Leto VII., «s^oč> Peitnčn« plačan« * ictavinl. 1 Ceijuf v »pedo 30« maja 1923* Posamezna Ate v. I Din. teNja razen ponedeljka tn dneva po praznika vsak dan. Uredništvo in npravnlštvo: Celje, Strossmajerjeva ul. St. 1, 1. nadstropje. Naslov za dopise : 'Celje poSt. pred. 43. Ttolef. int St. 53. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno . ...............20 Din, za inozemstvo .................3® Din. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Oglasi: prostor 1X65 mm 1 Din. Dopise franki rišite in podpisujte, sicer sc ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list r\o3tnine proste. Organizirano delo. Sedanji moderni obrat zahteva or- J ganiziran način dela v proizvodnji. Kri- S ža joči se interesi med delom in kapitalom Da silijo tudi delavstvo, da se organizira za varovanje svojih pravic kot razred proti razredu. Zgodovina dela ic zgodovina človeškega plemena in glavno vprašanje je bilo že v početkih zgodovine vedno vprašanje razmerja meu delavci in delodajalci. Kajti od nekdaj so nekateri delali za druge, ki niso delali. Sistem izkoriščanja je torej star kakor človeštvo samo, le, da so bili tl sistemi v davni prošlosti zelo primitivni, v mnogih ozirih pa veliko bolj barbarski od dandanašnjih. Delavec se že dolgo zaveda — če ni popolnoma slep — da dela velika ve-_;au ljudstva za druge, če čita časopise, lahko razvidi i/. njih. 1oklcv je delavstvo neorganizirano, ‘mu tudi cventuelni štrajki ne pomagajo mnogo, ker so v nekaj dneh zadušeni. Vse nekaj drugega, je, če je močno organizirano. Najboljšo primero v tem oziru nam nudijo pri nas dobre kovinarske organizacije. Namen delavskih organizacij je, u'a se združijo vsi oni, ki so zaposleni ali zmožni, da bi bili zaposleni pri kakšni obrti ali' kakšni industriji in da; zagotovijo za vsakega izmed njih največjo plačo, ki jo zaslužijo po svojih zmožnostih. krajši delavni čas, higienične izboljšave in boljše razmere sploh. Današnje delavske organizacije ne zahtevajo — razen par izjem — da bi moral biti vsak delavec enako plačan, temveč, da bi vsak prejemal predpisano minimalno mezdo. Organizirano delavstvo je naravna posledica razmer, ki jih porodil moderni družabni in industrijski položaj, a njegov obstoj je neizogiben jispeli napredujoče izobrazbe, ki sc pojavlja veu-no silneje in je tako prikladna moderni dobi. Današnje razmere zahtevajo izobraženega delavstva in takemu sc ne bodo mogle kratiti njegove pravice. Socialisti se v polni meri zavedamo te resnice. Kritike proti nazadnjaškim organizacijam izdajo nekaj, pač pa izda mnogo izobraževanje članstva. Članstvo je v.r calo, v katerem odseva, vodstvo, ali pa obratno; slika je v obeh slučajih enaka. Kapitalizem ne mara nobenih delavskih organizacij in najljubše mu je. kadar more netiti medsebojni spor delavskih organizacij in političnih struj. Se nikdar ni bilo v delavskem strokovnem in političnem gibanju toliko provokatorjev. kakor jih je v: sedanjih časih. Ce bi bilo delavstvo tako izobraženo, kakor ni. bi ti kapitalistični agenti ne imeli tako bogatega polja, kakor ga imajo. Organiziran delavec mora slediti delu svoje organizacije, zanimati sc mara zanj. udeleževati sc sej, posegati v. debate, širiti razredno zavest, razkrinkavati lažnjiva poročila v kapitalističnem časopisju in pred vsem: biti mora oprezen pred »voditelji«, kateri se rinejo v ospredje z demagogijo. Preštudirati mora njihovo prošlost. njihove prave namene, njihovo taktiko. To je najboljši način, da sc ubrani poznejšim sporom in da obvaruje organizacijo nazadovanja in razpada. Marsikatera organizacija' je bila uničena od delavstva samega, ker ni bilo dovolj razsodno za spoznanje, kam ga vodijo novi »voditelji«, ali kam ga bodo zapeljali stari. Ko je bil namen dosežen, so voditelji izginili, na sc zopet pojavili kje drugje pod spremenjenimi imeni. Izobrazba delavstva v razrednem smislu je prvi pogoj za uspehe v delavskem gibanju. Cim več izobrazbe, tem večji in dalekosežnejši bodo uspehi. Politične vesti. * Najbolj smo razdražili naše Lemeževce, kadar smo jih imenovali »komuniste«. Zadnji »Gias svobode« ie ves iz sebe. Dobro čuti njega vodilna gospoda, kako si norca delamo, ko ji obujamo spomine na tiste čase, ko se je še ponosno trkala na prsi, češ: mi smo pa komunisti ! Pa ne bo nič pomagalo. Ne bomo prenehali zbadati io, da si je nekoč lastila ime gibanja, ki je pustilo nešteto svojih žrtev na barikadah proti meščanski reakciji in da je to ime sedaj onečastila s koruptnimi zvezami ■/, ravnoisto reakcijo proti spominu ravnoistih žrtev. Ce so med vami reveži, ki menijo, da vas v resnici smatramo za komuniste, sploh za kake zavedne marksiste, blagor jim kakor vsem ubogim na duhu. Ti nam bodo služili prav tako v zabavo, kakor nam služi »Glas svobode«, če napiše, da ga kot komunista denltnciramo policiji. Kje, za božjo voljo naj bi vam pred policijo prirejali sitnosti, ko vemo, da sle na njeni črni listi zapisani kot dobrodušna jagnjeta, ki si ne upate brez njenega dovoljenja potrgati niti muhi noge, ki hodite notranjim ministrom delat poklone, da br vam pustili živeti, kakor se preprostim meščanom spodobi, ki hodite ob delavskih stavkah prestrašeni pod postelje ležat, ki bežite iz države pred delavsko jezo in prihajate zopet v državo z uradno izstavljenimi potnimi listi in ki vam dovoljuje reakcionarni sistem javno organizirat se — samo če bi ljud stvo še tako neumno bilo. da bi hotelo z vašimi organizacijami imeti še kaj opravka! — in ki vas buržoazija smatra za tako neškodljive, da vas sprejema v enotne fronte s seboj, komaj da se ji ponudite?! Norci so ljudje, ki si upajo pri vseh teli očitnih faktih trditi, da jih hodimo mi baš k policiji naznanjevat! Ne, gospodje norci, ne pred policijo: delavstvo pozivamo proti vam. ker njemu škodujete, ne pa tisti »državi«, radi katere se vozite z buržoaznimi ravnatelji izjavljat v Belgrad, da je v »krizi« in da mora zato proletariat obmolkniti s svojimi zahtevami, da je ne spravi v 5e večjo krizo! »Državi«, ki se drugače FEDOR MIKIČ: Alkoholizem in marksizem. Nedavno šeni predaval pred zbranim zaupniškim zborom vseh celjskih marksističnih strokovnih organizacij o temi: Pripomočki socialističnega gibanja. Kot temelj so mi služile 3 tabele, katere sem našel v »Bilderatlas zur Al-koholfrage«, katerega je sestavil dr. Pfleiderer. Kaj pravijo te tabele? I. Abstinenti v švedskem državnem zboru. Leta 1908. so štele stranke (konservativci, liberalci in socialisti) poslancev: konservativci 15, liberalci 48, socialisti 23. Od 100 strankinih poslancev je bilo abstinentov: med konservativci 18, med liberalci 45, med socialisti 70. Če je bilo število strankinih poslancev pri zadnjih volitvah — 100, jih je sedaj: med konservativci 96. med liberalci 112, med socialisti 194. Če je bilo število poslancev — abstinentov pri zadnjih volitvah — 100, jih je sedaj: med konservativci 35, med liberalci 240, med socialisti 177. 1). Abstinentski občinski odborniki na Švedskem. V decembru 1910. leta je bilo izvoljenih 1093 občinskih odbornikov; od teh je bilo: 622 konservativcev, 318 liberalcev, 131 socialistov, 22 nadstrankarskih. Med 100 občinskimi odborniki je bilo abstinentov: 11 konservativcev, 70 liberalcev, 89 socialistov, 80 nadstrankarskih. 111. Alkohol in asociacija idej. Dr. Smith je našel: V 1. — 5. brezalkoholnih poskusnih dnevih 46 8 % visokovrednih ter samo 0'4 % malovrednih misli ; v 6. — 7. »alkoholnem« (40 g alk.) poskusnem dnevu 21 % visokovrednih ter 11'5 % malovrednih misli; v 8. — 11. »alkoholnem« (60 g alk.) poskusnem dnevu 20’6% visokovrednih ter 11'4% malovrednih misli; v 12.— 17. »alkoholnem« (80 g alk.) poskusnem dnevu 1l’3 % visokovrednih ter 8'4 % malovrednih misli; v 18,— 21. brezalkoholnem poskusnem dnevu 26'4 % visokovrednih ter 3'4 % malovrednih misli; v 22. — 25. brezalkoholnem poskusnem dnevu 40% visokovrednih ter samo 4 % malovrednih misli; v 26. — 27. »alkoholnem« (80 g alk.) poskusnem dnevu samo 17 % visokovrednih ter 7 % malovrednih misli. Če zapredemo te tabele z enotno mislijo, potem se nam bodo potrebne p&sledice (konsekvence) same od sebe pokazale. Kaj nam govori tabela 1. sama zase ? Pri konservativcih je padlo število poslancev v primeri z volitvami 1. 1908. za 4%• Vzporedno s tem je padlo tudi število poslancev abstinentov med konservativci za 65%- To slednje je posebno zanimivo. Zato poglejmo še k ostalim strankam švedskega parlamenta. Liberalna stranka je narasla v številu poslancev v primeri s preteklimi volitvami za 12%. Vzporedno s tem narastkom je naraslo število po-slancev-abstinentov za 140°/o- Nas pa bodo najbolj zanimali socialisti. Število poslancev socialistične stranke je naraslo v primeri s preteklimi volitvami za 94%. Vzporedno s tem napredkom je napredovalo število poslancev-abstinentov za 77%* Kaj nas uči ta tabela? Predvsem nas tabela uči, da potrebuje propaganda vsake misli treznih delavcev. Uči nas nadalje, da ne napreduje vsaka misel vzporedno (paralelno) z množečim se številom abs-stinentov, ki delajo na širjenju kakšne ideje. Intenzivno širjenje kakšne ideje je omogočeno predvsem, če so dani za to pogoji, kakor n. pr. za idejo marksizma — marksizem: ideja sedanjosti in bodočnosti. Vsako idejo pa pivec (oz. pijanec) skvari, jo napačno tolmači — ter temu odgovarjajoče, po tej ideji tudi slabo živi! Živ vzgled (n. pr. Tolstega) je sposoben zrevolucio-nirati veliko množico ljudi ter jih pridobiti za idejo. Slab vzgled (n. pr. nepoštenega in pijanega socialističnega pridigarja) z lahkoto odvrne od dobre stvari isto množico ljudi. Kaj nam pomagajo vse lepe misli, ki postanejo grde, čim pridejo med slabe ljudi? Za alkohol vemo, da ustvarja slabe ljudi. Če hočemo tedaj uresničiti naše lepe misli, moramo gledati, da se primejo te lepe misli predvsem dobrih ljudi. Gledati moramo zato, da odpravimo vzroke, ki ustvarjajo slabe ljudi, a to je danes in pri nas predvsem alkoholizem. Socializem oz. marksizem in marksisti morajo torej predvsem propagirati med delavstvom abstinenco, kajti šele od abstinentov bodo pravilno razumljeni. — Pravilnost teh današnjih izvajanj so že davno razvideli naši švedski sodrugi in pred nami imamo rezultate in uspehe te njihove osnovne »taktike«. Ne bodo nas rešile nerevolucionarne fraze o revoluciji, in tudi ne neevolucionarne fraze o evoluciji — dokler nimamo antialkoholne, abstinentne taktike. Iz tega sta-liSča prorokujem sijajno bodočnost ruskim sodrugom in ruskemu narodu, kjer se vsak alkoholizem zatira s smrtno kaznijo. Razumljivo — ker »alkoholizem zahteva več žrtev, nego vojske, kuge in lakote skupaj!« (Glad- imenuje tudi »narodov blagor« ali po domače: vladajoče kovitarslvo! * Gospod doktor tri duhovnik L. Lenard se je ves teden mučil po »Jutranjih novostih«, da nam pokaže sliko radikalnega socializma Svetozara Markoviča, započetnika socialističnega gibanja v Srbiji. Med drugimi nerodnostmi nam je posebno ugajala ona, s katero gospod doktor dokaznie, da še ni prebavil termina »meščan«, čeprav imajo ljudje, ki se udinjajo takemu delu in strankam, kakor se je on, po navadi precej krepke želodce. Je pa tudi precej zabavno, kako meče učeni možakar kolosalno hladnokrvno hudobnega »buržuja« z nedolžnim mestnim prebivalcem v en koš, ker je nekje sliša! praviti, da je obema »meščan« ime. Poslušajmo: »Meščan« sploh ni nobena homogena masa. (Opozarjamo na krasno zvezo: meščan — posameznik . . . masa !) Na Slovenskem je veliko meščanov, ki so pravi Kmetie . . .« G. doktor: na Slovenskem je še več kmetov, ki so pravi meščanje, pa čeprav jim ni tega še nihče povedal, ki si je na brihtno glavo poveznil doktorski klobuk. Maha .. . — Dalje: »priznavamo delitev na delavne in nedelavne sloje«. Kam ste se-pa vi razdelili, g. doktor? Gotovo k tistim, kaj, ki delajo? Pa nam ne smete zameriti, če vas prav prijazno pošljemo med tiste, ki nič ne delajo, čeprav delajo, ker je plod njihovega dela eden izmed tipičnih plodov duševne lenobe, s katero je po navadi udarjena — vsaj med nami — tista »inteligenca,« ki nosi na glavi poveznjen doktorski klobuk. Gospodje »ljudski« zastopniki bodo danes ž žalostjo končali binkoštnc počitnice. Da ho v tej žalosti vsaj nekaj veselega, otvorijo novo zasedanje čiru najsvečanejšc. Potem se bo vlada rekonstruirala. Potem bodo izvolili nove parlamentarne odbore, in končno, čudež prečudežni. menijo gospodje začeti celo resno delati... Torej doslej svojega dela niso smatrali za resno. Mi smo pač vedno dejali, da je ljudstvo poslalo v parlament namesto resnih ljudi same humoriste. Pa ljudstvo si iz tega nične stori. Gotovo se priznava še vedno k tistemu svojemu staremu geslu iz rimljanske dobe. namreč k »panem et circenses« (kruha in koomtdije!). samo. da je danes bolj moderno in se odreče prvemu delu »panem«, če mu nudijo politični žonglerji »circences«. * Sodniki, katerih združenje je v ponedeljek v Belgradu imelo sejo, so zlezli Pred »državo, ki se nahaja v krizi«, pod klop in se izjavili zadovoljne z novim zakonom o sodnikih, »čeprav ne zadovoljava vseh njihovih želj«. Sodniki hočejo izrševati svoj vzvišeni poklic »svobodno in neodvisno od vsakega strankarskega vpliva« (kar je v navedli i ca h, je prepisano iz njihove resolucije). Tako so dobili komunisti, pardon »neodvisneži«, ki kot najnovejši držayo-tvorci najbolj uvažujejo »državo v krizi«. mogočnega zaveznika, ki ga ni zamotavati pri ljudeh, ki bi vsak dan znova po proletarski justici morali v keho. * Država, ki se od naše malo razločuje, je Češkoslovaška, čeprav je naša stone). S tega stališča razumemo, da kapitalistična Anglija (kjer je 7 milijonov organiziranih abstinentov!) in kapitalistična Amerika zapovedujeta vsemu ostalemu pivskemu svetu. Še celo nazadnjaška- Turčija je prepovedala alkohol! In naš slovenski socialistični oz. marksistični svet! ? Ali je res treznost rodila pri nas toliko marksističnih struj? Dvomim. Preje bi rekel, da je naše malomeščansko gostilniško zabavljanje rodilo te plodove: alkoholna nevroza mogoče? Priporočam razmišljanje v tej smeri. Priporočam sodrugom, da točno preštudirajo gornje 3 tabele in moja izvajanja, da so nato dosledni, da postanejo abstinenti — vsaj iz ljubezni do marksizma — ali vsaj radi lastnega interesa. In združile se bodo vse te male struje v medsebojni abstinent-ski ljubezni v veliko socialistično strugo — v treznem in mirnem medsebojnem sporazumu. V edinosti je moč — delavci vseh dežel, združite se! Med tem, ko so (po omenjeni I. tabeli) napredovali liberalci za 12%, so napredovali socialisti za 94% — kljub temu, da so napredovali liberalci v številu abstinentških poslancev za 140%, a socialisti Samo za 77%! To je dokaz za mojo trditev, češ, da je monarhija, ona pa republika seveda meščanska. V našem poročilu o hamburškem socialističnem kongresu smo povedali, kitko je bilo nemogoče med raznimi .socialističnimi frakcijami v tej državi upostaviti sporazum, ki bi jih združil v eno samo stranko. Poleg dru-. g ih vzrokov je temu kriva tudi dvojpa mera.jj s katero obdarja vlada v nji sedijo tudi socialistični ministerialci — razne j frakcije in s katero hoče zatreti predvsem -(gibanje češkoslovaških nemških sodrugov. Nemška sociakkrnokra-tična -frakcija je poslala kongresu spomenico. v kateri opisuje strašne razmere,spod katerimi'to gibanje trpi in ki$ se v ničemer ne razločujejo od razmer,,, katera?1 je pri nas ustvaril zakon o zi«i ščiti države. Spomenica veli med drugim da podamo samo par primerov iz toli livalisatiega dejanja velike demokracije, ki si jo |e češkoslovaško ljudstvo ustvarilo iz stare avstrijske reakcije v »svoji« ljudovladi: od l. januarja ]. 1. do 1. decembra so oblasti nemškim sodrugom prepovedale nič manj nego 1489 shodov, politične nasprotnike goni sedanji sistem pred tribunale, volitve se ne razpisujejo, obmejne pokrajine so brez zakonitih zastopnikov, sol-daške eksekucije trpinčijo cele dežele itd. - dovolj, kaj ne? In to spomenico, ki jo je objavilo glasilo nemških sodrugov, je vladna cenzura deloma zaplenila, da ne bodo domačini zvedeli resnice, ki jo pozna danes ves civiliziram svet! Vladna socialdemokracija je proti temu sistemu svojih me.šč. zaveznikov brez moči. Nje greh pa je, da ne izvaja potrebnih konsekvenc, temveč da ta meščanski sistem celo podpira pri tudi nam znanem »konsolidacijskem« delu. Ce drugje ne, je na Češkoslovaškem podan sijajen dokaz, kako brezmiselna, da ne rečemo podla je ministerialističua strpnost z buržoazijo v socialističnih v r-stali. Upamo, da bo zedinjena internacionala znala v tem oziru privesti povo-denele socialistične frakcije zopet na pravo pot. * V Poruhrju nadaljujejo »komunisti« s francoskim orožjem in pomočjo svojo akcijo. Začeli so jo tudi v Boclitimu. pa se jim je spodneslo.. V Essenu je zastavkalo kovinarsko delavstvo. S stavkajočimi rudarji vred jih je krog 2 milijona. Stavka, je čisto mezdnega značaja, čeprav jo hočejo »komunisti«, kakor povsod nezmožni resnega boja in iniciativ, pač pa naknadnega izkoriščanja v svoj prid, izrabiti v svoje nore svrhe. V pogajanjih so podjetniki kovinarjev že .priznali 50% poviška. V fidchstu so Francozi zapustili tovarno za barve. Osaeime vesti, d »Jutranje novosti« so v svojem nedeljskem »Celjskem pismu« v strahu, ker še nismo jedcešariji vseh las »opuli-li«. Vse po vrsti. Zadnje tedne smo imeli mnogo opravka s Pašičevo brado ki ic nekam preveč vsiljivo pometala balka-nistični prah tudi v našo preljubo Slovenijo. Izgleda, da bomo sedaj par dni morali postrgati še dlako kakemu oslu. pred-no preneha iz Celja v Ljubljano rigati svoj slabodoneči iti še slabše informirani marksizem ideja sedanjosti in bodočnosti. To je obenem dokaz, da idejo sedanjosti in bodočnosti ne more zadržati oz- jo popolnoma udušiti niti alkosolizem — kljub veliki oviri, ki ji postavlja. Brezdvorr.no pa je, da ovira alkoholizem razmah in razvoj marksizma prav pošteno. Zato mi bodi dovoljena smela trditev, da bi bili socialisti na Švedskem še mnogo bolje prodrli, če bi bili napredovali tudi v abstinenci vzporedno z liberalci! Preidimo na študij II. tabele! Ta tabela nam pove, da so poslali socialisti v primeri z ostalimi strankami procentuelno največ abstinentov v občinske zbornice. Na podlagi tabele I. je gotovo, da so pri bodočih občinskih volitvah še sijajnejše zmagali. Kako pa je v tem oziru prt nas? Pri nas je običaj, da si krčmarji razdele svoje redne goste na ta način, da se pridružijo različnim strankam. Tako smo tudi marksisti dobili »naše« gostilničarje, priveske alkoholnega kapitala, pri katerih smemo in moramo piti — samo. da podpiramo tkzv. marksistične gostilničarje.* Da bi * Razumljivo, da imamo častne izjeme tudi tukaj, ki niso socialisti samo iz materielnih ozirov. M. poročevalski »i-a«. Potem pride JDS zopet riti v rsto. d !z Gorenjske smo prejeli dop;s, ki pripoveduje med drugim tudi čedno dogodbico o nekem delavcu, čevljarskem pomočniku, kL-se je vozii z vlakom domov. Ves v ognju za proletariat govori nekaj časa o splošni mizeriji današnjega č^sa,. zlasti pa o bedkde-(avstva. Po vseh besedah se mu je videlo, da precej dobro in zdravo misli. Takih Mudi ie danes, .še premalo med nami, ki bi 'se navadili te tako potrebne stvari — misliti. !n čujte, kaj se je zgodilo s tem vnetim socialistom. Ni); preteklo četrt ure, se ie že zaplel v drug pogovor, ki je očitno bolj ugajal njegovi okolici in najbrže tudi njemu. Ta vneti govornik je pripovedoval svojim sopotnikom, kako se je včeraj (dogodek se ie odigraval v nedeljo) izborno ime!. Kdor še ni sliša! po- dobnih srčnih izlivov in hvalisanj našega proletariata, si ne more predstavljati. v kakšnem ogniu žare oči človeku, ki govori o svojih izbornih zabavah. Hvalevredno je, če se človek tudi zabava. pa seveda tudi dela za - družbo. Toda, žal, ie ta pomočnik kmalu nato izjavil, da je 100 dinarjev kar — zapil. To je ono žalostno dejstvo- ki kvari vse naše zabave , znano je namreč, da dotični ni mogel 100 dinarjev zapiti na brezalkoholnih pijačah, ker bi se mu, odkrito rečeno, žabe zaredile v želodcu od preveč zavzite — vode. Pa ga je vprašal naš dopisnik, katere časopise bere in katere organizacije poseča. Junak, ki je pozabil na svojo prejšnjo zgovornost, mu je nekako pomilovalno odgovoril: kaj časopis, kaj organizacija — bežite no ! — Brez tega ravno tako živim! — O, živi se pa, živi, čisto gotovo do smrti. Toda tak človek ne izpolnjuje svoje proklete dolžnosti, do družbe in tak človek ne misli na to, da bo začel nekega dne kar siabše živeti po svoji zaslugi in po zaslugi takih, kakor je on, ki kot posamezniki ne morejo preprečiti, da bi jim kapitalist ne stopil na vrat, kakor je bilo svoj čas, ko organizacij še ni bilo. To človek ie v delavskem razredu zajedalec, ki živi radi napora drugih. Delavci, buržoazija se oprijemlje samo še ene slame, da vas more tlačiti •. proletariat preveč pije! Ali ne vidite, da lahko z “enim samim mahom odvzamete kapitalizmu rešilno slamico in njo pahnete v prepad, sami pa stopite na njeno mesto in postanete — ljudje, seve da pošteni, kajti tista mehkužnost in zloba, ki se drži buržoazije mora z njo vred v — smrt! d Vojni Invalidi, vdove in sirote celjske podružnice! Na poziv izvršilnega odbora UdruŽenja vojnih invalidov v Ljubljani se bo vršil popis vseh vojnih žrtev za področje podružnice Udruženja vojnih invalidov kraljevine SHS v Celju po sledečem redu: V nedeljo 3. junija t. 1. in vsak ponedeljek, sredo in soboto do 18. junija v društveni pisarni podružnice v Celju, Ozka ulica od 8. do 12. za: Celje mesto, Celje Okolica, Teharje, Sv. Lovrenc pod Prožiriom Štore. — V nedeljo 3. junija t. 1. v Št. Juriju si delavci s tein zapitim, za strup izdanim denarjem, že lahko povsod sezidali svoj lastni zadružni delavski dom z brezalkoholno gostilno in dobro kuhinjo — to .se je sanjalo samo redkim in treznim glavam! Sodrugi, ali vas ne vleče zgled švedskih sodrugov? Še jasnejši in še boljše nam bodo razumljivi uspehi švedskih sodrugov. če si Pogledamo III. tabelo. Dr. Smith je delal zanimive poskuse! Zanimalo ga .ie. da-li vpliva alkohol tudi na vrednost misli. — Zagovorniki alkoholizma. posebno tkzv. »zmernega« in vendar tudi alkoholizma — trdijo, da je Prešeren napisal najlepše svoje pesmice v veselem »vinskem« (!) razpoloženju. Naši Sodrugi se v tem oziru posebno radi sklicujejo na Cankarja, češ, on je napisal svoje najlepše misli, ko je bil pijan. Ti siromaki niti ne vedo. kako s tem blatijo našega duševnega velikana. V nasprotju z vsemi temi trditvami, ki jih še niso nikoli podprli s pozitivnimi navedbami in dokazi •— stoje mnogoštevilni Smithovi poskusi. Tabela nam jasno kaže, da pada število visokovred-nih misli tembolj, čim več alkohola se popije v alkoholnih pijačah. Tore jčim-več pijemo, tem neumnejši smo, tem ob jii. žel. od 8. do 15. za občine: Št Jurij ob juž. žel., trg, Žt. Jurij ob juž. že!., okolica, Dramlje, Ponikva ob juž. žel, Grobeijno, Kalobje-Svetina. V nedeljo 3. junija t. i. v ljudski šoli v Zidanem mostu oci 9. do 14. za občine: Loka pri Zidanem mostu, Do! pri Hrastniku. — V nedeljo 3. junija t. I. v Laškem od 8. do 14. za občine: Laško, Sv. Rupert nad Laškim. Sv. Jedert nad Laškim, Sv. Lenart nai Laškim, Sv. Krištof nad Laškim, Sv. Stefan nad Laškim. Marija Gradec, Jurklošter. — V nedeljo 17. junija tl. v Vojniku od 8. do 15. za občine: Vojnik, Dobrna, Frankolovo, Nova cerr kev. Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini- Bezovica, Višnja vas. — V nedeljo 17. iunija t. 1. v Žalcu od 9. do 15- za občine: Žalec, Gotovlje, Griže, Petrovče, Sv. Jurij ob Taboru, Vel. Pi-rešica. — V nedeljo 17. junija t. I. v Vitanju od 9. do 15. za občine:, Vitanje, Ljubnica, Sv. Kunigunda, Brezen, Raka, Skomarje, Zreče. — Vsak inya-!id. vdova in sirota mora k temu popisovanju prineti člansko . knjižico, invalidsko uverenje, poštni odrezek in potrdilo davčnega urada o plačanetrs-neposrednem davku v letu 1922. V lastnem interesu vsake vojne žrtve je, da se temu popisovanju odzove, ker na temelju teh podatkov se bodo reševale vse prošnje in druge pritožbe. Zato nujno prosimo- naj gredo vsi člani popisovalcem pri tem delu na roko na ta način, da prinesejo vse jjotrebno s seboj in jim dajejo kar najnatančnejše podatke. Opozarjamo pa posebno vse orie vojne žrtve, ki še niso organizirane, da se jim sedaj nudi prilika, da to store, da Ete bo prepozno- ker podružnica bo zastopala koristi le onih vojnih žrtev, ki so organizirane. Odbor. Delavci! Kupujte čevlje sanu z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko., Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg 20, Celje. c Tvrdka Karol Pertinač v Celju !c svoječasno uvedla f> urni delavni čas. Ker je pa podjetje novo in baje moderno urejeno, skrbi gospod Meglič (ino-stranečT iuefi za kulturni in ‘socialni napredek za delavce in sicer s tem, da daje delavstvu dopuste. Vsak teden sc pošlje 10 -t- 15 ljudi na dopust, t. j. skoraj polovica zaposlencev. Dopustov tvrdka ne plača, ker je mnenja, da naj gre kriza na račun delavcev. lakih socialnih ugodnosti je skoraj vsak delavec deležen 14 dni v mesecu do preklica. Izvzeti so le oni delavci, ki imajo državne penzije in znajo biti sladki po kapitalističnem okusu; taki ostanejo stalno zaposleni- Opozarjamo oblastno inšpekcijo dela v Mariboru, da tem podjetju posveti več pozornosti in to v smislu zakona o inšpekciji dela (Ur. list štev. 39 z dne 21. 4. 1922), člen 9. točka 1- 2., 5.. 7., 9. citiranega zakona. Nadalje še opozarjamo inšpekcijo dela na § 103. zak. o zašč. delavcev (Ur. list št. 74 z dne 13. julija 1922) radi pri omenjeni tvrdki zaposlenih inostrancev. manje mislimo! In na tej napaki trpi ves naš marksistični in zedinjevalni pokret! — Vzporedno s padcem visokovreduih misli, narašča število malovrednih, neumnih misli na dneve pitja. Važno je, da se procent mnogovrednih misli ne vrne že naslednji dan na normalo, temveč rabimo za to mnogo dni! Naj bo dovolj tega razmotrivahja in razlaganja! Te tabele lahko študirate, si tolmačite in uporabljate, kjer, kadar in kakor vas je volja. Dovolili mi boste samo, da vas opozorim na nauk, posledice ali konsekvence, ki nam jih polagajo v naš mozeg te tabele: 1. V vsakem programu katerekoli marksistične stranke, bodisi za delo v občini, v krajevni ali državni skupščini — mora biti na prvem mestu brezobziren boj za uničenje »alkoholnega« kapitala. 2. Temelj za kulturno organizacijo »Svobodo« imajo tvoriti njeni abstinent-ski odseki. »Vsak član .Svobode’ abstinent«: to naj ne bo samo naša želja, temveč tudi penica. Le oni, ki ni suženj alkohola, je šele notranje »svoboden«. 3. Nastavljenci vseh marksističnih organizacij morajo biti abstinenti. j Nova klobasna tarifa. Pa ne povsod, Siitn.o v Blagovni v neki gostilni; pravno, da pri Simončiču. - — Zadnjo nedeljo jc nekdo s svojo družino naročil eno in -pol kranjske Klobase. Sicer pa pravi klobaso.iedec. da so bile štajerske. VIorni ie plačati Din 18. Na ta način pa