuje na same industrijske države, ampak sega dalje in dalje v pokrajine, ki so bile pr-.pričane, da se jim nič zlega ni treba bati.
Eni primerjajo naš čas s preseljevanjtm narodov, ki je uničilo rimsko in grško kultur). Drugi s črno smrtjo, ki je raznarodila Evrope. Tretji iščejo primere v dobi tridesetletne vojake. Toda takšne primere in misli nam iz srca izrujejo še zadnjo klico skromnega upanja. Gotovo bi bit na napačni poti, ko bi se brezupno udajali topi -esigna-ciji. Le pomislimo, da je svetovno gospo'arstvo in s tem tudi ljudsko blagostanje bilo od 1350 do svetovne voine v neprestanem porastku, a ie bilo v svojem dvigu med vojno in zadnja lita le v časno prekinjeno. Tako računa/o, da je vrednost s itovne trgovine 18^0 znašala 5 milliard dolarjev in se je dvignila v letu 1913 na 38 m^ljard, je dosegi leta 1925. 42 maljard in se 1930 povzpela celo nt 44.3 miljard. Šele naslednje leto je padla nazaj ne 30.4 miljarde dolarjev. V preteklem letu je nazadovanje zavzelo gotovo še večji obseg, loda o tridesetletni vojni in črni kugi vseeno še ne moremo govoriti. Le nič zdvajatil Tudi svetovna trgovina se bo še popravila in našla svoja pota. Mnogo je narodov, ki žive v jako primitivnih razmerah in ki gotovo ie postanejo dobri kupci. Toda končno tudi trgovina še ni vse.
Da nam gre slabo, o tem .smo vsi edini. Tudi v tem, da še ni nikakih izgledov, da bi se skoraj obrnilo na bolje. Toda tudi to je že rodilo svojo dobro stran. V mednarodni politiki smo doživeli v preteklem letu nekaj zbližanj in sporazumov, do katerih bi gotovo ne prišlo, ko bi jim ne kumovala gospodarska stiska. Pa tudi doma smo si zaieti v skupno revščino postali nekam bližji: vrše se skupna posvetovanja in umovanja, delajo se načrti, •kupno iščemo izhoda.
Maloverno vidimo zmajevati z glavami, ako <e govori o božji previdnosti, ki ima povsod in z vsem svoje načrte in vodi vse v dobro tistim, ki verujejo in zaupajo. Toda kot kristjani moramo zaupati, da nas Bog ne bo skušal nad naše moči in da ima naše trpljenje gotov smisel pa tudi konec. Ni bil Bog, ki je odpovedal v teh težkih časih. Bogato je pogrnil zemljo z dobrotami, katere bi mogle vsem zadostovati. Odpovedali so ljudje, ki božjih darov nič več razdeliti in uporabljati ne znajo, odpovedal je gospodarski red. Sedanja stiska naj človeštvo prisili, da upostavi nov gospodarski red, ki bo odgovarjal pravičnosti in ljubezni in ne bo več nekaj ljudi plavalo v razkošju, velika večina pa od vsega hudega poginjala.
Gospodarstvo se maje, o tem ni dvoma. Toda le mnogo bolj se maje naša kultura. Kriza kulture se ni začela šele 1930, temveč že v dobrih gospodarskih letih, Žal, da ni izgledov, da bi jo leta slabe gospodarske konjunkture odpravila. Kulturno škodo je mnogo težje premagati kakor gospodarsko krizo. Njeni vzroki segajo stoletja nazaj •n njene zle posledice učinkujejo še desetletja na bodoče rodove. Le da se v letih gospodarskega procvita nižina kulturnega nivoja lahko prezre, med tem ko v dobah stisk postanejo ljudje skromnejši in se preje kdo dvigne, ki opozori tudi na kulturno krizo. V interesu moralnega zdravja naroda bi iskreno želeli, da zlasti naša duhovna elita, naša inteligenca, pri kateri se je kulturna »tiska najprej pojavila, prične dukovne vrednote
Newyork, 31. dec.
Novo leto v USA se ne začenja s preveč veselimi avspicijami. Državo čnknjo ogromne naloge, ki ne trpe odlašanja, predsednik Ho-over pn se je vkrcal v Bulm Beachu na svojo jahto na daljši izlet. Ker pa novi predsednik Ronsevclt ne more poslovati, dokler n| ustoličen, zato iinnmo sedaj v Združenih državah in-tcrreguum, tako da vsa politika počiva. To dejstvo je obogatilo z novim dokazom one mnogoštevilne kroge, ki ie dnvno trdijo, da je Wa-shingtonova ustava zelo pomankljiva in da se je preživela. Na vsak način bo treba meddobje med izvolitvijo predsednika in njegovim nastopom službe zelo skrajšati, da ne bo državna ladja v kritičnih časih brez krmarja in da ne bo ljudem treba toliko časa ugibati, kakšne smernice bo izbral njihov novoizvoljeni predstavnik.
Včeraj smo priobčili izjavo Ri>oseveltovega prijatelja House-a, ki jo je podal v reviji »Fo-reign Affairs«, kakšnih smernic se bo Roose-velt držal v svoji državni politiki. Danes pa se mnogo komentira izjava demokratskega senatorja Harrisona, kateremu je namenjeno v bodoči vlndi važno meslo in ki predlaga, da naj bi se sklicala velika konferenca najveljavnejših ameriških politikov in gospodarstvenikov, ki naj bi storili primerne sklepe za vpostavitev gospodarske prosperitete. Znano je. da to idejo propagira Roosevelt sam, toda vprašanje je — tako trdijo mnogi —da li se bo mogla gospodarska kriza Amerike rešiti drugr.čc kakor z inflacijo, ki utegne nastopiti po sklicanju novega kongresa, kateri se zbere 4. marca 1913, ako se med tem ne zgodi kakšen čudež.
Že omenjeni House pa je priobčil drug članek v reviji »Liberty«, kateri rabi jako krepke izraze, da označi sedanji malorožnati položaj USA. On pravi: »Potrebna je konferenca naj-
močnejših in uajinteligentnejših mož Amerike, ki se morajo, odlagajoč svoje rivalitete in svojo ljul»osiimnos(, zediniti glede radikalnih sredstev ozdravljenja. Gre za to, da se reši propada tempelj kapitalistične kulture. Tu kriza traja že dolgo in če se ne bomo pi.zadevali u\ čim hitrejše ozdravljenje, se bojim, da se bodo stvari razvijale z vratolomno naglico. Tedaj bo prvi revolucionarni kolovodja, ki ima zadostni dar intuicije in ki se bo predstavil množicam kot božanstvo, zmožen da jih vzbuni in bo postal gospodar Amerike v teku ene noči. Mislim — tuko zaključuje House svoj članek — da če
se bodo Združene države našle lice v lire s političnim fenomenom take vrste, dn ta fenomen ne bo izgledal tako kakor Uenito Mussolini, ampak da bo nosil poteze Ljenina.«
Med tem pa potujejo ameriški državni politiki po svetu, da rešijo ameriško in svetovno krizo. Tako sta John U illinms in Fdmund Day odpotovala kot delegata I SA v Ženevo, kjer bosta prisostvovala posvetovanjem odbora, ki pripravlja svetovno gospodarsko konferenco. Kongies in senat pa sta sprejela zakon, ki dovoljuje Filipinccm neodvisnost po preteku 10 let
Angleži so pa optimisti
Angleški uvoz je največji na svelu
London, 81. decembra.
Počim se ameriški politiki in gospodarstveniki spričo zastoja poslov za rami interrepnania udajajo pesimizmu, pa je aiig'eško časopisje ob novem letu nenavadno optimistično razpoloženo. Vodja konservativne stranke ltaldvvin je na stranko naslovil okrožnico, v kateri pravi, tla se jo eospo-d&rski položaj Velike Britanije, ki ie koni-em leta 19511 bila blizu katastrofe, leta 19t2 ®elo popravil. Italdniri pripisuje to nacionalni vladi in pa patriotizmu ter vitra noiti angleškega naroda. Ba'dvvin pravi, dn je konferenra v Oltawi, ki je zapustila svobodno trgovino in uvedla laščitne carine, imela dobre rezultate. Anglija pa se bo varovala prohi-bitivnih rarin, zakaj zgled Amerike, ki je začelo s tako politiko, je imel jako žalostne posledice za ameri-ko gosprdarstvo. Zaščitne carine morajo služiti samo za podlago, da se sklenejo ugodne trgovinske pogodbo » drugimi državami. ne umeio pa biti take, da bi se uvoz tujih produktov zaprl.
Raldvin trdi v svoji poslanici, da število brez-
poselnih t Angliji počasi pada. dočim dmgod povsod Se vedno nara»c&. Iivoi angleškega blaga je zopet zadobil tak obseg, da danes Anglija izvaža več nego vsaka druga država. Dobro inamenie je tudi. da se je poravnal dolgoletni »por nteii delavci in delodajalci lancashinke predilno industii e. »Obnovitveni maki«, pravi ltaldvvin. »*o zaenkrat še skromni in počasni, toda merjeni smo, da bo obnova uspela.«
Tudi predsednik ivcze angVške industrije sir (»eorge Beliarrell r svojem poročilu o položaju angleške industrije v 1. 1012 pravi, da je angleška industrija prestala viharje preteklega leta mnogo bolj« kakor njeni tekmeci. Njeni posli slone na solidnih podlagah Podoben optimizem izraža tudi glavni tajnik velike zapudne železniške družbe, ki ugotavlja, da je oli njenih progah v I. 19'!'2 po ukinitvi zlatega standarda nnik'o nad 7ft tovarn.
So pa mnogi, ki smatrajo ugotovitve B.ildvvina in njegovih prijateljev kot nekoliko preveč optimistične.
Krvava zarja novega leta v Aziji
Japonska grozi Kilafa
London. 31. decembra. Glasilo delavske stranke >Daily Herald« prinaša dolgo poročilo svojega poročevalca iz Tokia, v katerem le-ta trdi, da se Japonska i vso naglico pripravlja na vojsko d Ki-tajcin. Dejstvo, da je kitajski generalni guverner pekinške province Cansuljan pognal nekaj japonskih čet iz kitajske province Džehol, naj .Japoncem služi za prelvezo, da mobilizirajo veliko armado, s kalero hočejo zasesti Peking in Tjencin. Njihov namen pa je še veliko bolj dalekosežen, oni namreč hočejo zasesti ne samo Džehol, ampak ves severni Ivilaj in ga proglasiti za neodvisno državo. Na čelo te države pa bi postavili regenta Mandžurije, bivšega kitajskega cesarja Pu-Jia.
Razume se, da je japonska vlada Irditve »Daily Heralda« lakoj najodločneje demantirala, češ, Ja-pon.ska ne pripravlja nobene ekspedicije, ampak hoče samo biti pripravljena za slučaj kakšnega napada na neodvisno Mandžurijo ...
Zdaj se pa japonska vlada sama demantira, kajti japonsko ministrstvo je izdalo komunike, v
katerem opozarja kitajskega generala Cansuljana, da »bo morala japonska vojska izvesti represalije in podvzeli potrebne protiukrepe, Če bo nadaljeval z rovarenjem v pokrajini Džehol kjer je nedavno tega zbral številne čete. Prav tako bo japonska vojska pokrenila pravočasno vse potrebno, če bi Cansuljan razširil svoje vojaške operacije v severno j Kino. V tem primeru bo kitajski maršal odgovoren : za vse posledice, ki bodo nastale iz japonske proti- j akcije.c To je povedano čisto jasno.
Zakaj Sovjeli dtz:'o z Jiporsho
Tokio, 31. doc. A A. Zastopnik japonske petrolejke družbe se je vrnil v Moskvo, kjer je podpisal petrolejskj dogovor s Sovjeti. Po tem dogovoru bo japonska pet rolo jska družba kupila na leto 300.000 ton kavkaškega petroleja in bo imela prosto izbero, ali vzaine surovi petrolej, svetilni petrolej ali pa bencin.
Dunajska vremenska napoved: Visoki oblaki se bodo pomnožili, v dolinah pa bo na mnogih krajih megla. Tuinlam nekoliko padavin, višja temperatura.
Zagrebška vremenska napoved: Oblačno, megleno, zmerno hludno
Začasna rešitev krize v Bolgariji
Kmalu nove voStiv
e
Odlično
belo
PLATNO
Sofija, 3t. tlec. tg. Po dveh dnevih težavnih pogajanj se je danes opoldne posrečilo Muša-novu sestaviti nov kabinet, ki ga je kralj že i imenoval. Kabinet je sledeči: predsednik in i zunanje stvari: Mušanov, notranje ministrstvo Girginov, finance Štefanov (vsi trije vladni demokrati), trgovina Gičev, kmetijstvo Muraviev, javne zgradbe Timov (vsi trije agrarci), železnice Kosturkov, radikal, vojna general Kisjov. Ker so se narodni liberalci odrekli svojim mestom, bosta še ostali prosti ministrstvi upravljala Mušanov in Gičev.
Broz narodnih liberalcev bi nova vlada ne imela večine v parlamentu. Merodajne osebnosti demokratske antante skupine Ljapčeva, ki je
višje, pravilneje ceniti! Marsikdo je danes ogorčen, ko bere poročila o nezaslišanem barbarstvu in brezbošlvu ruskega boljševizma. A le malokdo opazi, da se je že davno krog nas in med nami samimi vgnezdil duhovni boljševizem, ki morda 5e ne izpoveduje, toda dejansko zastopa in ravna po načelu: Bog nam nič mar! V mnogih srcih je Bog mrtev in z Bogom tudi vest, ki je zavest odgovornosti pred Bogom. Kako naj potem pričakujemo zdravega gospodarstva? Gospodarstvo ne posluje le z denarjem in stroji, ampak ima predvsem opravka z živimi ljudmi, in to od ravnatelja do zadnjega težaka. In mislimo, da bo precejšnja razlika v gospodarstvu, ki ga upravljajo vestni, pošteni, marljivi, varčni, značajni ljudje aH pa če je v rokah gotovih gospodov, ki stoje na stališču: nič ni slabo, vse je dovoljeno! Brez morale v gospodarstvu sploh gospodariti ne moremo, kaj da bi šele mogli doseči višjo kulturo. Naši razrvani dobi in.našemu narodu izkazuje neprecenljivo do-
broto, kdor krepi njegovo vest in utrjuje njegovo poštenje.
Nekaj te naloge želi »Slovenec« vršiti med slovenskim narodom tudi v novem letu. Zavedajoč se svoje vodilne časnikarske vloge med našim ljudstvom bo »Slovenec« tudi v bodoče pazno sledil vsem perečim narodnim, socialnim in kulturnim vprašanjem doma in drugod po svetu in se bo potrudil, da bo svojim čitateljem in čilateljicam poleg informacij, razvedrila in zabave nudil tudi solidno kulturno in socialno orientacijo. Pri tem ne skrivamo, da nam bo hoditi trdo pot, in da bomo le v »potrpljenju ohranili svoje duše«. Le z neizčrpno potrpežljivostjo bo mogoče dovršili delo, ki je pred nami in izpolniti poslanstvo, ki nam je med našim rtarodom odkazano.
Na pragu težkega leta 1933 priporoča »Slovenec« železno potrpljenje in neomajno upanje tudi vsem svojim prijateljem. To je njegovo novoletno voščilo.	Drin.
v opoziciji, pa so dale razumeti, da so pripravljeni podpirati novo vlado posebno pri novem državnem proračunu, kar bi bil začasen izhod. Zelo verjetno je, da bo poslanska zbornica potem, ko bo sprejela proračun, kar je pričakovati meseca marca, razpuščena in da se bodo morale razpisati nove volitve. Politični krogi .so sploh mnenja, d« Ivo ta kabinet samo prehoden, ker se ne opira na trdno večino, marveč je odvisen od tolerance, skupine Ljapčeve. S tem bo v svo-od tolerance skupine Ljapčeve. S tem Ik> v svoda bi prišlo do temeljitih gospodarskih reform, ki jih zahtevajo agrarci.
Zadušena komunistična revo uci:a
Mad rid, 31. dec. ž. Včeraj in danes so ohlasti prevažale zaplenjeno milnici jo in orožje, ki je bilo namenjeno za novo revolucijo v Španiji. Prijetih je bilo mnogo oseb, med njimi tud! nekaj častnikov in vojakov. Oblasti so našle listo političnih nasprotnikov, ki so jih revolucionarji nameravali aretirati. Samo v Madridu so našli 160 bomb.
V Barceloni so našli 1*00 brmb, ki bi se imele razdeliti po vsej Španiji dne 8. januarja, o'o?ne-n ko bi se imela zaeti žeVzničarslta stavba. Nn;lli so tudi načrte vojašnic in vo;nš':l!i sVndiš" on - a. V Scvilli so kompromitirani tudi pod"esfit ki in vojaki Ict.Vskih čet ter je b'1o vc~ic štev:'o vo<aU:v aretiranih. Sedaj se smatra, da je teiorislitni puč že preprečen.
Rim, 31. decembra. AA. Sredi Bologne ie nv stal v veliki (rutikii ogenj, ki jc uničii skoro \-o zalogo. Vzrok ognja je zelo nenavaden. I\čislava je dognalo, da so ga zanetile podgane. Oglodale so namreč škatljice žeplenk. ki so se pri leni vnele, "genj je povzročil eksplozijo v posodah, kjer je bil alkohol, škatla je precejšnja.
4«
/ /
MARGO
»t™—,*«™,-------------
V koščkih (ne zamenjali i manj vrednimi ponaredbami) je	§
ie najboljše sredstvo proti kašlju in hripavisti,	J
ler izvrstnega okusa.	,,
Pri nakupu nai se paz.l na 7.n5cHno znamko „MARGO".	R
Stran S.
/SLOVEHBC«, 1.
Novoletna beseda ljubljanskega
hnezoshola
ms.
Xe lo zahtev* vljndnosti, ne I« patriarhalna
navada, niarvc« tudi časovna nujnost [trivetin Tinko lota zadnjega decembra ljul>ljaut<U<j duhovS6in« k svojemu e.aupasiirju, ila mu izreče topla vofcčila za novo loto, hkrati pa, da ob tej priliki t medsebojnem izmenjavanju tehtnih misli presodi bilanco pretekle katoliške dejavnosti in uspehov t cerkvenem tivljeoju, ter prognostira, kaj bi bilo treba ukreniti v korist in blagor vernikov.
Tudi včeraj se je zbralo številno zastopstvo duhovščine v škofijskem dvorcu. Generalni vikar Igu. Nad rab je nagovoril prevzvUenega nekako takole:
Poslavljamo se od starega leta, ki J« bilo leto dela in trpljenj«. Ni bilo bogato v svečanih prireditvah — če izvzamemo nekatera večja zborovanja Marijinih kongregarlj, evharističnih shodov in 25-lctnega jubileja na Brezjah — peč pa je bilo bogato notranjega dušnopastirskega delovanja. Nujno je to delu, da se ljudstvo utrdi v krščanski znaenjuosti in da more vztrajati v težkih dneh hude gospodarske poskušuje. Trudili smo se sa versko okrepitev in u krepostno iivljenje mladine, ki se zbira v tisočih M.irijinih vrtcev, v Številnih Marijinih kongregacijah za lante in za dekleta. Srednješolske mladine cvet Be prišteva Bodalom Marijinim, in prav t<j okolnosti je pripisovali, da se t« dijastvo kljub mnogim škodljivim vplivom nasplošno dobro drži.
S pomočjo duhovščine in našega krščansko r* rednega ljudstva je bilo omogočeno, da so naši številni zlasti nabožni listi zmagovali gospodarske tatove ia vztrajali.
Za vso dobro preteklega leta moram« iak tirati: To Deum laudainns!
Kriza, ki jo preiivljamo, je potrkala prav posebno na vrati našega kmeta; če ta trpi, je odarjen tadi duhovnik. I'a je imela duhovščina še marsikaj hujšega prestati. Mnogo med njimi jih je, ki so trpeli ker so se ravnali po 6inernici Kristusovi: »Bogu, kar jo bnžjega, vladarju, kar jo vladarjevega«. 8 trpini je trpela celokupna duhovščina. Pa tadi za vse to: Te Denm landamus!
Pogled v bodočnost »lasti i ozirom na izjave »Besednikov« — ni rožnat. Toda naj se dajejo take ali ta!.e izjave, vsckdar bomo tako delovali in tiveli, da bomo lahko s ponosom prejkoslej klicali: Ml smo strebri države, ki nčimo kralj« spoštovati, a zahtevamo tudi, da se povsod in viekdar izvršuje volja božja. Ne moremo pa molčati, čo volkovi trgajo ovčice.
Dvojo nas druži: Zvestoba do cerkve in ljubezen do slovenskega ljudstva.
Svojemu prevzvišenemn nadpastirjn pa daru-
jem« kot vesilo m novo lete — krtre In lfnbeteat Škof dr. Gregorij It o i m« n se je zahvalil ■a voščilo ter dostavil približno naslednjo misli: Res je, Bogu smo najprej dolžni zahvalo za vse dobro, pa tudi za vse hudo minulega leta. Lepo in vzpodbudno so se izvršili številni ljudski misijoni po škofiji; zaprte duhovne vaje so čim dalje bolj obiskane in ustvarjajo apostole med našimi možmi in tanti; evharistične pobožno-.ti so privabljale k mizi Gospodovi cele množice udeležencev. Za vso res — hvala Bogu!
Najtežje, kar smo doživeli, jo bilo neupravičen« sumničenje odličnih mol in duhovnih tovarišev, ki s« b'li ohdolženi protidržavnosti. Z njimi smo vsi trpeli, z njimi molili. Napoveduje se še to in ono, kar hi nas moglo begati. Oznanjena je bila ustanovitev nekega »Venčka«, ki se ga pa ni treba strašiti. Odslej bomo vsaj vedeli. h kom imamo opravka. Kaj bo še v spremstvu bodočega leta, ne moremo vedeti,- olimimo rije pogled na razveseljive napovedi: Sveti oče Pij XI. je razglasil izredno sveto leto, ki l>o leto milosti in zadoščevanja Vesel dogodek ho tudi biserna sveta mnSa nagega nadškofa dr. B. Jegliča, dne 80. julija 1931.
("o bo pa mimogrede treba stopiti na pot proti Kalvariji, smo v zaupanju pa božjo Previd-aost tndi pripravljeni.
Našo delo v bodoflem lefn bodi predvsem v skrbi za mladino, ki jo hočen-o thraH pri Mariji. To bodi naš prorram. Sl"venri smo Marijin narod; ljubezen do Marije je naS narod ohranil« v zvestobi do Boga. do Cerkve In domovine. Ljubezen do Marije nas vodi k sv. EvharistijL
Hkrati z Marijansk'ra življenjem bomo izdatno poživljali tudi evhaHstično življenje, če se bomo potrudili, d« čimveč mož in fontov spravimo k zaprtim duhovnim vajam. S tem se tudi utrjuje znanje verskih resnic, ki je za danaSnje dni prav posebno potrebno, da v stiskah in preizkušnjah naSi ljudje ne bodo omahovali in da ne bodo odnehali od verskega življenja, če j!h pot in sila zanese ired svet.
N« karitetivnem polju se je že doslej mnogo storilo, pa ne smemo odnehati, četudi smo od »tiske sami prizadeti Dobrode'nost raj ne opeia, saj je to značilna naloga katoliške Cerkve.
Nad vse na prinoročam edinost! Bodimo edini v načelih, v ljubezni do Cerkve in naroda, ki med njim delujemo, po možnosti pa tudi v taktiki. če smo e("ini v skrbi za slavo božjo, bo Gospod med nami. On naj blagoslavlja nas in vse sobrate po ikolijll
PrevzviJeni je nato napravil cercle In lm«I do vsakega navzočih prijazno besedo.
Leto likvidacije
vojnih obveznosti
Novoletni nagovor hrv. metropolita
„KatoiišUa vera Hrvaiov živa in neomaiana"
Zagreb. V), dec. ž. Dane* dopoldne po kon-ventualni služiti božji je predstavil generalni vikar in pomožni škof zagrnbške nadškofi je dr. Premuš nadškofu dr. Bnuerjn zbor duhov-ništva knpitljn in ostalih redov ter mu čestital srečno in veselo novo leto. Lhihovništvo je v nad škofovskih dvorih pozdravilo nadškofa s klici: »Živeli«, nnkar je dr. Preuinš čestital nadškofu srečno novo leto. V tej čestitki se je pomožni škof dr. Premuš dotaknil vprašanja gospodarske krize in naloge cerkve, ki mora zlasti wdnj nastopati aktivno.
Dr. Baucr se je zahvalil za čestitke in je
ob tej priliki od k«« k HI pretirani nacionalizem, ki hoče ustvariti neko novo vero. Istotako je obsodil prijatelje kladiva (Iroinasonc), ki so sovražniki krščanstva in ki razširjajo svoje ideje zlasti po kinematografih, gledališčih, časopisih in knjigah ter zastrupljajo lantozijo, moralo v mladini. Posebno je nnglasil uspeh evharističnih kongresov, ki so najboljši dokaz, dn je verski rut med hrvatskimi katoličani živ in neomajen. Zato poziva dnhovništvo k skupnemu, složnemu dela v katoliški akriji. Svoj govor je končal z besedami: >Nnj živi papež Pij XI. še dolgo v slavo božjo in srečo katoliške cerkve!«
Vilal Vodušetc:
Nedeljske misli
Evangelij — Luka 2, 21: Takrat, ko je bilo dopolnjenih osem dni, da bi bil otrok obrezan, to mu dnli ime Jezus, kakor je bil imenovan po angelu, preden je bil spočet.
Danes se prepirajo o tem, kdo prav za prav vslvarja svetovno zgodovino. Ali so posamezni mo-ije, ki jo usmerjajo, ali pa so velika gibanja, odločujoči sunki, ki prihajajo od spodaj iz ljudskih množic. V prvem slučaju bi mogli napisali zgodovino človeštva, ki bi bila sestavljena iz samih imen. Nad vsakim novim poglavjem ime mota, ki določa njegovo vsebino. Ime mota, čigar veličina »n energija prisilila krmilo človeštva v svojo voljo. V čigar možganih se rodi zamisel, ki kaže človeštvu novi pola. Prav gotovo so bili možje, ki so bili kakor tkale, ki to ustavili' tok človeštva in ga zajele v jezero, ki je potem nekega dne nekod prodrlo in preplavilo dva, tri in te več rodov.
Filozofi socializma gledajo na to vsekaktrr drugače. Duh jim je sumljiva stvar. Dani niso ne oni k« njih očetje neduliimli. A li to bih Ivhko ne-treinda to drgnili umoerzi/eine Jclopt t ta*u, t katerem je bil materialnem zadnja učenost in zmaga. Niso se drugače učili, Zanje je bila samo materija. Vet razvoj jim je gibanje od spodaj. Neki način pr-dzcniskih, vulkanskih til. < e 10 se le dovolj okrepile, eksplodirajo in irelo bruha plamene In iarečo lavo. Veliki voditelji so jim taka trela. Ljudje, ki so kipeče gibanje svojega časa v celoti sprejeli nase. l'o mnenju socialistov ne oblikuje duh materije, ampak materija ustvarja to, kar imenujemo duh, misel, ideja. Za one, ki niso filozofu, je morda to mulo nerazumljivo. l'a pustimo filozof i jo! ■
To pa drii, da to celo komuniiti — ki pričakujejo vse odrešenje od izenačenja, pri katerih ni prepovedana samo ta ali ona njim nevarna knjiga, tmjpalc »ploh ese samotlojno mišljenje, ki jim je ves razvoj človeštva tamo produkcija množice, vsa tvelovna zgodovina samo zgodovina brez imen, Hlodovina najnižjih ljudskih plasti — zgradili Levimi ogromen mavzolej. Tam leži njegovo mntilje-no truplo t stekleni krsti in ob določenih dnevih defilirajo mimo le krste vsi, ki nosijo sovjetsko zvezdo. Ime Lenin stoji na vseh zastavah, plakatih in zidovih. Njegova slika t>isi v vseh sobah in lokalih. Njegovega kipa ne manjka o nobenem mestu. V ruskih romanih jokajo mlade deklice od ganolja, ip. govore o njem. Mesta so po njem preimenovali, teste in trge krstili na njegovo ime. Lenin, Lenin, Lenin. Kdor bi taklical drugače, mora v Sibirijo eli pa r tmrl.
Tako vedno tnova postajajo imena posameznih mož simboli. Eno itne izgovorimo in mislimo na celoten program, na celoten svetoven nazor. Eno ime je bojni klic, ki deli dve bojni prsti, zastava, okrog kateri te zbirajo. K njemu te priznavajo, zanj delajo, tanj 11 bor*. To ime ji geslo in znamenje pripadnosti.
V prvem hipu te nam zdi tkoro čudno, da cerkev praznuje praznik »Jezusovega imena«. Prat-nik imenaf /me brez notivca je tamo beseda. In »Jezut« ni bila mli redka bittda uiti redko ime.
Morda kdo to misli A Ime Jezut je bilo v Kristusovih čutih t resnici pogosto. To je tamo druga oblika imena Jozua, hebrejsko Jehošua: Jalive — Bog prinaša rešenje. To ime je Bog odločil za Od-reienika. »Daj mu ime Jezus, zakaj on bo odrešil svoje ljudstvo njegovih grehov.« Jezut: ime božjega Sina, ko te je učlovetil. Mnogi so poprej nosili o ime. Sedaj je »ime nad vsa imena* (Pavel). Nihče več ga ne bo nosil. Nekateri bodo pokleknili, ko ga bodo slišali, drugim bo kletev in sramotenje Boga. Savel, ki odhaja z doma, da bi uničil vse, ki st priznavajo k temu ituenu, piše kot Pavel Fihpljanom: da se t) imenu Jezusovem upogiba vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji in ped zemljo.
To ime terja odločitev. Za ali proti. S tem imenom se bije boj za zmago Boga na svelu. Praznik
Jezusovega imena bi morala bili nedelja svetovne misije: misije krščanstva, svetovne misije po Jezusovi besedi: »Pojdite po vsem svetu in učite vse narode«. Istočasno naj bo praznik imena Jezusovega nedelja velikega izpraševanja vesti vseh onih, ki v lo ime verujejo, ki so v tem imenu krščeni. Izpraševanje vesti pa je tole: Ali narašča število onih, ki p imenu Jezusovem upogibajo kolena, ali pa število onili, ki ga sramoter Mnogi to se tekom stoletij privadili komodnemu krščanstvu. Krščanstvo jim je samo po tebi umevno. Krščanstvo bret naglice in razburjenja. Počesano kol dobro rejena, mirna meščanska povprečna olika. »Prišel tem, da prinesem ogenj iz nebes, in kaj hočem drugega, kot da se vžge!« V našem povprečnem in vsakdanjem krščanstvu ni niti toliko ognja, da bi si ob njem zmrzujoč človek lahko ogrel roke. 'le dolga stoletja so milijoni kristjanov tako živeli, kot da bi bili nastavljeni in plačani zato, da ponižujejo Jezusovo ime. Pogan, ki išče resnice in prebira zgodovino pokristjanjenih, v veri Kristusovi vzgojenih narodov, se mora zgrozili radi vse krvi, vse krščanske krvi, ki so jo kristjani prelili. In če bi pričel z zgodovino zadnje vojne — cerkve, tlolnice, katedrale na obeh straneh — in zvonenje, veselo zvonenje posvečenih zvonov, če si je kdo priboril veliko zmago. Ali ne zvone naši zvonovi v Jezusovem imenu, ki je Odrešenik vseh kristjanov, tudi onih, ki to bili pobiti na tovražni tirani, tudi njih žalostnih, jokajočih mater? Zakaj nismo pomislili pri vsakem očenašu, da k »našemu Očetu« spadajo tudi oni na sovražni strani? Kdaj se bomo naučili, da vsaka vojna med kristjani pomeni umor bratov'( — »To je moja zapoved, da te ljubite med uboj, kakor tem jaz vat ljubil.« — Ali to Turki pred petsto leti drugače divjali, kol mi kristjani še pred petnajstimi leti? — In mi, edino prava Cerkev Kristusova, t poslanstvom, poknir'i vsemu svelu, da tam, kjer odmeva Jezusovo »hm, postajajo tujci prijatelji, sovražniki bratje, vi i eno l e l o, katerega glava je Kristus!
Praznik Jezusovega imena! Rumu je to ime še praznik, slavnost, veselje, ogenj, navdušenje? Kdo ni ob njem Še ogreje srce?
Danes v deset litolih katol ikih cerkva pridi-gujejo o Jezusovem imenu. O, da bi danes t vseh katoliških prižnic vtega trela deieval ogenj! Ne tlrela in grom. Strela uničuje, grom plati. Nc, ampak veliki, plamleči ogenj ljubezni. Heši svoio dušo! To je geslo velikih ljudskih milijonov. Na priiznUc J e;uu>*aya inuaa pa nuj te glati: lieiUe
Zadnftm povozim letom ni latA® da« poseta«
jma&ituttrti v mednarodnem polrtičmein iivlje«yti,
tako da bi jih ta politični pečal jasno ločil drugo od drugega. V njih določata mednarodno polititoo dva >Huiletja: preostanki vojne in poapodarska kriza, da no omenjamo politično ideokwkih gibanj — 'kakor so italijanski laiiaom, ki aahteva teritorialno e'K.spanziijo, nemški in d.rugi (ažizrmi, ki bo jian mirovne pogodbe protveaa m podobni smoter; v veliki meri že k rižanske organizacije tor razni socializmi i mednarodno navlako, izločajo pogubne vplive, ki bi jih sicer skrajna nacionalizem lahko imol na sožitje narodov. V tetn času so premagane državo podvojile svojo akcijo za revizijo mirovnih pogodb, in sioer najprej za reviaijo doloSb gospo-darake.ra značaja, ker so za svojo gospodarsko krizo laiiko delale odgovorne prav te klavzule ki so jian nalagule plačevanje vojne odškodnine, pa tudi v kampanji za revizijo političnih poglavij mirovnih I<ogodb. ptvsebno sa popravo meja, jim je prav prišla gospodarska stiska, kakor da bi bile nove meje povzročile ';rizo samo. Leto 1982. bo v zgodovini vendar nosilo dva datuma, ki mu boeta dala pred drugimi neko posebnost: Lozana i>n Ženeva, dan členitve loean^e pogodbe glede brisanja reparacij (znižanje od 37 na 3 milijarde pomeni dejansko brsanje) in dan ženevske izjave, v kateri je Franci j« priznala Nemčiji enakopravnost ▼ oboroževanju. S leni je bila zaključena likvidacij« dveh za Nemčijo najbolj občutljivih postavk, z uspehom je bilo zaključeno glavno delo nemške diplo-nmei>je, ki se je vleklo skozi vsa povojna leta in po vseh medn,1 dnih seetankiih. Nemčija se je rešila težkega b »ena vojne odškodnine in pridobila je zopet i polno suverenost, katere runanji in bistveni znak je pravic« do svobodne noftnje orožja.
It e p a r a r jo so s vso težo padJe na ramena malih držav, -nebno našo državo je izguba 800 milijonov dinarjev sitno zadeta, to ve dobro naše uradništvo. Amerika je s Hooverjevitn moratorijem dala povod za repnraoijsko konferenco in brisanje reparacij, »arna w pa ni hotel« odpovedati ter-jatvmn, ki jib je Evropa plačevala t nemškimi reparacijami. Burna seja v francoski poslanski zbornici, na kateri je pedfa Herriotova vlada, bo v zgodovini zapisana kot svečan protest še vedno sentimentalne Evrope proti nedoslednosti ameriške politike, ki se neprestano vtika v evropske zadeve, a so vodno umakne, kadar je treiba nositi tudi žrtve za svojo vsiljivost. Francija bo bržkone plačala še decembrski obrok medzavezniflkih dolgov. danes |>a je ie gotovo, da bo to plačilo ne samo za Francijo, temveč za vso Evropo sadnje. Novi ameriški predsednik Roose-v e 11 bo kljub vsemu obotavljanju prisiljen likvidirati to vprašanje, sicer bi Amerika spravila v propast Evropo in bržkone tudi samo sebe. Ker ni verjetno, da bi »e vprašanje medzavezniških dolgov rešilo na mednarodni gospodarski konferenci, za katero je bila dana pobuda prav to leto, se bo Amerika pogajala s posame/Ji i mi evropski™ državami. I^ahko že danes trdimo, da je bilo pravzaprav že v 1 1932 končno zaključeno poglavje reparaoij in modzavitzniških dolgov, ter vseih mednarodnih gospodarskih obveznosti, ki jih je prinesla vojna.
S črtanjem reparacij in s priznanjem ejiako-pravmKti Nemčiji v oboroževanju se je dejansko že izvršila revizija verisaiMeske mirovne pogodbe v važnih točkah. Francoska diplomacija je na zunaj še vedno branila načelo nelotakljivosti mirovni!! pogodb, v resnici pa je svoje niti razpredla v širšo mrežo, v kaleri naj bi se upehala nemška propaganda za revizijo meja, oprta na vse »ponižane« in nezndovoljne države. Italijo, Avstrijo, Madjarsko in Bolgarijo. Ena iamed teh niti je privedla do podpisa pogodbe o nena.;>«danju med Francijo in Rusijo ter med Poljisk« in Rusije. Francija je s tem zavarovala Poljski hrbet proti Nemčiji in s tem zadela silen udarec srditi nemški akciji za osvojitev poljskega Pomorja ali »koridorja«; tako Nemci nazivajo obširno ozemlje, ki loči Vzhodno Prusijo od ostale Nemčije, samo 7„'ito. da bi svet laže prevarala, da gre za malenkosten kos zemlje, ki bi ga »nenasitni« Poljaki brez posebne žrtve odstop® njej Niikakega dvoma ni, da je pomenila sklenitev toh pogodb hud poraz za nemško diplomacijo, čeprav ni analogne pogodbe z Rusijo skle-
— ■ - — « »	..... n ■.
vuiusanja n moiwniya, a mčija in Italija.
ofla f»<ti
Jo vatTnjno snubita ftemj . ___
Revizionistično gornjo v srednji Evropi In sa Balkanu je seveda podprl z vsemi močmi MussodinL da bi na eni strani oslabil vpliv Francije in Jugoslavije, na drugi pa, da hi za morebiti »i eporaouzn s Turčijo lahko Ziobtcval č.tn večjo porcljo. Muno-lini je pričel uprav rožljati a sabljo, tako da nifcdo /li verjel italijanskemu dementiju o tajnem aoftan-ku predstavnikov generalnih Sta-bo* Italije, Med-jarske in Bolgarije v Sofiji. Svoio moč je hotel tace preizkusiti z inscen-aciijo diplomatskega spora ■ Jugoslaiijo radi trogirskih levov, prejel pa je Jeftt-čev odgovor, ki je izzvenel v svetopisemski >men«-teke-lfares«. Na sestanku v Belgrado j« Mala an-tanta odlično reagirala na Mu«*>Viuij«rvo remija ozemlja njenih držav, ki )e ostalo samo na papirju. Mnssolinijev pritisk je še bolj okrepil veai med državami Mate antente, ki bi sicer prej po-pokale, in ustanovitev stalnega urada Male antant« v Ženevi pomeni krepak odgovor na Maodonakto-ve poskuse, da bi se male države povsem odstranila z mednarodnega possorišča. Tu je tr<4)« odločno poudariti, da se je doslej edino Francija borila sa pravice malih držav, ki jiim hočejo velesfle vzerti vso besedo.
S stremljenj«« vofocU, da tri —sns po predvojni navadi komandirate vsemu svetu, vnporaino propada ogled Zveze narodov, lei ji je mandiarskt spor sailal silen udare«. V malili državah opravičeno jod ikujemo nad usodo Zveza, saj instinktivno čutimo, da z njo hira tudi pravica matih, ki jini je mogoče spregovoriti edino še t ZetiCTi; jadfp kovanje ram seveda ne bo nič pomagalo, pa« f* je treba p^av zdaj podvojiti propagando sa ustaio-vo, ki jo t« vedno lahko nmatramo m eno oajv nejših pridobiten? svetovne vojna.
V pretaknem leto se je gospodarska krta posebno zaostrila v m-aiih državah ob Donavi, eate se je vnovič pojavila misel o osnovanja gospodar-Hknga bloka v Podonavju; Tardie<u se je v imena Francije <4tlenil podonavskega načrta preriva« «n m-to, d« bi z njiim preprečil Ansc.hhiB. Prav n«di tega so gt odklonili Nemci, Čehoslovaike is Italijane pa ;o preplašili duhovi rajnke Avstrija. Zato so tudi sklepi konference v Stresi ostali k na pn-pirju. V 0ttawi so Angleži kljub veliki <4cepsl r drugih državah napravili srečno odločen Korak na poti k osnovanju svetovnega gospodarskega bloka na podligi prednostnih carin, ki bi obsegal vse zemlje fngle&kega imperija. Prva posled-ica je Wla od/i»ovod angleško-ruske pogodbe- Verjetno j«, da je kriza v Indiji prišla iz akutnega stanja. Napovedi o bližnjem razpadu angleškega imperija s« niso ur«niČile, ln se tako kmahi tudi n« bodo; tudi D« Valere se niso Angleži prestrašiti in potrpežljivo čakajo, da na Irskem pride zope* do veljave Cisgrave, ki mu opozicija v tej gospodarski stiski, ':o tntdi De Valera ne more delati čudežev, dobro l<\ Najnevarnejši nasprotnik Anglije je seveda b>ljševiška Rnsija, kar se je pokazalo v «n-gleško-:>er7.i jskem sporu radi petrolejskih koncesij im pre v Indiiji.
O bi hoteli fte na kra tko orisan pot poUti^-no-so<ia'ni}) gibanj, ki so danes v oM|>ro<iju. M rekli i Napoved, ki jo je vseboval naslov k porot čilu « izidu zadnjih volitev v Nemčiji v »Ponedelj-skem Slovencu« »Začetek konca Hitlerjevega gibanja« namreč, se je uresničila. Medtem ko je fa-šizotr v Italiji slavil desetletnico, se fašiaml in diktature v drugih državah lomijo Pokazalo se je, da pjav fašistične diktature pripravljajo ugodna tla kominicsmu in da gos|x>darske krize prav nič uspešnejše ne rešuieio kakor demokratske vlade, in da so s tem izgubile svoj »raison d'6tre«. V Rusiji se čedalje bolj čuti gospodarska kriza, naravno, da radi nje trpi komunistična misel; ki juto tem« pa se »kspanzivnost boljševizma čedalje bolj čuti v Evropi, posebno v državah, ki so v hudi gospodarji stiski in v tistih, kjer fašistični režimi onemogočajo drugim političnim organizacijam, da M se sni lahko postavile proti.
Omembe vreden je manjšinski kongires na Dti-naji toliko bolj, ker so na njem prvič nastopili duhovniki, dia bi branili naravno pravico vsakega kaVličana, da posluša Kristusovo besedo v svojem jeziku.	-ekt
Zameniava ,.mrjev"
Be'){rad, 31. dec. AA. Javlja se, da se vzamejo iz prometa bankovci Narodne banke krahevine j Srhov, Hrvatov in Slovencev po 1.000 Din stalne i izdaie, ki imajo datum 30. novembra 1920 in pod-| pisa člana uprave Marka Stujanoviča in guvernerja i Gjorgja Vajferta. Za te bankovce, ki se vzamejo iz i prometa, «e bode v polni vrednosti izdali drugi bankovci. Zamenjava se bo vrjila tako pri Narodni banki v Belgradu, kakor tudi pri v^eh njenih podružaicah tri leta, raiuna oč od dne, ko bo ob-i (ava o tem, da se vzameio iz prometa, tretjič ob-i javljena v Službenih novinah. Po preteku tega ro-k aprestanejo biti ti bankovci iakonito plačilno ; sredstvo in Narodna banka jih ne bo več zamenja-' vala. Lastniki teh bankovcev bodo p° preteku tega j triletnega roka izročili bankovce v zamenjavo glavni državni blagajni.
Belgrad, 31. decembra. AA. Danes od 10. do 13. se je vršila pod predsedstvom predsednika vlade dr. Milana Srskiča seja ministrskega sveta.
Belgrad, 31. decembra. 1. Upokojen je dr. Viktor Ttler, profesor realne gimnazije v Novem mestu Nadalje je upokojen tudi dr. Ivan Švegelj, izredni poslanik in opolnomočeni minister I. skupine. — Za višjega finančnega tajnika V. položajne skupine je napredoval Slavko Savinšek, fin. tajnik VI. skupine pri belgrnjskem finančnem ravnateljstvu. — Prometnik Vili. položajne skupine Josip Hren je bil premeščen ua lastno prošnjo za šefa postaje Petrovče.
Belgrad, 31. dec. 1. Kakor znano je Državni svet iz formalnih razlogov zavrnil suspendiranje vitjih uradnikov v ministrstvu za gozdove in rudnike Uespiča, Jovanoviča in Veljkoviča Minister za gozdove in rudnike pa jc danes izdal ponovni odlok o suspendiranju r.a.".njenih uraon^kov. Njihovo suspendiranje je v zvezi z afero Cinkarne D. D. in društva »Kovine iti Rude«.
Belgrad, 31. dec. L Glavni ravnatelj v mini-strslvu za gozdove in rudnike g. ing. Bclančič je danes odSel na petnajstdnevni dopust v LaJko.
neti Zbudite brezbrižne! Predramile speče! Zberite zveste, navdušene borivce! Naj nc obledi nij-ivelejie ime! Samo eden ga lahko obrarje in ,'0 smo mi! Samo takrat bo blestelo, če bo blestelo v nas! Če bnmo svetu pokazali, da tmo v trm imenu postali veliki, čisli, močni, zvesti, veri-[j novi Ijudjtl	iiedlerju,;
Po boti$ev<škem vzorcu
Medtem ko glasilo jugoslovenskega feberalnega
meščanstva »Jutro« skuša skrbno zakrivati svoj« jakobinsko svetovno naziranje in Časih celč priobči kakšno več ali manj laskavo nofcioo o tem alii oneim priljubljenem duhovni'ku juibikintu, pa je njegw bratec po krvi in duhu, »Slovenski narodi, prevzel nalogo, da nadaljuje brezivereko in ant-1-katolifiko propagando, da ne bi »naprednjaki« postali preveč mlafai v svojem amtifarškem sv<nbolo-miselstvu. Tako mrgoli to dično glasilo IjufbJjnn^t« nacionalne in kapitalistične buržuazije neuintinih in strupenih zabavljic proti veri čisto v 6logu in m-i-niri bo'jševišikega tso.uza brec-božnikov«. Zadnjič se je pod »sitom in rešolom« (kakor imenuje svoje histerične izbruhe) privoščil tiste, ki se bevt-a a>per maltUuziani/.em, ker je pač iiiunče velerjoLrio-tioni »Slovenski narod« mnenja, da bo jugoslovanska rasa in država tem močnejša, čim bolj bo po zg.'-erliu drugih propadajočih narodov izurtikaila. Tudi sveto leto ni v«eč »N.irodovemu« dnthovičnrju, ker on ima rajši, če ljudje zapravljajo krvavo zasluženi denar na predelavah ž la »Veseli vinegrad« ali pa na narodnih veselicah pulile »inteligence«, nego če si gre jo ogledat svet. da kaj lep-otra in trajno vrednega vidijo, se srčno im umsko iw>mi-knjo in na duhovne vrednote ap.minijo. Da, kaj takega ne gre v g'tivo »Narodu«, ki je na stara leta začel konkurirati v brez-verstvu z gospodom Ja-rosl<\vsk'm iil prevrača kozolce z rdečo kapo na napredni glavi ..,
NOV POŠTNI URAD
Ljubljana, 31. dec.
Jutri dopoldne bodo otvorili na Dolenjski cesti 22 iKišttii urad z brzojaVom in telefonom. S trm I ki ustreženo prebivalstvu tega okra jo. ki si jc tako želelo poštni urad v bližini. Prebivalstvo je |«>5tni upravi zelo hvaležno, da je v tnko kratkem času realizirala otvoritev poštnega urnda, ki je le|K> opremljen fn ustreza v&cnn pogojem.
OPOZORILO
Nočni častilci imajo od S. do 6. januarja v stolnici molitveno uro.
Današnfa številka »Slovenca" obsega 44 strani»
L
Voščita Slovencem za leto 1933
$ AitM
Poglejmo najprej Evropo. — V Nemčiji so zajezili reko Snalo in ustvarili tako največjo evropsko umetno jezero. Mor vode bo velikanska. — Še večja moč Dnjepostroja, ogromne elektrarne ol> Dnjenru, ki so jo pred kratkim otvorili in ki bo zalagala veV.konsko (»krajino z električnim tokom- Dalje so pričeli v Rusiji z zgradbo prekopa od Leningrada do Belega morja, ki bo največji prekop v Evropi. — Zuid-sko jezero v Holandiii bo kmalu osu.šeno in so dela letos zelo napredovala. — V Angliji je bil »dogodek dogodkov«, nogometni l>oj Anglije proti Avstriji, k: se končal z rezultatom 4:3 za Anglijo, kar je za Avstrijo izredno ugodno. — V I'raneiji so pričeli resno razmotrivati gradbo velikega prekopa od Atlantskega oceana do Sredozemskega morja. — Littoria se 'imenuje novo mesto, nastalo na ozemlju bivšega Pontin-skega močvirja, osušenega na povelje Mussoli-nija; kar stoletja niso zmogla, je napravil en sam diiktat, in je zloglasno močvirje sedaj osu-šeno. — Profesor Kvmer se je spustil na dno žrela v ognjeniku Stromboli.
V	Afriki so Francozi nadalje organizirali tujski promet po oazah ob severnem robu Sahare. Mnogo pomaga poleg železnice in avtomobila tudi aeroplan, ki se v svetovnem prometu sploh zmeraj Dolj uveljavlja. — V Južni Afriki so deloma opustili pridobivanje demantov, ki jih je preveč. To je splošen svetovni pojav, da se produkcija omejuje ali pa da se nakopičene zaloge celo uničujejo. — Mislijo na nadaljnje zajezitve reke Nila ob njegovem gornjem teku. kar Egiptu seveda ni všeč in kar povzroča skli-ranje novih konferenc.
V	Aziji se neprestano kregajo, bodisi glede petrolejskih koncesij kot glede l»oba v Mandžuriji itd- — Paša keinal je zapovednl, dn se turški jezik očisti in dn se nadomestijo perzijske ali arabske besede, tvoreče polovico jezika, s pravimi turškimi izrazi. V začetku Ivo samo par učenjakov novi jezik razumelo — Pre«l n»r dnevi je prispel prvi železniški vlak od Samsti-nn «1> Črnem moriti do Morajo«- ot> .SrnfinMm-
skem morju. — lini Saud je v Arabiji to, kar je Keinal v Turčiji, in zmeraj čisti, posebno še v ve.rN.kc mživljenju. — Ekspedicij na Himalajo je bilo leta t9"S2 precej in so se deloma posre-. čile; za leto 1933 se pripravlja potel čez Mont Evercst. — Sven He<lin odkriva v Osrednji Azli-ji mesto za mestom; jiovsod naleti na priče ve-i like stare kulture. — Namakalna dela v Srednji
i Aziji in v Indiji hitro naprcdujejo.
Kaktus v Avstraliji, ki je ovira poljedelstva, so pričeli uničevati z neko žuželko, kater« ga po[K>lnoma razje.
Gran Chaco v Južni Ameriki, za katerega se borita Uolivia in Parairuay, je uied najmanj znanimi predeli sveta; letos so se odlikovali zlasti misijonarji. — Na Aroncagua, najvišji vrh vse Amerike, se je leta 1932 [»ov/pela neka nemška e.kspedicija. — Vulkan; v Centralni Ameriki svoje moči še niso izgubili in »o delovali tudi t letu 1932, večkrat prav i>ogulK>-nosno- V tem delu Amerike prodira glavnica Zedinjenih držav zmeraj !>olj vidno. — V Severni Ameriki so volitve pokopale prohibioijo, ki jo hoče Roosevelt odpraviti; Nemčija se že pripravlja na izvotz piva, Francija in Italija ter .Španija na izvoz vina itd. Profiibicija je bila vpeljana leta 1920.
Prav na severu Amerike kakor todi na otokih severno od Evrope in Azije preziiiMijejo letos številne polarne ekspedirije. l^eto 1932-33 je proglašeno zopet za »polarno leto«, in je naloga ekspedicij ta, da raziskujejo |>od nebne in <lnige razmere, kar nam bo dalo v marsičem povsem nove vpogled«- v potek vremena itd Tudi so že dobili ostanke tisočletja v ledu zakopanih mamutov, dalje rizbe na kosteh in kamnih, kar nam priča o čisto drugačnih nekdanjih kulturnih in podnebnih razmerah kot so sedai. Največ ekspedicii je ponlala Rudija, nato Zr-diinjene države, Nemčija in Anglija. Celo mala Avstrija je oipromila ekspodicijo; prezimuje na otočka
lAn Mayen
življenje, ni prenehalo širiti in lepšati se. Toda njen napredek je bil nagel in stalen posebno v zadnjih letih, in to v toliki meri, da ji je zagotovljena gotova bleščeča bodočnost.
Brez dvoma bi si Napoleon, ki je v svoji genijalni viziji zaslutil veliko bodočnost jugoslovanskih narodov, čestital, če bi mogel znova videti mesto, kjer se je l. 1797. kratko ustavil in ga potem napravil za prestolnico Ilirije, ko bi danes mogel ugotoviti tolik napredek mesta in njene okolice.
Ne morem drugega, ko želeti obilo plodnosti termi tokv napredka in ponoviti želje, ki jih izrekam za srečo vseh.
PAUL EMILE NAGGIAR Envoyč Extraordinaire et Ministre Plšnipoten-tiaire de la Rčpublique Frongaise Belgrade
Novoletno voščilo
poljskega poslanika
Poljski poslanik gospod minister Schvvarzburg-Giinther je pohitel na našo prošnjo poslati nam naslednjo novoletno izjavo, namenjeno vsem Slovanom :
Slovanski narodi in države, kot poljedelske države tako blizu zemlji, bodo — o j tem sem prepričan — sedanjo svetovno krizo i laže prenesle kakor druge države. Slovanska ; rasa, ki je zrasla v poljskem delu, je silno zvezana s plodno in zaradi tega mirno zemljo. Toda v ljubezni do svoje zemlje-hraniteljice bodo Slovani radi dali svoje življenje, ko bi jim kdo izmed njihovih sosedov hotel vzeti \ samo košček njihove grude.
Zato si moramo sedaj ob začetku novega leta med seboj želeti, da bi vsi v Evropi in sploh po vsem svetu razumeli, razumeli, da nam more prinesti dolgotrajen mir, od nas vseh tako zaželjen, le delo vseh narodov, vsakega na svojem polju.
MIN. SCIIWA RZRURG-G VNTIIER. poslanik poljske republike.
Srečno, uspehov polno
novo leto
želi tvrdka
Drago Sclnvah Ljubljana Dvorni trtf
Ob zori f. 1933
Francoski poslanik g. min. Naggiar čestita
Francoski poslanik g. min. Paul Bmile Naggiar je v svoji znani prijaznosti po »Slovencu« izrekel ta-le voščila vBem Slovencem:
V začetku novega leta pošiljam najiskre-nejie čestitke mestu Ljubljani in njenim *itn-patičnim prebivalcem, med katerimi sem v začetku decembra preživel dneve, ki mi bodo ostali ta zmiraj v srečnem spominu.
Ze skoraj dvajset stoletij, odkar je bila ustanovljena, starodavno mesto Emona ni prenehala niti za trenutek živeti močno in smelo
Čestitke ameriškega poslanika Princea in njegove gospe
Ameriški poslanik g. minister Prince in gospa »ta našega dopisnik« kar najljubezniveje sprejela. Pri tej priliki je g. minister dal za »Slovenca« to-le novoletno izjavo:
Stiska, ki je tako nesrečno zajela gospodarski in politični položaj po vsem svetu, se bo kmalu obrnila na bolje. Iz vsega srca želim, da bi se politična in gospodarska kriza, fct jo čuti tako vaša kakor tudi vse druge države, srečno in uspešno končala v teku prihodnjeaa leta.
Češkoslovaški poslanik za novo leto
Odpirajo se vrata v novo leto. Kaj nas čoka onstran vrat? Kakor otroci stopajo mnogi čez prag pol radovedni pol razburjeni strahu; mnogi pa gredo v novo leto resignirani, češ, ne more nam prinesti slabšega, kot je pustilo staro. Jasno je vsem, da se bližamo velikim odločitvam, ki bodo preobrazile človeštvo za stoletja. Ali so že prav blizu ali še daleč, ne vemo, a pred nami so. In glede teh družabnih in gospodarskih odločitev moramo katoličani iinrti jasne pojme in jasno smer. V luči evan-geljskih načel Kristusovih je nam iskati poti, ki gotovo in varno pelje iz kaotično se razvijajoče sedanjosti v urejeno bodočnost. Znanost in publicistiko imata pri tem velevažno nalogo. Iz rezultatov resnega znanstvenega raziskovanja naj bi časopisje dan za dnem podajalo širokim vrstam čitateljstva idejna in praktična navodila, usmerjali javno mnenje, ne v še večji kaos, temveč v tako urejenost življenja, ki da vsakomur priliko razviti in udejstviti vse lile svoje v gradnjo lepše bodočnosti.
Kakor se je tekom zgodovine katoliška, Cerkev tolikokrat iz sebe, iz lastne življenjske moči reformirala ]wav tedaj, ko so ji najrazličnejši preroki naznanjali zaradi neozdravljive notranje bolezni skorajšnjo in gotovo smrt — tako se bo na materializmu bolna družba pre-obličila in zaživela novo življenje, ako bo kakor Cerkev črpala silo življenja iz večno istih moralnih resnic, ki jih je Kristus, edina prava luč sveta, prinesel blodečemu človeštvu. Ve-rujmo v regeneracijsko tnoč krščanstva, pa stopimo pogumno in zaupajoči v leto 1933.
Voščilo belgrajshega nadškofa

Al M
p,
a L,'
- iT

Plemenita gospa Princejeva pa je vSlovencu« sporočila sledeče svoje želje:
Ob novem letu želim izraziti svoje posebno občudovanje jugoslovanskim ženam v njihovem neumornem delu in vsestranskem trudu za podpiranje siromakov. Pri tej j>riliki najpri-srčneje pozdravljam svoje mnogoštevilne jugoslovanske prijateljice in prijatelje.
Novoletna izlava
nemškega poslanika
Nemški poslanik g. min. Albert Dufour von Ferenze je sam res zelo ljubeznivo sprejel našega dopisnika ter se v razgovoru zelo zanimal za slovenske razmere. Ljubljano pozna, ko je pred leti enkrat že bil na Slovenskem. Ivot zastopnik Nemčije je podal za »Slovenca« to-le novoletno izjavo:
Leto, ki se sedaj nagiblje h koncu, je bilo zaradi svoje izredno hude in dolge finančne ter gospodarske depresije, pod katero trpi svet, za. vse dežele eno najtežjih v teku zadnjih 12 let. K sreči opaiamo že rahle početke izboljšanja in poraja se splošno spoznanje, da ne more uspevati nobena dežela, če se njenemu sosedu slabo godi. Ako naj se svet zopet dvigne iz stiske, v kateri tiči, je za lo nujno potrebna solidarnost interesov na večini področij ter zavest, da je potrebno tudi najožje sodelovanje. Žal, da že dolgo strah in nezaupanje preveč moti človekovega duha in njegova dejanja. Upajmo, da bosta pogum in zaupanje kmalu nadomestila te lastnosti, katere ovirajo vsak čvrst razvoj, in da bo ž njima obenem najvišja modrost vodilo dejanja državnikov, ki bo v njihovih rokah prihodnje leto ležala odgovornost za najvažnejše ukrepe.
Jugoslaviji, ki smemo njeno gostoljubnost uživati mi, Kateri tu živimo, izrekam zo l. 1933. svoja najboljša voščila v upanju, da bi med to lepo zemljo in deželo, katero imam čast zastopati, dobri odnošaji postajali vedno boljši in vedno prijaznejši.

Gospod dr. Robert Flieder, pusi«-nik Češkoslovaške republike je sprejel našega dopisnika in mu za novo leto podal to-le izjavo:
Leto, od katerega smo se jrravkar posloviti, ni bilo nikakor ugodno ne s političnega ne z gospodarskega vidika; zalo z lahkim srcem zapiramo njegovo knjigo in z upanjem gledamo naproti novemu, ki se danes začenja. Upati moramo, da bo boljše in da se na oblačnem nebu med slabimi znamenji kjerkoli pokažejo žarki boljših razmer.
Veliki narodi se morajo zavedati svoje odgovornosti, a toliko bolj velja to glede malih no,rodov in držav. V teh je potrebno, da vsak poedinec brez izjeme uvidi, da gre v teh napetih časih res za velike reči, morda za največje. Gre za končno organizacijo Evrope in za ureditev gospodarstva v vseh državah za dolgo dobo, gre splošno za to, ali naj dosedanji gospodarski in pridobitni sistem ostane, ali pa naj ga nadomesti kateri drugi.
Mi Slovani, ki smo v svetovni vojni dosegli svojo svobodo in smo si prisvojili ozemlje osvobojenih bratov, se moramo zavedati, da gre za zadnjo in definitivno preizkušnjo, ali smo državnotvorni, to, da lastno državo ne samo oživimo, temveč tudi, da jo ohranimo. Ta resničnost nam nalaga, da ves svoj trud in vse svoje delo usmerimo k ustvarjanju in konsolidaciji, ter zahteva od nas slogo in brezpogojno vdanost lastni državi.
Narodi Male antante, to je njihovi zunanji ministri so se nedavno vnovič sestali in manifestirali za enotnost svojih stremljenj in skupni interes no ohranitvi miru, ozdravljenju splošnih razmer ter povratlcu splošnega zaupanja; zato borno z drugimi narodi sodelovali ter se z vsemi silami neumorno prizadevali, da se vsak utrdi na znotraj in na zunaj.
S temi mislimi pozdravljam vse bralce »Slovenca« in jim. želim vsem mirno in zadovoljno novo leto ter čim največ sreče in zdravja slovenski veji jugoslovanskega naroda.

Neha j zanimivosti iz leto 1932

Belgrajski nadškof g. o. Hodič je našemu dopisniku za »Slovenca« naj-ljubezniveje dal naslednjo izjavo:
Tisk je imel v vsakem času svoje veliko in odlično poslanstvo. Zlasti katoliški tisk je bil vedno smatran kot apostol krščanskih načel in njihov branitelj. To poslanstvo je slovenski dnevnik »Slovenec< do sedaj odlično izpolnjeval in želja vseh dobromislečih ljudi fp, da to svoje vzvišeno poslanstvo vrii uspešno n vztrajno tudi v bodoče.
Stran 4
Stev. 1.
Ivan Avsenekt
Ali se obrača na boljše?
Zadnje čase se ae4o pogosto čujejo glasovi, da smo s propadanjem gospodarstva že pri koncu. Pregledi o položaju posameznih gospodarskih panog, statistike, izjave odgovornih ljudi, borana |>o-ročila, vse se navdaja z novimi optimizmom. Take vesti prihajajo posebno iz velikih gospodarskih središč zapadne Iivrope. Včasih se človeku kar zdi, da hočejo v Evropi ustvariti novo upanje v skorajšnjo boljšo bodočnost. Po vsej prispodobi nekako tako, kakor »o naredili to v Ameriki pred predsedniškimi volitvami. Ker pa se je ameriški poskus ponesrečil, je iz previdnosti treba tudi evropski optimizem presoditi pod kritičnim vidikom sedanjega realnega gospodarskega stanja. Drugače preti nevarnost, da pademo poleti zopet v splošno otuioanoet.
Gospodarski razvoj v letu 1032 je precej podoben
pospravljanju p« pogorišču.
Lami je gorelo Se povsod. Vsak mesec je prinesel nove polome, ki je njihov obseg skoraj vsakokrat pretresel celi svet. Nekaj teh polomov se je dogodijo z velikim hruščeni: katastrofa kreditnih si-
nete med Soverao Ameriko, Francijo, posebno pa Anglijo, so bile prav za prav podobne bolj sijajno napisanim trgovskim pismom, ki jih piše dolžnik pred polomom svojemu upniku, kot običajni diplomatski koresj>ondonci. Pokazale so pa, da so dolžniki, kakor je sedaj navada, močnejši od upnika in da se bo ta moral kljub svojemu moralno in gospodarsko močnejšemu stališču »pustili v pogajanja, zvezana s koncesijami za upnike.
Težja pa je stvar z odnosi mod privatnimi upniki in dolžniki, ako se ne nahajajo v isti državi. Ukrepi, ki so jih izdelale in uveljavile posamezne države v obrambo svojih narodnih valut, so se vrinili kot za gozd a v te odnešaje. Med dolgom in terjatvijo stoji cela vrsta žičnih ograj, ki namenoma ali [>o nerodnosti ovirajo njuno kompenza-eijo. Do sedaj še ne vidimo nobene splošne težnje, da bi jih odpravili, čeprav je postalo jasno, da 90 nezdružljive z zdravim kreditnim .sistemom. Pa tudi odnosi med upnikom in dolžnikom v domačiji niso več taki, kakor smo jih navajeni. Iz so-! ciainih, gospodarskih m podobnih razlogov je za-! konodaja posegla vanje, zavrla ali pa sploh one-j mogočila njihovo likvidacijo, zato pa zmešala dobre in slabe terjatve in v splošnem občutno zmanjšala njihovo bouileto ter po ne[iotrebuem in preveč splašila upnike, dasiravno lega ni niti najmanj nameravala. Kljub temu pa še danes ni na obzorju nobene tendence, ki bi hotela odstraniti to na vse plati škodljivo vmešavanje.
Najtemnejše in najžaloslnejše pa je ob koncu leta 193'.! stanje posameznih valut. Strah pred Inflacijo, ki se da primerjati edinole s strahom pred vojno, je prisilil veliko večino držav, da so na vseh gosjAodarskih področjih, posebno pa v devizni politiki, omejile do skrajnosti svobodo mednarodnega prometa. Nekatere so rajše na tihem bankrotirale kot bi šle v inflacijo. Ponudba in povpraševanje sta izginil« kot prvotna elementa pri določevanju vrednosti denarja, nadomestili so jih zasilni pripomočki v obliki raznih kliringov, kompenzacij, kontingentov, obračunov in na t ura itd. Črn.e borze po vsoj Evropi in južni Ameriki pod vplivom več ali manj Fiktivnih deviznih kur/ov v Švici, to je zaenkrat uspeh vseh teh omejitev, neprijeten se-
sedaj Na poseben napredek ▼ svetoval trgovini ne sme v prihodnjem letu še nihče raduzuibi. Trgovski promet pa padal ue bo vet Težko ai Je itamreč izmisliti še kakšne nove ovire zanj, stare pa že tako pozna, se je ž njimi spoprijaznil in ve, kaiko je treba delatii v njihovem okviru, brez njih ali pa tudi magari za njihovim hrbtom.
Svetovni konsum bi v prihodnjem letu lahko računal na zboljšanje, alko bi ga ne zadrževalo tako ogromno število brezposelnih. Brezposelnost bo postala v najkrajšem času siploh najvažnejši gospodarski problem, dooim se je dosedaj obravnavala predvsem le socialna plat tega pojava. Umaknili se ji bodo s prvega mesta vsi drugi pereči politični, gospodarski, kulturni, državni in ostali problemi. Po nekaterih državah je javno mnenje na to že pripravljeno. Generalu Schleioherju se bo na pr. v Nemčiji najbrž jiosrečilo, da zbere za seboj vso drŽavo pod geslom: »Več delal«, alko ga strankarske borbe ne vržejo v januarju. Novi ameriški predsednik je [Kinovno povedal, da je pripravljen na najrazličnejše koncesije, ako mu Evropa omogoči izvoz ameriškega blaga in na ta način pripomore k zaposlitvi brezposelnih v Ameriki.
Najmanj upanja pa je treba imeti v izboljšanje kredo Inih cd noša je v. Javnemu kred'>u »aenkrart manjkajo sploh vsi pogoji za njegovo sanacijo. Javni proračuni kažejo samo slabe plati: so ali ireahu ali deficitarni. Nihče ne veruje v njihovo izvršljivost mlii V pravilno oceno deficita. Pomanjkanje elastičnosti slraši ljudi in spodjeda vero v kreditno spodobnost javnih korporacij. I^e redke države so izjema in še tem se ne obeta nič kaj dobrega v prihodnjih mesecih. Pa tudi sanacije privatnega kredita ne smemo še tako kmalu pričakovati. Javno mnenje še ni prišlo do spoznanja, da je odtnose med upniki in dolžniki treba presojati najprej pod
goapodaraUm In potom šele pod sooialnim vidikom. Zato med dolžniki še ni mogoče ločiti zrno od plev. Dokler pa tega ne bo, ne moremo pričakovati normalnih kreditnih razmer, to pa tem bolj, ker ravno v tej točki trčimo na najobčutljivejše gospodarske in socialne interese in ker je znana stvar, da se človek, bodisi kot upnik, bodisi kot dolžnik, veliko lažje in hitreje poda iluzijam, kot na pr. človek kot producent, podjetnik, delavec, konsument. Prevarane iluzije pa rodijo nezaupanje, ki dobi t kreditnem sistemu najpairadttksnejšo obliko. Ljudje sedijo na denarju, izogibajo se pa vsakim posojilom, delnicam, zadolžnicam in podobnim naložbam. Ponovi se stara resnica: Kjer ni zaupanja, je dosti denarja, pa nobenega kapitala. Oziroma tudi narobe je prav. V isti meri kot iaginjn zaupanje, se spreminja kapital v denar. Vrednost denarja raste, vrednost kapitala pa pada. Kdaj bi mogli dobiti za te trditve lepših primerov in dokazov kot prav v današnjih gospodarskih raz-merah?
Nič kaj dobrega nas torej ne čaka v prihodnjem letu. Naporno tavanje na dnu. Spremljati pa nas sme zavest, da velikih pretrc«ljajev ne more biti veliko več, katr jih pa še pride, so vsi že primerno ocenjeni pri spkšnem razvrednotenju, M se je vršilo nepretrgoma zadnja t.ri leta. Tudi, kdor hoče še tako realno gledati v bodočnost, mora priznati, da obupu ni mesta. Res je sicer, da veliko problemov še ni našlo pravilnega razumevanja, kaj šele pravilne rešitve' — to velja posebno za sanacijo in reorganizacijo kreditnega sistema — vendar bodo na koncu koncev napake izmodrile ljudi kot so jih še zmeraj. Zato si želimo za novo leto ne preveč optimizma, pa tudi ne preveč — pesl-mizna.
Pogledi na gospodarsko leto 1932
tevpentinovo mi I o
•«
0 preteklosti je lažje pisati točno kot o bodočnosti. Zato vse prognoze o bodočem razvoju gospodarstva ne povedo dosti. Prvič že zato ne, ker je sploh vsaka prognoza tvegana stvar. drugI* pa je ravno narodno gospodarska veda še veliko premi :da, nerazvita, da bi ji uspelo dajati dobre napovedi, čeprav moramo že na marsikaterem njenem polju zabeležili tozadevno velik napredek.
V sed-tnji gospodarski krizi pa je kaj težko prerokovati za naprej zlasti zato, ker je kriza, katero doživljamo, največja v zgodovini kapitalizma in se ne majejo samo važne kapitalistične inarlu-cije, ampak tudi temelji sedanjega družahn"g<* reda Kriza je posegla tako globoko, da običa^n. avtonmiizem kapitalističnega gospodarstva ne more več zacelili ran. ki jih > prizadela kriza, im-
•temov v centralni Evropi in deloma v Ameriki, padec angleškega funta, Kreuger itd. Drugi polomi so se vršili bolj ob strani, na pr. sanacija laških bank, francoskih paroplovnih družb, čeških bank. Niso bili to pogrebi prvega razreda, zato pa r svojih posledicah nič manj usodepolni kot prvi.
Letos so ljudje pospravljali po teh pogoriščih. Mednarodne cene za blago so se prilagodile nn;?to-pivši svetovni revščini, efektne borze so v tečajih povedale, kdo je bankrotiral in kdo ni, javni proračuni so pokazali premalo elastičnosti in postali vsepovsod očitno pasivni, produkcija se je skušala prilagoditi zmanjšanemu konsumu, dasiravno ne povsod z uspehom, kakor kaže proizvodnja žita, kovin, tekstilnih in kolonialnih si rov in. Naravne posledice tega pospravljanja po svetovnem pogorišču pa so bile hitro naraščanje brezposelnosti, -povečanje socialnih dajatev, deiiciti v proračunih, nestalnoet, nejasnost in nepreračunljivosl trgovske politike, propadanje vsake vrste kredita, posebno državnega. Par svetlih izjem (na pr. anglrška in francoska konverzija javnih dolgov) je bilo le v izjemo, ki potrjuje pravilo.
Kaj pa sedaj naprej?
Da zadenemo vsaj približno prav domnevo kot odgovor na to vprašanje, je treba predvsem nepristransko in realno ogledati sedanji
svetovni gospodarski položaj.
Ta ni ne rožnat, ne obupen. Le poglejmo!
Proizvajanje se je v splošnem po velikih so-rialnih in gospodarskih žrtvah sedaj že prilagodilo ■manjšanemu konsum u, seveda ne zmeraj in ne povsod. Agrarna produkcija na pr. še zmerom ne more priti v ravnovesje s konsuimom. Moli pri tem pogosto zelo kratkovidna in no razumljiva agrarna politika posameznih, predvsem velikih industrijskih držav. Prednjačita pri tem Nemčija in severna Amerika. Produkcija ostalih industrijskih sirovin se hitro bliža ravnovesju. To se lahko sodi po cenah in svetovnih zalogah te vrste blaga: zaloge so postale majhne, cene se sučejo okoli proizvajalnih stroškov. Industrijsko proizvajanje je skoraj v ravnovesju, njegova visoko razvita tehnika mu daje elastičnost, ki ga še pred nedavnim ni nihče mogel ne predvideti ne oceniti.
Svetovna trgovina je seveda strašno nazadovala, zadnje rase oa se je to nazadovanje ustavilo in »jen razvoj ustalil. Njenemu propadanju pa ni kriv samo zmanjšan konsum, ampak vel;ko bolj trgovska politika posameznih držav, ki ni poz;iiala in še danes ne pozna nobene meje v izbiranju sredstev, da poglobi idejo o avtarkiji.
Svetovni konsum je tudi postal aelo majhen, a je prilično stabilizirati. Kumulativne statistike prihajajo sicer do drugih zaključkov, če pa pogledaš podatke o posameznih konsumnih področjih, se pa [KJkaže svetlejša slika. Motijo in ovirajo ga seveda še v veliki meri z njim zvezane javne dajatve, to so carine, trošarine, prometni davki, uvozil ne itd.
Položaj kreditnega gospodarstva je sicer veliko bolj žalosten, ali jasen pa je. Koliko je vrt>1 en kredit itosameznih držav, povedo jasno tečaji državnih obligacij na newyorčiki borzi. Ta borza Je sicer izgubila milijarde pri pospravljanju na svetovnem gos|Kxiarskem pogorišču, zalo pa je uničila vse iluzije in ustvarila realno podlago za pogajanje o mednarodnih jioravnavah, ki bodo morala prej ali slej priti na dnevni red. Poglavje o reparacijah je formalno in dejansko urejeno in potenj urno. Nihče ne dobi ničesar več. Četudi maret-komu to ni jasno In prijetno ter bo rfcuša 1 znova tratiti frvoj in tujih ljudi čas. da bi še kaj rešil. Nerešeno in navidez zamotanejše pa je vprašanje mottmajoduih vojotih dol^furv. Zadnje diplomatske
v a a
ker fe poceni . . . zaradi
veda. pa vendar zadosten, da vsaj približno označi ono vrednost, ki bi jo imele devize pri svobodnem mednarodnem prometu. Objektivno opazovanje pa pri tem ne sme prezreti dejstva, da so se devize skoraj vseh držav držale prilično dobro: niti njihovo valovanje v vrednosti niti njihov padec nista' niti z daleka tako silna in uničujoča v svojih jlb3 sledicah kot drugi gospodarski polomi.
Svetovni življenjski standard se je letos brez dvoma poslabšal. Ljudje s poslom in brez njega žive slabše, skromnejše. Eden se je omejil iz potrebe, drugi zopet po svoji volji. Posebno zadnji si to tielali včasih v nekei paničnem razpoloženju, tako da je morala poseči vme3 javnost in odločno odsvetovati vsako pretiravanje. Zdi se pa, da je proti koncu leta nastopilo iiztreznenje. Vzdrževanje življenjskega standarda na sedanji višini pa vkljub l<*rau povz-oča velike skrbi skoraj vsem državam ne glede na njihov gospodarski značaj Industrijske Ln agrarne države delajo najobupnejše poiskuse, da bi preprečile njegovo nadaljnje padanje. Kot sredstvo rabijo posebno rade idejo o avtarkiji. Izvajanje le ideje je šlo odločino predaleč. Ako je pred par leti veljala še primera, da so se države obdale s kitajskimi zidovi, danes je to že premalo. Rtsničnejša bi bila primera, da je ves svet podoben vesoljnemu potopu, tam pa plavajo posamezne države kot Nootove banke in gledajo, da ja druga drugi nič ne ijiomaga.
Če končno presodimo še svetovno politiko s stališča splošnih gospodarskih vidikov, moramo priznati, da se je v tem letu tudi na tem 'polju marsikaj razjasnilo v prid gospodarstvu. Razburkane politične strasti v Nemčiji so se začele pomirjati. Politika Severne Amerike je v predsedniških volitvah dobila precej jasne smernice za prihodnja štiri leta. Ruski komunizem se je v tem letu in v svojih gospodarskih načrtih idejno slioraj poi;>olno-ma, materialno pa v vePkn meri izičrpal, dočim izven Rusije njegova ideologija dobiva novih pristašev, vendar ne iz idejnih razlogov, ampak samo radi splošnega obubožanja. Da so se ti trije problemi prilično razčistili, je največji uspeh tega leta, ki ga pa občutno motijo prepiri med mejaši na Pacifiku in Sredozemskem morju.
Obrisi gospodarske bodočnosti.
Vsa ta izvajanja kažejo, da je morda le prevelik optimist tisti. Iti trdi, da so se stvari že končnoveljavno obrnile na boljše. Bolj bo dejanskemu stanju gosjtodarsiva odgovarjala trditev, da smo dosegli sicer dno gospodarskega propadanja, da pa še niso jasni obrisi, kako tlolgo bomo še n.. dinu in po kateri poti pridemo do izboljšanja razmer. Verjetno je, tla se bo pri sedanjem svetovnem gospodarskem položaju veliko število gospodarskih činiteljev stabiliziralo na sedanjem nizkem stanju in čakalo, dokler se zadovoljivo ne rešijo še ostali problemi, na kar bi bila pot 7xipet prosta za lepši gospodarski procvit. Vzemimo te čmilelje kar po vrati:
Obseg produkcije se v bližnji bodočnosti ne hi mnogo povečal niti zmanjšal. Industrijska produkcija se bo z ozirom na svojo veliko tehnično elastičnost hitro prilagajala svojim lokalnim razmeram v posameznih državah; v razširjanju oziroma večji izrabi svoje kapacitete pa jo bodo ovirali skoraj vsi ostali gospodarski Činitelji. Kmetijska proizvodnja bo ostala najbrž še precej dolgo tako trs no zvezana z državnimi ukrepi, da se ne bo mopln prilagoditi T.manišanemu kinsmnu. Cene za Innr-Kjiske pridelke ne morejo torej računati na ben dvig, dokler bodo državni ukrepi s lake sito ovirali mednarodni! promet v leh pridelkih, kr.t u»
pene in odlične kakovosti...
Glavno je cena in i zborna kakovost
I
pak se spreminja bistveno 'udi struktura nacional-n h gospodarstev in s ti m .udi svetovnega gosp> darstva
Pa še nekaj je važno pri presojanju naših gospodarskih razmer. Videli smo, da je pri nas kriza nastopila kasneje kot drugod in ko so drugod že premagali važne faze krize, smo mi šele vanje prišli in ue vemo. če bomo dobili pravi izhod, ker nismo na taki stopnji gospodarske izobrazbe kot drugi narodi. Poleg tega moramo vpošlevati še bistveno razliko v strukturi našega gospodarstva. Vzemimo n. j i r. samo krizo našega denarstva, ki je pri nas |>opolnoma drugačna kot v ostalih delih države radi sedanjega sestava našega denarstva. Poleg le-
kmalu neugodno odrazilo na curiškj bor/.i. Proti koncu avgustu pa je sama Narodna banka sprevidela, da je položaj nevzdržen, ker so vedno bolj prevladovali posli na črni borzi, in je uvedla k tečaju dinarja na naših borzah až:o, najprej 5%, kasneje pa je bil ta ažio postopoma zviševan in je dosegel končno 20%. Zlasti napeta je postala situacija v oktobru, ko nam je 1. oktobra Italija uvedla plačevanje na vezan račun v lirah in je tako prenehal glavni dotok deviz, saj je bil tedaj z ostalimi državami že izgrajen klirinški sistem. Napetost se je stopnjevala do 22. oktobra, ko je prišla iz Rima vest. da je bil med našo državo in Italijo sklenjen sporazum o plačilnem prometu, ki je tudi stopil v veljavo 1. novembra 1932 ter traja še danes. Tedaj je nastopil preokret in se je jioložaj umiril in tudi v lečajih ni bilo tako znatnih valovanj kot prej. Drug ažio je bil uveden v italijanskem plačilnem prometu, kjer znaša sedaj 28.5%. Poleg tega je bil ažio uveden tudi v ostalih klirinških pogodbah, kjer pa znaša samo 20%, kot velja za oslale devize.
Ker danes pravzaprav ogromno večiuo našo zunanje trgovine obvladujejo kliringi, je sploh težko govoriti o devizni trgovini. Devize pa so potrebne onim uvoznikom, ki uvažajo sirovine ali pa blago iz onih držav, s katerimi nimamo kliringov. Ti uvozniki pa so bili navezani na svobodno trgovino, pomisliti je namreč treba, da prihaja v .našo državo še vedno nekaj dolarjev, frankov in goldinarjev.
Posledice tega stanja niso izostale na blagovnih tržščih. Padec valute je povzročil, da se je uvoz začel omejevati in tako smo brez uvoznih prepovedi, kontingentov in drugih sredstev dosegli zaščito domačega tržišča, kar pa seveda ni toliko uspeh smotrene zunanje trgovinske politike, ampak smo pri stvari prišli bolj nedolžno do tega. Poleg tega so ludi cene uvoznih predmetov začele naraščati, kar je bilo pričakovati radi stanja valute. Na drugi strani je valutni avtomatizem povzročil povečanje izvoza, ki pa ima toliko zaprek v dr/.ivi in zunaj, da gre kaj težko naprej. Poleg tega je ža-
ga ima denarstvo v nekaterih drugih krajih države j beležiti važno dejstvo, da cene izvoznih predmetov,
—*— ------ " "-----■—-'-' u:	1 ki so pri nas predvsem kmetijski proizvodi, niso
narasle v dovolini meri, odnosno v sorazmerju do padca valute. Tako je postala razlika med cenami kmetijskih proizvodov in onih proizvodov, katere mora kmet kupovati za svoje potrebe, še bolj neugodna za kmeta, kar naravno ne omiljuje krize našega kmetiistva.
Ko lo pišemo ob zaključku leta 1932., vidimo, da je ostaio letos še mnogo važnih gospodarsl:ih vprašanj nerešenih. Upamo, da bomo imeli 1. 1933. več sreče v gospodarskih zadevah, zlasti ker posega kriza pregloboko v naše socialne razmere. Kriza nam ustvarja proletarijat, ki je nevarnejši, kot industrijski proletarijat, katerega imamo sedaj. Ustvarja se takozvani peti stan brezdomcev, ki bodo morali najti prostora v sedanjem gospodarskem organizmu.
Današnje gospodarske razmere so v znamenju nestalnosti. Toda kot smo že večkrat povedal', je ravno nestnlnost tudi eden izmed vzrokov zastoja v gospodarskem življenju. Dokler ni omogočena sigurnost saj v bližnji bodočnosti, ni misliti na olajšanje krize. Vse premalo se zavedamo tega dejstva, zlasti ker prevladuje sedaj v čas;h krize taka demagogija, katere ni mogoče kontrolirati, miri osno proti njej nastopiti. Ustvariti bo treba zopet atmosfero zaupanj'!, da se bomo lahko vrnili v normalne razmere. Zalo pa ne zadostujejo samo psihološki razlogi, ampak tudi stvarne ižpremembc.
ntočno oporo v Narodni banki, kar bi bilo želeti tudi za nas.
Dve veliki krizi stno imeli leta 1932., o katerih se splača napisati sedaj na koncu leta nekaj pregleda. Kdor zasleduje pisanje gospodarskega dela, bo itak našel mnogo misli starih, vendnr ni odveč, če podamo sumarično sliko za daljšo dobo, s trajnejših vidikov kot pa enodnevnih.
Predvsem smo še vedno v najhujši krizi denarnega trga. Točneje povedano danes denarnega trga sploh ni, ker morata biti najmanj dva, eden, ki posoja denar, drugi, ki jeml e na posodo. Danes posojajo le redki zasebni upniki, pa še o njih ni vredno dosti govorili, če spomnimo na obseg kreditiranja v prejšnjih časih. Na posodo bi jemal marsikdo posebno sedaj, ko so časi vedno težji Toda denarja id dobiti nikjer. Zato bi bilo točno govoriti o krizi denarnih zavodov, ki ob abnormalnih razmerah ne morejo zadostiti vsem zahtevam, ki so bile stavljene do njih. Dviganja vlog, oziroma od-legovanja denarja pri denarnih zavodih še ni konec in ne verno, kje se bo V6a stvar ustavila.
V prvih mesec!h leta 1932. se je položaj nekoliko izboljšal in je težavi iranje gotovine nekoliko ponehalo, toda kasneje pa je nastopil preokret in denar je zopet izginil.
Od tedaj naprej se razmere niso dosti izpre-m eni le. Prišla je jesen in z njo znanj preokrel na valutnem Irsu. V oktobru se je začela večja akcija proti tezavriranju, ki pa ni našla povsod razumevanja čeprav je bilo jasno, da je tezavriranje v največjo gospodarsko škodo. Seveda pa so igrali tu svojo vlogo tudi drugi momenti, o katerih zaenkrat še ni mogoče govoriti.
Da je prišlo |>oslnbšan.je razmer v aprilu, so v marsičem pripomogli tudi tedanji dogodki. Prišli so ukrepi, o katerih efektu bi se dalo obš;rno razpravljati, vendar je jasno, da niso dosegli onega namena, radi katerega so bili uveljavljeni. Tudi se doslej v leni pogledu ni dosti izpremenilo, k večjemu na slabše.
Krizo našega denarstva bomo morali nujno začeti reševali na drug način. Ni še prepozno, čeprav je jasno, da bi se dalo že lani lo naredili z veliko manjšini sredstvi, kot bodo potrebna sedaj. Seveda se moramo sprijaznili z mislijo, da tako ne bo moglo iti dalje. Nujno je potrebna takojšnja reorganizacija našega denarstva, ker samo s sedanjim postopanjem, ko nikjer ne k-že na izboljšanje, prizadevamo vsak dah novo škodo naSenui gospodarstvu.
Sicer smo pa o tem že dosti pisali, tako da se ne izplača ponavljati nasvetov za izhod iz denarne krize.
Druga stvar, ki je bila oelo leto v ospredju zanimanja. je bilo valutno vprašanje. Kakor znano, smo že lini oktobra zopet uvedli radi krize vezano devizno gospodarstvo, kakor je obstojalo pred zakonsko stabilizacijo dinarja. Z novim letom se je praksa poostrila, dokler ni prišel začetek m a ran j 1932. ki ie dodeljevanje deviz omejil nn minimum
in uvedel plačevanje na začasno vezane račune v I I d na rji h. Meseca junija smo del leh računov opro- j stih. Uor je pritiskala Italija na nas, kar se Je
Oskrbnina: I. razr 100 Din, 11. raT. dO Din
Zdravnik: Dr. Fr. Dcrganc. ef-primar j v p
Pri „KARITAS" ni razočaranja!
1.	Ker vsak ve, da bo plačeval vedno enake prispevke (neodvisno od števila smrtnih slučajev).
2.	Ker vsak ve, da bo »KARITAS« gotovo izplačala znesek, za katerega je bilo zavarovanje sklenjeno in za katerega Vzajemna zavarovalnica zakonito jamči. Višina izplačila torej ni odvisna od števila in vplačila članov.
3.	Ker »KARITAS« ni samopomoč.
4.	Ker ie »KARITAS« oddelek velike, slovenske, 32 let stare zavarovalnice, ki goji i* pravo in popolnoma varno zavarovanje.
Prospekte dobite brezplačno pri Vzajemni zavarovalnici, oddelek »Karitas«, Ljubljana
Elektrarna na Pohorju
Hidroelektrična naprava pri Pohorskem doma
Maribor, 31. decembra.
Pod božično drevo Pohorskega doma je bilo položeno dragoceno, praktično darilo ki naj bo za uovo leto nov polmraki dogodek, nova velika pridobitev. Brez šunine reklame, le v tihem delu je Pohorski dom otvoril svojo novo vodno elektrarno- Ta hidroelektrična naprava kot prva na Pohorju, je po svojem postanku in po svoji 'vpeljavi tako kuriozna, svojevrstna in popolna, da je vredna malega popisa:
Poldrugo leto je dajal Pohorskemu domu električno luč pogon z bencinskim molorjem, ki
Tlačni rod
Marjan Čadefc
Ljubljansko vreme preteklega tedna
Megleni dne-vi, ki smo jih imeli pod tem tednom, ho ostali reč ali mani ucizpreanenjeni do ponedeljka, 26. t. m. Ta dan se je mogla znatno dvignila in nudil se nam je lep pogled na bližnjo okolico In na nižje hribe, Grad, Rožnik. Pokrajino je v meglenih dne pobelilo ivje, ki se je posebno v višjih legah močno razvilo ter obdajalo veje z iglami, dolgimi nokaj centimetrov.
Od ponedeljka naprej se je vreme precej razlikovalo od prejšnjega dolgotrajnega megle-icna- V ponedelie i
pričale.
nega vremena- V ponedeljek nas je posetil tudi sneg. padajoč od tO—ti dopoldne v razmeroma debelih snežinkah, ki so pričale, da so nad meglo še višji oblaki. Nebo je bilo ta dan pokrito z višjimi meglami, v katerih je pihal vzhodni veter, ki se je večkrat pojavU tudi pri
tleh. Podobno vreme je bilo še v torek, 27. in v sredo, 28. t. m. V teh treh dneh ie barometer po malem padal in se je znižal od nedelje, ko
je stal najvišje, za 8 mm. V noči od sr«le na četrtek ni zračna temperatura prav nič padala in je bila v četrtek zjutraj ob 8 celo t°C višja kot čez noč najnižja temperatura, ki je v zimski dobi običajno okoli osme ure. To je pričalo, da se je nel>o nad meglo zoblačilo, kajti ti oblaki niso dopuščali nočnega izžarevanja oz. ohlajevanja. S tem pojavom se je že nai>ovedo-vala izpromemba vremena: nižje megle so se začele trgati in ob 8 zjutraj je začel padati sneg. Ko je ta ob 9 že precej |x>nehal, so se vedeli prvič po 14 dneh visoki oblak:, napovedo-valci padavin- Nato je padal »neg z večjimi in manjšimi presledki ves dan in še naslednji dan ter se ga je nabralo do petka ob 9 na vodoravni oodlagi 6 cm. visoko.
Iz mogle je ta teden vsak dan pršil droban «ieg ali so pa padale drobne kapljice, ki so
Detajli »Pelton« kolesa
pa je povzročal preveč stroškov na olju, bencinu in prevažanju teh sredstev po pohorskih — včasih zasneženih klancih. Da bi se vse obratovanje poenostavilo in pocenilo, je bil zasnovan nov načrt: poiskati, in ujeti vse vode in vodice, ki se stekajo okoli Pohorskega doma, in jih izrabiti za električni pogon. Pri izvedbi tega načrta pa so bi.le največje težkoče v nabavi vodovodnih cevi. Imeli smo dvocolske cevi, s katerimi bi bilo pa pri skupnem brutto padcu vode 25 odstotkov zgube. Hoteli smo tudi lesene cevi, ki se uporablja jo pri črpalnih napravah ob vodnjakih, ali tudi te bi prinesle preveč zgube Ln preveč dela. Po vsestranskem preudarku in napornem iskanju je srečna roka Pohorskega doma naišla pri državni železnici Man-nesmanove cevi demontiranih starih lokomotiv in te je naša zadruga pridobila kot staro železo. S pomočjo Splošne stavbne družbe so se iz teh navarile običajne cev;. Zadruga sama pa je po svojih strokovnjakih izdelala načrt tuko-tvanega Peltonovega kolesa Ln ga tudi mehanično Izvršila.	•»
Situacija celotne naprave je sledeča: mirna luč. Nova naprava ima to prednost in
V lesen rezervar z vsebino 60.000 litrov priteka voda tri litre v sekundi, v najslabšem slučaju 1 liter v sekundi. Iz rezerva rja se napaja visokotlačna cev (dolžine 195 m), ki ima 55 m netto-padca m proizvaja v turbini 1.65 k- s. (1.2 kilovata ali 1200 vutov). Gonilna sila je Peltonovo kolo (v srednjem premeru 51 cm) in je njena turbina kakor igračka. Dotok vode v turbino se da ročno regulirati iz Pohorskega doma potoni žične napeljave, ki je pritrjena na drogovih daljnovoda. Tudi je tako urejeno, da se porabi lahko za turbino t 1 ali 2 1 ali 4 I vode na sekumlo, kakor je pač električni agregat. Vsi nedostatki prejšnje elektrike so s tem odstranjeni. Pridobljena je stalna, možnost, da je električna luč uporabljiva tudi v nočnem času (posebno na koridorjih, straniščih), kar poprej pri bencinskem agregatu ni bilo izvedljivo. Po vseli sobah so na nočnih omaricah električne svetiljke (na stikalo), tako da gostje pri najlepši razsvetljavi lahko mirno čitajo tudi ponoči ob vsaki uri.
Ta slučaj novo urejene elektrifikacije Pohorskega doma naj bi služil tudi širši javnosti kot vzorni primer: Kako se da iz malo vode s potrebnim rezervariem pridobiti dotok potrebne vode za elektriko. In ta edinstveni slučaj naj tudi da pobudo kot zgled posnemanja ne samo planinskim društvom za elektrifikacijo koč, marveč tudi našim občinam, ki lahko oiskr-be svojim vasem električno razsvetljavi-
k<
15 dO 30°
o
izpod dnevnlll cen nudimo radi inventure dO 10. !0nUttl7fl razne ostanke in zimsko biago:
Double in chromby za zimske suknje Modna sukna za obleke vseh vrst Barhente flanele in baržune Smučarski loden plav in rujav Chreppe de Chine dvojne širine d D. 36.— Specialna trgovina
NovaK, Ljubljana
Kongresni irg 13
(nrsproti nunski cerkvi.)
Dr. Josip Hohnjec 60 letnik
Vodni roservoir
Poleg vseh teh sredstev je potrebna iniciativna volja in vztrajna pridnost, kakor ima vse to pridno napredujoči Pohorski dom s svojim, nikdar mirujočim načelnikom Ing. Černetom A., ki je takorekoč sam ustvaril to elektrifikacijo, prvo in edinstveno v naših planinskih kočah Čast njemu in njegovim delavcem!
Pohorski dom pa. ki žari v ti ba jni razsvetljavi in k; daje svetlo luč vsem svojim prostorom ob vsakem času. ob vsaki uri, bo to svojo novoletno praktično darilo pokazal in podelil svojim gostom: planincem in smučarjem. Pripravlja se za slovesen sprejem zims-ko-s<portni-ov, ki jim priredi skoz vso sezono smuške tečaje.
Kot luč božična v Domu luč električna: v tem žarnem svitu duša je poetična. Če Dom nam žarek le zasine, utrne svetle nam spomine!
zaradi nizke temperature na tleh zmrznile ter se je posebno v sredo zvečer naredila precej spol-ska poledica. Temperatura se je v tem razdobju le malo izpremenila tako, da je bila razlika med najvišjo temperaturo (v ponedeljek, 26. t. m. 0"Č) in najnižjo (v soboto, nedeljo, sredo in četrtek —4°) le 40 C. Barometer je stal najvišje v nedeljo (755 mim), najnižje pa v petek (745 mm) Ln padu v in je bilo do petka dopoldne ob 9 6 mm.
Kako poslanem dober godbenik
To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbe Meinel & Herold v Mariboru št. 102-B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali izvežbanemu. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico!
Prof. dr. Josip Hohnjec, predsednik inari-Ijonske Prosvetne zveze, obhaja danes 60 letnico rojstva- Ob tej priliki je naša dolžnost, da se spomnimo nevenljivi.il zaslug, ki si jih je dr. Josip Hohnjec pridobil na polju krščanske pro-svete in pa za prodor krščanske miselnosti v široke plasti slovenskega spodnještajerskogn katoliškega ljudstva. Saj ta naš vodilelj katoliške prosvete na Spodnjem Štajerskem ni mogel drugače, kakor da je vse svoje odlične sposobnosti in redke tvorne sile namenil duhovnemu in kulturnemu blagru dobrega, poštenega in po vsem svojem bistvu krščanskega našega ljudstva. To breme požrtvovalnega, neustrašenega in riskan-tne<*a javnega delovanja je navadno naloženo najlxiljšim in na j verne jšim narodovim sinovom; kdo izmed majhnih in najmanjšuh bi tvegal prevzeti ga nase? Dr. Josip Hohnjec, ki bi mu danes pač nikdo ne prisodil, da mu teče poslednji dan, ko se dovršuje 60 letni»a rojstva, je pač bil med poklicanimi in izvoljenimi, da s: naloži to breme in ves ta riziko, pa da ga tudi za nobeno ceno ne zvrne na ramena drugih. | dokler so njegova še tako čila, čvrsto in nepopustljiva in dokler kipi v njem še prepričanje, da so pred njim še važne in pomembne življenjske naloge.
Dr. Josip Hohnjec. doma od Sv. Petrn pod Sv. gorami, je že v mladih letih kot gimnazijec v Mariboru (1885 do 1895), zlasti pa pozneje kot bogoslovec (1893 do 1897), kazal znake živahne in sveže borbenosti, ki je dnla slutiti, kje je i bodoče torišče njegovega delovanja. Vzvišeno geslo, ki si ga je bil zapisal na svoj življenjski prapor, je bilo: Bog in narod slovanski. In v strogi podrejenosti temu življenjskemu namenu j je šla njegova not: znanstvenik, prosvetni organizator in voditelj, politik. To je tista življenjska struja. ki je pri vseh narodih svojstvena vsem velikim možem in voditeljem- V znanstveno duhovnem prečiščen ju se uravnavajo smeri na bodoč; torišče ...
Ko je postal koncem septembra 1905 profesor dogmatike na bogoslovju učilišča v Mariboru. se je zasidral v bogoslovnem znanstvenem delu. Njegova predavanja v bogoslovju so kmalu zaslovela radi globokosti, strokovnjaške temeljitosti in dovršenega načina v podajanju. Vzporedno je šlo potem njegovo vneto delovanje pri »Voditelju v bogoslovnih vedah«, kjer je priol>čiI obilo znanstveno aktualnih razprav. Občo pozornost je zbudila tedaj njegova razprava. ki je izšla v »Voditelju« leta 1907 pod naslovom »Vera in no rodnost«. To svoje publicistično delovanje pa je nadaljeval tudi potem, ko sra je slovenski narod poslal v druge postojanke javnega udejstvovanja, in sieer predvsem v »Socialni misli« in pozneje v »Bogoslovne mvestniku«.
Mladi dr. Josip Hohnjec pa ni čutil zadovoljstva v zgolj poklicnih dolžnostih in nalogah. Predstaviti si moramo tedaj odločilno dobo za bitje in žitje našega naroda, zlasti v obmejnih predelih lavantinske škofije. Tedanji politični kurz avstrijskih režimov je šel tako očividno za tem, da stre življenjsko silo slovenskega narod«, da je moral izzvati najsilo-vitejši odpor pri najboljših sinovih slovenstva in katolištva- To pa tembolj, ker se jc ta politični kurz skušati držati s pomočjo raznih drugih gesel, ki so segla na druga, navidezno nepolitična polju, kakor je bilo na primer tisto znano gibanje »Ix>s von Bom«, ki pa ob zdravi odpornosti našega življa ni moglo najti zadovoljivega odmeva in ki se je moralo zaodovo-Ijiti s pičlimi odpadi nekatermkov, ki po duši, zavesti in življenju že izdavna niso bili več katoličani. To ozračje je potem rodilo na slovenski strtim tiste nevarne »rise«, kakor so jim pravili: dr, Korošca, pokojnega dr. Jerovška. dr. Kovačičn in dr. Josipu flohnjcca, ki se je z vsem mladostnim členom, neustrnšenostjo in odločnostjo vrgel v vrvež tedanjega iinpozant-nega organizntoričnega dela. Leta 1906 je postal predsednik Slovenske krščansko socMne zveze za Štajersko; v tej svoji funkciji je vršil velike organi za torične naloge zunaj na deželi z ne-številnimi predavanji, organiziranjem prosvetnih društev in mladeniških zvez. obenem pa tudi v ideološkem smislu skupno z dr. Korošcem usmerjal tedaj mlado slovensko katoliško spodnještajersko prosvetno gibanic. Tako je kot ideolog nastopil na katoliškem shodu letu 1915 s programtičnim govorom o katoliškem izobraževalnem delu in tudi v letih 1906 in 1911, ko je za lavantinski škofijski sinodi izdelal konsti-tuciji o socialnem delu. Vodilno nalogo v našem »podnještnjerskem katoliškem prosvetnem pokretu ie prevzel leta 1919, ko je po dr. Korošca postal predsednik matice katoliške izobrazbe in prosvete v Marilioru, ki ji z vnetimi pobudami načel ju je še danes.
Odločilnega (>omona za nadaljne smeri v njegovem plodonosnem delovanju je bilo njegovo uprav neizčrpno in neumorno publicistično delo in časnikarsko sodelovanje, zlasti pri Slovenskem gospodarju. Straži in Našem domu.
Odkritosrčna beseda
revmatično
bolnim
Da Togal risuično pomaga pri revmatumu. dokazu e sledeče:
»Da sem že preje poznal Togal tablete, koliko mojih dolgoletnih revmatičnih bolečin bi si prdir.nil in koliko trpljenja preprečil, /do sem srečen, ker lahko odkrito rečem, d i so Toga. tub < le resnično učinkujoče zdravilo brez vsakih stranskih pojavov od .strani srcu ali želodca. Vsakemu ga bom rad priporočal. Še enkrat h ala: S. Stoanovič. slu..itelj Uiiiave vodovoda O. G. B., Beograd. Kn. Mihajlova ulica št. 3«.
Togal tablete uspešno in hitro učinkujejo proti reviiiatizinu, protinu, išijasy, tiripi, živčnim 1 ole-činain in ozeblinam čez 6.000 zdravnikov priporoča v uradno potrjenih ocenah uporabo Togula. Dob; se v vseh apotekah
Odobr. od Minist. sec. pol in nar. zdravja S Br 8415 od 22. oktobru 1932._
Malone vsi uvodniki v poslednjih letnikih »Straže« in »Slov. gospodarju« izhajajo iz njegovega peresa. Pravcati folijanti naj raznovrstnejših vprašanj bi se mogli nabrati ob teh njegovih uvodnikih, ki so vedno tehtni, oblikovno dovršeni in vedno aktualni. V tem delokrogu njegovega javnega delovanja se je potem izvršil tisti prehod od prosvete ua politična tla.
Dr. Hohnjec jc bil namreč ravno v tistih vročil mesecih |h> majniški deklaraciji med najbolj neustrašenimi in vztrajnimi njenimi .pro-pagatorji. To veliko agitutončno in propagandno delo je vršil s temperamentno živo besedo in s peresom. V tem trenutku jc dr. Ilolmjec stopil na politična tla ter zavzel v tej politični bo ribi odločilno mesto, ko ie v obprevrutnih dneh postal podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru, ki mu je pripadal delokrog za vso Slovensko Štajersko. Ta prehod v politiko je postal dokončen, ko je leta 1919 šel kot član delegacije takratne Slovenske ljudske stranke v začasno narodno predstavništvo, k jer je zelo živahno in tvorno posegal v njeno delo in odločitve- Na listi bivše Sl-S jp bil izvoljen leta 1920 v usta vol vorno narodno skupščino ter iniciativno sodeloval pri ustavnem načrtu, ki ga je bil izdelal Jugoslovanski klub. Pozneje je bil izvoljen v naro;lno skupščino pri vseh naslednjih volitvah in je 20. oktobru 1924 bil izvoljen za drugega podpredsednika narodne skupščine. V parlamentu so vedno z veliko pozornostjo spremljali njesrova z neizpodbitnimi dokazi podprta izvajanja v raznih načelnih vprašanjih, v katerih se je izkazail sijajnega parlamentarca in govornika, katerega govore so objavljali tudi ugledni inozemski listi, zlasti kadar je naperil svoje tehtne obrambne govore proli Italiji. Nekateri njegoMi parlamentarni govori so izšli v posebni knjižici z naslovom »Za svobodo in pravo«, ki je iz<la leta 192^ v Cirilovi tiskarnli v Mariboru. Po 6. januarju 1929 je s podvojenimi močmi šel na. delo v pro-. svetni organizaciji, katere voditelj je še dahneš,
Čast in priznanje velikemu sinu našega naroda ob lepem življenjskem jubileju!
Be;oUrtm'sl.a rrot'o*Wmcia
Tožen je bil glas zvonov, ko so nazdravljali novemu letu. Pač bi meglo biti veselo staremu letu slovo, ko bi s starim leitom zaton i1 o tudi gorje in ! beda, ki teži kakor duhomorna jesenska no gla nad i to sirotno belokranjsko deželico. Toda začetek no-| vega leta — pa naj bo voščil in čestitk še več, pa naj bodo tudi razglednice z debelimi prašički • — začetek novega leta je le korak naprej v bedo, I ki že reži skozi okna, ki že trka na vrata, ki po ! nekod že za mizo in na peči sedi.
Zima grabi do kosti. Lahko je njeno delo, ker ; le slaba je obleka, katero ji je pregrizti, da ee uje prav do mozga. Saj je premnogo ljudi, ki so kot vrabci v snegu, ki samo za dimnikom še najde toplega mesta in za danes še ka'ko zrnce — a kaj bo jutri? Koliko hiš ni našel Miklavž. Čuden je bil, da se je le pri premožnih oglasil — ne, to ni več pravi Miklavž, ki je prav na najpotrebnejše pozabil — in tak je bil tudi >Božič« in to isto je z Novim letom. Da, lepa božična poezija, ki je nekoč kot skrivnostna polnočna pesem čudovito zvenela v duši z vsakim božičnim korakom glasneje — kje je sedaj ta poezija? Ko je pa kruta realnost prinesla le zimo, sneg in mraz, topla božična pesem pa je izzvenela v bridko vprašanje: mama, ali mii ne bo Jezušček ničesar prinesel? Ničesar, hčerka, ker je reven!
O, vemo to, vemo! Toda le za revne! V snegu in dežju, v megli in solncu, v mrazu in vročini — saj nili nočnega počitka, najpotrebnejšega marsikdo nima. kako se borimo tu doli za kruh, pa si nismo priborili za božič in novo leto bele pngnče. Pa saj vemo, da jih je še nešteto drugod, ki jih tare isto breme, ki jih kloni isti mraz, knterogj mora za sam sveti božič preganjati suhljad, na brana v »lu<iski i<r/.i«.
Tako je pr šlo čez svet, da so našli k Jezusu v jaslicah le pastirji. Modri so zgrešili pot, ker so zvezdo zgrešili, zato pa Jezušfku še niso darov prinesli, da bi on ubožne osrečil, zalo pa naj s:ro-maki in trpin: le počakajo — prišli bodo knilii. čs prnv ne vemo, kdaj in po kateri poti, a prišli br<i<> s svojimi darovi, da se bomo pri tistem gorccein kadilu ogreli tudi mi, siromaki in trpini.""Do tlej pa nam bodo zvonovi peli pogrebne p< smi, pa če bo tudi potrka vanjo — ker smrt žnnje in bo še vso bolj žela, ker ni sama, ampak ima hlap.-« v in d el nobroj. Naj žanje in naj polni božje njive, da bodo ob letu spet novi križi stali, kH pastirci ob jaslicah. čakajoč, da jih nauče angeli tUto svojo pesem o slavi in miru, ki nam sedaj kar ne gre v pravo harmonijo, ker nam zanjo niso glasovi čisti niti nimamo prav postavljenih not.
Tako naj nam bo novo leto pevska šola! Morda pa se Inimo pravi melodiji le malo približal«, morda jo bomo pa že tudi kur pogodili. Kdo ve?
Srečo naj nam prinese in za drugi božič vsaki revni bajti jiogačo — za veliko noč pa: kar bo
i O. O
-15.0
Stran
»SLOVENEC«, dne 1 Jumrjt IttA,
Ker, L
Smrt kosi - življenje se poraja
LJubljana, 81. decembra.
Ko napravi ča« novo koleno in m> staro le4o
prelije v novo, je trenotek, najbolj primeren » človeka, da napravi obračun /.a svoja dela in dejanja, za svoje uspehe in neuspehe, pa tudi čas,^da se v srcu slehernega obudi upanje za novo leto. Žalostno leto zapuščamo in račun ni v ravnovesju: v letu 1932. je bilo mnogo trpljenja, mnogo neveselih ur iu le redkokdaj je prodrl šop svetlih žarkov oblačno ozračje. Z razvitimi zastavami svetlega upanja jadramo v L 1983., spremljani od tolažbe, da slabše v novem letu biti ne more, kvečjemu boljše. Sami se bi pa tajimo še majhno neugodno občutje bojazni, zakaj če je bilo 1. 1932. leto globokih duševnih. čuvstvenih iu materijalnih stisk, more biti leto 1933. nemara res leto katastrof. Toda pustimo bojazen. Ob prehodu v novo leto pesimizem m umesten. V letu 1932. so bila slovenska polja prav tako zorana in prav tako obdelana kalkor kdaj prej; pšenica je dehtela morda še lepše kakor kdaj prej na ravnih poljih; naša zemlja nam je vračala trud bogato, in če so slovenski ljudje v tam letu trpeli, nista bila tega kriva ne Bog ne narava, pu ni b la kriva tudi ne rednica zemlja, krivi so bili tega ljudje sami, ki si kruha, duševnega in telesnega, niso inali med seboj bratovsko del t i. Z upanjem pojdimo v novo leto: tudi v letu 1933. bo solnce sijalo na našo zemljo, tudi v letu 1933. bo zemlja rodila in tudi v letu 1933. smrt ne bo močnejša od življenja I	.,
Življenje človeka je krepko 111 je trdno. Z njim jo božji blagoslov. V strašnem letu 1932. človeštvo nI omamilo. Smrt je kosila povsod, vendar močnejša od nje je bila božja ljubezen do človeštva in »dravo življenje si je U4* v letu 1932. utiralo pot »kozi stiske in nadlog«. 1 ovsod na Slovenskem, v mestih, v rudarskih revirjih, tovarniških okrajih, v preprosti vasi — nikjer ni bil obup večji od upanja, povsod so naši ljudje obdržali voljo do življenja.
Vsakdanjemu kronistu Ljubljane ie dana naloga, da napravi tudi za lo mesto nekoliko računa o Življenju in smrti v glavnem slovenskem mestu za leto 1932. liačun bi mogel biti boljši, bolj v prilog življenju kakor smrti. Toda v mestu je narava stisnjena med zidove, ki so jih postavili ljudje sami in njihova industrija, trdo delo ter s letu zvezana bojazen pred novimi življenjskimi boji. Račun vasi izkazuje aktivo življenja vedno večjo kakor pasivo smrti. Mesto Ljubljana ima v primeri z drugimi evropskimi mesti enake velikosti še kar ugodno bilanco. Zdravje in veselje do življenja se iz našega glavnega mesta še ni Izselilo, čeprav razmerje med rojstvi in smrtjo v Ljubljani seveda ni v razmerju z vasjo, zdravo deželo.
Srečno nooo leto
teli vnem »rojim cenjenim strankina
n»
Fr. Šimenc
hiflijeniina vralnicainsretlo-hkiitnica. Kemično snaienje oblek.
Jjjvbljav.n, Kolodvorska ulic,i štev. 8
Sto na župni;a
Tudi letos je stolna fara še bolj poudarila svojo smer razvoja v izključno trgovsko, pisarniško in delovno središče mesta. Vedno manj je v stolni fari stanovanj, redno več pa trgovin in pisarn. Vendar pa je stolna fara le še obdržala ravnotežje med smrtjo in rojstvi.
Leta 1932. se je rodilo 18 novih faranSkov in sicer doma 4, v bolnišnici pa 11. Fantov je več, kakor deklet, namreč 12, deklic pa je samo 6. Vsi pa so bili zakonski. Umirajo pa stolni farani raje doma, kakor v bolnišnici. Doma jih je umrlo namreč 15, v bolnišnici pa 3, torej skupno 18, prav toliko, kolikor je bilo rojenih otrok. Najstarejši mrlič je bil 89 letna zagebtiica Ana Kraševic, najmlajši pa neki štiriletni fantek, ki je umrl za opeklinami med prevozom v bolnišnico. Neka mati se je ponesrečila, ico je padla z voza, bila je iz Laz. umrla pn je v stolni fari. Med mrtveci je bilo dalje 14 takih, ki so prišli v stolno faro umret iz drugih far ali pa je bil njihov pogreb tu. Torej je stolna fara beležila letos le več rojstev, kakor smrti. Smrtni vzroki so bili po večini oslarelost, srčne hibe, kap, jetika In rak le. v enem primeru, snmoumor pa tudi v enem. Med mrtveci so bili v Ljubljani bolj znani mecen in trgovec Robert Kollman, v stolni fari jo bil tudi pogreb Oskarja Deva, znanega skladatelja, dalje je umrl znani trgovec škof, bivši okrajni glavar Hugo Hofbauer, oporna pevka Amalija Pretnar iz Relgra-da in drugi.
Porok je bilo v stolni fari 36, izmed teh je bilo 14 parov iz druggih far, povečini z dežele. Trije domači pari pa so se šli poročit drugam. Skupno je bilo v stolni fari torej 39 porok, od teh 14 tujih. Najmlajši ženin je bil 22 let star, najstarejši, ki je že skoraj prava izjema, pa 58. Najmlajši nevesti je bilo 18 let, najstarejši pa 4-1. En par je poročni sam Prevzvišeni.
Karilalivno delo v stolni fari je bilo v 1. 1932. živahno. Živahno dola stolna Vincencijeva konferenca, ki ima svoj sedež v Križankah in ki ji na-čeluje g. prior p. Učak. Elizabetna konferenca ima dva odseka. Prvi odsek skrbi za reveže in mu na-čeluje predsednica ga. Ana Fabjanova, drugemu odseku za otroke pa načelujeta gdčill. Krista Rejc in Mateja Vodušek. Živahno deluje tudi župnijski karitativni odbor pod vodstvom g. stolnega župnika kanonika dr. Tomaža Klinarja.
7 " i.
(jšch
Sentpetersha htpniia
fientpeterskj župnik g. Janko PetriJ m »lo pohvali s svojimi župljani: rojstev Je bilo zopet veliko, smrti precej manj in so umirali skoraj sami stari ljudje, porok je bilo tudi mnogo. »Zdravi ljudje so v nalj fari, pri uaa gre še vedno po poštenju in kakor je pravi«
437 novih šentpeiterskih faranSkov je prišlo v letu 1932 na svet, od teh 204 doma, 233 pa v bolnišnici. Fantkov je bilo 213, deklic pa 224, torej le malo več in za ženine čez leta v šentpeterski fari ne bo prevelike zadrege. Nezakonskih je bilo vmes le 13 (6 fantkov in 7 deklic), kar je le malo v primeri z velikim številom roj9tev.
Umrlo je 262 Šentpeterčanov, in sicer 227 doma, v bolnišnici pa 45. Moških je bilo vmes 130. Naravni prirastek šentpeterske fare je bil v tem letu torej 178 duš, Po večini so umirali zelo stari ljudje. Nad 90 let jih je imelo kar 5. Najstarejša jo bila učiteljica Marija Levstik, ki je dosegla 95 let, dalje najstarejša ljubljanska mesarica Marija Prezelj, ki je imela 91 let, Maksinviljana Šega 93 let, najstarejši umrli mož je bil trgovec Franc Verbič, ki je imel 92 let, za nJim pa Tomaž Povič iz To-mačevega, ki je imel 91 let. 30 mrpčev je imelo nad 80 let, 53 pa nad 70. Vzrok smrti je bila torej največ starost in arterioskleroza, dalje oslabelost, jetika je pokosila 9, rak 11, kap 13, srčne napake 5 ,božjast 14, pljučnica 10, zastrupljenje 9, sladkorna bolezen 2 itd. Nesrečno smrt je napravilo 14 ljudi: 5 jih je utonilo, 2 je povozil vlak, 2 sta se obesila, 1 je bil zaklan, l se je ponesrečil na Grin-tovcu, 1 je nesrečno padla in se ubila, 1 je umrla za opeklinami in 1 se je ustrelil. Po večini pa so ljudje zdravi. V vasi Bizovik, ki šteje okoli 600 ljudi, je umrlo n. pr. le 5 ljudi. Med umrlimi so razna zuana imena, kakor Funtek, Murnik in drugi.
Cerkev je letos mnogo pridobila z orglami, pa tudi ura, ki je bila dolgo časa kamen spotike, je sedaj nova in točna, pa še kako.
Karilalivno delo v župniji je zelo živahno. Kar 4 Vincenoijeve konference delajo: v Mostah, pri Sv. Krištofu, pri Srcu Jezuosvem in pri Št. Petru. Elizabetni konferenci sla dve: v Mostah iu pri Sv. Petru. Vineenoijevi bratje in Elizubetne sestre zelo pridno poizvedujejo o resničnih revežih in marljivo nabirajo darove. Tri dobrodelne kuhinje so v fari: Vincencijeva konferenca vzdržuje v Marijinem domu kuh njo, kjer prejema vsak dan hrano čez 100 potrebnih, druga dobrodelna kuhinja je v Marija-nišču in tretja v Mostah. Sestre usmiljenke, ki imajo okrevališče za sestre v Smaiinem, pa napravijo mnogo dobrega za Nove Jarše in tamkajšnje naselbine.
Prosvetno delo v fari s ekrasno razvija. Obe Prosveti, šentpeterska in moščanska sta proslavili 25 letnico obstoja. Marljivo se gibljejo prosvetna društva v Hrušici, v Šmartnem, Tomačevem. pri Sv. Krištofu. Mohorjeva družba ima okoli 900 članov v vsej župniji. Mladina se zbira v sulezijan-skem domu.
Omeniti moramo ludi, da se ljudje zateikajo že iz vsega mesta h karmeličankam na Selu, ki jim izročajo listke s prošnjami, naj zanje molijo in jim tako pomagajo iz mnogih stisk.
Poleg mnogih zavodov in zdravilnih domov v tej fari je šentpeterska pridobila letos še enego: Šlajmerjev doni, sanatorij zasebnih nameščencev.
Na vsak način se šentpeterska fara razveseljiv?
razvjja-___|s
Ugodna prilika!
Vsled okazljske odprodaje nudi cen), damam konfekcijska hrrdka
DRUGO GORUP ft Cd.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 16, I. nadstropje
po znatno znižanih cenah elegantne zimske plašče In obleke
l7gotovljeiie drese 7.a dam«, gospode in doen ter pn meri it nepremof Ilirih loinor. Irl-cuior '» »»OAriiinov t.uuic in riuare baira
Naznanilo! Oblačilnica za Sloveni jo r. z. zo. z.
se je preselila z dnem 28. dec. 1932 z Miklošičeve ceste 7
v poslopje Gospodarske zveze v Ljubljani — Tyrševa (Dunajska) cesta 29
in se cenjenim odjemalcem priporoča še v nadalje.
Trnovska župnija
Trnovo dobiva zadnja leta nov obraz. Tu 80 bili nekoč sami dobri posestniki, kmetje, ki so bili že meščani, dobri vrtnarji, zeljarji. solidni obrtniki, delavci, ki so imeli v mestu zanesljiv zaslužek. Nekaj nekdanjega blagostanja in premoženja je še ostalo v Trnovem. Še so tam ponosne rodbine, toda revščina ljubljanskega mesta si je izbrala trnovsko faro in se tam čedalje bolj naseljuje. Stare trnovske družine pa so pričele obuboževati. Težl;o je delo župnika, našega pisatelja F. S. Finžgarja in lijegovcga pomočnika g. Hoslnika v tem procesu, ki za lite v a vedno novih odjiovedi in žrtev. Na vratih župnišča so značilni napisi, ki dopovedujejo vsakomur, da se župnišče trudi za ureditev karitativnega dela in podpiranja. Toda, saj razumemo, vsem ni mogoče ustreči. Preveč je že revščine v trnovski fari — poleg najbolj samozavest nega starega bogastva in nove komodnosti v vilah — preveč, da bi s temi skromnimi sredstvi bilo možno ustreči prav vsem, ki so potrebni.
V trnovski fari je tako bilo vedno, da so so poročali sami mladi pari. V letu 1932 so se bogati tudi v trnovski fari poročali malo manj in tudi starejši, izkušenejši v življenju, malo inauj. Povečini so se poročali le revni in mladi pari. Porok je bilo 75. Od teh je bila zadnja danes, na zadnji dan leta. štirje pari so se poročili na Brezjah. Najmlajši nevesti je bilo 17 let, najmlajšemu ženinu 22. Starih ženinov — in seveda še manj starih nevest — v trnovski fnri ni bilo.
Trnovo je velika fara, toda če bo šlo tako naprej, bo kmalu imela sloves v slovenski narodni pesmi znane fare sv. Lenarta, ki je majhna, pa ima veliko deklet. Leta 1932 se je pričelo v Trnovem z dekletu Kar 8 deklet je prišlo zaporedoma na svet, vmes pa uobeni ga fanta. Mesec januar, ki je dal Trnovemu 13 deklet, se je komaj rešil z enim samim fantkom, Tudi vse leto se v prilog fantov ni dobro odrezalo. 44 deklet je prišlo vso leto v Trnovem na svet in samo 28 fantov.
Umrlo pa je v letu 1932 v Trnovem 63 ljudi, 34 žensk in 29 moških. Ženske doživljajo večjo starost in najstarejši mrlič je bila ga. Marija Brdajs, ki je umrla v 90. letu. Kose smrti so bile: pljučni«), starost, kap, jetika, rak, utonili so trije Itd. Pn to niso končne številke za trnovsko faro. Približno prav toliko malih farnnčkov kakor v fari siumi se je rolilo v bolnišnici in približno loliko fnranov, kakor jih je umrlo v fari, jih je umrlo tudi v bolnišnici. . Trnovska fara pa je v društvenem oziru cvetela. Tu so tekmovale proavelne, karilativne in verske organizacije. Novim nalogam sla dorastli Vincencijeva In Eli/pbotna konferenca, ki sla pomagali mnogim revežem t ŽiviH, oblekami in drugimi podporami. Naj bo kronistu oproščeno, če je njuno delo sedaj obešeno Ramo r, i ni M! zv.n' Trnovo je v cerkvenem pogledu koirp.-ikinu furo, ki je strnjena okoli župne ccrVve. Izvzeil imirnmo saveda Barje, ki pn ?e vedno loči nw>reniei'"enn i iiiMj"-i in moiAio faraui z liuria v sosedno taro k
službi božji Službe božje so bile v letu 1932 vedno dobro obiskane, in sicer samo |>o domačih faranih.
Prosvetno življenje Je bilo v Trnovem razveseljivo. Posebna stavbna zadruga je zgradila nov dom, v katerem sta našla zatočišče fantovsko in dekliško prosvetno društvo, ki oba tvorita trnovsko prosveto.
Župna trnovska cerkev sama je pridobila in še pridobiva na lepoti. Pred cerkvijo je mesto napravilo krasen majhen park, ki ima v sredi naznačeno elipso, do katere vodijo stopnice. Na tem prostoru namerava drugo leto poseben odbor bojevnikov po-staviti spomenik padlim vojakom iz trnovske fare. Cerkev sama je bila jiopravljena po načrtu arh. prof. Plečnika. Na zunaj je trnovska cerkev najbolj solidno in okusno popravljena, v cerkvi pa sta bila postavljena dva nova oltarčka na čast Srcu Jezusovemu in Mali Tereziki. Oltarčka sta delo Franceta Kralja in po načrtu prof. arh. Plečnika.
Zahvala
Najpriisrčnojše se zahvaljujem g. primnriju dr. II- Blurnauerju, ki mi je po dolgoletni, neozdravljivi bolezni rešil z nevarno operacijo življenje. Zaradi moje popolne izčrpanosti ni: je l>Ila operacija od vseh odsvetovana in moje življenje jc bilo samo še vprašanje kratke dobe. Dolžna sem, da se g. primariju dr. Blurnauerju tem potoni javno zahvalim.
CERAR ANTONIJA, uradnim, Ljubljana.
Šentjakobska župnita
V	šentjakobski župniji dajo ljudje bolj prednost fantom, kakor pa dekletom, prav obratno kakor v trnovski župniji. Rojenih je bilo 29 otrok, med temi 18 dečkov in le 11 deklic. Včasih je šentjakobska župnija imela na leto do 180 otrok, toda sedaj gre večina mater v bolnišnico. Vsi v letu 1932 rojeni otroci v župniji so bili zakonski. Zakonov je bilo sklenjenih v župniji 70. K Sv. Jakobu se prihajajo poročat tudi pari z dežele. Pretežno se poročajo mlajši pari, najmlajša nevesta je bila tudi lu 18 let stara. In pa revni ljudje se poročajo predvsem, tudi otroci imajo sikoraj izključno revne starše. Zlasti nova kolonija Galjevica je bogata otrok. V fari je umrlo 49 ljudi, po večini mrjejo stari ljudje in je starost najbolj pogost vzrok, potem arterioskleroza, kap in podobno. Ženske dostzajo višjo starost, kakor moški, najstarejši mrlič pa je bil le moški: 91 letni upokojeni sodni uradnik Anton Prijatelj. Samoumor je izvršil le neki tujec, ki je slučajno zašel v faro.
V	letu 1932 je zlasti pridobila podružnica sv. Florijma, ki jo je pričelo mesto popravljati po Plečnikovem načrtu. V odprtino, ki pride namesto dosedanjih vrat pa bo postavljen kip sv. Janeza Nepomuka, umetniško i (ob bo v o delo. ki je stalo nekoč na Črnaškem mostu, pozneje pa v neki meatni lopi, dokler ni našlo zavetja v tej cerkvici. Sedaj bo krasilo zunanjost cerkvice.
Versko življenje v fari je dobro. Vincencijeva in Elizabetna konferenca živahno delata in dobivajo reveži še precej (»odpor v živilih, denarju in drugih potrebščinah. Marijin vrtec za otroke lepo na|>re-duje |kx1 vzornim vodstvom ardč. Pirčeve. Šenja-kobska Prosveta. ki ji predseduje msgr. Viktor Steska. ima že lep prostor na Prulah, kjer bo postavila v kratkem lep doni.
Franoišhansha žuonita
Vedno je frančiškanska fara b;la med ljubljanskimi fara m i prva v številu porok. Prebivalstvo te fare je po večini boljših življenjskih položajev, k frančiškanom pa prihaja tudi iz drugih far, zlasti pa z dežele, mnogo parov k poroki. Tako so bile v letu 1932 v tej fari 204 poroke, 27 parov pa je šlo iz te fare poročat se drugam. Med poročenimi farani je bilo 106 parov iz drugih fara. Poročali so se vsi v primerni starosti. Najmlajši nevesti je bilo 18 let. pa še ta je edina v tej starosti. Mnogo ženinov iina prav imenitne naslove: inženjerji, doktorji, ravnatelji in podobne šarže niso redki, še bolj se to pozna pri rojstvih, kjer so otroci delavcev ali nižjih uslužbencev prave izjeme, saj v tej fari res ni mnogo proletarijata. Otrok je bilo v fari rojenih 50. prevladujejo pa fantki, kj jih je bilo 29, deklic pa 21. Več otrok je bilo seveda rojenih v bolnišnici. Vsi v fari rojeni otroci pa so tudi tu zakonski. Umrlo je v [ari 72 ljudi, 40 mož
In 82 žena. Otrok je bilo vmes le malo, v starosti
do 6 let le 0. Najstarejši mrlič je bil upokojen poštni uslužbenec Peter Cotič, ki je dosegel starost 99 let, 1 mesec in 12 dni. Bil je enajstarej&j Ljubljančan, ki je v letu 1932 umrl. Povprečno pa m tudi drugi mrliči bili v visoki starosti.
Cerkveno in versko življenje je bilo seveda živahno. Farna cerkev je bila vedno obiskana, ob nedeljuh vedno nabito polna. Razne kongregacije, tretji red, mladinske organizacije cveto, karitativ-nost je na višku, kar se za očete frančiškane ras>-ume samo ob sebi.
Šišenska župniia
Najmlajša ljubljanska fara »e Je že do dobra
vsidrala pri svojih župljanih, ki so po večini sami delavci in njihove družine. Prostorna cerkev je vedno dobro obiskana, vse službe božje imajo prav tako vidno mnogo udeležencev. Nova cerkev pa jo postala središče novega cvetočega verskega in katoliškega prosvetnega življenja in dela v Šiški.
Rojstev je bilo v tem letu 56, med temi je bilo 37 fantov. Mrličev je bilo 45, od teh 26 moških. Najstarejša mrliča sta bila dve ženski po 87 let, tretja najstarejša pa 86 let. Najmlajši mrliček jo bil star komaj 6 ur. Smrtni vzroki so isti, kakor po vseli drugih farah, to so starost, oslabelost, pljučnica, eemintja tudi jetika in rak.
Poročilo se je v fari 59 parov, od teh je bilo 5 tujih parov, domačih parov pa se je razen tega poročilo drujje še 7. Najstarejša nevesta je bila neka vdova, ki ji je bilo 62 let, njenemu ženinu, tudi vdovcu in tudi najstarejšemu ženinu v Šiški pa je bilo 68 let. Najmlajši par sta bila nevesta, ki ji je manjkalo še 8 dni do 16 let in je bila y letu 14132 v vsej Ljubljani najmlajša nevesta in pa njen ženin, ki je imel komaj 2 meseca čez 20 let.
Karitativno delo ima v Šiški velike naloga, ki jih vzorno rešujeta Vincencijeva in Elizabetna konferenca, čeprav imata le skromne dohodka Cerkev je letos dobila jeklene zvonove z Brezij. Prosvetno društvo je praznovalo 30 letnico obstoja in je pred dvema mesecema priredilo proslavo z blagoslovitvijo zastave. Društvo prireja vsak ponedeljek pre^ davanje, včasih pa tudi razne igre. Tudi mladina je že kar dobro organizirana v verskih društvih. Šiške pred drugimi farami res ni treba biti srainj ludi tam delajo in dosegajo uspehe.
Botn šn ca
Dušno pastirstvo vodi v vseh ljubljanskih bolnišnicah kurat g. Slaina. V bolnišnici pa ima enega samega pomočnika, ki ga nadomešča ponoči, Gosp. Slani bo neprijetno, toda luči ne smemo postavljati pod mernik — njegovo delo je skrajno naporno, veliko in vzorno Vsaj za tri fare ima dovolj dela.
Samo rojstev je bilo 1851, med temi je bilo 552 Ljubljančanov (med novorojenimi otroki jO' bilo mrtvorojenih 72). V letu 1931 je bilo rojenih 1596 otrok, torej letos 255 več. Letu 1930 pa je bilo rojenih 1726. Dvojčkov je bilo vmes mnogo, ni pa bilo primera trojčkov, še manj pa četvorčkov, kakor je bil slučaj lani. Med novorojenčki je vsak sedmi, osmi Dezakonski. V prejšnjem stoletju so bili V6i otroci, rojeni v bolnišnici, nezakonski in so bili zakonski prave izjeme. V naše številke pa niso všteti drugoverci in brezkonfesionalci, ki pa jih je le malenkosten odstotek. Umrlo je v bolnišnici 904 ljudi. Med temi sta bila 302 Ljubljančana. Strahotno pa je število umrlih otrok. Med umrlimi je bilo namreč 178 otrok v starosti do enega leta. ki so bili skoraj vsi rojeni v bolnišnici, le kakšnih 10 jih je bilo od zunaj. O vzrok h tako številnih otroških smrti ne bomo razpravljali: matere prihajajo v bolnišnico slabo prehranjene, od dela preveč izčrpane, so tudi posamezni primeri degeneracije j in celo slabih strani civilizacije. Med starejšimi i mrliči prav starih ni bilo. V starosti nad 90 let ni v bolnišnici umrl nihče. Stari ljudje ne prihajajo v bolnišnico. V primeri z 1. 1932, ko je umrlo v bolnišnici 901 ljudi, je 1. 1931 umrlo 927, I. 1930 pa 915. ljudi Umrljivost bolnikov v bolnišnici je nekako stalna, približno 2Vi% sprejetih bolnikov.
Srečno novo leto
vsem svojim prijateljem, odjemalcem in znancem želi tvrdka
NOVAK
Kongresni Irg 15
Življenje in smrS v Mariboru
Manj ro s2e», man? porok in več smrfn*'h sfučaiev
Maribor, 31. decembra.
Suhoparne številke pravijo: v letu 1932 smo imeli v Mariboru 1137 rojstev napram 1227 iz leta 1931, -smrtnih slučajev pa 8'Jo napram 8tt8 iz leta 1931. Torej manj življenja so nam prinesla rojstva in zopet je smrt s še večjo silo nego v letu 1930 zakosila v vrste mariborskega prebivalstva. 90 mladih življenj manj kakor leta 1931 in 27 smrtnih slučajev več; 117 življenji Število rojstev je padlo v vseh farah. ludi pri pravoslavnih in evangeličanih — razen predmestne župnije Matere Milosti, kjer je prišlo na svet devet mladih življenj več kaikor 1931 iin kjer je tudi število umrlih enako onemu iz leta 1931; 116 smrtnih slučajev imamo v tej fari leta 1931 in ravno toliko leta 1932.
Novega življenja je največ vzevetelo v stolni | fari in sicer smo Imeli tukaj nad 10 odst. vseh no-i vorojeniih. Ta visoka številka je v najtesnejši zvezi ! s porodnišnic*), ki spada (>od stol no župnijo. Toda tudi tukaj je bilo v letni 1932 — 61 slučajev rojstva manj napram letu 1931, ko je letna bilanca i7jkn-, zala 731 novorojencev. Aiko je stolna župnija fara rojstev, potem je magdalensikn fara tista župnija, kjer imamo v Mariboru največ smrtnih slučajev, pa ludi — porok. Smrtnih slučaiev je bilo tukaj letos 581, d očimi jili je bil:) leta 1931 manj In sicer 534. | Skoro 65 rd»f,'itknv vseli smrtnih »lučajev v Mariboru Imamo v magdale >.4:1 župniji. To je v zvezi z bližnjo bolnišnico. In ker je župnija ze3o velika, je p .i ravno, da Imrmo tukaj ludi največ porok id sicer 148 napram l!'5 lela 1931. Verno zrca-io težkih ra/mer je revno okolrost padajočega števila |cirok. K risa, li pošastna beseda sedanjosti, je tudi tukaj vtisnila svoje nei«ft»ri«nc sledove t Mladih parov ie naonreJ v veeh farah bilo manj kakor leta 193!. Leta tv.il smo imeli v Mariboru 448 p-rev. leta 1992 pa 880. t. j. W manji
Vzc-iiiiiio na ori.uier franoibkau&ko žfuianiia Tu-
kaj je bilo leta 1931 177 novoporočenih parov; leta 1932 pa je to število padlo na 1251 Ali pa stolna župnija. Leta 1931 se je poročilo 09 parov, leta 1932 pa koimaj 58. In isto sliko kažejo razmere v magda-lenskl župniji Lela 1931 je stopilo pred oltar 185 zakons .ih parov, leta 1932 pa 143. torej 42 parov manj. V celoti je napram razmeram v letu 1931. padlo število porok za 21 odst.I Kje so razlogi? Predstojniki župnih uradov so malobesedni. Dve besedi prihajata iz njih ust. ki vse povesta, ki vse razjasnita: Težki časi... Inter arma si-lont musae — tako se glasi splošno znano reklo. V vojnih vihrah muze molče. Pa bi moglo tudi veljati: V težikih časih celo ljubezen usiha... Precej zanimiva pa je oikolnost, da iz/kazujejo številke j>o-rok pri pravoslavnih in evangeličanih prirastek in sicer pri pravoslavnih je število naraslo od 9 na 15, pri evangeličanih pa od 8 na 9. In tudi te števillke so jasne...
1000 volnenih čepic po . . ... 5 Din
20^0 Mih šaiov po......10 Din
1000 svilenih mongol ostankov po 25 Oifi
kakor vse drugo manufakturno blago se dobi po jako znižanih cenah v
Trpinovem bazarju
maribor
Vetrinjska ulica 15
Stev. L
»SLovrantc«, dm i.	itsa.

Zemlja Slovencev
Kompaktno slovensko ozemlje meri okoli 25.000 km3, Jedro Slovenije je Dravska banovina; odtod gre slovenski živelj daleč gor proti severu, noter do Mostiča severno od Celovca in čez Gre-binj. V Ziljski dolini segajo Slovenci do Šmohorja, na zapadu do izliva Soče v Jadransko morje. Na tem ozemlju prebiva približno dva milijona ljudi, od katerih je pretežna večina slovenska. Slovencev izven teh mej je še 200.000 do 300.000, tako da moremo govoriti o celotnem številu Slovencev okoli 1,700.000 do 1,800.000. Manjših narodov s samo-»tojnim književnim jezikom je po svetu dosti; omenimo na primer Retoromane v Švici, ki jih je okoli 40000 in ki so »i uredili svoj književni jezik šele v radnjem polstolelju; isto vemo o Albancih. Celo 6tari za mrtve proglašeni jeziki vstajajo zopet k novemu življenju; tako so pričeli v najnovejšem času govoriti staro izumrlo hebrejščino židje Palestine, Galicije in New Yorka in so v Irski oživili staro kellščino,
Skoz kompaktno slovensko ozemlje vodi najvažnejša in najkrajša pot iz Podonavja do morja; ima to prednost, da se nikjer ne dvigne nad 1000 metrov. In morje tu doli je edina žila, ki odpira Sloveniji prosto pot v ostali svet in ji zagotovi cenen dovoz vseh mogočih predmetov.
Prehodnost slovenskega ozemlja je kljub goratemu značaju pokrajine vobče prav dobra. Cestna podlaga je izborna, železniško omrežje že precej popolno. Glavnemu prometu služijo od narave določene globinske črte, ki imajo deloma velik mednaroden pomen. Mednarodnega pomena je črta, ki vodi od Donave proti jugozapadu in ki stopi na
slovenska tla severno od Maribora. Morje doseže ta črta pri Trstu in z odcepkom pri Reki-Sušaku; Trst in Reka-Sušak sta naravni izpadni gospodarski točki Slovenije na morje. V to najvažnejšo črto, ki vodi nekako po sredini Slovenije, dotekajo stranske črte kot pritoki v reko: Naravno središče Slovenije je Ljubljana, ki je obenem tudi duševno in kulturno središče vsega slovenstva.
Podnebje Slovenije je zmerno-kontinentalno z nalahnim vplivom Sredozemskega morja. Padavine je dosti in je tudi po letnih časih razmeroma dobro razdeljena. Tla, na katera pada padavina, kažejo različno kakovost; vobče jih moramo označiti kot rodovitna, Zato je Slovenec po naravi poljedelec in živinorejec. Svet je pokrit z gozdom, z njivami, travniki in pašniki. Obdelovanje je zmeraj bolj racionalno. Slovensko mlekarstvo je deloma na višku Švice ali Nizozemske.
V zadnjih letih se Slovenija čimdalje bolj industrializira. To je (udi v zvezi z odtokom prebivalstva v mesto, kar je splošen svetoven pojav. Premoga, ki industrializacijo podpira, je v Sloveniji dovolj; in prav tako je Slovenija bogata tudi na vodnih silah. V industriji je investirano tudi mnogo inozemske glavnice.
Lepo se je pričel razvijati v Sloveniji tujski promet; na leto pride v to lepo zemljo 120.000 do 140.000 tujcev. Omenimo naravne lepote, kopališča, zdravilišča, zimski šport.
Svojo organizatorično nadarjenost so razvili Slovenci zlasli na gospodarskem polju, ki je za-dobilo v prvi vrsti zadružno obHko, kav je v skladu z demokratskim značajem naroda.
99
Ruda, kupčija Sebe rede"
>Slovenec, tvoja zemlja je zdravo; ia pridnega nje lega je prava ... Ruda, kupčija tebe rede.< Tatko je opeval Valentin Votliriik pred več ko enim stoletjem lepoto slovenske dežele, pridnost njenega prebivalstva ter obenem pesniško oanaoid smer tedanjega slovenskega gos]>odarstva. Jasno je, da je kmetijstvo vedno bilo glavni temelj slovenskega gospodarstva. Kakor pa nann nakazuje Valentin Vodnik, je slovensko ljudstvo pred sto leti moralo posegali tudi v druge gospodarske panoge, prav ta'ko kakor v Valvasorjevem času pred 950 leti. Že tedaj smo na Slovenskem poleg krnela imeli precej razvit delavski stan, in to ne le v rokodelski obrti. Pred vsem je bilo razvito rudarstvo in fužinarstvo, celo v krajih, kjer danes ponekod o temi ni več skoraj niti sledu. Na drugi »tram pa se je podeželski kmečki človek 7. veliko podjetnostjo udeleževal trgovine ter za svoje pridelke dobival kupce ne le v deželni) širnega rimskega cesarstva, ampak celo v Franciji, Španiji in Angliji. Ne smemo si misliti, da je lediaojii slovenski človek bil omejen na meje svoje vasi. Kako so naši predniki našli božjo pot v Kelmorajn in v špansko Kompostelo, če ne na svojih trgovskih potili?
Kultura germanskega severa in kultura romanskega juga sta že v davnih stoletjih na ta način prihajali v slovenske dežele, kjer je v tem preprostem ljudstvu brez domačega plemstva počasi vzhajala nova domača slovenska kultura, katera danes slovenskemu ljudstvu daje neizbrisen pečat lastne domače slovenske individualnosti, ki je poslala dejstvo in lri je dane« nobeno besedno zanikanje ne more več zbrisati s slovenskega obličja.
Je pa še drugo, česar se učimo iz kronike starih zgodovinarjev. Valvasor nam je izčrpno opisal Kranjsko deželo z njenim slovenskim prebivalstvom* Kranjska pa je tedaj obsegala poleg vse poznejše Kranjske in kranjske Vipave do Hublja š»- ves goriški Kras do morja pri št. Ivanu in Deri nii ter večji del Istre do Pazina ter morsko obal do Voloske in Opatije. Zunaj Kranjske je bila slovenska Štajerska, kjer je slovensko ozemlje tedaj Begalo blizu Gradca., slovensika Koroška, kjer je Celovec stal še sredi slovenskega ozemlja, popolnoma slovenska mejna grofija GoriSka ter Trsi s slovensko okolico. Vsi ti slovenski deli raznih dežel skupaj s Kranjsko so tvorili ne le etnično in kulturno celoto, marveč tudi gospodarsko skupnost, kar se je izražalo v živahnem medsebojnem trgovskem prometu ter tudi v »zunanji* trgovini, ki je segala daleč ven čez meje slovensko govorečega prebivalstva.
i -> 1 t i . .	* 1 4 ' »	*	'
,	- V	•
.,,<. .j. -A. A y . ^ * _ i , „ .ui^d • jk .t *
Široko odprta pljuča tega ozemlja je tvorilo morje, trgovsko zaledje pa beneška ravan na zahodu ter nemške gore na severu. Od zahoda na vzhod pa je peljala široka cesta, po kateri so naše slovenske dežele prav tako, kakor danes, vezale evropski zahod z orientom. V času, ko so veliko politiko delali le plemiški stanovi, po večini tuje 'krvi in tujega mišljenja, odtujeni ljudstvu, med katerim sn živeli, je kajpada slovenski kmeBki in delavski narod moral politično Mapčevati tuji državi, gospodarsko pa se je postavljal na lastne noge, kjer se jc mogel.
Kaj piše o tem Valvazor?
Gorenjska obrt in trgovina
Med Gorenjci je mnogo tovornikov, lri na konjskih tovorih prenašajo bkgo sem in tja, pa tudi rudarjev kakor tudi tkalcev ter trgovcev, ki na
♦ Poleg štirih knjig o Kranjski je Vallvazor izdal tudi manjše delo o Koroški. Kdo ve, ali bi ne bil izdal še dela o Štajerski in Goriški, ko bi mu bila to dopuščala gmotna sredstva? Tako pa je veliki mož zaradi »Slave dežele Kranjskec izčrpal svoje premoženje in um.rl skoraj revež.
vsakovrstne načine iščejo kruha in obrtujejo. Tovorniki misijo na 'konjih blago proti Gradcu, Dunaju, Solnogradu, Trstu, Gorici in po najrazličnejših drugih krajih. Prenašajo vin«, olje, sol, žito, platno, živo srebro, železo, jeklo ter marsikaj drugega trgovskega blaga. Mnogi, ki trgujejo s platnom, ga izvažajo v Italijo; tudi tistih, lei s konji kupču-jejo in jih v Italijo gonijo, n! malo. Mnogo i»a jih je, ki v veliki množini in zelo pogosto raanašajo v drugo dežele sukn«, kakršnega blaga v gorenjskih vaseh natko v veliki množini. Mnogo njih razpe-čava sit« in rešeta, ki jih na Gorenjskem mnogo narede, tja v Senegalijo in Avgusto, v romanske dežele čez morje.
Gorenjci rode tudi mnogo govedi, ovac, koza, volov in posebno mnogo krasnih konj. Rdeče In
Slovenski kovati v srednjem veku. (Po Valvuiorju)
V	Mojstrani je železni rudnik, kjer pridelujejo mnogo železa.
Tržič tudi čepi med visokimi gorami pod Lju-beflom ter izdeluje izredno mnogo železnine vseh vrst. Je v rokah grofa Barba in barona Verneškega.
Na Plavžu pod visokim gorovjem izdelujejo mnogo železa in jekla, lastnik je gospod Loca-telti.
Na Savi med visokimi snežniki izdelujejo naj-plenieniiejše jeklo v velikih množinah ter ga razpošiljajo daleč okoli. Lastnik je baron Buceleni.
Kamna gorica leži v veseli dolinici, kjer veselo pridelujejo in izdelujejo mnogo železa. Je last deželnega kneza.
Pri Beli peči je mnogo fužin in plavžev.
V	Bohinju tudi pridelujejo in predelujejo mnogo želeja. Poldrugo miljo nad Bohinjem izdelujejo v velikih množinah najrazličnejšo žico. Kako miljo pod Bohinjem pa je topilnica, kjer vlivajo vsakovrstne želfane stvari.
Dolenjska obrt in trgovina
Na Dolenjskem je mnogo tovornikov, voznikov in brodnikov. Tovorniki tovori'jo vino le do Ljub-




_____1
Dolenjski brodniki ua Savi. (Po Valvazorju)
črno kordovansko usuje, ki ga izdelujejo, živahno prodajajo ter ga izvažajo globoko notri v Rimsko cesarstvo.
Kdo bi si mislil, da tudi iz smrti iščejo živeža za se? Iločem reči iz strupene živalice, škorpijona. Kakor znano, lekarna .potrebuje škorpijonovo olje, ki se izdeluje iz te golazni kot zdravilo zoper njen smrtonosni pik Precej preprostih ljudi se peča s tem, da prenašajo škorpijone, ki jih je na Kranjskem na pretek, v daljne dežele, celo na Ho-■landsllro, Angleško in Francosko. Takisto polšje kožice.
Številni obrtniki pa delajo sode, škafe in drugo leseno posodo. Drugi pa obdelujejo dobro polje...
Gorenjski rudniki in fužine
Gorenjska zemlja vsebuje razne rude, baker, srebro in zlato... Posebno mnogo pridelujejo na Gorenjskem najboljšega železa in izvrstnega jekla, ki ga izvažajo daleč po svetu. Tako železno in jekleno rudo pridelujejo v naslednjih krajih:
V Železnikih, ki leže med visokimi gorami in so last deželnega kneza. Tu pretepe, pripravijo in prekujejo silne množine železa ter izdelajo mnogo vsakovrstne železnine.
Na Starem kladivu v Bohinju blizu Bohinjskega jezera med najvišjimi snežniki tope mnogo železa ter izdelujejo žeblje poleg druge železnine. Te fužine so sedaj Locatellijeve, prej so bile Taeoličeve.
Kropa leži v kotlu pod visoko goro in izdeluje ter obdeluje mnogo železa.
Javornik (Va Iva zor piše Javernica) tiči pod snežniki blizu Save. Je last barona Bucelen.ija. Tukaj izdelujejo najboljše jeklo

!'■>!■» »b krki ud Žužemberkom. U'o V«ivuorju>
ljane. Tudi vozniki vozijo vino le do Ljubljane. Pač I>a brodniki vse blago po Savi prevažajo s Hrvatskega, Štajerskega in Dolenjskega proti Ljubljani s tako trdimi naporom, da se človek čudi, da na teh brodnikih še visi koža, in kje jemljo te silne moča, da premagajo s svojo ladjo deročo Savo. Kajpada vozijo brodniki blago tudi po Savi navzdol.
Mnogo Dolenjcev kupčuje s platnom, še več (,-a 7, voli, katere gonijo v Benetke. Mnogo jim vrže tudi vsakovrstna živinoreja: svinje, ovce, koze in tako daije. Mnogi trgu jejo z lanom ali s pred i vem ter z modom, katerega Dolenjska vsako leto silno mnogo pridela. (Laški Videm — Udine je bil najznamenitejše tržišče za slovensko predivo.) !\>leg navedenih je na Dolenjskem še cela vrsta drugih obrtnikov. (Valvazor našteva posamezne kraje In omenja, da so bili znameniti kovači v šinartnem pri Litiji in v vasi Cerovica pri Litiji, kjer danes ni več sledu o tej obrti. Omenja tudi dobrunjske perioe, ki Ljubljančanom perejo perilo ter belijo platno in prejo.)
Na Dolenjskem je mnogo svinčenih in železnih rudnikov, ki pa so ]>o večini že opuščeni. Delujejo pa še železne fužine z rudnikom in plavžem eno miljo nad Žužemberkom ob Krki, kjer tope in kujejo železo. Te fužine so sedaj last g. Fonzoy.
Svinec kopljejo in tope tudi pri šmartnem blizu Slatine v jarku, ki se imenuje Mnlnjek
Trgovina v Srednji Kranjski
K Srednji Kranjski je spadala tedaj Bela Krajina. Kočevsko in vsi kraji med Krko in Cerkniškim jezerom do Iga pri Ljubljani. Prebivalci lega dela kranjske dežele so podobni drugim Dolenjcem ter izredno pridni ljudje, ki se pečajo s poljedelstvom in živinorejo. Trgujejo pa tudi z voli in platnom, kar predajajo v Istro in tja doli v Benečijo. Izvažajo tudi med, vino in polije kožice v najbolj od-I al jene dežele, kakor na Nizozemsko, da. celo na Vngleško in Špansko.
Mnogo je mol njiinvi tovornikov, ki tovorijo vino v Ljubljano. Drugi se žive od soli, po katero hodijo k morju ali pa v Cerknico ter jo razmašnjo ne le [>o deželi, ampak tudi na štajersko. Ti Dolenjci so silno pridni ljudje, ki se ne plnše nobene težave, da zaslužijo k-ik vinar.
Mnogo prebivalstva se peča z izdelovanjem suhe robe. kakor na Kočevskem. Drugi delajo zo-pet lonce, no zidarji in pečarji.
Pridni Notranjci
Med Notranjci rarfikuje Valvasor: Vi.jmvne, Kraševce, tiče in prave Kranjce.
Vipavci so že tedaj imeli svoj glavni dohodek v rinn in sadju, katero so nosili v Ljubljano. Vi-I«vni izvažajo svoje vino v tuj« dežel«. Mesto d« M ga »ami popili, ga povečini spremene v ■rebro, ker so skromni.
Kiuševci pridelujejo krasno Tino in rede mnogo živine. Nimajo o* fcilji jede krA kažrar llodandei. Na svojih grbah pcenaftajo polne mehove •lj* in vi«n na prodaj.
^ nurnbuo na svojih	mL
Kranjci okrog Vrhnike, Planin« (n Logntra no
skoraj sami tovorniki, ki tovorijo vino ii Vipave, Trsta, s Krasa in Goriškega ler tudi drugo blago, prihajajoče iz Benetk v Ljubljano, Gradec in na avstrijilai Dunaj,
Notranjski rudniki in tovarne
Na Notranjskem sin samo dva rudnika. Prvi je na Vipavskem ter je last grofa Lantheryja. Tu dobivajo in to|>e mnogo tcleia.
Na Vipavskem delajo tudi papir. Tsum je mik za papir, kateri je last omenjenega grofa Lan-theryja.
V Idriji je daleč okrog »loveči rudnik tlvegi srebra. Tu imdobivajo m-verjetno mnogo živega srebra, kalero razvažajo ]>o vsem kvoUi.
Istrijanski kraj
Peti del Kranjske ,je bila Istra, ki so jo Slovenci tedaj imenovali Istrijanski kra.i. Ljudstvo govori hrvaško in živi od morja. Love ribe ter na svojih ladjah prevažajo sdavbni les v Bene&ke, Jakin (Ancono), Senegalijo, v Dalmacijo in druge deieJet Trgujejo z južni;n sadjem. Nekatere rede vinogradi, druge pa tudi malce živinoreje. Marsiknk prebivaj- pa ima svoje dohodke od velikih in okroglih orehov, ki se imenujejo laški orelid. Tega sadeži izvozijo cede vozo\-o.
Rudarsko življenje
Slovenski rudar pred 250 leti je imel poleg popolne osebne sv ohole tiudi svoje prvenstven« pravice, delež na gozdovih, vodne pravice in tastno sodstvo. V tistih časih niso poznali brtmiKiselnoett, ampak so ljudi iz kmečkega stanu naravnosi vabfii na delo v rudnike. Valvazor o socialnih razmerah tedanjih slovenskih rudarjev ne -piše. Pač pa je gotovo, da je rudarska socialna zakonodaja, kakršna je bila v Nemčiji, Franciji in na Španskem, veljala tudi pri nas. še v sredi 15. stoletja so rudarji in plavža rji imeli splošno le šesturni delavnik. Vsake nadure so bile prepovedane. Noben rudaT ni smel opraviti dveh r-šihtovt zaporedoma. Šele proti koncu 16. stoletja je bil sporazumno uveljavljen osemurni delavnik v dveh oddelkih po štiri ure. 0 plači pa je odločalo delavstvo samo, ali hoče biti plačano na dan ali na akord. Vsi prazniki, kaiterih tedaj ni bilo malo. so bili plačani. Za veliko nož, binkošti in božič so imeli rudarji po pol tedna plačanega dopusta. Rudarja ni smel nihče svojevoljno aretirati. Rudarji so imeli povsod svojo lastno rudarsko tržnico (nekak konzum). V tej tržnici ni smel kupovati nihče dragi kakor samo rudarji. Najstrožje je bilo prepovedano [»djetnikom, njihovim uradnikom in krčmarjem od rudarjev kupovati na rudarski tržnici kuipljoni živež, Na ta način je tedanja zakonodaja skrbela rudarjem za dobre plače in obemm /a nizke cene živilom. Hkrati je bilo i temi določbami onemogočeno vsako izkoriščanji rudarjev od strani špekulantov.
V dneh šolanje strašne stiske, ki tare slovenskega kmeta, obrtnika in delavca, se nam opisana doba pred 250 leti v gospodarskem ozira zdi kakor zlata doba slovenskega naroda.


CAJ
Rahovec u;eu;e slabo pr«ba;o In preprečuje mnoge bolezni želodca In *rev. /avf.ek Din 20 -v apotekah.
uunMciJsma
— Pri zaprtju, preobilici krvi v spodnjem delu telesa, pritisku krvi, bolečinah v boku in ob straneh, pomanjkanju sape, utripanju srca, migreni, Šumenju v ušesih, omotici, slabem razpoloženju povzroči naravna »Fraaz-Josel« grenčica izdatno iz-praznjenje črev in osvoboditev tesnobnost-nih občutkov Mnogi zdravniki uporabljajo »Franz Joscf« vodo z zelo Zadovoljivim uspehom tudi pri težkočah v letih menjave »Franz-Josef« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Jernej Vombergat
slikarski mojster ▼ Cerkljah pri Kranja
naznanja, da prevzema zopet vih
črko-, soboslikarska in pleskarska dela
■olidno in po najnižjih dnevnih cenah. Moderni vzorci z« sobe na razpolago. Za zimski čaf sprejema zlasti drkoslikarska dela, ki jih izvršuje pozimi ceneje nego poleti (napise, tirme itd.). Irvriuje tudi kulise za podeželske odre po nizki ceni, na kar ia oosebei ooozaria
Dnevna kronika
2a novotelna darila
se priporoča ugoden naknp volnenega blaga za ženske obleke od Din 26"- dalje
blaga za moške obleke...... M „ 40 - „
Hfon tankih niti, mehko blago.......Din 9.50
pletenih iopic in hlač, vseh vrst nogavic, žepnih robcev, flanelastih odej, puha, perja itd. Različni ostanki pod ceno
D. NiKianr ..Pri šHofir
Ljubljana
Pred Škofijo 3 — Llngnrleva nl;ca
Po ozntce
imo priložili današnji Številki »Slovenca« za vso p. n. naročnike, ki prejemajo list naravnost na svoj naslov. Cenjeno naročnike, ki so morebiti med tem že obnovili naročnino za januar ali še dalje, vljudno prosimo, naj položnice ne smatrajo M opomin, ampak naj jo blagohotno odilajo prijatelju, da se i n.io naroči na naš list, ali jo pa shranijo za poznejše plačilo.
I's -v vse p. n. naročnike pa vljudno prosimo, da se posluiijn položnice v prvih dneh januarja in si zagotove s tem redno daljnje prejemanje lista.
Cene našem listom L 1933
»SLOVENEC« dnevnik:
mesečno .......	Din	ii>.—
čel telct.no ......	Diu	75.—
potlMno........	Din	150,—
u inozemstvo mesečno . .	Din	40.—
»SLOVENEC« — nedeljska izdaja:		
	Din	a—
četrtletno .......	Din	24.—
	Din	48,—
za inozemstvo polletno . •	Din	60.—
»PONEDELJSKI SLOVENEC«:		
	Din	5L—
	Din	18.—
	Din	26.—
celoletno .......	Din	50.—
jO VENSKI GOSPODAR« celoletno	Din	36,—
►DOMOLJUB« celolctno......	Din	38,—
za inozemstvo.....	Din	60,—
»BOGOLJUB« celoletno......	Din	20,—
na finejšem papirju . . .	Din	30.—
za inozemstvo......	Din	24.—

Srečno in uspeha polno novo leto želi Ysem cenjenim naročnikom
tovarna
J os. T^eich
za kemično čiščenje in barvanje oblek.
pranje ir\ svetloli^anje perila.
Novi grobovi
-f- Oustav Vidie. Na starega leta dan je umrl v Ljubljani po dolgi bolezni g. Gustav V i d i e, p. d. Slapar, posestnik in gostilničar v Lukovici. Star je bil šole 32 let. Pokojnikovo truplo bodo dnnes prepeljali domov v Lukovico. kjer bo v ponedeljek ob 10 dx>p. pokorimo na brdskem pokopališču. — Pokojniku naj sveti večna luč! Žalujoči materi in sestram naše sožnlle!
-J- V Gorenji vasi pri Ribnici je v lepi moški dobi 39 let mirno v Gospodu zaspal g. Miluiel Jeriha, posestnik, krojač in izdelovatelj čepic. Pokopali ga bodo danes ob 11 dopoldne na farnem pokopališču v Hrvnči. Naj mu sveti večna luči Žalujočim imše sožilje!
Osebne vest<
= Iz finančne službe: Napredovali so za knjigovodje v VIII. pol. skupini pri finančni direkciji v Ljubliani: Žebre Bogomila R6tl Silva, Zupan Marija, Daeelič Matej in Drofenik Ferdo.
—	Razrešeni. Iz SoStnnja: Z dekretom nkr. načelnika so bili v petek razrešeni: župan: A Novak; podžupan: TajnSek Frane; odborniki: Jevšnik Gabrijel, Meuc Valentin, Novak Ivan.
Ostale vesti
—	Nov slovenski junaški tenor. Mnogoobela-joči slovenski pevec g. ,1 a n č e Franci, gojenec konservalorija v Zagrebu, je te dni nastopil v ožjem krogu, kjer je s svojim briljantnim junaškim tenorjem izzval zasluženo polivalo in občudovanje. Mlademu našemu umetniku želimo lepih uspehov. Dne 15. februarja bo prvič nastopil v Zagrebu kol Mamico v operi »Trubadur«. Iskrena želja vseli, ki poznajo njegove izredne zmožnosti je, da se nadarjeni umetnik čim preje predstavi v ljubljanskem radiu naši slovenski javnosti in da se kmalu pokaže na slovenskem odru kol gost, saj je Slovenec in smo željni ga slišati.
—	Koledarček prejmo cenjeni naročniki v današnji ilerilki.
—	Odvetniška pisarna. Odbor odvetniške zbornice v Ljubljani je postavil za začasnega prevzemnika pisarne pok. dr. Antona Furlana odvetnika dr. Josipa Trošta v Novem mestu.
—	Restavracija Grami hotela Union v Ljubljani dobi s 1. aprilom t. I. novega najemnika. Sedanji najemnik ravnatelj g. Konrad Risi ima to restavracijo deseto leto v najemu. Najem restavracije bo razpisan.
od laj > »a-ovrstndi mizarskih del pohištvenih ali stavbenih Vam nudi naiceneje vsi. d mo leine in e.ionumske ureditve obrata kakor tudi lo/.a-devue brezplač e informacije mizarstvo
pri
Albert Čem®
23. Šiška 209
E N i Z §
ko omenjeno društvo trdi: »posebej je aarofooo,
da se naj podpiše tudi one, ki ne bi boleli podpisati.« Tega besedila, ali sploh kaj podobnega v okrožnici sploh ni, kar dokazuje tudi en izvod okrožnice, ki sem ga cenj. uredništvu izročil. Ker se mi s tem neresničnim navajanjem podtika dejanje, ki bi bilo po mojem mnenju ne samo nepravilno, temveč tudi nedopustno, dobi pisec odgovor na sodišču. Nasprotno imam pismene dokaze, da so nekateri pristaši ločenih zbornic pri nabiranju podpisov xa ločene zbornice posamezne obrtnike celo prevarili. 11 koncu omenjam le še to, da je »Društvo Jugoslovanskih obrtnikov« že več kot mesec dni na delu /.a zbiranje podpisov za ločeno zbornico — tega jim ni nikdo od nas branil, zato ne razumem, zakaj naj bi nam ne bilo dovoljeno, da zbiramo podpise za to, da se nam ne razbije naše najuglednejše slovensko gospodarsko predstavništvo, ki je s svojim avtonomnim odsekom za slovensko obrt-.lištvo gotovo tudi najprikladnejše in najboljše. Josip It e b e k , podpredsedniik Zbornice za TOI in načelnik obrtnega odseka.
Mi hočemo izpraznit1 zimsko zalogo.
znio smo nastavili nedosegljivo nizke cene. Podvizajte se, nakup je ugoden. Trgovska hiša
Ant. Krisier, lubl ana
Mestni trg 26	Stritar eva ut. 1-3
—	Itazpis. Rektorat univerze kralja Aleksandra v Ljubljani razpisuje mesto rednega oziroma izrednega profesorja za predmet »Nauk o nahajališčih koristnih izkopnin». K učni obveznosti spadajo razen oziiaČ 'nega glavnega predmet« še predavanja o dinamični geologiji in geologiji Jugoslavije za slušatelje rudarskega oddelka. Prošnje naj se pošljejo najkasneje do 20. januarja rektoratu. Informacije daje dekanat tehnične fakulete v Ljubljani.
—	Na subotiški gninaziii je bilo v prvem polletju odpuščenih zaradi slabili ocen 100 dijakov.
—	Moi in zona pod vlakom. V Baranji se je te dni pripetila huda prometna nezgoda Mijo Čo-sič in njegova žena Mana sta šla na vse zgodaj zjutraj ob železniški progi. 7.a njima je privozil vlak. Iz do sedaj še neznanega vzroka se je žena nenadoma znašla pod vlakom, lako da jo je povsem razmesaril. Mož je hotel ženo v zadnjem hipu potegnili izpod vlaka, pa je vlak podrl še njega in mu prizadejal težje poškodbe, da so ga morali v brezupnem slanju prepeljati v bolnišnico.
—	Olrok zgorel V Pokupeki luki pri Karlovcu so starši pustili 4 letno Slavico Konjič samo Joma v kuhinji. V kuhinji je gorelo v štedilniku, kateremu se je otrok preveč približal tako da se mu je vnela obleka .Ko so starši prišli domov, je bila deklica ena sama goreča baklja. Brž so jo začeli polivati 7. vodo, česar bi seveda ne smeli. Otro>k je kmalu nato v strašnih boečinah izdihnil.
—	Pobegnil je iz ječe. pa že ropa. Pred kratkim je pobegnil iz kaznilnice zlog asni ropar in morilec Alo;z Horvat. Ljudje v okolici Apatina so se seveda te<?a prestrašili, in to upravičeno. Te dni je starešina apatinskega okrajnega sodišča dr Gorša opaz/il v nekem tamkajšnjem hotelu dva sumljiva človeka, od katerih je enega spoznal za Horvata. Šel je telefonirat na policijo, medlem pa sta neznanca izginila. Nas e 'njega jutra je dr. Gorša prijel v svoj urad in ostrmel. V veliko blatfa no je bilo vlomi,eno, o 68 000 dinarjih, ki so bili prejšnji dan v blagajni, pa ni bilo ne duha ne sluha. Varnostne oblasti so prepričane, da je vlom iz-VTšil Horvat.
Koledar
Leto 1933. je navadno leto in ima 305 dni, ined temi 67 nedelj in praznikov (po starem štetju) ter se začne z nedeljo in konča z nedeljo. Nedelj v predpustu je 8, postni čas traja 40 dni. Pomlad se začne dne 21. marca ob 2.43, polelje 21. junija ob 22.12, jesen 23. septembra ob 13.01, zima 22. decembra ob 7.58. Zlato število je 15. epakta lil, solnčni krog 10. rimska številka 1, nedeljska črka A, letni vladar Solnce. Letos bo solnce dvakrat mrk-nilo, in sicer 24. februarja in 21. avgusta ob 3.52 zjulraj do 9.54 dopoldne. Ta mrk bo viden tudi v srednji Evropi.
Nedelja, 1. januarja: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo.
Ponedeljek. 2. januarja: Ime Jezus. Makarij, Aleks., opat (Blaženko).
Smučarske in športne
čevlje najboljšega izdelka dobite le v trgovini
Zibert
Snežke sedaj po zelo znižanih cen ih
Ljubljana Prešernova ul.
— Slovenska Malica objavlja, da izidejo o Veliki noči za leto 1933. te-le tri knjige: 1. Cankar ; Izidor, dr.: Zgodovina likovne umetnosti v zahodni ; livropi. 11. del, 2. (zaključni) snopič. — 2. Spektor-skij Evgeu, dr.: Zgodovina socialne filozofije. II. (zaključni) zvezek. Prevei iz rokopisa Josip Vidmar. — 3. Tolstoj L. N.: Vojna 111 mir. Roman. 2 knjiga. Prevei Vladimir Levstik. — Članarina 50 Din ostane 1 tudi lelos neizpremenjena. vendar pripominjamo, i da je morala četrta knjiga, katero je v i. 1933. želela Slovenska Matica nakloniti svojim članom, od-pasti; in to bo ob sedanjih razmerah vsakomur razumljivo. Nove Matične knjige bodo obsegale nad ; 50 tiskanih pol in bo Zgodovina likovne umetnosti zopet bogato okrašena s slikami. Člani, ki na novo pristopijo, lahko dokupijo prve snopiče vseh navedenih publikacij po zelo znižanih cenah. Glede teh , iu glede vezave posameznih knjig daje natančnejša pojasnila druš vena pisarna (Kongresni trg št. 7), na zahtevo ludi pismeno, oziroma po poverjenikih. Slovenska Malica ,ie ponatisnila 1. snopič Kidričeve Zgodovine slovenskega slovstva, ki je v prvi izdaji docela razprodan. Druga izdaja je v mar ičem izpopolnjena in bo važna iudi za liste, ki že imajo pivo izdajo. Obenem so izšle avtorjeve Opombe k vsem trem snopičem. Predelana izdaja t. snopiča z Opombami stane 00 Din, za člane 40 Din. Opombe same ti Din ozir. 4 Din
—	Živinski iu kramarski semenj v Domžalah se bo vršil 4. januarja v polnem obsegu, ker je zadevna prepoved ukinjena.
—	Učiteljski pevski zbor. Ponovno poživljamo vse člane in članice, da je udeležba pri pevskem tečaju 5., 6., 7. in 8. januarja za vsakogar strogo obvezna. Nove pevke in pevci dobrodošli. Odbor.
—	Z Mirom na notico »Obrtniki pozor« pod rubriko Dnevna kronika izjavljamo, da je ta notica prišla v list brez vednosti uredništva kot plačan Oj(li s
— Pri ljudeh z nerednim delovanjem : srca povzroči kozarec naravne »Franz- \ Josef« grenčice zavžite zjutraj na težče zelo lahno odvaianje brez vsakega napora. 1 Specialisti za srčne bolezni so dospeli do prepričanja, da učinkuie zanesljivo in brez vsakih težkoč »Franz JoseJ« voda celo pri zelo težki napaki zaklopnice »Franz-Jo-sei« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
ZIMSKE SUKNJE
črn« in t modnih barvah ter najboljše double sukno t veliki izbiri po priznano nizkih cenah
pri Dragu Schwaft ♦ Liubltana
—	Peni t! Vsi oni, ki razpolagajo 8 kakimi fotografijami iz Bele Krajine, bodisi pokrajinskimi slikami ali prizori itd., se naprošajo, da jih pošljejo proti zanesljivi vrnitvi za nekaj čaša: Društvu Bela Krajina v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 4 (Posest).
—	Damske zimske plašče v vseh kvalitetah od 240 Din naprej ima v zalogi F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29.
—	Dr. France Štele: Oris sgodovine umetnosti
pri Slovencih je edina celotna in poljudna knjiga o naši domači umetnosti. Številne slike na umetniškem papirju in med tekstom dajejo delu še posebno nazornost. Odlična oprema in zmerna cena (50 oz. 00 Din) priporočata knjigo kot posebno primerno darilo za vsako priliko.
—	»Franz Josefovn« grenčiea nudi pri he-meroidih prijetne olajšave.
—	Dolžnosti davkoplačevalca v mesecu januarju: Glasom razglasa davčne uprave je vložiti v mesecu januarju sledeče prijave: Davčna prijava sa odmero pridobnine — pola stane t Din, to je davek na dohodke od podjetij, obratov in samostalnik poklicev; Prijava za pavšalno plačevanje davka na poslovni promel, komad 1 Din; vsakomur neobhodno potreben pa je: Pripomoček za sestavo davčne prijave s pridobnino, komad stane 2 Din. Dalje Prijava dohodka, ki je zavezan davku na rente, pola 1 Din. — Vse te tiskovine dobite v Jugoslovanski knjigarni v Ljubliani.
—	Lesna industrija! Žage gaterice. mlinske; nože za skobelnike le la blago, vseh dimenzij, kupile najugodneje pri »J e k I ot, Stari trg.
Z najmodernejšimi aparati opremljen zobni atelj*
dentisfa Ban Borisa
sa nahaja odslej — Zg. Šiška, Celovška cesta 751.
Tramvajska postaja: mitnica — v hiši gostilne »Pri Kmetu«. — Telefon 23-75. — Postaja: mitnica. Ordinira od 9 do 1 in od 3 pop do pol 7 zv.
Na željo tudi izven navedenega časa.
Vremensko poročilo SPD
Bre»ovica pri Ljubljani, 30. dec.: temperatura —4" C. sneži, veter vzhod, zapad., snega biez podlage 7 'A cm (suh sneg).
Borovnica. 30. dec.: temperatura 0" C, sneži,
■	veter sever, snega brea podlage 15cm, suh; smuka dobra. (Če ne nastane preokret, za nedeljo zelo
■	dobri pogoji, posebno za začetnike.)
Bloke - Nova vas, 30. dec.: temperatura —3°C. I sneži, veter vzhod »i k, snega 12 cm. suh. Izgledi , 7» nedeljo dobri.
Višnja gora, 30. dec.: temperatura —3° C, vre-j me oblačno, veter sever, snega 10 cm, suh. Smuka dobra. Izgledi za nedeljo dobri.
C
Na Krvavru se bo vršil smučarsski tečaj za vaditelje In vodnike v zimski alpinistiki vsleid zboljšanja snežnih prilik predvidoma od 2. do 15. januarja 1933. Prijave sprejema pisarna S. P. D. v Ljubljani, kakor tudi oskrbnica Doma na Krvavcu.
se vrši dne 23. januarja 1933 na vele-sejmu v Ljubljani. Kože vseh vrsi divjadi sprejema do 2t. junun jn 1933 „D1VJA KOZA" - Ljubljana. Vplesejem.
—	Srečno novo teto želim vsem znancem, prijateljem in dobrotnikom. — Tomšič, akademik, Sremska Mitrovica.
—	Obrtniki	V včerajšnji notici jn društvo »Jugoslovanskih zbornic- opozarjalo 1111 mojo okrožnico glede podpisov za sisiem zbornic. Ugotavljam, da ni res, da bi bil jaz poslal uradno to okrožnico, temveč sem to storil privatno, ter se obrnil do oseb, do katerih imam zaupanje in o katerih vem, dn so možje, ki stoje ne glede na svoje politično prepričanje trdno v fronti za nedeljivost naše skupne slovenske gospodarske zbornice. Odločno zavračam zato očitek, kakor da bi bil s to okrožnico izrabil svojo uradno funkcijo. Če poleg svojega podpisa v svojih zasebnih dopisih uporabljam tlldi naslov, storim le to. kar dela iu sme storiti vsakdo Nadalje ugotavljam, da ni samo zavijanje, temveč ie naravnan) navajanje neresnico.
—	Poštena gospodarstvenika. V Gnjilanih so | zaprli ravnatelja in predsednika tamkajšnje gospo- | danske banke, ki sta banko in zasebnike oškodovala za nad milijon dinarjev.
—	V blaznosti ubil sestro. V neki vasi blizu JagoHne v Srbiji je kmet Mihajlo l.a^arevič v na-stopu blaznosti ponoči ubil svojo 17 letno sestro in težko ranil dva brata.
Srečno hovo leio ieh
neliir na
Jakob Dežela
m se nadnlie pr poroča
Ljubljana, FiorjavsLa ul. 21
—	Umor 80 letne starke. Te dni so našli v vasi Šalovcu v Slovenski krajini obešeno v svoji .sobi 80 letno Ano Lepcev. Ker je .starka živela v težkih gmolnih razmerah, so mislili, da je izvršila sumoumor iz bede. Nekaj dni po pogrebu starke pa so začeli ljudje šušljati, da starka ni prosto- j voljno zapustila življenja, pač pa da je bil nad njo izvršen zločin. Oblastem so prišle na uho te govorice in so raii tega odreJile izkop trupla. Obdukcija ie dognala, da je bila starka v resnici umorjena, in sicer na tako rafiniran način, da je izgledalo, kakor da je izvršila sanioumor. Orožniki so prijeli nekaj ljudi, ki jih sumijo zločina nad starko, in jih odpeljali v mariborske zapore.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 104 od 31. decembra 1932 je objavljen »Zakon o podal šavi veljavnosti zakona o zaščili kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju« dalje »Pravilnik o ureditvi prometa z devizami in valutami (dopolnitev)«:, »Naredba bamke uprave o omejitvi ribolova v Kolpi« in »Razglas Narodne banke kraljevine Jugoslavije o novem bankovcu od 1000 Din stalne II. izdaje z datumom 1. decembra 1931.«
—	Usmiljena srca, pomagajte! 84 letni starček, ! ki je v vojni izgubil še ono malo, kar je imel, živi
v veliki bedi in pomanjkanju. Prosi usmiljena srca, da mu s skromnimi darovi (staro obleko) olajšajo obupen položaj. Darove sprejema uprava na-I šega lista.
—	Pro. vetna društva in gledališke odre. ki so
j naročili oz. pridržali veseloigro »Voda*, prosimo, | naj nam čimprej poravnajo tozadevne račune, da , si lako prihranijo stroške opomina. — Žalolgra , Vrnitev« izide v nekaj dneh; je zelo primerna igra | za posini čas. Naroča se istotam kot »Voda«. Pogoji [ za uprizoritev so isti. Cena knjigi 25 Din.
—	V zadevi »Barometra« naj se izvolijo inte-! resenti obrniti na gospoda inserentn pod šifro »Barometer« in ne direktno ua upravo.
—	Za zimske večere Imljše kot topla ppf je roman -Satmi in Išknrijot«, ki ga boš gotovo br il če se še lako braniš! Zahtevaj ponudbo pri Ctri-lovl tiskarni v Maribora
iMovo meslo
Pred očmi jim *e zgorela zidan ca
Novo mesto, 29. dec. Na vinorodni Lubenski gori je imel posestnik Kovač iz Gradišča svoj liramček. Pa je povabil na Štefanovo malo družbo svojih prijateljev v hram, da bi dostojno praznovali ta praznik. Po stari kmečki navadi je gospodar v zidanici zakuril menda v loncu, da je bilo prav prijetno toplo. Komaj pa so dospeli v dolino, je eden izmed družbe, ki se je slučajno ozrl nazaj, opazii, da gori zidanica, v kateri so se pred kratifini tako dobro imeli. Vsi so se urno okrenili in hiteli nazaj. Toda predno so prišli do pogorišča, j e že plamen objel vse poslopje, tako da ni bilo mogoče rešiti ničesar več. Zidanica je pogorela prav pred njihovimi očmi do tal. S poslopjem je zgorelo tudi 400 litrov vina, vsa posoda, vse viničarsko orodje in drugo. Ogenj je nastal najbrž po žerjavici, katere je moralo nekaj ostati pod ugaslim pepelom v zidanici, čeravno so pred odhodom ogenj pogasili. Škode je do 10.000 Din.
Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim srečno in uspešno novo Je to
Ivan Medic
mnnufaktunta trgovina
Novo mesto
Srečno novo leto teli
Alojzij Falaiov
moderno lapetmitvo in iteleoraterstvo Novo mesto
>r,-t	uw Jvti 3
Špecerijska in delikatesna trgovina
Josip Kobe, Novo mesto
I
Vsem suoiim zvestim odjemalcem, Vsem teh skromnih ursllc bratcem In tud ostabm kupouaicem, Ki radi splošne so denarne stiske Reducirali pri men obiske Kličem u duhu jaz .... tako Star mu letu u ... . slooo: HNai prvi aan Vam tega leta. Mnogo zdravja lepših oni obeta To Žel/a Vašga le Kobeta."
Iz življenja leta
Mirovna akcija
Morda Se ui bilo leta po svetovni vojni, ki bi bilo tako nasičeno z nevarnimi mednarodnimi za-pietljaji, kakor je bilo 1032, ki je pravkar za nami. Dejansko je tudi prišlo do krvave vojne med Japonsko in Kitajsko radi ropa Mandžurije od strani japonskega imperijalizma, ki se po malem še dane« nadaljuje na mandžurskem teritoriju. V vojnem stanju sta pa tudi južnoameriški državi Paraguaj in Bolivija. Evropa pa je v mrzličnem stanju neprestanega silnega oboroževanja, na mejah raznih držav pa vstajajo od časa do časa ostri, zagrizeni konflikti, ki so kakor preteči zublji bodočega požara.
V takih razmerah je Cerkev, ki je v mirnem sožitju narodov vsak ča6 zrla najugodnejše ozračje za svoje duhovno poslanstvo, tudi v preteklem letu znova in znova dvigala svoj klic v prilog miru. Ob priliki desetletnice papeževanja Pija XI, ki smo jo obhajali v februarju lanskega leta, je sv. Oče naslovil mirovno poslanico katoliškemu svetu, t kateri poziva katoličane, naj svoje trpljenje Bogu darujejo in prosijo za pravi mir Kristusov. Po posredovanju sv. Očeta sta tudi obe vojujoči državi Bolivija in Paraguaj med božičem sklenili za tri dni premirje.
Po zgledu papeža in na osnovi njegovih prejšnjih okrožnic so tudi vodilni katoličani po vseh deželah, zlasti pa katoliško časopisje delali za mir, pospeševali mirovna stremljenja in složno nastopali proti pretiranemu militarizmu in nacionalnemu šovinizmu, ki podirata mirno sožitje narodov. Katoliško časopisje z >Osservatore Romano« na čelu tudi ni oklevalo, da pozitivno poseže v tako zamotan problem, kakor je vprašanje razorožitve in vojnih dolgov ter s poudarjanjem zdravih načel pomaga k pravičnemu presojevanju perečih mednarodnih problemov.
Cerkve
1932
Cerkev med nami
Čitatelje seveda najbolj zanima razvoj verskega življenja med nami Slovenci in v Jugoslaviji sploh. Tudi pri nas preživljamo strahotno gospodarsko krizo, ki grozi, da bo večino našega ljudstva pahnila v pomanjkanje in revščino, čeprav so v takih razmerah usahnili skoraj vsi redni viri dohodkov, s katerimi so razpolagale dobrodelne akcije, so vendarle ravno na karit>itivnem polju katoličani pokazali mnogo izredne požrtvovalnosti. Tudi z merodajnih škofijskih mest je ponovno izšel poziv h krščanski dobrodelnosti. Katoliške karitativne organizacije so imele mnogo hvaležnega dela, Žid, da se morajo boriti z najhujšimi gospodarskimi težavami
Do sedaj nepoznane gospodarske neprilike so sprožile med starimi in mladimi živahne debate o ustroju novega družabnega reda, o čemer je tudi >Slovenec< mnogo pisal kakor tudi vse naše katoliške revije. V ospredju diskusije je slejko-prej okrožnica Pija XI. »Quadragesimo annor in njene socialne in gospodarske smernice. Hrvaški katoliki so v Zagrebu priredili z uspehom »socialni teden«, kar bi tudi od naše Btrani zaslužilo posnemanje.
Gospodarskemu in družabnemu boljševizmu od spodaj pripravlja tla kulturni boljševizem od zgoraj. Izrazito 6e pa v gotovem Časopisju pa tudi
CoIn v viharju
Zelo pomembna Pijeva okrožnica preteklega feta »Aceiba animic razpravlja in opozarja na krivično preganjanje Cerkve v Mehiki, kjer je »svo-bodoumna« framasonska vlada s sirovo silo posegla v notranji ustroj Cerkve in njene hierarhije in svojevoljno do skrajnosti omejila število duhovnikov, da bi tako čim preje mogla doseči svoje brezverske cilje: razkristjaniti in boljševizirati ljudstvo. — V Španiji je še vedno na vladi socialna demokracija. Socialistični režim, ki je prišel na površje pod zastavo svobode in enakosti, se je docela razgalil in pokazal, da umeva svobodo le za sebe in svoje ljudi ne pa tudi za ostale državljane, ko je razpustil jezuitski red in zaplenil njegovo premoženje, izglasoval ustavo, ki težko žali pravice Cerkve in vpeljal takšno zakonodajo glede sklepanja zakonov, da so vsi škofje enudušno protestirali. — Tudi mala katoliška Cerkev v Rusiji se mukoma bori za svoj obstanek. Iz listov smo zvedeli, da je škof d'Herbigny skrivno posvetil pet škofov — Litavska vlada je prepovedala, da se v Kovnu otvori katoliška univerza. — Sprava med Vatikanom in italijansko vlado je bila tudi na zunaj simbolično izražena z Mussolinijevim obiskom pri sv stolici. Toda kljub temu je moral papež nastopiti proti italijanizaciji verouka v Južnih Tirolih, »Slovenčevim« čitateljom pa je zadostno znano, kako nevzdržne so verske razmere tudi v našem Primorju in v Istri. — Zadovoljivo pa .je bil rešen spor med Vatikanom in angleškim guvernerjem na Malti, ki priča, da hoče britansko cesarstvo živeti v dobrih odnošajih s katolicizmom.
Nezma$'iiva
Toda kljub viharjem, ki pretresajo vekovito stavbo Cerkve, dokazuje vsako leto njenega tisočletnega obstoja znova, da je zidana na nepremagljivo skalo: Non praevalebuntl Ne bodo je porušili! Proti razkrojevalnemu procesu v nekaterih državah, ki so zapadle mamonizmu in novemu pa-ganstvu, gradi Cerkev nove postojanke v misijonskih pokrajinah. Tu je katolicizem v zadnjem desetletju pridobil nad 6 milijonov novih vernikov. Z žilavo doslednjostjo in vztrajnostjo se vrši delo v misijonih, kjer pripada že tretjina duhovnikov domačemu prebivalstvu. Bliža se čas, ko bo v misijonskih deželah domači kler v stanu prevzeti večino misijonskega dela, kar bo velikega pomena za širjenje katoliške vere. Gospodarska kriza je seveda občutno zmanjšala sredstva, ki so potrebna za uspešno misijonsko delo.
Vzporedno z misijonsko delavnostjo polaga Cerkev največjo važnost na širjenje katoliške akcije. Papež je izdal prevažno okrožnico »Caritate Christi compulsi«, v kateri slika stisko našega časa in nujno priporoča, naj katoliški svet z obnovo spokornega duha in pravega nadnaravnega mišljenja zopet najde orientacijo sredi kaosa In učinkovitih sredstev, da ga premaga. — Najmogočnejša verska proslava lanskega leta je bil Ev-haristični kongres v Rublinu na Irskem, ki šteje med najveličastnejše verske kongrese v zgodovini. Irska je istočasno praznovala 1500-letnico, kar je sv. Patrik dospel v deželo In pokristjanil otok. — Redemptoristi so letos praznovali 200-let-nieo svojega reda. — Kakor vsako leto, so tudi letos priredili Francozi jako uspešen socialni teden v Reimsn (24. do 30. julija) s programom: politična družba in krščanska misel. — Francoze so pričeli posnemati Nemci in istotako priredili letos svoj prvi socialni teden v Miinchenu - Glad-hachu, v Essenu pa se je vršil katoliški shod za Nemčijo, kateremu je prisostvovalo nad pol milijona vernikov. — Po posameznih državah so se tudi letos vršili pomembni cTharistični shodi.. Presv. Evliaristlja postaja bolj in bolj živ vrelec katoliškega življenja med narodi. — Spričo bede in splošnega pomanjkanja so verniki organizirali razne pomožne akcije v pomoč stradajočim in brezposelnim. — V polnem razmahu je tudi katoliške mladinske gibanje, ziasti v Franciji, Belgiji. Nemčiji in drugod. Bistvena označba katoliškega mladinskega gibanja je socialnost in stremljenje po globljem verskem življenja
drugače javljajo kulturno-bojne tendence, ki jih dirigira iz ozadja framasonstvo, kakor smo pred kratkim mogli razbrati iz govora framasonskega »Velikega Besednika Jugoslavije« Damjana Bran-koviča. Škofje Jugoslavije so se na svojih konferencah v Zagrebu ponovno pečali s temi katolicizmu sovražnimi pojavi in vložili proteste, ker kratijo bistvene pravice katoliške Cerkve in zastrupljajo mirno sožitje državljanov. Tudi pri nas, kakor drugod po svetu se framasoni z vsemi razpoložljivimi silami prizadevajo, kako odvzeti katoliški Cerkvi njeno poslanstvo, oslabiti njen verski vpliv zlasti na javno življenje in ji pred vsem odtujiti mladino.
Katoliška akcija stoji zato pred neštetimi važ-uimi nalogami. Predvsem je treba praktičnega krščanstva, ki se vedno bolj izkazuje tudi družabno kot edini, pozitivni iu konstruktivni element in solidni temelj za graditev nove družb«', ki bo izšla iz obstoječega kaosa. Treba je dvigati zavednost katoličanov in čim bolj prepojiti njihovo življenje z evharistično mislijo. Temu namenu so služili v preteklem letu |>oleg podrobnega delu tudi številni lepo uspeli evharistični shodi jx> vsej državi Vedno znova je treba katoličane tudi pozivati k socialni pravičnosti na vseh področjih, ker opazujemo. kako se prizadevajo gotovi marksistični elementi, da naprtijo odgovornost za sedanje težko stanje Cerkvi in njenim organom Kakor je takšno početje absurdno, mu je vendarle treha s pod nest i tudi videz upravičenosti
Splošen položaj ' > rkve v državi ni ugoden, kar nas pa ne sme navdajati z malodušnostjo, temveč nam mora biti le podnet k še bolj smo-treni in vsestranski delavnosti za versko obnovo našega naroda. Ne prezrimo bistvene lastnosti Cerkve, ki jasno preko Kalvarije vodi svoje verne vstajenje.
Čisto brez uspehov niso naši fantje ostali tudi v
lahki atletiki
Kar sedem je bilo naših zastopnikov na bal kanski olimpljadi v Atenah. Pa tudi med državnimi rekorderji je precejšnje število naših fantov: Krevs, Kuvačič, Sporn, celo v najtežji disciplini, deseteroboju, je Zupančič prvak. Sicer naša lahka atletika še ni na tisti višini kot je bila pred leti. Vendar bi naši fantje združeni v enem klubu gotovo Ljubljani priborili državno prvenstvo. Brez aier tudi lahka atletika ni odšla v novo leto. Do-sedaj najagilnejši delavci v lahki atletiki so bili v preteklem letu diskvalificirani. Tudi lahkoatlet-ska zveza se boji opozicije in je rajši izločila ne-
Spori v letu 1932
Zopet je leto za nami. Za nami so uspehi in neuspehi. Naloga vsakega statističarja je, da vsaj v glavnem poda sliko, kako ie bilo med letom. Na skušnjah temelji vedno novo delo. Kar ie bilo dobrega, moramo vzeti seboj v novo leto, slabo pa izločiti. Toda žal moramo za preteklo leto povedati več slabega kot dobrega. Temeljito bo treba izpremeniti tako pojmovanje športa, kakor so to lani pokazali ravno oni faktorji, katerih naloga je delati za razvoj športa. Glavna naloga športa ie vzgajati mladino k plemenitosti, povečati življenjsko energijo ter tako zvišati delovno silo in za-treti v človeku egoizem. Pomaga naj človeštvu do zdravja in moči. Toda ravno v preteklem letu moramo konstatirati pojave, ki peljejo daleč v stran od teh nalog športa. V forumih, ki imajo nalogo voditi in propagirati zdravo in pravilno pojmovanje športa, so se ugnezdili ljudje, ki ne poznajo svojih nalog in ki gledajo le na koristi kluba, kateremu pripadajo. Klubašlvo. eden izmed iziodkov športa, je zavzelo tak razmah, da smo dobili v preteklem letu afere, katerih bi se celo politiki sramovali. Umazano politično življenje je zašlo tudi v šport. Liudje, ki v politiki ne morejo priti do veljave, hočejo v športu z metodami političnih strank pri* boriti moč klubu, kateremu slučajno pripada večina enega takega športnega foruma. Te izrodke je treba temeljito iztrebiti. Šport nai ostane tudi za naprej torišče mladine, ki naj s pomočjo športnih vaj pridobi spoštovanje nasprotnika, utrdi svoje zdravje in mišičevje, da bo enkrat, ko bo treba stopiti v življenje, borbeno in polno zaleta. Danes je v družbi prostor samo za onega, ki je borben, zdrav in močan. Za šport sam ie pa čisto vse eno ali ta ali oni pride na prvo mesto. Radi športa samega, njegovih nalog, nam ie to gibanje pri srcu, ne pa radi klubov, ki imajo poleg športa tudi druge cilje. V bodočem letu bo ena naših glavnih nalog razkrinkati umazano delovanje za kulisami športa.
No, ko pa že moramo omenjati tudi posamezne športne panoge, pričnimo z ono, ki si je lani pridobila največ prijateljev.
dobila tudi letos močan dotok. Smučati, postaia parola mladih in starih. Mlad;na si je pa zbrala lani novo zimsko športno panogo, Hokey aa l?du. To igro, za katero pravijo, da je najhitrejša in naj-borbenejša športna igra, kateri pravijo: tempo, je našla pot tudi k nam. Drsanje je bilo že od nekdaj zadeva naših fantov in ti so pričeli sedaj igrati tudi hokey. Prvi poizkusi so se obnesli, letos bo šla pa pot gotovo navzgor. Toda drsanje in hokey nimata te bodočnosti kot smučanje, kajti vezani sta na led in ta pri nas ni stalen. Drsališče z umetnim ledom je predpogoj za razvoj teh dveh športnih panog.
Se uspešnejši kot v zimskem športu, smo bili
v plavanju
Naši fantje in dekleta so priborili Ljubljani prvenstvo v plavanju. Zmaga v plavanju je pa obenem pokazala vso gnilobo in partizanstvo v vodstvu olavalnetfa spotta Zmaga Slovencev ie na-
Smučanje
se približuje vsako leto bolj naši paroli, da bo to postal naš narodni šport. Ne samo šport, temveč tudi življenje za kraje, ki so pasivni del naše ožje domovine. Gorenjska stran, koliko možnosti ti nudi ravno zimski šport, da postaneš bogata. Le dru- | gače bo treba zagrabiti tujski promet. Samo malo je treba pogledali čez ograjo, pa vidimo, kako imajo v sosednji Tirolski lepo urejeno za tujce,
Albin Jakopič (Dovje Mojstrana) ki si je priboril v mednarodni konkurenci jugoslovansko državno prvenstvo.
ki prihajajo pozimi uživat krasote narave. Ponosni smo mi Slovenci, da imamo ravno pri nas največ prilike udejstvovati se v športih, ki so v najožji zvezi z naravo. Neprecenljiv narodni zaklad je v tem dejstvu. Garancija za zdrav in močan narod. Zdravi in močni ne bomo tako lahko podlegli v boju! Državno prvenstvo v smučanju je bilo do pred dvema letoma vedno zadeva naših fantov. Toda neumornim delavcem v Zimsko športni zvezi je posrečilo pridobiti tudi inozemce za nastope pri našem državnem prvenstvu. Prvič so odnesli Čehi domov naše državno prvenstvo. Toda v drugi borbi, lani so že Čehi in tudi Nemci morali priznati, da so bili naši fantje boljši V Mojstrano, kjer so naši najboljši smučarji doma, je odšlo prvič državno prvenstvo, pri katerem je bila mednarodna konkurenca. Kako bo letos, ko bo inozemska konkurenca še močnejša? Teden dni pred glavno bitko v Innsbrucku bo večina najboljših inozemskih smučarjev pri nas nastopila in preizkusila svoie moči Ni ravno veliko upanja na zmago, toda naši fantje se bodo borili. Eni naših lanskih želja smo se le malo približali. V letošnji zimi bodo najbrže vozui posebni izletniški vlaki s polovično vozno ceno v najlepše kraje
vse. Vlaki s polovično vozno ceno, toda naše planine, kjer je še vedno zaprt najlepši smučarki »vet, niso lahko dostopne. Visoko gori v planinah zgraditi zavetišča, to naj bo pa naloga naših Gorenjcev. Ze lani mogočna armada smučarjev bo
Petnnovičev ponal, radi katerega jc nastaia aiera, ki je pokazala, da gre naš šport na stran-poti.
gnala gotov del voditeljev plavalnega športa tako daleč, da so kršili pravila in vsa športna načela, samo da bi našim fantom zmago odvzeli. Trofejo, ki so si jo naši fantje priborili, lahko odvzamejo, za to nam ni. Mi se ne borimo za pokale in slično šaro. Višji so naši cilji, ti gredo preko pokalov in intrig. Jadranu, ki pozna samega sebe in, ki misli, da ima patent na prvo mesto, je iztrgano prvenstvo! V planine je prišlo to prvenstvo. Biti prvi v plavanju, to je pač največ, kar so nam mogli naši fantje in dekleta priboriti. Prvi v plavanju in smučanju pomeni dosti več, kot pa nogometni prvak države. Nista še ti dve panogi tako popularni, da bi privabili tisoče gledat borbe, kot je to pri nogometu, toda ti dve panogi zajemata vsako leto močnejše plasti našega naroda, radi tega ima tudi celota večje koristi od plavanja in smučanja. Zato bosta ti dve panogi postali naš narodni šport.
Zupančič Ncil, ki si je priboril državno prvenstvo v najtežji športni panogi desetero boju.
varne opozicijonalce. Toda, kar napredka tiče, je v tej panogi Maribor gladko Ljubljano pustil zadaj. V Mariboru imajo največ lahkoatletskih klubov v državi. Goje atletiko bolj kvantitativno kot kvalitativno. Skoraj bi rekli, da imajo moriborci« v tem načinu prav. Eno je gotovo, pod smotrenim vodstvom bodo zopet prišli tisti časi, ko so naši fantje ogrožali prvenstvo Zagrebu. Razveseljiv ie pojav, da se jc ženska lahka atletika odcepila in osamosvojila. Mogoče bo sedaj končno tudi v ženski lahki atletiki prišlo do preobrata in bomo imeli priliko danes leto ugotoviti napredek. Čisto ne smemo prezreti športne panoge, pri kateri pride najbolj do veljave tudi Njegovo Veličanstvo »občinstvo«. To je
nogomet
ki je letos tisoče bridko razočaral. Leto za letom smo upali, da je mrtva točka končno za nami. Toda vsako leto je bilo slabše. Najslabše pa letos, ko nismo bili dorasli niti četrtemu klubu iz Zagreba. Počasi gre navzgor in hitro gre navzdol. Tako je pri nogometu. Slabi tekmovalni sistemi, ki so pred leti onemogočali v ugodnem letnem času mednarodne tekme, se sedaj maščujejo. Takega neuspeha kot letos ljubljanski klubi v državnem prvenstvu še niso doživeli. Malo boljše je odrezal Maribor, ki pa tudi ni, razen zmag nad ljubljanskimi in enin zagrebškim, dosegel drugih uspehov. Revjčina je i našem nogometu, zato tudi ni čudno, da so postala igrišča prazna in da »Veličanstva občinstva« ni bilo k tekmam. Prognoze za prihodnje leto niso dosti boljše. Sistem tekmovanja za državno prvenstvo je dokaj boljši od lanskega, zato so nasprotniki še močnejši. Ali bo mogoče to dejstvo dvignilo razpoloženje naših fantov, je težko napovedati. N« takem nogometnem športu, kot so nam i<a lani servirali nedeljo za nedeljo, nam gotovo ni ležeče. Ne samo naši klubi, temveč tudi državna reprezentanca ni imela uspehov. Balkanski pokal so že drugič osvojili naši nasprotniki. Slava, pridobljena v Montevideo, pa tone. Splošno nazadovanje je še zmeraj opažati po vsej državi. Tistih slavnih časov, ko so naši vodilni uspešno merili svoie znanje z inozemskimi klubi, ni več. V inozemstvu so stalno napredovali, pri nas ne samo. da smo ostali na mrtvi točki, še nazadovali smo. Nobeno športno gibanje se ne more razvijati brez pomoči javnosti. Zato so nas tudi naši sosedje prehiteli. V naši državi je ostalo vse športno gibanje, kar pomoči javnosti tiče, tam, kot je bilo pred desetimi leti. Le s to razliko, da so še tisti radodarni meceni zapustili šport, ki so ga leta in leta nesebično pomagali vzdrževati. Na koncu moramo še ugotoviti, da se tudi pri nogometu pojavljajo znaki, ko hočejo gotovi klubski ljudje speljati vse gibanje na tisto pot, ki s športom nima ničesar skupnega. Sodniško vprašanje in še marsikaj drugega potrjuje naša izvajanja.
Sicer je še dosti
drugih športnih panog
toda prostor je premajhen, da bi vse omenili. Kakšnega posebnega napredka ne more zabeležiti nobena. Krivulja uspehov in neuspehov je enaka. Toda ob zaključku enega leta in ob pričetku novega, bi povedali še naslednje. Športno gibanje je na razpotju. Ali bo zašlo na stranpoti, na poti, ki bodo vse idealno zamišljeno gibanje uničile in podredile šport ambicijam posameznih klubov. V nasprotnem morajo priti v vodstvo naših športnih organizacij ljudje, ki bodo zasledovali res samo interese športa in ne posameznih klubov. V tem pogledu si moramo biti ob začetku novega leta na jasnem. Pa tudi ministrstvo za telesno kull|iro bo moralo pokazati malo več razumevanja za potrebe športa. Dosti je bilo športnih dogodkov, tako naših, kakor tudi v inozemstvu, ki so dokazali, kako veliko propagandno vrednost ima snort. O športnih zmagah na olimpijadi se je veliko pisalo. Stotisoč gledalcev je bilo v stadionu pri lahkoatletskih tekmah. Telovadnim tekmam je prisostvovalo komaj par tisoč gledalcev. Šport je danes tisto telesnovzgojno sredstvo, ki je našlo v svetu priznanje. Zato ga je treba tudi podpirali, Igrišča, plavališča in druge ugodnosti morajo nuditi javna oblastva naši mladini. Le s podporo oblasti bo mogel šport prinesti tudi naši državi te koristi, kot iih prinaša našim sosedom.
Prizor iz tekme hockeya na ledu. Ta spoitna panoga se je pričela tndi pri nas uveljavlja«.
M
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
K. G. — Lj. Grenka usta vsako jutro? Bržkone |e prebava v želodcu kakorkoli motena, da vam zadaja hrana v želodcu. Zdrav želodec dovrši svojo delo in se izprazni tudi po obilni jedi v 5—7 urah, vaš pa tega ne zmore niti čez noč. Sicer pa pameten človek večerja zgodaj in malo, zlasti v vaših lotih j« opreznost na mestu. S takim ravnanjem se vam popravi zoprn okus in menda izgine tudi slabost; če se to ne zgodi prav kmalu, pa pojdite k svojemu idravniku v posvete.
F. K. — R. Zvonenie v ušesih z ogluševanjem je mučna in težka zadeva. Ce nimate sredstev za zasebno zdravljenje, nnj vas pošlje zdravnik za nekaj tednov v splošno bolnišnico na ušesni oddelek, kjer muijo priprave za izboljšanje in zdravljenje takih nadležnoatL
J. S. — K. Bedenčnst spuščaj v obrnzu? Redenei »o vobče srbeč, žari osipi pedoben opah, pri vas in v vaših letih so navadno o<rrci. in če se ti vnamejo, pa mozolji, ki kaze polt. Ce se jih hočete znebiti, držite se brezmesne hrane in skrbite za redno iztrebljanje. Vnete mozolifke puščajte bolj v miru, ne mečkajte in ne stiskajte jih, pomnžite jih včasih j s pavolnim kosmičem, namočenim s salicilnini cvetom, pa se vam zn-suSe in odnadeio sami I Ce je nadloga hujša, jemlj;te na tešče za dober lešnik svežega krušnega drožjs, zamešanega z mlačnim mlekom kakih 5—6 tednov po vrsrti, potem pa ravno toliko časa po eno zvrhano žličko dunajskega fin-krskeca praSka.
Isti. Prehudo rast zaustaviti? Zdaj vos je komaj ca malo ped nad povprečno višino, zato se čudim, da vas »prenagla« rast vznemirja. Knko se da rast pospešiti, mi je nekoliko znano, kako naj se zaustavlja, pa ne vem. Tudi suhost naj vas ne bega. V teh letih ce človek nateguje. v kasnejših pa š;ri. Ce se čutite zdravega in opravljate svoje posle brez težav, kar mirno čakajte zrelejših let.
Isti. fiaria v očesu? Ne vem, kaj bi to b'lo, menda samo krasta, ki pokrva vnelo mesto v veki ' ali trepalnici. Najbolje bo, da se pogovorite o tem j s svoiim zdravnikom, preden Re vam oko Se bolj skvari.
J. Š. — K. V podarjenili letih ne kaže pričeti z zdravili brez nujne potrebe. Tiste malenkostne motnje v prebavi odpravite, če izločite ozir. omejite tiste jedi, ki vas napenjajo in preveč poganiaio, kar najlažje doženete sam. Morda bi kazalo hrano ali vsaj kateri dnevni obrok skrčiti, ker v vrših letih bržkone ne trebate več toliko brane in tudi ne kaže prebavil preveč obremenjati ž njo, da se mornjo razbremenili na neljub vam način. Tudi zaradi neznatnega glavobola ne kaže jemati zdravil, ki jih prepustite rajši mladim mehkužem! Tako saj veste, da ste še živ in krepak! Vodi pa ohranite zvestobo tudi v teh letih, vtrjujte se ž njo naprej in preganjajte ž njo nastopivSe grozeče tegobe po mili volji in — še dolgo!
A. K. — Lj. Splav je vobče zdravju bolj nevaren ko porod. Vi se čudite, kako se je zaradi splava toliko predrugačilo v vas. jaz vam pravim, da se je pri vas izteklo še kolikor toliko ugodno, saj zavoljo splava gre pod rušo več mater kakor zavoljo poroda. Vendar se ne zanemarjajte več in poiščite si veščo zdravniško pomoč; morda bo zdravljenje prav kratko in uspešno, zakaj zdi se, da je prav tisto, kar je dalo povod splavu, še danes vzrok vašim nevšečnostim.
J. P. — Z. Presunljiva je zgodba vašega večletnega trpljenja in brezuspešne^ zdravljenja. Na moj nasvet spomladi, da se napotite v kakšno večjo bolnišnico, se je zgodilo, da so vas iz znanega zavoda odpustili bolj bolno, kakor ste prišla vanj, in razočarano spričo brezobzirnega ravnanja z vami. Ce je vse to res in tako res, kakor popisujete vi, potem sklenite s svojo boleznijo tiho premirje za več mesecev. Pričakovati je namreč, da se ji div-jost poleže, če je ne dražile in begate neprestano, ne zmenite se več za njo in bržkone vas pusti tudi ona bolj v miru. S silo doslej ni šlo, morda pojde zlepa, v miru. Kajpada je premirje samo zasilno, ne zadovoljivo stanje, zato skrčite tudi skromne in upravičene življenjske zahteve na najnižjo mero.
Tako se vam naberejo polagoma odporne sile, ki odibijajo bolezni glavne ostrine in omogočijo uspešnejše zdravljenje. Za zdaj Vami ne priporočam nobenega zdravilišča (stroški za navadno oskrbo so 70—100 Din na dan, poleg tega še posebej zdravljenje in zdravila, kar znaša za vaš primer najmanj toliko, če ne večl), spomladi se odpravite že v mertsezoni v znano »ž<*n«ko< kopališče, ki mul i vsaj toliko, kolikor zahteva.
A. V. — M. Kršlje pregnati je lahka zadeva; če vam ne da lekarna zdravila zoper to nadležnost z navodilom glede uporabe, morate k zdravniku. Ce ne dobite ne od tega ali on°ga še drugega, kar je za vas poglavitno, poslušajte to prepotrebno življenjsko vodilo: Ce vam je očitno slaba druščina pustila v spomin samo kršlje, zavedajte se. da imate dobrega in močnega angela vnrha! Ne grešite vrč na njegov rovaš, zakaj veliko vprašanje je, če vam bo hotel ali mogel v sMčnih tveejavSč nah še toliko pomagati. Koliko lahkomiselnih ljudi vnše bnžo oboli resno za mesece ali trajno in si uniči najlepša leta z ogabnostmi! Kdor nevarnost ljubi, v njej po-ginel Zaradi vas pravilo ne napravi izjeme!
V. B. — T. Ženina z veseljaško preteklostjo bi jaz na vašem mestu — gladko in odločno odklonil; če pa vas je toliko premamil s svoiimi čari, da tega več ne zmorete, odložite svoj pristanek in naložte mu vsaj enoletni čakalni rok za odgovor; boljši b' bil triletni novicijat za takšnega rrzposajenca. če zahtevajo verski redovi za naraščaj daljšo ali krajšo dobo preskušn.ie, je to tem bolj treba zahtevati od bodočega zakonskega druga, ki se je doslej izkazoval z nevrlinnmi. Poizvedite ludi, knko ravna ali je ravnal ta nepridiprav s svojo malerio. če je ta zares zadovoljna ž njim — matere so sila skromne — potem se morda še izplača počakati konca preizkušnje. Če ni imel srca za mater, ga ne bo imel za vasi
T. N. — Lj. Plesne vajo mičejo vašo hčerko, slabokrvno diinkinjo? Načelno nisem zoper ples, ki ima morda nek družaben pomen, a navduševal se zanj nisem nikdar. V danem primeru pa sem kot zdravnik odločno za pibanie na pnvdem: nujno potrebno posebno rastočim Hudem, ki morajo toliko presedati v šoli in pri knj'gih doma in navadno v prašnem in zatohlem zraku. Mraza se boji in ogiblje vaš deklič? Napačno in zdravju kvarno nnzlranjel Z gibanjem se človek najbolje segreva, z "ribanjem na prostem se najbolje utrjuje, svež zrak je najbolje zdravilo zoper slabokrvnost, ki je vir neštetim boleznim. Ugodnih priložnosti za gibanje v vsakem letnem času nam nudita mesto in okolica dovolj! Sprehodnih in izletnih potov je na izbiro v kopni dobi, potem pa pridejo na vrsto ali drsalk« ali smuči. Ko pride vaš deklič na ta zdrav okus, ne pojde več iskat vedrila in zabave v zasmraj^tin plesišča!
I. I. — Lj. Hripavostvas nadleguje vsako zimo, ko morate govoriti tudi večkrat na dan v kuTjenih in nekurjenih prostorih? Stare nadležnosti odpravljati sredi škodljivosti ni posebno hvaležna zadeva. Poskusite z vajami pravilnega dihanja. Tudi med glasnim govorjenjem se navadite vdihavati samo skoz nos, kjer se zrak dovolj segreje in sčisti. Vsi drugi pripomočki so manjše vcžnostL •

"0 " ,„ »*»* _ C<

t vsr«>* *
Pravni nasveti
Preklic darovanja. M. K. M. Bili ete vdova s tremi otroci in imate hišico z vrtom, cenjeno 2j.OOO Din. Poročili ste se z drugim možem, ki je obetal, j da ima denar, da bo novo hišo zidal, ko se bo poročil in vam je prigovarjal, da mu odstopite polovico svoje vrednosti, da bo lahko zidal. Sla sta končno pred poroko k notarju ter napravila da- i rilno pogodbo, s katero ste ženinu podarili polo- ' vico posestva zato, da bo zida) hišo. Po poroki pa sle prišli na sled, da vas je ogoljufal, da nima de- ; narja, ampak vse polno dolga, da je delomržnež in si je celo denar za poroko sposodil. Ker je mož surov do vas in otrok in vam obeta, da vas bo ob vse pripravil, vprašale, kako bi se ga rešili in dobili podarjeno posestvo nazaj. — Če so vaše navedbe resnične, petem je dana podlaga za preklic darovanja kakor tudi za ločitev zakona. Za to pravdo morate imiti advokata, ker je vrednost darovanega večja od 6250 Din. Če dobite ubežno spričevalo, lahko zaprosite pri sodišču, da se vam za lo pravdo postavi odvrtnlk kot zastopnik revnih.
Zapuščinska zadeva. L K. K. Leta 1921 vam je umrl oče. Posestvo in trgovino je prevzela mati, otroci sle dobili le v denarju. Leta 1929 je staro mater zadela kap in je pred notarjem doma napravila izročilno pogodbo in vse dala svoji hčerki — vaši materi. Zvečer istega dne pa je pred pričami rekla, da mora mati vse to vam izročiti. Vprašate, če lahko lo pogodbo v|>og]edate pri notarju ali sodišču. — Svetujemo vam, da v|»ogledate na sodišču zapuščinski spis po vašem pok. očetu. V njem boste nršli tudi oporoko vašega očeta in videli boste, zakaj je mali prevzela posestvo. — V zemljiški knjigi, in sicer pri vložku zemljišča stare matere, odnosno sedaj matere, boste našli zabeleženo izročilno pogodbo, kj jo v celoti lahko Čitate na sodišču v zbirki listin, ki so javne. — Če pa so mati ali stara mati napravile ojioroko in jo dali spraviti pri notarju ali na sodišču, boste mogli dobiti vpogled v oi>oroko šole po njihovi smrti.
Skupna veža in neprilike vsled tega. K. I. P. Skupaj s sosedom ste kupili pred tremi leti hišo in si razdelili vsaki pol hiše. Sosed ima skozi vašo vežo vknjižen prost vhod in izhod. Sedaj si lasti sosed celo vržo, vam in vašim prepoveduje hoditi čez vežo ter pušča čez dan in zvečer na obeh straneh vrata odprta. Kaj vam je storiti? — Vas in soseda veže dogovor, ki sta ga napravila ob priliki nakupa hiše. Če niso vse podrobnosti Bkupne uporabe zapisane, veljajo ustmeno določeni pogoji. Če ima sosed vknjiženo služnostno pravico prostega prehoda skozi vežo, nima pa s tem še pravice, vašo lastninsko pravico do vrže Izključevati. Vi ste gospodar veže in kot tak lahko določate hišnj red v veži glede zapiranja in zaključanja vrat. Če bi vas sosed resno motil v vaših pravicah, ga morate v 30 dneh (ožiti zaradi tnolenja posesti.
Preložena pešpot. V. S. M. Od nekdaj ste hodili po pešpoti ob robu travnika. Sedaj je sosed ta travnik dokupil, pot pa je prestavil na drugi rob travnika ter kratkonialo prestavil tudi brv, ki je vodila na to pešpot. Nova smer pešpoti ni tako prikladna in sama pešpot je nžja ležeča od prejšnje in v deževnem vremenu je zelo mokra. Vprašate, če je sosed upravičen, da je prestavil pešpot. — Vsak, kdor je že 30 let javno in nemoteno vžival staro pešpot, si jc s tem priposestvoval služnostno pravico do te pešpoti. K vzdrževanju te pešpoti in brvi dolžni so prispevati sorazmerno vse osebe ali zemlj:ški posestniki, ki imajo pravico to pot rabiti. Če je sedanji lastnik travnika že staro, dobro iz-hojeno pešpot prestavil, je dolžan, da to novo pešpot v ravno tako dobrem stanju da upravičencem na uporabo. V kolikor je lastnik travnika upravičen pot prestaviti, se more presoditi v vsakem po-edinem slučaju po ogledu na licu mesta in upoštevaje vse različne okolnosti. Postava govori za to, da se služnostne pravice ne smejo razširjevati, marveč utesnjevati, odnosno izvrševati na način, ki je za lastnika najmanj nadležen.
Terjatev v inozemstvu. I. J. S. Od madžarskega državljana, ki je nekaj časa bival v naši državi, ste kupili pohištvo. On pa je del pohištva pridržal in ga vzel s seboj v Budimpešto, čeprav ste ga vi že plačali. Na Vaše pismo, v katerem ste ga pozvali, da vam povrne škodo, sploh ne odgovori. Kako bi prišli do odškodnine? — Ako vam zlepa ne izroči kupljenega pohištva, odnosno če ne plača odškodnine, če vam pohištva ne more več izročiti, ga morete tožiti. Tožbo bo pa vložiti pri sodišču, kjer on stanuje, torej v Budimpešti.
Podaljšanje učne dobe vsled bolezni? B. S. J. Krojaška učenka je radi bolezni in operacije sedem tednov izcetala od dela. Mojsterca zahteva, da radi tega učno dobo podaljša. Ali je ta zahteva upra-
vičena? — Po naftem mnenju ne. Obrtni zakon določa, da se čas učenja, prekinjen po lastni učenčevi krivdi ne Meje v učni čaa in mora učenec sa toliko Časa učenje podaljšati. Daljšo prekinitev učnega časa mora alužbodavec prijaviti v osmih dneh, ko se učenec vrne na delo, zadrugi ali občini. Zadruga ali občina predloži prijavo občemu upravnemu oblastvu prve stopnje, da pregleda, ali je treba učni čas podaljšati in da predpiše, za koliko časa se mora učenje podaljšati. V vašem slučaju bi torej odločilo okrajno načelstvo, če se mora učni čas podaljšati in za koliko.
Anonimno pismo. F. T. J. Vaš zet je prejel anonimno pismo žaljive veubine. Sedaj pa hoče njegov brat težiti domnevnega pisca. Ali je to mogoče? — Le lisi i more tožiti, ki se čuti v pismu žaljenega. Tudi žalitve v pismu so kaznive.
Nadaljevanje prekinjenega učnega razmerja. • J. O. G. Učenka je prekinila učno razmerje, ker je mojsterca z njo grdo ravnala in to tako, da je prišla pred sodišče, kjer se je zavezala žalitve preklicati in poravnati odvetniške stroške. Učenka je vstopila v uk pri drugi mojsterci, a predsednik zadruge je noče vpisati ter celo trdi, da druga mojsterca ne sme imeti učencev in ji preti s kaznijo, ker ima učenko. Ali je predsednik zadruge dolian vpisati učenko? Ali more on sam kaznovati mojstra? — Ce se razveže učno razmerje predčasno brez učenčeve krivde, mora zadruga, pri kateri »e je pogodba sklenila in registrirala, na zahtevo učenčevo ali njegovega zakonitega zastopnika poskrbeti zato, da se nadaljuje učenje pri drugem službo-davcu. V tem slučaju torej ne more biti zapreke za sklenitev nove pogodbe, odnosno registracije late pri zadrugi. Drugače pa je seveda v slučaju, ie dotični mojster ne sme imeti učencev. Zakon točno predpisuje, kateri mojstri ne smejo imeti učence*-Ce se lo tiče tudi gori omenjene mojsterce, vprašajte pri okrajnem glavarstvu. Mojstra, ki ima učence, dasi mu je ta pravica odvzeta, sme kaznovati predsednik zadruge. Sicer pa sme uprava (odbor) zadruge kaznovati člane zadruge, ki se pre-greše zoper pravila ali koristi zadruge.
Združbe po obrtnem zakonu so prisilne. N. I. S. Imate žago, v kateri proti plačilu žagate les. Sedaj zahtevajo od vas, da se vpišete v trgovski gremi£ Ali vas more kdo k temu prisiliti? — Združbe po obrtnem zakonu (gremiji, zadruge) so prisilne in se morajo vpisati vse osebe, ki izvršujejo trgovinski ali rokodelski obrt.
Železniške nezgodne rente. M. B. R. če ate pazno prebirali to rubriko, ste morali pred vej meseci čitati naše mnenje o tem vprašanju. Razumemo vaše ogorčenje, ker prejemate še vedno kronsko rento. Stvar bi se dala preurediti le zakonskim potem, za kar bi morali poskrbeti zakonodajni faktorji. Kakšne tožbo vam pa ne svetujemo.
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
nddl po izredno ugodnih cenah
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNO
peej
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 8 IL NADSTROPJE
Zavese, posteljna pregrinjala
namizne prte, prtiče itd., krasno vezene in po nizkih cenah dobite pri
MATEK & MIKfe, LJUBLJANA
(pole)! hotela Štrukelj). Vezenje oprem za neveste, monogrami, gumbnic«,
entlanje, ažuriranje in predtiskanje. Velika izbira predtiskanih ženskih ročnih deL
Ludovik Puš: Vzgoja
kmetskih mlademčev na kmetijskih šolah
m.
V prejšnjih dveh člankih smo pokazali, kakšna ne sme biti vzgoja na kmetijskih šolali. Sedaj nam je pokazati na kratko še, kakšna bi pa morala biti. Qa samo >obrazovanje<c ne zadostuje, je jasno. Da vzgoja z ostro besedo in kaznijo tudi ne zadostuje, jo prav tako jasno. Zadnjič smo ugotovili, kako tak način vzgoje kvari značaj ln ubija osebnost mladega človeka. Tudi vzgojo v »tedenskih obrokih« moramo odkloniti. Da je treba v vsak kmetijski zavod nujno postaviti voditelja Internata, ki je z gojenci v nepretrganem stiku, smo dokazali in bomo sedaj še podkrepili. Kajti duše naših zdravih kmetskih fantov se predrago-eene, da bi jih zanemarjali. Kakšui naj bodo tedaj temelji vzgoje na naših kmetijskih zavodih?
IPodlaga vse vzgoje bodi Kristus in njegova postaval Slovenci smo veren narod. Po naših domovih še danes večer za večerom polže molkove Jagode med trdimi žulji kmetskih rok. In dokler bo tako, se nam ni treba bati ničesar. Zakaj vesoljno človeštvo je v božjih rokah, a te dele samo neskončno pravico, ki tudi malim narodom storjene krivice maščuje in izravnava in ki vliva človeku voljo in pogum, da vztraja, dokler se to ne zgodi. Kako more biti prav, če pride mladenič iz verne kmetske hiše v kmet .zavod, pa vidi, da tam vladajo čislo drugačne navade, kakor doma! V nedeljo sicer gredo v cerkev morda zaradi predpisa, sicer sc pa nihče ne r. m c n i veliko, ali kdo kaj moli in ali sploh izpolnuje svoje verske dolžnosti. Veroučitelj je predaleč, pa tudi nima pravico vtakniti se v tek in način zavodskega živ-
ljenja. Ni čuda, če se prične v takih slučajih pojavljati med gojenci verska mlačnosl, ki se počasi izprevrže v popolno brezbrižnost. To se zgodi tem hitreje, če ima na učence odločujoč vpliv uradnik ali poduradnik, ki je sam veren samo takrat, kadar mu kaže. Menim, da imajo krščanski starši sveto dolžnost skrbeti, da so njihovi sinovi v tem najvažnejšem življenjskem vprašanju v popolnoma zanesljivih rokah. Tu je na mestu krepka odločnost! Če veren kmet s svojim deuarjem vzdržuje strokovne šole, sme in mora zahtevati, da je vsa vzgoja v njih usmerjena v verskem duhu. Vsako drugo smer naj odločno odkloni. Da je pa to izvedljivo, je zopet potrebno, da imajo fantje skalnega vzgojitelja, ki je sam prežet praktičnega verskega prepričanja in nikoli ne pozabi vse vzgoje graditi na edini trdni temelj katoliških verskih resnic.
Kdor je pa vzgojen v pravem verskem duhu, ni slabič po značaju. Kje najdete večje junako značaja od Neronove dobe do Mehike, kakor so junaki v veri! Na take značaje lahko brez skrbi gradi domovina in narod, ki potrebujeta zvestih ljudi v najopasnejših trenutkih, takrat, ko kaže saino žrtvovati za blagor n.aroda in domovine, takrat, ko patriotov z jezikom in za dobiček nikjer ni na spregled. Domovina potrebuje značajev, ki jim jo prisega sveta in ki v sreči in nesreči pokonci sloje. Teh pa ne iščito tam, kjer Kristov nauk nima prostora in ne tam, kjer so temelj vzgoji lepe manire in vojaška disciplina, ki samo po zunanjem videzu pozna hvalo in kazen, v dušo in srce pa ne vidi.
Če naj pa splosno vsej vzgoji lebdi pred očmi Ideal zn.ačajnega, možatega človeka, se ne sme j opustiti nobena priiika, cia bi se vedno ne oblikovala gojenčeva osebnost. Tega pa ne bomo dosegli, če ga tiramo s silo k dobremu, marveč naj so učenec prostovoljno in s prepričanjem, da je
uspeh v napredku k dobremu njegovo delo, vda v voljo svojega voditelja. Aktivnosti gojenčevi je treba vnetega in veselega sodelovanja, ne pasivnosti, ki jo sila tira. Kako to doseči? Gotovo je več potov k temu cilju, navedel bom pa le eno, ki pa zahteva od vzgojitelja nepretrganega, skoro nevidnega in nečutljivega vodstva. Je dokaj preprosta, v temelju nič novega, pa vendar zelo priporočljiva in zanesljiva.
Učenci se organizirajo v internem dijaškem društvu, v katerem delajo na podlagi dobro premišljenih pravil kolikor moči samostojno in svo-bo<UK>. Vse predstavnike društva si sami svobodno izvolijo. V tem društvu snujejo delo, nastopajo kol govorniki, voditelji društvenih zborovanj itd. Ako so kaj nadarjeni fantje med njimi, izdajajo ludi svoj lisi kmetsko-izobraževalne vsebine. Sami si izvolijo ludi društveno sodišče, ki kaznuje neodvisno in suvereno vse kvarne pojave med gojenci, zlasti (udi takšne, o katerih bi predstojniki težko zvedeli. Sem spadajo predvsem pregreški proli morali. Nad vsem tem svobodnim in prostovoljnim delom pa stalno bdi vzgojiteljevo oko. On ni siten in nadležen policaj, ki vedno za svojimi gojenci stoji, marveč ljub prijatelj, ki jim pravo pot kaže. Zato dovoljuje kolikor'so da široko svobodo; ne on, marveč gojencu se zdi, da so vzgojitelji in predstojniki. In duše se odpro, življenje se svobodno giblje, večina gojencev 6ama z veseljem dela v skupnem tekmovanju. Kdor med njimi pa ob strani stoji in brez dela oslane, ga ne upoštevajo. Če je pa le trohica ponosa še v njem, tega prezira no more prenesti in se pridruži skupnemu delu. Iti tako so je lahko ugodilo, da so učenci sijajno prestali preizkušnjo: nlnvp«n« jim je bilo obljubljeno, da niti en prestopek ne bo kaznovan, ki bi bil storjen v teku 14 dni, ker se hočem prepričali, ali so fantje od tare, ali jih je sam videz. To Vam jo bilo veselje! Kakor jeklo
so se držali. In so bili ponosni — po pravici, dragi moji! Tu se je kalila volja in koval značaj. Nič kazni, vse prosto, pa držati se vsega, kar je prav.
Koliko je pa vredno delo v druStvu, ki je tudi svobodnol Ali ne velja stokrat več, kar učene« prostovoljno sam stori, mimo tistega, k čemur je prisiljen zaradi predpisa? Kakšne govore so sestavljali fantje in kako nastopali 1 Meni j.e bila prijetna dolžnost priti kot povabljen gost in njihovo vneto delo podžigali, svetovati, dajati na sejah delu pravo smer itd. V takšnem zraku rasto krepki možje, marljivi in podjetni ljudje in za javno delo pripravljeni in navdušeni bodoči kmetje, kakršnih živo potrebujemo. Na poslovilnih prireditvah, ki so jih organizirali odhajajoči gojenci nekaterih letnikov sami, se je nam — njihovim predstojnikom — zasolzilo oko.
Poudariti je treba ponovno, da je nekaj taksnega ali podobnega nemogoče v zavodu brez stalnega vzgojitelja, ki mora delo vneto in nepretrgoma zasledovali in biti duša vsemu. Sicer se lahko ta lepa zamisel izprevrže v pravcato uporniško in prevratno organizacijo.
Veliko bi se dalo še pisati o tej stvari; pokls-tili smo le zvrlia. Če pa so slovenski kmet in oni njegovi prijatelji, ki ga zares radi imajo, pazljivo čitali in premislili, kar je bilo zapisano, bodo spoznali, da se mora sedanji način vzgoje na naših kmetijskih šolah temeljito izpremenitl in da je kmetova dolžnost zahtevati, da pride na vsak naš kmetski zavod mož, ki bo koval slovenskemu kmetu za bodočnost ljudi, ki bo nanje lahko ponosen kmetski stan, narod in domovina.
IVAN KRALJ
se priporoča za vsa ključavničarska dela LJUBLJANA. Gregorčičeva nI. 5 ali Rimska e. 2
Stev. 1.
»5L0VENT5C«, dne 1. |m»rji im
Stran 11.
ZENA IN DOM
MATI IN DETE
Jakov Jakovi jevič prosi (v povesti Niko-taja Ljeskova »Zapečateni angel«) izografa — slikarja svetih podob — Sevastijana, da naj mu naslika ikono, rekoč:
»Naslikaj za mojo ženo ikono po staroru-skem načinu, in sicer tako, da ji bo vše£.< »Na ime katerega svetnika pa?< »No, lega v resnici ne vem,« je dejal, »naslikaj, kar hočeš, to mi je čisto vseeno, samo po godu ji mora biti.«
Sevastijan malo pomisli in vpraša: »Za kaj pa tvoja žena naj iskrene je prosi Boga?<
»Ne vem, prijatelj,« je dejal, »za kaj moli, vendar pa mislim, da najbolj gotovo pač za otroke, da bi postali pošteni ljudje.«
Sevastijan zopet malo pomisli in odgovori: »Dobro, gosjiod, tudi za ta okus bom pravo zadel.«
»Na kakšen način pa hočeš pravo ]>ogo-diti?«
»Izbral bom tak način upodobljenja, da bo vaši ženi koristilo za poglobitev molitvenega razpoloženja.«
Anglež je odredil, da naj mu v njegovi hiši urede mansardno sobo in poskrbe za vsakršno udobnost; vendar Sebastijan ni hotel tamkaj delati, marveč je sedel v podstrešju nad kamrico Luke Kirilova k okencu in začel tam svojo a k c i j o.
In kaj menile pač, gospoda moja, kaj je izvršil? Kaj takega si niti predstavljati ne bi bili mogli. Ker je šlo za otroke, smo menili, da bo upodobil Romana, čudodelca, li kateremu se zatekajo zaradi nerodovitnostS; aLi pa morijo otrok v Jeruzalemu, kar je materam, ki so izgubile svoje otroke, navadno vedno všeč,, kajti tamkaj joka Rahela sluipaj z njimi za otroke in se ne da potolažiti. Toda ta modri izograf je preudaril, da ima Angležinja že otroke in prosi v molitvah, ne da bi jih ji Bog podaril, marveč da bi izpričali svoje blagonrav-ie. In je šel in naslikal nekaj čisto drugega, Kar je še. bolj služilo njenim namenom. Izbral je v to svrho staro, čisto majhno deščico, ped veliko, in začel na njej razvijati svoj talent. Najprej je pošteno pripravil dno s slikarskim lepivom na trdnem kazanskem alabastru, tako da je postalo to lepilo gladko in trdo kakor sionova kost. Nato ga je razdelil na štiri enako velike ploskve. Za vsako ploskev je določil posebno majhno sveto podobo, ki jih je še zožil s tem, da je na firneževi osnovi potegnil zlate robove. Nato je začel slikati: na prvi ploskvi je naslikal rojstvo Janeza Krstnika, osmero podob in novorojeno dete in obsežne sobane; na drugi — rojstvo Matere božje, svete pebeške Kraljice, šeslero podob in novorojeno dete in velike sobane; na tretji — najsvetejše rojstvo Odrešenika, hlev in jaslice, nebeško Kraljico in Jožefa, ko molita detece, dalje pobožne Modre na kolenih pa ženo in živali vseh vrst: vole, ovce, koze in osla in ptico štorkljo.
Modne novosti
ki je judom prepovedana v brano in jo slikajo v zmmenje, da to ne izhaja iz judovstva, marveč iz božanstva, kd je vse ustvarilo. In na četrti oddeljeni ploskvi rojstvo svetega Nikolaja, in tudi tu vidimo svetnika v njegovi naj-ranejši mladosti, in veLike dvorane in veliko prošnjikov. In kako pomenljivo je bilo to, da je treba imeti pred seboj vzgojitelje tako dobrih otrok in kako vzvišena umetnost je bila to!--Krasno. kTasno je Sevastijan to upodobil in v vsakem obrazoku, tudi najmanjšem, je izrazil vse Božje gledanje. Nad sveto podobo pa je zapisal besedo »Otroški blagoslov« in jo nesel Angležema. Ta dva sta jo pogledala in od začudenja razprostrla roke: nikdar, sta rekla, da ne bi bila pričakovala take domišljije in da še nista nikdar slišal?, o taki čudoviti slikarski umetnosti, še skozi povečevalno steklo sta jo motrila in tudi potem nista našla nobene napake; dala sta Sevastijanu dve sto rubljev in rekla:
Ali moreš še manjše slikati?«
Sevastijan pravi: -To pač nvorem.«
»Tali mi pa preslikaj,« deje. »portret moje žene za prstan.«
Sevastijan pa pravi: »Ne, lega ne morem storiti.«
»In zakaj?«
»Zato,< pravi, »'ker se prvič v tej umetnosti še nisem bil poizkusil, in drugič, moje umetnosti ne morem v to ponižati, da ne pride čezme graja očetov.«
»Kakšna neumnost je pa to?«
>Ne. nikakor ne,< pravi, »to ni nikaka neumnost. marveč imamo pri nas predpis očetov iz dobrih starih časov, ki ga potrjuje tudi pa-triarhova listina: <Če je komu dan dar za tako sveto delo, kakor je upodabljanje svetih poriob, potem ne sme, če hoče zgledno živeti,
ničesar drugega slikati kakor svete ikone!»': ★
Starec Sosima pravi v Karamazovih:
»Vsak dan, vsako uro in vsako minuto pazi nase, da bo tvoj obraz čist. Če greš raz-ljučen s hudo besedo in sovražno dušo mimo otroka, ki ga morda niti opazil nisi, pa vidi tvoj grdi in spačeni obraz — glej, tedaj se vtisne v njegovo brezbrambno srčece. Niti ne veš ne, pa vendar si seja! hudo v njegovo srce, in slab , seme bo vzklilo, in vse samo zato. ker v prisotnosti otroka nisi bil pazil nase, in ker v svojem srcu nisi gojil preudarne in dejavne ljubezni.«
★
Mati je izograf žive podobe božje: otroka. Svoje zglede bi morala iskati med svetimi in najsvetejšimi in njena duša ne bi smela snovati drugega, razen svetega. Nikdar ne bi smel njen obraz ne njena beseda sejati hudega v nezaščiteno otroško srce.
Ali se zavedaš tega, žena — mati?
Katoliško ženstvo in žensko poklicno delo
Po vsem svetu se čuti močan val odpora proti ženskemu pridobitnemu delu. Mnogo je temu kriva gospodarska kriza, v bistvu pa je to le načelen boj proti novim ženskim postojankam v javnem življenju. Umevno, da je zavedno ženstvo vznemirjeno in se pripravlja na obrambo svojih pridobitev, ki so kulturen postulat in naravna zahteva novodobnih življenjskih pogojev. Tako je sklicalo sredi decembra tudi nemško katoliški ženstvo v ta namen posebno zborovanje v Essenu, na katerem so z globoko duševno-nravno resnobo opredelile svoje stališče predvsem matere, učiteljice in pripadnice akadeiničnih poklicev. Vse govore je prevevala enoglasna misel, da je žensko poklicno delo predvsem sooblikova-nje kulture, kar bo splošnosti v blagoslov. Po krščanskem svetovnem naziranju nosi vsak človek božji obraz in je poklican, da razvije svoje sile in oblikuje svet v obsegu, ki ga zmore. Čisto jasno je v tem zmislu poklicana tudi žena, da uporabi in izzivi vse svoje zmožnosti in vtiskuje v vse strani človeškega življenja svoj poseben ženski — materinski obraz. (Dr. Gerta Krabbel.) Danes mnogi na neduševen in romantičen način proslavljajo živnost in odkazujejo ženi za delokrog samo zakon in telesno materinstvo; toda s tem v sedanji dobi 5e nikakor niso rešeni vsi problemi ženskega življenja, neglede na to, da so poznale že prejšnje dol>e. ki so videle potekati žensko življenje samo v družini, neizpolnjena ženska življenja. Žena mora imeli vzgojo in možnost, da se v njej sproste in v<ffej-4vujejo njene materinske sile, pa naj ji življenje odkaže niesto bodisi v družini bodisi v poklicu. (Dr. Emmy VVinge-rath.) V tem zmislu se glase vsi sklepi. Neglede na vse gmotne vzroke in razloge mora vse ženstvo prešiniti sveta zavest, da ima ob sedanjem kulturnem obratu prav posebne, izredne naloge. Zaradi teh nalog naj vsaka žena izpolnjuje svoje poklicne dolžnosti do skrajnih žrtev, in to radostno in iz lastne volje. Resno in dostojno, a nepopustljivo naj se bori ženstvo za potrebni prostor v življenju, da bo moglo izpolniti svoje kulturne naloge. Posebej se je naglašala dolžnost katoliškega ženstva, da širi mirovno misel in sodeluje z duhovniki proti razkristjanjenju sveta.
Le Jontroliron med"
je zanesljivo naraven, čist in brezhiben. Uživajte ga kot 'vrani lo in najučinkovitejše zdraviio zoper katarje pljuč in grla ter sploh proti prehlajen/u. Nudi Vam ga — »Društvena čebelama«, zaloga čebelarskih potrebSčin. medu in voska — Ljubljana, Miklošičova-Pražakova 13.
Lepota in zdravje
Pravilno umivanje obraza
Ako želiš ohraniti gladko in mladostno polt, je poleg zdravja važno, kako obraz čistiš. Obraz se čisti s čistilno kremo in s toplo vodo in milom. Oba načina sta dobra, vendar se je pri tem treba ozirati na tip kože. Za zelo suho kožo je bolje, če jo čistiš s kremo, za premastno, ako jo umivaš s toplo vodo in milom, za povprečno kožo je pa najbolje, če združiš oboje in jo čistiš s kremo in z vodo.
Zvečer je najboljši čas za temeljito umivanje obraza. Če si ga pa v teku dneva preveč umažeš, je dobro, da se takoj umiješ. To velja posebno za tisto ženo, ki ima navado, da se pudra, ker nič slabšega ni za kožo. kakor če pudraš kar vrh nesnage. Ako namreč ostane nesnaga na koži, vedno globlje pronica v znoj-nice iu jih sčasoma popolnoma zamaši, tako da ne morejo delovati, to je izločevati, kakor bi morale in koža izgubi svojo lepoto in svežost.
Če torej čistiš obraz s kremo in z vodo iti milom, je prvi korak ta, da si namažeš ves obraz in tudi vrat z dobro čistilno kremo, ki gre globoko dol v znojnice. Na obrazu jo pusti dve ali tri minute, potem jo obriši z mehko, čisto krpo aLi z volnim svilenim papirjem. Nato si umij obraz in vrat s toplo vodo in milom. Najbolje je. da vzameš kos frotirke in jo dobro namiliš. Nato splahni obraz dva- ali trikrat v topli vodi in končno vedno še v mrzli.
Kakšenkrat je pa priporočljivo, da tudi navadni koži prizaneseš z vodo in milom, in sicer, če si bile ves dan v mrazu in vetru ali prahu in je koža radi tega občutljiva. Tedaj jo čisti samo s kremo, in sicer si obraz namaži z njo večkrat zapored< ma. Vsako plast pusti nekaj časa na obrazu, potem jo obriši s krpo h zopet namav.i.
Koža se smatra za čisto, kadar ostane krpa. s katero si brisala kremo z obraza, čista. Po čiščenju si namaži obraz s toniko ali milo tekočino, ki krča. da odstraniš vsako sled .na-
?mm -

\
- C "



IM v i
M m
Priporočamo Vam
naiboliše šivalne strole
Iu kolesa
Adler -
GllITZNER
Švicarski p lotil nI stroji
DUBIED
Zaloga t Kranja:
edino le pri tvrdki	Trgov ina Uritaik
Jos. Peteline, Ljubljana
relet. tU 2913	»a »odo.	Tslef. »t. 2»tS
Itreziiiateii pouk v vezenju. Večletno jamstva.

m*
Popoldanska obleka iz lemno-modrega blaga s širokim, spredaj 7 >ženim žametnim pasom.
Dekliška obleka za [»lesne ure iz rožnate svile s plisiranimi našivi.
Dekliška obleka za plesne ure iz rdeče svile s črnim pasom.
Kako si pomagam
Spravljanje daljših in krajših motvozov je zelo neprijetna stvar, ker se nam zapletejo med seboj in z drugimi predmeti ter povzročajo nered. Tu je pomoč zeio preprosta. Približno 1 m srednjedebele pocinkane žice zvi-jemo v obroč, konca pa upognemo tako, da jih moremo speti (glej sliko!). Potem žico či-
sto na gosto obkvačkamo z biserno nitjo in nakvafkamo še pentljo z dvema čopoma. Obroč obesimo na primeren, priročen prostor in spravljamo nanj vse motvoze, da jih imamo lako ob vsaki potrebi takoj pri roki.
V desetih minutah pripravljena poceni jedila
I.	Mesne košarirc, napolnjene z grahom, in pečen mali krompir. Sest rezin pariške klobase ocvremo v precej vroči masti. Opečemo jih samo na eni strani. Rezine se v vročini skrčijo iin dobe obliko košaric, napolnimo jih s pražen:im grahom. Grah vzamemo iz konzerv niti Skatelj aH iz stakle-uic, prepražimo v presnem maslu in košarice napolnimo. Medtem ko pripravljamo košarice, pečemo v masti mali krompir. Na krožnik naložimo takole: Na sredino krožnika denemo krompir, okrog njega pa razpostavimo košarice z grahom. Vmes položimo vejice zelenega peteršilja. Za šest oseb. Din 24.50.
II.	Francoska »melota in češpljevn vkuha. Štiri cela jajca, štiri žlice mleka, šeep soli, pol žlice
presnega masla in žlioo zelenega peterdiija aJe drobnjaka. Vse dobro zmešamo iin vlijemo primarno množino v vro6o mast aH pr<-wno ma»lo na one-letno kožico tako. da dobimo za dlan velike ome-lete Ko jajce nekoliko zakrkne, zavijemo. Pečemo samo |K) eni strani. Na krožnik položimo omelete, zraven pa v stekleni posodici vkuhane češplje. Na ono stran krožnika položimo šopek peteršitja. Za šest oseb. Din 18.75.
III Angleški zrezki (biltek) i jajrem in sjilata. 0.75 kg pljučne pečenke. Zrezke natremo s soljo in poprom in v vroči masti na eni strani popečemo, nato obrnemo in takoj položimo nanj eno sirovo jajce. Ko se še malo popeče. je narejeno. Zraven zrezkov |>opečeimo tudi na koleščke zrezano čebulo in jo poleg zrezkov postrežemo. Na sredino krožnika položimo angleške zrezke, ob si rana radič aii ondivijo. Za šest oseb. Din 27.25.
IV. Pečeno sardine, krompir in kisel fižol t »trofju s čebulo. Vzemimo podolgovat krožnik. Na eno stran krožnika položimo po vrsti 12 pečenih sardin, na drugo stran pa krompirjevo slamlco, med ribiee položimo limonove režime. Kisel fižol denemo posebej v skle<lico. — Izpeljava: Sardine povaljajmo v moki in urno spečemo v vroči masti ali na olju. Krompir olupimo in nastrgamo na atr-gahriku za repo. r>-*il i mo. dobro oteremo na platno-ni krpi in vržemo po eno veliko žlioo v vročo mast. Kronupir je hitro lejio rumeno pečen iu zelo okusen. Kisel vkuilian fižol v stročju. Tega vzamemo ali iz kozarca ali iz škafa. Fižol vržemo za trenutek v vrelo, slano vodo. še na vročega vlijemo olje; ko se ohladi, pridenemo kis, poper, zelen petenšilj, to dobro premešamo in naložimo v skledico. Okrog fižola nadenemo čebulove kolobarje. Za šest oseb. Din 15.—.
Jedrnih za fanuar 1933
(Krekova gospodinjska šola v Zgornji Šiški pri Ljubljani)
Ponedeljek, 2. januarja: Kosilo: Pomaranče.
Bržole v omaki, prazen krompir in por e parmezanom. Buhleljni. — Večerja: Krompirjevi rezanci in salata.
Torek, 3. januarja: Kosilo: Jabolka. Pretlačena fižolova juha z ocvrtim grahom. Pretaknjena govedina v omaki, zelenjavni kipnik in krompirjeve kocke. — Večerja: Kislo zelje in ajdovi žganci.
Sreda, 4. januarja: Kosilo. Suho sadje (namočeno). Ohrovtova potica, pečen krompir, praženo korenje. Koruzni pečenjaik z odce<lkom. — Večerja: Zabeljena kaša in okisan fižol.
Četrtek, 5. januarja: Kosilo: Jabolka. Riž na goveji juhi. Riževe klobase, pražen krompir in prisiljeno zemlje. Posipanka. — Večerja; Jajnine s paradižnikom in salata.
Petek, 6. januarja (Sv. trije kralji): Kosilo: Pomaranče. Pred jed: narezek z jajci. Omeletne rezine na kokošji juhi. Kokoš. Krompjr, dušeno zelje, korenje. Mandeljnova potica. — Večerja: Mesne košarice z grahom in pečen krompir. Potica in punč.
Sobota, 7. januarja: Kosilo: Jabolka. Štrukelj na jiuhd. Svinjski golaž, kisla repa in zabeljen krompir. — Večerja: Testeni grah in salata.
Nedelja, 8. januarja: Kosilo: Jabolka aH po maranče. Dunajske zarebrnice. pečen krompir in salata. Orehova potica. — Večerja: Mrzla pečenka, mešana salrata ali sadni krnili in lipov čaj.
Igrače iz zamaškov
V gospodinjstvu se v teku časa nabere veliko starih zamaškov; v potrebi si tu izberemo katerega za novo uporabo, i večina pa obleži v zabojčku ali škatiji, kjer jih shranjujemo, To je imenitna snov za otroške igrače, kakor l*aže naša slika.
Če dva enako velika zatnaška zlepimo skupaj, dobimo parni kotel za lokomotivo. Ker se pa plutovina s plutovino ne sprime. si pomagamo š koščkom papirja. V ta namen postavimo zamašek pokoncu na papir in s svinčnikom zaznamujemo obseg. Kolut nato izre-žemo. nalepimo na prvi zamašek, nato prevle-
čemo s klejein še drugo stran in prilepimo drugi zamašek. Na ta način lepimo sploh vse dele igrač iz zamaškov. Na koncu parnega kotla prilepimo tanjši zamašek za dimnik, na drugi konec pa kratek zamašek kot kurjačevo hišico. Potem izrežemo iz zamaškov šest enako velikih kolutov za kolesa in jih z bucikami pritrdimo v zareze na kotlu — in parni stroj je popoln. Treba še tovornih voz, ki so enostavnejše delo.
še lepše se posreči mlin na veter ali kozolec in vsakovrstne druge stavbe, treba jf le bujne domišljije in nekoliko spretnosti.
ščobe. V tako tekočino pomoči kos vate in »i z njo namaži oolt Pusti, da se ti posuši sama od sebe.
Za povprečno kožo je dobra naslednja tekočina: 15 g vode oranžnega cveta. 5 kapijic benzoinove tinkture, pol žličke boraksa, 3.75 g kolonske vode. Boraks raztopi v vodi oranžnega cveta in dodaj kolon?»ki vodi benzoina, kapljo za kapljo. Steklenico dobro stre«! T. K.
Tovarna furnirja
Ivan Zakotnik
Ljubljana, Kobarldska 45
Zaloga rnznovrslnega domačega in eksotičnega furniria. vezanih plošč, trdega prekuhanega lesa u mizarje. - Interurban 2370
Stran 1*.
»SLOVENEC«, dne 1. januarja 1933.
Stev. 1.
IZ TEHNIKE
Prostorske lilmske slike
Vsako tehnično iznajdbo se skuša od lota do leta bolj izpopolnjevati. Komaj je bil iznajden film v črao-beliii barvah, že so premišljevali, Itako bi mu vdahnili naravne barve, kako bi ga še bolj približali pravim živim slikam. Tudi, da je bil nem nas je motilo. Desetletja trudapolnih raziskovanj in dela so nam končno vendarle prinesla kolikor-toliko dober barvast film in tudi zvočni film. Naravnost glasov in zvokov je že dosegla tako stopnjo, da nam pri res dobrih aparatih vslvarja mogočno iluzijo.
Vendar vsem tem filmom, vsaj tako trdijo nekateri, manjka še eno svojstvo, ki smo ga vajeni, to je prostornost. Morda potreba po prostorskem filmu ni tako nujna, saj nas pri slikarstvu tudi ne moti pomanjkanje prostornosti. Nemi film za se lahko predstavlja umetnost, kakor jo lahko tudi zvočni film tak kakor jo. Mogoče pa je, da nam bo. če se posreči rešiti problem prostorskega gledanja v kinematografih, prinesla nova razodetja v kraljestvu tehničnih iluzij.
V fotografiji poznamo že desetletja tako zvane stereoskopske slike. Da dosežemo prostorski efekt, rabimo najmanje dve sliki. človeško opazovanje sloni na skladanju slik, ki jih sprejemajo naše oči. Keir je levo oko v prostoru na drugem mestu kakor desno, sliki, ki jih prejemata obe očesi, nista enaki, premaknjeni sta tukorekoč za razdaljo obeh oči. Če tedaj fotografiramo gotovo stvar na dve plošči, katerih objektiva sta na primer v razdalji Som, dobimo dve sliki, ki sličita onima dvema, ki bi se pojavili v levem in desnem očesu, če bi opazovali predmet iz mesta, kjer stoji omenjeni fotografski aparat. Fotografiji, ki jih razvijemo, nam je potem potreba pravilno opazovati in če smo zadosti izurjeni, lahko vidimo predmet brez vseh pripomočkov plastično pred seboj.
Da pa si olajšamo opazovanje, se poslužujemo stereoskopskega aparata ali pa anaglifskih očal. Pri prvem opazujemo obe sliki skozi dve leči. Ann-glifska očala pa iimajo za eno oko na primer rdeče, za drugo pa zeleno steklo. Opazovani sliki morata biti v tem slučaju barvani prav tako v komplementarnih barvali, to se pravi, ena slika mora biti rdeča, druga pa zelena. Vsako oko mora videti izmed obeh slik le tisto, ki mu je namenjena, to se pravi desno oko sme videti le sliko, ki odgovarja desnemu objektivu, levo pa levemu. Če ima sedaj levo oko barvano rdeče steklo, skozi katerega gleda, ne bo videlo rdeče slike, ker skozi rdeče steklo ne opazimo rdečih barv. Islo velja za oko z zelenim steklom in zeleno sliko. Na ta način dojmi vsako oko le drugobarvno sliko, ki mu je bila namenjena.
Sliki, rdeča in zelena, sta natisnjeni .po navadi druga nad drugo, da si s škiljenjem ne mučimo oči. kar bi sicer morali, če bi bili sliki nameščeni druga poleg druge. Sedaj vidi zeleno oko le rdečo sliko, rdeče oko le zeleno sliko, ki je zadobila v obeh očesih barvo mešanice rdeče in zelene. Obe sliki pa se v naši glavi spojita v prostorsko fotografijo, v plastično gledan predmet. Ako pa smo sliki napačno barvali, oziroma jih v stereoskop napačno vložili, dobimo negativno plastiko tako, da vidimo izboklino kot vboklino in obratno.
Kar smo tu opazovali s stereosikopom, oziroma z raznobarvnimi očali, lahko vidimo tudi v polari-zirani luči. kar bo razumljivo onim, ki so v fiziki doma. Le-ta luč niha pri eni sliki, ki se jo v tem slučaju mora projicirati s posebnim projekcijskim aparatom, v eni ravnini, recimo navpično, medtem ko se projicira druga slika v polarizirani luči, ki niha v na prvo pravokotni ravnini. Mesto raznobarvnih očal imamo tu prizme, ki prepuščajo le v gotovih smereh luč in to za vsako oko drugače. Tudi na ta način, ki smo ga omenili le radi popolnosti, se da doseči prostorsko gledanje.
Pred 80. leti pa se je posrečilo Frederiku Ivesu fziuniiti pripravo, nazvano »Parata Stereogramm«, ki omogoča plastično gledanje mrtvih slik, ne da bi si natikali na oči kakršenkoli instrumentarij. Cilj mu je bil slika, ki naj daje s prostim očesom opazovana prostorski vtis. če se nahajamo v določeni razdalji pred njo. V to svrho je sestavi! sliko iz prav ozkih pokončnih odrezikov, ki jih je nalepil drugega poleg drugega. Hecimo, da je imel na razpolago, kakor pri prej omenjenih slučajih, dve fotografiji, ki odgovarjata pogledom levega in desnega očesa. Vsako tako sliko je razrezal na gotovo enako število pokončnih odrezkov. Nato je iz obeh odvzemal zaporedoma izmenjaje po en listek in tako postopoma prilepil kompletno sliko. Pasovi si tedaj slede kakor levo, desno, levo, desno itd, Te slike seveda ne smemo kar tako opazovati, ker bi se iz mešanice pasov razpoznala le neka nemirnost, pa ue prostornost. Zato je namestil pred sliko mrežo navpičnih, k pasovom vzporednih palčic. Skozi špranje med palčicami se svetlika od zadaj razsvetljena prej omenjena slika. Debelina palčic, ki zakrivajo sliko, in širina špranj, ki puščajo prost pogled, je tako izračunana, da naše oči vsako za se vidi, ko opazujemo sliko, le one pasove, ki jim pritičejo. Plastičnost je s tem dosežena na povsem svojevrsten način. Če naj bo možno več opazovalcem na enkrat gledati sliko, to se pravi iz raznih mest. mora biti podelitev pasov tem gostejša. Poleg tega pa mora jo biti pasovi pobrani iz prvotno več kakor dveh slik in sicer iz toliko, kolikor bo gledalcev.
Po vsem tem vidimo, da je problem prostorskega gledanja za mrtve, slike dovolj ugodno rešen. Gotovo so še vsem v spominu razne tako zvane panorame, ki smo jih gledali pred vojno in so nam nadomeščale, le v prav slabi meri, tudi kinematografe.
Pri filmih pa nismo, do danes, še tako daleč. Če bi hoteli naprtiti gledalcem razna očala itd., potem bi se dalo morda govoriti o plastičnem filmu. Slike bi nam bilo treba projicirati hitro drugo za drugo ali pa tudi istočasno in bi s pripravami pred našimi očrni skrbeli za to, da vidi vsako oko le sebi odgovarjajočo sliko. Pri projekciji v komplementarnih barvah, mislimo, da je cel postopek razumljiv, z oziram na to. kar smo že prej povedali o uporabi anaglifnih očal. Pri projiciranju isto-barvnih levih in desnih slik na platnu, ki si sledijo časovno na isto mesto zaporedno, pa razibranje ni več možno s kakimi lečami kakor pri navadnem stereoskopu za mrtve slike. Na nosu bi namreč morali imeli privezano vreteno, ki bi ga gnal poseben motorček, kateri bi se enako hitro, od nosno t gotovem razmerju, vrtel, kakor projekcijski filmski aparat. Vrteče se ploščnato kolesce bi Imelo nn svojem obodu izvrtane luknje, ki bi brzele mimo naših obeli oči. Ko bi pred levo oko dospela odprtina. bi bilo desno ofco zakrito, nato bi se levo zakrilo in pogled desnemu odnrl. Da je s tem problem rešen, je jasno, toda na kalto netehnični način I Saj si vendar ne moremo predstavljati gledalcev liki roj hrnečih omrtjev.
Razumljivo je, da mpre pravo rešitev prinesti le način, ki bo oprodoal gledalce vseh vsakovrstnih aparatur. Vse. kar bo za plastičnost |>otrebno, se bo moralo izvršiti ob platnu s sodelovanjem pro-jekei jpkfti aparatov. Zato as je mgJa tudi oela vrsta
iznajditeljev na ta težak problem, na katerega po-voljno rešitev pa bomo najbrž morali čakata še nekaj let.
Potomec Ivesa, Ilerbert Ive«, je sliono kakor Frederik pred 80 leti skušal tiudi v film uvesti pa-ralJtksnemu panoramagramu podoben sistem. Tež-koče pri živem filmu so pa neprimerno večje kakor pri mrtvih 9likah. V laboratoriju ameriške družb«; Bell Telephone Co., pri kateri je uslužben lves, so preizkusili tak način z nebroj pasovi slik, ki so jih s pomočjo konkavnega zrcala, en meter premera, in steklenih palčic. ob in v katerih se lomi svetloba. Uspehi, čeprav zadovoljivi, ne dado zaenkrat še nikakor misliti nn vpeljavo tega sistema v prakso. Na žalost je cel snemalni in projekcijski postopek tako kompliciran, da ga na pičlo odmerjenem prostoru ne moremo obrazložiti.
Ob koncn omenjamo še, da se i'/.najditelja Grandmontagne in Planavergue pečata s sistemom, ki je sestavljen iz nebroj posameznih zrcal, katerih vsako ujema celotno sliko predmeta. Pri opazovanju njihove slike je prostornost tako dobra (zaenkrat le mrtva), da pri premikanju glave vidimo telo kar iz raznih strani.
Brez dvoma pa bo treba poleg prostornosti gledanja pri filmih misliti tudi na prostorsko poslušanje zvočnih filmov. Prav prvi početki so v tem praven že storjeni. Najbrž zaznamo, da prihaja glas od gotove strani s tem. da ujema na pr. levo uho zvok za odlomek časa preje, kako desno. Zadnja raziskovanja kažejo sicer, da na prostorski čut sluha vpliva še dosti dragih činileljev, ki jih pa tu ne bomo naštevali. Ako pustimo vplivati na eno uho iste zvočne pojave kot na drugo, vendar z majhno časovno razliko, lahko dosežemo ziželeni efekt. Z različno namestitvijo več zvočnikov, ki pošiljajo po dvorani kina v malih časovnih zaostankih zvoke, skušajo tudi za rešitev tega problema nakopičiti dosti izkustev.
Poraba toplote
izpušnih pl'nov
Že večkrat 90 predlagali in tudi praktično izpeljali načrte, ki bi naj izrabili toploto plinov, ki uhajajo po končanem delu iz eksplozijskih strojev, talko na pr. iz bencinskih motorjev, dieselovih strojev itd.
Na 20.000 tonski moto™! ladji »Neptunia« so izrabi® to toploto v proizvajanje pare. Ladja ima štiri dieselove motorje s skupno 18.000 konjskima silami. Jasno je, da je v odhajajočih izpušnih plinih dosti energije, da se jo res izplača izkoristiti za ustvarjanje pare, ki se potem ukorižoa na ladji v vse mogoče svrhe. lato segreva ladijske prostore, vodo itd. Vse to more izkoristiti ladja šele, ko zapusti luko. Izkazalo se .je, da je čez noč kar preveč pare na razpolago. Zato nameravajo na ladji zgraditi parno turbino, ki bo gnala v ponočnih urah električni generator za 1150 KW, kateri ho pramagail dobavljati električni tok za razsvetljavo. Na ta način bodo prihranili tudi nekaj poganskega olja.
ibo pričel teči rastlinski sok v eni ali drugi smeri, kakršno smer, oziroma predsnak je imela pač napetost in kakršne vrste je bila rastlina. Tako prenaša s seboj na pr. sok geranije ali pa sok sobne smrečice negativne električne naboje, medtem ko se posedejo pozitivni naboji na stene kapilar. Ma-rineeko je nadalje opazil, da se sok pod vplivom električne napetosti pri gotovih rastlinah raje vzpenja nego pada. Te rastline so tedaj podobne nekako našim radijskim detektorjem, ki v eno smer veliko raje prepuščajo električni tok, kakor v drugo. Ko je vključil par centimetrov dolg odrezek geranije med visokofrekvenčno žarnico radioaparata in med nizkofrekvenčni ojačevalec, je opravljalo stebelce prav dobro delo navadnega usmerjevalca.
Če se izpostavi te rastline vplivu jako kratkih elektromagnetnih valov, lahko opazimo precej živahno vspenjanje rastlinskega soka. Pri tem se steblo tudi segreje. Pri premočnem obsevanju s kratkimi valovi se steblo tako močno segreje, da se razleti slično kakor kakšna varovalka.
Iz vseh teh poizkusov bi se dalo sklepati, da je možno s kratkimi radijskima valovi pospeševati rast gotovih rastlin.
Drobne vesti
V	prvih devetih mesecih letošnjega leta je znašal proizvod električnih energij v Nemčiji 9.3 milijarde kilovvattnih ur napram 10.6 milijardam v istem času preteklega leta. Paedc »naša tedaj 12%. V istem času pa je na Angleškem narastla poraba električnega toka v javne svrhe od 8.06 na 8.63 milijarde kilovvattnih ur, to se pravi za 7.1%.
Trgovska mornarica Sovjetske unije je imela 1. januarja 1982 558 ladij s 697,210 brutto register-skimi tonami.
V	Angliji so leta 1931 napravili 83 milijonov konzervnih škalelj za zelenjavo in sadje, leta 1930 pa le 33 milijonov.
Vsako leto v jeseni priredijo v Monakovem oktobersko veselico na tako zvanem veseiičnem travniku. Letos so za časa veselice montirali na veseličnem prostoru 160 električnih motorjev in okrog
50.000 žarnic, ki 90 porabile skoraj 1400 kilowatter» energije. Za omrežje, ki so ga v to svrho položili, so porabili 17 km. bakrene žice. Prav tako je tudi
plinarna speljala tjakaj svoje cevi. Plina se je porabilo pri pečenju govedine, piščancev in rito okrog 28.000 ltnb. metrov.
Po številu avtomobilov »to j i med svetovnima mesti Nevvvork s 792 000 avtomobili na prvem mesta. Nato slede Čikago s 480.000, London 298.000, Pariz 204.000, Detroit 80.000, Mo.nlreal 65.000 ter Berlin 64.000.
Število radio-oddajnih postaj Združenih držav severne Amerike znaša danes G07.
Danes je v Evropi 235 radio-oddajnih postaj 8 skupnim učinkom 2000 kilowafctov. Dnevna poraba na toku vseli 1J13 oddajnih postaj sveta znaša približno četrt milijona kilovvattur. Dnevna poraba toka radio-prejemiiikov. ki so priključeni na omrežje, pa znaša okrog en milijon kilovvattur.
Od celotnega angleškega telegrafskega in telefonskega omrežja je položenih 87.5% v kablih, kar nam gotovo kaže na gmotno dobro situirano državo.
Zanimivo je, da stane pri letalskih motorjih ena konjska sila približno 1000 Din. Prav toliko stane tudi konjska sila parne lokomotive. Pomisliti pa je treba, da tehta povprečni letalski motor okrog 0.9 kg na konjsko silo, medtem ko pri lokomotivi odpade 150 kg na konjsko silo. V teh številkah se gotovo dobro izraža povrednotenje visokokakovost-nih kovin in obdelave pri letalskih motorjih.
Dohodki nemške državne poste so padli v lanskem budžetnem letu za 300 milijonov mark na 1914 milijonov. Nazadovanja v posameznih panogah so bila jako različna. Samo na poštnih pristojbinah so prejeli 160 milijonov mark manj ko v prejšnjem budžetnem lotu. Brzojavni promet pa je padel za 20.4%, razpošiljalni promet dnevnikov pa le za 0.9% itd.
Celotni dohodki švicarskih zveznih železnic so padli v prvih devetih mesecih letošnjega leta za 28 milijonov švicarskih frankov napram isti dobi preteklega leta. To pomenja nazadovanje za 31%. Dohodki iz osebnega prometa pa so bili manjši za 9.3%.
DELAVSKI VESINIK
Zavarovanje starih in onemoglih delavcev
Snovi iz tekstilnih odpadkov
"■i M
Anglež L. T. Frederik je iznašel postopek, potom katerega lahko naredimo iz bombaže-vine, platnenih in drugih odpadkov plastično tvarino, ki je mnogostransko uporabljiva. Raz-cefra se omenjen odpadke v vlakna, katera se spelje potom tresalne naprave na preluknjani potujoči trak. Pri tem se skozi luknje vlakno sesa. ki se na ta način zmotnjo in zgostijo v nekakšno preprogo. Nje debelina cul visi otl or/.ine potujočega trnka, od sile sesanja in od gostote padajočih vlaken. To preprogo se nato napoji s tekočim vezulnini sredstvom, ki se g<i nanaša z brizganjem. Nato se v sušilnici izsuši topilo, nakar se preprogo razreze v plošče in več takih plošč pod toplotnim vplivom močilo stisne v blok. Na ta način nastale plošče lahko uporabi jamo kot nadomestilo za pločevino v gradnji vozov, avtomobilov itd. Prvotno preprogo lahko tudi razkosamo v majhne delce, ki jih potem stisnemo pod močnim tlakom v najrazličnejše oblike.
Statitika telefonov
Ameriška telefonska in telegrafska družba je sestavila pregled telefonske tehnike celega sveta v številkah, ki jih tu prinašamo, ker bodo gotovo marsikoga zanimale.
1. januarja 1931 je bilo na celem svetu 35 milijonov 336.467 telefonskih priključkov. Prirastek v letu 1930 je znašal 809.838 napram 1.814.845 v letu 1929. Zmanjšanje prirastka je bilo najobčutneje v Severni in Južni Ameriki, od 4.157» v letu 1929, je padel na 0.78% v letu 1930. Za Evropo so podali sledečo odgovarjajoče številke: 8.6% napram 5.5%, v Aziji 6% napram 4%, v Afriki 7.6% napram 4.7%, v Avstraliji in Oceaniji 6.2% napram 3%.
Od vseh priključkov odpade v Evropi 30%, v Ameriki 57% na državne urade Iz tega bi lahko sklepali, da je Evropa manj birokratska, ali pa, da so državni uradi slabše opremljeni, kakor oni v Ameriki.
Združene države Amerike so imele leta 1930 28,015.000 priključkov, takoj za njimi sledi Japonska s 3,247.000. nato Kanada z 2,610.000. nakar se vrste države Evrope: Nemčija z 2.570.000, Velika Britanija, Francija, Švedska, Poljska itd.
Jail-D zanimiva je sestava štev i lic, ki povedo, koliko telefonskih pogovorov in telegramov odpade na prebivalca in leto v posameznih državah. Najvišja števila ima Kanada: 2265 telefonskih pogovorov in 1.4 telegramov, Združene države Amerilse 226 in 1.8. Nova Zelandija 20« in 4.1, Danska 152.2 in 0.4. Da ne dolgočasimo čitatelja, izpustimo nekaj številk in naj omenimo le še. d« ima Japonska odgovarjajoči številki 50 in 0.8, Nemčija 40 in 0.4, Poljska 25 in 0.2, Francija 20 in 0.8. Če si še izgledamo. koliko telefonskih priključkov imajo posamezna mesta, računano na slo prebivalcev, gotovo osupnemo, da stoji na pr. Berlin na 21. mestu za Jlelsingforsom in Honolulu.
Elehtromagnetični valovi in rastline
Francosflti akademiji znanosti je bilo predloženo delo N. Marinefkoja o opazovanjih na rastlinah, ki so bile izpostavljene visokofrekvenčnim eleklro-magnetičnim nihanjem. Rezultati opazovanj so zelo zanimivi.
Ko se vzpenjajo rastlin -ki soki po hapilaniih ceveh, elektrizirnjo steblo. Med dvema točkama stebla (*• pojavi električna napetost. Ta pojav se da. kakor več drugih v fizikalnem svetu, obrniti. Ako uriti s i km« o n* dve metli stebla električno napetost.
Na petem kongresu delegatov Delavskih zbornic je bila med drugim sprejeta tudi resolucija, ki zahteva takojšnje uveljavljenje zavarovanja za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. To zavarovanje je že itak urejeno z zakonom o zavarovancu delavcev i« leta 1922. se pa do danes še ni začelo izvajati, kljub temu, d-a je bil kot najkasnejši rok izvajanja določen 1. julij 1925. Pod pritiskom gospodarskih krogov pa je finančni zakon ta rok podaljšal za nedoločen čas, tako da še danes onemogli in stari delavci, ki niso po kakem drugem zakonu zavarovani (rudarji, železničarji), niso preskrbljeni.
Resolucijo delegatov Delavskih zbornic moramo vsekakor pozdraviti in mislimo, da ne bo odveč, če si zavarovanje onemoglih in starih delavcev tudi nekoliko — vsaj v glavnih potezah — ogledamo.
Predvsem moramo ugotoviti, da se delavec od tega zaslužka, ki ga danes prejema, komaj preživlja in seveda ni govora o tem, da bi si mogel še kaj prištediti za stara leta. Delavec je v takih slučajih navezan na pomoč s strani občine, dobrodelnih ljudi in zavodov. Naše ubožno skrbstvo, ki ga izvajajo občine, pa je nesistematično in skoraj brez finančnih sredstev. Pa tudi sramotno je in človeka nevredno.
Po vojni so vse države hitele s socialno-poili-tično zakonodajo in se trudile, da obstoječe vrele zavarovanja izpopolnijo z zavarovanjem za slučaj brezposelnosti, onemoglosti, starosti, smrti itd. Skoraj vse politične stranke so v svojih programih postavljale na prvo mesto zahtevo po zavarovanju delavstva. Tudi v naši državi je socialna zakonodaja dokaj hitro napredovala; že leta 1922 sta bila sprejeta v parlamentu dva najvažnejša zakona in sicer zakon o zaščiti delavcev in zakon o zavarovanju delavcev, ki je, kakor smo že omenili, uredil tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti in smrti.
Namen starostnega in onemoglostnega ter posmrtnega zavarovanja je po besedilu ta, »da omogoča delavcem, če obnemorejo ali se postarajo, vzdrževanje z dajanjem trajnih rent (invalidskih in starostnih rent) in da. če uimrjejo, podpira zavarovančevo družino z dajanjem rent za otroke (otroške rente) in najnujnejše pomoči vdovi in sorodnikom (posmrtna renta)«. Ločimo torej: invalidske, starostne, otroške in posmrtne rente. Osnovni predpogoj za pridobitev pravic do rent in podpor je plačilo prani j in izpolnitev roka čakanja. Pri teh panogah zavarovanja je torej uveljavljeno načelo:
ž**
brez plačila premij ni zavarovanja, dočim na pr. pri bolniškem ali nezgodnem zavarovanju plačilo prispevka za članske pravice in za postanek zavarovalnega razmerja ni bistvene važnosti: tudi: ako premije niso plačane, oboleli član dobi zakonite dajatve. Drugi važni predpogoj je tako zvana čakalna doba, to je, član mora bili gotovo po zakonu predpisano dobo zavarovan in plačati prispevke, da dobi pravico do podpor, ako b: onemogel ali umrl. Pred potekom tega roka članu ne nastane nobena pravica, dasi je na pr. prispevke plačeval. Čakalna doba je zato zelo važna, kajti ni vseeno, ali je ta doba krajša ali daljša. Delavstvo se bori za lo, da je ta doba primerno kratka. Naš zakon predpisuje za invalidno zavarovanje 200 prispevnih tednov (štiri leta), za starostno pa 500 tednov (deset let), za podpore v »lučaju smrti 100 tednov (dve leti). Čakalna doba je potrebna predvsem v svrho preprečitve simulacij in zlorab.	•
Skirostno rento priznava naš zakon z doseženim 70. letom starosti. Ta starostna doba je previsoka, ker je malo delavcev, ki bi to starost dosegli, zato moramo zahtevati, da se ta doba zniža na 60 let; kajti tudi delavec naj v miru in brez skrbi uživa jesen svojega življenja.
V slučaju smrti so določene sledeče podpore:
1.	pogrebnina v višini 30 kratnega zneska zavarovane mezde ali 30% pokojnine, ako je umrl rentaik;
2.	otroške rente za zakonske in nezakonske otroke do 16. lela starosti v višini četrtine zavarovančeve pokojnine, to je približno 100 Din mesečno;
8. vdovska renta v znesku četrtine moževe rente, toda le za dobo treh let.
Ta omejitev gotovo ni pravična in socialna, ker mora vdova tudi po tretjem letu od moževe smrti še naprej živeti. Zato je ta omejitev v večini zakonov odpadla in vdova uživa pokojnino, dokler je potiebn*.
To so torej glavna določila zakona o zavarovanju delavcev. Dajatve so dokaj skromne, vendar bi bilo delavstvo zadovoljno, če bi se »m' to dajalo, da bi ne bilo treba v onemoglosti m starosti beračiti. Smo skoraj edina država, ki je brez zavarovanja starih in onemoglih delavcev In vendar spada k osnovnim kulturnim pravicam to, da zahtevam od družbe, ki sem ji vse svoje življenje posvečal svoje duševne in telesno sile, da me v onemoglosti in starosti podpira.
Neprijatelji delavskega zadružništva
Pred nami je prva številka »Vestnika«, glasila Prvega delavskega konzummega društva v Ljubljani. Načelstvo mu je napisalo tehten uvod. Misli v i tem uvodu so take, da je prav, da se z njimi spozna vse delovne ljudstvo.
V uvodu se naglaša, da se je moralo konzumno zadružništvo že od nekdaj boriti z mnogoterimi tež-: kočami in neprilikami. Na eni strani ga je posebno i v sedanji dobi oviralo pomanjkanje kapitala, premajhna zavednost članov in neredko tudi pomanjkanje strokovnega trgovskega znanja. Na drugi strani pa so se borili zoper konzumno zadružništvo tudi trgovci, češ, da imajo konzumi nekaj predpravic, ki večajo njihovo konkurenčno moč. V boju zoper konzumno zadružništvo pa se tem zunanjim neprijate-Ijem pridružujejo od časa do časa še drugi njegovi notranji neprijatelji. To so ljudje, ld v težkih trenutkih, ko se kouzuimna organizacija šele ustvarja in polagoma utrjuje, mirno stoje ob strani, ali pa celo ovirajo delo za stvaren napredek zadruge, .šele tedaj, ko vidijo, da se je zadruga brez njihovega sodelovanja in brez njihove pomoči utrdila ter se postavila na lastne noge, se prično naenkrat zanimati zanjo.
Z wemii temi neprilikami in neprijatelji kon-i z umnega zadružništva se ima boriti tudi Prvo delavsko konzumno zadružništvo. Toda iz računskih zaključkov in kronike, ki jih prinaša prva številka »Vestnikac, je razvidno, da se zadružno načelstvo in nadzorstvo in vse zavedno članstvo uspešno bori zoper vse svoje neprijateijo in smo prepričani, da bo naše konzmimoio zadružništvo še rastlo in na.pre-dovafo. Seveda je pa prav velik napredek pričakovati le tedaj, ako bo zadruga tudi notranje enotna in trdna in alko se bodo njeni člani čutili ozko priklenjene nanjo. Enotno in trdno delavsko zadružništvo in niMiifnn crndytvo v berbi za delavske pravico. v Imrbi z-opor vse sovražnike delavstva in > borbi za obnovo socialnega reda po evangelijskih načelih.
ČSoveh m Ma^o
Sramotno in nečloveško jo, če kdo ljudi zlorablja kot blago, za dobiček, ter jih uc ceni višje, j kakor toliko, kolikor premorejo s .svojimi mišicami in močmi. Tako je zaklical papež Leon XIII. v svoji okrožnici o delavskem vprašanju.
Ena izmed največjih krivic modernega kapitalizma je, da ne dobi delavec za svoje delo tega, kar je pravično, ampak da se plača ravna po načelu ponudbe iri povpraševanja. To načelo namreč velja pri blagu: Čim več je blaga na trgu in čim manj se ga kupuje, tem bolj pade cena temu blagu. To gre seveda le do gotove ineje. Pod ceno produkcijskih stroškov blago ne more pasti. Po tem načelu postopa kapitalist ne samo 7. blagom, ampak tuidd s človekom: čim več delavcev ima na raz[H>-lago. tem manj jih plačuje Razlika med človeKom in blagom je le ta, da pade na trgu cena blaga le do gotove ineje, pri človeku pa te meje sploh ni.
Da. še to moramo reči. da se godi boljše kot delavcu celo živini. Živini daje umni gospodar zdravo in zadostno hrano, da ostane popolnoma pri moči, daje ji zdrav, zračen hlev, snažno gorko steljo in pokliče takoj živinozdravnika, če zboli. Bridka resnica je, da jo delavec mnogokrat na slabšem kot delovna živina ali kakor suženj v prejšnji dobi. Njegovo stanovanje je večkrat slabše kakor hlev dobro oskrbovanega konja in plača za hrano in obleko niti toliko ne znaša, kolikor zahteva delovna živina od svojega kmetskega gospodarja, da mu dela.
In ali ni delavec neskončno več od blaga in živine? Ali ni tudi on bltie ustvarjeno po Rožji podobi, bitje z neumrjočo dušo, bitje, ki velja pred Bogom ravnotoliko kot vsi drugi ljudje? Gorje lielim. ki namenoma radi svojega dobička pozabljajo, da človek ni blago in da se mora plačati njegovo delo po nnčolu pravičnosti, ne pa po načelu iionudbe in povpraševanja.
Naročajte „Slovenca"l
MLADI SLOVENEC
M. K.:
Novo leto 1933
Ob tihi polnočni uri narahlo odprlo je duri, stopilo čez prag novo leto v skrivnostno temdn plašč odeto.
V rokah ima knjigo srebrno, a v njej je vse črno, vse črno ... Le tu pa tam rdeče Številke ko medle, slabotne svetilke. —
Kot zvezdice dobre in tihe sijale nam bodo v noči, kot drobci veselja nam bodo v verigi vseh žalostnih dni — — —
Usmili se bednih in bolnih, uteSi jok lačnih otrok! Vsaj njim črtaj dneve brezupne iz knjige življenja, o Bog!
Staro in novo leto
Zadnji dan starega leta se je približal.
Andrejček je ležal, kakor se spodobi za takele osemletne dečke, v postelji in pokojno spal. Rdeča lička so se mu v spanju sladko smehljala. Gotovo je sanjal o božičnih pravnikih in o vseh lepih darovih, ki mu jih je Je-zušček prinesel.
Pa se je zgodilo, da se je Andrejček prebudil, ko je imel najlepše sanje. Morda ga je zbudila stara stenska ura, ki je pravkar oznanila dvanajsto uro, morda ga je predramilo slovesno pritrkavanje zvonov, ki so se poslavljali od starega leta in pozdravljali novo leto — kraitkomalo: Andrejček je odprl oči. Začudeno se je ozrl okoli sebe in v prvem hipu niti vedel ni, zakaj je na cesti nastal takšen vrišč in trušč in zakaj je bila njegova sobica mahoma vsa preplavljena z rdečo in zeleno svetlobo. Ko pa je odnekod zaslišal glas: »Srečno novo leto!« je vedel: aha, veliki ljudje pozdravljajo prihod novega leta.
Ko je to dognal, je hotel pomirjen leči nazaj na posteljo in sanjati dalje. Tedaj pa je zaslišal poleg sebe droben, nežen glasek:
»Pozdravljen, Andrejček!«
Presenečen se je vzpel pokoncu in zagledal v siju plapolajočih lučk, ki so gorele pri jaselcah v kotu, belo oblečeno dete z veliko vrečo na rami.
Andrejček ni bil strahopeten dečko in tudi v strahove ni veroval, zato je korajžno viprašal:
»Kdo pa si ti? In odkod me poznaš?«
»Jaz sem novo leto!« je odgovorilo dete. »Poglej tole vrečo! V njej je 365 dni, v njej so vse vesele in žalostne ure, ki jih prinašam ljudem, v njej je vse polno sreče za nekatere in vse polno bridkosti za druge.«
»In zakaj prihajaš najprej k meni?« se je račudil Andrejček. Saj je bilo res čudno to: le kaj ima opraviti novo leto pri takemle majhnem dečku, ki bi stokrat raje spal, kakor se pogovarjal v tej pozni nočni uri.
»Zato, ker te imam rad,« je odgovorilo novo leto. »Poglej tam!« Odgrnilo je zaveso in pokazalo s prstom v zvezdnato nebo, po katerem je kakor na nevidnih perotih plavala stara, sključena postava z vrečo na hrbtu. Postajala je čedalje manjša in je slednjič povsem zatonila v daljavi. »Staro leto!« je pojasnilo novo leto. »Vrača se nazaj, da napravi z Bogom obračun. Tako bom tudi jaz čez 365 dni izginilo, da napravim prostor novemu letu — in se ne bom nikoli več vrnilo!«
Na te besede je novo leto položilo vrečo na tla in zamišljeno strmelo v smer, kjer je pravkar zatonila skrušena postava starega leta.
Andrejček hitro izrabil lepo priložnost: odprl je naskrivaj vrečo in hotel pokukati vanjo. Bil je strašno radoveden, kakšne dobre in slabe reči prinaša novo leto b seboj. — Tedaj pi je v vreči nekaj grozeče zaropotalo in mu skočilo v obraz, da je ves prestrašen planil nazaj in se skril pod posteljno odejo.
»Vidiš, tako je, če je človek preveč radoveden!« se je karajoče zasmejalo novo leto.
»Kaj pa je bilo to?« je zopet vprašal Andrejček.
>Tega ti pa ne smem povedati,« je skrivnostno dejalo novo leto. »Ampak zdaj moram iti. Ljudje čakajo name. Bodi priden in dober, Andrejček, da ti zadnji dan mojega življenja na bom moglo kaj očitati. Preden se čez 365 dni vrnem v večnost, odkoder sem prišlo, se oglasim še enkrat pri tebi.«
»Ah, ljubo novo leto,« je začel prositi Andrejček, »ali ne moreš vse slabe in hude reči pometati iz vreče? Saj je nekaterim ljudem že itak dovolj hudo na svetu. Ali ne moreš storiti tako, da bodo vsi našli delo in kruh? Veš, očka in mama mi tolikokrat pripovedujeta, koliko je zdaj siromakov. Ali jim nočeš pomagati?«
»To more samo ljtibi Bog, Andrejček. Jaz smem razdeliti samo to, kar imam v vreči, pa naj bo ljudem v radost ali v bridkost. Veruj mi, prav rado bi ji-m natrosilo samih dobrot v naročje, ko me pozdravljajo s takšnim upanjem: novo leto bo golovo boljše! Ampak njihove usode ne določujem jaz, določuje jo edi-nole nebeški Oče, ki dobro ve, kaj je človeštvu v srečo in blagoslov! Pozdravljen!«
Rekši si je novo leto spet oprtalo vrečo na rame in izginilo s poslednjim udarcem polnočne ure.
V tem hipu je tudi vrišč na cesti utihnil, ugasnile so vse luči in tudi zvonovi so onemeli. Postalo je spet vse tako slovesno tiho v sobi, da je Andrejček zaprl oči in se spet po-grezhil v globoko spanje.
Tako ga je nekoliko pozneje našla mama, ki je stopila k njegovi postelji. Pobožno ga je pok ri žal a na čelu in zh šepetala:
»Naj te varuje Bog v novem letu in ti da zdravja in veselja!«
Andrejček je pokojno spal dalje in se tiho, tiho smehljal v sanjah---
Ko je naslednje jutro Andrejček vstal in voščil staršem srečno in veselo novo leto, je zaupno povedal mami:
»Veš, ponoči je bilo pri meni novo leto! Danes je že en dan staro.« Mama se je nasmehnila: »Beži, beži, norček! Onka in jaz sva bila pri tebi v sobi, pa si ves čas trdno spal. Vse to se ti je samo sanjalo!«
Andrejček jo je svetlo pogledal. Potem pa se je zamislil, globoko zamislil. In je premišljeval dolgo, dolgo. Nazadnje je žalostno zmajal s kodrolaso glavo in polglasno vzdihnil: »Na, zdaj pa saim ne vem več, ali so bile sanje ali je bila resnica!«
Zimska
Striček Mraz in striček-Glad, gosta dva čemerna, ptičke obiskala sta. Žalost neiamerna ...
Kam bi z vso nesrečo, joj? Treba je postreči takšnim gostom. Toda s čim? Ni kam. ni kam seči...
Striček Mraz in striček Glad sta izbirčna v jedi: ptičkov drobne pesmiioe njiju so obedi.
Ptički so obupani; vse so že razdaii. Le vetrovi smrtni spev piska jo v piščali...
Konec božične zgodbice
Kljub vsem neprijetnostim in nezgodam je str k Matic uukupljeiie darove slednjič le srečno prine sel domov. Veselje ohdarnvanrev je bilo nepopisno To je bilo najlepše plačilo za radodarnega strička Ve« blažen si je dejal: »Srečen je človek, ki d r u g i m radost deli!«
Kdor je pričakoval drugačen, zanimivejši konec te zgodbe — bo razočaran. Ampak saj ni treba, da bi mo-al stric Matic zmerom imetu smolo... Pa še drugič kaj!
Nekaj dratffh rešitev:
Milena K r e n č n i k , učenka IV. razr. m. š. v Trbovljah:
Debeli striček Fridolin po trgu se sprehaja, kjer stara Meta branjevka vseh vrst blago prodaja.
Tam Hupi pitano si gos. konjička za otroke; ua hrbet si priveže go«. konjička vzame v roko.
Vesel, korajžen zdaj odtod >o mahne sam po cesti, ■ia gobico lepo pitano smel v praznikih bo jesti
Doma od groze ta strahu na tla bi kmalu padel: gos lepo pitano nekdo mu s hrbta je ukradel...
Erika Krenčnik. učenka I. razr. m. š. v Trbovljah:
1.	Na trg je primahal debel možiček, da bi »i kaj kupil za božične praznike.
2.	Pri braujevki je kupil lepo pitano goe in lesenega konjička za otroke.
3.	Da bi lažje nosil, ei je privezal gosko čez ramo, konjička pa je stisnil |>od pazduho ter jo mahnil k bližnjemu tramvaju.
4.	Toda o groza! — debeli možic je z naikuiplje-niovi rečmi obtičal med tesnimi vrati, da mi mogel ne naprej ne nazaj. Tako je tramvaj odpeljal samo njega, drugi potniki pa so morali z dolgimi nosovi ostati na cesti...
Boris in Marjan Bohinc, učenca V. in II. raar. na Rakeku:
Oče debeluhar je priracal na trg. kjer si je nakupil jabolk, orrniov, fig in na vrh še debelo raco za božične praznike.
Potem Jo je hotel mahniti v trafiko fio cigare. Ker pa i vso to ropotijo ni mogel skozi ozka vrata. je putfU odkupljene reči nunaj in sam stopil ▼
trafiko. Ko je prišel nazaj, je z grozo videl, da mu je medtem nekdo o-dnesel v .se: sadje, tolsto raco in ludi lesenega konjička. Žalosten in praznih rok je odšel domov .. .
Marija škofic, učenka (?) razr. v Zeleni jami pri Ljubljani:
Stric Matic je šel na trg. Pri neki braujevki si je kupit debelo gosko. Potem je šel še k drugi branjevki. da bi nakupil še nekaj drugih reči.
Tedaj se mu je približal pes, ki je zavohal gosje meso. Kar koj se je spravil lad njo in jo pohrustal. Ko je stric Malic nakupil vse potrebno, je v svoji kratkovidnosti namesto goske stisnil pod pazduho psa ta ga nesel dalje.
Ubogi pes je začel neusmiljeno lajati — ta šele tedaj je kratkovidni stric Matic zapazil svojo »moto. Vrgel je psa na tla in ga ves srdit hotel neusmiljeno pretepsti. V tem hipu pa je pridirjal lastnik, pisa ta se besno zakadil v strica Matica.
Tako je stric Matic namesto božičnih darov prinesel domov — prazen žep in debele buinke ...
Anica Kos, učenka II. razr. v Ljubljani:
Stric Matic je odšel v mesto, da nakuipi za božič raznih darov. Najprej si izbere pri neki prodajalki mastno gos. Priveže si jo čez ramo Ln krene dalje.
Pri neki prodajalki nakupi sladkarij in drugih stvari V zamišljenosti niti ne opazi, da se je neki pes obesil ua gos .
Potem gre dalje in kupi še lesenega konja. Da bi hitreje prišel domov. |>očaka tramvaj. Ko tramvaj pridrdra, hoče stric Matic hitro stopiti vanj, toda ker je precej širok in ima toliko nakupijenih reči s seboj, se mu raztrga zavitek in vsa jabolka se vsuje jo na tla ... Stric Matic pa še kar rine dalje. hi zgodi se mu nova nesreča: z lesenim konjem se zaleti ob vrata s takšno silo — da »e konjiček razleti v tisoč koscev ...
Ko slednjič le srečno pride v tramvaj, vidi, da tud i gosi nima več.. . Žalostmi so bili njegovi prazniki!
Nagrade
Milena Krenčnik dobi knjigo: »Bibi«, življenje deklice.
Erika Krenčnik: Mali lord.
Boris Bohinc: Martin Krpan.
Marija Škofic: Najdenček Jokec.
Anica Kos: Robinzon (slikanica).
ZAŽ/DAIVO VOLJO
Najlepše darilo
Učitel je izpraševal otroke, katero božično darilo jih je najbolj razveselilo.
»Mene harmonika!« vzklikne Tonček.
»Ali imaš tako rad glasbo?« ga vpraša učitelj.
»Seveda,« se odreže Tonček, »saj mi očka vsakokrat podari dinar, kadar preneham igrati!«
Kupčija
Francek je dobil za božič lepo trobento. Ves ljubi božji dan je trobenta! vanjo.
Sosed Martin, kateremu je Franokovo trobenta nje strašno presedalo, je nekega dne poklical k sebi Franckovega brata Janezka in mu dejal:
»Janezek, ali hočeš zaslužiti kovača?«
»Pa še kako rad!« se je razveselil Janezek.
»Na, taka j g« imaš. Nič drugega ti ni treba storiti za to, kakor da polomiš Franokovo trobento, da ne bo mogel več trobiti.«
Dva dni pozneje.
Sosed Martin spet sreča Janezka.
»Slišiš, Janezek,« ga nagovori, »ali si polomil Franokovo trobento?«
Seveda sem jo.« prikima Janezek.
»Zakaj pa potem še vedno slišim trobentanje?--se začudi Martin. »Mene že kar glava boli od tega.«
»Ja veste, to je pa tako: za podarjenega kovača sem si sam kupil eno,« se odreže Janezek.
STRICKOV KOTIČEK
KOTIČKOVEMU STRIČKU IN NJEGOVEMU KOŠU ZA NOVO LETO
Vse najboljše v novem letu. Ti želimo, ljubi striček, da ostal bi zdrav in zmerom zvrhan l>i imel mošnjiček!
Tebi pa, oj, koš požrešni, voščimo iz src veselih, da požirati ne mogel več bi naših pisemc belih!
Sonja V a n d o t, učenka V. razr. na Mladiki v Ljubljani.
436.
Preljubi, dragi striček!
Brž daj me v svoj kotiček,
drugače bova zaplesala,
da vsa se bo Ljubljana zamajala!
Te lepo pozdravlja in Ti želi vesele božične praznike in srečno novo leto — Dragica Grabne r, dijakinja II. razr. real. gimn. v Ljubljani.
Draga Dragica! — Pregrozno bi bilo, da bi zaradi najinega plesa nastal v Ljubljani potres — in to vprav zdaj v praznikih! Da odvrnem strašno nesrečo, se nemudoma pokorim Tvojemu povelju in Te vtaknem v količek. Ljubljančani se imajo torej samo meni zahvaliti, da ostanejo čez praznike živi in celi... V zlato spominsko knjigo naj si zabeležijo ta znameniti zgodovinski dogodek! Kakor v davnih starih časih hraber vitez krvoločnega zmaja — sem jaz, Kotičkov striček, ukrotil Tebe, mlado vrtoglavko ... Ne lastim se nobenih znslug, ampak topot pa res pošteno zaslužim, da se mi vesoljna Ljubljana prikloni do tal in mi gromovito zakliče iz dna hvaležnega srca: Živijo naš reSitelj — Količkov striček!
Tudi jaz Ti želim srečno novo leto in Te lepo pozdh».vljam! — Kotičkov striček.
437.	Dragi striček! — Srečen božič Ti želim! Pridi v praznikih k nam, da Ti napolnim žepe s kolinami. So tako dobre, da boljših še nisi jedel. Sam kralj Devete dežele bi si obliznil vseh deset prstov na roki, če bi vedel, kakšne so ...
Sprejmi lep pozdravček od I? o z i J a m u i k , ufenke III, rasr. na Barju
Draga Uuzi! - Za božjo voljo, kaj pa misliš? Jaj, Kotičkov striček, naj pridem v praznikih k vam, da uii žepe napolniš s kolinami? No, ta bi bila lepa! Sem si komaj kupil |>rekrasno novo obleko pa naj jo kar koj z mastnimi kolinami pomažem? Ne, pod takšnimi pogoji pa mene že ne Do blizu. Koliue ne spadajo v žepe, koline spadajo na krožnik. Mi je bridko žal zanje, ampak če sem že toliko hudega v življenju pretrpel, bom v junaškem samoziTtajevanju jirebolel tudi to...
Da. da, saj pravim - takole si se ponorčevala iz ubogega strička! Ampak to Ti povem, bridko se bom maščeval. In sicer kar koj. Poslušaj! — Po novem letu dobim z Gorenjskega velik lonec medu Pol lonca tega medu od srca rad odstopim Tebi. Ampak takšnega pol lonca, veš, ki n i m a d n a .
Pa se dobro imej v praznikih in še kaj ue oglasi I Kotičkov striček.
438. Drugi Kotičkov striček! — Ne zameri mi. da Ti |wšiljqam tiajiskrenejše pozxirave in Ti voščim srečno in veselo novo leto. Pišem Ti (lanes prvič in tudi zadnjič v letu 11)32, in Te lepo prosim. da me sprejmeš med svoje kotičkarje.
Se Ti priporočil Bogomir Skerget, učenec II. razr. v Kranju.
Dragi Bogomir! — Veš, fantič moj, ponižnost je lepa čednost, aimpak če je človek le preveč ponižen — je to že kar nekam smešno ta nič prida nima tak človek pričakovati od življenja. Iakoriščan bo vse žive dni, kakor metila s smetjo bodo ravnali z njim — glavo pokoncu. možato povej, kar Ti na srcu leži! »Ne zameri mi, da Ti pošiljam najiiskrenejše pozdrave« itd., pišeš. Vidiš, to je ona pretirana ponižnost! Pa naj bo človek še tako reven ta neznaten, glave ne sme sklanjati pred vsako figo. Saj nisi bral ongavega Štefuca, ki je z dežele v Ljubljano prišel in se vsakemu š/kricu, ki ga je na ulioi srečal, spoštljivo odkril do tal... Ce komu prijazno ta iz čistega srca voščiš novo leto, mu more biti to srnino v veselje in v čast. ne pa ▼ zamero. Tako tudi meni. I,epo pozdravljen! — Kotičkov striček.
239. Dragi Kotičkov striček! — Iz Škocjana pri Turjaku nisi dobil še nobenega pisma. Prestavili so naši gdčni učiteljici v Štrekljevec pri Semiču. Sred>i tega meseca smo jima napravili poslovilni večer. Pred hišo je bil« bakljada z balončki, ki smo jih nosili nni otroci. Igrala je domača godba ta moški zbor je zapel nekaj lepih poslovilnih pesmi. Ko sta se gospodični prišli zahvalit, smo jima izročil darove; gdč. Sirmikovi smo dali lep kip Srca Jezusovega, gdč. Jarčevi pa črnilnik. Tudi jaz som se v imenu šolskih otrok poslovila od njiju. Gotovo Te bo zanimalo, kakšen je bil moj poslovil™ govor, ki je bil sestavljen nalašč za ta večer. Poslušaj!
Ljubi naši gospodični!
Ko se je v Škocjamu ogrnilo v belo
nas je otroke bridko zadelo,
kot bi črne mreže razpela
preko vseli naših dni.
V srcu nas čudmo boli,
kot bi nam mamico vzelli,
ko nas zapuščate vii.
Otroci pač vemo,
da vse sta nam dali kot mati,
da sta nas iskreno ljubili,
dsi svoje src- sta v naše preliii
in da smo 7/daj bogati.
0, ko bi pač m-ogli in znali in smeli,
z vsemi rokami bi vajii objeli,
v trden obroč bi vaju strnili
in niko'i odtod vaju ne pustili.
A to nam sedaj ni mogoče;
le usta nam kličejo: »Zbogom!« —
srce pa nam joče ...
Nato sm. imeli poslovilni večer. Gospodičn-I učiteljici =ta nas obdarili s sladkorčki.
Srečno novo leto Ti vošči ta Te pozdravlja Slava M a r o 11, učenka II. razr. v Skocjanu.
Draga Slava! — Tvoj poslovilni .govor« je tako pretresljivo lep in ginljiv. da so še meni stopile solze v oči. Sem namreč najiprej prečita! ta is-govor«, potem šele Tvoje pismo. Prepričan sem bil zato, da si imela ta »govor« nekje na pakopa-lišču in da je najmanj pol ducata Tvojih dragih zdrknilo v hladen grob... Ko sem potem prečita! tudi Tvoje pismo, sem šele videl, za kaj prav za prav gre. Hitro sem si obrisal solze z lic in se nasmejal iz dna srca. Saj ni nihče uimrl, saj se mi nihče za zmerom poslovil od vas! Žalost/no je res tudi slovo od živih, posebno če odhajajo kam daleč v svet, ampak tako žalostno pa spet ni, da bi »e morali kar z nagrabilicanii in s Črnim obupom v duši poslavljat« od njih. Saj ni izključeno, da se go-sjKidični nekoč spel vrneta med vas in se z novo ljubeznijo posvetita vaši vzgoji — samo človek, ki ga hladna gomila zakrije, se nikoli ne vrne!
Torej kar potolažite se in privoščite ludi dečkom in deklicam v Štrekljevcu. kamor sta gospodični učiteljici prestavljeni, košček ljubezni, s k» tero sta doslej osrečevali samo vas.
Prisrčne pozdrave vsem, največ pa Tebi! — Kotičkov striček.
ZA BISTRE GLAVE
Novoletna
Tinka, lonka ... Staro leto se od nas je poslovilo, mnogo lepih sanj in upov v hjUlden grob nam---—
Tinka, tanka ... Novo leto naj bo plodno kakor njiva; sanje, nade pokopane naj semena bodo — —s
naj vzkalijo, naj rodijo kakor klasje zim« zlata, da ob letu — fcinka, tomka — vaša žetev bo — — —I
Na mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavit* »raven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena od pravilnih rešitev bo nagni jena.
Rešitve |>o»lijite najkasneje do četrtka, 4. ju nuarja 1933 na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
I
Pohvala
Mihec pride z žareč im obrazom iz šole doino in že pri vratih zavpije:
»Očka, pomisli, danes som bil pohvaljen v šotil<
»Pa menda vendar ne?« »e začudi očka. »Mogoče se je |>a učitelj zmotil?«
»Nič se ni »motil, saj je na ves glas dejal: Vsi •k«paj ate osli, a Mihec, ti si največji i<
Najlepša mladinska lista sta »Vrtec" in „Angelček" l
Raska Kalifornija
Kruh u. ailvcelror«
Russian Hill, »Ruski grič«, najstarejša četrt v S. Frančišku in nekdanje upravno središče ruskih kolonij v Ameriki, preden so bile prodane 1. 1858 Združenim državam, se je zelo razrasla. Novi begunci prihajajo z Daljnega vzhoda in kljub vsem oviram tudi iz Sibirije. Zdaj so sklenili postaviti v neposredni bližini Š. Frančiška posebno rusko naselbino in sicer na griču, kakor stoji Moskva. Arhitekt riše zdaj načrte za Kremelj in mestno ozidje. Cesta v mesto bo vodila po stari navadi sko.zi stražni stolp. Vsa javna poslopja in cerkve bodo zgrajene v starem ruskem slogu z zlatimi kupolami in poslikanim lesenim stebrovjem. Seveda bodo opremljene ruske kmečke »izbe« z razkošnim ameriškim pohištvom. Američani si mnogo obetajo s tem »Ruskim gričenu, zakaj vedo, da bo ta svojstvena domovinska ljubezen privabljala mnogotere izletnike v Kalifornijo,
Nizozemci proli bogohletstvu
Ilolandski parlament je sprejel zakon, ki kaznuje bogokletstvo s težkimi kaznimi Ta zakon je stopil te dni v veljavo. Zanimivo je, da presega strogost vseh podobnih zakonov: najmanjša kazen je namreč eno leto ječe ali 100 goldinarjev... Tako kazen prejme sleherni državljan, ki žali versko čuvstvo z besedo ali sliko ali peresom I Ta zakon je prav za prav izzval protiversH list nizozemskih komunistov »Tribuna«, ki je preteklo leto prinašal cele serije grdih žalitev proti Bogu, veri in cerkvi. Proti temu so nastopili skupno katoličani in protestanti; posebno pa so v vseh časopisih zahtevali katoličani, da mora vlada zavzeti izve-sten odnos proti takim žalitvam.
Prvi uspeh tega pisanja je bila ukjfiitev imenovanega komunističnega glasila (saj so bojkotirale proti temu listu vse nizozemske knjižnice, čitalnice itd.). Po vsem tem pa so prinesli katoliška parlamentarci še besedilo za zakon, ki bi odstranil ta bogokletja, katerega pa so sprejeli vsi poslanci (razen seveda komunistov in socialistov).
Paprika
Adalbert Szentgy8rgyi, univerzitetni profesor za kemijo v Budimpešti, je odkril, da ima paprika med vsemi rastlinami in sadeži največ C-vitami-nov. Dozdaj so veljale oranže in citrone za sadeže, ki so najbogatejši na C-vitaminih, zatorej so jih jemali vsi potniki s seboj, posebno pa morski potniki, ki se tako boje skorbuta! Po končanih eksperimentih je zdaj dognal imenovani profesor, da vsebujejo takozvane paradižnikove paprike, ki uspevajo v okolici Szegeda, štirikrat toliko C-vita-minov kakor oranže in citrone. To je z medicinskega stališča važno dognanje, zakaj C-vitamini se bodo mnogo lažje pridobivali iz paprike kot iz oranže, pa tudi v čistejši obliki I Na drugi strani pa bo to dejstvo še bolj dvignilo gojenje paprike v okolici mesta Szegeda. Že zdaj se bavi tu nad 20.000 ljudi z nasadi paprike! Poslej bodo izvažali Madžari svojo sladko papriko v velikih množinah v različne kemične tvornice, posebno v Ameriko, kjer bodo pridobivali iz nje C-vitamine. Profesor Szentgyorgyi izjavlja, da je szegedska paprika tako sočna, da je že pri prvih poskusih izcedil iz 100 kg parike 100 litrov prijetno sladkega soka. Ta sok se da v obliki sirupa razpošiljati v najrazličnejše kraje sveta. Prav zdaj ee vrše pogajanja z angleškimi, švicarskimi in ameriškimi kemičnim tovarnami. — profesor Szentgyorgyi je pač mnogo storil za narodno gospodarstvo svoje države, saj obeta ta nova trgovina več milijonov letnega dohodka.
Kaprol spi na postelji, a zraven stoli rekmt na straži. Sredi noči se pojavi dežurni oficir, sablja mu jezovito udarja po tleh. Rcknit stopi vc-a plah k njemu: »Tiho, major, čo se zbudi kaprol, bo nama obema jojl«
Vesel pogreb
S čikaške svetovno razstave: Ta stolpa bosla med drugim simbolizirala moč, ki jo nudi elektrika svetovnemu industrijskemu obratu.
Belt oče Peter Schumacher je pred kratkim | dovršil veliko misijo, ki mu jo je naložil sveti oče, namreč da je proučil centralnoafriške Piginejce, ki žive okrog jezera Kivu. Za to nalogo se je pripravil misijonar Schumacher z obširno znanostjo občo etnologije, lokalnih jezikov ter običajev srednjeafriških pritlikavcev, kar si je ta mož pridobil pri svojem 25-letnem delovanju med rodovi v sosedni Ruandi. Peter Schumacher je postal najzaupljivejši mož pragozdnih pritlikovcev. *
Pragozdne pokrajine, kjer bivajo ti Pigmejci, leže okrog bogatega jezera Kivu. Pater je potoval po prostranih velikanskih poljih, pa se vzpel do 3000 m višine, koder štrlijo prelomi in strmi prevesi. Ko je dospel tja, je odpustil svoje nosilce, pa ostal sam sredi gozdne samote, sredi gozdnih velikanov in pritlikavcev.
Vsepovsod je stikal pater Schumacher za skrivnostnimi izvori, ki bi razjasnili zgodovino dežele. Bila so tu imena vseh mogočih rodov z njihovimi totemi in pradedi, kateri pač niso mogli pokazati sledov, odkod so ti in ti rodovi privreli. Kateri so bili prvi gospodarji teh zemelj itd. Redki običaji in navade so bile delni ključ-za raz-vozljanje in tako jo misijonar Schumacher sledeče ugotovil:
Materijalna kultura srednjeafriških Pigmejcev datira iz kamene dobe. Kraj, kjer žive, pokriva starejše vulkanično kamenje, ki je povsem podobno (po zunajosti celotne pokrajine) francoskemu Auvergnu. Povsod so namreč sledovi lave in bomb.
Pigmejci žive v gozdovih in sicer v velikih družinskih skupinah. Njihovo skupno število znaša le nekaj lisočev. Dasiravno pa se trdovratno ogibljejo sesednih plemen Bantu, je vendar tu pa tam k;tk mešan zakon.
Pritlikavci žive izključno od radodarnosti gozda, od lova, od rezljanja in pletenja. S temi predmeti se vzdržuje zamenjalna trgovina z Bantu rodovi, ki vračajo agrarne produkte... Lov na slone in bivole prakticirajo največ z lokom in puščico. Ce pa gredo nad opice, uporabljajo kolce. Za lov se pridno poslužujejo tudi mrež-lovk, ki so do 10 m dolge in 2 m visoke.
Stanovanje je prirejeno za večno 9©litev. Obrambna stena pred vetrom, ki je iz drevesnega lubja, ali pa posnetek čebelne košare. To je domovanje afriškega malčka, ki pa je čez dan zvečine prazno, saj odidejo možje že zarana zjutraj na lov, žene pa na zamenjalni semenj.
Z malimi izjemami je pigmejska družina mo-cogamskn — z močnimi zakonskimi pogodbami, če pa se sporadično zgodi, da poznamo kak zakon v poligamiji, bivajo vse žene z možem pod eno
Angleško banka je te <1 h i prvič v svoji dolgi zgodovini priredila brezplačno pojedino za vse nastavijence. Proslavila je na ta način izknjižbo 5 odstotnega vojnega posojila, ker je izplačala njegove zadnje obveznice. Vsi uradniki, ki so imeli opravke s posojilom, so prišli k svečanosti v narobe oblečenih srajcah z venci iz zapadlih raztrganih obveznic- Ravnatelj oddelka za vojno posojilo je nastopil v visokem cilindru z vihrajočini žalnim trakom in imel čuvstven govor. Rekel je, da ga nepopisno veseli nadebudna smrt »nerodnega otroka«, ki je povzročil dosti skrbi od svojega rojstva 1917 pa do zadnje ure. Nato so prijeli uradniki drug drugega pod pazduho in s petjem himne »Naprej. o, pobožni vojščakil« odkorakali v jedilnico, kjer je bil prirejen obed.
Krivičen odtok
Guverner mehikanske države Durango je izdal odlok, po katerem ne sme biti v pokrajini (kjer živi £00.000 prebivalcev) več kot 25 duhovnikov.
Konvertiti
V Berlinu je prestopilo leta 1931 (36.635 protestantov iz svoje vere v katoliško, leta 1932 pa že nad 90.000...
Na poti v P cveto deželo...
gem bivanju med njimi moram reči, da so to ljudje istega duševnega ustroja kakor sleherno človeško bitje. Njihovo 6plošno vedenje pa si moremo tolmačiti z njihovo lovsko naravo. Saj živi med njimi pregovor: Varuj se živali in človeka in dolgo boš živel... Do tujca je Pigmejec nezaupljiv. Ko pa se enkrat privadi, nastopa svobodno in odkrito. Med črnci se čutijo srednjeafriški pritlikavci vzvišene. Ta domišljavost pa se jim mora nekoliko opravičiti; zakaj vemo, da so zelo spretni po duhu in telesu. Knjigo, ki so jo ta plemena o živalstvu napisala, je prevedena skoro v vse svetovne jezike. Evropski lovec, ki bi hotel biti tem pritlikavcem podoben v poznavanju gozda in njegovega življenja, v neustrašenosti in umetnosti, se bo moral šele roditi. Lovaželjni Evropci so me prečestokrat prosili, naj jim dam človeka iz lega plemena za spremljevalca na lovu; po lovu pa so mi s posmehom pripovedovali moji ljudje: Tvoji evropski lovci so zajci. Zatorej si nismo upali spustiti nanje bivole, zakaj zgodila bi se nesreča ..
V knjigah čitamo, da so Tigmejci ljudožrei. V resnici so to. Njihovi najvidnejši lastnosti pa sta neustrašenost in hladnokrvnost. Saj se prečesto-krat postavijo v bran besnečemu bivolu ali slonu le s kopjem. Tudi jim očitajo ropanje. Z istim
pravom smemo imenovati tudi naše carinike__
roparje. Gozd je vendar njihova Lastnina, zatorej zahtevajo vse, kar si hoče kdo v njihovem gozdu prisvojiti, »v imenu postave« nazaj. To pravico je dni tem Batwa plemenom sam sudanski sultan ...
P. Schumacher je bil silno priljubljen med Pigmejci. Imenovali so ga »očeta rodu Batvva«. Zadnja leta svojega bivanja med temi najnižjimi primitivci je sestavil primerjajočo slovnico med Kivu- in Bantu-jeziki. Hkrati pa je polovil melodije njihovih pesmi. Brez ozira na levo ali desno, moramo priznati, da so nam ravno misijonarji dali najtočnejše etnografske podatke vseh primitivnih narodov, tako da smo jih mogli opredeliti v posamezno kulturne kroge in najti po njih stopinjah sled do nekdanje naše kulturne stopnjo...
Smešmce
Šotor: »Dajte mi dvoje rokavic!«
Trgovec: »Katero številko imate?«
Šofer: Petsto iri in sedemdeset...« *
Profesor vpraša kandidata medicine: Kaj bi storili s človekom, ki bi padel z zvonika ljubljanske stolnice na ploščnik.«
»Vzel bi metlo in pomel njegove telesne ostanke...«
Veliko vpraiajijo pni vlivanju svinca: Kakžon bo ženin?
streho (dočim imajo žene Bantu-črncev vsaka svojo kolibo).
Povsod vlada pa vera v enega boga. Junake in duhove umrlih prednikov nikjer ne časte. Samo na zapadni obali Kivu jezera je enoboštvo nekoliko zasenčeno s kultom junakov. Vendar nimajo vedežev, marveč se obračajo v takih zadevah na čarovnike plemena Bantu.
Kako se more torej človek približati tem gozdnim možičkom? P. Schumacher piše: Po dol-
CUATELJEM ZA NEDELJO
Aleksander Jakovi jev:
UMETNIK
I.
'Zahar se je zfleknil v stolu m se zarezal:
»No, prijateljček! Mene že ne boš ujel, na-a!«
Pomembno je pomežiknil z levim očesom in naredil jako prebrisan obraz. Vse skupaj: obraz, drža in smeli, je kazalo, da se ga je Zahar že zadosti naleze!. Zdaj so mu morale privreti iz globine srca vse najbolj tajne misli. Zahar je bil potreben iskrenega, glasnega po-menka.
>Ne boš me ujel, tisto pa že ne,< je prepričevalno ponovil. »Naj le pridejo zdaj noter vs' miličnika ali magari sam višji davkar. Naj me vprašujejo potem: ,Kako je to, Zahar Te-rentjevič, da sedite v obednici, v delavskem domu, in sicer ix>polnoma natreskani? Ali vam niso tu postregli z žganjem? Mar ne veste, da so prepovedane alkoholne pijače v teh prostorih?' — ,Nikakor ne, tovariši,' jim bom rekel, ,narobe razumete vso stvar. Kajti stvar je ta, da sem se ga nalezel kar doma in le za kratek čas prišel potem v delavsko kuhinjo.' Tako jim bom rekel in amen. Natakar, prijatelj, mar ni prav tako? Nikar se ne boj, da te bom izdal! Nikoli v življenju, dragi moj. Vse, kar je prav, a nikoli nisem bil ovaduh!«
Zahar se je ozrl po bližnjih mizicah, a ljudje, ki so sedeli taim, so bili zatopljeni v lastne pomenke. Nihče se ni menil za njegovo modrovanje. Zahar je postal užaljen, se namrdnil in obmolknil.
»No, lepo tovarišijo imam,« .je rekel očitajoče, zaprl oči in na vso moč pričel peti: ,Po planincah solnce sije, v moj varžet toča bije...' Slutil je vnaprej, da bo takoj pohitel k njemu natakar, mu pričel prigovarjati, ga svariti in mu groziti. Kmalu se bo razvnel spor in splošen vik. Prav je, to je življenje!
V resnici, preden je odpel Zahar prvo kitico, se mu je že spustila na pleča neka roka. Zahar se je pripravil na boj. Ni se obrnil, ni odprl oči in glasno je zavijal naprej. A nekdo se je zasmejal in vzradoščen glas mu je zaklical naravnost v ulio: >0, glej ga no! Glej, kdo tu razgraja! Najbrž si slutil, da te potrebujem, ker si se sam oglasil?«
Pevec je odprl oči. Zagledal je živahnega moža v meščanski noši, s pristriženo klinasto črno bradico. Črna bistra očesca so se smejala.
Zahar je planil na noge, široko odprl usta in dvignil desnico, kot da bi se hotel ubraniti privida.
»No, kaj zijaš tako začudeno?« se je namrdnil urni mož, »ali me še nisi spoznal?«
»Jaz... da vas ne bi spoznal, vas, Jakov Matvejič, gospod. Muriljov ...« je »atmrotiral Zahar s pretrgano razburjenim glasom.
Mož mu je živahno prikimal:
»No, sicer nimamo nobenih gospodov več, a drugače imaš prav. Jaz sem res državljan Muriljov in Jakov Matvejič. Torej me še poznaš?«
Muriljov je porinil k mizi prazen stol, se urno vsedel in prebrisano pomežiknil pevcu. A Zahar ga je slejkoprej molče gledal z izbuljenimi očmi, kot da bi .se bil na mah streznil.
»Torej ste vendar živi? A, Jakov Matve-jiiČ? Kako pa to? Vsi so pravili: ni več Muriljova, vojna ga je vzela. In glej ga: tu je Muriljov v lasrtni osebi...«
»Res, res, to sem jaz osebno. In veš kaj, Zahar Terentjevič, pote sem prišel, samo pote.«
Trenutek sta molče gledala drug drugega.
»Pome?« je pjplglasno in nejeverno vpra-Sal Zahar.
»Da, da, saimo pote.«
»Pome da ste prišli? Vi, Muriljov, Jakov Matvejič ?<
»No, da, saj ti pravim. Potrebujem dobre mojstre, a kje naj jih zdaj vzamem? Skoraj vsi so v teh letih umrli.«
»Nak, pome da ste prišli?« je divje, na ves' glas zaklical Zahar. »Vi, Jakov Matvejič? Mojstre potrebujete, pravite? Prave, dobre mojstre?«
Zahar se je vzravnal počasi in težko, kakor vzhajajoče testo. Obraz mu je zažarel. Glas je postajal vedno močnejši. S široko odprtimi, neumnimi očmi je divje gledal Muriljova in nenadno iztegnil levico predse.
»De-vet! Devet let! Prijatelj, dragec. pomisli: devet let ni nihče vprašal po dobrem mojstru! Devel let nisem niti povohal pravega dela!«
Z obema rokama se je prijel za glavo, se na mah spustil v stol in zarjovel na vso gostilno:
»De-vet 1-let!«
Muriljov se je smejal:
»No, le pomiri se, Zahar Terentjič. Zdaj boš pa res dobil pravo, dobro delo. Saj me vendar poznaš. Sam veš, da te ne bi klical na slabo, manjvredno delo.«
»Prijatelj, jaz da ne bi vedel? Prijateljček, saj vem!«
»No, pa dobro, vse je v redu — pomeniva se o poslu. Pss, tovariš natakar! Prinesite nama piva, no, recimo šest steklenic, in tudi prigrizka — imate morda klobaso s kislim zeljem? Ze prav, prinesite pač, kar imate...«
A Zahar ga je gledal ves srečen in se naravnost bal, da samo sanja.
»Jakob Matvejič, prijatelj, ali veš? Tako daleč sem že prišel, da sem si že ječo ogledal od znotraj.«
Muriljov se je plašno ozrl, kot da bi ga kdo z gorjačo treščil po tilniku, postal je resen in prav tiho je vprašal:
»Kaj, zaprt da si bil?«
»Kaj pa,« je glasno nadaljeval Zahar. »samo zaradi oje obrti sem prišel v ječo.«
»Kako pa to?«
»Tako... Nalezel sem se nekoč žganja in na glas zaklical sredi ulice: ,Dol s sovjeti!' Seveda so me takoj zašili. ,Zakaj ne maraš sovjetov?' so me vprašali. ,Zato ne, ker ni pod sovjeti nobenega posla za pleskarje. Jaz sem od mladih nog poklicni pleskar, a odkar imamo sovjete, ni nikjer nobenega dela za pleskarje.' Zato sem jim naravnost povedal: ,Če ni pod sovjeti nobenega zaslužka za pleskarje, dol s sovjeti!'«
»Jej, jej! Kako moreš še zmerom po starem razgrajati? Časi so se spremenili. Mar ne veš, da bi te lahko ta neumnost stala življenje?«
»No, pa kaj za to? Jakov Matveinč! Povejte mi: čemu bi še živel? Kaj imam od življenja, če ni nikjer nobenega posla za pleskarje?«
»To je bilo samo po vojni. Zdaj smo že pričakali druge čase. Saj vidiš, da sem pote prišel. Imaim zale pravo delo. Le povej mi naravnost: ali boš šel z menoj na vlak ali ne?«
»Jaz? Jakov Matvejič! Kaj praviš? Veš kaj? Če mi boš ti zdaj rekel: Zahar, pojdi pes v Saratov, tam imam zate dobro delo, takoj bom šel. Še sezul se bom, pa bos gazil po snegu!«
»No, zakaj bi šel bos? Še škornje ti bom kupil, če jih nimaš. A povej naravnost, ali se hočeš vpisati v našo pleskarsko zadrugo? Veš, zdaj je vse drugače, zdaj ni več polirja in delavca. Zdaj smo vsi enaki pred postavo. Nove zakone so spisali...«
»Kaj mi mar! Le uredi vse, Jakov Matvejič, kakor ti bo prav. Jaz bom z vsem zadovoljen. A povej mi rajši, ali se še spomniš na Lihaoova?«
»Bodi no tiho! Lihaoova ni več. Naj m« sije večna luč, a ni treba, da bi se ga spominjala.«
»Ne, počakaj... Milijonar je bil, bogataš, saj veš... Dolgo me je gledal, kako sem delal, vzel potem iz žepa cekin, desetrubeljski zlatnik, in mi ga poklonil: ,Vzemi, prijatelj,' je rekel, ,da ti bo za pijačo. Ti si res pravi umetnik v svoji stroki!' Kaj, ali ne velja nekaj tako priznanje?«
»Nič se ne boj, Zahar. Tudi zdaj se bodo našli ljudje, ki te bodo znali ceniti.«
»Ceniti? Nikar ne misli, da mi je toliko za deset rubljev! No, jaz hočem delati za pametne ljudi, ki me bodo razumeli. Naj vedo, koliko je vredno moje delo. Samo to hočem, ti pravim, nič več!«
»Že prav, nikar tako ne vpij! Tudi zdaj boš našel ljudi, ki te bodo razumeli.«
. »Jakov Matvejič, dragi prijatelj! Saj že devet let nisem naredil nobene poteze s čopičem, da bi bila kaj vredna. De-vet let!«
»No, zdaj boš imel dosti prilike. Saj si vendar slišal, koliko se bo zopet gradilo? Tudi sovjeti potrebujejo zdaj dobre mojstre.«
Zahar je brez potrebe odprl roko, kot da bi hotel stisniti v objem zrak, spustil glavo na mizo in izbruhnil v blažen vinjeni jok. Muriljov se je sklonil k njemu, mu prigovarjal in ga tolažil.
II.
Zahar to Muriljov sta vstopila v veliko sobo, bodočo, ravnateljevo pisarno. Stene so bile že pripravljene: jako gladko zličane in rožnato podbarvane. Zahar je otipaval zid z dlanjo, ga poskušal pri tleh in tako visoko, kamor je segla roka. Muriljov je stal sredi sobe in ga molče opazoval.
»No, kako se ti zdi? Ali bo šlo?«
Zahar se je namrdnil:
»Poprej smo že bolje polirali stene. Jaz bi še enkrat vzel v roke votlič.«
»Nikar ne misli na to, kar je bilo. Saj se ne bo več povrnilo. No, zdaj si se ogledal. Lahko boš pričel. Tudi tako bo držalo.«
Vrata so se odprla. V sobo so vstopili trije možje: sivi, debeli inženjer v uradniški kapi, mlad, zelo nemiren človek z velikimi očali, in drugi, jako mlad inženjer. še napol deček. Starejši inženjer je pogledal pleskarja in ponekod osorno, kakor je to v navadi pri vplivnih osebah, kratko vprašal nekdanjega podjetnika:
»Torej to je vaš najboljši mojster?«
Muriljov se je priklonil:
»Prav ta, prosim, o katerem sem z vami govoril. Mož je najboljši strokovnjak, ki ga poznam, pravi umetnik v svoji stroki.«
Vsa trojica je gledala pleskarja. Zahar je stal in v zadregi pokašljeval. Oblečen je bil v oguljeno delavsko nošo. Hlače so bile zakrpane. Samo novi, šele sinoči kupljeni škor-nji so se lesketali v soncu. Zahar je imel siv-kastobled, prepade! obraz. Inženjer ga je ne-zaupno ogledoval.
»No, pa naj bo,« je dejal, »poskusili bomo. Koliko časa boste torej potrebovali za vso sobo?«
Muriljov je dvignil oči v strop:
»Najmanj osem dni, če želite res dobro delo.«
Zahar je odprl usta in začudeno pogledal Muriljova kot da bi hotel kaj pripomniti. A Muriljov mu je pomežiknil in na tihem poki-mal s kazalcem: .Le tiho bodi!'
»No, pa začnite!«
Inženerja sta odšla. Mladenič z očali, ki je bil delavski preglednik, je nekaj zapisal v beležnici in pleskarju neprijazno dejal:
»Jutri bom torej pričel šteti vaše ure.«
Nato je odšel še on. Zda,j je rekel Zahar Muriljovu:
»Zakaj pa ste toliko povedali? Osem dni je pač veliko preveč. Saj bom vse opravil že v treh dneh!«
»Bodi no tiho! Zdaj ne smerno računati po starem! Moramo našteti čim več dni, ker drugače bomo imeli izgubo namesto zaslužka. Moraš vedeti, da velja zdaj samo plačilna lestvica in ta se ne zmeni za kakovost našega dela. Zdaj smo vsi enaki, ti pravim. Pravi mojster in začetnik, zmazek, vsi so enako plačani od ure.«
Muriljov je godrnjal še naprej in grajal nove razmere, a Zahar ga ni več poslušal. Korakal je po sobi, z dlanjo božal gladke stene, se razburjenj smehljal in drhtel od nestrpnosti.
»Torej jutri, pravite?«
»Jutri, .Hitri, kaj pa.«
metaoBam
Muriljov je zopet pogledal noter in se
nasmehnil:
»Prav dobro, prijatelj! A lepo te prosim — nikar tako ne liiti! Saj ne gre tako! Sicer bo že pojutrišnjem gotovo.«
»Saj sem rekel, da imam samo za tri dni dela.«
»Ne smeš tako hiteti! Nikar ne vpij tako na glas!«
»Ne morem počasi delati, Jakov Matve
| jič. Srce mi hoče skočiti ven, ko vidim pod-barvano steno.«
»Kaj pa hočemo potem? Vež kaj! Sanv< i popoldne pridi delat. Res ne gre drugače. Saj j ti pravim, da te bo beležil in plačal ta vrag 2 j očali kakor preprostega delavca. Kaj pomaga, J da narediš ti trikrat več in stokrat bolje od navadnega mazača...«
... Zahar je prišel na delo že zjutraj, na vse zgodaj. Postavil je v kot nove škarje, zraven položil na tla suknjo, v samih nogavicah je odšel po lestve, jih porinil k zidu, pripravil posodo z oljem in barve. Neprenehoma se je muzal, mežikal stenam in škatlam 7. barvami kakor starim ljubim znancem, ki jih že davno ni videl. Parkrat se je celo na glas zasmejal.
Njegov čopič je kmalu pokril ves desni zid z enakomernimi tenkimi navpičnimi rjavkastimi progami. Potem je zagnal Zahar čopič na tla in z desnico pričel slikati nepravilne vijaigaste kroge prerezanega oreha. Enostavno je razmazal v ta namen z golo roko poprej naslikane proge. Samo spretni, nadarjeni slikarji poznajo to visoko umetnost. Vedno je stopil korak nazaj, ogledal svoje delo, veselo pomežiknil in zopet Skočil k steni.
Olje je pokrivalo roke in zasukane rokave. Barva je lekla po prstih proti komolcu. Zahar je požvižgaval, mežikal in drli/tel od veselja. Muriljov, ki je vstopil v družbi obeh in-ženerjev in človeka z očali v sobo. je svarilno dvignil kazalec, da hi molčal. Zahar je družim raztreseno pogledal Ln celo pozabil pozdraviti. Obe roki sta mu mrzlično letali po zidu. Če-tvorica je molče glodala pet, deset minut. Občudovala je delo. Stari inženjer je napolglasno vzkliknil: »No, ta pa zrna!« Potem so vsi na tihem izginili skozi vrata.
Zvečer je bil ve« desni zid pokrit z orehovimi vzorci. To je bila vif»oka pleskarska umetnost. Brezhibno posnet enakomeren prerez debla se je lesketal v laku.
Zahar je ubogal in res prišel prihodnji dan samo po obedu. Čim je stopil v sobo, je že planil noter mož z očali. S škripajočim gla-1 som ga je vprašal:
»Zakaj pridete na delo tako pozno?« Zahar se je potuhnil. Nerodno mu je bilo. Mož z očali je privlekel modro beležnioo in svinčnik iz žepa. Pričel je nekaj čečkati.
»Zabeležiti moram, da ste prekasno prišla na delo. «
Z ravnodušnim obrazom je zaprl beležni-co. Zahar je užaljeno sopihal.
Muriljov, vljuden in postrežljiv, mu je že hitel na pomoč.
»Nič se ne bojte, tovariš nadzornik! Jamčim, da bomo z delom pravočasno gotovi.«
»Kaj se to pravi? Tako vendar ne gre, četudi boste pravočasno gotovi. Saj poznate pravilnik. Kaznovati ga moram z globo radii zamude.«
Zahar je mrko pogledal in zarenčal: »Kaj, globo? No, le piši, le piši!« Zasukal se je na peti in odšel po hodniku. Užaljeno je peketal s petami. Muriljov je nenadno pozabil na vljudnost in jezno rekel pregledniku:
To pa vendar ne gre, tovariš! Ovirate nas pri delu.«
Naglo je stekel po hodniku in vpil: »Zahar, počakaj, Zahar!« A Zahar je samo skomignil z rameni in izginil na ulici.
Preden je minilo dve uri, se je razlegel po hodniku vik in krik. Vsi so 6uli, da je nekdo tekel in nekaj podrl na tla. Pleskarji, mizarji in steklarji so prihiteli iz vseh sob nove stavbe na hodnik. Kakor čep pijani Zahar brez škornjev, v samih umazanih copatah, je kričal in krožil z rokami:
»Dajte mi sem tega četverookega hudiča, da mu bom preštel mlečne zobe! Pravilnik, mi pravi. Jaz mu bom že pokazal pravilnik!«
Oba inženerja, starejši in mlajši, sta tudi stal a pred bodočo ravnateljevo pisarno, kjer je sinoči delal Zahar. Razgrajač je stekel tja: »Vajini blagorodji, gospoda inženerja! Kaj se to pravi? Samo globo sem zaslužil! To je priznanje! Pravilnik tako zahteva, mi pravi. Briga me pravilnik! Ali ve ta vajin očal ar, da sem potreboval samo en dan za to steno, da bom tudi vse stene poslikal v enenn dnevu, če bom pritisnil? Ali stoji kaj v tem pravilniku o mojem delu? Kdo bo znal to napraviti razen mene?«
Zahar je ihtel in se s petfjo tolkel po prsih. Muriljov, ki je pohitel na kričanje, ga je odpeljal pod pazduho.
»Pusti 110, Zahar, pomiri se! Spat pojdi! Stari inženjer je rekel: »Saj bo res najboljše, da se boš prespaL Pridi jutri zgodaj zopet, pa delaj, kakor ti je prav. Nihče te ne bo nadzoroval.«
Muriljov je odpeljal pleskarja in mu prigovarjal, kakor malemu otroku.
Stari inženjer je rekel pregledniku: »Nikar ga ne vznemirjajte, prosim. Kakor vsi umetniki, je preveč samozavesten in občutljiv. Ne sinemo takih ljudi presojati, kakor povprečne delavce.. .c
... Zgodaj je sedel Zahar v ravnateljev* sohi pred napol poslikanim zidom, si zvijal cigareto, nekaj ugibal in težko vzdihoval. Imel je neznosen glavobol in se povezal z brisačo. Naposled je vzdihn.il, odmahnil 7. roko kot da hi se česa otresel, stopil k steni, vzel čopič in se nenadno veselo nasmehnil.
Naredil je temeljne, rahle poteze, zopet odvrgel čopič in s prsta, 7, golo dlanjo pričel slikati prerez orehovega debla. Nekdo je odprl vrata in molče gledal noter. Zahar se ni ozrl: bal se je, da bo zopet srečal moža 7. očali. A znan glas je rekel samo: »Izvrstno!«
Zahar se je oarl. V sobi sta bila samo »iari inženjer in Muriljov.
Muriljov 9e je nasmehnil: »Saj vam pravim, da je pravi umetnik! A čemu je bilo treba pravilniku na ljubo prisiliti ga, da je za.pi! nove škornje?«
M. Baum:
Dežela na kolesih
Frtaučku Gasil ma beseda
Robert in Helen Merrel pripovedujeta v svoji izvrstni knjigi »Middletown., v kateri pretresata ameriške razmere, kako se je neki pristen Američan začudil njunemu prizadevanju, da bi pojasnila, od k g d i izpreineanbe v ameriškem življenju. Dejal je, da jima more pojasniti vzrok teli izpremeinb z eno samo besedo: »Avto!«
Seveda je avtomobil Združene države kar naskokoma osvojil. 1910. leta še niso imeli niti pol milijona osebnih avtomobilov, 1918 jih je bilo že 5 in pol milijona, 1. 1924. 15 in pol milijona, sedaj pa jih imajo že davno nad 20 milijonov. Na vsakih 5 do (i prebivalcev odpade po en voz — Ford je po svojih lastnih besedah postavil Ameriko na kolesa. Industrija je izdelala 1909. leta še 2 milijona navadnih voz za.konjsko vprego in samo 80.000 avtomobilov, 192:$. i. je bilo že docela obratno: 4 milijone avtomobilov in samo 10.000 navadnih voz. Kako se je to razmerje zrcalilo v otroški domišljiji, pove preprosta dogodbica: V šoli je učitelj razlagal zgodbe o stvarjenju sveta, potem pa vprašal, če je bilo med ustvarjenimi živalmi tudi takih, brez katerih bi človek lahko obstal; otroci so med temi navedli komarje in — konje.
Vožnjo s konji in jahanje, s čimer se je zabavala meščanska družba pred 40 leti, je popolnoma izpodrinil avto, kakor je petrolejko izpodrinila električna žarnica, in pešec skoroda nima več pravice do obstanka. Ko sem nekoč kot tak brezpraven potnik neko nedeljo popoldne blizu VVashingtona zašel na eno velikih cest. mi ni preostalo drugega, kakor da sem dvignil roke, nakar me je avto prijazne družine odpeljal do prve električne postaje. Vozovi so se pomikali dobesedno v procesiji, počasi drug za drugim, pa še to so oče in otroci z veseljem potrpeli, le gospa je vzdihovala zaradi soparice v zaprtem vozu in se hrepeneče spominjala nekdanjih izpreho-dov.
Avlo se pa nikakor ne omejuje na velike ceste. V vozu mojih prijateljev sem se včasih udeležil prekrasnih voženj po gozdnih poteh, ki v resnici niso več zaslužili ime »cesta«; in eden izined teh prijateljev na zapadli je nekoč na vratolomni vožnji izustil smele besede: »Koder more iti gorski poni j, mora iti tudi avto.«
Kdo naj bi tajit užitek na vožnji z avtom? Nepozabljivo lepe spomine sem zbral v Novi Angliji na vožnjah gori do White Moufains ali po skalni morski obali in ob jesensko obraslih rekah, v vsej svobodi in neodvisnosti, ki jo more dati pač samo avtomobil. A koliko več mora pomeniti hitro zmagovanje daljav in prodiranje v daljne samote za prebivalca zapadnih držav, kjer leže mesta in naselja mnogokrat na stotine kilometrov daleč od pokrajinskih lepot! Ko sem nekoč nasproti nekemu Chicačanu omenil protinalurnost tega mesta, je skoraj srdito odgovoril: -»Ravno prihajam iz gozdov na severu, komaj 200 do 300 km oddaljenih: v treh tednih nisem videl tamkaj niti enega Indijanca. T o je življenje, to je narava. Kaj pa vi v Evropi veste o tem!«
Mik avtomobila je demonski in demonski je tudi njegov učinek na ljudi. »Raje smo brez oblek kakor brez voza,« je rekla v Middle-townu mati devetih otrok. »Preje, ko smo še hodili na obiske k sorodnikom, nas je čedna obleka in obutev za otroke mnogo stala. Sedaj jih naložimo v voz take, kakršni so, pa od-drčimo.«
Američan obremeni hišo s hipoteko, porabi prihranke ali se jim odpove in vse Jru-ge izdatke skrajno omeji — o čemer vedo povedati slaščičarji in podobni obrtniki — vse samo zato, da si more privoščiti zaželjeni avtomobil. Neki uradnik trgovske zbornice v Middletovvnu je odgovoril na vprašanje, za kakšne namene delajo ljudje v krajih, nad katerimi ima pregled, takole: >25 odstotkov se jih s težavo pretolče, 10 odstotkov jih hrani za lastno hišo, 65 odstotkov pa jih dela za lasten avto.«
I)asi legenda, po kateri naj bi imel svoj avto vsak ameriški delavec, ni dobesedno resnična, je imelo vendar «1 12!} delavskih družin v Middletownu, ki smo jih na slepo izbrali, 60 svoje lastno vozilo. Voz skromne znamke iz druge ali tretje roke je dobiti že za 76 dolarjev in manj — sam sem pa videl Fordov avto, ki je stal njegovega zadnjega lastnika samo 10 dolarjev. Vrhu tega je 75 do 90 odstotkov avtomobilov prodanih na obroke. Reklama je ogromna in spretna. Spričo vsega tega je umevno, da se avto tudi med nepre-nvožnimi sloji še vedno bolj širi.
Vsekakor avto ne služi samo v zabavo o prostem času, marveč se vedno bolj uveljavlja tudi pri posredovanju dela, za pot na delo, v šolo, k izobraževalnim prireditvam itd. Razdalja med šolo ali popriščem poklicnega dela se je podaljšala na 30 do 40 inilj, to je skoraj 70 km, pot, ki jo zmore avto v eni uri. Kako služi avto brezposelnim, je povedal mlad
Velika
klavirjev glasovirjev, pianinov, svetovno znanih znamk : Ehrbar, Stingl, Forster itd.
T. BAUERLE
Maribor, Gosposka ulica 56
Izvršuje vsakovrstna popravila, oglaševanje in tudi posojuje. Se priporoča!
neizučen delavec: »Kovčege zbašemo zadaj na Ford, gramofon in našo malo na zadnji sedež — pa oddrdramo za delom.«
Med mesti in podeželjem se je razvil tako živahen promet, da o tem preje nihče ni sanjal. Majhne šole, ki bi vsaka zase malo zmogle, se združujejo v izvrstno opremljena šolska središča, kamor vozijo in zopet odvažajo otroke z velikimi avtomobili. Sploh daje avto celokupnemu življenju novo širino, udobnost in moč — a seve, tisti, ki vozila ne pre-litore, postaja človek druge vrste, brezpomo-čen, ubog, od drugih odvisen.
Vse, kar smo dosedaj povedali o avtu, učinkuje na življenje splošnosti bolj ali manj blagodejno; v čem pa je demonstvo? Dejal bi, da v glavnem v dveh smereh: prvič v povdar-janju naglice, drugič v pretežno raadirajočem vplivu na družinsko življenje.
Naj navedem zopet majhno šolsko anekdoto: Svoji stvari resno vdan veroučitelj govori pred starejšimi učenci o izkušanju Jezusa v puščavi. Pri tem pojasnjuje, kako tudi današnjega človeka napada v glavnem trojna izkušnjava: telesno ugodje, slava in bogastvo. »Ali poznate še kako drugo izkušnjavo?« je vprašal nazadnje. Točno se je oglasil odgovor iz otroških ust: »Speed«. Speed se ne da točno prevesti, a pomenja naglico, brzino — speed je postal za poprečnega Američana, posebno na dinamičnem Zapadu, nov nagon. Rekordi v športu, skrajno i/koristenje vsake minute za delo. lsi se da dokazati, otipati, izraz »lam busy« namesto enostavnega >delam«, »opraviti imanK — vse to diha v ritmu stroja, ki se nahaja v pogonu. In za to neugnanost pomenja avto seve pravi izraz, pa naj gre za požiranje kilometrov ali pa za »naglico ob sebi«. Vendar pa trezneje misleči Američani sami ne odobravajo tega nervoznega drvenja v ameriškem dejanju in nehanju, marveč vidijo v tem največjo nevarnost za deželo. Tem krogom kriza, ki sili k omejitvi tako meščana kakor delavca, ni povsem nedobrodošla, ker zadržuje »tempo«.
Neka ameriška zakonska dvojica, ki živi po ameriških pojmih skromno, po evropskih pa še vedno zelo dobro, si je v nekem velemestu na vzhodu zgradila idiličen dom in ga opremila z lastnoročnimi obrtnimi izdelki in pohištvom, zato se je pa odrekla radiu, gramofonu in avtu, kajti oba, mož in žena, hočeta živeti »brez stroja«. Tukaj diha v resnici mir, v katerem more uspevati pravo ustvarjajoče delo, kateremu mora biti »speed« po svojem bislvu popolnoma tuj.
Notranja neugnana nagLica in zaposlenost ne poraja produktivnosti, plodonosnosti, marveč receptivnost, sprejemljivost: Američan hoče'slišati, videti, »prejemati po radiu, gramofonu, kinu, kot gledalec pri športnih tekmah ali kakor skozi prostor drveč avtomobi-i list — vedno več, vedno več, vedno hitreje in hitreje! To je v deželi brez ukoreninjene kul-' ture dvakrat ne>arno. Zato se »speedu« po družinah in vzgojnih zavodih vedno bolj upirajo. Tako so veliki dekliški koleži najboljšega slovesa gojenkam prepovedali, da bi imele avto. V isti namen se poslužujejo umetnosti in pa mladinskega gibanja v settlemen-tih (naselbinah) in »campih« (taborih). Hull-House v Chicagu in Henry Street Settlement v Newyorku imata n. pr. svoji lastni gledališči, v katerih se vrše pod najboljšim strokovnim vodslvom izvrstne diJetantske predstave. Taistemu smotru služijo delavnice za umetno-obrtna dela. lončarstvo in podobno. Pri takem delu se obrača duša na znotraj. Vsa ta prizadevanja so resna in zgledna, a vseeno je dvomljivo, če bodo v tekmi z avtom zmagala. Celo med mladino, ki jo zajemajo ta prizadevanja, spada vožnja na »prisilno izposojenem avtu« najčešči pregrešek proti zakonu. Od 154 tatvin avtomobilov, ki so se v teku enega leta pripetile v Middletovvnu, jih je odpadlo nad polovico na mladostnike, ki se niso mogli upirati naravnost neodoljivemu miku.
Največji vpliv pa mora imeti ta čar na družinsko življenje. Tu more avto seve delovati tudi zedinjujoče. V premnogih slučajih tudi dejansko deluje tako, ko združuje družinske člane, ki bi se drugače razpršili na vse strani, na skupnih vožnjah in izletih. Ogromno število družinskih nedeljskih izletnikov v okolici mest je dokaz za to. Ta vpliv avtomobila poudarjajo posebno tudi žene, ki se umaknejo, kakor hitro si družina omisli lasten avto, iz klubskega življenja in podobnega razvediovanja. »Nikoli se ne čutim tako zvezane s svojo družino, kakor takrat, ko sedimo vsi skupaj v avtu,« je rekla neka mati v Middletovvnu. Na neki višji šoli je izjavilo 60 odstotkov od 760 vprašanih otrok, da se večkrat peljejo s svojimi starši nego sami.
Toda nasprotno tem družečim vplivom pa stoje premogočne sredobežne sile. »S 15 leti mora imeti vsak fant svoj avto,« mi je rekel profesor sociologijo na univerzi nekega sred-njezapad nega mesta, katerega spise o moderni družini mnogi odobravajo. Lasten voz za 15 letnega dečka pomeni zanj popolno svobodo, da se vsak čas umakne nadzorstvu in porabi ;vvoj prosti čas po svoji lastni volji. Mlad
No vite, pa sina spet en let prelomil J. Kuku sma ga protoukl, tu pa usak zase la nar bute ve. lin sa iz starem letam zaduvoLn — se-vede, teh je bi maJ. Druh pa spet šimi-faja ocanga, kokr de b biu let uržah, de je tku. Jest pa praum: adej je že kar je. Zdej se na da nč pupraul.
Moučina pa tih budizma, pa u gitiih tulk zalegi, kokr če šimilaima.
Jest b ree dons usm iz srca iwl vošu za nou let kej tku f a juga, de b bJi usi vesel in oufriden iz mojimi vu&ilaim. Pa kua? Ce še liku štederani im s glava belem, m nč tacga u glava na pade. Jest mislem, de um še ta nar preli ta prav« zadeu, če vam vošan, de nej vami da Buli zdrauje in pa prou velik jptrplejna. Če le ni'Ugoče še tnal več, kokr sma ga wiel du zdej, ke ga uma tud gvišn še precej veS mical. Vite, na ta viža uma še ta nar loži tud Se zamaprej shajal, pa nami saj nubedm nau mogu naprej metat, de sma sitn in de nam ni prou, če nas prem kdu še tku prjazrn in z bratuska Ibeznija nekam brcne.
Putrplejne je res ena taka mast, de je revež usak, kdur se more iz no mazai. Ampak kua pa oma: revež je in ustane revež, če se maže iz to mastjo, al pa ne. Potemtakem nam taka mast prou nč na škodije. če nam pa tud na nuca. pa ni-ca saj tistem, ke nam putrplejne, ali bulš rečen, toka mast »a inazajme prpuročaja. Puglejte, kultiu prou pride ta mast kronskem penzjunistem, pa tistem revežem iz kamenške purfirabrke, ali pa rudarjem tam dol ub Sa«. Če b jim tista gesipoda na prpuročala ta mast, b jh blu že zdaumi konc. Astn, za neki ta mast le mioa.
Kene, če b vami jest zdela za nou let voftu: Buh vam dej z lrauje, pa prou velik gnarja. Kua b mel ud tega? Nč na rečem, zdrauje b vami še prou pršou, dohturi b pa tud zavle vašga zdrauja na pršli na -krnit. pa aputekani mende lud ne, ke jh tku nimate s čim plačat. Ampak, kua b med pa vi url gnarja? Ena figa. Se pugrou b se ne pr vas vornk, pa b vami ga že pubrail tist, ke maja več putrebe za tu al pa za uri, kokr jh mate in smele mt vi. Vite, pa b bli spet na suihe<m. Zaitu pa praum: mi, ke sma že suše vajen, je še ta nar bulš. de usta nema tud še za-naprej na suhem.
Kua vami 5m pol za nou let vošt druzga, kokr putnpiejne.
Jest že mal vem, kua pr en glih b mou ta ail pa itn rad. Ampak veste, tu ni tku ajnfoh, kokr b s edn nnislu. Nahter maja tuke želje, de se jh na upaja puvedal, feprou ni nč tacga, de b jh mogl bil sraim. No, sej veste, kuku je ta reč. Se-veile jm jest |>ol tistga tud na morni voftt, de na pride kašn frdrus vn.
Tu jest lohka puiveim, de b se iblansk šuštarl rad znebi Bate, al pa, de b dau Buih Iblančanem taka pamet, de b raj pr dumačineh kepval čeule. Sej, če sa Iblančaoi preh lohka rnisil dumiače čeule, b tud zdej ud nh na dubl kurjeh učes Astn, je« jm tu rad vošm. Mesari b tud rad mel, de b živina padla, mesu pa puskoču. Kd.u jm u tu zamera! Pufari s pa želeja, de b taka pustava vn pršla, de b jm več na blu treba pula plačvat. (Men se zdi, de je pr en glih taka pustava že užitni.) Fala Bogu! Naš ta mudern pismouki s pa želeja, de b brauoi tud tist zaistupil, kar še sami na zastopja. Pa tu je pustransika reč. Še lubš b jm blu, 6e b jim kokr hitr nvugoče puslaul spomenike, čeprou za ta prva sila sam nhne glave na kumfineh, kokr sa tist pred Matica. Puzn< ' at, ke b gespudarska griža več tku liedu na r. la, b jm pa lohka še nuge prštuikal in pa še tist, kar zraun slič. Tud niuder-nem malarjem vošm take spumeniike, de se jm na bo fržmagal. Kurjavaščameni vošm, de b se jm že enkat naredu en moist, ke že stu let zajnga prosja, čez Grubarju kanal. Če ga pa taan nečja nardit, nej pa saj še enga nardeja čez Iiblamca tam iikul flečkajnarju. Pa cesta b mel tud rad tku flaj-štrana, kokr ja maja za Gradam. Rudnčani b mel spet rad kašna pošta, saj tam ke pr rdečmu Križ. Buh jh uslišl Krakučami in Trnou-čani — sevede sam kar je naprednoh — pa želeja, de b se jm saij enkal na dan pumvile ceste, kokr jh pumlvaja tam ukul glaume pošte. Našim vrlem meščanom na Siarmu trge b pa mestm gumestrat ustregu, če b jm pustu nardit pred i is alta hiša saj ena taka lukna za štajnkole spraulat, kokr jih maja pred Kreditna banka že pet, pa jh še delaja. No ja, Ve luikne jm u pa lolika skumenderu gospud Olup.
Veste, sej jest b iunou še marskej temu ai pa uniniiu za vošt, pa nečem, de b mogl Ide tud pr Gustlne lojtre prstaulat, de b lohka use prebral. Zatu raj puvem kar na kratk im iz tem vušrilam uim prou gvišm insm ustregu: Buh dej tist gespod, ke nas viža in regira, saj mejčken bulš spumin, do na u zmeri puzabila tisteh bremen, al kok b reku, ke nam jh večkat sami »začasn« naluži, spet udpraut. Saj tu nas usliš, lubi Buh, pa u pre* mejčkein bulš za nas use, pusebn pa za uradnke.
Astni, usm slep pa vos prou srečen nou lert
Frtaučku GusM iblanska košula.
Šah
Gotovo je mnogo Slovenčevih čitateljev, ki se zanimajo za šahovsko igro in za dogodke iz šahovskega sveta, z nezadovoljstvom opazilo, da ; naš list v preteklem letu ni posebno radodarno j nudil prostora tej panogi športa. Upamo pa, da i nam cenjeni prijatelji šaha tega ne bodo preveč 1 zamerili, ampak da bodo potrpeli, saj je potrpljenje za vsakega šah is ta »conditio 6ine qua non«. Za novo leto pa je »Slovenec« sklenil, da vam bo s tem dal zadoščenje, da bo odslej v vsaki nedeljski prilogi napravil prostor tudi za š-ihovsko rubriko. Toliko vam ima povedati naš list, urednik šahovske rubrike pa vam želi srečno in uspešno novo leto in vam z veseljem obljubi, da vam bo v novem letu kolikor mogoče dobro postregel z lepimi mojstrskimi partijami, z du ovitimi problemi in sporočanju o domačih in inozemskih šahovskih dogodkih. Naj vam bo v letu 1933 boginja Caissa naklonjena!
Izmed zadnjih šahovskih dogodkov je šahovski svet najbolj presenetil izid mateha med velemojstrom Spielmanom in 19-letnim tirolskim mojstrom Eliskasesom. Eliskasen je nepričakovano v tem matc.hu zmagal. Mlada garda prodiral — Prinašamo drugo partijo iz tega dvoboja, ki je bila igrana 14. sept. 1932 v Linzu.
Damski gambit
E. Eliskases : R. Spielmann
1 d2—d4. e7—e6; 2. c2-c4, Sg8—3. Sbl—c3, d7—d5- i. Lcl—g5, Lf8—e7; 5. e2—e3, 0—0; 6. Sgl k Sf6—e4; 7. LgoXe7, Dd8Xe7; 8. c4Xd5!
(Črni je sedaj prisiljen menjati konju na cd in s tem ojačiti beli centrum.)
8.___, Se4Xc3; 9. b2Xc3, e6Xd5; 10.
Ddl—b3 (Napada črni centrum.) 10. — —■ —,
Tf8_d8; 11. c3-c4, Sb8-c6; 12. c4Xd5, Sc&-a5.
(Preje so igrali tukaj Db4+, Sd2, »b3, Sb3, toda se je slabo obneslo.) 13. I)b3-c3, Td8Xd5; 14. Lfl—dS, b7-b6; 15. 0-0. Td5-hr,. (Na ta način je igral v Sliaču dr. Treybal proti Floru, in sicer z uspehom. Elikses pa dokaže v tej partiji, da je ves sistem črnega slab.) 16. Tal-cl, c7-c6. (Na c5 bi sledilo Da3). 17. e3-e4! (Beli mora biti v centru agresiven, če hoče uničiti napad črnega na . ..	Lc8—eG; 18. Tel-
—C2, g7—g5, 19. Tfl—el, Ta8—d8; 20. e4—e5! g5—g4; 21. St3—d2, Ue7—h4; 22.Sd2—fl, g4—g3; (Preti g3Xf2+ in DXd4); 23. Tel—e4! g3Xh2+; 24. Kg>l —hI, Dh4—e7; 25. f2—f4, c6—«5.
(Spielmann čaka na napako dXc5? nakar bi, z t>Xc5! dosegel sijajno pozicijo.)
26. Sfl—g3! Th5—h6; (Th4 bi bilo še slabše); 27. f4—f5, Le6-d5; 28. Te4—g4+, Kg8-h8; 29l Dc3—d2! De7—f8; 30. f5—f6! Th6—g6, (Sicer bi sledilo Tg7.) 31. M3Xg6, f7Xg6; 32. SgS—e4! Sa5—c6; 33. Se4-d6, c5Xd4; 34. Tg4Xd4! Sc6X Xd4; 35. Od2Xd4, Ld5—e6; 36. Tc2—c7, črni se vda, ker nima več izgledov na odpor.
Proti polnoči . .
kraljevo krilo.) 17. —
postal avto v samovoljni roki ameriške mladine nevarno orožje. Avto brez nudzorstva zavaja v razbrzdanost. »Avtomobil je hotel na
med.icinec mi je priznal, da je prepad, ki ga > kolesih,« je dejal mladinski sodnik v Midclle-je izkopnl avto med otroci in starši, edinstven. 1 tovvnu. Dejansko so ugotovili v !»0 slučajih • _ j. __ .. i-i-:	—r -u.j... — I nravno ogroženih mladenk, ki so prišle pred
mladinsko sixiišče, da so se grajevredni do
in da se v taki širini pač nikdar več. ne bo odprl, tako da bo sedanji roditeljski rod bolje pripravljen na rešitev tega vprašanja.
Spredaj omenjena middletownska knjižica je polna tožJia o trganju otrok iz družinskega kroga, bodisi že, da imajo lasten voz, bodisi da sprejemajo povabila vrstnikov. Na višjih šolah so učencu stavili vprašanje, kateri so glavni viri nesporazumov med starši in otroci; 382 deklic in 848 dečkov je na 4. in 5. mestu navedlo: atvo. Samo »slab rede, »odhajanje zdoma zvečer*, »način uporabe denarja« in pn »opravljanje domačih dolžnosti« so pn teh odgovorih povzročali več trenja med starši in otroci kakor avto.
V resnici si ni mogoče prikrivati, da je
godki v IS) slučajih odigrali v avtu — v 10 slučajih se podrobnosti niso navajale. Dalje zavaja avto mladino v prisvajanje tuje lastnine in v uhajanje iz danega, vezanega življenja v brezoblično, navidezno bivanje, katerega posamezni vtisi niso nepodobni iskrenju na platnu in beže mimo kakor sence, namesto da bi se bitno vkoreuinili v duši.
Demonski mik avta pomenja za družinsko občestvo ogromno nevarnost in jo vprašanje, če mu bo družina odolela.
Tako izpremin.ja človeška slabost tudi avtomobil, ki pomenja velik tehnični napredek, namesto v blagoslov v prekletstvo.
Pet napak ali neverjetnosti je na tej sliki. Ugotovite jih!
Puh od 120—250 Din 1 kg. Perje prima 85, I. vrste 70, II. vrste 60, III. vrsle 50 Din, polsivo 1. 45, polsivo II. 35, pisano 25 Din za 1 kg. Pošiljam blazine iz dobrega angina, širina in dolžina 80 75, teža 2 kg, prima vrste 200 Din, I. vrste 170 Din, II. vrste 140 Din, III. vrste 120 Din, polsivo I. vrste 110 Din, II. vrste 90 Din, pisano perje, teža 3 kg, 95 Din. Pernice 180110, teža 5 kg, prima vrste 500 Din, I. vrste 170 Din, U. vrste 380 Din, III vrste 320 Din, polsivo I. vrste 290 Din. pisano perje 6 kg teže, 220 Din — franko Vaša pošta po povzetju. Zahtevajte vzorcel — Adolf Wolkenstein.
Conoplja (Dimavska banovina).
Izdelujejo se nainovejši modeli otroških — — in igralnih vozičkov, triciklji. razna novejša dvokolesa, šivalni stroji in motorji Velika izbira. — Najnižje cene — Ceniki franko
Tribuna' F. B.L, tovarna dvokoles in otroških vn/.ifkov Ljubljana. Karlorska cest« št 4. 191
ne občine stavbno podjetje ing. Dedeka, je letos dospela do 3. nadstropja. Ker je poslopje zelo globoko v temeljili, se je za osnovne dele porabilo več mesecev. Ista tvrdka zida pravoslavno cerkev sv. Cirila in Metoda v Trubarjevem parku ob Blei-weisovi cesti. Tudi ta stavba se ni mogla dovršiti, vendar je dospela do strešnih konstrukcij.
Mestna občina je dala leto*, prezidati stopnjišči pri uršulinski cerkvi na Kongresnem trgu in staro stopnjišče pred cerkvijo sv. Florjana, oboje po načrtih prof. Plečnika. Stopnišče pri uršulinski cerkvi je bilo dovršeno novembra meseca, dočim so dela pri cerkvi sv. Florjana bolj komplicirana in zato izvršena letos le do polovice.
Preteklo leto je Ljubljanska gradbena družba dogradila nebotičnik Pokojninskega zavoda na vogalu Tyrševe ceste in Oajeve ulice, ki je poslal že pravi znanik Ljubljane. Posebno lepo ga je videti s trga kralja Petra ali Prul ali s tivolskih nasadov. Pod streho je tudi lepi Vajeniški dom v Kersnikovi ulici, ki bo izročen svojim namenom najbrž že ob sv. Alojziju. Dozidana in namenu oddana je tudi petnadstropna stanovanjska hiša Banovinske hranilnice na vogalu Gregorčičeve in'Igriške ulice.
Dograjena je nova rurinarniru ob Vilharjevi cesti in stanovanjske stavbe za carinsko uradništvo. Vse je prav čedno, okusno in praktično zidano in po večini že v rabi. Vzhodno od carinarnice Ivi Ire-
ki ga je zgrudila Ljubljanska gradbena družba
ba svet še precej izravnati, barake ob Vilharjevi cesti pa odpraviti.
Omeni naj se še otvoritev lepega »Gostilnirar-skegu doma« na Privozu ki ga je zgradila Zveza gostilničarskih zadrug in dovršitev 4. stanovanjske hiše železn. pokojn. zavoda na podaljšani Dunajski cesti blizu Brinja.
Zasebna dela
Zasebna stavbna delavnost tudi letos ni mnogo zaostajala za lansko. Sezidalo se je dosti velikih iu manjših hiš v mestu samem, zelo veliko pa v predmestjih, zlasti v severnemu delu za Bežigradom in ob Vodovodni cesti, prav mnogo pa tudi v šiški, na Mirju, Vrtači in pod Rožnikom. Vodmat, kar je mestnega, je skoraj že ves zazidan, prav tako so zazidani Friškovec, Prule in Vrtača.
Živahno je bilo letos v Gregorčičevi ulici. Tam so nastale od vogala Igriške ulice naprej proti Bleiweisovi cesti kar 4 trinadstropne hiše, od katerih sta dve že naseljeni, druge bodo pre-
Dolly milo
Lavendel, Buttermilk, Idol, Chypre so najboljša za negovanje lica
zimile. Zazidan je ves Paictilov svet, tudi stavtneu. med Tobačno tovarno in Glinško cesto bodo, ak/i pojde tako naprej, v kratkem zazidana. Ker se nezazidan svet v mestu in bližnji okolici krči, rastejo cene še nezazidanim parcelam.
Že na kraju leta se je nenadoma dvignila stavbna delavnost na stnvbiščih med Gajevo, Gledališko in Puharjevo ulico. Petnadstropna, odn. šestnadstropne moderne hiše so zrasle tod Čel noč iz bil. Od teh je Zalaznikov blok že pod streho, poslopje pokojninskega zavoda U D pa je dospelo do četrtega nadstropja. Dela vodi stavbno podjetje inž. Dukič.
Lepe nove hiše so se zgradile v Gradišču (trinadstropna Luckmanova), mi vogalu Resljeve tn Slomškove ulice, na Koslerjevem svetu, ob Celovški cesti (igrišče Ilirije) itd.; nekaj hiš se je tudi dvignilo za eno nadstropje, kar je zlasti priporočljivo v sredini mesta, ker se stavbni prostor izkoristi in mestu značaj povzdiguje. (Luckmanova stara hiša v Erjavčevi ulici, Slamičeva na Gosposvetski cesti itd.).
Hiše in vile so se izvečine zidale v modernem »koristnem< slogu; časih zabole nasprotja novega in starega časa in sloga, če so preblizu vsaksebi, zlasti če so v strnjenem stavbnem sistemu.
Splošna opazovan a
S stavbno delavnostjo sta se zadovoljivo okoristila domača industrija in stavbna obrt. Nekatere stroke so bile polno zaposlene in je še primanjkovalo izurjenih moči (pleskarji, monterji, [kočarji). Hitro je rasla poleg porabe elektrike tudi poraba plina za kuhanje.
Lep napredek je splošna svetlobna reklama po izložbah in nad prodajalnami, ki je v večjih mestih že davno uvedena. V nji je mesto na večer posebno očarljivo fn prikupno. Letos se je v tem pogledu napravil dober korak naprej. Zlasti lep je Mestni trg, sedež vseh starih trgovin. Marijin teg. Selenburgova ulica in Aleksandrova cesta.
Večjo razgibanost je privedel v mesto tudi tramvajski promet na Vič in Št. Vid, čeprav ni bil tako velik, kot se je pričakovalo. Ukinjenje nočne tarife, ki se je izvršilo zadnji mesec v letu, je bil socialno pravičen in tudi trgovsko pravilen čin.
Tako vidimo, da se razvija in prenavlja na^a bela Ljubljana vendarle še nekako zadovoljivo, če pomislimo na splošno pomanjkanje denarja v preteklem letu. Želimo, da bi prenehale in izginile v novem letu vse naravne in umetne zapreke, ki ovirajo rast, udobnost in lepoto mesta in da vzklijejo in se pomnože vse storitvene sile, ki mu utegnejo pospešiti te dobrine.
VATA
za odeje in v tablah vedno v zalogi 1'ovarna vate Arbei-er. Maribor
/.ahtevajte vzorce in cenik
Novoletna voščila slovenskih fantov
Slovenski fantje, služeči pri 32. pešpoliku v Mostarju.
Slovenski topuičarji pri težki artiljeriji v Nišu.
Slovenski fantje-letalci pri 4. četi 4. letalskega (Kilka v Zagrebu.
Slovenski kaplarji v podčastniški šoli 56. peš-polka v Djakovici.
Slovenski fantje, služeči v 1. bataljonu 55. peš-polka v Bihaču.
Slovenski topničarji pri I. divizijonu težke ar-tiljerije v Velikem Bečkereku.
Slovenski fantje, služeči pri Ki. pešpolku v Bitolju.
Slovenski ordonanci v štabu 2. konjeniške divizije v Niš«.
Slovenski topničarji pri 1. divizijonu 25. url polka v Otočcu na Hrvaškem.
Sloven. topničarji pri 22. ari. polku v Sarajevu
Slovenski topničarji pri 10. art. polku v Nisu.
Slovenski fantje, služeči pri 4. planinskem ba taljonu v Belovaru.
Slovenski granicarji pri 58. granični četi
Slovenski fantje pri 2. bataljonu 5ti. peš|>olka v Peči v Južni Srbiji.
Slovenski fantje-topničarji pri gorskem topni šivu v Zvorniku v Bosni.
Slovenski fantje- radioničari. pri 20. pešpolku v Sisku.
Kersnikove ulice, ki sta se v srednjem delu od-nosno v začetku razširili na normalno širino.
Uravnava in poglobitev Ljubljanice
Za letos je bilo določeno, da se Ljubljanica od stare cukrarne do vojaškega preskrbovališča v Mostah poglobi in nje levi breg zavaruje. Dela, ki jih je prevzela stavbna tvrdka Slograd, pa vzlic zelo ugodnemu vremenu niso tako napredovala, da bi se bila do konca tega leta dovršila. Ostale so tik za jezom pred cukrarno še nerazstreljene laborne skale, tudi bregovi še niso docela uravnani in tlakovani. Med letom se je prestavil stari (železni) Čevljarski most med prehodom od anatomskega zavoda splošne bolnišnice do bivše poboljševalnice na Poljanskem nasipu, kar je ustreglo prometnim
l'i'aučiškunsko trimostovje
Prav mnogo sreče, veselja in božjega blagoslova v novem letu 1933 žele vsem naročnikom in naročnicam »Slovenca* ter vsem svojim prijateljem in znankam slovenski fantje-vojaki. raztreseni Sirom Jugoslavije, in sicer tile:
Slovenski fanlje mornarji na poveljstvu mornarice v Zcmunu.
Slovenski telegrafisti pri 2. Četi brezžičnega bataljona v Zeniuuu.
Slovenski fantje-letalci pri 6. letalskem polku v Zcmunu.
Slovenski orožniki v Mihošincih.
Slovenski fantje-dijaki I. in II. čete 7. peš polka v Novem Sadu.
Slovenski fantje, služeči pri mitraljeski četi 38. pešpolku v Podgorici.
Slovensk' orožniki v orožniški četi v Podgorici.
Slovenski orožniški kaplarji. služeči v Bclzradu.
Slovenski gojenci I. pehotne podčastniške šole šole Kralja Aleksandra- v Belgradu.
Slovenski fantje-lopničarji pri 5. bateriji in ! 1. protiletalski bateriji l. topniškega polka v Va-ljev« v Srbiji.
Slovenski gojenci orožniške podčastniške šole v Sremski Kamcniei. j Slovenski vojaki, služeči pri 19. pešpolku v Kragujevcu.
Kaj so v Ljubljani zgradili L 1932
Ljubljana 31. decembra.
Preteklo leto pomenja za Ljubljano kljub ob-Jntni krizi leto živahne delavnosti in precejšnjih uspehov tako glede javnih del, kakor glede privatnih stavb.
Uravnava cest
Tu Je omeniti predvsem tlakovalna dela. Iz
kaldrminskega fonda se je tlakovala vsa Gosposvet-ska cesta in ves del Celovške ceste od železniškega prelaza pri velesejmu do mestne meje pri Kmetovi gostilni v Zg. Šiški, del Bleiweisove ceste do Go-sposvetske do Tyrševe ceste, ki se je pri tej priliki tudi uravnal in zniveliral. Iz tega fonda se je do-tlakovala Kesljeva cesta od Konienskega ulice do Masarykove ceste in končno tudi obširno dvorišče nove carinarnice. Za prihodnje leto je določena naprava in tlakovanje oo-lalega kosa Vilharjeve ceste do stika s Tyrševo cesto. Granitne kocke so že na-vožene.
Vzorno in udobno se je uredila iz banovinskih cestnih prispevkov Cesta za Gradom, proglašeua za banovinsko cesto. Napravil se je nad bregom Gruberjevega kanala tudi asfaltiran pločnik, zavarovan z močno železno-ograjo. Strmi breg pod njim so zasadili z gostim gnničjem, akacijami in vrbami ža-lujkumi. Ta lneslui del se je s to cestno uravnavo zelo olepšal. Za prihodnje leto se bodo tlakovalna dela nadaljevala po vsej Streliški ulici. Tudi Vi-davdansko costo od Komenskega ulice do Tabora mLslijo tlakovati, enako zadnji kos Sv. Petra ceste od Škofje ulice do cerkve sv. Petra, prvo iz kaldr-minskega, drugo iz banovin,skega cestnega zaklada. Prav tako naj bi se to leto uravnala in tlakovala vsa Bleivveisova cesta od Gosposvetske do Tržaške ceste, in sicer tia račun kaldrmine.
Na novo so nasuli letos podaljšek Škrabfeve ceste z materijalom, ki so ga odvažali od podrtin »Domovine«, na Dunajski cesti. Gajevo ulico so tod primemo razširili in nasuli. asfaltirali pločnike ob nebotičniku in za silo uredili razsvetljavo. Zasipavali so tudi Krakovski nasip in nasip ob Gradnščici na križišču Gorupove in Dobrilove ulice, vendar bo tod treba še mnogo materijala, da se vse pravilno uredi. Nasuli so le,os tudi nekaj novih cest za Bežigradom in v severnem delu mesta. Kanalizacija Tyr-ševe (Dunajske) ceste do meslne mitnice je dovršena, prav tako kanalizacija Pokopališke ceste in tlakovanje dela Bleivveisove ceste. Na novo so letos kanalizirali tudi Križevniško ulico.
Dokaj ugodno je izravnana Gledališka ulica, čeprav ji manjkajo še hodniki.
Pločniki so se razen v Gajevi ulici asfaltirali po celi spodnji de*ni strani Gorupove ulice, v podaljšani Levstikovi ulici, deloma na Vrlači, pred nekaterimi hišami na Privozu, nadalje pred do-zidanim hotelom Melropolom in na severnem delu Resljeve ceste. Asfaltiral se je tudi Čevljarski most (naziv »Hradeckega most« je prišel kar ob veljavo, čeprav spominja na zasluženega moža). Na mnogih krajih pa se asfaltiranje ni izvršilo, tako pred novo Luckmanovo hišo v Gradišču in pred celo vrsto novozgrajenih hiš in vil v mestu in njega predmestjih. Prav zadnje dni leta so asfaltirali hodnike ob trimostju na Marijinem trgu z mrzlim asfaltom.
Slednjič naj bodo omenjene regulacije Gradišča, Aškerčeve ulice, ki pa se je z zazidavo nekdaj Paichlovega sveta povsem odprla. Gledališke in
Nebotii-uik Pokojninskega zavoda za nameščence,
potrebam tega predmestja. Ljubljanica je bila zaradi del v strugi skozi 4 mesece zajezena in je razširjala v vročih dnevih neznosen smrad. Zadnje dni decembra so začeli z poglobitvenimi deli pod Frančiškanskim mostom.
V zvezi z uravnavo Ljubljanice je dovršitev trimostja, ki se je po načrtih g. arh. prof. Plečnika okrasilo z vrsto vitkih kandelabrov iz betona in svojevrstnimi električnimi svetili; prav tako končana dograditev Čevljarskega mostu, ki je dobil vrsto rimskih stebrov. Dohodi na desni in levi so se tehnično umestno izravnali z osialo okolico, zlasti mnogo je pridobil s tem Dvorski nasip in del Gallusovega nabrežja. Tudi kotanje na koncu Novega (Turjaškega) trga. tam kjer je stala nekdaj Nagla-sova hiša, so z napeljavo razne ruševine izravnali. Prihodnje leto bi bilo treba tod napravili neke vrste park ali nasad. V tej zvezi je omeniti še solidno in čedno preuredbo in obnovo Opekarskega mostu na Prulah.
Os'ala ravna dela
Stavba Delavskega doma na vogalu Gosposvetske in Bleivveisove ceste, ki ga gradi na račun mest-
cije slovenstva izredno posrečil. Slovenski uarod se je pripravljal, da prične politično in socialno borbo za pravice svoje narodue individualnosti.
Tu se je začelo ilirsko gibanje. Začetni val, ki je dvignil ilirizem, je bil evropski prav za prav nemški humanizem 18. stoletja, čuden sad idej prosvetljenstva, francoskih revolucionarnih teoretikov, nemškega misticizma, svojevrstno pojmo-vane antike, gospodarsko in politično se prebuja-jočega nemškega meščanstva. V literarnih delih so ga razodevali nemški klasiki: Herder. Wieland. Lessig, Goethe, Schiller in drugi, v filozofske sisteme so ga vklepali: Kant in njegovi učenci, plodna tla mu je dajala borba nemškega naroda zoper Napoleona, ki je rodila hrepenenje po Zedinjeni Nemčiji.
Radi posebnih kulturnih, političnih in gospodarskih vzrokov se je ta »humanizem* ostro zarezal v duhovno življenje slovanskih narodov. V Rusiji je povzročil reforme Alksandra I., podžgal upor dekabristov. izoblikoval prepad med slavja-nofili in zahodnjaki, na Poljskem je oplodil plemiško idejo o poljskem mesijanističnem poslanstvu, kakor ga razodevajo dela Mickiewicza, Slo-\vackega, Tovvianskega in drugih romantikov; na Češkem pa je določil smer Šafarikovi in Kollar-jevi ideji o regeneraciji slovanskih narodov na podlagi »literarne vzajemnosti.<*
In pri šafariku in Kollarju se je učil Ljudevit Gaj. Prevzel je Kollarjevo misel o štirih glavnih slovanskih narodih: ruskega, poljskega, češkega iu ilirskega, v katere se naj zlijo vsi drugi manjši slovanski narodiči. Iz teh štirih temeljev bi potem gradili slovansko enoto.
Razumljiva je vnema, s katero se je mladi I Gaj lotil dela. da bi uresničil zlitje vseh južnih Slovanov. Velik je njegov uspeli, kar se tiče ureditve hrvaškega pravopisa po češkem vzoru, ki je po Vrazovi zaslugi izpodrinil tudi slovenske abeced ne vojske ter nadomestil okorno bohoričieo j našo sedanjo gajico. O opustitvi kajkftvščine kol književnega jezika nečem soditi, nedvomno pa je prevzem štokavščine kot književnega jezika silno pomemben. Ilirizem je prva velika akcija prebu jajočega se hrvaškega nacionalizma. Njegov uspeh | so povzročili: spomin na hrvaško zgodovinsko pravo, odpor zoper germanizcaijo in madjariza-nijo, lepota srbohrvaške narodne pesmi in slove« dubrovniške iu dalmatinske književnosti, kot gesla plemiške in meščanske narodne družbe, katero jo izrival tujec s posesti.
In ilirizem pri Slovencih?
Tudi za nas ima ilirsko gibanje svoj pomen Nikdar nismo sicer pogrešali slovanskega čuvstvo-vanja. Od Bohoričeve slovnice (1584 1.) se v naši knjigi vedno govori o slovanstvu. Ozir na slovanski svet je bil našim ljudem luč v temi. Toda šele ilirsko gibanje jih je poučilo, da se tudi slovanski svet zanima zanje. To je dvignilo njihovo samo-j zavest obenem pa jih je še bolj zvezalo z literar-| nim jezikom, ki so si ga izoblikovali s svojim delom. Zato je kljub velikemu zanimanju za ili j rizem, ki je vladal med slovenskim izobraženstvoni. j edini Stanko Vraz opustil slovenski književni jezik in sprejel ilirizem. Toda tudi njega so vodili , k temu koraku čuvstveni in ne miselni nagibi O tem drugič!
Pisma o slovenski književnosti
XII.
Ob stoletnici ilirskega gibanja, ki jo slave na Hrvaškem letos, dasi bi jo morali že 1930. 1., kajti takrat je minilo sto let, kar je izšla Gajeva: Kratka osnova horvatsko-slovenskoga pravopisanja, obnavljajo nekateri hrvaški publicisti Gajeve očitke Slovencem, češ da »v krivem patriotizmu« oziroma v enostranskem trdoglavem samoljubju« vztrajajo pri slovenskem književnem jeziku, namesto da bi se bili že davno pridružili »llircem«.
Že iz človeškega pogleda ni lepo, ako tujec, pa bodisi brat, po nepotrebnem kritizira osnovne zakone nekega občestva, ki kljub napakam, pomanjkljivostim in materialni revščini dela za ohranitev svoje narodnosti, izobrazbo svojih članov ter se bori za pravične oblike socialnega življenja, še grje je, če se izražajo o slovenskem narodnem preporodu ljudje z akademskimi naslovi, ki bi vendar poleg svoje strokovne izobrazbe morali imeti (zlasti če hočejo soditi o narodnostnih problemih) nekoliko poštenega znanja o zgodovinskih, gospodarskih, političnih in socioloških zakonih, ki oblikujejo kulturno zgodovino vsakega naroda.
Kalna ploha besf?d, označb, obsojanj, groženj, prezirljivosti in lice-merske dvo- oziroma troreznosti. s katero sovražniki in nasprotniki slovenske narodne, kulturne in gospodarske samostojnosti blatijo našo kulturno preteklost in tajijo pravico do naše samostojne bodočnosti, nas sili, da si v naših pismih nekoliko natančneje ogledamo zgodovino ilirizma .
1 Gaj, str 22.-23. Prfm. tudi dotifno pisanje zagrebškega profesorja dr. Skoka v božični številki zagrebških »Novosti« 1932.
Pred stotino let je bilo evropsko človeštvo v sličnem vrvenju, kakršno pretresa danes vsa zemeljska ljudstva. Zahodno evropski gospodarski in kulturni val, ki nosi dve imeni: individualizem in kapitalizem, je v 2. polovici 18. stoletja dosegel meje srednje in vzhodne Evrope ter začel sistematično rušiti fevdalne in patriarhalne uredbe. V vojnah, ki jih je bojeval Napoleon križem Evrope, je srednjeveški družabni in gospodarski red propadel tudi v naših krajih. Iz razvalin se je dvigalo povsod meščanstvo in za njim je prodiral po mestih proletarijat po deželi pa je hlastal po zemlji — kmet. Iz absolutnih državnih tvorb pa so po spremenjenih socialnih in političnih razmerah silili obnovljeni narodi — k svobodi. To so bili zlasti slovanski narodi, ki so stresali s temelji Avstrije, Turčije in Rusije.
V prejšnjih pismih smo spoznavali, da je jedro slovenskega naroda (kmetstvo) ostalo ves čas tujega robstva zdravo in sveže. Ščitila ga je zemlja, delo in način srednjeveškega gospodarskega življenja. Videli smo sicer, da je slovenski človek, drobec Slovanstva na pragu vz oda in zahoda, juga in severa v redki plasti inteligence prehajal v območje tujih narodov in kultur, občudovali smo pa živo narodno jedro, ki je gnalo skozi vsako razpoko tujega gospodarskega in kulturnega oklepa slovenske mladike: narodna pesem, borbe s Turki, kmetski upori, reformacija, protireformacija, baročni enciklopedizeni in akademizem koncem 17. stoletja, nabožna pesem v prvi polovici 18 stoletja, dokler ni v Pohlinu, Vodniku, Zoisu. Linhartu, Kopitarju in drugih zmagovito prodrla iz pokrajin utilitarne, cerkvene pismenosti v zmagovito zelenje in cvetje: sistematičnega dela za ureditev književnega jezika in pravopisa, poučne pismenosti za ljudstvo in bespdne umetnosti slovenskega lepo-i slovja. Opazovali smo Čopovo družbo pri delu v I -Kranjski Čbelie.ic ter se divili Prešernovi pesmi. I ki dokazuje on vae čase, da se je proces regcuexa-
Vsakdo ve, dn morem v podlistku podati samo prereziie karakteristike teh gibanj tpr da se zavedam da imajo ta duhovna iti socialna gibanja mnogo bolj komplicirano podobo, kakor kaže moj prerez.
Ali ste že poravnali naročnino 7
Stran IS.
jSLUVIMOc, te LfMHfi m
eter . L
Juuics 1.. Gillanders:
V brazilskih džunglah
■ijHr.+rVLM*I
Brazilijo poznamo večinoma samo Itot deželo, kjer raste kava in kakao. Sem in tja pa vendar prodre. iz nje tudi kakšna divja pripovedka o džungla h, kjer ni ne poti ne steza, o džunglah ob Amazonu in o Mattu Grossu, kar priča, da je skoraj osemdeset odstotkov te ne-izmerne dežele neraziskane, kakor je bila še v začetku šestnajstega stoletja.
Eno zadnjih takih poročil je tisto o znanem angleškem raziskovalcu, polkovniku Faw-eett-a. ki se je pred sedmimi leti tain izgubil, in ki ga imajo divji inureilaški Indijanci v srcu džungle >Matto< ujetega.
Več mesecev sem prospektiral po visokih planotah v Boliviji, da bi našel cinkovo in bis-mutovo rudo. Nazadnje sem zbolel na gorski bolezni vsled predolgega bivanja na previsokih višinah. Moj tovariš, Nikolaj Milcas, ruski inženir, ki se je tudi naveličal življenja na pusti bolivijski planoti, je predlagal, dn bi šla doli na braziljsko mejo. Slišala sva, da je tam aluvialno zlato; in če bi ga tudi ne bilo, bi se tam otresla vsaj gorske bolezni. Zato sva se odpravila na pot.
V Andih je potovanje lahko, a za konje v teh višinah ni, ker njihov korak ni varen po teh gorskih stezah, ki gredo skoraj vseskozi ob prepadih. Zato sva morala jezditi mezge; tovor nama je pa prenašalo nepopisljivo kljuse, plemena burro, ki ga je Nikolaj klical »Sonja«, na čast svoji tetki v Baku. V tistih krajih tovorne živine, ki nosi živež in druge vsakdanje potrebščine, ne vodijo, ampak sledi ta jezdecem ves dan po stezah kar sama, kakor Rač more in se ji zdi. Ko pa se naredi noč in je čas, da bi se pripravila večerja in nočno ležišče, prikrevsa živinče počasi za svojim gospodarjem kakor zvesti pes. Tem živalim se nikamor ne mudi in jim tudi ni zato, da bi ustregle gospodarju, zakaj zvečer, na koncu dolgega dnevnega potovanja so še kar za več milj zadaj za njim. Ta jih pa potrpežlljivo pričakuje, da b;. mu prinesle živila in posodo za pripravo večerje tja do polnoči.
Kajpa, da ni prijetno, če si ves dan naporno potoval, pa moraš še pet ur čakati na večerjo, to se pravi na tisti edini topli obed tekom vsega dne. Če pa imaš izkušnje s »plemenom burro, veš kratkomalo, da protestiranje ne pomaga nič.
Glavno breme Sonjino je bil sveženj sena, živež za najina mezga, dokler bi ne dospeli v travnate nižine, polem nekaj čokolade, kave, prekajenega mesa in indijanskega kruha, kar naj bi zadostovalo za petnajst dni, dokler ne bi dospela v Santa Cruz, kjer bi se lahko založila s svežim proviantom.
Dva dni preje, kakor sva dospela v to nesto, sva imela na poti prav ve»el doživljaj. Bilo je zvečer, razjahala sva in sedla v udobno >arroyo« in čakala na Sonjo, kdaj da se bo prizibala z najinimi dobrotami, ko je po stezi z vzhodne strani na argentiuskem poniju prijezdil stasit popotnik, ki te je v belem platnu ves kar bleščal. Kakor omenjeno, to poniji v gorah redki, bela platnena obleka in tropična čelada pa za to podnebje še redkejša. Za trenutek sva strmela in ugibala, kdo da bi bil ta jezdec, in kaj ga je privedlo na stezo, ki vod! v Santa Cruz. Ko se je. nama približal, naju jc azčel kar obsipavati s presrčnimi angleškimi pozdravi »Kako je kaj, tujca?« in »Kako gre kaj s kupčijo?« Stopil je * konja in nama tekom petih minut povedal vso atorijo svojega življenja.
Iz te sva posnela, da si je napravil z butle-ganjem (protipostavna prodaja alkoholnih pijač v Ameriki) v Baltimoru premoženje. Zdelo se mu je pa modro, da ta svoj posel konča, dokler mu gre še dobro, in da gre pogledat po svetu. Založen z Baedeckerjem, daljnogledom, zdravili proti morski bolezni, aparatom za fil-manje, s tonami tropične obleke in ■ sto in eno nepotrebno malenkostjo, ki je pri srcu potniku okoli zemlje, je dospel v Buenos Aires, odkoder je prišel v čolnu po rekah Paraguay in Parana v Corumbo, kjer je kupil ponija in tovorno živino za potovanje gor po Kordiljerih.
Seveda je rad »prejel najino povabilo, naj čez noč z nama kampira, in ko ao prav takrat dospele njegove Štiri tovorne živali, in se je iz bremena usulo tucat doz kondenziranega mleka, par vabljivo dišečih gnjati, angleški biskvit, gramofon in, mirabile dietu, zaboj iskrečega sc šampanjca, si lahko misliš, kako dobrodošel
ffne{ nama jo Kil,
Prav svatovska pojedina ae jc razgrinjala tisto noč pred nami na prelazu Husaca, in ko smo po mehki godbi in po tolikih kozarcih ki-pečega vina zaključil prijeten veter, me ni
brigalo, ali je Sonja s svojo kavo in svojim bornim črnim kruhom do-apcla ali ne.
Zjutraj smo obdarovali drug drugega. Mož v tropični obleki nama je dal zaboj čajnega peciva, midva pa njemu težki poneho, ki naj bi ga varoval pred vse prodirajočimi vetrovi na planoti, in tako sva se poslovila od čudne kavalkade.
Najin prihodnji cilj je bil »gomale« ali gumijska postaja, severno od Corumbe ob reki Guapore. Šla sva skozi Sta. Cruz, kjer sva dopolnila svojo zalogo, potem sva se pa obrnila proti vzhodu in po petih dneh brez vsakega dogodljaja prijezdila na postajo. Tu sva prodala svoja dva mezga in svojega burra in dobila v zameno iz hloda izdolben čoln in dvn indijanska vodnika, ki sla poznala mnogo gua-ranskih narečij, kakršna so govorili v Mattu Grossu in v amazonski državi. Ko sva se od Sonje gcnljivo poslovila, sva odrinila proti severu po reki Goaporc, ki izvira v močvirjih severno od Corumba, teče dol v Madeiro, ki se izliva v Amazonski veletok, nazadnje pa v oceanski ocean, 7500 milj od ovojega izvira
Za bujnost tropične flore, ki je tekom naslednjih tednov razvijala pred nama, je vsak izraz prereven. Rastlinstvo je tako razkošno, da na mnogih krajih džungle sonce samo slabotno prodira skozi gosto maso listja in ovi-jalk, ki se vzpenjajo od tal do vrha orjaških dreves.
Ob času povodnji postane velik del džungle ob bregu reke gozdno jezero in po mnogih kanalih sva s čolnom lahko dosegla kraje, ki bi bili v suhi sezoni le težko dostopni samo drago opremljenim ekspedieijum. Najdaljša teh začasnih vodnih poti naju je pripeljala kakšnih dvesto milj v ozemlje severno od Cu-yabe, kjer je mnogo zveri med nizkim grmovjem in visoko travo džungle.
Lmdoirshe ribe
Imel sem puško za streljanje ptičev, dočim je imel Nikolaj sturo, težko ekspresno puško, ki bi podrla dinozavra, in ki je bila smrtonosna na enem koncu skoraj tako kakor na drJgem. Ker bi rada preizkusila svoje lovske rni.i/nosti sva svoj čoln potegnila iz vode in ga dobro spiavila v bičevju, nato jo pa ure-zala proti nizkemu gorovju, kjer naj bi, tako sta naju zagotovila vodniku, dobila vcad^j, majhne, gazelam slične džungelske jelene. Povedala sta nama. da živali rajše pijejo stoječo vodo v lužah kakor pa svežo v rekah, ker naju je zelo osupnilo, dokler nama nista pojasnila, da delajo tako zaradi piranhe, ropne ribe v teh rekah. To ribo sem videl v reki Paraguav, nisem pa pričakoval, da jo boni našel tudi v porečju Amazone.
Skoraj pred enim letom so ini namreč na severovzhodni meji Argentine indijanski fantje šiloma zabranili kopanje v reki Paruguy in trdili, da bi me ribe požrle, če bi šel vanjo. Upiral sem se, dokler ini lastnik haciende ni pokazal več svojih konj, katerim so manjkali celi kosi mesa na gobcih, ki so jih jim ogrizle ribe, ko so šli doli po reki, da bi pili. Piranhe plavajo v majhnih skupinuh in napadajo vse, karkoli živega jim pride blizu. To so majhne ribe, komaj tako velike kakor rečne postrvi; imajo pa kakor britev ostre čeljusti, ki izre-žejo male kose mesa tako ostro kakor operacijski nož.
V to nevarnost, ki preži neprestano pod hladno površino teh rek, so zašli tudi jeleni z ravnin in zato seveda rajši pijejo varnejšo, čeprav manj okusno vodo po lužah.
Ko smo prišli do suhega mesta, ki se nam je zdelo pripravno za kampiranje, sva pustila svojo prtljago enemu vodniku, drugega, Pabla. sva postavila na stražo, sama sva se pa skrila v bičevju blizu neke luže od vetra doli in čakala na džungelske prebivalce, da bi po sončnem zahodu prišli pit.
Domenili smo sc, da nam bo dol Pablo s svoje strani opazovalne točke znamenje, kadar se bo bližala kakšna zver ali žival sploh. Po preteku dolge ure ali več, nama je mahanje majhne veje naznanilo, da je zapazil, da se luži nekaj bliža. Minilo je nekaj časa, kar stopi iz visoke trave na drugi strani mlake, ne plah jelen, ampak kralj džungle — onca pintada, jaguar. Nič hudega sluteč se je vsodcl na svoje zadnje noge in si začel kakor mačka lizati svoja gladka pleča, ko je Nikolajeva puška zagrmela kakor strela iz jasnega. Bil je to dobro pogojen strel v prsa in po nekaj strahovitih skokih nazaj jc velika mačka obležala mrtva
Indijanca rta bfla silno ve—la la mm kito«
odrezala kremplje is brke, ki Jih visoke eenije
in nosijo za amulete. Tako navdušena le i*-t opij en a ata bila v te trofeje, da sva ju a težave pregovorila, naj odereta sloko žival, kraaea eksemplar, ki je meril v dolžini preko šest čevljev. Večina džungelskih plemen imenuje to žival leva, njegovega bratranca, pum, pa tigra, ki tudi prebiva v mattu. A nobena teh dveh mačk, ki redkokdaj nnpadeta živino, nima tistega poguma in krvoločnosti, ki je v njih afriških in indijskih sorodnikih.
Kljub temu, da smo dva dni kampirali na tem mestu, nisino več videli ne jaguarjev ne jelenov, sploh zveri ne, razen samotnega pecca-rry-a, debclokožnega džungelskega divjega prašiča, ki nas je iz daljave zagledul, potem pa nerodno pobegnil v visoke trave.
Ko bi imeli konje, bi z njimi še dalje prodirali in brez dvoma še kaj našli, a pred nami je bila dolga pot in zato smo se odločili, da bomo šli doli po glavni reki. Najbolj smo se bali tega, da se nam bo, ko bomo veslali doli po ozkih brzicah reke Guapore, razbil naš slabi čoln, ki je bil izdolben iz hloda, kar bi nas zadržalo najmanj za en teden, dokler ne bi naredili novega, čeprav so Indijanci zelo spretni v izdelovanju takih čolnov. Ne vem, kaj nnin je poinoglo, ali lahek čoln, katerega strani so bile mestoma tanke kakor papir, rilec en čevelj debel in sorazmerno tudi lok, ali morda brzice Guapora niso bile izdajalske ali pa sta bila najina vodnika tako sijajna veslača; vsekakor smo v nekaj tetinih srečno dospeli tja, kjer se Guaport; in Madeira stekata, ne da bi bil naš čoln samo malo opraskan.
Gumi
Ob ti progi reke nabirajo cediko, najboljšo
cediko (para-gumi) in agentje velikih gumij-skih postaj (gomale) potujejo daleč gori po reki enkrat na leto za dobo osem do devet tednov. Slučajno je najino potovanje padlo prav v tisti čas »gumijske žetve« in zato smo od časa do časa srečali flotilo trgovcev in vo-sluli mimo njihovih taborišč ob reki, kar nam je bilo gotovo dobrodošlo, ker smo od njih dobili dragocena navodila, videli pa tudi, kako cediko pridobivajo.
Svoje može razpošljejo z ene točke ob reki v različne smeri, kakšne dve ali tri milje daleč. Ti navrtajo drevesa lateks kakšnih sedem čevljev od tal. K drevesu pritrdijo veliko cinasto ali leseno posodo, v katero se cedi drevesni sok. Čez tri ali štiri tedne kuhajo ta debeli smolnati sok tako dolgo, dokler se ne »trdi in ne počrni. Tak proizvod predelajo potem v kepe po osemdeset funtov težke, ki so pripravljene za transport po reki in za eksport oziroma nadaljuje oblikovanje.
Čeprav indijanskim plemenom nabiralci cedike niso dobrodošli, se jim vendar umaknejo globlje v džunglo in jim milostno dovolijo. da v dve mesecih dovrše svoje delo. Kak-šenkrat, a zelo redko, se kasik ali poglavar poniža in prinese b kolibam belih nekaj bal gumija v zameno za cenen nakit, potem se pa vrne v globoko džunglo, kjer počaka, da beli vsiljivec odide.
Nabiralci gumija prihajajo vselej v aprilu, v juniju jih pa pojemajoče vode opominjajo, da je potekel njihov rok Če prekoračijo ta čas. ni presenečenje, ki jih čaka v džungli, nič nenavadnega namreč, da posode z gumi jem preko noči izginejo, namesto leh pa je tu in tam v drevo zapičena puščica kot svareče znamenje, da so nevidni Indijanci vsepovsod navzoči. Drugega svarila ni več treba. Nabiralci cedike se uklonijo pogojem čudne nepisane pogodbe in se kar najurueje vrnejo v svoj glavni stan.
Naravne lepote
Naravoslovec bi rabil cele knjige, ako bi hotel popisuii ptiče in štirinoge živali, ki jih vidiš na potovanju po reki v enem samein dnevu, ne da bi omenil trideset tisoč znanih vrst bujnega rastlinstva. Pujkovci (opice) se spenjajo od drevesa do drevesa s svojimi dolgimi repi in v skupinah po deset do petdeset glasno klepetajo in spremljajo dvonogega vsiljivca. Makoji, purukiti. kardinali in sto drugih ptičev s sijajno pisuniin perjem ti kriči nad glavo in velikanski rdeči in zeleni tukaui s svojimi orjaškimi, težkimi kljuni sede ua rejah pred visokimi palmami in strme radovedno dol na mimo drseči čoln.
Na mestih, kjer teče reka počasi, ali kjer se razprostre v širok zaliv, vidiš v mračni senci visokih dreves ob bregu par velikanskih udavov, ki vise z vej in preže na kakšno neprevidno opico. Po plitvi vodi ob bregu reke se sprehajajo ošabni, krasni rožnati flumingi, katerih visoke noge so videti v skupinah kakor bajni gozd z rdečimi debli. V soncu se zibljejo velikanski, po dva pednja veliki eksotični metulji s krili, ki so vsa pisana v živih barvah
Indijanci pretiravajo, ko trde, da so nekateri udavi po šestdeset čevljev dolgi. Od osem do deset vrst, ki pa niso strupene, je anakonda največja in je samo petindvajset do trideset čevljev dolga (10 m). Res pa je, da lahko požro zelo velike živali v primeri s svojo velikostjo in nič nenavadnega ni, če ubiješ boo in dobiš v nji cclega jelena. Indijanci so pripovedovali nekemu trgovcu v Sao Vicente, do so ob reki videli anakondo, ki so ji iz gobca moleli rogovi vola, a ta bajka je tako debela kakor uboga anakonda, ki jo je napihnil vol.
V Braziliji je če/ tristo vrst kač in od teh je samo dvanajst strupenih. Strašna rumena in črna zapu ali gozdni mojster je najbolj strupena. Njen pik je v devetdesetih odstotkih smrtonosen. Govememet ima v Sao Paulo velikansko kačjo farmo, kjer proizvajajo serum proti kačjemu piku. Ker se pa to zdravilo v notranjosti dežele redko dobi, so domači trgovci iznašli novo postopanje. Njihova navada je namreč ta, da nosijo pri sebi majhno, s slepimi patronanii nabito pištolo, če jih kača piči. nastavijo takoj cev pištole proti rani in večkrat zaporedoma izprožijo. Goreči smodnik izžge rano, in dasi to neznansko boli, sc je po-največkrat prav dobro obneslo.
Aluvialno zlato
tem fta prej, da je bil vzrok najinega potovanja v braziljsko džunglo ta, da bi aaila aluvialno zlato, o katerem so pripovedovali, da ga zelo lahko najdei. In res, v Sao Vicente. kjer se majhna bolivijska reka Chugui izteka v Guapore, sva našla prvo zlato, ki pa ni bilo aluvialno. Bilo pa tudi ni običajno zlato, ki ga najdei v drugih delih sveta; gotovo bi se pa izplačalo, da bi se eksiploatiralo.
Zelo fini deli naravnega zlata, tako fini, da so komaj vidljivi, plavajo dol po mirni reki. Nosi jih napetost vodne gladine. Kjer se ta reka izliva v Guapore, je skoraj dvesto čevljev široka. Čez to razdaljo razpnejo domačini močne vrvi. V razdalji po šest inčev ao te vrvi opremljene s plutovino, da vrv plava, v ostalih delih vmes je pa vata. Tako se fini zlati kosmi ujamejo in vrvi vsak teden potegnejo na breg. Vata se posuši in zlato in drugo fino snov stresejo ven. Iskalec zlata nato vso tva-rino stopi, iz česar pa dobi prav malo zlata. Ko je to storjeno, znova napne past, gre zopet v svojo nihalko v senco počivat, dočim pošlje enega svojih indijanskih pomagačev v bližnjo vas po žganja in tobaka. Res trdo življenjel
Inžencrji so zdaj pa zdaj raziskovali reko do njenega izvira, da bi odkrili bogate žile. odkoder prihajajo ti zlati kosmi, a doslej je ostalo tudi to skrivnost južnoameriških miste-rijev.
Ko sva zapustila Sao Vicente, sva več dni veslala po nevarnih brzicah, ki to nama delale preglavice, tako da sva se vas olajšana oddahnila, ko sva videla, da se reka polagoma za-čenja širiti, in da postaja mirna. To je bile nekaj preti izlivom v reko Madeiro.
Smrtonosna amazonsha cev ali pihalnik
V zadnjih dneh smo na reki Guapore srečali edinega divjega Indijanca na vsem potovanju. Veslal je po reki navzgor v majhnem čolnu, ki je bil čisto drugačen od našega, pa tudi veliko lažji. Spominjal je na severnoameriški čoln iz brezovega lubja, le da je bil veliko bolj preprosto izdelan, kakor čoln kanadskih Indijancev. Narejen je bil pač iz skorje, a konci so bili kar navzgor zapogujeni in dobro zvezani z vlaknastimi ovijalkami. Najina vodnika sta sc s tujim potnikom pogovarjala v tauiujanskem narečju. Dovolil nam je. da smo si ogledali lok, pšice in pihalnik, ki je najstrahotnejše orožje divjih amazonskih plemen. Ta cev je izgotovljena iz šest čevljev dolge, bambusu slične palice, ki jo najprvo podolgem razcepijo, da iz sredine odstranijo stržen, približno pol inča v premeru. To izdol-bino ogladijo s peskom, potem še z voskom, nakar preklani polovici, zopet skupaj stisneje. Na enem koncu pritrde še opičji zob za olepšavo in pihalnik je gotov. Pšice narede iz močnega trsa, približno osem inčev dolge. Na koncu jih ovijejo z nekakšno bombaževo snovjo, ki jo dobe iz neke semenske luščine, tako da gredo tesno v cev. Nazadnje pomočijo konec pušice še v zelo jedek strup, ki ga pridobivajo iz nekih korenin. Pšice nosijo v tulcu, ki drži okoli petdeset takih strelic. S tem čudnim preprostim orožjem lahko ustrelijo majhnega ptiča dvesto Čevljev daleč.
Na prigovarjanje najinih vodnikov je Indijanec za podarjene mu bisernice slednjič vendarle pokazal, kako se strelja s pihulni-kom. Vtaknil je pšico vanj, ga dvignil k ustnicam in z lahkoto podrl tukana z veje sto čevljev daleč. Zadeti ptič je bil v par sekundah mrtev; tako hitro je deloval strup kljub temu, da se je pšica samo za pol inča zarilo v meso. Ko sva to videla, sva se brez premišljanja odločila za povratek in se poslovila od našega divjaka. Udarili smo jo proti reki Marleiri in nazaj na bolivijske planote, kjer so vsekakor postavljene meje življenju, a vendar te smrt ne zalezuje tako tiho in naglo kakor v telr pokrajinah pihalnika.
Ko smo čez nekaj dni dospeli v Puerto Mi-raflores, smo bili srečni, da na dolgem potovanju nismo srečali hujšega kakor mirijade moskitov. Tam sva se poslovila od obeh fantov iz Capoye, ki sta se izkazala za zelo zvesta vodnika, potem pa sva se pridružila nemškim trgovcem, ki so se vračali v veliko nemško naselbino, Triniflad. Tudi to potovanje je poteklo brez kakršnihkoli neprilik in dosegli smo zopet La Paz in dobrote civilizacije.
Preselitveno naznanilo!
Naznanjam ceni. občinstvu, da sem preselil svojo trgovino s šivalnimi stroji, kolesi in motornimi kolesi iz Trga svobode štev. 2 na
Aleksandrovo c. 13
Z odličnim spoštovanjem
ALOJZ USSAR
zaloga šivalnih strojev, koles in motorjev
MARIBOR, Aleksandrova cesta 13 J
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zelss-Ikon, Roden-stock, VoitflISndet, Welta, Certo Itd Ima vedno t zalogi
fofoodd. Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani Zaht.v.iu ceniki
S te v. 1.	
	
Franc Urban	
mesar in preka/evalec	
	Ptui
»SLOVENEC«, dne 1. januarja 1933.
e ran to Sirec
irgovma i kolen in motorji. mehanična delavnica
Telefon 71
fakuum olje
Ptuj
	
Liudevit Murko	
stro/no mizar s ivo	P tu i
Stran
Sno/ <$ Urbančič
veletrgovina z gaianteri/o in konfeciia perila
Ptui
ERANC ERBUS	
trgovina mešanega blaga	
nakup deiel. pridelkov in jajt	
	Ptui
Hinko Kreft
trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki
Ptui
Ivan Coikl
manu/akiurna trgovina
Ptui
Brane Vogel
zaloga stekla in porcelana imetnik; IUL. TOONIO
Piui
Iz Slovenjgradca, Velenja, Šoštanja, Prevalj
in Jezice
BATA Š OSI A Ni

| L K. P1RMANŠEK V ŠOŠTANJU	FOTO ATELJE iN i ZALOGA ČEVLJEV ]
	
Vinko Puncer trgovina z mešanim blagom	Slovenjgradec
Ivan Rojnik
Trgovina z mešanim blagom
Slovenjgradec
i Pf^AJ-j Gostilna in trgovmu z mešanim blagom
ČRNA PRI PREVALJAH
j Erich Giinther	
svečama	Slovenjgradec
Hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno /avezo
Slovenjgradec
VEKOSLAV R01ER
SLOVENIORADEC
modni atelje za dame in gospode Izvršuje v ta v to stroko »padajoča dela po tolidni ceni.	Anglešku fazana
Vekos/av Vyborny
brivski mojster — parfumerija
Slovenjgradec
Okrajna hranilnica
Slovenjgradec
- Ioan Mikolič	
tovarna meril	Slovenjgradec
Anton Krofi
kontesijonirani tesarski mojster
Slovenjgradec
RIHARD JAKELJ
oblati v. končen- inttalaler ta vodovodne parne in vlinove napeljave. Stavbeni in nalunteriitki
fc"par•	SLOVENJGRADEC
Franc X. Pototschmg	;
tovarna usnja	Slorpniaradec
ANTON LAVRE, trgovec
SLOVENJGRADEC
Eranc Mihec in Marija
trgovina usnja in vina
Slovenjgradec
Viktor Faktor, Šoštanj
autobusno podjetje Proga:
Šoštanj - Slovenjgradec - Dravograd
Josip Levovnik
tevljar
Slovenjgradec
V. M. ROZMAN
trgovina z mešanim blagom
Slovenjgradec
ioan Slemenih
čevljar
Slovenjgradec, Meškova ul. 16
Josip Obu	
krojaški mojster	Velenje
Mlekarska zadruga
za Slovenjgradec in okolico
v S/oven/gradcu
registrovana zadruqa z omejeno zavezo
Ivan Prusch	
čevljarstvo	Slovenjgradec
ioan Schmidt
splošno čevljarstvo
Slovenjgradec
Veselo novo leto
voščim svojim odjemalcem ter se priporočam
IVAN CEDE, pekarna
VELENJE
Eranc Grein
oblastno tzvrašani zidarski mojster Slovenjgradec
JOŽEF ZVONAR, sodarski mojster
Stari trg	Slovenjgradei
Novi sodi vsake velikosti redno v zalogi.
Cene zelo nizke.
Katarina Potočnik
splošno krojaštvo
Slovenjgradec
Glavna tobačna zaloga
Franc Žemljic
Slovenjgradec
Ivan Kristan
kolarski mojster
Slovenjgradec
Ignac Smeh
slikat in pleskar
Slovenjgradec
Klobasa - Smolčnik
podružnica: St. Jani pri Dravogradu Slovenjgradec
Turistovski dom Mislinjske podružnice S. P. D. na Uršlji gori
Hotel
„ UNION"
ŠOŠTANJ
KAREL GOL L
HOTEL GOLL
SLOVENJGRADEC
KAREL ROiNIK
SLOVENJGRADEC
I, Mravljak
trgovina z mešanim blagom
Šoštanj
ANTON VALENČAK trgovina in gostilna Velenje	
Pekarna Ivan Šilih Slovenjgradec	Karoi Glažer splošno mizarstvo Stara vas - Velenje
	Simon E. Blatnik trgovina mešanega blaga in gostilna Stara vas • Velenje
Karol Tischler trgovina mešanega blaga Velenje	
Anton Duft krojač Črna pri Prevaljah	
Tovarna za kose
Kari Kollner
Slovenjgradec
Anton Debeiiak	
modno krojaštvo	
	Slovenjgradec
Gostilna
Rudolf Stopar
Mežica
Restavracija „Sokotski dom" Lavra Stoinschegg •
Slovenjgradec
Franc Lobe
tovarna za izdelovanje posode in veči
Slovenjgradec
Gostilna
/riimi Senica
mesarija
Vivat
Mežica
Janko Klun
trgovina t mešanim blagom
Prevalje
Peter in Marija Logar
rudniška reitavraeija
Polena - Mežica
Iz Prlekije in Slovenskih goric
I. L. VRACKO gostilna	Gornja Radgona
	
L. RESN1K, hotelir sobe za tujce, otuogarala	LJUTOMER
Blateno in zadovoljno tiovo leto ieli vsem članom in vlagateljem
Posojilnica r. *. * m. $.
Sv. Lenart v Slov. gor.
KOZMANIČ PETER
trgovina s mešanim blagom
Gornja Radgona
FRANC WIRTH
trgovina s steklom, porcelanom In barvami
LJUTOMER
Sreino in tadovoljno novo leto ieli vsem tlanom in vlagateljem
Posoiilno društvo F. V.
Raiffeisen r. z. z n. z.
Sv. Lenart v Slov. gor.
Franc in Alojzija Domanjko
gostilna
Slatina Radenci
leh vsem svojim gostom in prijateljem veselo novo leto
Posojilnica u Križeocih
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Rudolf Pušenjak
trgoolna z mešanim blagom
Ljutomer
l/snjene suknjiče, klobuke, športne čepice dobite naicene/e v trgovini
Metod Senčar, Ljutomer
Veselo m zadovoljno noro le\o ieli vsem gostom in se priporola
Karo I Aubl
gostilničar
Sv. Lenart v Slov. gor.
PETER SENEKAR
trgovina z mtianim blagom
Sv. Trojica v Slovenskih goricah
Srečno novo leto želi
Franc Senčar'
Mala Nedelja in Ljutomer
Srečno tti veselo novo leto telim osem gostom in se priporočam zn nadalje
LEOPOLD MATJAŠIČ, gostilničar
Sv. Lenart v Slov. gor.
STANE C i VIDINI
lesatni salon za dame in gospode. Tra/no kodranie las. ondu'iravje, — vodno onduliranje ter barvanje las z L'Orientol Henni
GOR. RADGONA
Srečno in zadovoljno novo leto 1933 ieli vsem cenjenim odjemalcem
Anton Hrasielj
trgovina z mešanim blagom
Sv. Lenari v Slov. gor.
Ljudska hranilnica in posojilnica
Martin Ritonja
gostilničar in mesar
v Gornji Radgoni
ieli vsem svojim gostom veselo in sreino novo leto
Kletarsko društvo in kletarska gostilna
vpisana zadruga z omejeno zavezo
v Ormožu

\ OKRA!NA POSOJILNICA
t RbGtSTR. ZADRUGA Z NEOM. ZAVEZO
V LJUTOMERU
I
Okrajna posojilnica
registrovana zadruga z neomej'eno zavezo |
!	v Ormožu
I Veletrgovina
I Ludvik Kuharic
: : :
Ormož
Srečno in veselo novo leto ieli vsem svojim odjemalcem ter se priporoča tudi v naprej za cenjena naročila
Josip Bauman
vetežganjarna, izdelovalnica ruma, konjaka, likerjev in sadnih sokov
Št. II/ d S/ov. goricah
Hranilnica in posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
pri
št. llju v S/ou. goricah
reg. zadr. z neomej. zav.
v Ormožu
E. Hibler
gostilničar
v Gornji Radgoni
ieli t sem svojim gostom veselu m srečno novo telo
Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Rado Pregrad
Industrijo umetnih cvetlic itd.
Podčetrtek, Drav. banovina
Centrala občinskih opekarniških podjetij
o Gomii Radgoni
jotej Maršik
zdraviliška restavracijo Slatina Radenci teli vsem cenjenim gostom
veselo novo leto
R. Pevec, IMPORJ - EXPORl
Brzojavi : fetec, Ormot, — Tel. interurb. 4
Ormož
: loža Hrastelj	
• trgovec	o Gornji Radgoni
	podrui. St. Radenci
teli vtem svojim odjemalcem ter	
posloi mm prijateljem sret.no noon leto	
Zadružna elektrarna v Ormožu
Posojilnica o Gornji Radgoni
registrovana zadruga z neomeieno zavezo
Avtor, stavbna tordka
MARKO STUHEC
Ormož
MILAN SESSLER
VELETRGOVINA
LJUTOMER
Gospodarska zadruga
r. z. z o. z.
Ormož
F ran i o Alatič
zaloga strojev in predliskarija
Ormož ob Dravi
MESTNA HRANILNICA V ORMOŽU
RudolJ Anderlič
točilnica In delikatesna trgoolna ORMOŽ
Franc Seršen
oeletrgovina
Ljutomer
ŠTEFAN BRODAR
vino en gros
ORMOŽ
Telef. interurb. 12
Dragan Kovačič
urar In zlatar
Ormož
lomai Kosec
trgovina z meinnim blagom, usnje, manujaktura, det. pridelki
Ormož
Veselo in srečno novo leto želi vsem
Vinko Flerin
mlin za izdelavo ješprenja, ješprenjtka ter ajdove in riene moke
Ihan pri Domžalah
Srečno in veselo novo leto vsem eenj. odjemalcem želita in se priporočata
Avgust in Marija Sušteršič
trgovina in mizarstvo __Mengeš 12
IVAN ZAJC
ročna izdelooalnica oseh vrst športnih čeuljeo in škornjeo
žiri
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. naročnikom
Karol Gregorc
stavbeno podjetje
Mengeš 36
Srcino novo leto ieli vem eenj. naročnikom
FRANO KOSEC tetartlvo
Mengeš
Srečno novo leto ieli
J. KOSCHIR. nasl. A. HVALA
trgovina z mešanim blagom ter ie cenjenemu občinilvu toplo priporoča
__Kamnik

Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
IGNAC REBOLJ
trgovina r. deželnimi pridelki in mlevskimi izdelki	TRZIN
Srečno novo leto
družina
JANEŽIČ-EVIH
trg. vrtnarstvo
Mengeš
Srečno in veselo nov o leto ieli Ivrdlca
A vgust Pečmk Spee. trg. iivat. strojev, koles, gramofonov itd.
l....................— "1ITTTTIIT-"...........................			Stožice 47, p. Jež i ca pri Ljubljani
Vsem svojim cenjenim odjemalcem : želim najsrečnejše novo leto Ivan Kuralt, valjčni mlin j Domžale	^ Vinko Muller trgovina z vinom | Domžale	| Vse najboljše v novem letu želi tvrdka | J. CHALUPNIK, prekajevalnica | ter se cenjenemu občinstvu priporoča v Domžalah ::	
Srečno Novo leto žele sledeče novomeške tvrdke:			
„ METLA" trgovsko industrijska družba z o. z. NOVO MESTO			
A T r^Rf A \Z špecerijska in galanterijska trgovina /\LjL vJINZj UDLAlV Kraljeviča Petra trg, NOVO MESTO			, KERAMIKA', j.klemenčič KAMENINE, SAMOTNI IZDELKI družba z o. z., TOVARNA PEČI, ŠTEDILNIKOV
TRGOVINA FRANJO KASTELIC KANDIJA-NOVO MESTO	Srečno novo leto želi ANTON KONCILU A mesar in prekajevalec novo mesto ter se cenjenemu občinstvu priporoča 1	Srečno in veselo novo leto želi „NOVOBOR" splošna industrijska d. d. ljubljana — novo mesto	
Glavno zastopstvo VZAJEMNE ZAVAROVALNICE v Novem mestu, Kraljeviča Petra trg 3 (Jos. Munda) Najgotoveje zavaruje požar, življenje, nezgode, kasko, razbitje stekla itd. — Podpirajte le domač zavarovalni zavod.		Avguštin 9. novo mesto si zahvaljujem ter se v nadal>e priporočam za ese auto-vožnje z mojo elegantno 6 sedežno limuzino, ter voščim vsem svojim strankam * eiftfon št. u veselo in srečno novo leto i	
Stavbeno podjetje
Martin Hočevar
Novo mesto
JOSIP KOBE
specerija in delikatesa na drobno in debelo. Glavno zastopstvo za petrolej in bencin Vacuum Oil Co. d. d.
NOVO MESTO
P
0 D R U Ž n
1
C a
Veselo in srečno novo leto 1933!
Knjigarna	Tiskarna
J. KRAJEC nasl.
Knjigoveznica NOVO MESTO
n O
V
o
m h s t O
A u to-ta x a
Doimovič Ivan
Telefon it. 8 ali 15
Novo mesto
Gostilna
„Pri Štemburju"
ložeZnrc
Kandija — Novo mesto
Srečno novo leto želi
FILIP KAVČIČ
hotel „Koklič" __Novo mesto
Marija Kastelic
Irgovlna z mešanim blagom
Novo mesto, Breg 14
cutman
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
srečko p1celj
čevljarstvo
Prav srečno novo leto želi
IVAN SVETEC
Novo mesto
Priporoča svoj brivski in damski salon s
trajno ondulacijo Č I T A ] T E
Srečno novo leto želi
LADI KOŠIČAK
kleparstvo Novo mesto
Josip Windischer
hotelir in mesar
Kandija — Novo mesto
/. P1CEK
trgooma z železnino in specerijo
Knaflič <£ Mirtič
ključavničarstvu in vodovodne inštalacije
Novo mesto
Jernej Si/ar
snecijalna delavnica zo boljše pohištvo
Šmihel - Novo mesto \udim vam najboljša, najsolidnejše iti najmodernejše, v vezani in masivni izdelavi.
Mlekarska zadruga Dobrniče
podružnica Novo mesto
Mislej Filip
Vencelj Škedelj
kolarstvo in Izdelovanje smuči
Novo mesto — Kandija
VALANTIČ ALOJZIJ
SOBOSLIKARSTVO
NOVO MESTO
Srečno novo leto želi
Franc Pelko, krojač in trgovec
Novo mesto
Srečno novo lelo zeli svojim cenj. »trankam modno krojaštvo
Ivan Turk
Noto mesto, Trg kraljeviča Petra
Novo mesto
SLOVENCA
SREČNO NOVO LETO
želi vsem cenjenim odjemalcem
KONRAD ROM
urar — Rodlo
KOČEVJE
Josip Kos
papirna trgovina in knjigoveznica
Novo mesto
Krojaški atelje za dame in gospode
Pelko Franc ml.
Prosvetni dom
VIDA in FRANC K A RLOVŠEK
trgovina z mešanim blagom in deiel. pridelki Šmarje/a pri Novem mestu
Podružnica SLOVENCA"
Novo mesto

Vincenc Košiček
klobučar
Žužemberg
..........................................................
Srečno in veselo novo leto želi na novo otvor\ena mesarija
loan Javornik
Ljubljanska cesta 16 Priporoča se za mnogohrojni obisk
Veselo in srečno novo leto 1933
želi
Ljudska hranilnica in posojilnica v Braslovčah
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo
Josip Holy
brivec in lrizer za dame
Brežice, Rogaška Slatina
Srečno in vedelo novo lelo želi vsem cenj. goslom gonilna
„PRl ANGELJU" (Alojzija Savodnik-Beneš CELJE
Obenem se ooseinikom moie gostilne, kalci so me obiskoval in podpirali mojo gostilno, iz mesta in okolice najlepše zahvaljujem lei najtoplele priporočam moio nas ednico gdč. ANOELO KNAFLIC. k prevzame z današn im dnem mojo gosiilno Na-naniam tudi, da bom mesarijo vodila -ama še nadalie ler se i eaj. odjemalcem najvljudneje priporočam	AL >JZI|A SAVO LIN K -BENES
KREFL VIKTOR	
splošno kro/ašiuo	Braslouče
AVGUST ŠVA/GER	
ključavničar in mehanik	Braslouče
FRANC šELIH	ŠTROZER K OHRAD	
mtzunki mojster	krojač	
		Brasiouče
Konjice		
Srečno nouo ieto želi
vsem suo/im ceniemm ndiemalcem lurdka
Ivan Vizovišek
Žatec
SREČNO IN VESELO NOVO LETO
želiva vsem svojim cenjenim gostom, prijateljem in znancem ter si usojava obenem naznaniti, da se s PRVIM JANUARJEM 1933 preseliva iz HOTELA »TRIGLAV v SEVNICI v LASTNO HISO v MARIBORU, Aleksandrova cesta 79. — Zahvaljueva se vsem obiskovalcem za dosedanjo naklonjenost v Sevnici in se priporočava v bodoče v lastni restavraciji v Mariboru.
FRANC in ALOJZIJA KREUH, restavraterja Hote »Triglav« Sevnica Maribor, Aleksandrova c. 79
PRVA CELJSKA
»KRISTAL1JA"
TVORNICA OGLEDAL	BRUSILNICA STEKLA
CEL3E. Prešernova ulica 15
VIKTOR PILJIi
trgovina z rnanujnltlurnim. špeceriiskim m
Širile in naročajte naše časopise!
galanlernskim hlogom
Žalec
FRANC CIMPtRSEK
kt/uCuvničcrsivu
Su. Peter u San. dolini
Veselo m srečno novo ieto žel' rspm ndiemalcem
KKZIAK IVAN sedlnr Maribor. Cvetlična ulica 30
Srečno in neselo
novo ieto
želi
Anton Balant
ooličm mlir:
Preserie p. Braslouče
Srečno in biagosloolieno nouo leto
ieliln »sem suunm članom zadrugi
Gospodarska zadruga Kmečka hranilnica in posojilnica Mozirje
FRANC ZORMAN	
točilnica — deiikatesa	
	Žalec
Arnoid Pobolšar
kritte streh
Maribor, Koroška c. 27
Srečno in veselo noon leio iell
Kmečka hranilnica in oosor/ln/ca
on So. Junu ob Taboru
1
žele tvrdke iz Trbovelj
. Božič Artlon Jože Omahen lesarski monter
gostilna pri .Slovenski materi"
Trbovlje
Alberta Zupane
de^ikaie^o
Trbovlje
Marlin Bricelj
modno krojaštvo
Trbovlje
Franc Zak
urar in prodaja zlatnine
Trbovlje
-i—-
DROBEZ ALOJZIJ
splošno čevljarstvo
Pinlar Franc
gostilna „pr: Škralu"
Trbovlje
Voilgang lože Ameršek
gostilna in irgovina
Trbovlje
Ivan Tausel	•
splošno slikarstvo	
	Trbovlje
j Močivnikar Antonija Trbovlje j gostilna „ stroj"
Tr&ovZf«
Ivan Kroner
gostilna »Kiek«
Trbovlie
Trbovlje
Roškar Dragotin brivec
Gostilna Votker
Trbovlje
Trbovlje
H i lan Herc
brivec
Kokaii Dominik
restavracija kolodvor
Trbovlje
Trbovlje i Ka/o{iško
i
prosvetno društvo
Gostilna KRAMER
hbovUe
Dragotin Radej trg. z mešanim blagom	i I 1 Trbovlje j
	
Knaflič Pongrac mlinar	Trbovlje
	
Friz Tončka restavracija	Trbovlje
	
Gomboc Amalija rudniška gostilna	Trbovlje
	
t Sloser Franc j splošno krojaštvo	Trbovlje
	
Randel Martin gosli:na „pri Parašuhu"	Trbovlje
Razpotnik Jože
vinotoč
Trbovlje
Marija in Raimund
Kienovšek dosliina in splošno
kleparstvo
Trbovlje
J
-rr
Društveni konsum
v Društvenem domu
Trbovlje
Društveni konsum
na Vodah
Trbovlje
Anton Medvešek
zaloga tnanujaleture, perila in modno krojaštvo
Trbovlje
Trbovlje
Potrata tože
gostilna Vidmar
Trbovlje
rodiogar lože , n
mesar
Zadružna knjigarna
Vode
Trbovlje
Miloš Skerbic
\ krojaštvo in manufaktura za dame in gospode
lrbovlje
Društveni dom
Trbovlje
Božič Jakob
rnesai in gostilničar
Trbovlje
Murn Franc
trgovina z v nom
Trbovlje
Cimerman Štefan
klobučar
Trbovlje
Povše Fam
gostilna
Trbovlje
Skušek lože
gostilna
Trbovlje
Podbregar
Alojzi/a
t inotot
Trbovlje
Planine Anton
krojaštvo
Trbovlje
Zupan Franc
gostilna
	Kmečko - delavsko Hi anilnica in posojilnico Društveni dom	Hank Jože podteIje Trbovlje	Trboveljski gasilci združeni u društvih Trbovlje - rudnik - Trg -Ktek in odsek Sv. Katarina	Trbovlje
M oži na lak ob ključavničar Trbovlje				Klančišar Ivanka gostdna Klek Trbovlje
Kaitna Franc gostilna				Zupan Mici trgomna zelenjave in kandilov
Trbovlje	Trbovlje			Trbovlje
Drago in Kati Pravica gostilna OREO
Trbovlje
Kovač Dragotin	
mesar	Trbovlie
Pokišek Albin	
mesar in prekajevalec	
	Trbovlje
Puškar Slavko brivski salon	Trbovlfe
Šetinc Franc trgovina	Trbovlje
Folo atelje Weis	Trbovlje
Franc Malgaj
gotliln« m splošna kovačija Gabersko
Trbovlje
Miha Koren	
zlatar	
	Trbovlje
Valenlln Ceslnik
strojno mizarstvo
Trbovlje
Germadnik Franc	
betonsko podjetje	Trbovlje
lug Filip
splo.-no čevljarstvo
Trbovlje
Jože Plevčak	
mesarija	Trbovlje
Va'enlin Ačkun	
sedlar in tapetnik	Trbovlje
Janez Božič
gostilna Oistro
Trbovlje
Holešek Franc	
gostilna	Trbovlje
Arzenšek Erna	
avtopodjelje	Trbovlje
Razberger Amalija	
gostilna	Trbovlje
Kmel Josipina gostilna Tratnik	Trbovlje
	
Forte Jože mesarija	Trbovlje
	
Gabrijel jakob	
splošno krojaštvo	Trbovlje
Pust Rudolf	
gostilna in mesarija	Trbovlje
Hutar Maks
uamsk' trtzer In brivec
Trajno kodranle Trbovlje
Hribar Barbara
vinotoč
Trbovlje
NAROČAJTE
SLOVENCA'
Rotar Avgust	j
gostilna	
	Trbovlie |
Grenko Franc
pekarna
Trbovlje
Franc Šporn
splošno kleparsivo
Trbovlje
kazpotnik Slavko
irgovtn« z etekinčntmt trt radm volrebMvam' __Trbovlje
Kranj, Škofja Loka, Tržič in ostala Gorenjska
Srečno in veselo novo elo želi svojim gosiom m se nadalje priporoča
GOSTILNA „BEKSEL"
KRANJ
Prvovrstna Ljudska kuhinja za uradnišlvo, dijake in delavstvo ANA URANIEK
KRANJ, Rožna ulica 92
Ivan Zupan	
usnjnrna	Kranj
KUMER IVAN
gostilna
Savsko predmestje, Kranj
Voze' Karolina
restavracija „HRl KOLODVORU"
Kranj, kolodvor
Mihae! Osterman
eksport mesnih izdelkov
Kranj
Schilling & Comp.
elektro-instalacijsko podjetje
Kranj
IVAN JAKOPIN
sedlarstvo
Va'entin Rozman	
brivnica	Kranj
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
„ldes",
ivornioa črni'8 in kemičnih izdelkov
Kranj
Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom
tvrdka STANKO PESIAK
izdelovhn|e In popravilo vseh vrst tehtnic
Kranj
KRANJ, Cerkveno ul. 165
Hotel JELEN"	
	Kranj
MILKA TRILER in KAT! PRINČIČ
priporočata prodajo zelenjave >n južnega sadja
KRANJ stojnica na irgu
Srečno, zdravo in veselo novo leto želi
Josip Benedik
gostilna in trgovina /. mešanim blagom
Stražišče pri Kran.u
j. Kušlan, Kranj
Plelilna industriia volnenih in svilenih izdelkov
Vsem odjemalcem želi srečno, veselo in blagoslovljeno novo leto
Jurii Pollak, Svo
Kranj
M. Ogrizek
trgovinu galanterije in ročnih del
Krani
Tvrdka
Franc Gorjanc
Krani
žel' vsem svojim cemenim odjemalcem In dobaviteljem
srečno novo leto
Andrej Ravnikar, krojač
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem trgovina
JADRAN"
čevljev
Kranj, Glavni trg 115
(Pavšlarjeva hiša)
Vsem cenjenim gostom srečno in veseio novo leto
gostilna Joštar"
Kranj
Sin k Franc
slaščičarna
Kram
Srečno in veselo novo eto želi
Vinko Oselji, Kranj
Zaloga in postavljanje peči in štedilnikov
J Knific
tovarna za žimo
Stražišče pri Kranju
Veselo in srečno novo lelo /elita Pavla in Mici Bidovec
gostilna pri .Cilki*
Kranj
M. Česens, Kranj
Zaloga lesenih kuhinjskih potrebščin in gosp orouja, smrekove in mecesnove posode, stolov, plelarskih ler žimnaiih i/delkov ■ 'grače m oleteno oohištvo
lOS. SISKA, KRAN)
Stroino ključavničarstvo — Industrijska sita
M. Šipic
Kranj
Zaloga tapetniških izdelkov
Lovro
Marinšek
mesar in gostilničar
Naklo pn Kranju
Skofjaloka
Pavel Bozovičar. čevljai
Skofjaloka
Sušnik !van, krojač
Skofjaloka
Starman Ivanka, gostilna
Skofjaloka, kolodvoi
Ivan AVGUŠTIN rgovina / deželnimi pridelki
Skofjaloka. kolodvoi
Gostilna HAFNKR
Skofjaloka, kolodvor
Martin in Ana Eržen
tostilna
Skofjalokn
Ignac in ložica Trdina gostilna
Skofjaloka
Hotel Stara pošta
restavracija in kavarna
Kranj
želi srečno in veselo novo lelo vsem cenjenim gostom in prijateljem, obenem pa tudi
mesarija »PRI MATIČKU
Se vlludno priporočale
Franc in Francka Lieber
Usnjar in trg ' usnjeni Anton Šubic
Skofjaloka št. 73
Clialte ..Slovenca"
Eleldrovaljčni mlin
TRATA
Skofialoka. kolodvor
t Stavbeno podjetje j Anton Ogrin j	Skofjaloka j
	
I Jernej Tavčar	
[ klobučar	Škoflaloka


1
SLAVKO BOLE
tovarna sukna in pletenin
ZAPUŽE p. LESCE
Ana Karlin
gostilna „Plevna"
Škofjaloka
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem tvrdka
JOŠKO VEBER
trgovina z lesom, ogljen in mešanim blagom
Škofj a Loka, kolodvor Telefon 9
Ciril Prosen
trgovina z mešanim blagom Za Mošenikom 11	Triit
Foto trgovina KAROL KOŽELJ, Tržič
Ana Bornih, Tržič trgovina z mešanim blagom
MART IN SLAPAR
čevljarski mojster
Tržič
l1 RAN C G0DN0V
mesur
Tržič
Leopold Valjavec
modno krojaštvo
Blejska resta 7
Tržič
Ivan Theuerschuh steklar in trgovina z mešanim blagom
Tržič
Florijati Tadel, čevljarstvo
Tržič
Blaž Jeglič
mesar in prekajevalee
Tržič
Gostilna pri
„ Mlinar j evem Jožu"
Rudolf in Ivana Femc Tržič
Karel Rueh
trgovina in gostilna
Tržič
Lojze Zaletel	
čevljarstvo	Tržič
Franc Hladnik	
sedlar, jermenar tn izdelovatelj	stremen za
smuči	Triič
Veselo in srečno Nouo leto osem sooiim cen/, damam in gospodom žeti NIKOLA KO/IČ domski m moški salon ŠKOF)A LOKA	Jožef Kavčič gostilna Tržič
	Mesar in prekajevalee Anton Kokalj Tržič
Vinko Vilfan pekarija Tržič	
	Andrej Roblek čevljar Tržič
D Frariko manufakturna. galanterijska in modna trgovina Tržič	
	Karol Dobrin čevljarstvo Tržič
Anton Stritih krojač Tržič	
Marijan ježek pleskar, sobo in črkoslikar rr v v Ttzic	Pretner Martin pekarija Tržič
Jože Kralj krojač
Tržič
Franc Brodar gostilna in krojaštvu
Bistrita—Tržič
Ana Žagar IIOTEL nL/UBEL/"
TRŽIČ
Veliko sreče in zdravja v novem letu želi svojim cenj. naročnikom tvrdka
Konrad Mehle
specialna delavnica smuških, lovskih športnih kakor tudi anatomičnih in ortopedskih čevljev.
Tržič
A. Perne	
podzaloga tobaka	
	Tržič
Danilo Krašovec
trgovina s mešanim, blagom
Tržič
Leopold Čades
moško in damsko krojaštvo
Tržič
Brivski in frizerski salon
>ANGEL1<
Tržič
Kari Bocak
kleparstvo, vodovodne, toplovodne in sanitarne naprave
Tržič
Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi
Anton Ješe
izdelovanje in izvoz čevljev
Tržič
Srečno in veselo novo leto želi
Vladimir Pernuš
aulopod/et/e
Tržič
Usnjarska zadruga
„RUNO"
registrovana zadruga z o. z.
rry v • v
Irzic
DOLŽAN FRANC	
gostilna „Lectar"	Radovljica
Srečno novo leto ielim vsem cenj gostom
Auguštin Ivan
gostilna
v Radovljici
Manufakturna trgovina
VINKO SAVN IK
Radovljica—Jesenice—Bled
KME7SKA HRANILNICA IN POSOJILNICA
r. z. z n. z.
Radovljica
Sr«ino in veselo novo leto želi
Joža Pogačnik, krojaški mojster
Hadovljiea
Izdeluje obleke po angleški in francoski modi ter ima vedno v zalogi vsakovrstno ieško in angleško blago. — Priporoča se za nadaljnjo naklonjenost
Srečno novo lelo 1933 želi vsem cenj. odjemalcem
JOSIP FON
glavna zaloga tobaka Radovljica — Jesenice
Trevn Vencel
slrojno mizarstvo
Slov. Javornik
Srečno in veselo novo leto 1933 želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Martin Mati
auto - duko litanje »n splošno tapetništvo
Domžale
Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
Prane Končan
splo. no ključavničarstvo Domžale
Srečno in veselo novo leto < osem svojim cenjenim prijateljem in odjemalcem želi
Anton Muller
vinska Ir? nuna in gostilna v Stobu, Domžale
Več sreče v novem letu želi vsem
Auiopodjetje P epi Goričan
rr v v
Trzic
Srečno in veselo novo leto ieli vsem
VIKTOR RABIČ, urar
ter se najtopleje priporoča za cenj. nadaljno naklonjenost.
Tržič
Širite naše časopise >
l
ANTON BELHAR, Tržič
mesar in prekajevalee
! Mihael Godnov, brivski in frizerski salon TfZlČ ........................................................................
Srečno in veselo novo leto želi Stavbeno podjetje
Franc Varšak
Tržič
Hvala vsem cenjenim naročnikom za izkazano mi zaupanje
Za nova naročila ki jih hočem vestno vršiti, pa se že vnaprej zahvaljujem.
Srečni in veselo novo leto želi
Pavel Bertoncel/, valjčni mlin
Domžale i i
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem, | prijateljem in znancem trgovina
Josip Senica, Domžale
Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom
Franc Oset, restavracija, Domžale
• ter se cenjenemu občinstvu najtopleje priporoča. Sobe | za tujce vedno na razpolago. Solidne cene.
Stran «2

>SLOVENEC<, dne 1. januarja 1933.
Štev. 1.
Srečno novo leto žele sledeče jeseniške tvrdke:
TONE PRAPROTNIK	
pekovski mojster	Jesenice
TORKAR FRANJA
trgovina z mešanim blagom
Jesenice
Lavoslav PlcininŠček
carinsko posredništvo
Jesenice - Gorenjsko
VERGLES IVAN st.
mesarija
Ceme Jožef, čevljarstvo
Jesenice - Javornik
JANŠA JOŽE čevljarstvo
Jesenice
ROZMAN ANGELA strojno pletilstvo Jesenice
Družnik Fric
steklarstvo
Jesenice
Zdravko Rant
trafika
Jesenice - Fužine
BIZJAK ZINKA, modna trgovina Jesenice, Krekov trg 2
Kaltnekar Josko uniformtko in civilno krojaštvo
Jesenice
Pogačnik Josip, čevljarstvo
Ljubno - Jesenice
Modna trgovina
Košir
Jesenice
Belciati Boštjan
staibno podjetje
Jesenice - Komenda
KLABUS AVGUST
ieletnina
Jesenice
Zavrl Matevž
mesarija
Javornik
Bajželi Ciril
mesar
Jesenice
A. M. Ležat
tovarniška restavracija
Modna čevliarnm
AHTON MULEJ
Jesenic«
Fotoatelje Razno tnik
Jesenice
Rakar Ivan
brivski salon
Jesenice
Ro/s Franc
autotaksi
Jesenice
Regovc Jerica
trgovina z mešanim blagom
Jesenice
Nikolavčtč Anton
kolodvorski trafikant
Jesenice
BREGANT J02B
damiki m moški krojač
Javornik
Lazar Filip
mizarstvo in pogrebni zavod
Jesenice
Dežman Franc
gostilna in mesarija
Jesenice
ZELEZNIK VINKO, krojai
Jesenice • Krekov trg 3
Pirman Dori, brivski salon
Jesenice • Javornik
Zvezda Ivan
modno krojaštvo in konfekcija
Jesenice • Fužine
Hrovat Ignacij
mesar
Jesenice
Poljšak Marija
trgovina in gostilna itd.
Jesenice
Vavpotič Franc
sedlarstvo in tapetništvo
Jesenice
Marjo Seqoltn
sobno slikarstvo in pleskarstvo
Jesenice
BERNIK IVAN
mesar
Jesenice
Prinčič Ivan
trgovina s sadjem in mlekarna
Zahvaljujem se vsem cenj. dumam in gospodom za dnsedaihe zaupanje, telim jim srečn■> novo leto in se priporočam nadaljnji naklonjenosti
M. Mežanova, damski brivski salon
Jesenice - Bled
Mihael Kovačič
trgovina z mešanim blagom
Jesenice
Rozman I usti, Jesenice foto-trgovina
'	parfumerna
Vsem cenj. odiemtilcem in prijateljem za blagohotno naklonjenost v preteklem letu iskrena hvala. Priporočam se za ob lni obisk iv naročila tudi za naprej ŽELIM VESELO /iV SREČNO NOVO LETO!
Radoslav Doitnar, /esenice, * raznovrstnim ******* ********** t ♦ Srečno Novo leto
želi podružnica
*************************************
l :
I ♦
«
!
Uprave „SLOVENCA" j
Markež Valentin
trgovina in gostilna
Jesenice
m~'Tffff
Stojan Ivan
modno krojaštvo
Jesenice
Srečno milosti polno novo leto
želi vsem svoiim članom odjemalcem in priporoča nakup svežega specen/skega blaga, dalje manujakture, galanterije in posode po najnižjih dnevnih cenah. Ob sklepu bilance primeren popust na blagu.
Z Delavsko konzumno društvo r.z.zo.z.
s sedežem na Jesenicah
in s svojimi poslovalnicami Sa va, Javornik, Koroška Bela, Dobrava,
Bled in B^h. Bistrica.
Srečnejše	Hranilnica in posojilnica, Ljudska kuhinia,
novo leto	J '
želijo vsem Krekovo prosuetno društvo. Triglavska založba
	RADOVLJICA	BOGATAJ VINKO klobučar Radovljica	Tovarna pletenin Bohinc <£ Vogelnik	Joško Vidic tovarna pletenin	
	FRANC KLAUŽ mesar in prekajevalet Radovljica				
		FRANC GRILC			
	NOVAK JANKO tovarna pletenin Radovljica	moana in manutakturna trgovina Radovljica	Radovljica	Radovljica	
Srečno Novo leto želafo tvrdke Iz Slovenske Rlslrice
Ivan Štrucl
pekama
Slov. Bistrica
/osip Pelko
urar
Glavna tobačna zaloga Slovenska Bistrica
Slovenska Bistrica Daniel OmerZU
/. Kobate sploino strojno mizarstvo	brane Lesiak brivski mojster	losip Dorn Irgovina s saajem	brnesi Razboršek rgomna „Pr> Pošti"
Slovenska Bistrica	Slovenska Bistrica	Slovenska Bisi < a	Slovenska Bistrica
lakob Obersne gostilna	Ivan Oicmger krojač	Juri i Ačko slikar in pleskar	brane Cvahte čevljarski mojster
Deoina ■ Slov. Bistrica	Slovenska Bistrica	Slovenska Bistrico	Slov. Bistrica
Fran Vavpotič
pekarno
Slovenska Bistrica
Anton Marinšek
zalogu čevljev lastnega 'n tovarniškega izdelka
Slovenska Bistrica
Ig. BOCK, elektrotehnik in trgovina /. električnim' potrebščinami
Anton	Pemič
trgovina	z mešanim blagom
	Slovenska Bistrica
lenniK in irgovina /. eieKiricmnv poircusunmiiu .
nv RISTHIPA /astopstvo noliedelskih mlekarskih in Stvarnih ! Karol StUpan SLUV. D1S1K1UA strojev ler br/oparilnikov in nadomestnih delov ' 0bUistvenn izp. zid
Anton Marčič
usnjar
Slovenska Bistrica
IVAN ZURAJ	
	lesna trgovina in industrija
SLOVENSKA BISTRICA	
mojster
Slovenska Bistrica
tuo berhoonik
ilikarstvo. pleskarstvu
Slov. Bistrica
Kova vas
Trgovina	
Ropin Karol	
•	Slovenska Bistrica
Lesna in gospodarska zadruga r. z. z o. z.
Slov. Bistrica
i»»t»«»«» »♦♦wmt»»iMH<M»»m
Franc SorČnik
gostilna tn mesarija
Slovenska Bistrica
P. Žurman
trgovina z mešanim blagom in gostilna
Slov. Bistrica mesto
Jožef Pavalec
stavbeno in pohištveno mizarstvo
Slovenska Bistrica
Okrajna hranilnica
v Slovenski Bistrici
Franc Erjavec
usnjarna
Slovenska Bistrica
Karol Pristonik
čevljarski moisler
Slovenska Bistrica
Franjo Kac
trgovina z mešanim blagom
Slovenska Bistrica
Mesar in gostilničar
Mihael Rasteiger
Slovenska Bistrica
POSOJILNICA
v Slov. Bistrici
K. Wutt, nasl. Maks Zaff
trgovina z mešanim blagom
Slovenska Bistrica
Toporiš Konrad
modno krojašlvo
Slovenska Bistrica
Viktor Maček
trgovina s špecerijo, železnino in manulakturo Slovenska Bistrica
Krulc Josipina
Hotel Beograd
Slovenska Bistrica
Iz Konjic In Poljčan
Gostilna „PLAN1NSKI DOMu
trgovina, kegljišče
ALOJZIJ FLIS, Poljčane
VILJEM trgovina	TOPOLŠEK z mes. blagom	FRANC ŠILIH mizarski mojster	IGNAC JEVŠENAK krojač	Katarina Bergles čevljarstvo	ANTON PETEK ■trgovina z mešanim blagom	
	Konjice	Konjice	Konjice	Konjice		Konjice
PRVO DEL. KONZUMNO DRUŠTVO registrovana zadruga z omejeno zavezo Prodajalna: Poljčane-Pekel	IVAN UŠEN1ČN1K trgovec Poljčane	1 FRANC BLAŽEVIC i parna pekarna Konjice
		
	J. GERIČ } foto atelje Konjice !	FRANC ZALOŽNIK mizar in gostilničar Konjice
		
ANTON VALENČAK trgovina mešanega blaga 9 KONJICE	: KMEČKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V KONJICAH i! : j REGISTROVANA ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAVEZO !; < ► i i ' ' i j želi svojim članom j « > 1 1 i » ' ' srečno in blagoslovljeno novo leto <. *• «. *' Varčnost je pogoj sreče! Svoji k svojim!	
Iz Maribora In ostalih štajerskih		
Gostilna pri Zlatem levu Anton in Marija lieranič Maribor. Vodnikov trg 4	IVAN BEZJAK tovarna bučnega olja FItAM	JOS. KLIMA trgovina z mešanim blagom Maribor, Frankopanova 31 ------------------------
K. HASENBVCHEL	
trgovina usnja in čev-	
ljarskih potreičin	
	Konjice
ŠTEFAN FILIPITSCH gostilna in mesarija	Konjice
HANS ZOTTEL irgov. z manufakturo, špecerijo ieteznino in deželnimi pridelki	Konjice
ANICA 0T011EPEC trgovina	Konjice
krajev	
IVAN VERŠNIK pekarna	Guštanj
Restavracija "GRAJSKA KLET'
Grga Basletič, Maribor


GOSTILNA LIPOVŠEK Glavni trg, Maribor
ieli vsem čitateljem „Slovenca" srečno, veselo novo letol
Prav srečno in veselo novo leto	
ieli	K/anfšek Franjo Maribor, Glavni trg
Mihael Hohnjec
tovarna mesnih izdelkov 11A RIBO R — KRČEV Iti A 31
Prodajalna Maribor, Glavni trg U in Meljska cesta 19
Restavracija pri Glavni pošti TEREZIJA PAVLIČ
gostilniiarka
Maribor, Stolna ulica 10
Pivovarna Union
Maribor
Srečno In veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem Ivrdka
L KNEZ
Ljubljana
Špecerijska trgovina
Leskovic & Meden
Ljubljana
Vsem cen/, odjemalcem In znancem telim pran
srečno in veselo novo leto »Tehnik« Josip Banjai
L/ubl/ana, Mthlošičeoa cesta 20
Petriček-Ljubljana
teti suo/im cenjenim gostom
srečno novo leto!
PETER ANGELO
d. z o. z.
Ljubljana, Tyrševa c. 51
Juvehr
Alojz Fuchs
Ljubljana, Selenburgova ulica 4
Miha in Marita Repanšek
gonilna Vitez na Bregu
Ljubljana
fetelo novo leto ieli
GOSTILNA RAZEM Ljubljana, Zabjek
Zavod za snaženje oken in stanovanj
Viktor Trapečar
Ljubljana, Stari trg i/II.
Brala Eberl nasl.
Černe Martine & Co. dr. z o. z.
pleskarstvo, Ukarstvo in črkoslikarslvo
LJUBLJANA, Vošnakova ulica
Mart/a in Anton Gre gore
mesarija
[JUBI)AN A. Poljanska e. 81 Šolski drevored
Srečno
in veselo novo leto
1933
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani
2
Papir
Srečno in veselo novo leto teli tvojim eenj. naročnikom
Jote Kar me!j, splošno kleparstvo
Ljubljano, Slan trg Ha
tovarn, zaloga papirnatih vred
G. Kovač, Ljubljana
Sv. Petra cesta 33
Darinka Vdovič
prej
Ivanka Praznik trgovina s papirjem Ljubljana, Gradišče 4 GraveiskJ zavod
Sitar & Svetek
Ljubljana _Sv. Petra c. 18
Srečno novo leto želi
ANTONIJA PUGELJ
tratika LJUBLJANA
Miklošičeva cesta
Srečno in veselo novo leto
vsem cenjenim odjemalcem, prijateljem in znancem želi
Ioan N. Adamič
prva kranjska vrvarna Ljubljana, Sv. Petra cesta 31
Podružnice:
Maribor, Vetrtnjska ulica It. 20 Celje. Kralja Petra cesta it. 33 Kamnik, Sutna 4
Srečno In veselo noro leto želi svojim cenj. naročnikom
Anton Fuchs
splošno kleparstvo
Oosposvetska cesta št. 16 .Pri Levu*
Potočnik Jože
izdelovatelj lesenih stopnic
Sp. Šiška — JerneJeva cesta 19
Ljubljana Vil
Vsem cen|. damam In gospodom se za izkazano zaupanje in posel zahvaljuje, ter se za nadaljno naklonjenost priporoča
brivski in damskl resalnl salon
GJUD ALEKSANDER
Ljubljana, Kongresni trg št 6
A ugiist Kobilica, tapetnik fn deknrater Ljubljana	Dunajska c. 25
Vhod Dvofiakova ul. 3 dvonste
Splošno strojno miiarstvo
Ivan Praznik, Ljubhana Telefon 34-97	Zavrti 9
Srečno novo leto želi
vtem eenj. odjemalcem
Milan KOŠA K. mesar
Zelena jama
Srečno in veselo novo leto Ieli tvojim cenj. gotlom
penzion, restavracija in kopališče Savski Tivoli
Za obilen obisk te priporota FASCI PUST.
Srečno novo leto ieltla
AVGUST in FAM MARENCIC, gostilna
Most«, Zaloška tetta 46
Sretvo novo leto teli vtem cenjenim odjemalcem
Katar Franc, trgovec
Zgornja Šiška
Maksa in Lojze Dornik
gostilno pri „Kopsu"
MOS1E prt L/ubllonl
Srečno in veselo novo teto želim vsem cenjenim odtemalcem
joško Dolinšek
Dolen/ska cesta 23 Zelen Hrib
Veliko sreče v novem letu
želi in se priporoča
JOŽE JERKO
Ljubljana, Dunajska cesla 97
VSE DOBRO v novem letu zeli svojim cenjenim odjemalcem
HROVAT & KOMP.
tov. kranjskega lanenega olta In flrneža LJUBLJANA
Srečno in veselo novo leto
želi vsem svoj<m odjemalcem
Kovic Ivan
modna krojočnlca Moste pri Ljubljani, Zaloška cesta 14

SREČNO IN VESELO NOVO LETO!
TOVARNIŠKA ZALOOA USNJA
J. L A V R I C
(PREJE L. GERKMAN) LJUBLJANA, SaVflflK
TELEFON STE V. 31-56
Jože Koprive
mesar
r {..tu___ Šolski drevored
in Vidovdanska c. 20
		želi vsem svojim cenj. odje-
Veselo In		malcem, prijateljem in znancem
	srečno	
; NOVO	LETO	IVAN OGRIN VINSKA VELETRGOVINA
		LAVRCA pri LJUBLJANI
THE REX CO.
IDEAL-ER1KA
želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1933
LJUBLJANA, Gradišče 10
TELEFON ŠTEV. 2268
Cenjenim naročnikom želim srečno in veselo novo leto
Julij Šemerl
modno kroještvo
LJUBLJANA
Kavarna TABOR
želi svojim cenj. gostom
SREČNO IN VESELO NOVO LETO!
Ivan in Zofiia Fierin.
Veselo in srečno noto leto želi
Mr. Ph. Anton Ustar
lekarnar pri Sv. Petni
Ljubljana
Vsem svojim naročnikom žetim srečno in veselo novo leto ter ae priporočam za nadaljno naklonjenost
IVO GLINŠEK, sobni slikar in pleskar
LlLIBf.JANA	Rožna dolina c. XV.. 81. 9
NaJitnrrHa brlvnlea Sv Petra /ar*, tnanl rtukov-nilk■ ftnr. moitter te vrn.orota o bnhii -buk pretastihk duhovnikov in jim ieli irrSnn novo
le I o, kaknr tudi ostalim aoth m.
Fran Ferkula, brlvnlea	Ambrožev trg 9

Srečno In veselo novo leto 1933 želi vsem cenjenim odjemalcem
Ljubljana, Breg 4
Jakob Trček
parna pekarna
Srečno novo leto žele tvrdke iz Dev. Marije v Polju
Terezija Savšek rtsluoraciju pri postajališču Der. Marija v Poliu	Stanko Podbevšek brivski in jritertki salon Dev. Marija v Poliu 10
Klede Andre/ čevljar Den. Marija v Polju	Stagoi Maks krojaštvo Zg. Kalelj
Ernest Šuštar brivski in česulm salon Dol	Blagoslovi eno novo leto 19.13 iele raznašala vS/OVencar
	Črtal ič E. trgovina t mebanim blagom Dev. Marija v Polju
Miljkov Zivko, čevljar Dev. Marija v Polju	
Lipah Ivan, mesar
Zg. Kašelj
Srečno in veselo novo leto želi
Svetek Feliks
pohištveno in splošno mizarstvo, mrliške krtin
Dev. Marija v Polju
Srečno novo leto teli
Loize Gabršek
splošno krojaštvo VEVČE 32. D. M. o Polju
Tomšič Franc
mizarstvo
Zg Kašelj
Dev. Marija v Polju
Babmk Adolf
krojaštvo
Dev. Marija v Polju
Srečno novo leto ieli
janež Dimnik
go tiina pri »/ančet«
Dev. Mar. v Polju št 5
Bencina Ivan, postilna i« metanja
Dev. Marija v Polju 10
AvštČ Franc
zidarski mojster Sneberje - Dev. Marija v Polju
Klešnik Ivan
gostilna in trgovina
Zg Kašelj
Novak /
trgovina z mešauim blagom
Vevče
Veselo in srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem
Franc Rode
mesar m prekajevalec
Dev. Mar. v Polju štev. 1
Mnogo sreče v letu 1933 želi
Čimer man August
splošno in stavbno mizaistvo Dev. Marija v Polju
Krenos L
trgovina z mešanim blagom, džeelnimt pridelki in parna pekarna
Zalog
Učakar Franc
pletarstvo
Dev. Marija v Polju
Ana Grunt, gostilničar ha
Studenec štev. 9
Paternoster Ivan, mesar
Zalog
Andrej Sever, kolarstvo
Dev. Marija v Polju
Blagoslovljeno novo leto želi
Kuhar Marija
gostilničarka _ Dev. Marija v Polju
Srečno in veselo
novo teto 1933 želi svojim
gostom in odiemalcem
Gartroža Ivan
gostilničar in trgovec s drvmi Dev. Marija v Poliu
Ob priliki 10 letnemu obstoja moie trgovine te tvojim ceni- odjemalcem ta rioterlnHjo »a-klonjenotl nnjif krene e zahval u-lem ter prosim, da mi ohranijo isto tuiii vnaurej.
Zaje Alojzij
trnnvec t koleni. Šivalnimi stroj i in potrebfflnaml
Z g. Kašelj 105, ob Zaloški cesti
Dev. Marija v Polju
Veselo in srečno novo leto želi svojim cenj gostom in odjemalcem
Hladnik Anton
gostilna in trgovina z mešanim blagom
Dev Marija v Polju

Srečno in veselo novo leto želi
Mam Andrej
zidarski mojster
Dev. Marija v Polju
Srečno in veselo novo leto želi
Dimnik Jakob
mesar in gostilničar
Dev. Manja v Polju
Anžur Franc
gostilna in mesarija pri ,,Francet '
Vevče - Dev. Marija v Polju
Srečno novo leto želi tvrdka
Josip Adamič, vrvarna
Obenem pa se cenj. odjemalcem	v Domžalah
tudi nadalje najlopleje priporoča
Srečno in veselo ter milosti polno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Demšar Janez
izdelovatelj cement, opeke in trgovec s cementom na drobno in debelo
Slape - Dev Marija v Polju
Veselo, srečno novo leto želi svojim gostom
Gašperlin Ciril
gostima na ,,Friškovc"	♦
Dobrume |
Št. Vid
pri Ljubljani
Mrcina Ignac
gostilna in trgovino
Zg. Kašelj
Hribar Matija
mesarija
Vevče
Ktun Ivan
motorno za miije drv
Veselo in srečno novo leto želi	*
Franc Anžur, mesar !
♦
Fužine - Dobrunie *
7
Občine Dobrunje in Dpi pri Ljubljani
Vevče štev. 16
ELEKTRARNA J. Češenj Brod, Št. Vid nad Ljubljano želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno in veselo novo leto	Veselo, srečno in zadovoljno nouo lelo 1933 zeli Josip Matjan restavracija VIŽMARJE
	
Veselo In srečno novo lelo želi KNEZ JOŽE kovač Vižmarje	Srerno novo leto ieli vsem cenj. /imtom in odjemalcem gostilna in mesarija Valentin in Ivana lager St. Vid nad Ljubljano
	
Veselo in srečno novo lelo 1953 ieli tordka Andrei Kregar in sinova stroino mizarstvo Št. Vid nad Ljubljano Tele/. 12 nasproti kolodvora	Srečno in veselo novo leto ieli FRANC ZALAZNIK tupetnik iv dekorater Št. Vid nad Ljubljano Hvala vsem cenjenim naročnikom za izku-zann mi zaupanje. Za nora naročilu ki jih hočem vestno vriiti, se ie vnaprej zuhraljujem
Srečno novo leto voščiva Kogovšek Franc in Marija gostilna pri Kovaču DHAVLJE	
	•
	Srečno novo teto ieli vsem cenj. odjemalcem Franc Menart Št. Vid nad L/ubljano ^izar
Srečno novo leto ieli in priporoča Gostilna SEM RAJ C pokopališče Sv. Križ, Ljubljana	
	
	Srečno novo leto France Kosmač stavbeno podjetje Zg Gnmeline 12 p. Št Vid n. Ljubljano
Srečno in veselo novo leto 1933 ieti	
Franc Šuštar izdeliivaleti peči Šmartno pori Šmarno goro, p. St. Vid	
Srečno novo leto ieli
IVAN LiPAH mesar in prekujevalec Devico Marija v Polju 75 — Moste, Zaloška c. 3
Pa včič Franc
gostilna pri Jergcu<
Dobrunje
Srečno in veselo novo leto
/.elim vsem svojim cenjenim in častitim naročnikom.
Zahvaljujem se za v preteklem lelu izkazano zaupanje. Prosim da mi isto naklonienosl ohranijo tudi v naprej. Potrudil se bom, da kakor do sedaj s solidnim in doorim delom vsakomur postrežem ločno hi po najnižji ceni
Ivan Vrhovec, krojač
Št. Vid nad Ljubljano
Svetek Anton
goshtna m trgovina
Sostro - Dobrunje
Blagoslovljeno novo leto želi
i Čeme Angela
iugu in mlin nu električni p"g< rt
Fužine št., 7 - Dobrunje
Veselo in srečno novo leto želi
MENARD FRANC
splošno kro)aštvo
&t. Vid nad Ljubljano
A to/z Kosem, mesar
Dol
Veselo in srečno novo ieto želi
tovarna pohištva
Erman & Arhar
St. Vid nad Ljubl/ano
Veselo, sr čno in b'agoslnv'jeno novo leto 1933 želi svojim cenjenim odjemalcem
Čeme Terezija
trgovina i mešanim bu>gom
Dobrunje
»SLOVENEC«, due 1. januarja 193b.
Stran —
Srečno novo leto žele sledeče ljubljanske ivrdke
Fran Iglič
kroiaški ulelie
Ljubljana, Pražakova ulica 10
A Pintar
trgovina s špecerijskim in kolonialnim blagom
LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 14
Kati Beguš
trgovina z meč. blagom
Ljubljana, Vidovdanska cesla 2
lunehr In zlu tar
L udo vik Černe
Ljubljana, Woltova ul. 5
Srečno nooo telo teli
Terezija Maimko
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana	Prisojna ulica 7
Delikatesna trgovina
Iv Buzzoiini
Ljubi ana, Lingarjeva ul.
Srn fino novo leto telita svo.lm cen lenim nnstom hi nrijalet tem
Sreinn in veselo novo leto ielim rsem svojim cenj. gostom
Anton in Marica Duša
gost. Krušič, Zelena jama
M. Caserman
krojabk mojster
Ljub^ona, Kette - Murnova cesta 9
Srečno nom leto žel'
Adolf Mergenihaler, točama usnja Moste pri Ljubljani
Srečno novo leto zeli
tvrdka Henrik Dej a k
izdelovalnicn vsakovrstnih torbic L i ubh ana, Vidovdanska ces a štev. 22
Srečno novo leto Seli
Ana Sunara, vinotoč
Cankarjevo vttbrcije .Ueo.5
Srečno novo leto želi veletrgovina galanterije in pletenin
Os v a Id Dobeic
Ljubljana. Pred, ikofijo 15
Ivan Zupančič
izdelovale.] metla
Ljubljana, Kersnikova ulica št. 3
Pilarita
IVAN FIG AR
Ljubljana
Srečno novo leto ieli vnem ceni. odjemalcem Franc Rezar, mesar
Šolski drevored Dolenjska t. 64
LJUBLJANA
Srečno novo leto ieli vsem cenj. odjemalcem
JURO BAT!C, trgovina in trafika Zelena jama, Val. Vodnikova ul. 26
Srečno in veselo novo leto ieli vsem cenj. odjemalcem
IVAN TOM£, čevljarski mojster LJUBLJANA
Srečno nooo teto ieli
/osip Pok nast Mirko Bogataj
soecmilna trgovino $ klobuki
Liubliana. Stori trg 14
Veselo in srečno nooo leto
teli osem cen/enim naročnikom In znancem
/osip Kasielic, krojač
LJUBLJANA, Vodnikov trg 4
MLINSKE POTREBŠČINIi
BRCAR & Comp.
LJUBLJANA
Kolodvorska ul. 35
Anton Merhar plelarska delavnica Ljubljana, Sv. Petra c. 22.		Pekarija IVAN ARBI Ljubljana Zvesdarska ul. 4
Liubljanski oblačilni bazai Ljubljana. Mestm lry b		Al. Simnooec modna krojačnicn Ljubljana Cankarjevo nabr. 25
Lekarna LE UST E K Ljubljana, Resljeva cesta 1		Ivan Srebol čevljarski mojster Ljubljana, Ravnikar jeva ul. 15
Kozina Anton matematiino-melianlčna delavnico Ljubljana, Smartmska cesta 8		Franc Lovše mesarija Ljubljana Triaika cesta a Pogatarjev trg
		
Ig. Kessler manulaklurna trgovina Liubliana, Pogačariev trg 3		Srečno novo leto 1033: Hrovat Oroslav urar Ljubljanii Ftorijansko ul. 40
		
Saša Kovač Trgovina z mešanim blagom Ljubljana VII., Celovška cesta 85		Anton lurk salon za dame in gospode Ljubljana, Miklošičeva c. 7
		
Srečno novo teio ieli etni. odiemaicem Ier se pt i poroča IVAN LUPSE modna, manui m gaiani. irgooma LJUBLIANA. Karlovška c. 30		Mar. Volk ■ Košmerl Prvo mgoslnvansko izdetocanie droi Ljubljana Telefon 3312
Hotei „BELLE IUE*
novo leto telita sivi,fm c letu
Pero in Kati Sterk, Ljubljana
brane	/ager	Tel. 20.42
laitclmk		
	i /ubijona.	Sv Petra nasip
Srečno nooo leto želi
Simon Kunčič, sodavičar Ljubljana, So. Petra cesta 45
Srečno n'>vo leto teh
Kanoma VOSPERMK
Ljubljana, Stari trg 32
Prodajalna
H. Ničman
Ljubljana, Kopitarjeva ulica 2
osem cent. odiemaicem
b/agostcvl/eno novo leto
Srečno novo lelh
Hotei m resta vracna Lioyd Marija Bučar
LJUB/JASA	Sv. Petro emu }
Beti Otehek
uinivv in umsko k Ljubljana, Kolodvorsko ulico 26
Prodaja pristnih kranjskih klobas
M ARi i A URBAS nas/.
Ljubljana	Komenskega ulica
itition :>< (>
Srečno novo leto!
T. Mencinger
Ljubltana, Sv. Petra cesta 43
Prva Jugoslovanska tovarna dežnikov in noga vic
/osip Vidmar
L jut) I jami. Pred ikofijo it. 19
tiarama .CENTU Al14 in rinn/oč
Ana Mihoiič
Ljubljana, Sv. Petra nasip želi srečno in veselo novo leto 1U33
Srečno novo leto želi
vtem cenjenim naročnikom in se priporoča
Vi mik Ludvik
modno kroiattvp za dame in gospode
Ljubljana, Hrenova ulica št. 17
Veselo in srečno nooo leto tei!
Anica m Fran/o Fritz
gostilno in za/ulrkovnlnica Ljubljana, lončarjeva ui. 4
M Ur bas lastnik Miroslav Urbas
izdelovfilnicv
kranjskih klobas
Ljubljana
Slomškova ulica 13 poleg mestne elektrarne
Srečno ooo leto teh n tem m njim narttčnikum. nrliaietleni in znancem
Fran Erjavec
'Qo um u : uan t m
LIUBL/ANA Star, trg iti
Srečno novo leto želi
vsim evnjemm odjemalcem, prijateljem in znancem, ter »v priporoča za obilen obisk mnnnfakturnn trgovina
/. Tomšič, Ljubljana Sv. Petru cesta 3H
Veselo nooo <eto $en
Ivan Kriznar
Krovski motstei Ljubljana, Hrenova 9
Srečno novo leto želi
osem eni. odjemalcem nrijat. in znancem
/OSI') O i Up, trgovina in gostilno
Ljubljana, Pod Trančo 1
Srečno novo leto želi
vsem cenjenim 'naročnikom ter se priporoča
Pogačnik Matko
knjigoveznica m gat. delavnim Ljubljana, Kongresni trg 12
IVAN /AX / S/N
louai, zatona šmarnih, pisalnih In olelilnlh slemen ier koles
Liubliana. Gosposvetska c. 2
Srečno novo leto želi
vsem cenjenim naročnikom m se priporoča
MATE/ OREHEK
Ekspori „UHO" čevljev ročnega dela in modna trgovina
Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 26
Veselo in srečno nooo leto želi
Anton m ferica Grčar, pekarna Ljubljana, Poljansko c. 25
Veselo novo leto želi
Peter Žitnik
sploino klepnrsivo in initalacija vodovodov
Ljubljana
Ambrožev trg
Veselo in srečno nooo teto ieli sootim cemenim odiemaicem
Franc Erjavec „pn zmn tooatr
trgovina z ieleznlno
LJUB L i AN A, Wol/ova ulica štev. 12
Veselo in srečno novo leto ieli svojim cenjenim gostom
Fani Kačič
Ljubljana. Dunajska cesln M. 58
IVANA GORŠE
restavracija „Novt soet"
Ljubljana
GosDosvetska cesla 14
Srečno novo leto želi cenj. naročnikom Fani De Schiava
pri „Starem Tiilerju"
LJUBLJANA, Kolodvorska ulica 24
Srečno in veselo novo leto ieli rsem svojim cenj. odjemalcem
A Dtllšfrnififi lr!J°wna z mešanim n. L/IUSKUVIL blogom In bnvntca
MOSTE pri Ljubljani
Val. Vodnikova ulica ilev. 14
Srečno novo leto želi cenj. naročnikom Lovro Rozman
specijulna delavnica tehtnic
LJUBLJANA, Pred Prulami štev. 5 Telefon 29-07
Srečno novo leto želim
cenj. odjemalcem ter se za nadaljna naročila priporočam
Franc Kosmač
sploinu ključavničar sivo IjJ U B lj ANA, .leranova 5
Srečno novo leto želi
Blaž Jančar
pleskar in slikar
Ljubljana, Breg št. 6
Veselo in srečno novo leto ieli vsem cenjenim odjemalcem
ANGELA CE SNOV AR
gostilna in trgovina
Ljubljana, Kolodvorska ul.33
Srečno novo leto želi
L. V i Ih ar
urar in trgovec z zlatnine srebrnino iti optičnimi predmeti
Ljubljana, Sv. Petra cesla št. Sli
Srečno in veselo novo leto želi svojim cenjenim gostom in odjemalcem
Andrej Belič
trgovec in gostilničar
Sp. Šiška, Kavškova ulica štev 18
Veselo in srečno novo leto želi Fran Kotšek
trgovina . meiantm blagom Ljubljana. Dunajska 47
Srečno novo teto ieli
Teodor Korn
klepar
Ljubljana
Pohanska cesla 8
Srečno novo leto ieli
kovinska industrija
Ivan Krega r
patur in zlatar
LJUBLJ IN .1, Zrinjskuga cesta št. 3
Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
Rudoll Mlakar
špecerija delikalesa Ljubljana Vil


VESELO IN SREČNO NOVO LETO ieli
FRANC POSAVEC pekarna in slaščičarna Ljubljana, Karlovška cesta št. 30
Podv. rtruStvo »lepih, Ljubljana, Pod Tranio !, se iskn no zahvaljuje vnem hlapim darovalcem, ki so se v preteklem letu spomininli izmed bednih najliednejSih. to je slepili, ter vsem
prav srečno in veselo novo leto 1933
in prosi nadaljnje naklonjenosti
Za odbor: A. PLEŠKO, predsednik
Srečno novo teto osem cenjenim odjemalcem želi
lernej /e/enič
kisarna prt „Ma/arončku" Telefon 25-78 Ljubljana, Stara pot 1
Srečno in veselo novo leto selim vsem cenjenim gostom
gostilna pri »Fa/moštru<
M. ANZIČ
G. Besednik in drug
trgovina in industrija protez, kirurgičnih instrumentov, ortoped, aparatov, bandai i« obvezilne robe.
Ljubljana, Prešernova 5. Telefon 2439
„ KURIVO", d. z o. z.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 33
želi vsem cenjenim odjemalcem veselo novo leto
Srečno, blagoslovljeno novo leto vsem cenjenim odjemalcem želi
i lanežlč /OSlpina, mlekarna
Ljubljana, Poljanska cesta 3
Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
Josip Musar, mesar Ljubljana, Sv. Petra c. 61 - mesnica Šolski drevored - stojnica
Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim odjemalcem želita
Milko in Marija Slamič
mesarija
Ahacljeva cesta 10
Ljubljana
Srečno novo leto
I. MARCMIOTTI
trgovina z usnjem
Ljubljana, Sv. Petra c. 30
Srečno in ueselo nooo teto teli osem svojim cen/enim gostom
Martin Bujas
lastnik oinotoča
Ljubljana, Prešernova ut. 5
Srečno novo leto
Fran Himmelreich, krojaški mojster LJUBLJANA, Pred škofijo 9
In M ofanmm prav toplo priporoča prmč. duhovščini In cen/, občinstvu so nadaljnjo naklontenost
Srečno in veselo novo leto želim
vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem
gostilna in trgovina
M. OBLAK
LJUBLJANA	Triaika e. 22
Anton Rajfež
nrar
Ljubljana, Miklošičeva cesta 14
Veselo novo leto
trafika PRAPROTNIK
L/ubl/ana, Prešernova 55
A. K A UČIČ
mehanična delavnica
Tržaška c. — Glince 4 Kotna dolina c. X/4
Sreino novo leto želi
Ljubljana VII
Franc Praprotnik
strojno mizarstvo
Aleševčeva ulica
Ivan Perdan, nasl.
Špecerijska m kolonija Ina trgovina
L/ubljana, Krekov trg
Česalni salon za dame
E. & H. Fettich - Frankheim
Ljubljana	Kongresni trg 19
Srečno novo leto	
Slo kan Ivan	
stavbenik	
	Ljubljana
	Kolezijska ulica štev. 7
Tvomica cementnih izdelkov tn umetnega kamna
/os. Cihlar
Ljubljana, Dunajska c. 69
Kavarna Prešeren
Ljubljana, Sv Petra nasip
Karol in PolcLi Polajnar
/. Pogačnik
trgovina s kurivom
Ljubljana
Bohoričeva ul. 5
Srečno in veselo novo leto želi
Sršen Ciril
snažilec oken in parketov
Ljubljana, Gosposka, ul. 3
Srečno novo teto želi
F. & E. Remžg-ar
slikarstvo in pleskarstvo
LJUBLJANA Kolodvorska ul. 18 Telefon 343U
Srečno vovo leto	ieli
	jakob Smera/c
modna krojačniea	za gospode in dame
Ljubljana	Tržaška cesta 5
Srečno novo leto	želi
	Alojzij Brecelnik
	mesar in prekajevalec
Ljubljana Vil	Celovška 93
Srečno novo leto želi	
	Ivan Pengov
	kipar
Ljubljana	Kolodvorska ul. 20
Srečno nooo leto želi svojim ceni. odjemalcem
A. G astra un
trgovina dežnikov m solnčnikoo (lastni Izdelki)
Ljubljana, Prešernova ul 42
Srečno nooo lelo želi
osem cenjenim odjemalcem
Andrej Dolin ar
parna pekarna
Ljubljana, Bohoričeva 1 In vogal Šmartlnske ceste
Srečno in veselo novo leto
ieli
stavbeno podjetje
IVAN VIZINTIN
Ljubljana, Močmkova ulica
Hvala vsem cenjenim naročnikom za izkazano mi zaupanje. Za nova naročila ki jih hočem reslnn vršili, pm iS »S V nuprej zahvaljujem.
Vinko Požar
pekarna
Moste pri Ltubljani
M. Š KER j A NEC
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Zeljarska ul. 11
Srečno novo leto ieli
LOVRO ZUPAN
čevljur Ljubljana, Zatokarjeva ulica it. 9
Sreino novo leto želita
Frančiška in Karel Štrukelj
mesar in prekajevalec
Vodmat 9 in Zelena jama
Josip Sluga
tapetnih- in dekorater
Ljubljana, Sv. Petra c. 5
Specijalno artistični atelje za trkoslikarstvo
Pristou & Bricelj Ljubljana	Resljeva cesta 4
Sv. Petra cesta 39	Tel. 2908
fosip Rebek
ključavničar
Ljubljana, Cankarjevo nabr. 7
Eduard Škopek urar
trgovina z urami, zlatnino in optiko
Ljubljana, Mestni trg 8
Srečno novo leto želi
Ivan Simončič
trgovina z meianim blagom Ljubljana Vil	Celovška c. 63
LEOPOLD RIJAVEC
krojaški mojster
Ljubljana Miklošičeva c. 7
Veselo in srečno novo leto ieli vsem svojim cenj. gostom
„Sokolov /oško"
LJUBLJANA, Pred Škofijo 18
Srečno in veselo novo leto žel i cenjenim «a-ročnikom in odjemalcem
konfekcija — modno krojaštvo /os. Rojina, Ljubljana
industrija perila na debelo
Veselo novo leto želi
lekarna
dr. G. P1CCOL/
Ljubljana, Dunajska 6
Srečno novo leto želi
Franc ZEVN1K
mesar, Tyrševa c. (prej Dunajska c.)
Srečno novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
Eiza Lenščak
trgovina s meianim blagom Ljubljana, Poljanska c. 73
Srečno in veselo novo leto vsem cenjenim gostom ieli
Krsto Zaminovič
Moste — Zaloška cesta
Srečno novo leto ieli
vsem cenjenim odjemalcem
IVAN RODE, ~
Vodmat — Zelena jama
Srečno novo leto žel/ ter se priporoča
DANILO HAVELKA
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Zg. Šiška, Celovška c■ 65
Srečno novo leto ieli vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča
M. TUSAR
trgovina z mešanim blagom MOSTE, Ciglarjeva ul. 1
Srečno novo leto želi
vsem cenj. odjemalcem
IVAN BAS, mesar, Kodeljevo in se prinoruča k obilnemu nadaljnemu obisku
Srečno novo leto 1933
želi vsem trgovcem, obrtnikom, industrijalcem. tvrdka
GROM
carinsko-posredniški in spedici/ski biro
Ljubljana
Srečno in veselo	novo leto
želi pekarna	
	KANTE IVAN
	Koleztjska ulica 4
	podružnica
	Rimska cesta 1
Srečno novo leto želi
vsem cenj. odjemalcem
Bizjak Marija
trgovina z galanterijskim blagom Ljubljana VII	Celovška cesta štev. 71
Srečno novo leto 1933
želi tvrdka
FANI KACIC
trgovina s kurivom in gostilna pri Raci
Ljubljana VII Celovška cesta 67
Srečno in	veselo novo leto
želi no/im	cenj. odjemalcem
	Pezdir Rado
	V odo vodna cesta
	trgovina s špecerijskim tn
	kolonijalnim blagom
*	
Srečno novo leto želita
vsem cenj. gostom in odjemalcem
Ivan in Elza Rahne
trgovina in restavracija
Moste pri Ljubljani
M. Remic
trgovina z meianim blagom
Ljubljana, Zgornja Šiška Celovška cesta 10
Srečno in	veselo novo leto želi
svojim cenj.	gosiom tn odjemalcem
	gostilna ,,Fortuna"
	A. E■ Žagar
	Vodovodna cesta 26
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Antonija Gutnik
mesarija	'
Glince Tržaška 5
Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem Martin MAH KOTA
Ljubljana VII
plelilna industrija in modna trgovina
Celovška cesta 44
Srečno in veselo novo leto
Tomaž Bizilj
gostilna pri ,,Kolovratarju" Ljubljana, Pred škofijo
Veselo novo leto!
Kr. dvorni dobavitelj
Anton Verbič
delikalesa »n specerija LJUBLJANA,Stritar jeva ul.
•	' Stavbeno in umetno mizarstvo A. ROJ IN A & CO. i LJUBLJANA, Slomškova ulica — Kolodvorska ulica > .		Srečno novo leto teli cenjenim odjemalcem m te ie nndal/e priporoča Vinko Podobnik trgovina s kurivom Ljubljana, Tržaška e. 16 Tet. 3313 Tet 3313			Srečno novo leto želi vsem svojim cen), odjemalcem tvrdka t BRATA MOSKOVIČ, Ljubljana J veletrgovina uanja, zaloga atrojar. maščob, (fiširan In degras) | strojarskih kemikalij In atrojll (ekstrakti) Telelon 2515 ♦	
* < i	Srečno in veselo novo leto želi : elektrotehnično podjetje Ivan Bogataj Ljubljana, Kongresni trg 19 (poleg nunske cerkve)		Veselo novo leto želi /os. R. Puh Ljubljana, Gradaška ul. 22		1 : « <	Srečno in veselo novo leto 1933 želi j F. Ostrelič trgovina mešanega blaga, LJUBLJANA Vegova ul. 12 1	
							
					i	Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem	
	Albina Bogataj salon perila Ljubljana, Gradišče 13		Veselo in srečno novo leto ieli vsem svojim odjemalcem Ivan Sedlar trgovina s spec., kol. mat. blagom LJUBLJANA Linhartova 4			J. Rozman, Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 85 izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas	
					5	Srečno novo leto želita Franc in Marija Zalar 1 mesarija in Izdelovanje mesnih Izdelkov LJUBLJANA, Pleteršnikova 25 i	
			Veselo novo leto želita vsem svo/im odjemalcem v Pavel in Marija Šimenc vrtnarija: Sv. Krii cvetličarna: Sv. t'etra e. 33				
• • • • •	► • ; Srečno in Deseto nooo leto teti osem cen/, naročnikom in gostom ' Bricelj Ivan pleskar, ličar, sobo■ In črkoslikar Ljubljana, Dunajska cesta 15 ; ter gost/in/čar d Stepanjtvast na Planinarju * 1						
							
			Slivar Albin podobar in pozlatar želi vsem svojim naročnikom, zlasti č. č. duhovščini blagoslovljeno novo leto. Trnovo, Karunova ulica 6 Srečno in veselo novo leto želi svo/im cenjenim odjemalcem in od/emalkam damska konfekcija Alojzij Pavlin Ljubljana, Kongresni trg 5			Veselo in srečno novo leto žeti tvrdka Jos. Weibl ključavničarstvo Ljubljana — Čopova ul. 10	
							
< < < < < < 4	Svojim cenjenim gostom želita srečno in veselo novo leto Ignacij in Helena Banko i gostilna pri „Nacetu" Ljubljana, Ketle-Murnova cesta	| > • > > • ►					
							
					«	Srečno novo leto 1 Ivan Kapelj, Ljubljana 7 j bakrarstvo in 1 kotlarstvo |	
							
J Srečno novo leto 1933 1 ♦ želi svojim cenjenim odjemalcem, prijateljem In znancem f | Franc Dolinar, Ljubljana | S parna pekarna in slaščičarna t | Poljanska c, 19 in Pred Škofijo 11 j							
							
						Srečno in veselo novo leto žeti vsem svojim cenjenim odjemalcem A. V e r b a j s > Ljubljana, Gosposvetska 10	i i«
							
J Vsem cenj. gostom in odjemalcem želi • ♦	srečno in veselo novo leto • : Leopold Zupančič i 2 posestnik in gostilničar ♦ Ljubljana, Jegličeva cesta 15 :		» > • > >					
							
						Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem Joško Sfanovnik j špec. trgovina MOSTE, Predovlčeva ulica št. 18	
< i			Stavbna družba Battelino, d. z o• z. LJUBLJANA Rožna dolina Telefon 3335				
	» , I Svojim cenj. gostom prav ! i srečno novo leto	l					
	Restavracija ^^ „Pri šestici" ReziZalaznik					Amalija Klander trgovina in trafika Zaloga ljubljanskih, planinskih in fotoamaterskih razglednic	
| | ANTON IN TEREZIJA ! T O N E J C 1 KAVARNA EVROPA j V L]UBL]ANI l ZELI CENJENIM GOSTOM f IN PRIJATELJEM SREČNO | NOVO LETO 1933		» » [ >	Veselo novo leto Andrej Marčan mesarija Ljubljana, Rimska c 21 Šolski drevored			\ Veselo, srečno novo leto 1933 : želi lekarna 1 „TRNKOCZY" 1 LJUBLJANA i	
4 4 1	i Srečno in zadovoljno novo leto 1933 želi cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljno naklonjenost KARL PRELOG trgovina volne, bombaža in galanterije	• t	Vsem svojim cenjenim odjemalcem želi srečno In veselo novo leto Jos. Šumi nasl. D. & E. Hribar tovarna bonbonov in peciva			i Srečno in uspeha polno leto cenj. odjemalcem in trgovskim prijateljem Ant. Krisper	►
| i	Na debelo: Gosposka ulica štev. 3 Na drobno: Slarl Irg 12 Židovska ul. 4 ................................................	i	v Ljubljani			Ljubljana, Mestni trg	
VESELO IN SREČNO NOVO LETO želi	
Tone Malgaj	družba z o. z.
	pleskarstvo, ličarstvo. sobo- !n črkoslikarstvo ;
LIUBLIANA	Kolodvorska ulica b
sr&Jno
IN
VESELO
Srečno novo leto želi
Piva slovenska
ziaarska zadtuga v Ljubitani
registrovana zadruga z o. z.
i • • • f Najmodernejše oblike razni/t vrst. izdelovanje KjKOini! 'e»emh lestencev (lustrov) vsakovrstna pozla-'	čenja in popravita starih Revirjev tavr&uje terdka
A. Gdtzl ded. Ljubljana, Tyrševa cesta štev. 17
(poleg kavarne „EVROPA")
NOVO L£ TO
11933
SkABERNE
Srečno novo leto želi
ANGELO BATTELINO
mestni stavbenik
Ljubljana VII. Aljaževa ulica 35
Telefon 3339
Veselo novo leto!
L. Mikuš, Ljubljana, Mestni trg 15 Dežniki! — Na veliko! — Na malo! Ustanovljeno 1.1839	Ustanovljeno 1.1839
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ K. T. D.
ČRTALNICA IN TVOR-NICA POSLOVNIH KNJIG LJUBLJANA KOPITARJEVA ULICA ŠT. 6, II. NADSTROPJE

2
Srečno novo leto
želi svojim naročnikom in se priporoča
gradbeno podjetje in tehnična pisarna
VHirosiav Zupan
mestni stavbenik Ljubljana
Gosposvetska c. 10 — Vošnjakova ul. 6
IMPORT
EKSPORT
JOSIP BERGMAN
parna topilnica loja — industrija črev
Telefon št. 20-61 Št. ček. zavoda 11.100 TekočI račun pri r-jubljanskl kreditni banki
LJUBLJANA
Poljanska cesta št. 85, 87
Srečno /n veselo novo leto teh vsem cenjenim gostom
ALOJZIJA GORJUP, buffet
Kongresni trg 4
Srečno novo leto teh vsi-m cenj. odj/ malcem
SLAVO KOLAR Ljubljana, Tgrševa c. 21
Fnto-atelje m trgovina s folo-potre.bttinnmi
D. ROV ŠE K
Ljubljana, Kolodvorska ul. 35
Srečno novo leto
ieh
Fr. P. Zajec
zprašani optik Ljubljana, Stari trg9
Srečno in veselo novo leto
vsem, cenjenim, odjemalcem, prijateljem in znancem
želi
Ivan N. Adamič
prva
Lf,ubl/ana, Sv.
kranjska vrvarna Petra cesta 31
Podružnice:
Maribor, Vetrinjskn ulica it. 20 Celje. Kralja Petra testa il. 33 Kamnik, Sutna 4
Osvald Pengov
trgov na s špecerijskim blagom in gostilna pri RAiTOHARJU
Ljubljana, Karlooska c. 19
Veselo novo lelo lel> vsem svojim odjemalcem MARIJA OSTERŠEK, mlekarna
Ljubljana, Sv. Petra cesta 30
Srečno novo leto želi
/AKOB P ETRI C, mesar
Ljubljana, Šolski drevored (stojnica)
S pojedino, goabo in peljem, z voSCili. darili in cvettem slavili smo novega leta prihod. A slavnosli tam so le dobro uspele. Kjer v skledah so letne Jainine" duhteie. poznane po finem okusu povsod.
Srečno novo leto
teli vsem cenjenim odjemalcem
/. Struna, slaščičar Ljubi ana VIL
8rečno novo leto ielita
Fran In Marija No v lian
mesarija in prekaievnlnica
Ljubljana	Poljanska c. 79
Šolski drevored
Srečno novo teto želi osem suoilm odjemalcem tordka
BOGDAN ŽILIČ
i
Dunajska c. il
Srečno in veselo novo leto žeti vsem svojim ceni odjemalcem in se nadalje priporoča
ANICA LUKM AN
trgovina z mešanim blagom
Ljubljana, Stari trg 30
Blagoslovi/eno in srečno novo lelo teli vsem cenj. odjemalcem
Ignacij Narobe
iapelnik in dekoraier
Ljubljana, Gosposvetska c. 16
Srečno novo leto
vsrm cenjenim odjemalcem in konsu-menlom našega piva, špirita in kvasa želi
u D.
PIVOVARNA „ UNION" d:
LJUBLJANA
Sretno in veselo novo leto teti tvojim cenj. odjemalcem
Anton in Alojzija Keber
Bohoriteva ulica 4
Ljubljanska gradbena družba z o. z.
Ljubljana, Slomškova u. 19
te priporol» «« teli
srečno novo leto
Srečno in veselo novo leto 1933 želita vsem svojim cenj. odjemalcem
Anton in Ana Podboršek
mesarl<a in prekaievalnica
LJUBLJANA, Linhartova ulica štev. 4. — Tyrševa cesta 41. — Staničeva ulica 8.
Frančiška Ocvirk
Ljubljana, Poljanska c. 53
Sretno novo leto '»M letita tvojim cenjenim odie-malcem. orijntetiem m tnancem
Ivan in Marija Marinšek
Ketlavraci/a In komehl meter, Lluhllana. Vrtine el » Prodaja vtakovr*/nth klobat In talam. Kupujejo te tudi froNji «1 klanjt.
Mesarija	I
Ivana Zupančič j Srečno novo lelo želi vsem cenj. od/emal-Liubnana | cem in čitateliem tega lista velezaloga
porcelana, stekla in keramike, tvrdka
Šolski drevored (stojnica)
F. Kollmann
v Ljubljani, Utesini trg.
Alojzij Dudek
stavbni, galanterijtki in automobihki klepar
Ljubljana, Olinikaul.4
Srečno novo leto žele sledeče mariborske tvrdke
Adolf Bernhard
I. Mariborska mlekarna
Maribor, Aleksandrova c 51
Andrej Halbwidl
Hotel „Stara pivovarna"
Maribor, Jurčičeva ul. 7
Felix Skrabl
manufakturna trgovina
Maribor, Gosposka ul. 11
Srečko Pihlar
manufakturna trgovina
Maribor, Gosposka ul- 5
Martine & Strauss
trgovina modnega m kratkega blaga
Maribor, vogal Gosposke in Glavni trg
Franc Neger & Sin
tovarna šivalnih strojev in koles Maribor, Slovenska 29. Prodaj. Vetrinjska 17
IV. KOVAČ
trgovina » špeeerijo in dež. pridelki Zaloga kvasa in dtaslada
MARIBOR, Frankopanska ul. lo in Jezdarska ulica 8 in 5
A. REČNIK
elektrotehnilno podjetje
Maribor, Pobrežka e. 6 Tel. 2447
Kari Robaus
pekama
* '	I V ' 'l- ■• '"'
Maribor, Koroška 5
Pavel Heričko
pečarsko in keramično podjetje
Maribor, Tattenbachova 6
Karol Preis
zaloga pohištva
Maribor, Gosnoska ul- 20
Pavla itičer
restavracija „Pri zamorcu"
Maribor, Gosposka ulica
»KRISTAL* D. D.
TOVAnNh OGLEDAL IN BRUŠENEGA STEKLA
Podružnica: LJUBLJANA VII. Medvedova c. 3S Telefon Interurban 307j Podružnica: SPLIT, Xrinjtka ulica hroj s.
Telefon ivterurban MIK
CENTRALA: MARIBOR - KOROŠKA C. 32
Tele/on Inlei urban 313J Hriojam: kristal Maribor
Ivo Staudinger
pohištvo in stavbeno mizarstvo
Maribor Mlinska 17
Anton Paš
modna trgovina
Maribor, Slovenska ul- 4
Mehan<čna delavnica
hrane Keibič
Maribor, Vetrinjska ul. 7 Telefon 2775
Mesaric Matija ,
krojaški mojster
Maribor, Tomšičeva cesta 6
V. WREGG
trgovina čevljev — J. iVaidaheriev nnsl.
Maribor, Slovenska ui■ 6
Rudolf Stiberc, diplom, s zlato kolajno krojaški modni salon za gospode in dame
Maribor, Aleksandrova 27
Ivan Dežman
steklarstvo
Maribor, Vrbanova ul- 2
N. /AHN
modistinja damskih klobukov na izbiro
Maribor, Stolna ul. 2
Ivan Krois nasi. Ernest čevljarstvo
Maribor, Koroška cesta 18
Jakob Lah
trgovec manufaklure
Maribor, Glavni trg 2
/OS. TICHV I DR.
elektrotehnično podjetje
Maribor, Slovenska 16
KONRAD MIHELIČ
krojaški atelje
Maribor, Glavni trg 23
„CVETLIČNI DOM" Ivan femec
Maribor
Mehanična delavnica in trgovina dvokoles
Bogomir Divjak
Maribor	Glavni trg št. 17
Ivan in Helena Kvas
modistovtki salon
Maribor, Aleksandrova c■ 32

Marko Rosner
manufakturna trgovina na veliko
Tel. inler. 2232
Maribor
Slovenska ulica šf. 13

Birtič Ernst in Ana	
restavracija pri klavnici	
	Maribor
RaČiČ Ivana
restavracija Gambrinus
Maribor, Gregorčičeva ul. 29
TATRA - AUTO
MARIBOR
Cunkarjeva ul. 26
VILJEM HEINZ	
knjigarna in papirnica	
	MARIBOR
„ Transport"
mednarodni prevozi
Maribor, Aleksandrova c. 61
Franc Cverlin
krojaštvo in konfekcija
Maribor\ Gosposka ul. 32
F. Huber
trgovina z mešanim blagom
Maribor, Aleksandrova c- 1
Ivan Trpin
manufakturna trgovina Maribor, Glavni trg 17 Vetrinjska 17

Eksportna hiša ,LUNA"
lastnik A. Pristcrnik
Maribor, Aleksandrova c- 19
A. P/atzer
Maribor,
trgovina s papirjem, knjigoveznica karionaža, mod. časopisi razprodaja
Gosposka ulica št- 3
Ivan Ha/ny
zaloga poljedelskih strojev
Maribor, Zrin/skega trg 6/U
lak ob Perhavec
tovarna za izdelovanje likerjev in desertnih vin in sirupov
Maribor, Gosposka ulica štev. 9
A. Sprager
elektrotehnično podjetje
Maribor, Kopitarjeva ulita 12
Ivan Lorber
slikar
Maribor, Vetrinjska ul. 5
Srečno novo leto želi
/. jugoslovanska transport d. d.
Schenker in Co. Podružnica: MARIROR
Kraljevski dvorski špediterji
VILIBALD USSAR
splošna čistilnica
MARIBOR
Dragotin Čutič, vdova
puškaf in irgorinu s lirehvom
Maribor, Slovenska ul 18
Marija Sieber
trgovina z rokavicami
Maribor, Glavni trg 14
Stauber Matevž
slrugarski mojster
Maribor. Cvetlična ul- 9
Peter Kotarič
čevljarstvo
Maribor, Meljska cesta 33
Alojzij Pistotnik
krojač za gospode in ilame
Maribor, Meljska cesta 29
M. Janeš
trgovina z manufakturo
Maribor, Kraha Petra trg 9
Govedič Franc
čevljarstvo
Maribor, Frankopanova ul- 10
Ivan Koraži/a
železnina
Maribor, Aleksandrova c. 42
Franc Kormann
galanterija, j drobnine na
Maribor, Gosnoska ulica štev. 3
galanterija, pletenine, igrače in drobnine na veliko in drobno
Miloš Oset
veletrgovina špecerijskega in kolomjalnoga blaga ter monopolna velikoprodaja soli
Maribor, Glavni trg

Ferdo Babic
stavbeni in umet- ključavničar
Maribor, Židovska ulica 4
Umetno mizarsko podjetje Štefan Ko ter
Maribor, Mlinska ul. 29
Lekarna pri Mariji Pomagaj
Mr. Ph. M. Konig
Maribor, Aleksandrova cesta i
nasproti frančiškanske cerkve
Alo/z Semca
kavarna in restavracija
Maribor, Tattenbachova ul. 5
„Expedit"
mednarodni transporti in skladišče družba z o. z.
Telefon 2414 Maribor, Cankarjeva 26
.Srečno novo leto voščim vsem svojim odjemalcem in znancem
Ramšak Josip ^
so^ar
Maribor, Mel/ska cesta 10
Srečno in veselo novo leto
„Rapid"
posredovalnica
Maribor, Gosposka ul. 28
Izvaja najkulantneje in najceneje nakup m prodajo hiš in realitet
Ligofsky Marija
trgovina z mešanim blagom
Maribor, Masarykova al. 24
(Driavna cesta)
F. SCHOBER
Magdaleuska parna pekarna
Maribor, Kralja Petra trg 2
/. Mariborska delavska pekarna r. t. z o. z.
Dogša Josip
čevljarski mojster
Maribor, Tržaška c. 3
M. TEMERL
predtiskarija in ročna det•
Maribor, Stolna al 5
/ustin Oustinčič
mehanična dela, lastna ponihlovalnica zavod ga emajliranje
Maribor, Tattenbachova ul. 14
Anton Tavčar
tovarna mesnatih izdelkov
Maribor, Jurčičeva ulica
Marija čuš roj. Wigec
gostilna pri „Soliu
Maribor, Koroška cesta 22
IVAN PEČAR
EMIKALIi NUFAKTU
MARIBOR, Gosposka ul. 11
DR02E - KEMIKALIJE - PAHFUMER1JA FOTO- MANUFAKTURA
Gustav Bernhard
trgovina t steklom in porcelanom
Maribor, Aleksandrova cesta 17
Franjo Horwath
klepar
Maribor, Aleksandrova 55
Kopitarjeva 4
Gostilna
,MALE BENETKE' J0S1P1NA NOVAK
Maribor, Pristan št. 13
Franc Weiler
Billerbekov naslednik
trgovina barv
Maribor, Gosposka ulica 29
Veleiganjarna
izdelovanje likerjev in sadnih sokov
Adalbert Guse1
Maribor, Aleksandrova cesta
Maks Ussar
kleparstvo in inštalacija
Maribor, Gregorčičeva uliea
Trgovina elektrotehničnih predmetov
Karol Florjančič
Maribor
Glaoni trg 23
M. FELDIN nasl.
manujakturna trgovina
Maribor, Grajski trg 1 in Vetrinjska ulica
Josip Kamičnik
modna irgovina
Maribor, Glavni trg 11
Ernest Zdenka
zaloga pohištva
Maribor, Ulica 10. oktobra
Zatnolo Emil
trgovina z mešanim blagom
Maribor, Tržaška cesta 2
Josip Hofer
trgovina z muzilca/ijami. godbenimi instrumenti in gramofoni
Maribor
Kavarna »BR1STOL*
Katica Colobova
Maribor, Vetrinjska ulica
Ivan So/č
kipar in pozlatar
Maribor, Pazlagova ul. 22
Josip SULIC
trgovina s čevlji iv usnjem lastnega izdelka
Maribor, Aleksandrova cesta 30
Ivan Krav os
egi usnja te torbice, !. d. Lastna torbarski
Maribor, Aleksandrova cesta 13
polni kovčegi usnja te torbice, nahrbtniki, gamaie i. t. d. Lastna torbarska delavnica
Marija Vrhunc
špecerija, delikatesa in glavno zastopstvo kvasa P. Teslič, Sisak
MARIBOR, Maistrova ulica štev. 17
Franjo Majer
manufaktura
Maribor, Glavni trg 9
Franc Gert
svečama Maribor
Srečno novo leto
voščim vsem svojim odjemalcem in znancem
Horvat Anton
mesar
Maribor, Koroška cesta 15
Kuhar & Hrovat
modna njanufakturna trgovina
Maribor, Aleksandrova c. 9
„ Ljudska
samopomoč
v u
v Mariboru
A. SPATZEK
GOSTILNA IN KAVARNA
Franc Reicher
modni atelje
Maribor, Tržaška cesta 18
VIKTOR A VBERSEK. moano kro/aštvo
za gospode in dame. — Uniforme, specialist usnjatih oblek
MARIBOR, Masarykova cesta 24
Maribor, Aleksandrova c. 8
Ortopedično čevljarstvo
jakob Zollenstein nasl. Štefan Godec
Maribor, Gregorčičeva ul. 11
Srečno novo leto želi vsem svojim gostom in znancem
Gostilna Šafarič, Splavarska ulicII o in mizarstvo
Ivan Šafarič, slovenska m
IGNAC JAN
Maribor, Glavni trg 23
v novi hisi
t
JAKOB S ENE KO VIC
slikar in pleskar
Maribor, Vojašniška ulica 13 Sprejema In Izuršu/e usa slikarsko dela po nainlijih cenah.
: SEVŠEK ALOJZ
Srečno novo leto želi tvrdka
Austro Daimler - Steyr Werke A. G.
zastopstvo W. Linninger, garaža. Tel. 2245
MARIBOR Frančiškanska ul. 15-17
i! I
i čevljarstvo
Maribor
Koroška cesta 63
♦		
j	Gajšek Martin	|
t	manu/aklurna trgovina	|
! ♦		Maribor. Glaoni tra 1 I
4		t
.....................		
LOJZE STREHAR
Rudolf Kittmann
mestni stavbenik
Franc Filipič
mesarija
Maribor. Jurčičeva ul. 8
Maribor
Meljska cesta 25
kavarna Astoria
Maribor, Slovenska ulica
Inž. arh. Jelenec & inž. Slajmer
gradbeno podjetje in lehnična pisarna d. z o. z.
Maribor, Vrazova ul. 11 Tel. 2212
FRANJO ŽEBOT
glavni zastopnik ljubljanske „Vzajemne zavarovalnice" in posmrtninske zavarovalnice »KARITAS"
Srečno in veselo novo leto
ieli vsem naročnikom, in čilateljem Slovenca
Gustav Mlinaric
soboslikar in pleskal
Maribor, Aleksandrova c. 10
Sprejema in izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela, z dobrini okusom in po najniijih cenah
IDA ST1CKLER
kavarna Central
Maribor, Gosposka ulica
Veletrgovina z vinom
Pugel & Rossmann
Maribor
Maribor, Loška ul. 10
Srečno in veselo novo leto vošči članom in našemu poslovnemu občinstvu
Hranilnica in posojilnica
r. s. z o. z. društva katoliških mojstrov
v Mariboru
Franc in Marija Žemljic
hotel „OREL„
Maribor, Grajski trq
Turistovski a Anton
KRUH Mk Feiertag
pekarna
Maribor
Betnavska
ESk 43
VELEPROMET
Anton Antončič
Maribor, Slovenska nllca 6
Josip Karlo
Maribor, Trg Svobode 6
Ivan Zivic sin in drug gradbeno podjetje, družba z o. z. Maribor, Gosposvetska 17 Telefon št. 22-77	Uprava in uredništvo SLOVENCA"	Srečno novo lelo vsem eenj. odjemalcem voUi Anton )akac čevljar • Maribor, Slovenska ul. 24
Srečno in veselo novo leto želi vsem svo|im cenjenim obiskovalcem in se priporoča za nadaljno naklon enosl Kolodvorska restavracija ZIDANI MOST in hotel »Mariborski Dvor" v MARIBORU TOMO MAjER	Veletrgovina s surovinami in tovorni prevoz z avtomobili Ivan Sluga Tržaška e. 22 Telefon itev. 2272 Maribor. i	„ Kavarn a Jadran" Lastnik Josip Seree Maribor, Aleksandrova c. 36 ZOR1Č AME JADRANSKA KLET - MARIBOR
Albert Vicet
tpecijalna trgovina s kuhinjsko posodo
Maribor, Gosposka ul. 5
Karo/ Kociančič
kamnosek
Maribor, Gregorčičeva ul. 25
Kavarna
Temeni Julijana
Maribor, Glavni trg 3
v
Ivan Safarič
ister brt
Maribor, Slovenska ul. 36
mizarski mojster in sodno zaprisežen cenilec za iploino obrt
Srečno novo leto žele naslednje celjske tvrdke
F. S. Lukas
Liker, koniak, rum, žganje — na veliko
Celje
Srečno in oeselo nooo teto vtem svojim cen), odiematcem ieli
Šafar S/a v ko
trg. tpecerije — koloniale Celie, Kralja Petra cesta
Veselo nooo leto želi
Hotel „Pošta'
CELIE
Veselo in srečno novo leto vtem tvojim cenjenim gostom ieli
Marija Lapornik
gostilna pri mostu
CELJE — Breg
Srečno in veselo nooo leto želi
M. jostov mlin
Medlog - CELIE
Alo/zii Drofemk
manujakturna in modna trgovina
CELJE, Glavni trg
Srečno in veselo nooo leto nsem cenjenim odjemalcem teli
Prva specijat. trgovina s (okolado in bonbon•
Marija Fabian
Cet/e, Aleksandrova ulica 2
Veselo in srečno nooo lelo ieli vsem cen/, odiematcem in se priporoča
Josip Jagodic
ipecerija in ieleznina
Celje, Glavni trg
Srečno in veselo nooo leto ieli vtem svojim cenj. odjemalcem
Martin Orehovec
krznarski mojster in izdelovale!) raznih iepit Celje	Gosposka ulica 14
Veselo in »relno novo lelo teli vsem svojim cenj. odjemalcem
Krainc Mihael
ttavbeni in galanteri)tki klepar konce*, vodovodni instalater
Celje, Aškerčeva ulica 9
Veselo in sretnn noro leto vsem tvojim eenj. strankam ieli
HENRIK OBLAK
aulomehanilna delavnica CELJE, Ozka ulica 3
Veselo in sreino novo leto ieli vsem svojim cenj. odjemalcem
Ivan Knechll
krznar, trg.
Celje. Slomškov trg 1
R. Perdan
automehanilna delavnica
Celje, Mariborska cesta
Sreino novo leto vsem svojim cenj. strankam teh
ALOJZIJ PLANKL
Celje, Aleksandrova ulica 3
Srečno in veselo novo leto ieli tvrdka
Ksro1 Golob
mizarsko podjetje
CELJE — Gaberie
Delikal. trg. STEOU Restavracija
CELJE
Zagrad
Veselo in sreino novo leto vtem tvojim cenj. klijentom teli
Jakob Kovač
kroiaiki salon Celje, Razlagova ulica 6
Sreino in veselo novo leto	
vtem cenj. gotlom ieli	
,, Skalna	klet"
Utaj Andrej	
	CELJE.
Srečno in oeselo novo lelo želi
Miha in Kristina Kus
gostilna — restavracija
Celje, Glavni trg
Karol blotjančic
CELJE
Veselo	nooo leto želi
	F ran j o Kunšek
	fotograf
Celje,	Cankarjeva ul. 9
Cenjenim svojim odjemalcem želi t> novem letu obilo sreče in blagoslova
FRAN SIRUPl
prodajalna steklene m porcelanaste robe, steklarska delavnica
CELIE, Kralja Peti a cesta
Ožek Mihael
r/utodelavmca in aulo/aksa
Celje. Levstekova ut. 2
Svojim cenj. odjemalcem želim v novem letu mnogo sreče in se priporočam
IVAN MASTNAK
konfekcijska in manutakturna trgovina in izdelovalnica oblek
GELIE., Kralja Petra c. 15
Srečno novo leto
vsem svojim cenjenim odjemalcem ieli
Ivan Rebek
Prva jugosl. tovarna tehtnic in ključavničarska delavnica, konces. inštalacija vodovodov
Celje
Srečno in veselo nouo lelo vsem svo/im cenj. strankam telita
Vegi G Bevc
modna in manujakturna trgovina Celje, Glavni trg 10
Srečno in veselo novo leto ieli vsem svojim strankam
Mihael Dobrave
slikar, mojster Celje, Glavni trg 15
Gologranc Konrad
mestni staobemk
Celie
Belak Franc
insialac. podjetje za elektriko in centralne kurjave
Celje, Prešernova ul. 3
Vinko Kukovec
stavbno podjetje, tesarski mojster trgovina z lesom in parna žaga
Celje - Lava
Mohorjeva tiskarna
r. s. 2 o. s.
v Celju
Srečno novo leto vsem svojim cenj. gostom ieli
Hotel in restavracija „UNION"
M. Silič. Celic
K.ttjigu~tiu
Knjigoveznica
Veselo in srečno nooo leto želi tvrdka
Anton Hofbauer
trgovina z usnjem in vseh čevljarskih potrebščih in pogonskih jermenov. Izdelovanje aktovk, ročnin torbic in raznih potovalnih kovčkov
Celje, Gosposka ul. 7
Srečno In oeselo nouo leto
VINCENC JANlC
pekama Celje, Gosposka ulica 23
Vesel n (n sreino novo leto vsem svojim cenj. strankam teli
VRENKO MIHAEL
stromo mizarstvo in zaloga raznega pohiilva Celje, Na okopih št. 11
Sreino in veselo novo leto ieli cenjenim odjemalcem
/osip P/evčak
čevljarski mojster Celje, Kralja Petra cesta 28
8retno <n veselo novo leto vsem tvojim cenj. klijenlom ieli
Koas Ivan
/o/o atelje
CELJE, Dečkov trg 5
Veselo <« trelno novo leto ieli vtem tvojim cenj. odjemalcem
Močnik nasl.
(Močnik <$ t iti)
Celje, Glavni trg
Veselo in srečno novo leto ieli vsem svojim cenj. odjemalcem
Franc fakše
trg. s mešanim blagom
Cel le, Ljubljanska cesta podrutnica cesta na grad
Veselo in sreino novo leto želi
INKRE7 LEO
instalater vodovodnih sanitetnih naprav ter centr. kurjav
Celje, Dečkov trg 2
Srečno In veselo nooo teto teli vtem svojim cenj. odjemalcem
Valentin Hlad in
manufakturna trgovina
Celje, Prešernova ulica
Srečno	novo leto želi
	E RAN j O DOLŽAN
	galanterijsko in stavbno kleparsteo
	konresijonirani vodovodni instalater
CELJE.	Za Kresi]o
L. Putan	
modna trgovina	
Tet. štev. 70	CELJE
Srečno in veselo novo leto želi
/unger Ludvik
prekajevatnica in delikatesna trgovina
Celle. Prešernova ul. 8
Srečno in veselo novo leto vsem tvojim cenj. odjemalcem ieV.
Kre/I Josip
trg. smučarskih in športnih potrebfiin Celje, Kralja Petra e•
Srečno in veselo novo teto ieli
Kavarna Evropa
lastnica Heleno Kruiic Celje, Kralja Petra cesta
Hoiei Beu	vol
	gdč t ANI LE BIČ
	restairaterka
Celje	
Ivan Ravnikar
veletrgovina koloni/alnega, špecerijskega blaga in barve, lakov itd.
Celie
Veselo in srečno novo leto vtem tvojim cenj. odjemalcem ieli
A. PONGRAČIC
•trojno pletaritvo Celje, Gosposka ulica 2
Ljudska posojilnica
r. z. z n. z.
v Celju
želi vsem svojim Mi/en lom in poslovnim prijaleiiem blagoslovi/eno in uspehov bogato nooo lelo
*f
Hotel Evt opa"
v Celju
Kavarna
želi svojim spoštovanim gostom in prtjaleliem za novo lelo sreče, veselja in blagoslova
Restavracija
Steč no in veselo nooo teto
vsem svoiim obiskovalcem
Kavarna MERKUR
Celje, Krekov trg 5
Moderno urejena kavarna, vsi večji tu- In Inozemski časopisi na razpolago, lep senčnat vrt. Dnevno dunajski zajtrk obstoječ it kave, masla, medu, lajca in kruha samo 8 Din. Novo preurejena igralnica z bil/ardno sobo. Ob sredah, sobotah in Tel. 250 nedeljah koncert
Veselo in srečno novo leto
ieli vtem tvojim cenj. odjemalcem
M. Oswatitsch
veletrgovina s premogom
Celje
Srečno novo leto želijo sledeče tvrdke iz Ptuja
" RUDOLF HAVELKA	
manulakturna trgovina	Ptuj
IVAN KRISTANIC
krojuiki atelje in izdelava usnjnlih suknjičev
Ptuj, Cankarjeva
FRANC BREZOVNIK
trgovina z meiunim blagom, sleklo, porcelan
Ptuj, podružnica Panonska ul. 2
R. MAT Z - EVROPA
kavarna, restavracija in avto-tpedicija avlotakser	Ptuj
V. KODELLA IN DRUG
pekarna
Ptuj
Adolf Sellinsehegg trgovina t meiunim olugom
Ptuj
EDUARD RASTEIGER
obl. kon. instal. vodovodov
Ptuj, Aškerčeva ulica 12
R. I. PETEK
trgovina t steklom in porcelanom
Ptuj
FRANC NEDOG
modno trgovina
Ptuj
Akermann in Kindl urarji in draguljarji
Ptuj
TOMAŽ KLEPAC
ttrlplornn ie p< tmh korčekuv. rtamtkih torbte ter aktovk in vseh dru jih galanterijskih potrebščin
PTUJ
MARTIN ŠTERBAL lupi-tnik in torbitar
Ptuj, Vseh svetnikov ul. 9
ROZA MAR IN IG
trgovina z usnjem in levi j. potrebičinami
Ptuj
Standard o/l. Comp. of /ugosia v i/a
skladišče Zagreb • zast. R. Tonejc, Ptuj
ALEKSANDER	RAJH
krojač	
	Budina pri Ptuju
LEOPOLD STERN
trg. z lesom, stavo, materijalom in premogom
Ptuj
ROBERT ROSENFELD	
trgovina z meiunim blagom	Ptuj
IVO STUHEC
iikuh najcrnijše n naJboltSe kave in taja Točilnici brezalkoholnih pijač
Ptuj
FRANC KRAV IN A	
trgovina x lesom m gostilna	Ptuj
FRANC IGLIC
trgovina z mešanim blagom
Breg pri Ptuju
FRANC MOLLERET
trg. z lesom in premogom
Ptuj
| FRANC KORZE i kavama	Ptuj
	
I AL. PINOSA i urur, juvelir in optik i	Ptuj
	
JOSIP PLETERŠEK brusiti m tesnim snlon za dame in gospode	Ptuj
ZAVERŠKI IVAN
mehanična delavnica koles in Šivalnih strojev
Ptuj, Ormoška cesta 10
KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA V PTUJU
registrovana zadruga z omejeno zavrto
	
VANDA IGNAC Umetno in irgovsko vrtnarstvo Ptuj	Restavracija Narodni dom v Ptuju
	
FRANC PINTARIČ mesarsku stojnica Ptuj	MAKS WEISSENSTEIN mesar, prekajevalee in gostilničar Ptuj
	
VINKO PERNAT mesar m prekajevulec Ptuj	I ALBERT SIREC strojno mizurslvo \ Ptuj
SKRB1NSEK JOSIP mesarija in prekujetuinira Ptuj, Hrvatski trg	J. KOS trgonna z mešanim blagom Ptuj
ANDREJ HERNJA pečar in lončar Ptuj	TOMAŽ BREZNIK trgovina z meiunim blagom Ptuj, Prešernova U
Alfons Kaisersberger sedlar in tapetnik I Ptuj j	i Zadružna elektrarna j za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju | r. z. z o. t.
ALOIZIj BRENČIČ manufaktura. drobnarija, pletenine in krojaike potrebiiine Ptuj, nasproti pošte	Anion Brenčič trgovina z železnino Zaloga orož/a in municlje Ptuj
Fr/zersk/ salon „LU!ZA"	K. MURKO
trajna onautacja Ptuj, Slovenski trg 2	i/robniiia-ptetenine, modno blago Ptuj, Slovenski trg 4
MARTIN K0LARI6
metar
Ptuj, Krekovja 1

IVAN VINCEKOVIČ
umetno in trgovsko vrtnarstvo
Ptuj, Ljutomerska cesta 1
PTUJSKA TISKARNA	
r. t. z o. z.	Ptuj
ZUPANČIČ MARIJA	
gostilna in prenočiiče	Ptuj
	
Julij Zilavec	
mesarija	
	Ptuj
Kmečka
hranilnica in posojilnica o Ptuju
reg'ttrovana zadruga t neomejeno zaveso
•te*. L
Ljubljanske vesti t
To m ono iz kriminala
Ljubljana, decembra.
Sodnijakl reporter se je t decembru precej poleni], sam se opravičuje, da je za božične in po-božične dneve sklenil »božje premirje« s kriminalom. Obravnavale so se pač manjSe zadevice, ki publike tako ne vlečejo, a so bile drugače v kriminalnem in socialnem pogledu poučne, ker razgaljajo vso socialno in gospodarsko težavo sedanjih dni. Vesel pa je bil tudi, da ni bil priinoran sedeti v veliki razpravni dvorani St. 70, ki je bila zelo u tabo zakurjena in je termometer kazal le netkaj črt nad plue 10C. Dostikrat so sodniki bili ogr-njeni pod talarjem v suknje, prav tako tudi drž. tožilec in neki branilec se je celo ogrnil kar v dve suknji. Ueporterju zato v tem hladnem ozračju tudi ni moglo pero gladko teči. Pravijo, da se bodo po novem lcitu razmere zaradi temperature n«koliko izboljšale. Daj Bogi Centralni kurjavi justične palače pa želi reporter večje dotacije v kurjavi.
Sumarični pregledi sodišč t okolišu višjega deželnega sodišča bodo aicer v suhoparnih številkah pokazali žalostne gosjiodarske in druge pril ke letošnjega leta. Pravde so ogromno narasle, p« tudi kriminalna statistika bo nudila žalostno sliko.
Sodnitki okrajnega sodišča ljubljanskega ao biH u vseh oddelkih močno preobremenjeni, zato je potreben še en sodnik za civilnosporne zadeve. Te zadeve bodo po novem letu sodili 4 sodniki. Leitos je vzbujala precejšnje zanimanje kazenska uide v* zaradi kvasa. Banskn uprava je predlagala, da se uvede proti tovarni >Union< kazensko postopanje po zakonu o pobijanju draginje, Češ. da je tovarna de-lala • prevelikim dobičkom. Neki izvedenec je res izračunal zelo velik dobiček, drugi izvedenec-stro-kovnjak v knjigovodstvu pa je nasprotno izjavil, da ima tovarna »Union« majhen dobiček Državno tožilstvo ja naposled odredilo, da s« postopanje proti zivovarni »Unionc ustavi. Pred okrajnim sodiščem je za prihodnje leto pričakovati večje kazenske razprave zaradi neke mesarske afere. Pridejo na dau prav čedne zanimivosti.
Kai bo dane s ?
Drama: Ob 15: »Srce igračk«. Izven. — Ob 20: znižane cene.
Opera: Ob 15: »Madame Butterfly«. Izven. Znižane cene.
Ob 30: »Pri belem konjičku«. Izven.
Rokodolski dnin: »Cvrček za pečjiK. Ob pol 30.
šišensko prosvetno društvo: Ob 5 popoldne mladinska igra »Bratec 'in sestrica«.
Nočno službo inmta lekarni: mr. SuSnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska cesln 10.
Kinu Kodeljovo: Ob pol 4, pol 6 in 8 »Dell-katese«.
KAJ BO JUTRI?
Drama: Zaprta
Opera: Zaprto.
Kino Kodeljevo: Ob 8 »Delikutese«.
Nočno službo ima'a lekarni: mr. Trnkoczv tod., Mestni trg 4 in mr. Kamor, Miklošičeva 20.
Cerkveni vestnih
Križanska moška in mladcniška kongrogacija Križankah ima drevi svoj redni mesečni shod. 1'ričotek ob šestih s češčenjem presv. Zakramenta.
II. vnanja kongregncija pri uršulinkah v
Ljubljani ini« danes popoldne ob 2 mesečni sestanek. Pridite vse. Voditelj.
0 St. maSa radnšnira za pokojnim Lndovikom Tomaž i čem se ne bo brala v ponedeljek, kakor je bilo včeraj sporočeno, temveč v torek, 3. januarja ob pol 7 zjutraj v cerkvi sv. Petra v Ljubljani. Vsi Člani Šentpeterskega prosvetnega drušlva, kakor tudi osebni prijatelji in znanci pokojnikovi, Iskreno vabljeni!
© Pogreb vojaškega duhovnika Franceta Pav-
liča se je vršil v soboto popoldne ob dveh iz hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti na pokopališče k sv. Križu. Poleg sorodnikov, prijateljev in njegovih duhovnih sobratov in sošolcev se je pogrebnega sprevoda udeležilo številno zastopstvo oficirskega zbora, vojaška godba in dve častni četi vojaštva. Pogrebne obrede je opravil g. stolni kanonik dr. Tomaž Klinar ob asistenci treh duhovnikov.
- Kitajska misijonska razstava. Od 1. do (3. januarja 1033 bo v Unionu kitajska etnološka misijonska razstava. Razstavljeni predmeti so pristni izdelki kitajske umetnosti, ki nazorno kažejo visoko stopnjo kitajske kulture. Cela vrsta iz dragocenega lesa in umetno izdelanih bogov ter serije slik iz kitajske milologije bodo gotovo vsakomur vtisnile tečnejšo predstavo o kitajskem verstvu kot obširno knjige. Tudi prekrasni kitajski keramični, mizarski, linkarskl, tekstilni (in drugi izdelki) bodo osupnili marsikoga, ki si je morda doslej mislil, da morojo le Iivropci kai lepega izdelati. Različni ročni kitajski izdelki (originalne slike, jedilne paličice, riževe slike in drugo) bodo obiskovalcem na razpolago. Na razstavi bosta navzoča vedno vsaj po dva razlagalcu razstavljenih predmetov. Tudi g. misijonar ožef Kerec, ki je bil 12 let na Kitajskem in kamor K8 kmalu zopet povrne, bo znal obiskovalcem misijonske razstave marsikaj lepega in zanimivega povedali iz kitajskega kullurnega in verskega živ-lienja. Dvorana bo prijetno zakurjena. Od časa do časa bodo gramofonske plošče nudile obiskovalcem tudi kak pristen komad iz kitajske glasbe. Razstava bo odprla vsak dan od 9—1$). Vstopnina 2 Din.
© Igra sCvrček za pečjo« na odru Rokodelskega doma. Opozarjamo na predstavo zelo zanimive igre sCvrček za pečjo«, ki bo drevi v Rokodelskem domu. Igra je prirejena po sloviti Dicken-sovi povesti in ima lep božični motiv. Režiser Igre .je g. R. Ganoni. Ker je pričakovati obilnega obiska, naj si občinstvo kupi vstopnice v predprodaji, ki bo danes od 10—12 v Rokodelskem domu, Koinen--.kega ulica 12. Pričelek igre je ob pol 8 zvečer.
O Živilski trg na Vodnikovem trgu je skoraj omrlvel. Niti sence nekdanjega živahnega promela ni videti na njem v teh mrzlih zimskih dneh. Kmetice iz okolice so sicer prinesle na prodaj vsega dovolj, toda kupčija je bila očividno zmrznila. Izmed zelenjave je zdaj na trgu največ radiča, ki ga merijo po 1.25—1.60 Din merico. Zeljnate glave so po 2—3 Din, čebula po 2 Din, krompir po 1 Din, kislo zelje po 3 Din, kisla repa po 2 Din kilogram. Za iugoslovansko knjigarno je bilo postavljenih par desetin košar z jabolkami, ki jih prodajajo največ po 4 Din. boljše vrste tudi po 5 Din kilogram. .Slabša jabolka se dobe tudi po 2.50 Din kilogram. Na perutninarskem trgu je bilo dovolj piščancev, ki so »e silno podražili; nudijo jih od 25 Din navzgor par. Jajca so po 1.25 in 1.50 Din. — Na Sv. Petra nasipu ni bilo niti enega voza krompirja ali zelja.
0 Odredbo mestnega načelstva od dne 16. novembra 1032 1-6 št. 45.979 »e ukinjajo, ker je slinavka in nnrklievka — uaasLa. Dna 4. ianuaria
Pred kazenskim senatom deželnega sodišča se num obetajo v prihodnjem letu prav velike in senzacionalne razprave.
Preiskovalni sodnik je zaključil dolgotrajno preiskavo v zadevi malverzaclj pri ljubljanskih Strojnih tovarnah in livarnah. Do 10 kg težak akt je predložil državnemu tožilstvu v nadaljnje postopanje. Državno tožilstvo bo dvignilo obtožbo proti trem osebam zaradi znanih in že enkrat prod so-diščem razpravljanih manipulacij.
Ali bo umor Bosanca v Kosezah pojasnjen? To vprašanje si je že marsikdo stavil in ljudje so dostikrat v svojem površnem razsojanju trdili, da ne bo zagonetni roparski umor Bosanca Smajla Voj-nikovča nikdar pojasnjen. Na d<ž< I nem sodišču pa je preiskovalni sodnik s pomočjo varnostnih organov vodil zelo natančno in do'go preiskavo. Kakor znano, sta 28. novembra 1930 opazila dijak Stanko Tihel in krojaški vajenec Branislav Jerin v poni-kovaln:ci, ki se nahaja na posestvu zapuščene opekarne Stavbne družbe v Kosezah, nekaj v vrečo zavitega. Vrečo sta s kolom obrnila in z grozo opazila, da je vanjo zavito človeško truplo. O najdbi obveščena policija je naposled ugotovila, da gre za Bosanca Smajla Vojnikoviča, ki je bil 28. septembra 1930 prišel po poslih v Ljubljano iz Bosanske Du-blce. Vojnkovič pa je nato izginil in njegovi tovariši, ki so bili prišli ž njim, niso vedeli, ne kain in ne kalko. Vojnikovič je imel pri sebi do 0000 Din gotovine. Pri umorjenem denarja niso našli in je bilo jasno, da gre tu za roparski umor. Tega ropa je bil prvotno osumljen Josip Lombar iz Zg. Šiške, ki je imel z Vojnikovičem razne posle. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je bilo kazensko postopanje začasno ustavljeno. Pozneje pa so prišli na dan razni za Lombarja obremenilni indlcl. Uvedena je bila nova preiskava, katere rezultat je bil, da je državni tožilec na podi gi zbranih indi-cev dv gnil obtožbo proti Jos;pu Iombarju zaradi roparski ga umora. Razprava, k se bo vršila najbrž proti sred i februarja, bo trajala najmanj dva dni pred velikim kazenskim senatom.
1932 se vrši v Ljubljani zopet redni živinski semenj.
O V mostni župniji st. Jakoba sta obdarovali na Štefanovo Vlucencijeva in Elizabclna konferenca nad sto revnih otrok z obleko, čevlji in živili. V lepi in prostrani zakristiji so se zbrali ob 4 stariSi z otroci pred božičnim drevescem in jaslicam. IPo odpetih božičnih pesmih, deklamacij h malčkov in vzgojnem nagovoru g. žumiika bo bila razdeliena darila. Z solzami v očeh in veseljem na obrazu so se zihvaljevnli stariši In otroci blagim dobrotnicam in dobrotnikom, liog naj vs< m tisočor.> pov.-tie-
© Komsijski ogled »entpeterske vojašnice. Včeraj dopoldne je bil komisijski ogled šentpeter-ske vojainice, katerega so se udeležili zastopniki mestne občine, banske uprave in policije. Mestna občina namerava v tem poslopju, ki ga ie defi-nitivno prevzela od voja^ke^a erar a. urediti prostore za pisarne raznih svojih podjetij in za skladišča. Končni sklepi o usodi in o uporabi šentpe-terske vojainice so pridr?ani občinskemu svetu. Sedaj so v poslopju nekatera stanovanja zasebnikov in nekatere državne ustanove.
Mariborske vesti t
Mariborska vremenske zanimivosti
2000 ur sonca — Marveč padavin ma a >n iun> a
na v bivši katrdniti. Postajo v Vinarski šoli votli inž. fimerik Sifrer. Postaja ima naslednje aparate: barometer, barogrnf. dežomer, temomelre za maksimum in minimum, suhi in mokri term mi ier, hygi\>meter in leliograf (sonccmer). Svoj«čauno je bila to postaja I. vrste ter je imela lastnega mev-orologa. Po prevratu se je Izpremenila v »ames.-.j-no postajo, je pa v stalni avezl z IjubljanrAim meteorološkim zavodom. O. feifrer je vnet strokovnji k. ki opravlja sil« natančno delo opazovalen z<r 1; iz interesa do stvari brez vsake nagrade. So-tavil je na podlagi svojih opazovanj ter beležk preji a 11 opazovalcev zanimivo statistiko vremenskih razmer v razdobju znduijih trideset let, ki bo služila h' 'ko še za drag.ceno priipomoč, če bi se kdaj kasneje postaja iziprr-menila v meteorološki zavol.
Drugo postajo, ki opazuje ln beleži v Marti rti vremenske razmere, je ustanovilo poveljstvo zri>!;<v plovnega polka v Z?$»rei>u. Postajo vo.ii ti*»mrno ArnoM Verbič, ki je absolviral letalski meteorni > ški kurz. VtHk dan trikrat javlja v Zagreb tele'o-nično podatke o zračnem tlaku, temperaturi, vetru in oblačausti. Ti podatki so pasebne važnosti civilni zračn-i premet, ki vzdržuje letaL-Jko progo Dunaj—Gradec—Zagreb. Proga gre namreč nad Mariborom. Ta pod aja je opremljena z borogra-fom, term"grafom, hjvtrcgrafe.ni ter merilcem vetra — Obe postaji delujeta vsaka zase. Bi-lo bi i»a v interesu shari same, če bi »e obe p«Uji 7-dru-žili v eno asmo, ki bi se opremila z bolj^mi aparatL
Maribor, 31. decembra.
Maribor uživti sk/ves štajerskega Metana. Ta naziv si je pridobil čisto po pravici. Malo je mest v naši domovini, kjer bi sijalo sonce v letu toH'ko ur, kjer bi se pričenjala pcmlad Uiiko zgo<laj in končala tako jKrano in kjer bi bila jesen tako lepa, kakor v Mariboru. Te izredne vremeiuke razmere so važen činitelj v razvoju tujskega prometa, bilo bi le potrebno, da bi jih vse bolj izrabi jati v propagandne svrhe ter opozarjati ostali svut na to na- ! š«< |w»ebnost. Zanimiva je vremenska statistika na- i šega m<-sta, ke,r nam v primerjavi s slično statisti- ! ko drugih naših mesl prav posebno prikazuje |we<1- . nosli, ki jih ima Maribor pred drugimi kraji v vremenskem pog'edu. St-atis-tika nami pove, da je bila povprečna toplota minulega leta nekaj višja od leta 1931 ter je dosegla približno 11 stepinj! Naj- ' toplejša m<«eca sta biLi iuHj in avgust, ki sla Imela ' približno enako povprtčno teiu|H>raturo. Najmrz-lejši j« je bil februar. Sonca smo imeli v pVete-kiem ktu približno 2000 ur. Največ gn ie bilo v juliju, najmanj pa v decembru, ko je sijalo v celem mesecu skupno 17 ur, dočim jih beleži julij okoti 300. — Padavin je bilo v preUiklom leta okoli 1000 milimetrov. Največ padavin beležita meseca maj in junij, najmanj oba poleitma mesena. Cisto točnih m- ! datkov še ni bilo mogoče navesti, ker š« n^se >- ; računani. — VremienSlse razmere beležita v Mariboru dve meteorološki p staji, o) katerih je ena v Vinarski šoli, druga i*a je vojaška ter je naunešče-
Barometer težkih dni
Dvakrat toliko poravnav kakor leta 1931
Maribor, 31. decembra.
Siguren, dasi žalosten barometer našega gospodarskega življenja je štev i k) poravnav in kMi-kur/ov. ki se veča oil mesi>ra <lo meseca. Tozadevna statistika iz preteklega leta kaže, da je fetevito teh znakov gospodarskega prepada v pretiikUnn let u na po<lročju maribonakega okrožnega so<lišča narastio skora-j za 100% napram letu 1931. Poravnav je bilo v minulem letu na navedenem področju pred lagali ih 99, uvedenih 82 in zavrnjenih 17. — Kon.kur.Mv je bilo v istem &isu predlaganih 31, otvorjenih 28 in zavrnjena dva. V letu 19:M pa je bilo pri istem sedšču samo tO poravnav in 22 konkurzov. Znatno so v minulem letu narastle hidi vrednostne vsote |>oravna<v in korekui-zov. Tako smio imeli med poravnavami slučaj, kjer J« dosegla vsota i>asiv znesek 20 milijonov, moil konkurzi pa drug slučaj s 3.5 milijona pasi v. To so /.n<t»ki, kakor jih naša gv:ajx»da.rsko knončka doslej še ni beležila.
Da tekoče novo leto v zadovoljstvu bo pričeto, »e pri STamiču zberimo t dobro sročo si napijmo!
© Delavski azil in druge zgradbe. Včeraj do-poslopja z a delavtki azil je dosegla že tretje nadstropje. Stavba je seve-.la grajena po principu skeletnih zgradb iz železobetona ter je sedaj prav viden ves veliki otve* pos opja, v katerem bodo imeli delavci svoj bodoči dom. — Tudi dela pri zazidavi Dukičevega bloka hitro napredujejo. Prvo poslopje, ki so ga najprej pričeli grabiti, namreč hiia gospe Zala/nikove, je v svojem ogrodju že izpolnjena z opeko. Ga eva ulica s cer še ni očiščena, ker neprestano dovažajo gradbeni materijal, vendar je odprta prometu. I 0 Nesreča na poledici In drugod. Včeraj dopoldne je v Zvezdi na poledici padla 40 letna delavčeva žena Marija Kra'jičeva iz Kopališke ulice št. 5. Zlomila si je desno roko. — Ponoči je nekdo udr-ril s trd m predmetom po glavi. 27 letno delavčevo ženo Marijo Grunt iz Gerbičeve ulice 8. Je nevarno rar.jcna. — 23 letni Žagar Oton Radej iz Kamnika, si je v petek popoldne na krožni žagi v Kamniku po nesreči odžagal prste desne roke.
»Zivaliea* priredi svoj I. občni zbor v petek, i dne 6. jnn. 1938 v hotelu >Melropol« pri kelodvoru * Ljubljani. Člani in ljubitelji uljudno vablj ni.
© Pokolj v kurnilcu. Trnovsko župnišče mora biti res medena hruoka za iatove, saj prihajajo vanj na obiske tatovi priznanega slovesa. Vse jim pride prav; denar, obleka, živila, kakor da bi bilo župni-šče kaka banka in neizfrpljiv magacin. Res e, da v nobeno župnišče v mestu ne pride toliko beračev, potrebnih in nepotrebnih, toliko brezposelnih iz vse države, kakor ravno v irnovo. Leži na periferiji mesta, odprto vsem dohodern čez trnovske travnike in vrtove, kjer ni toliko budnih očes po-s.ave kakor po mestu. Prazn;ki so, PrUel je na dopuat L. Zahotelo sc mu je po kurji juhci in mesu. Dobil je Je tovariša, sebi enakega, in h ajdi čez ograjo iz Karunove ulice po vrtu do kurr.ir-. Vrgla sla vrata iz tečajev in zafel se je boj in lov med preplašenimi kurami. Ujela sla štiri, jim od-ezala glave, jih stisnila, vsak po dve, pod pazduho, in zopet po vrtu čez ograjo na ulico. Stražniku, ki jc stal pred cerkvijo, so se ti nočni teki s tako visoko zapreko, kakor je vrtna ograia ob ulici, močno otidm zdeli, posebno, ker niso bile nikakršne take vate (avliene policiji, in nista mogla dati zadovo-livega odgovora. Odpeljal je oba tekača, krvaveče kure ;n krvaveti srci, n» policijo. Tam so oba ska-ksča zaprli na hladno, brezglave kure pa na led, Silvestrovala sta ob kruhu in vodi, v mislih in sanjah pa bosta lahko tudi uživala bedresca in jnhco,
© Oostilna »Vidmar«. Sv. Jakoba trg št. 5 zopet otvorjena! Glej današnji oglas.
© Kemično čisti obleke šimenr. Kolodvorska ulica št 8.
© Pumpnrce. obleke, trenchcoat najceneje A Presteer. Sv Petro cesta 14
Moste prt LjMjani
Božičnlca Salezijanskcga mladinskega doma
bo prihodnjo sredo ob 5 popol ne. Slavnostni govor bo govoril g. prof. dr. Karel Capuder, darila pa bo razdelil g. škof dr. Gregorij Rožman. Za kritje stroškov božičnice priredi dom v torek in v sre-do ob 8 zvečer dobrodelni kino predstavi, na katerih še bu predvajal tiim »Nesmrtni potepuh Vsi, ki imate srce r a mladino, udeležite se teh dobrodelnih predstav, da • tem pomorete doinu k lepSi boži dnici
□	Izpremembe na okrožnem in okrajnem
sodišču. S I. januarjem nastopijo ilu mariborskem okrožnem in okrajnem sodišču naslednje izpremembe: Pri okrajnem sodišču sta dodeljena od kazenskega k civilnemu oddelku sodnika Leon Štukelj in Miloš Scniea. Sodnik kazenskega oddelka okrožnega sodišča Josip Kolšek je dodeljen civilnemu oddelku okrajnega sodišča. Izvršilni cxldele,k pri okrajnemu sodišču prevzame sodnik Franc Juhart. Od izvršilnega oddelka pa je pre>nie5čen na nesporni oddelek za desni brez in zemljiško knjigo sodnik Franc Mikloš. II kazenskemu oddelku okrajnega sodišča prideta d<xse<l«\iiji preiskovalni sodnik dr. Srečko Grmovšek in <lr. Rudolf Adamič, ki je bil dos<x!nj pri civilnem (Khlelku. Za novega člana prizivnega in re.kurzncga senata pri okrožnem sodišču je imenovan Avgust llabermut, <lo-sedaj pri nespornem o;!<lelku okrožnega sodišč«. Od civilnega oddelka okrožnepa so-Jiščn je pre-inoščen h kazenskemu rsldelku istepa sodišča dr. Fr. Kotnik. — Pri okrajnem sodišču pride na novo četrti nes|K>rni »sodnik, ukine pa se mesto tretjega preiskovalnega sodnika in mesto tretjega sodnikn-pocdiiica pri civilnem oddelku okrož. sodišča. Novo Ivo tudi to. dn se bodo od 1. aprila dalje iztoževnle na okrajnem sodišču menične tožbe v vrednosti )2.0n<) Din in civilne zadeve od 6.250 do 12.000 Din. ki so bile doslej pridržane okrožnim sodiščem. Sporni oddelki okrajnega sodi<ča so se radi tega pomnožili, poslovanje civilnega oddelka okrožnegu sodišča pa je znatno rn.z-lirempMijeno.
□	Prosveta v frančiškanski župniji. Katoliška omladina ima danes na Novega leta dan ob pol petih po|voldne običajno l>ožičnieo z versko igro »Sv. trije kralji«. — Na Kraljevo ob enajstih otvori Katoliška oinladiua knjižnico in čitalnico, ki bo vsako nedeljo in praznik odprta ves popoldne. — Izobraževalno društvo v Krčevini ima na Kraljevo ob treh popoldne v Društvenem domu svoj redni olveni z'ior.
□	Na pomLid bo.io žiralino zidali, Že sedaj dobiva mestni svet številne prošnje z.a stavbna dovoljenja. Na zadnji se;i v petek »ta dobila gradbeni dovoljenji Be.1« Franc in Sferabec Frančiška. Bela Franc bo postavil dvonadstropno stanovanjako in trgovsko hišo v Dvor/jakovi ulici pol«g IVrkoj-niinskega zavo<la, Frančiška Sf;ra'bec bo pa zgradita visokopritlično stanovan>--iko hišo v Marxovi ulici. No isti seji je ineatni sivet mial uporabno dovoljenje Mariiji lemer za vilo v Vrbamovi ulici in Joineau Vogrin za viio v Ra-lvani-iki 19. — Gradbeno in uporabno dovoljenje pi je dobil Pirš Franc za prenovitev pritličja na hiii iver: sika 50.
□	Popis davčnih zavezancev. Mestno uafelstvo razglaša: Po zakonu o nefosrednih davkih in zakonu o davku na neoženjene in davčnem osvobo-jenju davčnih zavezancev z 9 ali več otroci se mora vršiti vsako leto popis davčnih zavezancev. Radi lega poziva mestno načelstvo jniseMniko ali upravitelje hiš, da točno popišejo na podlagi posebnih popisnih pol, ki jih prejmejo od mednega nnčolsiva, imenoma vse v svojih h'šah se nahajx"»-Jo5e osebe, kakor tudi njih poklic, stan in rozino leto .po stanju z dne 1. januarja 19S3. Popisne pole se morajo izpolniti v teku 3 dni po prejema.
□	Za protituhorkiilozni azil nabrane prisjiev-ke bosta pobirala [looblaščenca PTL Koren Alojzij in Pokx'an Mihael, na kar blagohotno opozarjamo hiisne gospodarje in najemnike. — Odbor.
□	Za bencinske črpalke nova doToljenfa. Občinska uprava je preklicala provlvx>rična dovol'je-nja za vseh 5 bencinskih črpalk v Mariboru. Lastniki črpalk so »voječnsno dobili pač grndtx>no d<r\-o-1 jen je, niso pa piosili za obrt. Morali bodo vložiti nove proSnje, d« se jim prizna tudi obrtno dovoljenje.
□	Vagonarji oslanejo t mestn. Ker so se prebivalci Temna uprli, da bi dobili v svojo sredo v gramozno jamo mestne siromaščina, je bi!« mariborska občina prisiljena poiskati novo zemljišče za kolonijo vagonarjev. Kelonlja bo postavljeni v bližini Dajnikovih barak na zemJjfiču meatnega žuip-Diiča
□	Mnrilx»r«ki letalci »o podjetni. Maritx>rwka
»Naša krila« |>npravljajo |>rvi me<tdri.ivni pjštno-jatiralui polert in sicer med Avstri>o in Jugom a vi jo. Starini i>n s-im pre«lse<tiiiik graške letalske skupin«, znani jadralni pilot inž. MUh'bacher. Ker bo po»»t« ojiremlje.na s posebnim iigo«n, vlada za polet med Iilttte:.sti največje uinimanje.
U Posestna izprcmumba. Tovarno perila Dur-java in drug ter hi£o v Gregorčičevi ulici, v kateri se nahajajo obratni prostori tovarne, je kupil g. Miroslav Ambrožič, Novi lastnik bo stavil podjetje v obrat ie v tem mesecu.
□	Smrt ko«L V petek zvečer je umrl v Mariboru vpokojeni nadučitelj g. Zemljii Josip. Rajni je bil gotovo edea naj tarejših zastopnikov učiteljskega stanu v Sloveniji; dosegel je starost 86 let. Pogreb bo danes ob pol 3 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. — V bolnišnici je ugrabila smrt 52 letno soprogo strojnega mojstra gospo Kozaliio Kolar. Pokopana bo danes popoldne ob 4 iz mrtvai-nice na studeniKem pokopališču. — Umrl je v starosti 53 lat pomožni strojnik dri. žel. Anton Ogrizek. Pokopali ga bodo jutri v pondeljek ob 4 popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju. Svetila pokojnikom večna luč, žalujočim naše sožalje!
□	Davčne zadeve. Vso podjetja, obrati in osebe s samostojnim poklicem ter o-stali, ki «o zavezani pridobnini, se o^iozarjajo. da traja rok za vložitev prijav o dogodku od t. do V), jnnn-urja I9VS. Tiskovine za prijavo se dobe pri županstvu ali davčni upravi. V istem roku se morajo vlagati tudi prijave za davek na poslovni promet in za davek na luksuz. Točnejša navodila dobe davčni zavezanci na občinskih upr«. vah ali na davčnih uradih.
□	Razlike so bile izplačane. 7a Božič je t>il izplačan prvi obrok razlike, ki jih dolguje država n««tnvljencem železniške delavnice in drugih železniških obratov. Obrok pa je bil tako nizek, da se v skupnem zaslužku dokaj malo pt.zna
□	Ivan Kravos, Aleksandrova c. IV je preselil svojo trgovino z usnjatimi izdelki, kovčki, torbicami, dokolenicami, nahrbtniki i. t. «1, t isti hiši ra dvoje vrat naprej.
C! Nil Štefanovo zabodeni posestniški sin Jožef Pesek, ki je polegel t mariborski bolnišnici poškodbam, je bil doma t Trničali v občini Sv. Mnrjeta na Dravskem polju in ne v Cir-kovcah kakor se jc pomoloma glasilo poročilo v štev. 295 našega lista, zaboden pa je bil v Starošincah.
□	V dvorani Prosvetne zveze priredi rrn praznik Sv. Treh kraljev Stolni dekliška Mnrt-jlnn družba s pričetkom ob pol petih popoldne trodejnnko »Prisegam«.
□	KMKO »Panonija«. Redni olični zbor v torek, dne 3. t. m. ob 17. v prostorih Jugoslovanske strokovne zveze v novi palači OUZD v Sodni ulici. Običajni dnevni red. Za člane jc udeležba strogo obvezna; vabljeni so posebno novinci. Vsi in točno!
□	Prstan v želodec. V policijskem zaporu s« je znašla včeraj 22 letna Marija K. radi prepovedanega povratka. Cikle je v zaporu tuhtalo, kako bi prišlo iz tesne celice, pa je požrlo svoj prstan. Ker pa je bil prstan opremljen z kamenčki, se je čudna jed zataknila nekje v požiralniku. Morali so jo prepeljali v bolnišnico, kjer bo potrebna operacija, da ji spravijo prstan iz želodca.
□	Gostil na Weber, Pobrežje, želi vsem cenjenim goltom veselo in srečno novo leto. F K. Midlil.
□	V brlvnlcl omedlel. V hrivnici na Radvani-ski cesti je med britiem omedlel 50 letni Jakob Krivec iz Razvanja. Z reševalnim vozom so ga prepeljali na do«.
□	Srebrnjake je ponarejal. 10 in 20 dinarski srebrnjaki so zapeljali pri nas mnogo ljudi k poskusom ponarejevania. Med takimi umetniki je bil tudi Alojz Ranko, ključavničarski pomočnik iz Pe-tancev. Iz cinka in svinca je vili dvajsetdinarske srebrnike, katere je sku*»l po drugih vnovčiti pri domačem trgovcu. Ko pa je Videl, da je trgovec poslal po orožnike, je vrgel v strahu orodje za ponarejanje in že Ugotovljene novce v Muro. Ranko se je zagovarjal včeraj pred malim senatom. Obsodili so ga na 18 mesecev strogega zapora.
D 10 let za zločinski strel. Radi poskusa umora se je zagovarjal včeraj pred velikim senatom Franc Firbas iz Sobetincev. Dne 27 avgusta je dvakrat streljal Iz pu.?ke na Martina Plohla v Sobetincih ter ga hudo ranil. Hotel ga je spraviti g sveta, da mu ne bi Kilo treba plačevati odškodnine, na katero je bil obsojsn, ker je svoi«-časno Plohla zabodel z nožem, da je ostal Kroni Sodišče ga je obsodilo na 10 let robi je, trajno izgubo častnih pTavic in odškodnino obslreljenemu
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 1. januar|a oh 15: FRIDERIKA ZnK-,.„
ceuc. Ob 20 VIKTORIJA IN NJFN IIUZAo
Prvič v sezoni. Goslovnn e tenorja P Buri« Ponedellek, 2. jnmiarln: Zaprto. Torivk, 8. jan, oh 20: NEVIHTA. Premiera. Red U.
AH ste ze poravnali naročnino?
Straa M.
lAOTVnOi, An 1. )towja tMt.
•ta«, t.
P9
Slovenec" v letu 1932
Sodobni problemi s krščanskega in slovenskega vidika
lludo bo najbrže agodoarinarju pisati bilanco o*l nas posJavijajočcga leta. V »beganosti političnih konceptov i unieoianizmu socialno-kulturnih
receptov, ki čeato za svoj zdravilni učinek nimajo drugega kot pateut enodnevnosti, se tako nezavestno Cesto lomi pero novinarja in publicista v fiktivno neumorno* kiaaooiwna it pa t eožaloo čuvstvovanje romuntioiauva. V neposrednosti doživljanja vseh krulili resnic vsakodnevnosti na vidi« taiko upapulna vabljivost aeunacionalne informacije ugankarsko obvisi nekje mod i« naiikrldi-rano polpreteklostjo m brenupno »Meni® igro bodočnosti. Teoretično ranmotrivauje ca vsebino ideje enodnevnice zbledi pred zabrisanostjo individua-limna ali pa • hrmnom red i kalnega jeoJjunja adrči po strmini kolektivnega doživljanja. Vai »ključki m prerokovanja tako često niso drugega kot aiova in znova doživeta globoka tragedija Hamletove filosaofije, ki se nad modrostjo človeštva zlomi z obsodbo, da so oanto »Beseda, besede, besede...«
Zato je velika danes stiska časopisa 1« novinarja; prvega zato, ker po zakonih modernega življenja mora biti danes v 24 urah napisan, natisnjen, preči tao in — pozabljen, in novinarja, k«* nni je na najiz; ■oeiavljeiie jšem mestu v«Bt za dva-kratno odgovornost preobremenjena. Slovenec« ni informativen lisi tiste oblike, ki danea vnied lahkote »roje na i« v« tako prijavi j« vee ermpjfci trg, af»|>ak je odtočno kulturno-političen Kat, oblika, ki si jo je osvojil v šestdesetih k<nh obstoja, ki pa vsled tedavo<*»ti »voje misije vidno rginja a ■vetovneaa trga. Oe je igo!) informativen list laliko hm vsake Huije, pa je pod vtisom interesnih sfer lattko giasito najrazličnejših političnih kombinacij, potem je naloga kulturno političnega lista naloga trajnosti, daJ«kovidnosti in skorajda akru-palunne »iguvornosti. C« je naloga takega tista ne v«. Um> neto težka, je pa navadno nato izraz zelo 6irUk>g»t kroga, ki se dinamično vari kot žareč obroč v aebi in svojem čitateljstvu, ki ga zato po pravici predstavlja, a ga voditelji lista lahko z «duščonje«n rodijo t vsej globini intuicije.
Delo in vsebina »Slovenca < v L 1082 upravi-ima nnova dokazuje, da je bil iSlovenec« tudi to Veto odločno kulture«, socialen m političen yjour-nal d'upinion — dnevnik javnima mnenja«. Mogoča ie leto« kdaj bolj k<* prejšnja leta. Črpajoč te poštenosti svoje čiste tradicije, iz zavesti opore na oaj^nie plasti slovenukega naroda in iz odločne svetovno nazorne načelnosti svojih sodelavcev je aluišal, včasih naravnost strastno, r svojih vsakodnevnih rubrilkah posredovati vsemu slovenskemu narodu orientacijo, ki jo smatra za edino rešilno in zdravilno in je vsem in od vsakega tembolj odkritosrčna, v kolikor je tembolj katoiiško-unl-veraalna in skrventito doživeta.
Listj e tako znova in imova poudarjal, da ni rešitve človeške družbe izven ostrega in odločnega «bm<Vina v svetovmv-naaornib vprašanjih ureditve Jloveške družbe. Vzgoja novega človeka (uvod. 18. V 1932) »je neizvedljiva samo v borbi za človeka med kolektivizmom in induvidualizmom ... ampak mora biti vzgoja k osebnosti prežeta pametne sinteze med individualnostjo m socialnostjo, mora biti predvsem polna bogatega notranjega življenja! Ni pa to boj (Binkoftti 15. V.) proti ljudem, temveč proti idejam. Proti gospodarstvu zgolj človeškega ki nečloveškega. To je boj proti načinu življenja, ki globoko nasprotuje božjemu Duhu. Zakaj če bo Bog ▼ naših dušah (21. VII.), naših družinah, občinah in povsod na mesto. Id je njegovo, potem ne bo reč raslogov za socialne prevrate, ker bo družba nioraia biti pravi+no urejena.« V tej silni duhovna •tiski je bii >Slovanec< zvesto vsemi, ki so še dobre volje, ob strani, ka jih je .polog »Nedeljskih misli« objusnjeval z osnovami novega »Našega opti miama«, »Več eolncac, »Sveti viri«, >Velehrad«ki kongresi«, »Naša največja apla«, »Fatalizem«.
List se je globoko zavedal, da je današnja verska stiska in nesreča često posledica socialne (Bzrvanosli. Kot predvsem širok ljudski list je n»j-prvo skušal. <ta socialno vprašanje grabi načelno ivrakogrudno ta katoliško sintetično. Preislkal je pota oeJotne sodobne socialne orientacije, preiskal Taroke ideološkega doma polpreteklega oficielne-ga marksimma in se trudil v nasprotujočih si vesteh iz komumističnega tabora vendar-ie najti sledove resničnega položaja. V čflanku »Ivar Ksreuger — simptom dobe< tako list jasno zaključuje, »da gre kapitalistični režim nasproti temeljnim spre-meaubaim. Stvar delovnega krščanskega elementa je, da Ob tej važni prilika ne zamudi svojega velikega trenotk4K. V članku »Kapitalizem in križat piše: »Za nas gospodarska aivtoriteta države mi manj človeška kakor ona bankirje* »ki veflefinanč-nikoT. Tudi državna oblast, ako ne ne ravna po naravnih in božjih postavah, mora izvajati enako krivičoio in načelno gospodarsko diktaturo, kakor jo povaroča neomejena gospodarska svobo<lfl kapitalističnih magnatov nad delovnim ljudstvom. Socialno človekovo življenje je mnogo preveč komplicirano, da bi ga bilo mogoče reševati z diktaturo ali pa liberalnim gospodarskim kaosom. Treba je sprejeti tudi za gospodarstvo višja vodilna n-ačela. ki so tudi nad državo, po katerih »e mora ravnati družba kakor poedinec.t Zgodovina domačega socializma se tragično zaključuje v revščini »Šeut florijanakeg« socia.lisjroac, ki ae »<i2iarvij3< t purgarskem materializmu in golem malomeščanskem oportanimuu«. List 9e z veseljem pridružuje načrtu K) urnega <lelavn,ika in >žell. da bi delavstvo 4<) urini delovni teden čimipreje usptšno dobojeva-lo.t V 01ainku vMož j3veHl<iga dela« »e klanja spominu pokojnega velikega socialista Alberta Tho-masa. velikega iavrševatelja modemih socialnih načrtov.
V borbi za kitfturao usnverJ«iort In boga«*vo slovenstva je list stal odločmo na avojero r«-aveon in lju<lskem »tališča. V borbi w slovensko univerzo je stal dosledno cfc strani našim kulturnim vodilnim krogom, ki so ščit® to našo najvišjo narodno svetinjo. V borbi aa resnično kulturno misijo »lovof**<yn gledatišča ni klonil pred kampanjo proti »Veselemu rino^rad««, preden da nd k-"inila igrs s	V	oko*i fefpar,
čič«vega članka in Ls^ovlčevlh člankov je Wst vesel, de se je Ishioo ockkutil mnsma 0QX
ake intejiigonoe. V borbi osnovne odltiice tjud-ske proevete je branit njih slov«iski m fcriV*vntfc,i temelj, a v resumeju slovenfkf^a mobraženstra ne klone pre»l stavkom; »Zato je človek po srednji šoli prav tako »rel za katerikoli obrt, prav tako za kmetsko delo na grunt«, kakor za fakiiMete... Do tega spoamanja se moramo povopeti to I« (Naša šola. 18. julija 1082.)
Pojmi državne in narodne suverenosti dobiva-nove oblike. Mednarodno raamerje preliaja t stadij, ki je na eni rtirat« prar tako peemiško vartJiT t ne vsebinskem interaadonalinnu. t kolikor je na drugi strani prenaaSčem eksplozivnih snovi nacionalist i fn<iga šovinizma. List se tukaj dosledno drži radikalnega katoliškega univernatirana in (^crupuk«ne mednarodine pravtičnortii, ki jo terja napram vsakemu v polni meri. fceneva in raroro-žitvena konferenca »da reSujela mednarodno moralo« (20. januarja), »ki pa na drugega, ko bitka dolarja«. V vprašanju »Podonavja« doonaj knt edini t Jugoslavi'ji nastopa odklonilno stal»ftče do Tar-d.ieujevega načrta, ko pravi, »da je IVwlonavje shajališče nasprotujočih si velikih svetovnih gospodarskih In političnih programov. Zato ga ohranimo pred konflikti s tem, da um pr<*|vustiimo svobodo, da se organizira samot« (Za nas gre, 17. marca.) Zato je »Stresa rodila le kopico nasvetov«, in rato »je treba, da se postavijo vse države Podonarja na lastne noge, da ne bodo odvisne od tujega kapital«, ki jih spravlja samo t veliko odvisoost«. Pa todi v iskrenosti odnošajev Male antmte zahteva čiiste dlani, ko piše: »Ce bi se pa glede ene ali druge točke ne mogli sporaairmeti (Mala antanta med seboj), potem je njena mrloga, da to javnosti pove, kajti resnica je boljša kakor na/jlejiša iluzija« (30. dcc-t-mbra).
Svetovno [W>1 itične katastrofe katoliško načelen Ust ne morejo pustiti v mejah zgolj mednarodne prizanesljivosti. Dogodki v Španiji, na Irskem, Japonskem in v Mandžuriji zasleduje list z dosledno načelno kritiko, .laponska akcija v Mandžuriji mu »je navaden rop«, kjer si krščanska zavest evropskih velesil ne sramuje izvajati strahopetnih potez, kor je pač Kitajska slaba in nenmožna odpora. Umor japonskega ministrskega predsednika omenja list s tem 'komentarjem: »Najpogiavrtnejši naok, ki ga lahko črpamo, je gotovo ta. da je ViberaMzeni prologa stoletja uniči! »drave moralne tradicije vseli narodov. Drugi nauk je ta, da so desničarske revolucije in puči prav tako zanič in državi ter narodu Škodljivi, kakor levičarski. Tretji nauk bi bil, da naj\'7inesonejše politične fraze ne morejo rešiti države, ako maniika [»olitičn« razsotlnostl, duha molrosti, zmernosti ter zdran-e pameti« (dO. maja).
Razvoj dogo»lkoiv v Španiji v svoja dopisni službi nazorno razglablja. Spremlja zvesto |w(kret na Irskem, kjer raste dokaz, do narod skozi stoletja ne more izgubiti svoje narodne individualnosti, če je saim ne zametuje. Načelno borbo v Nemčiji spremlja dosledno deleč krščansko od nekr-ščanskoga. Dov-sod se vidi, da je >Slovenec< v mednarodnem območju zastopnik najširšega 'kalo-liškega solidarizjna.
Iz vsega pa list vdam« črpa sile iz >našega naroda. ki je naša usoda. Z njim smo 'združeni po krvi in značaju, jeziku in tradiciji, veri, kulturi in vseh naravnih dobrinah. Narodna osebnost nam je bila vtisnjena v diušo, še preden smo se zavedli lastne osebnosti (18. septembra)«. Izprašuje vest vsem narodnim napakam, bori se s pijančevanjem, brami slovenski jezik pred eplgoni fašizma.
Težka je danes pozicija lista, ki vkljul) tolikim oviram enodnevne modernosti ali vsiljeno aktualnosti hoče ostati glasilo javnega mnenja, ne pa lahkotni in z vseh strani odvisni informator. »Slovenec« se torej dobro zaveda, da je vkljub tovo: v preoblikovanju narodnostne formule si mora slovenski narod ustvariti narodno politično individualnost, ki ga bo v presoj! vseh problemov javnega življenja postavila kol en sklop do visoko kulturne presoje vseli slovenskih, jugoslovanskih in mednarodnih političnih dejstev. Doseči v kulturni. socialni in politični kulturi obenem 7. vsem slov. narodom ono visoko avtonomno stališče, kakršno so v zgodovini dosegli odlični državotvorni narodi kot eo angleški, fra-noočfki in danes ta razvoj deloma' doživljajo nemški, ruski, -pa tudi italijanski narod, to je pedagoška misija »Slovenca« med slovenskim narodom. Ni to naloga brez hib in težav. Delo >Slov«nca« v letu 1082 dokazuje bo hotenje njegovih urednikov; ciaA Bog, da bi jo z istim uspehom -m o*izivom vršil še v letu 10331 R. J.
Slovenjgradec
Razširitev občin. Mestna občina je imeln v petek svojo sojo, na kateri se je v glavnem razpravljalo o razširitvi občine. Prevladalo je mišljenje, da ostane občinski obseg pri tem, pri čemer je, ker ima mestna občina čisto druge tradicije, kakor okoliške, drugič pa število prebivalstva stalno narašča ter bo občina prej ko slej štela svoje predpisano število 2000 prebivalcev in tretjič je najbolje, ako obsega občinski okoliš obseg domače župnije, kar je tudi po našem mnenju najboljše in s tem prihrani precej dela občinam kakor tudi župnemu uradu. Tudi sosednja občina Stari trg, je že imela svojo sejo radi razširitve občin. Tu se je sklenilo, da bo občina na vsak način vztrajala na tem, dn se od občine prav ničesar ne odvzame in priključi mestni občini, nasprotno pn, da se priključijo tej občini tudi občine Vrhe in Sele ter Raduše. to je del občine Podgorje, kar bi vse skupaj znašalo 2000 prebivalcev. Pri tem bi bila združena v eno občino skoraj vsa župnija Stari trg in župnija Sele. Končno besedo o tem bo seveda najbrže izreklo sresko načelstvo.
Obdarovani delavci. Tovarna kos Karla Kiill-nnrja j« obdarovala tudi letos z« božične praznike svoje delavce. Samci so dobili po 50. oženjeni pa po 100 do 200 Din in več. Posnemanja vredno!
Prod«tjira »Slehernika«, ki jo je vprizorilo Kmet bralno društvo v Starem trgu na praznik sv. Štefana, je prav dobro uspela. Scenerija je bila dobra in igralci so svoje vloge dobro rešili. Vstopnice so bile vae razprodane in dvorana nn-bito i*>!na.
Božičnlca. V me<»tni ubežnici so bllt obdarovani na sveti večer občinski ubožci. Tudi sta bili prisrčni božiSniri -	»"»i bolnišnici iu
osnovni

Uspehov polno novo leto l

—r

PUBLICITAS
OGLASNI ZAVOD
1933
tiSSfoh/
Celje naj dobi zavetišče za jeiičnihe?
Vatna tefa krajema ProtttabsrtooaM H*..
Caiia, 31. d»o«mbr« 1933.
Včerai aa ja Trtfla t Zdravatrnicni domu asja krajevne Protituberkulozna lige: Ciato tiho in aa-opaženo dela ta organizacija, kt r njen delokrog spadajo okraji Celje, Laško, Krško, Brežice, Šmarje pri Jeliah in Konjice, Liga je po okraj. na£. intervenirala pri posameznih občinah, naj bi dali t proračun primerne vsote. Odziv je bil zelo majhen. Vse občine se izgovarjajo, da ni potrebnih denarnih sredstev. Prof. Gorup je poročal, da je bilo dohodkov v zadnjem času: za ligine kolke 166.50 Din, občine so prispevale 1700 Din, članarina po poverjenikih 71S Din, v Celju je nabral g. Ružič 1739 Din, skupaj 4.323.50 Din. Društvo ima sedaj 39.246.71 Din premoženja. Nakazanih je bilo zopet več podpor. Potem se je razvila živahna debata o potrebnem azilu za jetične. Sklenjeno je bilo, da se liga obrne zaradi tega na tukajšnje društvo hišnih posestnikov in na društvo hišnih najemnikov. S tem se obrača liga tudi na dobra srca, ki bi bila pripravljena vzeti kakega otročička za svojega. Končno je bilo sklenjeno, da se bo vršil redni letni občni zbor lige v četrtek, dne 26. januarja 1933 ob 8 zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata. Na tem občnem zboru se bo predvsem razpravljalo o vprašanju, kako pokreniti akcijo, da dobi Celje prepotrebni azril za jetične. Zato upamo, da se bo občinstvo odzvalo vabilu na občni zbor v najlepšem številu in so že sedaj vabljeni vsi člani in še posebej poverjeniki po raznih krajih.
Srečno novo leto želi tvrdka
Vekosfav Bornšek
rgovina s špecerijo in kolonijalnim blagom CELJE, Prešernova 8
Trbovlje
Za novoletno darilo je TPD napovedala t prvem tednu novega leta 8-dnevno praznovanje ia sicer 2., 6. in 7. januarja.
Nesreča. Kralj Ljudmila iz Žabje vasi «f je t petek pri sankanju zlomila levo nogo. PrapeljaM so jo z rešilnim avtom v bolnišnico.
Vsem cenjenim gostom srečno novo leto ia prisrčna zahvala za dosedanjo naklonjenost. V sadi, da bom tudi v bodoča deležen Vaie gostoljubnosti, beležim spoštovanjem
Ivan Kačnik, avtopromet.
Št ff; v Slov. goricah
Že nekaj tednov prihajajo k nam skoraj vsak
dan, najbolj pa ob sobotah v celih gručah Nemci iz Avstrije kupovat razna živila, najbolj pa mesai Naša valuta je zanje ugodna, ▼ Avstriji pa je vsa še enkrat tako drago. Posebno meao ee splača trn kupiti. Za isti denar, za katerega dobi 1 kg mesa v Avstriji, dobi tu 3 kg. Seveda pa sme za osebe nesti čez inejo le 1 kg. Radi tihotapstva je meja od avstrijskih straž močno ojačena. Naši trgovci, gostilničarji in mesarji pa delajo dobre kupčjte.
Pomožna akcija za uboge otroke in brezposelne pri nas dobro deluje. Prevzela so jo dekleta in žene obeh tukajšnjih Marijinih družb. Na Novega leta dan priredita obe družbi lepo božičnica z igro. Obenem se ta dan vrši obdarovanje ubožce vin otrok.
Žalec
& Ljudsko gibanje r celjski župniji t I. 15132. I^eta 1932 je bilo v celjski župniji rojenih 562 otrok, od teh 136 nezakonskih. Moških je bilo 324. ženskih 238, od teh je bilo v bolnišnici rojenih 168 fantov in 147 deklet, skupaj 315 otrok. Mrtvorojenih je bilo 42 otrok, 25 moSkega in 17 ženskega spola. Porok je bilo 133 doma in 15 zunaj, skupaj 148, iz tujih župnij -18 parov. Unnrk) je 478 oseb, 276 moških in 202 ženski, v bolnišnici 178 moških in 127 ženskih, skupaj 305.
& Dve prireditvi Katoliškega prosvetnega dro-štva t Celju. Člani KPD v Celju v Lokrovcu in na Dobrovi prirede danes popoldne ob 3 pri g. Blažu Čaterju, posestniku na Dobrovi 13, ljudsko igro v i petih dejanjih: Jurčič-Cesanik, »Domen«. Vstopnine ! ni. Pobirali se bodo prostovoljni prispevki za kritje stroškov. — Člani KPD v Celju na Lopati pa priredijo na praznik sv. Treh kraljev ob pol 3 po-; poldne pri g. Francu Fazarincu, gostilničarju na Ost rožnem, igro s petjem v štirih dejanjih »Kletev j nezvestobe«.
0 Umetniška razstava. Piščančeva. Slapernik, ! Modic se zaradi večjega zanimanja podaljša do 8. ' januarja. Razstava se nahaja v dvorani Obrtnega i doma v prvem nadstropju in je odprla vsak dan i od 10 dopoldne do 4 popoldne.
& Poročili so se: Soler Franc, posestnikov »in ; v Botričnlci, Sv. Jurij ob juž. žel., in Cvetko Tere-j zija, posest niča v Kačah pri Slivnici. Na Dunaju sta se včeraj poročila vseučiliški prof. dr. med.
I Herman Marachik in 011y Unger-Ulmann i* Celja.
er Umrli »o: Rožman Florjan. 7« letni tovarn, delavec v p. iz Ilovice pri Novi cerkvi in Schwarz i Franc, 48 letni špediter t Celju.
& Uradni dan zbornice ia trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani aa Celje in celjsko okolico bo v torek dne 3. januarja 1933 od 8 do 12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev, za mesto Celje v Celju, Railngnva ulica št. 8, priti., levo.
& ObM lbor eelfskega Aeroklaba »e je rrffil
vršil t četrtek zvečer ob zelo lepi udeležbi v klubov! »obi t Celjskem domu.
& M m« I j ob Novem leta. Včeraj nam je prinesel g. Cretnik lepega metulja, dnevnega Pav-linčka, ki oa ia našel t Liacah.
Knjižnica našega prosvetnega društva že dobro deluje. Člani in vsi, ki obiskujejo knjižnico, kažejo prav posebno veselje do knjig. Saj najdej v dolgih zimskih večerih a knjigo v roki najboljšo in najprimernejšo zabavo. Vsem tem, ki uvidijo t knjigah napredek mladine, pa naznanjamo, da smo dobili za božične praznike in za novo leto fnnogo najnovejših knjig od Jugoslovanske knjigarne. Veliko knjig so nam naklonili razni dobri meceni Te knjige urno dali v vezavo in bodo kmalu dospele v promet. Kmalu bo naša knjižnica polna krasnih zabavnih in vzgojnih knjig in stopila bo v neizprosen boj s knjigami nenravne in brezbožne vsebine, ki prep1avljajo našo mladino in »e že vsiljujejo v preproste, kmetske hiše. Dobra, vzgojna in katoliška knjiga je najboljša vzgojiteljica naroda. — Knjižnica je odprta vsako nedeljo in prazuik po prvi in pozni sv. maši in po večer-nlcah.
Št Vid pr* Pturu
Letno poročilo za faro Sv. Vid pri Ptuju je sledeče: rojenih je bilo 133, med njimi 77 dečkov in 56 deklic. Nezakonskih je bilo 15. Lani je bilo rojenih 140 otrok. — Poročenih je bilo 32 parov, lani 34; oklicanih 43 parov. — Umrlih 86, lani pa 95. Najstarejši mrlič je bila Ana Haladeja, stara 92 let ln pol. — Sv. obhajil je bilo podeljenih 13.274, 1435 več kot lani.
Danes na Novo leto priredi (Prosvetno drušfv« igro »Za srečo v nesrečo v Slomškovem domu«. Igra je bila na božič vsem všeč in je bilo toliko gledalcev, da je zmanjkalo vstopnic. Igro režira znani Joško Burja.
Ruše
Božič brezposelnih v Rušah je bil letne dan tesel ja. Pomožni odbor je razdelil pred praznikom tned nje moko, krompir, kruh, slanino, najrevnejši so dobili tudi kos govedine. V šoli se je raedelil® med revne otroke obuvalo, drugi so prejeli topi* obleko aAi blago za obb-ko. Povsod zato veseli i« zadovoljni obraza. Največja dobrotnica revnih, malih in odraslih, je tovarna za dušik. Iransko zimo jo darovala za brezposelne okoli 15.000 Din, leto« je dala a« otroke o Miklavževem 500 Din, za bo4W 1000 Din. za revne družine je obljubila izdatno pomoč. kakor lani. Vsa čast ia zatiwi« dobrotnem« ravnateljstvu!
Prosvetno drnštv« pripravite za praanik trp#i kraljev lepo igro, m ltniam »e dsaea vabi svoja člane in pr iiateiii*

Knjige v letu 1932

Sleherni kmetski gospodar (»ogleduje ob koncu teta svoje račune, ki mu povedo, koliko je prigo-apodaril. 'J aki računi predčasno opozore na sle »Implome in pridne roke znova nagrabijo za delo, da rešijo rušeči se grunt. Tudi narodi pregledu-jejo ob dvanajsti uri leta svoja kulturna in gospodarska snovanja. Posebno prvo označuje višino narodne moči. Za slehernega človeka (kakor tudi za narod) je ravno umetnost (zlasti nravno plemenita umetnost) najresničuejše merilo njegove notranje globine, pa najsi bo to slika, kip, knjiga, gledališki oder ali skladba. Narod, ki ne ceni umetnosti in njenih stvariteljev, je siromašen in bo prej ali slej utonil v kulturi in narodnosti svojih sosedov. Izpodmaknil si bo namreč s tem osnovo, na kateri je stal.
O Evropi morumo reči, da je kljub dokajšnji mehanizaciji ostala zvesta tej svoji svetinji,'dočim sla Ameriko že ob rojstvu zmagala stroj in kapital. Ce vključimo v te misli Slovenijo, kar je ired vsem naša namera, moramo pribiti to-le; Cakor v politiki, šolelvu itd., tako dajemo tudi v kulturi vsem prej priznanje kakor sebi. In nikoli se nihče ne spozabi, da bi zaklical: Slovenci spadamo po kulturi med prve narode sveta, še več: po številu knjig (in listov), ki poplavljajo sleherno leto naš književni trg, srno nekak kulturni fenomen. Naš jezik je do zadnje možnosti razvit, s svojo dvojino vzbuja občudovanje najslovitejših filologov; naša knjiga je prekoračila meje največjih držav. In pri vsem tem žive ljudje, ki hočejo takozvani svoj slovenski »dijalekt« (in z njim seveda vse njegove stvaritve) kratkomalo utopiti v srbskohrvatskem jeziku. Toda izčiščeni jezik, ta naša najdražja dediščina, in visoka kultura nam dajeta vso pravico do narodne samostojnosti!
Za kaka posebna iskanja v nov literarni izraz (v tem sestavku se bomo dotaknili le knjige!) ni bilo to leto kakega prizadevanja. Mladi so pač usmerjeni v duhovnost, slovenstvo, socijalnost. Mladi nočejo sladke pesmi, marveč resnice, nočejo uspavajočega miru, marveč borbe. Rasli so in rastejo pač v dobi, ki se iz temelja sprevrača in hoče nove ljudi a povsem novo miselnostjo. To se danes dogaja pri mladini vseh svetovnih nazorov. Seveda je stari ne doumejo. Sicer pa se ni to še ni nikoli zgodilo. Zmerom so stari z nekako trudno za vidnostjo zrli v doraščajoče naslednike, ki so prinašali nov duh. Kakor gospodinja, ki mora prepustiti ognjišče svoji naslednici ... Slovenska knjiga, ki ni redka v povorinji prevodov, je povečini mlada. To je gotovo razveseljivo dejstvo. Mladi ne govore, mladi delajo.
Ce se torej dotaknemo letošnjih knjižnih družb in velikih založnic, moramo reči, da nekatere založnice pač preveč zasledujejo čisto navadne trgovske namene in žive na račun prazne snovnosti; malo pomembne zabavnosti ali celo prebujanja škodljivih instinktov. Take knjige ne primaknejo niti kamena k slovenski kulturi, v poslednjem slučaju Jo celo rušijo.
Med slovenskim založnicami je gotovo najmočnejša Jugoslovanska knjigama, ki si je zasno-Tftla svojstven založniški načrt s posameznimi knjižnimi zbirkami (ker so povečini vse knjige izšle v posameznih zbirkah ali družbah, le spora-dično so se tiskale izven imenovanih zbirk, bomo pregledovali knjige iz leta 1932. po posameznih založnicah.) Ta načrt je poslal lepo knjigo med vso slovenske sloje, ki si je sicer r.e bi mogli nabaviti. Knjige posameznih zbirk: Leposlovna: \Verfel: Mladostna krivda; Durych: Marjetica; Undset: Kristina, Lawra risova hči, I. knjiga (še ni zUnaj); Chesterton: Grehi princa Saladina. Domača: Levstik: Dramatični spisi; Pregelj: Ženske povesti; Mrzel: Luči ob cesti; Jarc: Novo me-eto — Ljudska: L'Ermite: Kako sem ubila svojega otroka; Biggers: Kitajčeva papiga; Keller: Cvet naše vasi; Jammes: Gospod Ozeronski; IPrus: Faraon, I. (v tisku). — Mladinska: Brata Grimm: Pravljice; Kunčič: Ptiček z dvema kljunčkoma; Micahelis: Bibi; Svenson: Nonni. — Kosmos: Go-aar: Razprave v družbi in družinskem življenju; Jakae-Jarc: Odmevi rdeče zemlje; Jakopič: Spomini (v tisku). Jugoslovanska knjigarna daje v resnici izbrana dela svojim naročnikom.
Največja in hkrati najstarejša slovenska ljudska književna družba je Mohorjova družba, ki je obhajala preteklU leto svoj 80-letni jubilej rojstva (11852—1932). Ta družba iina največje zasluge za kultu rno višino slovenskega srednjega sloja, saj naučila ljudi v prvi dobi osnove — brati in pisati. Od tu pa je gradila naprej. V svoji zlati dobi (ob prevratu je štela 95.000 članov, to se pravi, eno samo leto je razdelila 475.000 knjig! In v 80 le»ih! Seveda so se po prevratu odtrgali Primorci in Korošci, poleg tega so se osnovale razne druge Knjižne družbe v Sloveniji, ki so prevzele nekaj članov Mohorjeve družbe, vendar se je ta naša častitljiva družba ne le ohranila, marveč pod železnimi rokami župnika Finžgarja dvignila in še bolj poglobila. Finžgar druži koristno z dobrim Jn daje med ljudstvo saino zdravo literaturo, ki je hkrati duhovna, izobraževalna in zabavna. Pod EInžgarjevo roko je začela živeti tudi Mohorjeva knjižnica in bogate doplačilne knjige. Letos je dala Mo! orjeva družba sledeče knjige: Koledar; Zoreč: Beli menihi; Zgodovina slov. naroda (Mal); Pravljice in povesti (Rožencvet), Življenje svetnikov; Kokošjereja. Za doplačilo: Monumentalne Avgu-štinove Izpovedi (Sovre), Krivični vinar (P. DGrf-ler); Oliijeza (Eastman); Irska (Ehrlich); Zlata vrv; Bratje in sestre (Magajna); to leto je Izšlo v Mohorjevi izdaji tudi Magajnovo Gornje mesto in pod uredništvom Šolarjevim so začeli izhajati De-telovi spisi. Mohorjeva družba je kljub močni konkurenci ostalih družb še zmerom prva!
Krekova knjižnica, ki je bila ustanovljena jeta 1929., se prav razveseljevo razvija. Letosje izdata tri lepe knjige? M. Kranjec: Življenje: Au-dersen Nex8: Prokletstvo; Ilerm. Suderman: Mati Skrb.
Nova založba je dala 13 in 14 »rezek Cankarjevih Zbranih spisov. N. Z. ima pač nehvaležno nalogo, da izdaja slovenskega velikana, za katerega Se ni čas prišel, zato ostajajo njegove knjige nerazprodane.
»Modr« ptica« je izdala v okusni opremi sledeče knjige: Emil Ludwig: Napoleon; Sigfrid Undsel: Jenny; Blasco Ibanez: Krvave arene; Knnt Hainsun: Potepuhi. Kot izredna knjiga so izšle Grndnikove Svetle samote. Izšla pa je tudi ie knjiga hi naslednje poslovno leto: Ftilop Mil-lor: Sveti satan — Rasputin. S knjigami take vrste i bo postala Mndrn ntica bolj glasnica senzacionelne kot plemenite knjige t SIcer Ima imenovana založba dober izbor knjig.
Umetniška proparranda Je dala Durychove Blpdnjn, 2. zvezek; Ossmidovvskega: Lenina; Župančičevega Cicibana je ilustriral Pirnat (tudi srbohrvatsko izdajo je UP tiskala!)
Hram je izdal sledeče knjige: Tolstoja: Vstajenje: Zvveiga: Fouch«: A Tolstoj; p.i.er Veliki.
Po istem založniškem sistemu' kot Jugoslovanska knjigama, izdaja knjižne zbirke tudi Tiskovna zadrug*. Id je leto« raspuolila ' '
knjige svojim naročnikom: Is zbirke Slovenske
poti: Miško Kranjec: Težaki; Jož« Kranjc: Po« ob prepadu; Josip Vidmar: Problemi; Loui« Adamič) Kriza v Ameriki. Iz zbirke Slovenskih pisateljev: Jv. Tavčar: Zbrani spisi, I. rv.; Tone Se-liškar: Nasedli brod. Iz zbirke: Mojstri in sodobniki: Stevenson: Prigoda Davida Balfourja; Ge-orges Duhnmel: Prizori iz bodočega življenja. Stendhal: Rdeče in črno.
Slovenska Matic* je poklonila knjižni dar, ki je dostojen njenega poslanstva: Kidrič: Zgodovina slov. slovstva, H. snopič ;Spektorski: Zgodovina socijalne filozofije; Tolstoj: Vojna in mir.
Lepo kulturno nalogo opravljata tudi Mladinska in Slovenska Šolska Matico. Prva je izdala sledeče knjige: Kresnice; Botra z priča (Krista Hafner); Dugodbe hudobne Kavke Katke (ilustr. Deržaj); Lukec išče očeta (Fr. Bevk); Miklavževa noč (Ribičič)} druga še ni izdala knjig.
Kmetijska Matica je izdala Veliki koledar; Štiblerjevo Travništvo, II zv.; Tržanove Dobre kra:« in Ivana Albrechtn Dom na Slemenu.
V založbi Vodnikove družbe so izšle sledeče knjige: Tulipan (Ravljen); Žerjavi (Bevk); Od pastirja do izumitelja (M. Pupin); Vodnikova pra-tika.
Cankarjeva družba je izdala 4 knjige: Cankarjev koledar, Molekova Dva svetova, Rožman-čeve Sirene tulijo in Včeraj je bilo, jutri bo (H. z. Miihlen).
Za Goriško Mohorjevo družba in za tržaško Luč nimamo trenutno seznama knjig. Goriška Matica pa je izdala: Koledar; Železno kačo (Bevk); Telesno vzgojo otrok (Majeva); Prvo pomoč v nezgodi (Potrata); Vrbnjakov: (Pogled v svetovno zrcalo; Slavec: Med soncem in zemljo.
CiriJova tiskarna v Mariboru je izdajala največ Karla Maya (Žuti, Po deželi Skipetarjev, V gornh Balkana), dalje Kellerjevo Zimo med gozdovi; Jerajevo Sociologijo itd.
Izven teh književniii družb pa je izšlo še nekaj knjig, ki ne smemo mimo njih. To so med drugim: Akademski poklici, krasno delo dr. L. Sušnika; Trgovinska politika (Ogris); France Voo-nik: Borivec z Bogom; Zdravk oOcvirk: Daritev; Joža Vombergar; Voda. ki je kot odersko delo dožilo velik uspeh v Narodnem gledališču kakor tudi na diletantskih odrih. Izšel je 4. zvezek Slovenskega biografskega leksikona (Lukman), ki je ponos slovenske delavnosti; Kriza Ljubljanskega Zvona (Vidmar Jos.), Šah (M. Vidmar). Iz politične zgodovine smo dobili zadnjo knjigo Hribarjevih spominov in Šukljelove Sodobnike. — Od nabožnih knjig moramo predvsem imenovati (Potočnikovega Dobrega pastirja, Teraševo ascet;čno delo Po stezah resnične popolnosti, Opekov Očetov klic in Raztreseno klasje, dalje Zabretov Zakon, vrelec življenja, Kristusovega mladca (Co-jazzi). Luč z gora (Weiser) itd.
Še naj omenim, da je letošnje leto precej burno teklo. Ljubljanski Zvon se je radi Zupančičevega Članka o svojstveno pojmovanem slovenstvu težko zamujal. Njegova izvajanja niso naletela na odpor le pri vsem katoliškem razumništvu, marveč tudi pri najboljših sotrudnikih Zvonovih, kar je rodilo posledico, da je Zvon obstal Odmev te dobe je tudi citirana knjiga Kriza Ljub'jan-skega Zvona. Ta protislovenski izliv v Zvonu je radi tega tako porazen, ker je zgodil v največji borbi za ohranitev slovenske besede in kulture Tudi je bila nečedna zadeva z Veselim vinogradom. Vendar pa nam je poleg vseh ogromnih književnih zbirk to leto odkrilo obraze nekaterih novih ljudi: Spoznali smo nadarjenega pripovednika Miška Kranjca, dalie lirike Voriuška in Kocbeka. dramatika Vombergarja, dobili smo prv1 modern potopis, Jakčevo Ameriko, dalje prekrasne Avguštinove Izpovedi.
Po vsem tem vemo da je knjiga slovenskemu človeku v mestu in vasi vsakdanji kruh. Sferno leto natiskajo slovenske tiskarne v nakladah bMzu 2 milijona knjig, katerih je (radi stalnih naročm'1 kov) vsaj milion razprodanih Slovencev v Dravski banovini pa je okrog 1004^00! Koliko pa je revij in časopisov, ki Imajo nnd 30.000 naročnikov! Ali ni torej slovenska kultura fprromen! Lahko gledamo v novo leto z veselimi očmi...
Jezica
Prirastek in umrljivost prebivalstva v naši fari. V letu 1832 je bilo rojenih 27 dečkov ui 3ii deklic, skupaj tedaj 63 rojstev. V bolnišnici v Ljubljani je bilo poleg teh rojenih 10 otrok. Umrlo je 25 faranov, 3 so bili pripeljani iz Ljubljane na tukajšnje pokopališče k sv. Juriju v Stožicah. — Oklicev je bilo 16, porok pa samo 9 Kar se tiče porok od prejšnjih let, tudi te nazadujejo. Ce pomislimo, da naša fara šteje (ob priliki ljudskega štetja 1. aprila 1931) 2403 faranov. katerih je danes gotovo 2600. je umrljivost jako majhna. Iz tega se vidi, da je umljivost \% in da so zdravstvene razmer v naši fari jako ugodne.
Novo davščine. Občinski odbor je za lelo 198B sklenil pobirati sledeče davščine: Od lil stopnje alkohola 5 Din, od 100 kg uvoženega mesa ali mesnih izdelkov 25 Din, od vsake zaklane govedi 8 Din od zaklanega teleta ali drobnice 4 Din, ori zaklanega prašiča 8 Din. Za plesno prireditev 75 Din. Od ogleda živine 5 Din. Za sprejem v obč zvezo tnzemc.a 600 Din. Za prepis sejnega zapis nika 5 Din. Za javni razglas 5 Din. Za izdajo vabil, potrdil itd. 2 Din. Za izdajo stavbenega dovoljenja za pritlično hišo 70 Din, za eno- ali večnadstropno 150 Din. Za vselitev v novo hišo pritično 50 Din, za eno- ali večnadstropno 100 Din. — Škropljenje ceste v letu 1932 je stalo okoli 9000 Din. Voz za škropljenje je stal 1800 Din.
Dev, Mar*in v Polju
NaSi čitateljl se opozarjajo na novoletna voščila domačih obrtnikov v današnji številki In naj krijejo svoje potrbščine pri njih.
Prosvot* »Polje«. Igro »Trije kraljic bodo igrali na praznik sv. Treh kraljev ob 4 popoldne tukajšnji člani fantovske Marijine družbe. lera je res lepa nova božična igra, ki docpla zajame sveto božično skrivnost in globoko odjekne in vname srca poslušalcev.
Stavb jofcsIb na Fužineti
pri Ljubljani po ugodni ceni naprodaj. Parcele teža nasproti vojaškega vežbališča, ob avto-pro(!i Ljubljana—Dev. M. Polje. Zemljišče ima vse potfole za cenen« zgradbe. Vsaka parcela obsega 500 m' površine z naimanj 20 m' posute. Vprašani?. interesentov »prejema in odpošilja uprava »Slovenca« »od Mira »Stavbitt«« »L 1&5U.
Srečno novo leto
želi vsem svojim cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem
Interreklam d. d.
oglasni zavod, Zagreb Masarykova 28. Telefon 21-65
Kfoni
Iz občinske seje dne 30. decembra. Naznanila županstva: Po novem zakonu so občine dolžne, da vso šolsko imovino, to je poslopja in ves inventar prepišejo in prepustijo takozvani šolski občini, ki je kot samostojna juridična oseba povsem nova tvorba. Občinski odbor je rešitev odgodil. — Na predlog obč. odbornika g. Peterlina v proračunski seji je občina na elektrarno Mayr & drug v Kranju naslovila dvoje vprašanj; Ali je elektrarna pripravljena znižati ceno toku za notno cestno razsvetljavo, ker je nočni tok, kot odvisni, cenejši; ali elektrarna hoče znižati ceno toku za razsvetljavo hiš z 3.50 na 3.25 Din za K\Vh, po kateri zadnji ceni ga nudi Završnica, ki je že na periferiji Kranja, in druge elektrarne. Elektrarna MayT in drug je odgovorila da bo odgovorila meseca januarja. — Nadalje se je na seji odobril dražbeni postopek glede občinskih dohodkov z mitnic. Tržni-no na živinskem trgu je izlicitiral g. Franc Paier za 25.400 Din; tržnino in štantnino na glavnem trgu pa g. Ivan Engelman za 17.500 Din. Skupno bodo znašali ti dohodki od mitnic in tržnin 54.900 dinarjev, to je ca 200't Din mani kot lani. — Poročilo policijskega odseka, Ugodi se prošnji g. Ivana Rebolja za podelitev koncesije za gostilniško obrt v Kranju št. 100 (Bedenkova klet), ker ne gre za novo, ampak za prevzem obstoječe gostilne. — Dolga debata je nato bila, kje naj bo bodoče kranjsko pokopališče. Prav tako je bilo na dnevnem redu vprašanje inkorporiranja bližnjih vasi v Kranju, za katero zadevo se bo pa vršila še pred 12. januarjem posebna seja.
Zadruga rokodelskih in sorodnih obrtov v Kranju naznan>a, da se bodo vršili za vajence dne 9. februarja 1933 pomočniški izpiti. Prijave sprejema zadruga do vštevši 15. lebr. 1933.
Reieee S&ofll Loki
Prosvetno društvo uprizori 15. jan. Vomber-garjevo komedijo »Voda«. Kdor se hoče za pred-pust pošteno nasmejati, naj to nedeljo ne pozabi priti v naš dom Letos praznuje naše društvo srebrni jubilej svojega plodonosnega delovanja meri nami. Z društvom vred praznuje jubilej turii mož, ki je obenem ustanovitelj in voditelj društva. — Misijonski zvon bo pel in vabil k pokori od 22. do 29. januarja. Misijon bodo vodili gg. lazaristi iz Ljubljane.
Kolportcrji »Slovenca« želijo vsem odjemal-c.-m srečno in veselo novo leto! Prosijo vas, da ga tudi v prihodnje radi kupujete. Res. da je trria za denar, toda za katoliški tisk ga moramo imeti.
Ne pozabimo na Mohorjevo družbo! Pripravimo v ta namen dva kovača!
Lfavtomer
Umrla je v vis-ifki starosti go«pa Marija Repič, iz znane Kepičeve rodbine. Bila je dobra mati, vzorna krščanska žema in vsem dobrotnica. Prizadetim rodbinam n?.še scežalje!
»Slchornik« je tudi pri drugi predeta v i na Štefanovo napolai'1 dvorano Katoliškega doma. Predstava jo 'lsriela v vsaike>m oz.iru. Tdkrirt so igra'ci, zlasti Slehernik, odigrali sivojp v toge še z večjimi ognjem. Vsa ensl n šim fantom in <1akW<vm! — Predstave se jo udeležil tudi g. pr»lat rir. S'avič, rektor lfublijanffce univerze. — Za -annar pripravljamo Timermanove »Tri kralje«. Znova nekaj novega. modernega in !e>pega.
Občina Slamrjak ne dobri nove oromiške postaje, kakor je »Slovenec« zadnjič pomotoma poročal.
S"ovensha Krajina
Gornja Lendavo. Kakor vsi.iko leto talko je tudi letos prirediila tulkaj&nja šola 32. decembra božič-nieo svojim revnim otrokom. ftois/!w oder je pri tej priliki uiprlroril igrico »Peteriikove sanje«, mladinski |>ev6iki 7jbor je zapel nekaj l^ipih bošičnih p^smi. Največja veselje za uboge male pa je bil nastop božička, kri je bil laluko letos riarežlji'vr'ši od prejšnjih le*. Neikatori najpotrebnejši med njimi so dobili čevlje, rinili hlače, predpasnike, volnene .jopico in večje št-vilo nogavic, rokavic in razni1; šolskih potrebščin. Vsi so bili zadovoljni, veseli in hvaležni v prvti vrsti tukajšnji podružnici JurroflovfiTiif&e Mutioe. kntora je vsako leto glavna podpirateljica naših bočičnic in katera ie tudi letos dala ves prebitek Miklavževega večera ?n ob-darn-vvnie malih Dalie gre zahvala t tudi našim domačim trgovcom, gostilničarjem tn vsemi dmsrlm, ki so darovali irn pomagali. Tretjič, In ne nai-^ad-nje, smo vel':ko hvalo dolžini OiriliMrtcdovi dražbi v Ljubljani, ki nam je poslala znaten dar v denarju in večje število mladinskih knjig, katerih »o se naši otroci, ki zelo radi čitajo neizmerno uve-seWi. Tudi davna centrala Jugoslovanske Malice ▼ Ljubljani se nas je <wx*m'nila. V imenu vseh revnih in potrebnih naš>iih otrok se vsean najtoplejo zahvaljujemo.
ŠkoUa Loha
VOZNI RED
na avto-progi Skofja Lo'ra— Železniki
bo z jutrišnjem dnem spremenjen, in sicer tako, da bosta oha podfetnika vozila po enem in istem voznem redu, in sicer:
ob 6 20 in Železnikov, ob P 15 s Kolodvora, ob 13 00 iz Škofje Lok«, ob 17 !« iz Železnikov in ob 20 00 itnpet s kolodvor« Poleg leg« ob nedelieb in praznikih: ob 8 30 iz Škofje Loke in 10.45 is ZaluauJto«.
Iz raznih krajev
Boh. Bistrica. P ro« vet no društvo proslavi spojni n 70 leinice smrti narodnega vzgojitelja m velikega škofa A. M. .Slomška ua dun novega leta ob po|s>Ulne z zelo i/branim sporedom. Nastopi moški, mešani m otročki zl«>r. Slišali bomo deikluuiacijc, g<>n>r m spevoigro »Denar in srce« /u proslavo vlada vel ko zanimanje.
Preska pri Medvodah. Naše prosvetna društvo bo proslavilo novo leto z vprizoritvijo najnovejše Vombergarjeve drame: »Vrnitev«, ki bo v kratkem izšla tudi v knjižni obliki. Vse prijatelje lepe slovenske dramske umetnosti vabimo, da si ogledajo to igro. Z močnim realizmom nam v tej drami slika Vomberger strašno družinsko tragedijo, ki jo je na Znplazu povzročila svetovna vojna, kaže strašen boj žene med prvim možem, ki je baje padel v vojni, a se vrne in drugim, ki ga je v bitki zahrbno ustrelil, se vrnil domov in . postni gospodar na Zaplazu. Drama je jako lepa | in prav nič vam ne bo žal, če pridete ob treh I popoldne danes v nedeljo v preški društveni dom in si jo ogledate. Ponovitev bo na praznik sv. Treh kraljev
Velike Lašče. Prosvetno društvo r Velikih Laščah uprizori »Sletu-riiika« dne 6. jan. 191)3 ob 3 popoldne. Ponovi pa v nedeljo 8. jan. ob pol S zjutraj in oh 3 popoldne.
Borovnica. Prosvetno društvo v Bomvnici ponovi na *v. Treh kraljev dan igro »Kokov-njači« in sieer o!> T po[y>klne.
Fram: t.p več malih in večjih tatvin je bilo v zadnjem času. Ukradenih je bilo več kokoši temu in onemu V n<K'i |ki 29. dcc. pa so neki tolovaji po barbarsko zaklali brejo svinjo posestniku Alojziju Viharju, ji pore/ali meso in 1k> I j še ude ter odšli ž njimi. Vse se zgraža nad divjim činom. — 29 t. m. zvečer je umrl v Ran-čah posestnik Štefan Fregl p d Malej. Pogreb bo v nedeljo n« Slivnici. N. v m. p.!
Jurklošter. Na Štefanovo je tukajšnja šolska mladino zelo dobro igrala predstavo »Izgubljeni raj«. Vse igralke so prav dobro rešile svoje vloge Skoro se ne more reči. kalera bi bilo najboljše rešila dobri vtis cele igre. ko je njej pripadajočo vloio prednašul« kot resničtW> življenje. Res je ljudem na.jlx>lj ugajala Mnrii rana s svojo res kmečko pri prostost jo- Pa tud: kraljica se je odlikovala s svojim elegantnim nastopom Za i/borno pripravo in uspeli pa se ima mladina zahvalita gosjKMlični učiteljici Se-metovi M'rniki. Igra se 1m> ponovila nn novega leta itoimldno ob 4
Vojnik. Nn norega letn dan ponovi tukajšnja fnntovrki ods,-,k i.rro »C.uzai«. Začetek ob po! 4 poTKildne v jHisojiliiiŠki dvorani. Vsi vljudno vabljeni!
froprvitni Hatlio-Llublinna»
Nedelja, 1. januarja: 7.30 Prva pomoč živini (dr. Kern) - 8 00 Nasveti za kmetovalce. — 8.15 Gimnastika (M. Dobuvšek). - 8 45 Poročila. — 9.00 Versko predavanje (dr Gregor Rozman, škof ljubljanski). — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. - Ul 00 O vremenskih napovedih (rir. Čadež). — 10.3<i Novoletno voščilo. _ 11.00 Plošče. — 12.00 Čas, poročila, plošče. —
—	15 00 Perutninarstvo — prenos iz gospodinjske šole v Sv. Juriju — 15.45 Samospevi g. I.ovra Ko-renčana. — 10.15 Linhart: Matiček se ženi — veseloigra (Št- Jakobski gledališki oder). — 17.30 Plošče.
—	20.00 Koncert delavske godbe »Zarja«. — 21 00 Tnmburaški sekstet. — 22.00 Cas, poročila. — 22.15 Salonski kvintet.
Ponedeljek, 2. januarja: 12.15 Plošče — 12.45 Oocvne vesti - 13.0<j Cas. ptoMe, Ixw.ru — 17.80 Ura ruske g!'sbe. rh-la Cajk \ske-ga, izvaja salonski kvintet — 18.30 K.si;n'i-ai|,to (g. Koalevear) — 19.00 Srbohrvaščina (dir. M. Rupel) — 19.3<i Zdravstvena ura: Pijanec pred «iriw>m po zapiskih Fr. Mil-čin^kfiga (P. Pulior) - 20.00 PreiK.s opBre iz I4.-I-graria — 22.30 Cas. porodila.
Torek. 3. januarja; 12.15 Radio kvartet — 12.45 ftaevne vesti — 13.00 Cas. radio Irvariet, bor/a — 17.30 I. ura češke glasbe: Dvora kova dela, izvaja »atomski kvintet — 18 30 Nemščina rir. I. Grufcn-auer) — 19.00 Jadransko morje tekom h t i llu-.v- t Marjanovi«) - 19.HO Žr-lezniki — kroj in ok.lici (<lr. Andrejfca) — 20.00 Prenos z Dunaja: Ve-i-er JoJi. Brali ms i — 22.00 Cae, poročila, jrioišče.
Drtntt [)r(H»ro»ni t
Ponedeljek. 2. januarja: //agrob: 20.(X) Prenos irz Belgrada. — Milauo. 19.30 Pronos irlajtlie in kavarne — 20.;,0 Komorna glasba — 22.00 Oikestrjlni koncert. — Sii ^ail: 21.00 Pfaff: ».Mrtvi gonl^, komična ii;jern. — iit>: 20.45 I^ahka glasba. — Hnromiinster: 21.40 Piesna glasba. — D n naj: 20.00 Kaj hočete plieati? Dosta-k»» orkester, jaz/, kajjola. — Miinclii n: 31.30 Komorna gbirtba - »udapest; 21.30 Kdieeii pernega orkestra — 22.16 Vesti, nato koncert e.:g;ji,sik.^a orkestra.
Torek. 3. januarja; Zagreb: 20.00 Simfonični koncert — 22.10 Pleaaa glasba. — MiIaih>; 20.80 Prenos opeoeie. — Stuttgart: 21.10 »Lov /.» /,latom ka.prt,ina Kida«, igra. — Tulilo!;*«': 19.(Hi Koncert smfonent^a or-ko?tra — 19.3«) (Kllomki iz ojhv 21 30 Sili — 22.30 Rama glasba — 23.00 P>smi. _ Berlin: 20.00 Prenos iz filharmonije — 20.8(1 Ve.plijwe po»nil.
—	Him; 20.4o Ortrišenikovo ro^vo, <>m- r'j — Buromiinster: '20.i") Radio orke-i r — 21.10 l{adio orko-iter. — I^ingenherg: 20.(V> Koncert — 'JI .20 Kiayir^a'r>are<t. - Prnitn: 21.00 BeHhnvnove kompozicijo za godbo n« pihali. - Dnnaj: 20 05 IV. orkiMt rahli koncert. — Miinchrn: 20 20 Peer OynU, dramnitiAia	— Buda^crt: 20.00 PilNMiOs * DUUAML
Kje je vzrok
bolezni!
To je najvažnejše vprašanje, kadar nas kaj boli. Na vsak način je zelo dobro, ako imate vedno pri rokah lekarniško zanesljivo domače sredstvo, kakor pravi Fellerjev Elsafluid, ki se že več kot 35 let uporablja za nego telesa in za obrambo proti mnogim obolenjem, proti revmatičnim bolečinam, prehlajenju, za masažo, proti trganju v členkih, bolečinah v križu, licu ter po vsem
telesu. Fellerjev Elsafluid se dobi ▼ vseh apotekah in tozadevnih trgovinah po 6 Din, 9 Din m 26 Din. Po pošti najmanjši paket (9 poizkusnih ali 6 dvojnih ali 2 spec. veliki steklenici) i? Din' dva taka P«ket» '02 Din, pri lekarnarju EUGEN V. FELLER, Stubica Doni«, ELSATRG 134 (Savska banovina).
Odobreno od Mtn. boo. pol. in uar. sdravja Sp. br. ii(l9 od 24. 111. 1U32
Joža Herfort:
Zimske
noči
Zimske noči, mrzla luč zvezd, grobna tišina.
Morda poči od mraza veja, zalaja pes ali poihti v vrhovih dreves veter. Ko so noči temne brez zvezd, ko objema naravo vso tiho in mrtvo Se noč s svojimi krili, tedaj zariše tajna roka v brezmadežno belino črke,, ki jih razbere le oko onega, ki živi i naravo. To je nema črka, nemo znamenje, pa jasno priča o dogodkih noči. So to noči, noči brez zvezd in mesca. K.o pa jadra v zimskih nočeh, po brezoblačnem nebu veMki krmar z milijoni zvezd.

tLviuj oos videj oue, ki črtajo v oeliiio »voje /..u,..^. Morda boš tedaj slišal rahel šelest, morda bo samo veter, morda bo počila zmrzla snežena skorja sama od sebe ali od stopinje živali. Pojdi, pa — glej!
Čez zasnežene vrhove je potegnila megla sivi plašč. Ni bilo na spregled ne solnca podnevi, ne zvezd in meseca ponoči. Pa je pod noč zapihal mrzli sever in odgnal meglo, zableščalo se je vejevje in bil ie v tisočerih kristalih ivja. Smreke so bile belo sive, vse se iskreče v rahlih žarkih lune..
Zvezde so se lesketale v čudnem soju, mrzlo, skoro sovražno so svetile, vsa narava je bila mrzla, v ivje in led vkovana. Na zapadnih pobočjih so bile redke lise. Kjer je solnce zlizalo sneg, tja so hodili zajci na pašo.
Ko je ura daleč nekje odbila devet ko so se utrnile redke lučke po hišah, je pruel na ptšo prvi zajec. Zmrzla ivnata trava je zaleštela, postal je, napravil možička in prisluhnil. Vse je bilo mirno, skopal je travo, pa pričel večerjati.
Kdaj je odšel, če je odšel, kdo ve ...
Ko se je predramil za vzhodnimi gorami prvi svit dneva, je bilo ivje po travi na osojah otreseno in poteptano, tam je zajec večerjal, globje na snegu so se poznali dolgi skoki, nato pa krvavi madeži, kri, madeži .. čez snežnoivnato kopreno pa so se poznali na /.mrzlem snegu sledovi lisice.
Vse je bilo tiho, vso noč je uho zaman čulo rin prisluškovalo oko zaman oprezovalo, ko si čakal, ko si hotel opazovati živali, jih ni bilo. Če _gi šel z mrakom na prežo in si čul tako dolgo, da te je pognal mraz nazaj v kočo. če si šel opolnoči in prežal do jutra — skoro zaman.
Komaj je solnce zlezlo za Blegaš, že je šla lisica na lov, prav čez dvorišče lovčeve koče, kot v posmeh, zajec je prišel h kozolcu po ostanke, sove so se tiho preletavale, globoko v gozdu je kopala srna robidove mladike.
Ničesar nisi čul ali videl, so neke noči, ki ti zakrivajo vse, pa ni vedno tako, čuj!
Vsa narava se je ovila s sivim plaščem mraka in molka. Komaj se je znočilo, so se zganile gozdne sence — lisica je šla na lov. Tavaje je šla ob potočku, ki je snu! pod ledom o rožah in pticah, pretaknila mejo in šla pod njivami do križpotja, od tam v dolino k vodi, prav do vasi in tam oprezo-vala za kakršnimkoli plenom. Res! Po drobnem bleščečem Ln prhkem snegu je držala od hiš na polje drobna sled, skoro kot molek ravna, malce zvita. Lisica je prišla do sledi, parno je ovohala, pa je previdno sledila. Par streljajev pred njo je bil muc, ki se je šel ženit v bližnjo sosesko. Lisica
ga je obšla in ga za malim gričem počakala. En sam skok, malo rav6anja in grčanja, pa je lisica a plenom utonila v gošči onkraj vasi.
Komaj vidni sledovi so ostali za mucem. Na mestu boja malo dlake, komaj vidno steptan sneg in par kapelj krvi.
Lisica je šla po gozdu, zavila proti lisičini in blizu doma večerjala.
Pri vasi so pričele svojo temno, grozotno, monotono pesni sove, vsemu mrazu in snegu vkljub se je že porodila v drobnih telescih ljubezen. Šopirile in sršile so se, pa se preletavale, vso njihove ljubezenske poklone in plese pa je gledala luna in prirodoslovec — lovec.
V Strmcu se je oglasil pes, ki je gonil zajca in čuval dom in gospodarja po gozdih, mesto doma na verigi. Nekje se je sprožilo deblo, ki so jih kopičili in hrume odletavalo v dolino. Hrup se je polegel, v gozdu je počila suha vejica, še ena suhljad je hreščala pod nogami neke živali — na piano sta prišla dva zajca. IPrvi ie šel v lahnem drncu, drugi mu je sledil, z nosom vedno pri tleh _ prav po pasje. Komaj stn se skrila za rob, je prišel iz gozda tretji, pa odšel za prvima. Morila bode svatba, morda za robom boj samcev za samico. morda. — Pojdi, pa poglej, če te b'do pu stili zajci bliže, boš imel obilo zabave.
Na Vrhniki se je preselil Dr. jfamteo Kicpec
ordin^ra od 9 — U dop. in od 2 — 4 popold pri Črnem Orlu (preje Dr. Marolt) | —■»■i———— in"...........—■ —a
Celjska tsmešnosina ra z sšava
Za letošnji Božič smo dobili v Celju razstavo slikarskih del E 1 d e P i š č a n č e v e in Hajka Slapernika iz Ljubljane ter našega domačega grafika M o d i c a. Razstava, ki je nameščena v dvorani Obrtneiga doma, kaj malo prikladna za ta namen, nudi pregled novejših in najnovejših del imenovanih umetnikov, ki so poznani iz razstav širom Jugoslavije ter so vzbudili v zadnjem času pozornost publike.
Za Piščančevo smo zaznali, ko se je pred tremi leti vrnila iz Pariza in se z najboljšim uspehom začela udeleževati naših razstav. Vztrajna in delavna po svoji naturi, nadaljuje svoj slikarski študij neakademsko, pripadajoča nobeni izraziti šoli, prepuščena in zaupajoča sami sebi in lastnemu rb-čutju. Zato jo je danes že sredi razvoja bolje občutiti kakor bi jo sicer, če bi bil krog njenrgn formalnega izražanja po kakršnihkoli rezultatih zaključen in bi se prezgodaj hotela vtesnrti 7. zgolj privzetimi sredstvi. Zato je na zunaj neuravnane smeri, poslužuje se prav različnih stilnih prvin ne samo v celoti, marveč tudi večkrat na eni in isti. sliki. Čim pa postaja notranja izrazitost vidnejša, ustvarja Piščančeva vtis prav določene posebnosti: rekli bi, da je dvojne nature. Na prvi mah je videti trda, nepristopna in okorna, poglejte njene rože, solnenice, ponipouke in dalije. ki ne izražajo toliko rastlinske veg< tabilne substance kot materijalno formo iste snovi, kakor jo ima dekorativni pribor draperije. Tako pojmovanje je prav tako možno kakor obratno, ki ga uči nalurnlisiična šola. V tem pogledu je Piščančeva, če jo primerjamo n pr. s Kobilco, svojevrstnega znsčaja ne le po časovnih razlikah, ki leže med impresionizmom in postimpre-sijonizmom, ampak tudi po lastnem drugačnem do-življenju, ki se njene individualnosti tiče. Če bi bila danes naturalistično usmerjena, bi pač tako pojmovanje materijelne sorodnosti bilo nedosledno in njeni splošni umetniški koncepciji, ki bi bila edino naturalistična, neodgovarjaioče: rekli bi tudi lahko, da je tehnika nezadostna. Dandanes je to drugače: Piščančeva je upravičena, da v skladu z njo in le pogojno v prid enotnosti izraza preoblikovati mit uro po zakonih formalne realnosti. Tudi njene pokrajine, pejsaži iz Vitanja in Dobrne, so v olju
na prvi pogled nestvarno komponirane, kakor da bi živeli objekti v razmerju toge negibnosti med seboj, zdi se pa vendarle, da je ta mehanizem še globlje fundiran, da je na dnu vsake slike še dokaj prikrite mehkobe, barvitosti, gibanja, obče one sproščene čuvstvenosti, ki si išče že danes skladnega izraza med seboj, to je med vsebino in formo, med ciljem in sredstvi. Piščančeve monotipije šele kažejo, da je okolje pariške moderne prav posrečeno tudi nanjo vplivalo, tu postaja gorečnejša, intim-nejša (glej skico Kalvarijo, Oljsko goro, — zaslutimo morda Jakopičevo barvo — glej Madono in druge grafike — prav rahlo po Matisseu itd.). V figuralni kompoziciji njenih grafičnih listov se v oblikah pokazuje malce kraljevega ekspresijonizma — vse znaki, da še razvoj Piščančeve ne sme biti kmalu zaključen
Rajko Slaperuik je študiral na moskovski akademiji ter je impresijonizmu bližji kakor Piščančeva. na drugi strani pa je enotnejši v stilu in v ko-loritu neposrednejši. Odlikuje ga občutek za barvno kompozicijo in tonske valeurje, ker se ugodno uveljavlja v večjih figuralnih podobah, posebej pa še v njegovih akvarelih in portretih. Njegov snvsel za izrazito slikarske elemente se bo nedvomno še razvijal. saj predstavlja že danes odločujočo karakteristiko njegovega dela. Njegovi akvareli so najboljše na razstavi, tehnično zavzemajo ono mesto, odkoder ni daleč do popolnega obvladanja snovnega organizma v pokrajinski atmosferi, v mejah optičnih fragmentov in trenutnih zunanjih konstelacij. Značaj pokrajine, pa naj bo olje, akvarel ali pastel, je napram Piščančevi raznovrstnejši tudi po notranjem doživetju, prostor je obsežnejša ecenerija, predmeti žive v živahnih odnosih med seboj in razodevajo slikarjevo spretnost kompozičnega aranžmaja. Kakor je odlika Piščančeve v figuralni ekspresiji n. pr. na monotipiji Kristus na Genezaret-skem jezeru, tako je ekspresivna moč Slapernikova najmočnejša v pokrajini, dasi je n. pr prav imeniten na skici »Slikarira« in se še tudi na skupinski sliki »V ateljeju« trudi, da doseže uravnovešen je figur kot nosilcev barve in gibalnih momentov. Omeniti je treba »Monakovo«, skico »Mož s ženo«, »Kranjsko goro«, »Pudog«, »Žaga« med glavnimi deli, kar jih poznamo iz celjske razstave.
Pozornost, ki jo nepričakovani pojav Modičeve grafike vzfbuja, je pač tem bolj upravičena, ker nam prikazuje povsem svojevrstno tehniko risbe, ' vsaj pr> nas prav malo vpeljano in redko. Peroris-I be z ultramarinom in sepijo ustvarjajo pravcate kabinetne umetnine, dekorativne finese posebne | vrste. Poedinoeti sličice so do zadnjega detajla j premišljene in glede kvalitet ne zaostajajo za naj-i boljšim, kar razstava nudi. Želeli bi, da bi spo-; znali Modicevega dela še več, saj razodeva odličen smisel za stilizirano kompozično obdelavo in za dinamično linijo. — Razstava, ki nudi toliko najraz-novrstnejših pogledov na razvoj našega slikarstva, je značilna in vredna, da si jo ogleda celjsko občinstvo. ki prihaja le od časa do časa v osebno dotiko s slovensko likovno umetnostjo, poleg tega pa ima priložnost, da si nabavi v času novoletnega obdarovanja najprimernejša darila.	Peter.
Katalog petih literarnih čehoslovaških in jugoslovanskih jubilantov, Jana Iludca, J. Zd. Raušarja, Frana Govekarja, Ivana Laha in Boža Lovriča, ki ga je sestavil češki prijatelj Slovencev, Jan Karel Strakaty, je izčrpno delo, ki je zahtevalo mnogo truda in marljivosti. Osnovna misel faf*a kataloga je: počastiti ljudi, ki so delali za kulturno zbližanje in poznavanje Severnih in Južuih Slovanov. To leto so namreč praznovali ti možje zaokrožene obletnice svojega rojstva (Hudce 75 letnico, Raušar 70 ietn., Govekar CO letn., Lah 50 letn. in Lovrič 50 letnico!). — Mora se pa priznati, da je Slrakaty v resnici vse zbral, kar so jubilanti napisali in kar so drugi o njih poročali. Katalog je izpopolnjen ponatis iz »čehoslovensko-jihoslovanskč revije«.
Kuptslie razglednice Kolodvorskega tms^ossa!
Gospodarstvo
Znižanje kartelnih cen kvasa. Kakor poročajo iz Zagreba, je zaradi konkurence viške tovarne kvasa g. Zalokerja kartel kvasa znižal cene kvasu od 31 na 27 Din za vse kraje v državi, v Zagrebu saimem pa znaša cena 22 Din.
Konkurz je razglašen o imovini Ptujske tiskarne, r. z. z o. z. v Ptuju, prvi zbor upnikov 5. jan., oglasiti se je do 11. febr., ugotovitveni narok 21. febr., nadalje o imovini tvrdke Ktihar in Hrovat v Mariboru, Aleksandrova cesta, roki: 12. jan., 10. in 20. febr.
Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Prve južnoštajerske vinarske zadruge v Celju, r. z. z o. z., narok za sklepanje poravnave 14. febr. prijaviti do 30. jan., nudi 40%.
Borza
Dne 31. decembra 1932.
Denar
Devizni promet je znašal ta teden na ljubljanski borzi 1.84 milj. Din v primeri z 1.6, 2.0, 1.8 ip 1.9 milj. Din v prejšnjih tednih.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Novi Sad 169—171, bč. okol. Sombor 167-169. sbč. 170—172, gbč. 171 do 173, bč. potiska 174—176, bč. ladja Tisa 176 do 178, gban. 168—170, sremska 171—173, sbč. 78 kg 173-175. - Ječmen bč., sremski 63—64 kg 91—93.
-	Koruza: bč. sušena 56—57. - Moka: bč., ban. Og Ogg 270—285. št. 2 250-265, št. 5 230—240, št. 6 185—200, št. 7 140—150, št. 8 80—82.5. - Ostalo neizpremenjeno.
Chicago. Pšenica: marec 43.50, maj 45.50, julij 45.50. - Koruza: marec 22.625, maj 26.625, julij 28.125. - Oves: maj 16.875. - Rž: marec 22.625, maj 22.50, september 26.875.
Winnipeg. Pšenica: januar 42.50, maj 44.50, julij 45.50.
Hmelj
Toložaj na vseh hmeljskih tržiščih je osital v glavnem neizpremenjen. Pri nas je letnik 1932 itak razprodan, za starejše letnika ni zanimanja, pač pa je precej povpraševanja za letnik 1933 v predprodaji in se nudi po 20—25 Din za kilogram.
—	Na Češkoslovaškem je Vkljub božičnim praznikom živahno zanimanje za pridelek 1932 in je tudi precej prometa. Zaključna tendenca je čvrsta in notira žateško blago 30—35 Din za kilogram. — V Nemčiji je kupčija slaba in izkazuje prav malo prometa. Cene pa se drže čvrsto in notira letnik 1932 Hallertauski hmelj 50—78 Din, Spadtski 60 do 80 Din, Tettnangski 70—80 Din in llersbruck 40—65 Din za kilogram. — V Franciji je položaj neizpremenjeno miren in šele po praznikih računajo z večjo živahnostjo v hmeljski kupčiji. — V Angliji pa je mnogo zanimanja zlasti za cenejše vrste hmelja, ki pa so že zelo razprodane. Cene se dobro drže in notira letnik 1932 neizpremenjeno 35—52 Din za kilogram, starejši letniki pa le jio-minelno 7—12 Din za kilogram. — V Belgijfjš tendenca mirna in je več zanimanja le za letnik 1933, ki notira v predprodaji Poperinghe 20—23 Din za kilogram. — V Ameriki je hmeljska kupčija stalno živahna. Cene so ostale v glavnem ne-izpremenjene in letnik 1932 notira 45 53 Din, starejši letniki pa 14—44 Din za kilogram. — Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Curihu.
FOTOAPARATE
svetovnih tvrdk Zeiss-tkon, Roden* stock, Voigtlandei, Wclta, Certo itd ima vedno t zalogi
loloorfd. Jugoslovanske hniiffarne V Ljubljani Zahtevajte ceniki
Kavita
Maslita
Grenhita
SadvHa Miehita
a
a u
•S 3


JC
n O l. ^
<N £
tr— N ——
c % s ^ se
3 g 3
S š
S**3
d -v; —.
61 v
> aj
C
M
©Q
j
O * 3 i*. _Q
cc o n
O. « 2
. 4 rti 2 ^^ 'S 5 ca
stto
c . as
x jbo • • 1 —
S !C
i «
— — CJ —-
. m C m . O
— i a I '
C i
SO
. CM M
• rr i. i > -a
> 3, — N
V" T.	—
- »
r C r «
-a i
K -^ -
^ -f C —
o s >
m e ■tj;
I
= 5 d
T ■s « N
■2--S? ri _ > »
i S <3 l
! P. C. Wren:
Lepi Mihael 1
PRVI DEL.
I. poglavje.
Čudni dogodki v Zinderncufu.
Mr. George Lawrence, vitez redov sv. Jurija in sv. Mihaela, okrožni uradnik prvega reda v zasebni službi Njegovega Veličanstva, je sedel pred vhodom v svoj šator in gledal pusto afriško pokrajino z izrazom skrajne nejevolje. Niti v pokrajini niti v očeh opazovalca ni bilo videti lepote. Pokrajino so tvorili pesek, kamenje, suha trava, rumeno nizko grmičevje in tu in tam kako revno drevesce. Oči opazovalca so bile zlatenične, kar je bila posledica vročine, prahu, malarije, griže, slabe hrane, pokvarjene vode in dolgotrajnih naglih pohodov v grozni vročini. K vsemu temu je močno pihal harmatan, tisti strahoviti veter, ki prenaša kot moko droban saharski prah preko sto milj do morja in polni z njimi oči, pljuča, kožo, nos in grlo, se zarije v zaklopke pušk, v ure in fotografske aparate, pokvari vodo, hrano in sleherno stvar ter spremeni življenje v breme in muke.
Prav nič tolažilno ni bilo dejstvo, da je bilo med njim in Kanom še trideset dni napornega potovanja skozi žgočo puščavo, skozi ocean razrahljanega peska, potujočega z vetrom, skozi brezmejne ravni požgane trave, skozi doprsna močvirja, čez reke brez mostov in čolnov ... Vzlic vsemu ga je hrabrilo to, da je bilo mesto Kano železniška postaja in prva postojanka njegovega potovanja domov. Da je ležalo med njim in časom, ko zapusti Afriko, le še mesec dni, ga je ohranilo pri močeh
Iz čudovitega romantičnega mesta Kano. soseda Tim-
bukta, ga popelje vlak po tridnevni prašni vožnji do smelišča, imenovanega Lagos, v Beninskein zalivu ob zapadni afriški obali, ki jo je Bog pozabil. Tam se bo vkrcal na ladjo »Appam«, pozdravil poveljnika kapitana Harrisona in se vrgel na ležalni stol 7. blagodejnim vzdihom olajšanja, ki ga popolnoma poznajo le tisti utrujenci, ki zapuščajo službo v kolonijah in se napotijo proti domu.
Za zdaj pa Georgeu Lawrenceu ni preostajalo drugega kakor razočaranja, muke, napori, skrbi, vročina, obadi, moskiti, prali, utrujenost, mrzlica, griža, malarija in silna pobitost, ki je posledica nepopisne enoličnosti, neizrečene utrujenosti in nedopovedljive samotnosti.
In najhujša je bila samotnost...
Slednjič je potekel čas, ko je George l^vrence prispel v Kano, kjer je moral čakati nekaj dni na vlak, ki je vozil le vsaka dva tedna v l^agos. Med tem časom je pohajkoval po čudežnem mestu, posečal trge, opazoval črne in rjave prebivalce, ki so prihajali in odhajali skozi trinajst ogromnih vrat v mogočnih mestnih okopih. Na kolodvorski ploščadi v Kanu (predstavljajte si kolodvorsko ploščad v Kanu, leni starinskem, zagonetnem, velikanskem trgovskem mestu v osrednji Afriki, s svojim enajst milj dolgim ozidjem. s svojimi sto tisoč domačini in dvajset belci; Kano, osem sto milj od morja blizu meje severne Nigerije, ki meji na francosko vojaško ozemlje tihe Sahare; Kano, od koder vodijo karavanske ceste k Čadskemu jezeru na severovzhodu in Timbuktu na severozapadu), na tej neverjetni ploščadi je zdramilo Georgea I>a\vrencea iz zalopljenosti prijetno presenečenje v osebi njegovega starega prijatelja majorja Henrija de Beaujolais, ki je bil služil pri spahijih1, sedaj pa je bil štabni častnik s posebnimi nalogami v francoskem Sudanu.
1 Soahiiii so arabski konjeniki v francoski armadi.
De Beaujolais in Lawrence sta skupno preživela mladost v Etonu. Parkrat sta se bila slučajno srečala na severni nigerijski železnici, na ladjah družbe El-der & Dempster, v Longchampsu, v Auteuilu in enkrat ali dvakrat v hiši njune skupne oboževane prijateljice lady Brandonove, v Brandon Abbasu v Devonshireu.
Krepko sta si stisnila roke. >No, George!« in »Halo! Henri, stari sinko!« je zadoščalo. Toda Beaujolaisev pri-kupljivi smehljaj in Lawrenceovo široko rezanje sta kazali njune občutke. Ko sta potem oba moža ležala zleknjena na dolgih stolih udobnega oddelka, izmenjavala načrte za njun dopust — jadranje, golf, sprehodi po barju na eni strani, bulevardi v Parizu, konjske dirke in Monte Carlo na drugi strani — je Lavvrence opazil, da mu ni treba več pripovedovati, kajti njegov prijatelj je blebetal in kar pokal od želje, da bi povedal neko zgodbo, nerazrešljivo in zapleteno zgodbo.
Ko je vlak odpihal s postaje v Kanu, je Francoz pričel svoje pripovedovanje. Poleni je skozi Zario, Minno, Junction in Zungeru, preko mostu Jebba čez Niger, skozi Ilorin, Oshogbo in mogočni Ibadan do prostrane Abeo-kute s kratkimi presledki pripovedoval tu in tam prostodušno dremajočemu Lawrenceu svojo zgodbo. Toda v Abeokuti je doživel George Lawrence svoje največje presenečenje, kajti nenadoma ga je zgodba pričela silovito zanimati in od tam pa do Lagosa je na vse kriplje poslušal. Ko je potem Appam rezala blesteči Atlantik, je Francoz še vedno govoril o svoji zgodbi — poskušal raz-vozljati nje tajno, jo razčlenjal in presojal, zašel v tolmačenje okoliščin in se vedno znova povračal k pravi stvari. Toda tudi George La\vrence se je ni mogel na-slišati — kajti posredno se je tikala žene, ki jo je vedno ljubil. Ko sta se v Londonu poslovila, se jc George Law-rence sam pričel baviti z godbo, katere začetek in konec je sDoročil prijatelju
Štev. 1.
>SL0VEN1BC<, dne t. Januarja 108».
Stran 41
Srečno novo leto žele tvrdke iz raznih krajev
Sreino in veselo novo lelo ieli
Franc Prelovšek
strojno mizarstvo Moste pri LiubUani, Prešernova ul. 23
Srečno In veselo novo lelo želi
restavracija
Zeb a I
Rudnik, Ljubljana
Anton Možek
agenlura • komisija
LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 15
Drugo Lisac
brivski salon
Hrastnik
Marija Trante, šivilja
Hrastnik
Eržen Franc
gostilna
Hrastnik
IVAN SAJOVIC
Srečno in veselo novo leto želim vsem cenjenim gostom
Gostilničar pri kameniti mizi
F Hip Bohinc
mizar
Hrastnik
Makolar Franc
levljar, sli letoma
Hrastnik
Cajev Hram
ieli vsem svoji m cenj. gostom, kakor tudi netioslom »rer.no no"o trn o' Obenem priporo-tava prava štajerska ti dalmntms a vina. ter Colar len cvilek Prvovrstne domu narejene klobase, velenice in krruve klobase.
Se priporočava Lojze in Marija Rebec , ;_____________
splošno čevljarstvo in specialist ze or-lopedična obuvala
LJUBLJANA NOVI TRO 4
\nton Sfiligoj
devocijonatije in papir
Ljubljana
Sv. Polra c. 2 Tel. 2750
Veselo in sreino novo leto ieli modna trgovina
Alojz Loger
mesar in goslilnilar
Hrastnik
T. Eger
Veselo in srečno novo leto želi
Fran/o Kunovar
kamnoseško kiparsko podjetje
Ljubljana, Pokopališče Sv. Križ
Telefon 27-87
Srečno in veselo novo leto želi svojim gostom
oulomat- buffel
Daj — Dam
Srečno novo leto ieh vsem svojim
od/enialcem
Ivan Pavi in
čevljarski mojster Ljubi lana
Tvrševa custa 69
Alojz in /usti Kitz
trgovina m parna pekarna
Zagorje ob Savi
Friderik Serbec
Liubljana, Stari trg šlev. 4
Alojzij Vodnik
Icamnoseska industrija
Ljubljana
pri glavnem kolodvoru
usianovi/eno lSbO l.
Splošni proizvodi iz mai morja in granita.
Veselo in srečno novo leto želivsem svojim cenj. odjemalcem
tvrdlca
FRANC ZALETEL
veletganjarna v Št. Vidu nad Ljub.
Ljubljana Sv. Petra cesta 2
Viktor K/ešnik
sedlar in jermenar
Ljubljano Poljanska cesta 49
želi vsem svojim odjemalcem srečno in veselo novo lelo
	
Ivan Loger m««ar m goslilnilar o boraki	Hrastnik
Drago Logar goslilnilar	Hrastnik
Slavko Bi rtič mesar in goshlrular	Hrastnik
	
loanka Možina
modistinja
Ljubljana
Igriška ul. 3
Deželak Franc krojač Ura sin i k
Srečno in veselo novo leto želita ter se priporočata cenj. gostom
Vojko in Jela Šribar, Litija Restavracija „Pošta"
Srečno novo lelo!
Avgust Černe
mizar
J Ljubljana Zg. Šiška, Vodnikova c. 122
Srečno In ve-elo novo lelo želi Avquštin Slake modno krojašivo	KRANJ
Leopold Jelen modno krojaštvo	VRANSKO
Sreino novo leto ieli 1 JOSIP DUFEK slašlih.r m irgovina z bonboni ] Maribor, Stolna ul. 6 1	
	
Vsem cenj. gostom želi srečno novo lelo 1933
gostilna „PR1 LOVCU"
Jos. Koprivnikar	VRHNIKA
]
Srečno novo leto vsem cenjenim naročnikom zeli
Franc Reber ni k
pleskarstvo in ličarstvo. Tel. 3177
Liubljana Komenskega ul. 22
Veselo novo teto želi
Kolodvorski misijon
v Mariboru vsem dekletom i zeho da se v vseh slucanh obračajo le nam Dekleta d/ž. te nu svoio casl ne aela/te stamolt sebi stotin m m drugim dekletom.	Kolodvorski misi/on
Tvrdka Vincenc Kveder,
v	/pI i vsf»ln
Za'ec
želi vsem priporoča
cenienlm odjemalcem veselo novo lelo ter se v prihodnjem letu za nudt Ijno ni kionjenost.
t*«««***«*«.*****.
Sreino novo leto ieli
Stavbena družba
, Oradidom "
Ivan Ogrin, stavbenik
FRANC in ŠTEFKA ZUPEVC
pekarna m iivtlja
Hrastnik
Srečno novo leto želi
EL1GI] EBER
krznarstuo in izdelovanje čepic Liuhttana	Kongresni irg 7
junko A>nšek
krojač
Hrastnik
Senica Vid, gostilna [Iriislnik
SERBEC JOSIP
„Japaa" kuni ini produkti
_ Ljubljana - Zg. Šiška
VINKO BAVEC
iotografski umetnoslikarski atelje
Brežice
Prav oeselo in sreče polno novo leto želi tvrdka
Z. KOPITAR
Planina pri Rakeku

Jakob Klenovšek
elektroiehnično podjetje telefonski in radio oddelek
TRBOVLJE
Srečno novo leto želi
Jakob Iti IIMči Zafazni
kavarna, slaščičarna in pekarna
Ljubljana	Stari Irg 21
Obenem obveščam cenjene goste da bode kavarna od 1. februarja naprej odprta do 2 ure zjutraj
Za cenjeni obisk se priporoča.
Srečno, veselo novo leto
žeti ividtia
A. WINDER
tvornlca zebojev, kakoi tudi vseh vrst lesnih Izdelkov.
MARIBOR, Meljska cesta 87
Popolnoma varno naloiite svoj denar v
Vzajemni posojilnici
▼ L'tibliam, r. z. z o. z. aa Mik'ošičev> cesti po'eg hotele »Un!on«. Hranilne v oge se obrestuieio
najugodneje.
Rentni davek od obresti hranilnih vlog, kateri znaSa circa po odstotka obresti, se ne odtegne viagateliem. Varnost nudiio aslna pa.ača, nadpoiovica delnic hoteia »limona«, hiše m zemitišča. Kredi i v tekočem računu. Po s o lil a proti poroštvu, vkniižb. na posestva itd. Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
t Neizmerno [»trti javljamo, da je noš predobri m>prog. oče, sin, zet, svak in stric, gos|xxl
JERIHA MIHAEL
posest., krojne in izdelovalelj čepic v Gorenji vnsi SO. pri Ribnici
"59 let star. danes ob 12 po daljni, mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspnl.
Pogreb j>redrugeg« pokojnika bo v nedeljo t. januarja 1955 oh II dopoldne iz hiše žalosti na farno pokopališče v llrvnči. Blag mu pokoj 1
Gorenja vas pri Ribnici, dne 50. decembra 1952.
Žalujoča soproga z otroci, nfn in n«tnlo sorodstvo.
Anion Mohorič
trgovina s čevlji Ljubno pošla Podnart
Podružnice:
Ljubljana. Kooitarjeva ul 1 Jesenice itev. 102
želi srečno zadovoljno novo leto
vsem cenjenim odjvmateem in prijateljem. se zahvaljuje za doneoavje zau\mnje in se le nadalje priporotn zn nakup dobrega blaga domačega izdelka.
Karo£aite ,$iovanca*i
tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniii
j P"7or! MAf IM/IMlOf Pon>r?	j
3 Tem polom vljudno naznanjam vsem Cf-nj.	§
f trgovcem, gostilničarjem, kavarnai-jem itd,	?
| dn sem otvorii moderno /0<!i«itrhnh».	?
| V zalogi imam vedno samo prvovrstno	"
1	blago, knkor slivovko, brinjevec, sadjevec.	S | vseb vrs! likerjev itd.	| | Zagolavi am |ia, da hodem vse cenjene	I | od m mulce postregel točno iti suuio ■» prvo	£
2	vrstnim blagom.
8e priporočam
i FRAftC I/IJCt fOANJilPNA	1
- ■	IV	MMIIIIIIIUIIItUllllItlllilll	S
i sisaa cr;i Mšm c «4	I
š	s
>>iTiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiii>.	~
kokošje, pur e. gosje iti rač e. naravno, s strogem dščeno in čcliano dobavlja v vsaki množini po znatno nlijiii cenah

VA)DA,CfiIfOvec<
Telefon št. 59, 60, 3, 4
Vzorci se pošiljaio brezplačno m franko
\



inserirajte v »Slovencu"!
ii "immin iimiii11 iiiinm iw iiimuiiii— lihntimiiiim .....................
Fczor i Trnooci!
i
IGNAC REBOLJ
Prvovrstni koruzni in činkvantin zdrob najboljšo pšenifno, rženo, ajdovo, koruzn< in krmilno koruzno moko ter vse mlevsk' izdelke tiudim po najnižjih cen; h
TRZIN - Tit?oveo / deželnimi in mlevskimi izrieik
Stran O
y&LOWfEC«, Ikm 1. )muiji flJRS.
Stor.l-
l O

£t\l
V malih oglasih vetja vsaka beseda Din 1*—; ienitovanjski oglas) Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10"—. Hali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petilna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov irebn priložiti znamko«
D^mslce smnčsfrs&e drese
jopica zelo gorkn podložena, ovratnik siv krimer Din 450-— finejša kvaliteta 8 čepico, jopica tudi gorko podložena fazona ruska komb. s krimerjem Din 590-—, posamezne dainske hlače zelo trpežne Din 190-—. — Izvrsten kroj, najnoyejše fazone
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29
Srečno novo leto želi
Lovro Pioman
vodovodna instalacija, centralne kurjave in kleparstvo
Ljubljana Ilirska ulica 15 Telefon 2011
»♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦t
Na Silvestrovo
se boste najboljše zabavali v restavraciji-kavarni A. Senica, Tattenbachova ulica. Tam dobite pečene goske, purane, ocvrte pi-ške itd. po solidni ceni. Priporoča se A. Senica, Maribor, Tattenbachova »t. 5.	(h)
Žagovodja
skladiščnik, paznik ali kot sluga želi službo energičen, 30 let star mladenič, pošten, z dolgoletno prakso in spričevali, vešč slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, sposoben za vse. Sem re-duciranec in lahko takoj nastopim. Naslov v upra. »Slov.« pod št. 18.436 (a)
Kuharica
srednjih let, poštena, z dolgoletnimi spričevali — išče službo pri boljši družini. Naslov v upr. »Slov.« pod štev. 18.472. (a)
Starejša ženska
vajena vsega gospodinjstva, strogo vestna in čista, išče službo. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.449.	(a)
Gospa
40. let, izvežbana v pi-, sarni, trgovini in gostilni, ' prosi zaposlitve. Event. gre k starejšemu gospodu, dami ali k bolniku. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Usoda« št. 18.437. a
Mesto hišnika
iščeta zakonca brez otrok v sredini mesta, ki imata veselje do vseh hišnih del. Cenjene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hišnik« št. 18.312. (a)
Majer
s petimi osebami išče ilužbo. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod
it. 1828. (a) ---
Osamljena vdova
varčna, zna kuhati in šivati, gre za gospodinjo. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Poštena 44«._(a)
Bivši holandski rudar
mlad, pošten (ant, popolnoma brez sredstev, išče kakršnegakoli zaslužka v mestu ali na deželi, vsaj za hrano. Naslov v upravi »Slovenca« 18.525. (a)
Hotelir
Slovenec, v 30. letu, prvovrsten strokovnjak, reprezentativen, energičen, z bogato inozemsko prakso, dober organizator, dolgoletni vodia v zimskih športnih hotelih — zmožen kavcije, z znanjem nemškega, češkega Jezika — išče vodstveno mesto v hotelu, restavraciji ali kavarni. Cenjene dopise pod šifro: »Inozemska praksa« na upravo »Slovenca« Maribor,
Trgovski pomočnik
star 19 let, vajen špecerijske trgovine, želi spremeniti službo. Sel bi v večji kraj Slovenije. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 18.407. (a)
Gospodična
s 4 razr. gimnazije in trg. tečajem želi službo bla-gajničarke ali v pisarni. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 18.171. (a)
Pošteno dekle
ki zna dobro kuhati meščansko hrano ter je naredilo kmetijsko-gospo-dinjski tečaj, želi službo takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor.	(a)
Zaslužek
nudimo osebam vseh stanov in v vsakem kraju. — Dopise na podružnico »Slovenca« v Celju pod »Začni!« št. 18.463. (b)
Išče se kapelnik
k rutinirani godbi na pihala. Prosto stanovanje, stalna plača. Ponudbe na: Kunlara, Kočevje 48. (b)
Rajon, zastopnika
kateri obiskuje vse trgovine s špecerijskim in kolonijalnim blagom — sprejmem za Ljubljano in ostalo Kranjsko. Predmet nov, jugoslovanski patent, potreben vsakemu trgovcu. Provizija visoka, lahko prodajni artikel. — Resni reflektanti naj pošljejo svoje ponudbe pod značko »Jakfre« podružnici »Slovenca« Celje, (b)
Pekovsk. pomočnika
skupnega delavca, dobrega predpečnika, sprejmem v stalno službo. Javijo naj se od 25—35 let stari. Pekarna Vidic, Jesenice. __(b)
Gospodična
vajena knjigovodstva ter boljših ročnih del, iz boljše rodbine, z lepim nastopom, se sprejme kot blagajničarka v modno trgovino. Pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vestna« št. 18.134. __jb)
Čevljarski pomočnik
za vsa dela, izurjen pa posebno v izdelovanju gojzerjev — se sprejme. Naslov v upravi »Slovenca« št. 18.528. (b)
Sprejmem dekleta
v starosti 18 do 25 let k boljši krščanski družini. Biti mora zdrava, snažna in pridna, za vsa hišna dela. Imeti mora veselje do kuhanja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.516.	(b)
Šoferja
za tovorni avto sprejmem. Potrebna kavcija 1500 Din. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18.498. (b)
Poštene poverjenike
za zavarovanje, in sicer po enega v Ljubljani, Mariboru, Celju, Ptuju, Murski Soboti, Kranju, Novem mestu in Kočevju, sprejmemo z januarjem leta 1933. — Vsak mora poznati dobro krajevne razmere svojega okoliša, biti mora delaven, čistega značaja in neomadeževane preteklosti. — Zastopniki samopomoči in pomožnih blagajn te ne sprejemajo, — Honorar po dogovoru in sposobnosti; sposobni in polteni dob« lahko stalno plačo. — Samo resne ponudba > priloženo znamko Din 2 r.a odgovor, je poslati na upravo »Slovenca« v Mariboru ood značko »Poverjenik« štev. 18.08&
Zastopnike
sprejemamo za poverlji-vi posel za vse kraje dravske banovine. Ponudbe je poslati na upr. »Slov.« pod »Stalni zaslužek« št. 18.499. (b)
Dekle
mlado, močno z dežele, ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela — iščem. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Poštena« št. 18.474.
Kuharico
prvovrstno, sprejme velika gostilna v Ljubljani, Osemurni delovni čas in velike udobnosti. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dobra plača« št. 18.447.
(b)
Naši bralci Vaša trgovina
Kako naj ti skupaj pridejo, če pa se ne poznajo!
Ali Vas smemo tedaj povabiti, da se spoznate med seboj?
Naši
moli in veliki oglasi
radi in dobro posredujejo!
Damshe plašče za zimo
toplo podložene v cenah od Din '280-— naprej nudi
F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c, 29
Velika izbira v posebnem oddelku za konfekcijo. Lastni atelje za izdelavo plaščev, zato so cene brez konkurence
Sostanovalko
priprosto sprejmem, Go-rišek, Breg št. 2. (s)
Šoferska šola E. Čeh
(bivši tarmeninova šoferska 5ola) Ljubljana. Dunajska c. 36
Sola za poklicne Šoferje 111 amaterje. Prospekti in pojasnila zastonj in tranko
Zastopnik
soliden, dobro upeljan v galanterijskih in modnih trgovinah, se išče za vsa- I ko večje mesto in njegovo okolico. Obširne po- ' nudbe z referencami na ' »Jugotekstil«, Zabalj, Du- i navska banovina. (b)
Pletilka
dobra, zelo izurjena, vajena na avtomatične ža-kart in okrogle stroje, se sprejme takoj za stalno delo. Po možnosti naj bi obvladala nemščino. Vsa oskrba v hiši. Ponudbe na upr. »Slov.« pod zn. »Avtomati« št. 18.455. (b)
Dame pozor!
Redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek za dom in poklic se vrši pri strokovno izprašani učiteljici ter lastnici modnega ateljeja: Rozi Medved, Ljubljana, Mestni trg 24/1 nasproti magistrata. Isto-lam se izdelujejo plašči, kostumi, obleke itd po zmerni ceni. Dobijo se kroji po meri.	(u)
Predčrtača
(vorreisserja) za bukovino sprejmemo. Ponudbe z I navedbo dosedan. službovanja na »Zora«, Črnomelj. _(b) |
Poslovodkinjo
za podružnico sprejmem. ' Nastop službe takoj. Po- j nudbe naj stavijo samo | kavcije zmožne. Ivan Pre- i šeren, tovarnar, Kranj, (b)
Vložne knjižice
kupite ali prodaste najbolje pri Komanditni družbi M Jankole. Ljubljana, Selenburgova ul 6fll Tcleton 30-52.	Id)
Brezobrestna posojila
za odkup zemljiškoknjižnega dolga, nakup posestva in zidavo hiš podeljuje »Zadruga«, Ljubljana, poštni predal 307. Išče zastopnike!	(d)
Družabnika
sprejme renomirana tovarna trikotaže, ki bi sodeloval, toda ne z večjo vsoto denarja. Ponudbe pod »Zasigurana prihodnost« št, 18.456 na upravo »Slovenca«.	(d)
Hranilno knjižico
z vlogo 30—35 000 Din kupim takoj. — Ponudbe pod »Takoj« št. 18 541 na upravo »Slovenca«. (d)
Kdo
se sprejmejo. Kolodvor- j bi posodil na hranilno
knjižico Kmetske hranilnice 50.000 Din. Plačam 8%. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »50.000« št. 18.438.	(d)
Novi poklici!
Za ženske, moške — me- j sto, dežela. Sprejema novo 1 gospodarsko podjetje. Ponudbe pod »Vogetarija« na »Marstan« informacijski biro Maribor, Slovenska 22. Vpisnina Din 10.
Kuharske učenke
ska 23, pritličje.
(v) i
Vajenca
za tiskanje pogrebnih potrebščin, sprejme Eterna, Mestni trg 17.	(v)
Dva čevljar, vajenca
ki bi imela veselje do te obrti, ubogljiva in poštena, sprejmem. Oni, ki so se že učili te obrti, imajo prednost. Naslov v upravi »Slovenca« 18.529. (v)
Mesto trgov, vajenca
v boljši trgovini z meš. blagom, na Štajerskem — želi Silvin Malenšek — Bohinjska Bistrica. (v) j
Kmetski fant
39 let star, delaven, tre zen, pošten, ki je vodil , dosedaj srednje posestvo svojih staršev, želi primerne službe pri vestnem gospodarju, najraje v »prlekiji«, - Naslov v upr. »Sloven,« pod »Za-v »Prlekiji«. — Naslov v
Kovaškega vajenca
z vso oskrbo išče Franc Svegelj, vas Goriče 22, p. Golnik.	(v)
Učenca
iz krščanske družine m s primerno izobrazbo spre)-mem v trgovino z mešanim blagom. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18.450. (v)
Fanta
poštenega, močnega takoj sprejmem za učenj« pekovske obrti. Učni pogoji po dogovoru. Lojze Noč, pekarna, Javornik, garoaitko.	(t)
28 leten
dobro vpeljan obrtnik se želi seznaniti s krščansko mislečo gospodično ali vdovo brez otrok, ki bi imela tudi nekaj gotovine ali premoženja. Samo resne ponudbe pod »Takojšnja ženitev« 18.542 na upravo »Slovenca«, ž
Samostojen obrtnik
in posestnik v Ljubljani, star 26 let, se želi poročiti s pridno in varčno gospodinjo z nekaj gotovine. Dekleta z dežele pridejo tudi v poštev. -Pismene ponudbe na upr. Slov.« pod »Radio« št. 18.491.	(ž)
Pes volčjak
ki sliši na ime »Bimbo«, se je zgubil. Najditelj se naproša, da ga vrne pri Seliškar, Savska cesta 1, nasproti Stavbene druž-^__(e)
Jnserati
.»* 1 ml/on sit r.
v csiisrc/iLU
nruv'0 največji uspeh
\tanovaiija
IščEJOt Stanovanje
za dijaka, s hrano ali pa vsaj z zajutrekom. iščem. Ponudbe z navedbo cene stanovanja s hrano ali brez, poklica in ulice stanodajalca je pustiti v upr. »Slov.« pod »400« štev. 18.475.	(c)
ODDAJO: Stanovanje
dveh sob s kabinetom se odda takoj ali s 1. februarjem. Naslov: Dunajska cesta 98.	(č)
Komfort. stanovanje
obstoječe iz	treh sob in
pritiklin, se	takoj odda.
Poizvedbe:	Miklošičeva
cesta 18/1.	(č)
Sobo
opremljeno, oddam dvema boljšima gospodoma z oskrbo ali brez. Rožna dol. c. VI. št. 4.
Za 15.000 Din
oddam samcu opremljeno sobo v novozidani vili na Celovški cesti — dosmrtno. Poizve se: Ljubljana, Poljanski nasip 12, vrata 12.	(s)
Elektrotehnično
podjetje, renomirano, zelo ugodno prodam. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Starost« št. 18.442. (p)
Dve lepi stanovanji
dveh sob s pritiklinami, v Kosezah 33, se takoj oddasta. — Pojasnila v advokatski pisarni Gosposka ulica št. 3/1. (č)
Enosobno stanovanje
za 200 Din mesečno se takoj odda. Stožice 115.
(č)
Dvosobno stanovanje
lepo, pritikline, vrt, oddam takoj ali februarja za 300 Din. Smarska cesta 55.	(č)
Stanovanje
enosobno se odda takoj ali za februar, Zg. Šiška, Špančeva pot 229. (č)
Sobo
kuhinjo in pritikline oddam na Ježici zraven pošte za 150 Din. — Le-skovšek.	(č)
Stanovanje
enosobno, takoj poceni oddam. Sp. Šiška, Be-ljaška ul. 32.	(č)
Stanovanje
2 sobi, kuhinja, kopalnica, pritikline in vrt, se takoj odda mesečno za 650 Din. Ob Ljubljanici 7. _(č)
Lepo sobo
s posebnim vhodom, v visokem pritličju, oddam boljšemu gospodu. Poljanska cesta 20, desno, od 8 do 3 popoldne, (s)
Opremljeno sobo
strogo separirano, oddam na Mirju boljšemu gospodu event. z vso oskrbo, po zmerni ceni. Marmon-tova 27.	(s)
IŠČEJO: Takoj prevzamem
v najem v kakem mestu Slovenije, na dobro ležečem kraju, hotel, restavracijo ali kavarno. -Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor, pod zn. »Restavrater«. št. 18.425.
(m)
Trgovino
z mešanim blagom vzamem v najem na deželi. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 18.355.	(m)
ODDAJO: Vrtnarija
na Glincah se odda pod ugodnimi pogoji. Vprašati: Glince št. 18. (n)
Lokal
oddam takoj. Florijanska ulica 10.	(n)
Lokal
posebno pripraven za pisarno, iz treh sob in pritiklin. se takoj odda. Poizvedbe: Miklošičeva cesta 18/1.	(n)
Trgovski lokal
primeren za trgovino ali obrtnika oddam. Ljubljana VII, Kettejeva 7. n
Pekarno
vzamem v najem. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Pe-karna« št. 18.400 (n)
Vinotoč
v Radečah pri Zid. m. se i odda na račun. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 18.173	(n)
Droben oglas v »Slovenrtt« I posestvo ti hit/o proda; | če že ne t gotovim denarjem pač kupca ti s knjižico da.
Opremljena soba
z dvema posteljama se odda. Ulica na Grad 7. s
Lepo opremlj. soba
s separiranim vhodom, v centru, z električno razsvetljavo, se takoj odda. Poizve se v upravi »Slovenca« št. 18.535. (s)
Zaradi preselitve
prodam svojo hišo z garažo in vrtom. - Inž. A. Stebi, Rožni dolina, cesta X št. 6. Od 11—12 in od 14-15._(p)
Stavbni prostor
v Ljubljani kupim. Plačam v gotovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.379,	(p)
Parceli
520 in 1033 m5, na Viču ob Tržaški cesti, poleg banovinske garaže, naprodaj. — Pojasnila daje dr. Alojzij Vrtačnik. advokat Selenburgova 7. p
Prazno sobo
oddam na Sv. Petra c. št. 71._(,)
Sostanovalko
sprejmem in oddam veliko prazno sobo. Cigler-jeva ul. 14, Udmat. (s)
Sobo
s posebnim vhodom takoj oddam. Smartinska cesta 6.	(i)
Prazno sobo
oddam takoj. Rožna ul. «L 23/1	(«)
Prodam
po ugodni ceni novo vilo v okolici Celja. Poizve se v podružnici »Slovenca« v Celju.	(p)
Prodam
vili slično, enonadstrop-no, zidano, dobro ohranjeno hišo, obstoječo iz 7 parketiranih sob, kuhinje, shrambe, kleti, veže in stranišča, ter posebej gosp. poslopje. Hiša se nahaja v sredini zamreženega cvetličnega, zelenjadnega in sadnega vrta, tik ob cesti in farni cerkvi. Cena 150.000 Din. Plača se lahko tudi z vložno knjižico Ljubljanske Mestne, Kmetske ali Ljudske posojilnice. Cenj. ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Idiličen kraj na Dolenjskem« 18.527. p
Visokopritlično hišo
enodružinsko, prodam samo proti gotovini. Kar-lovška cesta 5.	(p)
Gostilno
oddam vinogradniku, ki bi točil pristna domača vina. Naslov v upr. »SI.« Maribor.	(p)
Trgovina
dobro vpeljana, na naj-prometnejšem prostoru — se radi družinskih razmer proda. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Novo leto« št. 18.496.	(p)
Tristanovanjska hiša
nova, z vrtom, v bližini Stadiona se proda. Potrebno 80.000 Din gotovine, prevzeti hipoteko, drugo na hranilne knjižice. Naslov v upr, »SI.« pod it. 16.404.	(p)
Hiša
sredi St. Vida 33 pri L|., naprodaj. — Stanovanje protU	(p)
Modistinje pozor!
Dobra eksistenca! V mestu Slovenije se ugodno proda za primerno ceno najboljše vpeljana modi-sterija in predtiskarija z vsem inventarjem. Vzrok prodaje preselitev v Zagreb. Pismena pojasnila daje: Lea Matašič, Zagreb, Vlaška 105/11, levo.
(p)
Prodam hišo
inovozidano, dvostano-vanjsko, s kopalnico in velikim vrtom, v Stoži-cah, blizu Dunnjske ceste, nasproti konzuma, v trikotnem stanovanjskem sestavu. Naslov in pojasnila daje iz prijaznosti Strah Franc, Stožice 151. Ista hiša z vrtom se odda tudi v najem.	(p)
Lepa hiša
s prijaznimi sobami na lepem prostoru, poleg vrt, pripravna za vsakovrstno obrt, naprodaj. Stoji sredi trga, blizu šole in cerkve. Pripravna tudi za enega ali dva upokojenca. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 18.370.	(p)
Mlin in žago
na vodni pogon, kupim v prometnem kraju, kjer se melje in reže za kmeta. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Mlin in žaga« štev. 18.362.	(p)
II
Radio
II
milil.....""L".......... --nC
GREIITEJ""*
SLOVENCA
Mizarstvo
Josip Goljar, Gospoavet-ska c, 13. Spalnice 2100 Din, kuhinje 950 Din. izdeluje po lastnih in po danih načrtih, sprejema popravila po nizki ceni.
(S)
Hišo
pripravno za gostilno, peka, trgovino aii mesarijo, z nekaj zemlje, prodam. Stoji pri cerkvi, ob bano-vinski cesti v neposredni bližini Ljubljane, na zelo prometnem kraju zlasti v kopalni sezoni. Cena po dogovoru. Poizve se v gostilni »Semrajc« pri Sv. Križu.	(p)
Prodajo se
stavbne parcele za gradnjo vil v mestu. Poizve se Zupan Miroslav, stavbenik, Ljubljana. (p)
Radio
4-cevni, z zvočnikom in akumulatorjem, naprodaj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 18.097.	(i)
i
Pozor ženini in neveste !
Ako hočete nabaviti fino in poceni pohištvo: spalnice, jedilnice, gosposke sobe, kuhinje itd. — si pred nakupom oglejte zalogo pohištva
Gospodarske zadrugemi-
zarskih mojstrov v Ljub-
ljani, Vegova ulica št. i.
Tam imate veliko izbero vsakovrstnega pohištva ia tapetniških izdelkov po najnižji ceni.
Pohištvo!
Moderne spalnice iz mehkega in trdega lesa, kuhinje in drugo pohištvo, dobite najceneje in solidno izdelano pri I. Svet«, Tomišelj 9, p. Ig pri Ljubljani.	(i)
E3E5S3I
Klavir}!,
pianini prvovrstnih inozemskih znamk, tudi na obroke, od 11.000 Din naprej nudi »Muzika« — Ljubljana, Sv. Petra cs-sta 40.	(f)
Ivan Kacin
Domžale
Izdeluje pianine in harmonije za društva, orkester, cerkve. Popravlja, prenov-ljuje, uglašuje po zelo znižanih cenah. Tudi na delna odplačila. Zahtevajte cenik Zaloga: Ljubljana Tabor®
Klavirje
vseh vrst uglašuje in po» pravlja Peter Ttirnšek, Celje, Ljubljanska cesta št. 13.	(g)
Harmonij
majhen, trpežen in lahko prenosljiv kupi društvo. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 18.335. (g)
Glasovir
kratek, črn, skoraj nov, znamke Wirth, prodam. Dobrejc, Tattenbahova 21, Maribor.	($)
Abonenti
ki želijo spremembo v novem letu, se sprejmejo po solidni ceni na dobro hrano v restavraciji —• A. Senica, Maribor, Tattenbachova 5,	(r)
Kdo vzame
štiriletnega, dobro razvitega fantka za svojega ali v brezplačno oskrbo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Usmiljenje« št. 18.536.__(r)
Starejšo osebo
dobrosrčno, katera da 30—40.000 Din gotovine lastnici sigurnih nepremičnin, vrednih 130.000 Din, vzamem v dosmrtno popolno oskrbo v bogatem kraju Hrvatske. Pismene ponudbe pod »Dom miru« št. 18.530 na uprava »Slovana««.	(r)
<■« tahluvHie naš veliki ^
KATALOG
Ne le rlntfben> k i, toinvpf tudi v»a • druR. ho na^oi v nji-m mno- i go/.animlveca. PiSite lene iakn.1 na n«JVi>Mo oilpr tvrilko irlastill v Jnro«l vi)
MEINEL & KEKOLD
Maribor it. 1U2
Mandoline .... Uin f»9" "I „ Taiu urli e ... l in «V I g J (titan- .... Din Mf i ; i -Ho ne harmonike Din H4-- I
Litstna Irurnlcp crlnstill In hnr-muiiik v Neilldjt.
iMMiiElj

pri naJlupu na IME IN ZNAMKO
S PRAVIM SIDOIOM CliČENI PREDMETI IZ VSAKOVRSTNIH KOVIN DOBUO
NAJVEČJI SJAJ !
7 MALO KOLIČINO SI DOLA OČISTITE OKNA IN 7RCAIA HITPO IN BREZ TRUDA

Parni kotel
malo rabljen in dobro ohranjen, s 65 do 70 m" grelne površine in 10 do 11 atm. pritiska, t pre-grejevalcem ali stoječ ipotor na sesalni plin 100 KS — kupimo. Ponudbe s točnim opisom oaj to pošljejo na »Sla-rija«, paromlin, Vukovar. v
Kopirno bukove hlode vač vagonov, boljše kvalitet«, brez grč in z malo rdečim sroem, v debelini 25 do 60 cm. Ponudbe naj se pošljejo z navedbo dob vnega roka, kraja poseka m cene za franko vagon nakladalna postaja qa: Remec & Co., Ljubljana, Kersnikova 7. (k)
Kupim žago
venecijanko ali manjši polnojarmenik. Ponudbe na J. Lavrič, Ljubljana it 230._(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro ku-pu,r RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod t Vidovdanske ceste pri gostilni Možma.
Vsakovrstno
feaptsfe
po nai»i»iQ> cenah
tKJcNt niveiiir Ljubliao«, VPoltov« celic« »t \
U Kupim
Teč suhih orehovih in lipovih hlodov poljubne velikosti. Ponudbe z navedbo mere in cene na: France Gorie, akad. kipar, Ljubljana, Pod Tur-notn 2.	(k)
Konfekcija — moda!
Naiueneiši nakup Anton Preskei Sv Petra cesta št 14 Liubliana	(1)
Nogavice, rokavice
in pletenin« Vam audi v velik) izberi aaiugodoeie in uaiceneie tvrdka Kari PreioR Liubliana Židovska (ilica in Stan trg (I)
Proda se
izboren sto|eč bencin-motor, 6—8 PS, 3500 Din; avtomatični brusilni stroj
za skobelne nože 3000 D; motor x generatorjem na oglje, 30 PS (Deutz), skoraj nov, 10.000 Din; nov trostranski skobelni stroj ter več malih mizarskih kombiniranih strojev ter tračnih žag po nizki ceni. Vprašati pri zastopstvu-
TEICHERT 4 SOHN
Gregorčičeva ulica 15/L
Prvovrstni
koruzni in činkvantin zdrob
ter koruzno moko kupite le pri Pavel Bertoncelj,
valjčni mlin, Domžale.
Odpadke od žage
dobro ostiiene in kratko žagane, prodaja v vsaki množini Ivan Šiška, Metelkova ulica 4.	(I(
Ugodno naprodaj
lepe, nov« pokrite eno-in dvovprežn« sani, različni vozovi, kočije in vozovi tipa Linzer. Sprejmejo se tudi vsa v mojo stroko spadajoča nova dela m popravila. Podkujem tudi konje po najnižji ceni.
Počivalnik Tržaška c. 8 - Maribor.
Kislo zelje
novo, prvovrstno, rezano in cele glavice, za sarmo v sodčkih, v vsaki množini, dobavlja po naročilu in po najnižji ceni Gustav Erklavec, Kcdeljevo 10 • Ljubljana. Telefon 2591. I
Sir trapist
samo 12 Din kg. Mlekarna, Mediatova hiša. Dunajska cesta 17.	(1)
Zdravo, suho seno
prešano, v balah, proda L. NouSak, Bosanska Du- 1 bica.	(1) ;
Drevesnica
jabolčni divjaki, trsnica, garantirano blago zalo poceni. - Frangež, Hoče-Maribor.	(1) 1
Pisalni stroj
»Ideal« prodam za 2500 Din. — Naslov v upravi »Slovenca« it. 18.476. (1)
Puhasto perje
15 Din kg, tohano 32 Din kg. puh 140 Din kg, ter
volno in žimo
ta modroce izredno poceni prodaja Šega Wol-' fova 12 Idvoriščel
Damske smuč. obleke
kompletne, s čepico, v različnih fazonah, kakor tudi same hlače, nudi po najnižjih cenah F. 1. Go-rjčar, Liubliana, Sv. Petra cesta 29._(1)
S!amoreznica
mtin za koruzo mleti, železniške tračnice, rebra-ste cevi (Rippenrohre) — proda Mihael Kavčič, Z*. Šiška.	(1)
Smučarske čevlje
po Din 235, gojzerce po J Din 245, 2 krat šivane in j zajamčeno nepremočljive ' dobite pri znani 38 let obstoječi tvrdki. F. Za-lokar, Mengeš 41. (11
Jabolka
epa zimska od
Din 2 50
naprej stalnu ua zalogi i
Gospuuarski
ZMbci
Ljubljana _
Orehova jedrca
domače in istrsko brinje ter figo za žganjekuho nudi najceneje Sever &
Komo . Lhiblia-na f|)
Premog, drva, koks
prodala Vinko Podobnik, Tržalka oasta it 16, Ta-Mo» 33-13.
Skobelnfld
(Hobelbank) 500 Din — manjši 450 Din. - Muiič Franc, mizar, Mengeš. P)
Električni motor
skoraj čisto nov, 110—380 voltov, 7.5 KS, kompleten z zaganjačem, priklopno omarico z avtomatom, 86 m kabla, na vozu z cirkularko, namenjeno za žagarsko obrt -se proda. Kje pove upr. »Slov.« pod it. 18.297. (I)
Dva vagona
bukovih drv prodam. Napast, Sv. Lovrenc — Dravsko polje.	(1)
Najfinejše vrste čaja,
žgane in turove kave, rum, pristno slivovko, konjak, specerijo in že-leznino kupujte pri Jos. Jagodič, Celje, Glavni trg — podružnica Gub-čeva ulica 2.	(1)
Prodajo ses
1	popolnoma nov auto-plaič t zračnico znamke »Kontinental« 880 X 120,
2	autoplašča, malo rabljena, brez zračnic, iste znamke in velikosti, 1 to-komer (električni itevec z varovalko, troiazni, za vrtilni tok (Drehstrom),
3	X 220, 30 Amp. 50 Per. Cena po dogovoru. Dopisi na upravo »Slovenca« pod šifro »Autoplaiči — Gamilsko« it. 18.510. 1
Kanarčke
haiiki žlahtni vrvivci (Harzer Edelroller) samci od 100 Din naprej, samice po 25 Din razpošiljam po povzetju in jamčim da pride ptič živ. Franc Smid, Dobrava -Vintgar, Gorenjsko.
Oglejte si
zalogo ou>ikih klobukov. Krasna izbira, nizk« c«««. Preoblikovanje 25—45 D. Franc Bernik, dr. z o. z., Dunajska cesta 14, vhod poleg trgovine Agnola.
Išče se
Marija Bevk, rojena 1877 v Trebnjem — radi dedi-ičine. Njen naslov nal s« sporoči na Bevk Antona, Dol. Stara vas, p. Št. Jernej, Dolenjsko. (0)
Preklic.
Podpisana Poharc Terezija, posetnica v Strmcu,
izjavljam, da nisem več plačnica dolgov, ki bi jih moj mož Poharc Anton ie nadalje delal, kakor tudi ne bom izvrševala pogodbe, ki bi jih on sklepal za naprej glede dobave gramoza in kamenja Sv. Florjan-Strmec, 18. dec. 1932. - Terezija Poharc.	(o)
PERJE
hg Din I©*—. 14'—. sivo skubljono Din 24 —, 32 —, belo skubljeno Dn 44'—, belo skubijeno gosje s puhom ktf Din 64 96 —. Beli puh Din I60"—. tf/i»i Itillin polnjena dober gosti In let 45 X 60 Din 20—, 60 X 80 Din 35 s skubljen;m 55'—. Pfrnirfl polnjena 120 X 180 Din 135 —, s skubijeniin Din 198'—. Vzorci brezplačno. Pošlje se po povzetju. Naročila nad Din 350 — pošljemo franko Neprimerno blago zamenjamo ali vrnemo denar.
„P$ste! nNA * n. weis«. nmm, ukmm
Krušno
moko
in vs« mlevsk« izdelke vedno tvei« dobite pri
A. St M. ZORMAN
Mahnp in prodaja
vreč ter juto
>. Grebene
Dunajsko 26


Graviranje
Sitar & Svetek, Ljubljana Sv. Petra cesta 18. Telefon 25-57. — Strojni izdelekl Zahtevajte ponudbe I	(t)
Mizarji
pozor
Samo m dodatkom Favorit cikori/t dobi bela kava dobtr ohat I. . .
Ako hočete dobiu naročila morate imet -iov nemški Vatalog 135 no. ternih palnic, jedilnic i-i ;osposkih /o, 38X27 60 tram, Iri tau iten 135 Din; '■-- 'tuhinjski ka talog 100 modernih kuhinj (ReforirkOchen) za 120 D. Samozastopstvo:
LUDVIK ILiiRšIČ
Gregorčičeva 15'L Potniki in preprodajalci se iščejo	(i)
ynenB rruaine
in rfruea krmila nudi nnkenet Veirtrnovina fcita tu moke
A. VOLK LJUBLJANA
Rr«lir»e re«ta IA
MUšKATNI
SILVANEC
naiboliše kvalitete se toči od danes naprej v re slavraciji A. Senica, Ma ribor, Tattenbachova 5.
Vino
po 3 in 4 Din, zajamčeno pristno. Župni urad Sv. Vid pri Ptuju.	(1)
Usnjate suknjič*
otl 445- -000 Din dobavlja vsako množino dobro znana vrJka
Fr. Znlokar
Meogeš 41.
Modrosa
posteljne mreže železn zložliive postelie otom. oe divane in tapetnii izdelke audi aaicent
RUDOLF RADOVAN tapetnik Mestni trfi 1 Ugodni oakup morsk trave žime. cvilha z; modroce Id blaga za prevleke pohiilva
Dosfclfnc mrclc
s peresi, podložene in navadne elastične izdeluje najceneje od 65 Din naprej po velikosti
AM»IZ Andlovic
Komenske^a al. 34 in Mestni trg t
t poleff Bkuberneta)
S|irejemajo se pojiravila. Dostava brezplačna.
Srečno in veselo i novo leto j želim vsem smučarjem in turistom
Zalokar Mestni trg 19
PRESELITEV PEKARIJE IN DELIKATESE V LAŠKEM
K. in F. Sommer v Laškem vljudno obveščata javnost, da »ta se prt«<-lila z iKrvim letom iz hiše LutSko *7, v la.ftiio hišo v Laškem kjer odprcUi nwxlerno urejeno jN-karno in deli-kateso. Zahvaljujeta se cenjenemu alič.instvu za viso dose<lunjo naklonjenosl in t>bipk in ker hočeta v novih prostorih občinstvu kar naj-bolje p<»streči, se priporočruta istoinu tudi v bodoče in mu želita srečno in veselo novo leto
K. in F. SOMMER.
| Srečno in veselo novo leto želi
Franc Škerjanec valjčni mlin Radomlje

..ETERNA"
SPECIALNO IZDELOVANJE POGREBNIH POTREBŠČIN
se nahaja v LJUBLJANI, MESTNI TRG ST. 17
(hiša Kenda), dvorišče. Izdelulci mrtvaška pregrin|ala (tančice), zglamlk« lo naličjn, čipk« In okraske za mrliške krst«, opreme za mrliške odre, vse priprave za pogreb« itd. itd. promptno in točno po naročilu. Za cenjena naročila se priporoča vsem p. n. pogrebnim zavodom, trgovcem in izdelovalcem krtt
»ETERNA«.
(NSERIRAJTE V »SLOVENCU«!
S&mopomoC
Zveze
evnikov
re^- poniožna m v
sprejema ▼ zavarovanja za pogrebnino člane Zve-/,e bojevnik ov, ki lahko zavarujejo tudi svojce brez razlike spola. Prispevki so tako malenkostni, da jih zmote vsak.
Vsa pojasnila dije brezplačno pisarna v Ljubljani, Jegliča va cesta 15. - Pismenimi vprašan,ein priložite v znamkah 2 Din.
Globoko potrti narnaniamo, da nai edini «m, brat oziroma stric, gospod
GUSTAV VIDIC
posestnik, gostilničar In občinski svetnik
danet po dolgi m težki bolezni, v 32. letu starosti, mirno v Gospodu za?p&L
Truplo nepozabnega prepeljemo V nedeljo, dne 1. januarja 1933 v Lukorico, kjer te bo vršil pogreb v ponedeljek, dne 2. januarja ob 10 iz hiie žalosti na lamo pokopališč« na Brdu.
Lukovica, dne 31. decembra 1932. Vera Vidic, mati. Marija por. Turk, Vida, sestri — in ostalo sorodstvo.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.

Ljudska posojilnice
v Celju
reglslrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge In Izplačuje na novo vložene lakoj v vsakem znesku.
Denar Je pri njel naložen popo'nom« »smo, ker
Jamči zanj poleg rezerv In hiš nad 5000 članov-po-seslnikov z vsem svojim premoženjem.
Oblastveno dovoljena
PRODAJA
Vsled likvidacije firme razprodajamo našo veliko zalogo manufaklurnega btaga Izpod nabavne cene. Izkorisiite to priliko in si nabavite blago,
dokler traja še zaloga
Oblačilnica „IEIRIJA"
LJubljana, Mestni trg 17/1.
Oglejte si zalogo 1	Oglejte si cenel
»SLOVENEC«, dne 1. januarja 1988.
mm. I,
IZNENADENJE
PRIPRAVLJA ZA VAS V NOVEM LETU Z
VELIKO IZBIRO
ODLIČNO KVALITETO
NIZKO CENO
Julij Zupan
specerija Sv. Petra cesta štev. 35
se ob priliki prodaje trgovine svojemu nosi. gosp. A. CERGOLJU zahvaljuje
cenj. odjemalcem za njihovo dosedanjo naklonjenost in svojega naslednika uaj-topleje priporoča.
Telefon 30-21.
Julij Zupana nasl.
trgovina
Sv. Petra cesta štev. 35
naznanja prevzem dosedanjega podjetj*. Cenj. odjemalcem se priporoča in jih «t-gotavlja, da se bo potrudil skrbeti M točno Ln solidno postrežbo.
A- CERGOLJ. Telefon 10-9L
. . * A AAA*	A
W WVW WW "V™""""""""""""™ 1
POH*- PERJE R.MIKIAUC UUBLOANA

Fotoamaterji!
Povečave J^^SrJKi
lotooddelek Jugoslov. knjigarne Ljubljana	Zahtevajte cenik!

ara
Vi ;>>/	. ~t »V'"'
Silil POSOJILNICA fIJUBLJAN!
5/,
registr ovana zadr. z neomejeno zavezo
FLSilcštfeva cesta SJcv. S	J
(t lastni palači)	g.
obrestuje hranilne vloge po naj-	^ ugodnejši obrestni meri ter brez
vsakega odbitka. Tudi renini da-	^
vek plačuje posojilnica sama.	<
Hranilne vloge znašajo nad 100 milijonov Din. |
m
Zahvala
Za mnogobrojne izraze iskrenega sočutja v naši težki bolesti vsled izgube našega ljubljenega, dobrega soproga, očeta, brata, svaka in strica, gospoda
dr. Furlana Antona st
svetnika stola sedmorice v pokoju, odvetnika, imetnika reda st. Save m. razr.
se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom za njih požrtvovalni trud in skrb pri lečenju v bolnici Usmiljenih bratov v Kandiji, častiti duhovščini, vsem stanovskim tovarišem, nadalje zastopnikom uradov in mestnega županstva, pevcem za ganljivo petje in mestni godbi.
Prisrčna hvala vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vencev ter onim, ki so nam stali v bolezni tolažljivo ob strani, in prav vsem, ki so se v tako častnem številu udeležili pogreba našega nepozabnega pokojnika.
Novo mesto, dne 29. decembra 1932.
ŽALUJOČI OSTALL

iBio platno za rjuhe
široko 150 cm od 18 do 28 Din, rajava kontenina, 150 cm široka, od 16 do 20 Din, platno za knpne, 180 cm široko, od 28 do 34 Din, šifoni: najcenejši 6.50 Din, srednji! 9 Din, najboljši 12 Din, macco in batist Sifoni od 14 do 18 Din, kontenina, bela in rajava, najboljša 11 Din, berkali, barvasti, za damsko perilo od 10 Din naprej, inteti. za pernice in blazine od 16 Din naprej, perje za blazine kg od 30 Din naprej, zelo dober puh 150 Din, najfinejši 300 D.n kg, odeje, klotaste, z dobro vato, od 130 Din naprej, kakor tudi v vseh barvah brokat odeje, v satenu in svili, nudi ter se priporoča tvrdka
F. L Goričar, Ljubljana, Sv, Petra c. 29

ZAHVALA. Vsem onim, ki so v tako velikem številu prihiteli, du izkažejo blagopokojni
ANGELI NOVAKOVI
poslednjo čnst, nam pa toliko sočuvstvova.nja, se najiskre-nejše zahvaljujemo. Posebno zalivalo smo dolžni vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, g. dr. Franju Pavlicu, ki jr- nad vse požrtvovalno lajšal trpljenje blagopokojnici, stolnemu vikarju č. gosp. Mundi in g. Šparlu, dalje vsem ofidjelnim zastopnikom in čkuiicam ter članom Slov. ženskega društva in Slov. planinskega društva ter Kluba Koroških Slovencev. Na j iskrene j.šo zalivalo izrekava tudi vsem onim, ki so nama pismeno izrazili svoje sočuvstvovanje.
Maribor, dne 30. decembra 1932.
ALBIN in ELICA NOVAK.
MMii
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi našega predragega in nepozabnega brata, bratranca in strica, prečastitega gospoda zlatomašnika
FRANCA NACHTIGALA
župnika v pokoja
Izrekamo najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so spremili blago-pokojnika v tako ogromnem in častnem številu na zadnji poti, kakor tudi vsem, ki so ga obiskali in nam lajšali našo neizmerno bol. Posebno se zahvaljujemo gosp. dr. Benedičiču za njegovo zdravljenje, prečastiti duhovščini za častno spremstvo in molitve, preč. gosp. duh. svetniku Jos. Tratniku za ginljive poslovilne besede v cerkvi, preč. gosp. kaplanu Jakobu Zi danšku za duhovno tolažbo ob zadnji uri, rudniškemu ravnateljstvu za blago naklonjenost, gasilnim društvom za častno spremstvo, istotako rudniškim nameščencem, pevcem za ginljive žalostinke na domu, v cerkvi in ob grobu, senovški in rajhenburški godbi za žalne koračnice ter vsem prijateljem in znancem, ki so počastili hlagopokojnika, nam preostalim pa izrazili sožalje in sočuvstvovanje. Vsem, ki ste ga poznali in imeli radi in ki ste z nami čutili, najiskrenejša zahvala.
ŽALUJOČI SORODNIKI.
din
AS*
STANOVANJE
enD u se odda ... -dr"so
srsobno G	stimobnc!
s 1. januarjem 1933 na Bregu št 20
Hafceneiše
je samo ono blago, ki je najboljše! Zato ne sme cene odločati I
i^Hjh umi »I^I
Pers. 916/1932-2.

AZPiS
Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje siste-mizirano
mesto konceptnega praktikanta.
Pogoji za sprejem v službo so:
1.	Jugoslovansko državljanstvo;
2.	dokaz o dovršenih pravnih študijah ter dovršenih tozadevnih izpitih;
3.	dokaz, da je prosilec zdrav;
4.	dokaz, da ni mlajši od 18 let in ne star nad <10 let;
5.	dokaz, da je odslužil kadrski rok, ali da je vojaške službe stalno oproščen.
Prosilci, ki imajo že praktični izpit za poli-tično-upravno službovanje, imajo prednost.
Prošnje z vsemi potrebnimi prilogami je vložiti pri predsedstvu mestnega načelstva v Ljubljani najkasneje do 7. januarja 1933.
Mestno načelstvo v Ljubljani, dne 30. decembra 1932.
Župan in mestni načelnik: Dr. Dinko Puc, 1. r.
"Hi
Umrl je naš ljubljeni oče in stric, gospod
Franc Valenčič
v starosti 90 let.
Pogreb nepozabnega bo I. jan. 1933 ob pol 5 popoldne iz mrtvašnice Zavetišča Sv. Jožefa, Vidovdanska .c. 9.
ŽALUJOČI OSTALI.
Smuči
smuške čevlje, smuško opremo in potrebščine za smučarje domače in norveško blago, boste kupili najbolje le v trgovini
d. z o. z., Ljubljana
v palači Ljubijanske kreditne banke in Gosposvetska cesta 14, delavnica.
Za zimske soorte samo naiboljše blago!
Najbogatejša izbira, strokovna postrežba, montaža in popravili
Zahvala in naznanilo!
Vsem svojim cenjenim gostom se 'Iskreno zahvaljujem za naklonjenost, ki so mi jo izkazovali v restavraciji »Soča«, odkoder sem se včeraj preselila v lastno hišo nn Sv. Jnkoba trgu šl. 5.
Potrudila se bom, da v lepo preurejenih prostorih kar najbolj« zadovoljim svoje goste, katere prav vljudno prostim, da mi ostanejo zvesti tudi v bodoče.
Točila bom le prvovrstna vina: jeruzalemski rizling stari po 16 Din, silvanec novi po 12 Din. bSzeljsko belo po 10 Din, cviček po 12 Din, viško črno po 12 Din. Čez ulico vsa v'ina za 2 Din ceneje!
Topla in mrzla jedila bodo vsak čas na razpolago. Vsak dnn različna perutnina, porciju 8 Din. Vsak petek domače in morske ribel
Za obilen obisk se priporoča
Vidmar Ivanka.
Za »Jugoslovansko tiskarno« v Ljubljani: Karel čet.
Izdajatelj: Ivan Rakove*
"Irednik: Franc Kremžar.