ssj8SSsJ>-
Zabavno-zbadljiv in šaljiv list.
Št. 2.
V Ljubljani, 25. januvarja 1884.
Tečaj II.
X. Y. Čuk.
(Životopisna študija za časa mojega bivanja na meseci.)
Po vsej pravici se je neko človeče svoje dni oglasilo, zakaj solnce ne sije po noči — ker je po dnevi že tako in tako svetlo.
Iz jednacega uzroka sem bil zelo nejevoljen vselej, kedarsem čital životopis obče znanega moža. Zakaj se pišejo take stvari, ki so ljudem že znane? Zakaj nihče ne piše delovanje in život kacega še neznanega moža? Seveda tu sem skoro pozabil (oprostite, bil sem na meseci) da se je to že večkrat zgodilo, posebno pri narodih, kateri se hočejo z velikim številom vele-znanih mož bahati — ali pa pri narodičih, ki slave vsako človeče, katero je kapljo črnila, ali pa par besedi — za nje izgubilo. Seveda tako ravnajo, ker so pozabili da so narodič, a ne narod — hočejo pa le velik narod biti. To je pa celo pri nas na mesecu težko. — Kratko bom navedel par uzrokov, da sem sklenil spisati ta životopis. Ako ne bo kaj prav, ali pa preveč prav — oprostite zato — ker sem zamogel le iz lastne skušnje, pri mesečnem svitu (ergo po noči) in ker tega ni vselej, tudi ne zaporedom opazovati življenje zemljaka Čuka. Kolikor sem zamogel od mesečnjakov (prebivalcev na meseci — tudi na zemlji jih je baje dosti), izvedeti — in svoje opazovanja — vse to bodem tu prijavil.
Toraj uzroki — na katere gotovo že teško čakate. Vsak človek se sme imenovati »original" za se (več ali manj). Kajti presneto jednolično in dolgočasno bi bilo — ko bi bili vsi same »kopije". Vsak ima kot tak kaj nenavadnega na sebi. To zasluži da se pove in ohrani. — Ima pa tudi kaj navadnega, — no, to se pa mora objaviti — ker navada, se dan danes rada opušča, če prav pregovor staro navado železnej srajci enači. Potomci pa glede le na prihodnjost opuščajo marsikatero lepo navado, ozirajo se premalo na sedajnost, ker postanejo daljnovidni po vednem obračanji svojih oči na prihodnjost. — Le preteklost glejte!
Predno pa preidemo k životopisu našega Čuka, še opomnim, da ima pričujoči životopis obče veljavo za malo da ne vsa-cega — Škoda da je tako!
X. Y. Čuk je bil človek, sesalka kakor vsi drugi. Njegovo pokolenje seza v tamno temo pretekle preteklosti in njegovi pradedje trdijo opiraje se na Mojzesove bukve celo sorodstvo z Adamom in Noetom. Bil je sin očeta in matere in brat svojih bratov in sester, če jih je kaj imel. Zagledal je luč sveta na dan svojega rojstva, — ker da bi se bil po noči rodil,
kakor trdijo nekateri, ki mu prisojajo sorodstvo s tičem čukom, to ni res, in to pričajo viri še nepoznanih zgodovinarjev. — Pozabil sem opomniti, da je bil rojen v svojej domovini, kakor njegovi pradedi. Ko je na svet prišel, čutil seje novorojenega, kakor se čuti človek, če postane deželni poslanec. Koliko to na človeka upliva ne bodem povc-dal, ker lahko vsak sam sodi. Vselej je v 24 urah jeden dan preživel in čutil se je vsak dan po povžitji za život potrebnih tekočin in gostin novorojenega. Že v najnežnejši starosti, nekateri mesečnjaki trde celo, da že v zibeli, vzbujal je, kakor človek, kateri hoče „prvak" postati, svoje domačive. In koma) je prve čreveljičke strgal, že ni bil več v plenicah. V šolo je redno dohajal, izimši, ako so ga zadrževale notranje ali zunanje okoliščine. Kakošne da so te okoliščine bile (posebno notranje), se ni dalo pri mesečnem svitu spoznati. Njegova nadarjenost je bila tolika, da je pomanjkljivo bistroumnost z nedostatki svoje pameti nadomesto-val. Kar se tiče njegovega obnašanja, bil je često z učiteljskim obnašanjem zadovoljen — ako so po njegovi volji ravnali. Svojega materinega jezika se ni učil, ker je bil že tako preveč z obligatnimi tujimi jezici obložen, zaradi česar se pa nikdar ni sklicaval na §. 19. Svinjski in goveji jezik sta se mu pa vender le bolj dopadala.
Skupnemu delovanju tacih lastnosti se je imel zahvaliti, da je deželni poslanec — o ne — da je po preteku 19. leta dvajset let star postal. Vsi, kateri so ga videli, so rekli, da ni za svojo starost premlad in tudi njegova zunanjost je zba-dala oči tistih, ki so imeli čas ga gledati. Od daleč se je zdel nekako oddaljen, pa bil je podoben, kakor sam sebi. Pri tacih razmerah ni smel nadalje odlašati si izvoliti poklica. Izbral si je — profesuro — no to ravno ne, ker je vse kaj več želel, — temveč polje človeške delavnosti. Do tega je imel že od nekdaj največ nagnenja.
Čem bolj je sedaj napredoval, tem dalje je prišel in dosegel bi bil popolnost, ko bi žalibože ne bil človek. Kako močno je on ljudi ljubil, kaže a njegovo človekoljubje.
(NB. §§ in sodnijskih dokumentov ravno nemam pri rokah, da bi to resnico potrdil, a prepričan sem, da mi bo si. p. t. in kaj še — občinstvo odpustilo, ako opomnim da na mesec ne dohajajo nobeni telegrami.)
Kjer je uboštvo zatiral, tam ni nikoli pozabil revščini pomagati, niti ni bogatimu, ki je pri njem potrkal, duri pred nosom zaprl. Z nepopisljivo stanovitostjo je prenašal bolečin polno trpljenje druzih. O njegovej živi veri priča vsakdanji post po kosilu. Po noči, kedar je spal (po dnevi je baje malo spaval, da bi drugi vedeli) se ni kar nič za želodec zmenil — izimši, če se mu je o njem sanjalo. Čul sem, da ni nijednemu ple-
šastemu lasu izruval; kjer se je nedolžnost jokala, je vselej videl solze teči. Za tega del j so ga vsi poznali, ki so imeli priliko ali nepriliko ž njim občevati.
Potem ko se je bil preselil v neko mesto, spremenil se je zelo; kajti postal je meščan. Njegovo bogastvo se je v tem času tako vekšalo, kakor mu je imetek rastel, zato ga je veselilo udom stanu biti, h kateremu je spadal. V filozofičnem oziru si je izbral stališče, katero mu je pristojalo in v političnem se je preobračal kakor mu je kazalo. Kako pametno je ravnal, ga zamore marsikdo naše dobe poučiti. Zategadelj ni nikoli svoje misli, naj si je bila še tako zvita, zamolčal, kadar koli je zinil, vsi, ki so ga čuli govoriti, bili so prepričani, da ni takrat, ko je govoril —molčal.
Tako so mu dnevi tekli drug za drugim, kakor drugim ljudem, ne izimši jetnikov na Žabjeku in živel je do svojega zdihljeja. Pozabil sem omeniti, da se je v osodepolnem trenutku svojega življenja pridobil tovaršico, ker se je namreč oženil. Ne bodem pravil, kako je s to družico živel, če prav se na meseci posebno tako živenje natančno opazuje. Dosti rečem — da tako kakor mnogo drugih. Ko je bil svojo »silno" dušo izdihnil, bil je mrtev — in to se je baje zgodilo na dan njegovega rojstva — seveda nekaj let pozneje. Vse je po njem žalovalo, ker žalovanje posamičnega malo izda. Sin, kateri je vse podedoval, kar mu je po stariših ostalo je rekel: „Moj oča so bili mož"; in tega izreka mu ni mogla nobena medicinska fakulteta ovreči. Le škoda, da ni sin pristavil — v katerem smislu mož.
Ecce homo, biografijo veleneznanega Čuka. Ko sem se iz meseca domov povrnil (povrnil se nisem na vrvi iz škope spletenej, kakor nemški Miinchhausen, ali po načinu Jules Ver-netovih učenjakov temuč — kakor dijaka v občej znanej »satirični noveli: »Dijak v luni",— namreč čutil sem, da še v luni bil nesem) imel sem priliko spoznati natančneje filozofično stališče g. Čuka.
Kedar je zajutrkval je vselej rekel: »Bolje je dvakrat za-jutrkovati, kakor brez večerje spat iti." Ko seje bil za stolec v deželnem zboru poganjal je rekel svojemu sinu: „Vse rad obljubim, da bom le deželni poslanec." Iz njegovega dnevnika sem zvedel, da je, ko je zoper nek predlog glasoval in se mu ni vse prav gladko izšlo, zapisal imenitne besede: »Ni dobro, ako se zamore le duet peti, pa bi rad cel moški zbor imel." Ko se je v neki družbi o socijalnih razmerah govorilo, se je baje tako izustil: »Če imam le dosti denarja sem rad revež." Ko se je ženil in so mu prijatelji odgovarjali, jih je tako zavrnil: »Dva ravno tako od nič živita, kakor jeden, in propad lažje prenašata dva, kot jeden." Nekoč je stavil velevažen predlog, kako naj se ljudstvo žganja odvadi namreč: »Naj se mu dosti vina na javne stroške preskrbi."
Kako idealen je bil in kako močno je narava nanj upli-vala nam kaže imeniten rek (najde se v njegovem dnevniku stran 99), katerega je rekel šetaje se nekega dne pri luninem svitu ob velikej žabjej mlaki: »O stvarnik, kako modro si svet ustvaril! Glej še žabe smeje glasovati, zakaj bi človek ne glasoval. Vodo si mokro, a zemljo suho naredli, ako bi bilo nasprotno bi vse jedno človek živel — in žabe še lažje, ker so dvoživke."
Menim, da zadostuje kopica teh rekov najbolj priprostemu človeku spoznati, do kacega vrhunca modrosti je naš čuk dospel. Pokazal je s tem, da je na svetu tudi resnica. Le iskati je ne smemo, ker se sama pokaže, ako le hočemo.
Zdaj je pa naš blagi Čuk — čegar ime je izginilo iz zgodovine, čegar ime ne pove nobena pratika niti nobene farne bukve v deželi, kjer ni muh — zdaj je v krtovi deželi. A njegov duh se je vspel nad oblake čakaje svojega tekmeca na zemlji.
Mislim, da ga že ima.
Kako in kdaj naj se čitajo časniki slovenski.
Ker je vodstvo semenišča v Gorici odredilo, da se »Slov. Narod" sploh čitati ne sme, „Zvon" in „Kres" pa le v po-
čitnicah: v Pustu, o Velikej noči, o Binkoštih in koncem leta, usojamo si predlagati naslednji bralni načrt:
„SlovenskiNarod f f f
„Slovenec" čita se le ob velikih praznikih, to je o Božiči, o Velikej noči in o Binkoštih, in to le zjutraj, pred potico.
„Slovan" je tudi prepovedan, ker piše baje preveč „aufregend".
,,Zvon" in „Kres" (glej zgoraj!)
Bode li „Mir" »Zgodnja Danica" „Slov. Gospodar" i. t. d. našel milost, o tem se še ni ukrenilo.
Le to jedino je gotovo, da ,,Škrata" lahko vsakdo čita, kdor ga ima.
V ostalem pa si usojamo veleslavno občinstvu prav resno opozarjati na veliko nevarnost, ki preti dotičnikom, ki bodo ves strup, kar ga je v »Zvonu" in »Kresu" na jedenkrat, o počitnicah vzeli va-se. Pač poreko: »Strup je vendar le dober!"
Vprašanje.
Če velja v Ljubljani na trgu jedno navadno jajce štiri krajcarje, koliko bi dali nekateri naši politiki za jajce Kolo m bovo?
Kdo izmej teh slovenskih politikov bi ponudil najmanj, kdo največ?
/ Kaj naj bi se iz tega jajca izleglo?
Imena gospodov, ki bodo srečno pogodili ta vprašanja,
priobčimo z razprtimi črkami v prihodnjej številki.
* *•
*
A.	Si li že čul, da so črkostavci Bambergove tiskarne predložili za novo tiskarsko društvo svoja nemška pravila?
B.	Seveda sem čul. Sedaj sem samo na to radoveden, se li bode zahtevalo, da morajo predložiti ta pravila tudi v slovenskej prestavi.
A.	„Bomo že potlej videli!" je rekel slepec.
B.	Jaz pa že naprej znam, da ne. Kajti to bi bil „Zwang" po §. XIX. drž. osnov, zakonov.
A. In pomisli Riitingu nasproti!
Zastavice.
U čem sta si slična dr. Fon v Zagrebu in prof. Šuklje v Ljubljani?
•raBfiqnfq
a tuuado efpin^ josgjoid u 'nq9o§i?z a 13.11.19do noj jq
Kakova razlika je izmej obeh Starčevičev v Jaški in Antona Davida, ki sedaj v Sarajevem živi?
•piABd uo?uy oures gf raaAof
-13.IBS A ptAt!Q B 'piABfl ui uo}uv t3}s tJJSBf a 'b0ia80j^g
Kje igra slepec na tamburici?
•83Bfaq m
^u9mn.qsut ■BouoquiB^ ef raioop 'tjsoS 9[ ofenzod pdgjs ijfsqjs j9>f 'jgftpu pognjp 'mreraoj ui9A0jp0Aj ra9usjfb3j a i?iq^uz
Zakaj ima ,,Matica slovenska" deficit?
•A9fjBU9p 0[BUI9jd Brat J95J l0
Zakaj napreduje narodno čustvo mej štajerskimi Slovenci ? •AOjjBAid qiu909d0A0u ofeuira raujjsjof^ trn ja^ 'o^z
Kako, da so si osnovali Šmarijčani Čitalnico, a Slatinčani kmetsko družbo?
•09jutbu irarz od — tur^ig bu .lojfeji 'gpodsoS 09a ifosras a 9f j93{ 'o^z
Zakaj „Škrat" tečajem lanskega leta, nij redno izhajal? *rp3sfioqod 9S so?9i pjABieoreu gf lasj 'gu o^z
Prizor pri sodnijskem izpitu.
Izpitatelj: Koja je razlika izmej kradje in proneve-renje?
Kandidat: Kradja je, ako se kaj ukrade, a proneverenje, ako se kaj proneveri.
Izpitatelj: Kakove kazni ustanovljuje kazenski zakonik na zločinstvo kradje?
Kandidat: Ako kdo kaj ukrade, mogel bi bogme i v Lepoglav dojti.
Pogovori
soseda Brezovičarja in Bizovičarja.
Brezovičar: Si li čital zadnje „Novice"?
Bizovičar: Se ve, da sem jih, še prav čudil sem se, ko sem čital, da imajo razen „Ljubljanskega Zvona" naj-večsodelavcevmejvsemislovenskimilisti.
Brezovičar: Res to se jim ne pozna. O tej množini sodelavcev ni ničesar videti v listu.
Bizovičar: Ti nesi na pravem potu, kajti pomisli, koliko sodelavcev in kakih je v „Oglasniku". Takoj za božjasto i. t. d. čitaš imeni dveh poslancev, i. t. d. Te treba jemati tudi v pošte v. In potem ....
Brezovičar: Potem imajo „NoviceK res največ sodelavcev!
Narodne zastavice.
(Od našega posebnega nabiralca.)
Dvakrat je rojen bil, dvakrat je kri prelil, pa vender ni izveličan bil. Kdo je to?
•undo^j
Kaj je največe čudo v starem zakonu?
[ipomso ■BOsh;[d i;ra tu is ud 'nzoA uiauafuSo a jizoa ufiig; >[0j0.id af as ■bfl
Oče je črn, mati je široka, otroci pa repati. Kaj je to?
Katerega kamenja je največ v vsakem zidovji?
•ugeuagio^oj
Kateri rezanci („nudeljni") so najboljši? •azas (b.tdfna qifu od psA .ta^ 'asiA aoi]? po tjj 'psix
Koliko mačjih repov bi se potrebovalo, da se napravi vrv od zemlje do meseca?
•§[op psop^z i;iq jiuoui iq ■b; u 'uSauiES uSoupaf
Kader vodo ima, vino pije, kadar vode nema, vodo pije. Kdo je to?
MBUHI
V priporočilo vina.
V nekem listu sem čital te dni naslednji logični sklep: Dobro vino daje dobro zdravje; dobro zdravje daje dobro voljo; dobra volja porodi dobre misli; dobre misli porode dobra dela; dobra dela pa pripeljejo v nebeško kraljestvo. Ergo, dobro vino pripelje v nebeško kraljestvo!
Naš Boris Miran pa je nekemu prijatelju, ki ima v preprijetnih Visovljah, na Pohorji svoj gostoljuben vinograd, kot napis na veliki, z grozdjem in vinskim perjem okrašeni sod, zložil naslednje, še nepoznane stihe:
„ Dobra kaplja, dobre misli, Lepe čute nam budi. Pridi brate, obraz kisli Vince moje ti zvedri!"
Proroko vanje.
Prijetnost stanovanja v prvem nadstropji.
Čez petdeset let,
Ko od nas ne bo ne črevljev, ne dret, Bodo boljši časi nam sijali Uradniki vsi slovenski bodo znali. Zdaj pa, zdaj je nemogoče Izpolniti želje vroče. Ubogi uradniki, Mali in veliki,
Na slovenske uloge delajo nemške odloke. Pravega kruha ne bode iz take moke. Čemu tudi kruha, da imam le pečenke in vina In na dan vsaj trikrat dva cekina. Kdo zna toliko, ko Miklošič in Jakob Grimm, Kdo ima vest kosmato, kakor je obraščen Krim? Kdor tega nema in ne zna, naj miren ostane, Pred 50 leti nič z neba ne kane. Takrat bodo oblaki ravnopravnost rosili Takrat vse, kar želimo, dobili. Tedaj srečen bode, kdor 50 let živi, A pazi naj na to, da prej se ne rodi.
,,Škrat"—„ Slovencu".
Pisal si zadnjič, da imamo Slovenci samo j eden šaljiv list, namreč „Brenceljna". Ta trditev ni le jako nekolegi-jalna, temveč jako negativna resnica, in kako se slednjej v navadnem življenji pravi, ni težko pogoditi. Papir je pač potrpežljiv, ali kakor Nemec pravi:
„Das Papier ist geduldig
Den Beweis bleibt man schuldig."
Da mene ne imenuješ, to je lahko umevno, a da, kadar je govor o šaljivih listih na samega sebe pozabiš, to mi je nezapopadljivo. Vidiš, jaz nisem tako tesnosrčen, kakor Ti, jaz pustim vsacemu, kar mu gre, tedaj brez zadržkov povem, da imamo Slovenci celo tri šaljive liste: Najstarši je Brencelj, za tem prideš na vrsto Ti, najmlajši pa je brez zamere in jeze
Tvoj
obožovatelj in kolega ,,Škrat".
Naši fakcijozni pred svojim malikom.
Nepričakovano snidenje.
Vsaka stvar ima svoj konec.
Le noter gospod boter
Officiosus-u v Laibaherici.
Nemec o peklenščeku govoreč, pravi navadno „Gottsei-beiuns", brumni slovenski kmet se prekriža rekoč: „Bog in sveti božji križ!" in kadar treska in bliska vzdiha: „Reši nas o gospod", le Vi gospodine ste tako malosrčni, da si Škra-tovega imena niti ne upate povedati nemški. Ko bi bili povpraševali pri vseh Svojih pristaših, ki so že prestali državni izpit in pri tistih ki ga še neso, a se vender j ako dobro počutijo, povedalo bi se Vam bilo morda, da je „Skrat" sam na sebi že nemške korenike. Sicer pa moram povedati, kakor mi laska polemika uradnega lista, da mi o mojem lastnem posinovljenji ni prav nič znanega. Če tedaj najdete v kakem arhivu kako te zadeve se tikajočo pismo ali notico, Vam bodem za objavljenje jako hvaležen, ker sem že naprej preverjen, da nesem bil nikdar krščen, niti posinovljen na ime „klečeplaz" in da se mi niti nemškega imena sramovati ne treba.
„Also, nur heraus mit der Fuchtel!"
„Škrat".
Poslano.
Dobre klobase, papriko slanino,
Jegulje, slanike, marinirano tonino,
Vsakovrsten sir in druge dobrote
To vse pri Isteniču v Zvezdi dobote;
Kdor bil je ondu le jedenokrat
Gotovo ni bil zadnjokrat,
Ker je vse dobro pošteno blago,
In kar največ vredno, nepredago.
Da je to istiua, preveri se lahko vsak
Kdor k Isteniču nese tudi manj kot peta k.
Postrežen bo dobro in fino.
Da lahko se pilo bo vino.	A. B.
Izhaja 10. in 26. dan vsacega meseca. Cena za vse leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 50 kr., za četert leta 80 kr. Posamične številke po 15 kraje., pri opravništvu v „Narodni Tiskarni", kateremu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije in inserati.
Slednji računijo se po dogovoru.