CELJE, 12. MARCA 1981 - ŠTEVILKA 10 - LETO XXXV - CENA 8 DIN glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, mozirje, slovenske konjice, šentjur, šmarje pri jelšah in žalec USTAVNA DOPOLNILA ANEMIČNE RAZPRAVE Koristni bi bili tentatslii pogovori Vse več je ocen, da je javna razprava o ustavnih dopolni- lih minila preveč formalno, mimobežno, bolj informativ- no in s preskromno vsebin- sko navezanostjo na dejan- ske procese demokratizacije političnega odločanja. Ven- dar je res še nekaj drugega - navadno v političnih pripra- vah na različne razprave bolj naglašamo zahteve po mno- žičnosti kot po kakovosti. Akcijski načrti javnih raz- prav so zato širokopotezni, in bolj prepuščajo posamez- nim nosilcem odločitev, ali in kako bodo izpeljali dogo- vorjene naloge. Nato se na- vadno zgodi, da predvsem pri .vsebinsko zahtevnejših razpravah prav v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih zatajijo. Drugače je bilo takrat, ko so se občin- ski politični aktivi posebej dogovorili za zadolžitve v or- ganizaciji razprav po terenu. To so rar:ogo;!Tat prakticirali tudi v celjski občini. Izkuš- nje potemtakem govorijo, da bi se morali sveti za družbe- nopolitični sistem pri občin- skih konferencah socialistič- nih zvez dogovoriti, kakšne naj bodo široke razprave o posameznih družbenih te- mah. Se posebej zato, ker ni vseeno, ali je javna razprava bolj informativna, ali je tudi zares vsebinska, tehtna. Podobna vprašanja se po- rajajo o poteku javne razpra- ve o osnutku sprememb in dopolnitev statuta Sociali- stične zveze. Namesto, da se organizatorji ali usmerjeval- ci razprav zaustavljajo predvsem o posameznih čle- nih predloženega osnutka, bi bilo koristneje pripraviti predvsem tematske pogovo- re. Na primer: v osnutku no- vega statuta Socialistične zveze je v določilih o vlogi in nalogah konference naglaše- na njena odgovornost za ra- zvijanje delegatskih odno- sov. Konferenca naj z različ- nimi oblikami dela zagotav- lja družbenopolitične in dru- ge pogoje za delovanje dele- gacij in delegatov. Gre za tri vrste nalog krajevnih konfe- renc: da oblikujejo smernice in konkretne predloge za de- legate, da spremljajo dele- gatsko dejavnost in jo sproti presojajo ter zagotavljajo javnost njihovega dela. Gre torej tudi za družbeno nad- zorstvo nad njihovim delom.. Te opredelitve so znane. Praksa je kajpak drugačna. Razprava o osnutku novega statuta Socialistične zveze bi bila vsebinsko bogatejša, če bi se ponujenih členov lotili predvsem na osnovi kritičn- ga pretresa delegatske prak- se. Ali krajevne konference že uspejo zadostiti tem nalo- gam? Ali so oblike delovanja Socialistične zveze prostor, kjer se oblikujejo in usklaju- jejo različna samoupravna stališča? Ce to ni, kje so vzro- ki za pretrgane zveze med delegacijami in organi Socia- listične zveze. Tako zasnova- na razprava o osnutku statu- ta bo navsezadnje tudi zani- mivejša. Kajti praznega be- sedičenja ni ravno lahko po- slušati. SPOMLADI BODO TUDI CESTE CVETELE Dolga zima ni prizanesla niti cestam. Povsod v Sloveniji so ceste močno poškodovane in izjema niso tudi ceste na celjskem območju. Prava slika se bo seveda pokazala šele v teh dneh, kot na dlani pa je, da bo treba letos nameniti precej denarja obnovi poškodovanih cest. Izdatki za to bodo tako veliki, da bo omejena tudi marsikatera nova naložba v ceste. Se hujše je stanje v sosednjih republikah. Voznikom priporočamo previdno vožnjo in pa mirno kri. Ob tem pa upamo, da se graditelji celjske obvoznice ne bodo izgovarjali na letošnjo zimo. Kako je s cestiščem blizu nek- danjega železniškega prehoda (na levi strani iz smeri Celja proti ла1си) marsikdo že ve. Večina pa pravi, da je to sra- mota. Ce je bilo namenjenega že toliko denarja za gradnjo obvoznice, bi lahko asfaltirali še kakšnih trideset metrov dolgi stari cestni odsek. JANEZ VEDENIK VENEC NA GROB JANEZA BARBORIČA Ob obletnici smrti družbe- nopolitičnega delavca Jane- za Barboriča, člana central- nega komiteja Zveze komu- nistov Jugoslavije in pred- sedstva Zveze sindikatov Slovenije, sta 6 marca dele- gaciji omenjenih družbeno- političnih organizacij in fe- deracije in republike položili venca na njegov grob na ljubljanskih 2alah. V delegaciji so bili Mika Spiljak, Vinko Hafner, Janoš Sreder, Štefanija Zagmei- ster, Ivan Godec, Roman Ogrin in Vinko Eršte. SKUPNI TEMELJI OBČIN Včeraj je bila v Nazarjah redna seja sveta občin celj- skega območja, na kateri so ocenili priprave na ustanovi- tev samoupravne interesne skupnosti za preskrbo prebi- valcev celjskega območja, se pogovorili o osnutku dogo- vora o skupnih temeljih pla- nov občin celjskega območja za novo srednjeročno obdob- je in razpravljali o sporazu- mu o uskladitvi davčne poli- tike v občinah celjske regije za 1981. leto. MB V ŽELEZARNI O MENJAVI DELA železarna Store je ena izmed delovnih organizacij, ki bodo za 3. kongres samou- pravljalcev Jugoslavije pri- pravile samostojno razpravo. Tema razprave je: Oblike uveljavljanja neposredne svobodne menjave dela in načina oblikovanja celotne- ga prihodka delovnih skup- nosti s svobodno menjavo dela. Posebna delovna skupina, ki pripravlja sporočilo kon- gresu samoupravljalcev, je pripravila predlog tez za raz- pravo. O njem je včeraj že tekla razprava skupaj s pred- stavniki tistih delovnih orga- nizacij v Sloveniji, ki poma- gajo štorskim železarjem oblikovati dogovorjeno te- mo za kongres. Na podlagi te včerajšnje razprave bodo v Železarni do 20. marca dokončno obliko- vali sporočilo, tako-da bodo njegove ugotovitve lahko pozneje vključili v osnutek kongresnih dokumentov. DS VLAK »BRATSTVA IN ENOTNOSTI 81« V SRBIJ011. OKTOBRA Ob povratku obisk »Hiše cvetja« Ob 40-Ietnici vstaje jugo- slovanskih narodov in 40- letnici pregnancev iz Slove- nije v Srbijo ter druge jugo- slovanske republike, bo za- peljal jubilejni »Vlak brat- stva in enotnosti«, ki je za- čel voziti točno pred dvajse- timi leti. Pomen tega vlaka je v tem, da ohranja vezi med ljudmi, ki so bile stka- ne v hudih dneh II. svetov- ne vojne. Prijateljske kali so kljub vojni vihri pogna- le, danes pa se je iz tega ra- zvilo bogato drevo! V Mariboru je bil sestanek Medobčinskega koordinacij- skega odbora za področje Slovenije, ki združuje 32 ob- čin, kolikor jih redno že vrsto let oz. desetletij sode- Ijuje v tej manifestaciji. Do- govor je bil jasen in konkre- ten: vso podporo zaslužijo srbski prijatelji, da vlak, ki bi moral po doslej utečenem voznem redu odpeljati v Sr- bijo šele prihodnje leto, od- pelje že letos, od 11. do 15. oktobra! Pot bo v glavnem ista, kot prejšnja leta. Vlak bo v Sloveniji startal v Mari- boru in na Jesenicah ter se v Zidanem mostu združil v dolgo kompozicijo v kateri bo predvidoma 950 udele- žencev te pomembne mani- festacije, ki ji na svetu ni po- dobne. Prednost bodo imeli nekdanji pregnanci in njiho- vi najbližji družinski člani, zraven pa bodo tudi občin- ske in republiška delegacija, delegaciji SR Hrvatske in BiH ter delegacije Sloven- cev, ki živijo v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Pokrovitelj letošnjega vla- ka bo predvidoma Republi- ška konferenca SZDL v SR Srbiji, sopokrovitelja pa de- lovni organizaciji tovarna Boris Kidrič iz Maribora in tovarna vagonov iz Kraljeva. Posamezne občinske kon- ference SZDL v SR Sloveni- ji že sprejemajo prijave ti- stih Slovencev oz. njihovih družin, ki bodo letos poto- vali v SR Srbijo. To velja kljub temu, da zaenkrat še ni za vse povabil iz Srbije, kar pa ne onemogoča pred- hodnih domačih prijav. Ta- ko se nekdanji pregnanci iz celjske občine prijavljajo na Občinski konferenci SZDL v Celju, iz šentjurske v Šentjurju, mozirske v Mo- zirju itd. Nekdanji pregnan- ci iz tistih občin,ki pa niso zajete med 32. stalno sode- lujočimi občinami, pa se prijavijo na Medobčinski svet SZDL Celje, kar pa ne velja za pregnance iz Ljub- ljane in okolice. Prijavnina za posamezne- ga udeleženca za letošnji vlak »BIE 81« je po zadnjem dogovoru 350 din. V tej vsoti so zajeti prevoz v obe smeri z vlakom, komplet treh različ- nih spominskih žnačk z četr- to jubilejno (20 let, kar vozi vlak!) in prevoz iz Topčidera do »Hiše cvetja«, kjer se bo- do ob povratku iz obiska v Srbiji vsi udeleženci vlaka poklonili velikemu sinu naše Jugoslavije tovarišu Titu, katerega najljubši besedi sta vedno bili tisti, ki jih ima tu- di ta vlak: bratstvo in enot- nost. Naj ob tem omenimo, da je tovariš Tito bil enkrat tudi pokrovitelj tega vlaka. Se sedem mesecev nas loči od trenutka, ko bo v letu ju- bilejev znova zapeljal vlak, ki združuje ljudi tako in dru- gače v močno celoto, imeno- vano neuvrščena Jugosla- vija. P. S.: vse podrobnejše in- formacije lahko nekdanji pregnanci dobijo na svoji Občinskih konferencah SZDL! TONE VRABL MNOŽIČNI TEK TUDI NA ROGLI Društvo Partizan Zreče in Smučarski klub Hoče prirejata v nedeljo, 15. marca, 1981 na Rogli množični smučarski tek na 10 in 20 km. Start obeh tekov bo ob 11. uri. To je že druga tovrstna priredi- tev na našem območju v zadnjem času, kar pome- ni, da se bo število smu- čarjev tekačev končno povečalo tudi na celj- skem območju. NEKAJ LET PREPOZNO V petih letih bomo namenili v regiji modernizaciji bolnišnice v Celju 90 starih milijard. Za vse, kar je potrebno narediti, to ne bo dovolj, vendar bo z velikimi potrebami pogojeno pripravljenostjo tudi to mogoče rešiti. Modernizaciji bolnišnice smo namenili tudi radijsko oddajo V ŽIVO, ki je bila 5. marca. V njej so sodelovali (na posnetku od leve proti desni); prim. dr. Franc Fazarinc, dr. Vili Vengust, Milena Brečko-Poklič in Franc Ban, pa tudi Alojz Žuntar, ki ga objektiv fotoaparata ni zajel. Sicer pa - več o modernizaciji berite na 12. strani! BORCI IN ZDRAVILIŠČA Zvezni komite za vpra šanje borcev bo še v ten mesecu ostreje obravna val zdraviliško-klimatsk( zdravljenje borcev-spc meničarjev, vojnih invali dov, narodnih herojev španskih borcev in dru gih. Tako zaščito zdravji je do sedaj letno uživale po 40.000 borcev, hkrat pa se je nabralo več pro blemov, ki jih je treba raz čistiti. Predvsem je treba spo štovati, da gre za resnične zdravstveno zaščito in п( za turizem. Do napotnice pa bodo upravičeni 1( oboleli borci in borci re konvalescenti. Samo take primere bo plačala fede- racija iz svojega sklada. Ne gre torej za nobeno restrikcijo. Ne zmanjšuje se prav nič, kar federacija zagotavlja, gre le za to, da na zdravljenje ne bo mo- goče priti brez zdravstve- ne dokumentacije. Prav tako ne bo mogoče, da bi tako posamezniki iz več naslovov svoje pravice lahko odhajali na »počit- nice« večkrat na leto. Tre- ba je torej izdelati enotne l^riterije, ki se jih morajo zdravniške komisije, za katere je letno porabljeno 20 milijonov dinarjev, oolj dosledno obravnava- ti to vprašanje. Velik problem je tudi Kakovost uslug v teh zdraviliščih. Cene oskrb- nega dne so na primer za zdravilišča, ki imajo na ^esetine zdravnikov, Kompletno zaščito, skoraj ^nake onim, kjer je en zdravnik ali nekaj hono- '"arnih. V J. Jakšič 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi KNEZ IN KOTNIK PONOVNO V HIMALAJO v torek zjutraj je odšla na dolgo pot v himalajska gorstva nova jugoslovan- ska alpinistična odprava, ki jo vodi Aleš Kunaver. Smer Šestindvajset član- ske ekspedicije je pristop na četrti vrh sveta, 8501 m visoki > Južni vrh« Lotse. Jugoslovanski al- pinisti so si zadali za cilj preplezati 3300 metrov vi- soko steno, ki je doslej še nepreplezana. V jugoslovanski alpini- ■ stični himalajski odpravi »Lotse 81 « sta tudi dva al- pinista s širšega celjskega območja, oba pa sta do- slej že bila v himalajskih gorstvih. IVAN KOTNIK je di- plomirani inženir meta- lurgije in zaposlen na RSC v Velenju, stanuje v Šoštanju, član Šaleškega alpinističnega odseka. Plezal je v Alpah, na Nor- vešekm, Kavkazu, Hima- laji (Makalu 8481 m). FRANCEK KNEZ živi v Rimskih Toplicah, za- poslen je v EMO Celje, si- cer pa član AO Impol v Slovenski Bistrici. Bil v Andih in Himalaji. Celot- ni odpravi, kot tudi Kot- niku in Knezu, želimo vso srečo! T. VRABL DRUŽBENE DEJAVNOSrrV CELJU ŠE BOU POVEZANE Iniciativni odbor predlaga skupne strokovne službe v celjski občini želimo do- seči večjo stopnjo kvalitete dela, gospodarnosti in celo- vitega usklajenega delovanja strokovnih služb samou- pravnih interesnih skupno- sti družbenih dejavnosti. Ini- ciativni odbor, ki so ga ime- novali za oblikovanje enotne organizacije strokovnih služb, je na svojem sestanku 9. marca izmed različnih možnosti, predvidenih v de- lovnem gradivu, izbral usta- novitev skupnih strokovnih služb za vse SIS družbenih dejavnosti v občini in to bo tudi predlagal interesnim skupnostim ter drugim. Ob tem pa opozarjajo, da bo po- trebno pri oblikovanju te skupne službe posvetiti po- sebno pozornost izvajanju strokovnih opravil za vse in- teresne skupnosti v ustrez- nem obsegu in kakovosti. Takšen predlog v Celju ne preseneča, saj so že doseda- nje skupne strokovne službe za nekatere interesne skup- nosti pokazale, da je zaradi medsebojne povezanosti in prepletanja družbenih dejav- nosti smiselna tudi poveza- nost strokovnih služb. Sicer pa to vzbuja tudi Zakon o skupni osnovi svobodne me- njave dela in zakoni o svobo- dni menjavi dela za posa- mezna področja družbenih dejavnosti, ki pravijo, da in- teresne skupnosti lahko oblikujejo za lastne potrebe svoje strokovne službe, pra- viloma pa bi se naj oblikova- le za več SIS kot skupne strokovne službe. Doslej strokovne službe še niso opravljale vseh nalog, ki bi jih naj, zato tudi še ni mo- goče predvideti zmanjševa- nje števila zaposlenih v teh službah. Brez dvoma pa bo drugačna organizacija zago- tavljala tudi racionalno zapo- slovanje in večjo strokov- nost dela. Predlog iniciativ- nega odbora lahko le pod- premo. MBP LIBELA - TOZD TEHTNICA Referendum ni uspel Dilem ni bilo, stališča so si bila enotna. Izvršni svet celj- ske občinske skupščine bo spremljal sanacijo razmer v TOZD Tovarna tehtnic in v delovni organizaciji Libeli kot celoti, prav tako tudi pri- prave na sprejem temeljev plana v temeljni organizaciji za proizvodnjo tehtnic za no- vo srednjeročno obdobje, to- rej dokument, ki so ga delav- ci na referendumu v sredini januarja letos z večino gla- sov (le 34% jih je bilo za te- melje plana) zavrnili. Tak je bil tudi predlog družbenega pravobranilca samoupravlja- nja. O vsem tem bo razprav- ljala tudi občinska skup- ščina. v bistvu nič takšnega, da bi sprožili alarm. Zavoljo te- ga družbeni pravobranilec samoupravljanja tudi ni predlagal uvedbo začasne družbene zaščite v temeljni organizaciji. Tembolj, ker je kolektiv poudaril, da je sam sposoben in pripravljen ure- diti položaj in probleme, ki so prišli na dan prav ob neu- spelem referendumu. Neuspeli referendum ni edini problem v tem kolekti- vu, tudi ni bil slučajnosten, čeprav je vse več kot prese- netil. To pa tudi pomeni, da so nekateri slabo ocenili raz- položenje delavcev, težino nekaterih vprašanj, ki so se kopičila in podobno. Neu- speli referendum je dal torej priložnost za odločnejšo reši- tev nekaterih odprtih vpra- šanj. Ocena nekaterih vzrokov za neuspeli referendum je opozorila ne samo na vpraša- nja, ki so se spletala okoli proste sobote, prenizke in počasne rasti osebnih do- hodkov, na določeno investi- cijsko odločitev, na mišlje- nje, da nekdo popravlja de- lovne norme, četudi je na dlani, da morajo doživeti ustrezno uskladitev in po- dobno, na nekatera vpraša- nja parkirnih mest, družbe- ne prehrane in še kaj, mar- več tudi na neurejene do- hodkovne in sploh odnose med temeljnima organizaci- jama in delovno skupnostjo skupnih služb, tudi na slabo in prepočasno informiranje delavcev, na vplive tako ime- novane mojstrske miselno- sti, nedorečeno kadrovsko politiko itd., itd. Tako kot v kolektivu, so tudi na seji izvršnega sveta ocenjevali položaj, da bi po- magali, še posebej, ker je ko- lektiv izrazil pripravljenost, da sam reši vprašanja, ki so se nakopičila. V tej oceni je bila izrečena tudi zaupnica kolektivu, čeprav je na dlani, da čakajo samoupravne or- gane, družbenopolitične or- ganizacije in vodstvo temelj- ne ter delovne organizacije odgovorne naloge. Pred- vsem zato, da bodo utrdili samoupravo. Po sklepu izvršnega sveta bi naj vsa ta vprašanja rešili že v kratkem ter do prvega junija letos na ponovnem re- ferendumu sprejeli temelje plana za tekoče srednjeroč- no obdobje. m. BOŽIC SLUŽBENI AVTOMOBILI NEUSMILJENO TROŠI JO BENCIN Službeni avtomobili, ki jib je npr. v Beogradu okoli 7% skupnega števila potni- ških vozil, te dni troši jo po- lovico bencina, ki ga proda- jo na 120 bencinskih črpal- kah v mestu. Odkar se je ja- nuarja gorivo podražilo, se je potrošnja bencina potni- ških avtomobilov, katerih lastniki so družbenopolitič- ne organizacije in ustanove, dvignila za 10%! Povsem druga usoda je doletela potniške avtomo- bile v zasebni lasti, ki jih je v glavnem mestu po zadnjih podatkih sekretariata za notranje zadeve okoli 230.000 (v družbeni lasti jih je okoli 17.000). Njihova po- trošnja bencina se je na- mreč zmanjšala za 20%. Družbeni avtomobili (gre za drage in visokolitražne) dobivajo bencin na bone, ki jih njihovim lastnikom pro- dajata Jugopetrol in INA. Vse do zadnje podražitve so bencinski boni na bencin- skih črpalkah predstavljali okoli 40% prometa. Po zad- nji podražitvi pa se je ta promet povečal najmanj za četrtino! (POLITIKA EKSPRES) KOMENTAR V Skupščini Jugoslavije seje pričela delegatska raz- prava o predlogu družbenega plana Jugoslavije od 1981. do 1985. leta. Že prve razprave so pokazale re- snost v pristopu priprave plana za naslednjih pet let. Od tega dokumenta bo namreč v mnogočem odvisno gospodarjenje, kot tudi razvoj družbe v celoti. Delegati posamezne opredelitve iz načrta razumljivo sprejemajo z dokajšnjo rezervo. Tudi splošnih pri- pomb je veliko. Tako, primer, izražajo dvom v možno- sti za uresničitev vseh zastavljenih ciljev. Pri tem ute- meljeno izhajajo iz trenutnega položaja, ki je izjemno zapleten in ga otežujejo številne težave v proizvodnji in potrošnji. V teh pogovorih prevladuje vprašanje nebrz- dane rasti cen. Številne so pripombe, da je v nestabil- nih pogojih težko izdelati petletni načrt, ki bi imel predvsem stabilizacijski značaj. Že v začetku se sreču- ZASKRBLJUJOČA PRODUKTIVNOST DELA jemo s težavami (cene, pomanjkanje reprodukcijskih materialov, gospodarski položaj v svetu, nizka produk- tivnost dela itd.), ki lahko bistveno spremenijo osnovne planske kazalce, pa tudi njegove cilje. Tako se, na primer, zastavlja vprašanje, kako uresni- čiti osem odstotno letno rast izvoza, ko se je v medna- rodni konkurenci treba boriti s ponudniki, ki imajo dva do trikrat večjo produktivnost kot jugoslovansko gospodarstvo. Prav produktivnost dela pri nas še pose- bej skrbi delegate. Pretežno zato, ker je nizka in ker zelo malo prispeva k rasti družbenega proizvoda, pa tudi zato, ker naše gmotne in kadrovske možnosti stalno naraščajo, celo hitreje od družbenega proizvoda in produktivnosti dela, otipljivih rezultatov pa kot da ni. Načrt naslednjega srednjeročnega načrta po mne- nju delegatov ne odgovarja na ta vprašanja. Res je, da se predvideva letna dvoodstotna rast produktivnosti, toda že v letu 1981 računajo le na 1,3 odstotno rast. Očitno ostajamo na obstoječih razmerjih, to pa ne za- gotavlja uresničitve številnih planskih nalog. To je tudi razumljivo, če vemo, da so naši visoki strokovni kadri v gospodarstvu izkoriščeni le 60 od- stotno, da je delovna disciplina težek problem v vrsti kolektivov, da so bolezenske odsotnosti dolge, številne in v nesorazmerju s številom prebivalstva... Delegati sodijo, da je mogoče rast produktivnosti zagotoviti le z razvojem družbenoekonomskih odnosov. Kajti vpra- šanje, zakaj z obstoječo proizvodno tehnologijo in s kadri z dvesto fakultetami v državi, z okoli pol milijona študenti, še vedno capljamo na istem mestu, kar za- deva produktivnost dela in znanstveno-raziskovalno delo, ostaja še naprej odprto. Z vprašanji produktivnosti je ozko povezano tudi vprašanje naših ekonomskih odnosov s tujino. Sve- tovna produktivnost omogoča po relativno pristopnih cenah proizvodnjo po najvišjih zahtevah. Pri nas tega ni. Pri vrsti izdelkov so dražji od najdražjih proizvajal- cev v svetu, zato se tudi izvoz različno stimulira. Ko so razpravljali o ekonomskih odnosih s tujino, so delegati posebej govorili o menjavi z deželami v razvoju in z neuvrščenimi. Tu še zdaleč niso prisotne vse resolu- cije, sklepi in priporočila, ki jih je sprejela Skupščina Jugoslavije in drugi forumi. To je naša strategijska naloga in velika možnost za prodor v svet. Toda za uresničitev teh ciljev v doglednem času, pravijo dele- gati, praktičnih ukrepov ni. N. KORAČ KATICA BOŽIČNIK Leta hitro bežijo in člo- vek se težko sprijazni z resnico, da je praznovala Tkaninina prodajalna ženskega perila, sicer večno mlada » Veronika*, že deseto obletnico obsto- ja. Z njo vred pa tudi ena- ko obletnico vodenja tr- govine Katica Božičnik. Toda, v tretje gre rado in tisto tretje je sporočilo, da odhaja Katica Božič- nik že v kratkem v pokoj. Po osemindvajsetih letih dela v trgovini. »Rada grem v pokoj, saj se bom poslej lahko v večji meri posvetila do- mu in družini. In ne samo to, več časa bo ostalo tudi za izlete v naravo. Z mo- žem in prijatelji radi gre- mo v hribe, k morju in drugam. Za vse to bo zdaj več časa... Morda bom poslej pogrešala ljudi, ki sem jih srečevala v trgo- vini. Ti stiki so bili prijet- ni. Rada sem jih imela. To je bilo svojstveno življe- nje...«, je pripovedovala živahno in zavzeto. Spomini bodo ostali. Na lepo in zanimivo delo, saj se je v času četrtstolet- nega dela pri Tkanini sre- čevala z igračami, metr- skim blagom, prodajo na debelo in končno z žen- skim perilom. »In če bi se morala vno- vič odločati za poklic, bi spet izbrala trgovskega, čeprav zdaj, tuф zaradi pomanjkanja blaga na sploh, zaradi dejstva, da zmeraj ne moreš postreči s tistim, kar bi rad, z večjo previdnostjo. Toda, nav- zlic tegobam je naše delo lepo. Še posebej tedaj, ko lahko dobro svetuješ, ko vidiš, da je stranka zado- voljna s teboj in blagom, ki si ga ponudil, pro- dal...« Slovo pa ne bo lahko tudi od kolektiva. »Dobro smo se razume- li in se razumemo. Ves čas. In prijetne so misli, ki so vezane na mlade lju- di, na mlade prodajalke. Nekaj od teh, ki so danes vzorne delavke v trgovi- ni, so bile tudi pri meni. Morda sem s svojim de- lom in odnosom do dela vendarle pripomogla, da so vzljubile ta poklic. Tak občutek je lep, verje- mite ... « M. BOŽIČ OBRAZI CELJE V OBRAMBI IN ZAŠČITI 81 Poleg ostalih tudi sodelovanje tabornikov Dosedanje priprave za izvedbo zaključnih aktivno- sti ob Dnevu civilne zaščite v letošnjem letu, ki bodo v začetku junija v Celju, pote- kajo resno in odgovorno I To je bila glavna ocena druge- ga sestanka organizacijske- ga odbora za pripravo, or- ganizacijo in izvedbo zak- ljučnih aktivnosti, ki je bila pred dnevi v Celju pod vod- stvom predsednika Staneta Kotnika. Seji je prisostoval tudi predstavnik Zveznega sekretariata za LO general Mile Mandić. Navzoči so dosedanje pri- prave ocenili za izredno re- sne in odgovorne. Ker bo ob glavni vaji še več spremljajo- čih prireditev bo usklajeva- nje potekalo do 15. fnarca, medtem ko morajo biti do 30. marca izdelani vsi deli programa. 2e v četrtek, 4. junija, bo- do na Gričku postavili tabor, v katerem bo okoli 400 šoto- rov. Ta tabor bo že naslednji dan (petek, 6. junija) služil za potrebe XII. prikaza znanj ekip Rdečega križa Jugosla- vije. Takšni prikazi znanj so vsako leto v drugi republiki oziroma avtonomni pokraji- ni. Letošnji prikaz se bo ne- koliko razlikoval od vseh do- sedanjih. Ekipe RK bodo to- krat sodelovale v prikazu znanj, ne pa tudi v vaji, ki temelji na realnih predpo- stavkah in bi bilo vključeva- nje ekip iz drugih republik ter pokrajin nerealno. Prikaz znanj ekip RK Jugoslavije bo razdeljen v tri dele: da se ugotovi in prikaže, kako so ekipe usposobljene, da se preizkusi organizacija dela ekip RK in prikaže praktič- no znanje pri delu ekip v evakuacijskem centru (nase- lju) in da se prikaže dejav- nost RK Jugoslavije po re- publikah in pokrajinah v be- sedi, številkah in fotografi- jah (razstava). Četrti del aktivnosti se bo veza) direktno na vajo »Celje v obrambi in zaščiti«. To bo predstavljal odred RK (54 ljudi), ki bo prikazal skupaj z občinsko organizacijo dejav- nost RK v vojnih situacijah To delo in organizacija RK bo zanimiva predvsem zato. ker te oblike organiziranosti v drugih republikah ne poz- najo. RK Jugoslavije bo ob tej priložnosti tudi organizi- ral »okroglo mizo« s pred- stavniki Vseh struktur SLO in DS. Med spremljajočimi prire- ditvami (s temi bodo predvi; doma začeli okoli deset dm pred zaključno vajo) bo tudi razstava oborožitve za učen- ce osnovnih in dijake sred- njih šol v Celju, ki jo bo pri' pravila Komanda celjsi^^ garnizije. , Vse priprave na zaključP^ aktivnosti ob letošnjei" Dnevu civilne zaščite, ki s® zveznega pomena in bodo Celju, potekajo v skladu ^ akcijo NNNP. TONE VRABI' št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 i Vinko Jagodič (levo) izroča priznanje Branku Dobniku MOZIRJE ZDRAVJE TA ROD Odprta vrata v SLO in DS Izvršni svet občinske skupščine Mozirje je pred kratkim prvič razpravljal o izvedbi programa obramb- nega in samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov za naloge splošne ljudske obrambe in družbe- ne samozaščite v letu 1980, pi^v tako o naborih in napo- titvah mladih v enote Jugo- slovanske ljudske armade. 2e to dejstvo je potrdilo, da se je tudi na tem področ- ju, ki je nekoč veljalo za ura- dno tajnost, marsikaj spre- menilo, da se s podružblja- njem te dejavnosti odpirajo vrata na stežaj, da pri uresni- čevanju teh nalog ne sodelu- je zgolj oddelek za ljudsko obrambo pri občinski skup- ščini, marveč, da je to po- dročje, ki vse bolj vključuje še druge organe občinske skupščine, ne nazadnje kra- jevne skupnosti, družbeno- politične organizacije, pri izobraževanju še posebej de- lavsko univerzo in druge. Program obrambnega in samozaščitnega usposablja- nja delovnih ljudi in obča- nov za naloge SLO in DS je bil izveden v vseh krajevnih skupnostih. Število preda- vanj v njih pa je bilo odvisno od števila prebivalcev. Odziv na predavanjih je bil dober in tudi sicer je treba reči, da so uspela. Nekaj pripomb je bilo le na račun tistih, ki so oddajali prostore za predava- nja. Najemnina zanje je bila zelo različna. V najbolj zmer- nih okvirih so bile pri tem šole. Tudi pri naborih se je mar- sikaj spremenilo. Ne gre sa- mo za to, da so ti zelo po- membni dogodki za mladega človeka lepo in svečano pri- pravljeni, marveč tudi za drugo plat, ki prav tako go- vori o podružbljanju. Po- memben korak v tej smeri so vprašalniki, ki so jih Spol- njevali ne le naborniki,'mar- več tudi krajevne skupnosti, delovne organizacije, šole. Ni šlo in ne gre samo za po- datke, marveč tudi za želje, predloge, ki jih je naborna komisija skrbno ocenila. Pomemben je bil nadalje podatek, da je bila zdrav- stvena sposobnost mladih nabornikov v mozirski obči- ni izredna, med najboljšimi v Sloveniji. M. B02IČ PRIZNANJE ZA BRANKA DOBNIKA PLEMENITO SRCE Lepa poteza ZS Triglav Celje »1. februarja letos je Branko Dobnik iz Velenja rešil iz ve- lenjskega jezera dva utapljajo- ča otroka. Za junaäko in nese- bično dejanje mu bo Zavaroval- na skupnost Triglav - Območna skupnost Celje 6. marca ob 8. uri v pisarni direktorja v Celju po- delila pismeno priznanje in praktično nagrado. Nagrada bo podeljena po skle- pu Izvršilnega odbora uprav- Ijalcev, sprejetega na 28. seji 20. februarja na predlog oddelka za zavarovanje oseb.« Tako je pisalo na vabilu, ki smo ga dobili nekaj dni pred po- delitvijo v naše uredništvo. Ob dogovorjeni uri smo se zbrali v pisarni direktorja Vinka Jagodi- ča, navzoči pa so bili tudi njegovi sodelavci. Nekaj po osmi uri je prišel iz Velenja Branko Dobnik in se najprej opravičil, ker je pač malo zamudil. Branko je mlad, simpatičen in skromen fant. »Ni- sem in nikoli ne bom reševal za nagrade,« je bilo prvo, kar je po opravičilu povedal. Videti je bilo, da mu je nerodno in da ni nava- jen takšnih sprejemov. Potem potegne izza ovratnika odprte srajce drobno verižico z obe- skom: »To mi je prinesla šestlet- na Suzana, ker sem ji rešil življe- nje. Rekel sem, naj mi nič ne no- sijo, ker nisem reševal za to, da bom nekaj dobil. Veste, mama je sama z dvema otrokoma, dela v Gorenju, plača ni velika... In ker je že punčka prinesla pač nisem mogel odbiti... Sicer je pa za nje- no življenje najbolj zaslužna dr. Žuberjeva, ki jo je prevzela, ko je bila klinično mrtva.« Se zdaj obiskujete? Branko Dobnik: »Seveda, oni pridejo k nam, jaz grem k njim. Prijatelji smo. Veliki!« Po premoru Branko razmiš- lja: »Grozen občutek je, ko slišiš otroški jok sredi bele, napokane zamrznjene jezerske površine. Kaj bi bilo, če bi prišel takrat mimo človek, ki ne zna plavati? Rad bi pomagal pa ne bi mogel in otroka bi se pred njegovimi očmi utopila.« Vinko Jagodič, direktor Zava- rovalne skupnosti Triglav, Ob- močne skupnosti Celje, v nago- voru: »To je globoka, junaška in požrtvovalna akcija. Mi smo se odločili za nagrado zato, ker ste rešili dve človeški življenji. Spominsko darilo naj bo v zah- valo ter vzpodbuda tudi dru- gim, da bi podobno ukrepali v nesrečnih akcijah. Vaša akcija je toliko pomembnejša, ker ste jo opravili v neugodnih vre- menskih pogojih. Vaše tveganje je bilo veliko. Z rešitvijo otrok ste prihranili materi in sorodni- kom težko bolečino. Priznanje Območne skupnosti Celje je za- to priznanje za globoko člove- ško in humano delo.« Branko Dobnik: »Hvala in ob- ljubljam, da bom prav tako ukre- pal, če se mi bo še kdaj ponudila takšna priložnost.« Da so tako nagradili za huma- no akcijo posameznika je prvi primer v Območni skupnosti Ce- lje. Pravijo pa, da bodo z zdaj začeto prakso nadaljevali. Veliko stvari bi se lahko manj tragično končalo, če bi imeli več Brankov Dobnikov. Tekst: TONE VRABL Foto: STANE VOVK RAZPIS ZA PODELITEV SREBRNEGA ZNAKA ZSS Predsedstvo Občinskega sveta ZSS Celje je na pred- log organizacijsko kadrovske komisije in v skladu s pravilnikom o podeljevanju srebrnega znaka sindika- tov Slovenije sprejelo na svoji torkovi seji sklep o podelitvi srebrnega znaka ZSS za leto 1981. Predsed- stvo bo v letošnjem letu podelilo pet srebrnih znakov osnovnim organizacijam ZSS in do 25 znakov posa- meznim članom sindikata. Skladno s pravilnikom se srebrni znak podeli članu sindikata za večletno prizadevno delo v osnovni orga- nizaciji, v občinski organizaciji ali v zvezi sindikatov pri uresničevanju delavskih interesov ali pa osnovni organizaciji zveze sindikatov za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog. Pred- loge za podelitev srebrnega znaka ZSS lahko predlo- žijo konference osnovnih organizacij, osnovne organi- zacije same, ko gre za posameznega člana, delovne ali druge organizacije združenega dela, občinski odbor ali pa predsedstvo Občinskega sveta ZSS. Vse predloge sprejema organizacijsko kadrovska ko- misija pri Občinskem svetu ZSS Celje najkasneje do 31. marca. Slovesna podelitev srebrnih znakov pa bo na volilni seji Občinskega sveta ZSS Celje 20. aprila. DS OMEJEVANJE ADMINISTRACIJE OD RESED K DEJANJEM Naloga bo bolj zapletena kot izgleda Stabilizacijska prizade- vanja ne bodo uspešna, če ne bo tudi ukrepov za zmanjšanje števila delav- cev v administraciji in šte- vila režijskih delavcev. Ugotovitev je seveda pre- prosta, bolj zapleteno pa bo to nalogo uresničevati v praksi. Eden izmed pogo- jev, da se bodo ljudje raje odločali za delo za stroji, je ta, da to delo napravimo privlačnejše, da izboljšamo pogoje dela v neposredni proizvodnji in da bo temu primemo urejeno tudi na- grajevanje. Zanimalo nas je, kakšna je aktivnost na področju analiziranja de- janskega stanja administra- tivnih služb v občini Žalec. O tem smo se pogovarjali s predsednico OK ZKS Vero Grešnik, ki je hkrati tudi vodja delovne skupine izvršnega sveta, ki proučuje možnosti za zmanjševanje administrativnih služb. »Predvsem bo treba ugo- toviti vzroke širjenja teh služb in števila delavcev v njih. Na razraščanje admini- strativnih služb so ustrezni organi družbenopolitične skupnosti in družbenopoli- tičnih organizacij vedno opozarjali. Ob analiziranju stanja na področju zaposlo- vanja v neproizvodnih dejav- nostih pa je večkrat prisotna dilema, kaj je administrativ- no delo, kam uvrščati posa- mezna dela in naloge, ki jih opravljajo posamezni delav- ci v družbenih dejavnostih. Obseg nalog na tem področ- ju bo moral biti nedvoumno opredeljen. Analiza, ki jo pri- pravljamo, meni Vera Greš- nik »bo zajela službe, ki predstavljajo družbeno reži- jo v organizacijah združene- ga dela, v SIS, KS, družbe- nopolitičnih in družbenih or- ganizacijah ter društvih, upravnih organih in drugih organih, ki se financirajo iz proračuna občine.« - Kaj bo treba storiti, da bi bilo mogoče čim bolj ob- jektivno ugotoviti stanje na tem področju? V. Grešnik: »Posebej bo- mo morali analizirati zakone in druge predpise ter samou- pravne splošne akte, ki so osnova za delo administra- tivnih služb ter ugotoviti, v kolikšni meri so opredeljeni postopki, razne evidence in ostale naloge, ki zahtevajo ob strokovenem delu še ad- ministrativno. Obdelati bo- mo morali tudi vidik stro- škov za delo administrativ- nih služb ter se ob tem opreti še na primerjave z drugimi ustreznimi organizacijami ter na podatke o rasti stro- škov družbene režije v dolo- čenih obdobjih. Osnova za načrtnejše zaposlovanje v družbeni režiji za to obdobje pa so prav gotovo vsakoletne kadrovske bilance, dogovor o temeljih plana za to sred- njeročno obdobje, kjer je znotraj stopnje zaposlovanja 2,5% praktično zaposlovanje v družbeni režiji skrčeno na minimum. Prednost bodo imele predvsem OZD s po dročja izobraževanja, zdrav- stva in vzgoje. Tam torej, kjer bodo nove naložbe.« JANEZ VEDENIK USMERJENO IZOBRAŽEVANJE ' VEUAVO ZNANJU Premajhen vpliv združenega dela v celjski občini imamo še odstotkov nekvalificira- nih delavcev, na drugi strani Pa že 3500 delavcev z višjo in visoko izobrazbo. Takšna ka- olagajo z devizami. Zato vidijo v Aeru zagotovilo uspešnega dela in razvoja v prihodnje le z dolgoročnim povezovanjem z drugimi de- lovnimi organizacijami, s skupnimi vlaganji v izvozno usmerjeno proizvodnjo ter v lastnem* povečanju izvoza. Ob tem seveda, da uvožene surovine, ki jih potrebujejo za proizvodnjo, postopoma nadomestijo z domačimi. Ta naloga za Aero seveda n^ bo lahka, saj so jugoslovanski proizvajalci v trenutnih ra- zmerah prisiljeni pospešeno izvažati ter zato zanemarjati surovinsko oskrbo domačih proizvajalcev. Toda v Aeru vendarle računajo s Tem, da se bodo razmere spremenile v prid dolgoročnemu pove- zovanju in skupnemu priza- devanju za zmanjšanje uvoza v celotnem jugoslovanskem gospodarstvu. DS LJUBEČNA: NOVI IZDELKI v delovni organizaciji Ljubečna posvečajo veli- ko pozornost osvajanju novih izdelkov. Skoraj ne mine leto, da iz te nadvse uspešne delovne organi- zacije na trg ne bi prišel nov izdelek. Konec lan- skega leta so kupcem po- nudili Klinker hobi. To je izdelek, s katerim si lah- ko vsak sam naredi izde- lek po želji, ki popestri vsak dom. Že prvi odme- vi iz tržišča kažejo, da so s tem izdelkom uspeli. V začetku leta so v nemškem Kölnu na me- dnarodnem sejmu poka- zali novi izdelek Klinker dekor. To so reliefne roč- no izdelane ploščice z ra- zličnimi motivi, ki so ori- ginalni in so namenjene za likovno popestritev notranjih in zunanjih pro- storov. Nemški kupci so za te ' ploščice pokazali veliko zanimanja. Najbrž ga bodo tudi naši kupci, ko se bo ta iraelek v pri- hodnjih mesecih pojavil tudi v naših trgovinah. M. BRECL št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 ODMEVI, P06LEDI, STAUSCA UGASNILA JE LUČ Bliža se štirinajsto leto, odkar je grenka usoda zadela številno rudar- sko družino s tem, ko so energetski načrtovalci sklenili, da prekinejo proizvodnjo vsi premogovniki v Sloveniji, ki niso rentabilni. Temu se tudi rudnik v Zabukovici ni mo- gel izogniti. Vzrok za to je bil v ce- nejši ceni drugih goriv - to je olju, plinu itd. 2e po nekaj letih lahko vidimo, da temu ni več tako in da se bo najbrž treba ponovno vrniti v temne rove in izkoristiti zaloge, ki so še ostale. Rudarji, zvesti svoji tradiciji, ki seže v leto 1943 do te prekinitve, so mo- rali poiskati svoj kos kruha drugje. Kako so se ob tem počutili, si lahko mislimo. Premogovno kotlino pri Zabuko- vici ni težko najti. Premog je bil znan daleč naokoli zaradi svoje ka- kovosti. Rudnik se je nahajal štiri kilometre južno od železniške po- staje Žalec, na nadmorski višini 332 metrov in je bil svojčas povezan z ozkotirno železnico na nakladalno rampo v Žalcu. V zadnjem času krožijo govorice, da nameravajo ta opuščeni rudnik ponovno odpreti. Ta zamisel je do- mala nemogoča, ker je demontaža vseh objektov zajela tolikšen obseg, da skoraj ni več vidnih znakov, kje je bil sedež tega premogovnika. Morda je enaka usoda doletela tudi separacijo in notranjo opremo, kar je vsekakor škoda za objekt, ki je služil svojemu namenu le 48 let. Ko so pred leti izvedli primopre- dajo, je bila storjena velika napaka, ker niso v zapisnik zapisali pogoj. da ostanejo vse premičnine še do nadaljnjega v obstoječem stanju. Razumljivo je, da se naša industrija širi in razvija, menim pa, da bi pri tem lahko pazili tudi na to, da s tem ne bi povzročali nepotrebne škode. Morda je še kakšen izhod iz te na videz slepe ulice, če bi seveda bila širša družbena skupnost pripravlje- na tudi pomagati. Danes, ko trka na vrata stiska z energetskimi viri in nam je postal premog tudi pri srcu toplejši... Poglejmo malo v zgodovino: Ta premogovna kadunja spada v ter- ciarno formacijo oligocenske staro- sti. Na severni strani obdajajo kotli- no triadne naslage, na južni strani pa so karbonske naslage in to pod vznožjem Gozdnika. Vodovje, ki je s časom postajalo vedno bolj slad- ko, je dajalo takšno podlago, da se je lahko razraslo bujno rastlinstvo. Skozi različna obdobja je nastal tu- di današnji premog. Ker so premo- govne plasti segale na več krajih do površine, je bilo ob samem začetku izkoriščanje teh zalog bolj površin- skega značaja in seveda brez ustrez- •^ih strojnih pripomočkov. Šele sča*' soma so nastali rovi in iz teh je pri- hajal rovni premog, ki so ga sortira- le ženske. Na gotovih mrežah celih let in to do leta 1919, ko so zgradi- li separacijo. Premog so prevažali tudi s konjsko vprego. Ko so povr- šinske zaloge izčrpale svoje boga- stvo, so pričeli graditi izvozne šahte. i^reba je bilo doseči precejšnjo glo- bino in so zato začeli izdelovati zi- dno opeko in tako je tam nastala tudi opekarna. Ce se je kdo od rudarjev pregrešil zoper delovno disciplino in je neo- pravičeno izostal z dela, je moral dostikrat kazen odslužiti v zaporu. Takrat so imeli rudarji zelo poostre- ne delovne pogoje. Delovni čas pa je trajal 12 ur. Tisti, ki so bili na prvi izmeni, to je od 6. zjutraj do 6. zve- čer niso v zimskem času videli bele- ga dne, razen opoldne ko so šli na prigrizek kruha pred vhodni rov. бе na slabšem je bila druga izmena od 6. zvečer do 6. zjutraj. Kljub temu, da zadnja leta proi- zvodnja ni bila na visoki ravni, je bila še vendar tolikšna, da je zado- stovala trenutnim potrebam. Pod- zemeljska dela so bila v znamenju odpiranja zalog po samem sloju. To- da takšen način ni omogočil razi- skav na večjih površinah ter odpira- nje zžilog za daljši čas. Leta 1924 so uvedli talninski sistem raziskav in odpiranja zalog. S tem načinom pa je bila dana velika možnost odpira- nja zalog na daljši čas in pridobiva- nja premoga brez posebnega vzdr- ževaiija zaledja. Toda ob tem so na- stajEili tudi večji proizvodni stroški, če niso odpirali zaloge na racional- nejši način. Imel sem vtis, da nekaj ne bo v redu, ker s takim načinom dela ne bomo dolgo ostali na zeleni veji, in da lezemo nekam v neznano smer. Ne bom se spuščal v podrob- nosti tega primera, toda dovolj zgo- voren dokaz je izpirališče, kjer se je nabralo veliko nepotrebnega blata, za katerim je sčasoma nastalo jeze- ro, ki je terjalo tudi dvoje mladih življenj. Ob neki priložnosti je nek- do vprašal, od kdaj imamo v Zabu- kovici dnevni kop. Seveda mu ni- sem razlagal od kod to premoženje. Skušali smo na merodajnem mestu doseči razumevanje pa tudi nisem pričakoval skupnega interesa med ostalimi sodelavci, da bi se s skup- nimi močmi izognili takšnemu nači- nu izkopa. V pisarni so mi dejali, da se nimam pravice vmešavati v nji- hov delokrog. Odprli so mi tudi vra- ta na stežaj, da bi lahko čimprej za- pustil pisarno. Vsa čast in priznanje fakultetni izobrazbi, ni pa to odnos do sodelavcev, ki so preživeli vso svojo mladost pod zemljo. V tem času smo si tudi priborili bogate iz- kušnje in pridobili strokovno zna- nje. Tako smo samo kimali kot ne- kakšni laiki in da je kolektiv doživel gospodarsko polomijo, smo pač naj- več bili krivi sami, toda po toči zvo- niti je prepozno. Poglejmo, kako je z zalogami, predvsem v vzhodnem predelu kot- line: že kot 16-letni mladenič sern bil leta 1927 dodeljen v ta predel jame in sem že tedaj okusil marsikaj grenkega, kar mi je še do danes ostalo v spominu. Pod slepim izvoz- nim šahtom na višinski koti 264 je bila speljana osnovna proga proti vzhodu imenovana »večna štrekna v sloke mile«, kot so jo starejši ru- darji imenovali. Ta proga je bila speljana skozi premogovne plasti, ki so imele proti jugu strm padec. Za temi zalogami je bila zračna pro- ga proti jugu, ki je bila povezana z linijo zračnega nadkopa na progo višinske kote 294. Ker je bil ta kom- pleks zelo verjetno preveč v objemu močnega zračnega toka, se je kmalu pojavil ogenj. To območje je bilo tudi zelo pod vplivom metana CH4. Zato ni bil montiran električni vi- telj, ampak smo z ročnim vlačili pol- ne vozičke iz globine. Večkrat smo premog premetavali iz odra na oder. To veliko zalogo smo bili prisiljeni zadušiti s požarnim zidom. Ker pa vsaka zadušitev mora trajati več mesecev, to polje ni prišlo več v poštev za nadaljnje odpiranje in pri- dobivanje vse do današnjih dni. Prepričan sem, da sem morda edini, ki trdi da ta predel ni treba ocenje- vati zaradi domnevnih zalog, ker tam so dejanske zaloge. Res je, da je zaradi različnih pogojev pridobiva- nje teh zalog povezano z večjimi proizvodnimi stroški, ni pa še to najbrž razlog, da tako hitro vržemo puško v koruzo. Prepričan sem, da je v tem predelu še premoga, ki bi zadoščal za letno proizvodnjo do 60 tisoč ton za dobo 35 let. Omembe vredno je tudi dejstvo, da so se zaloge odpirale preko 30 let na osnovi novega sistema ter v tem času ni prišlo do občutne poslovne izgube. Že pred leti je bila v Zabukovici strokovna komisija, da bi proučila ta položaj in ocenila zalogo v eni in drugi kotlini. Prišlo je tudi do pred- loga, da bi se odločili za dnevni kop v Ana polju, kar pa še zdaleč ni mogoče, ker bi morali celotno gosto naseljeno Kurjo vas odkupiti pa tu- di zaradi geoloških pogojev, saj so premogovne plasti raztrgane in ra- zmetane na vse strani. To polje ne pride v poštev tudi zaradi tega ne, ker sta Ana in Huzska polji že sko- raj izčrpani, razen zalog v varnost- nih stebrih. Ce bi se res kdaj uresničila mož- nost nadaljevanja stare knapovske tradicije, bi pač k temu morali pri- stopiti z vidika skupnih interesov. Tudi tokrat naj velja načelo, da se v skupnosti vedno najde izhod iz za- gate. V življenju se je večkrat vredno posvetovati s starejšimi ljudmi in v tem primeru s starejšimi rudarji pa naj bo to kopač ali kdo drug. M. S. Celje PRIPIS UREDNIŠTVA: To je ra- zmišljanje rudarja, ki je mnoga le- ta, predvsem pa mladost preživljal v rudniških rovih, pa mu zato ni vseeno, kako so se te stvari odvija- le skozi čas. Ob današnjih, vse bolj aktualnih spogledovanjih s pre- mogom, se nam je zdelo vredno ob- javiti njegovo razmišljanje, prav pa bi bilo, če bi kdo k^ napisal v odgovor na to razmišljanje. Pismo je bilo dolgo, malce smo ga skraj- šali in objavili !e najbolj bistvene misli, ni pa anonimno. Na željo av- torja smo objavili le kratici. NERAZUMEVANJ Pismo iz Lok pri Mozirju Pisal nam je Ivan Glušič, Loke št. 6, Mozirje, in dodal še fotokopijo ponovne pri- tožbe, ki so jo 15. januarja letos naslovili na Syet KS Mozirje, sicer pa je v dopisu še zapisal, da so se krajani kmečkega naselja Loke pri Mozirju že 17. decembra 1980. pritožili na Skupščino občine Mozirje in na Svet KS Mozirje zaradi odloka, po ka- terem bi morali tudi kmetje plačevati prispevek za smeti. Odgovor je bil zanje negati- ven, zato so napisali ponov- no pritožbo. Tokrat v ostrej- šem tonu. »Krajani iz Lok smo se 17. decembra 1980. pritožili na Svet KS Mozirje zaradi odlo- ka c odvažanju smeti. Ker še nismo dobili nobenega od- govora, dodajamo na nave- deni naslov še naslednji za- pis,« tako so zapisali, oziro- ma pričeli ponovno pritožbo, ki so jo naslovili na Svet KS Mozirje in poslali v vednost Izvršnemu svetu Skupščine občine Mozirje. V ponovni pritožbi še pi- šejo: »Iz zapisnika, ki nam ga je poslala Skupščina občine Mozirje, je razvidno, da so nas v ta odvoz samovoljno in brez vednosti nas krajanov vključili delegati, oziroma svet krajevne skupnosti. Ker je svet KS sklepal in odločal kar sam, saj se ni izvedla jav- "na razprava in sploh se je vse delalo za našim hrbtom, je bil s tem storjen prekršek zo- per temeljne pravice samou- pravljanja. Zato odločno vztrajamo pri zahtevi, da odgovorni v KS popravijo krivico, ki so jo nam krajanom prizadejali s samovoljnim in birokrat- skim odločanjem. Sprožiti morate postopek, da se od- lok razveljavi, oziroma spre- meni tako kot to zahteva ve- lika večina krajanov. Sicer pa ta odlok sploh ne bi nik- dar izšel v takšni obliki, če bi dali krajanom pravico in možnost zavestne samoo- ločbe. Nismo proti temu, da se okolje varuje, smo pa tudi prepričani, da nihče ne zna bolje čuvati okolja, kot kmečki in podeželski ljudje. Mar imamo mi speljano ka- nalizacijo v Savinjo, ki naj bi bila čista. Menimo, da je to mnogo večje onesnaževanje okolja. Ni nam treba metati peska v oči, kot da ne bi vi- deli, da gre le za denar. Da je temu res tako, priča tudi dej- stvo, da ni obvezno kupiti kante, le plačati prispevek naj bi bilo obvezno. To pa ne more biti tako. Prispévek in odvoz spadata skupaj. Ce ni enega, tudi drugega ne sme biti. Tako krajani iz Lok zahte- vamo svojo samoupravno pravico. Zahtevamo, da obe naši vlogi razpravlja svet KS Mo- zirje in nadalje, da nam svet KS pošlje odgovor, oziroma zapisnik te seje.« Tako torej, Ivan Glušič, ki nam je posredoval še seznam gospodinjstev v vasi Loke, ki so se izrekli za ali proti odvažanju smeti. Osemintri- deset podpisov je proti in šest za. Očitno gre za vprašanje, ki razburja večino krajanov Lok, za vprašanje, ki mora dobiti svojo piko na i. Prav tako odgovor. Zanj prosimo tudi v uredništvu NT. ŽENSKE IN KRAJEVNA SKUPNOST Deljen delovni čas in druge težave Osnovna organizacija sin- dikata delavcev, zaposlenih v krajevnih skupnostih v celjski občini (25 jih je) je pripravila srečanje, ki je bi- lo tokrat v krajevni skupno- sti Nova vas. V sproščenem razgovoru na temo »Vloga žene v naši družbi in njeno delo v KS«, so delavke nani- zale vrsto problemov, s ka- terimi se srečujejo na svo- jem delovnem mestu. Predsednica sindikata IVANA ZAVŠEK ie izposta- vila stanje žena, ki so zapo- slene v KS kot tajnice ali ad- ministratorke. Obremenjuje jih deljeni delovni čas na de- lovnem mestu, zaradi anga- žiranosti v delegatskem si- stemu delajo veliko tudi izven delovnega časa. To de- lo ni plačano, kar tudi nihče ne zahteva, lahko pa bi bilo bolje družbeno ovrednoteno. Vse tajnice in tajniki v kra- jevnih skupnostih morajo bi- ti družbenopolitični delavci, kar zlasti od žena terja do- datno obremenitev. Delovni položaj pa je tudi takšen, da včasih obremenjuje žene tu- di ponoči. Varsto njihovih otrok je otežkočeno in zgodi se celo, da marsikatera de- lavka v krajevni skupnosti ni mogla izkoristiti porodni- škega dopusta. Osnovna organizacija sin- dikata delavce, zaposlenih v krajevnih skupnostih celj- ske občine deluje že tri leta, je pa edina na našem območ- ju. Vseskozi si prizadeva, da bi svojim delavcem omogo- čila boljše delovne pogoje, kar je vsekakor potrebno zla- sti pa bi morala biti nanje bolj pozorna celotna družbe- na skupnost. O. CELJE: OB TREH ZBORIH TUDI SKUPNOST KRAJEVNIH SKUPNOSTI v torek, 17. t. m., bodo tridesete ločene seje delegatov vseh zborov celjske občinske skupščine. Isti dan bo tudi prva seja skupščine podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za zadovoljevanje določenih skupnih potreb v krajevnih skupnostih celjske občine, na kateri bodo izvolili ne samo organe skupščine, marveč tudi raz- pravljali o predlogu skupnega programa krajevnih skupno- sti v tem letu. Sicer pa čaka delegate zborov občinske skupščine za- htevno delo. Odločali bodo namreč ne samo o predlogu družbenega plana občine za novo srednjeročno obdobje, marveč tudi o davčni politiki, o minuli hortikulturni akciji in v tej zvezi o prihodnjih nalogah in ne nazadnje o obramb- nih pripravah in uresničevanju nalog s področja splošnega ljudskega odpora v občini. V predlogu dnevnega reda je tudi več osnutkov in predlo- gov odlokov. MB 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi OBMOČJE KAKO SMO PRAZNOVALI DAN ŽENA Prisrčno, skromno, delovno. Kovinotehna dala denar za inkubator v CELJU se je v počastitev 8. marca zvrstilo veliko pri- reditev. Tradicionalni kon- cert, ki ga je pripravil Zavod Golovec, je obiskalo okoli 1500 žena. Veliko pozornost je vzbu- dila razstava likovnih in roč- nih del celjskih žena, ki so razsvavljale v Muzeju revolu- cije (platna, mekrameje, ta- piserije) in v domu JLA (go- beline). Tudi dijakinje Eko- nomskega šolskega centra so z razstavo ročnih del obe- ležile osemmarčevski praz- nik. Na osrednji proslavi v po- častitev mednarodnega praz- nika žena, ki je bila v sloven- skem ljudskem gledališču v Celju, je imel slavnostni go- vor predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Sta- ne Mele. Na proslavi je sode- loval še moški pevski zbor iz Frankolovega in Grupa poe- tica iz Celja. Za žene so pri- pravili še gledališko predsta- vo »Prevzgoja srca« (Kara- mazovi) in v Narodnem do- mu Valčkov večer. V celjski KOVINOTEHNI so že nekaj let nazaj ob 8. marcu darovali sredstva za humane, predvsem pa zdrav- stvene namene. Tudi njihova letošnja odločitev je bila takšna. Darovali so 30.000 dinarjev za inkubator. Vse- kakor posnemanja vredno ravnanje. V MOZIRSKI OBĆINI so bila osemmarčevska obelež- ja razdeljena na proslave v krajevnih skupnostih. Pri- pravile so jih krajevne orga- nizacije Socialistične zveze, na njih pa so sodelovali reci- tatorji in pevski zbori doma- čih prosvetnih društev. Osrednje proslave ob dne- vu žena v VELENJSKI OB- ČINI ni bilo, pač pa se se vrstile prireditve po krajev- nih skupnostih. V Kultur- nem centru v Velenju pa je bila tudi razstava ročnih del, ki so jih izvezle velenjske že- ne. Predvsem so razstavljale tapiserije in makrameje. V nedeljo je bil tradicionalni tek po velenjskih ulicah, v katerem so sodelovali pio- nirji, mladinci, člani in člani- ce. Posebno akraktiven pa je bil tek z mednarodno udelež- bo, že peti po vrsti. Nastopile so najboljše tekačice iz vsega sveta. V LAŠKI OBČINI so se v okvir praznovanja dneva že- ne vključile vse krajevne skupnosti, delovne organiza- cije, osnovne šole, vrtci. Osrednja proslava je bila v osnovni šoli Primoža Tru- barja. Krajani Zidanega mo^ sta so se na proslavo zbrali v dvorani kulturnega doma Svobode, osrednja krajevna proslava v Radečah pa je bila v kulturnem domu Svobode. Na osnovni šoli Primoža Trubarja v Laškem so izvir- no počastili dan žena. Izdali so izredno številko šolskega glasila, z naslovom Zena, že- ne, ženi. V prostorih muzejske zbir- ke v Laškem je bila odprta razstava slikarja Mihe Male- ša. Tematski zbor je obsegal okoli 50 grafik, podob žene v obsežnem slikarjevem opu- su od praškega obdobja, leta 1925, naprej. Na svečanosti je pel Timov pevski zbor. Marijagraške žene je obi- skala skupina celjskih gleda- liščnikov. Nastopila je s hu- moresko »Predavanje o škodljivosti tobaka« in s »Snubačem«. To je bil pre- mierni nastop skupine, ki si je nadela ime Grupa brez hrupa. V ŽALSKI OBCINI se je zvrstilo precej proslav v po- častitev dneva žena. Prosla- ve so bile domala v vseh kra- jevnih skupnostih in v mno- gih delovnih organizacijah. V Grižah so člani društva upokojencev povabili na kulturno prireditev vse upo- kojene žene. Zabavne prire- ditve so bile tudi v Šempe- tru, hotelu Prebold, kjer je nastopila skupina Pepel in kri ter v Žalcu, na Vranskem in še kje. S srečanjem ženskih pev- skih zborov iz konjiške obči- ne so v SLOVENSKIH KO- NJICAH počastili med- narodni dan žena. Na sreča- nju je sodelovala tudi skupi- na žensk iz pobratene občine Kosjerič in ansambel Pohor- ska dekleta. Sicer pa so konjiške žene v dneh okoli osmega marca gostile petinpetdeset žensk iz Kosjeriča, ki so vrnile obisk Konjičankam. Tam so bile lani. Dovolj časa je bilo za izmenjavo izkušenj, mnenj, pa tudi za obiske v delovnih in drugih organiza- cijah. V ŠENTJURSKI OBCINI so pripravili več proslav v posameznih krajevnih skup- nostih, osrednje občinske slovesnosti pa ni bilo. Predv- sem so se s prisrčnimi pro- grami odlikovali šolski in predšolski otroci. Tudi v ŠMARSKI OBCINI so 8. marec počastili z manj- šimi proslavami v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, na katerih so na- stopili predvsem šolski in predšolski otroci. Večja pri- reditev je bila v Rogaški Sla- tini, med drugim so v raz- stavnem paviljonu zdravili- šča odprli razstavo slik Da- rinke Pavletič-Lorenčakove. Prisrčnih obeležij ob dne- vu žena je bilo v celjski regiji še veliko. Tako v večjih kot tudi v manjših krajih. Prav vseh nismo mogli zabeležiti. Tako so se zbrale vaščanke Trobnega dola in male Bre- ze, da proslavijo svoj praz- nik. Sodelovala so vsa druš- tva iz kraja, na novo pa je zaživela strelska družina. Proslave ob 8. marcu bi lahko še in še naštevali, a prostora ni dovolj. Ce pa jih damo pod skupni imenova- lec, pa lahko rečemo, da so potekala slavnostno, prisrč- no in tudi skromno. Zbrala: ZDENKA STOPAR Iz razstave ročnih del celjskih žena. Na sliki vidite čudo- vite makrameje. V BESEDI IN SLIKI športnik leta občine velenje - atlet bogdan makovšek Komisija za izbiro šport- nika občine Velenje, ki dela pri Občinski zvezi za tele- sno kulturo in uredništvo Našega časa in Radia Vele- nje sta pt4>jšnji teden v pro- storih vile Široko v Šošta- nju izročila najboljšim športnikom iz občine Vele- nje priznanja. Športnik leta 1980 je po- stal atlet, Bogdan Makov- šek, ki v lanskem letu ni imel resnih konkurentov in tudi komisija ni imela težkega dela pri izbiri. Med ekipami je bila naj- boljša Strelska družina MROŽ iz Velenja, pri dekle- tih je najboljša Jana Pečov- nik, atletinja iz AK Velenje, ki je stalna članica mladin- ske državne reprezentance v peteroboju. Priznanje pa je dobil tudi Jože Angelo, invalidski športnik za doseženo 4. me- sto, na II. invalidski olimpi- jadi, lani na Nizozemskem v teku na 1500 metrov. Priznanja so še prejeli: Nan- de Korpnik, karate, Katja Žibert plavanje, Aleš in Klavdija Jug, atletika, Stan- ko Miklavžina, atletika, Ivan Petrovič, Judo, Vlado Mešič, ribištvo, Peter Jova- novič, streljanje, Matjaž Šentjur, modelarstvo. Re- nato Sterman strelstvo in Andrej Majer moto cross. L. OJSTERSEK svečanost za invalidke občine velenje Kakor že vrsto let doslej, je Društvo invalidov Velenje tudi za letošnji dan žena pripravilo za invalidke občine Velenje prisrčno slovesnost. V domu kulture v Šoštanju se je zbralo okrog 200 invali- dnih žena iz 25 krajevnih skupnosti, kakor tudi tistih žena, ki skrbijo za težke in negibljive invalide v svojem družin- skem okolju. Iskreno dobrodošlico jim je najprej zaželel dolgoletni organizator takšnih srečanj Edvard Centrih, nato pa je o pomenu dneva žena spregovoril še predse- dnik izvršnega odbora kulturne skupnosti občine Velenje ^Karel Seme. Kot odličen recitator jim je na koncu zrecitl- ral tudi pesnitev Mileta Klopčiča NOC, s katero je hotel prikazati nekdanje težke čase, nato pa je vsem skupaj še čestital z željo, da bi kar najprijetneje proslavile svoj praznik. V kulturnem delu programa pa so za invalidke nastopili še učenci osnovne šole Veljka Vlahoviča iz Vele- nja. V spomin na to praznovanje in srečanje so vse žene invalidke prejele od društva invalidov priložnostno darilo in spominsko značko. Ob tem zapisu naj dodamo še to, da so se na povabilo SZDL na proslavo dneva žena prav tako v domu kulture zbrale tudi žene iz Šoštanja in okolice. Pester kulturni program so za to praznovanje in proslavo s petjem in recitacijami pripravili učenci osnovne šole Karla Destovnika Kajuha in Bibe Rock iz Šoštanja. S tema dvema prisrčnima proslavama so tudi v Šošta- nju počastili praznik dneva žena. V. K nova cvetličarna na polzeli 20. februar je bil za Polzelane zares srečen dan: Poleg velike blagovnice je Jana Podbregar prav v središču Pol- zele odprla novo cvetličarno in s tem ponudbo blaga na Polzeli dopolnila. , Polzelani so si cvetličarno že dolgo želeli, vendar ni bilo primernih prostorov, pa tudi nekoga, ki bi imel voljo se s tem ukvarjati ni bilo. Tako je bilo treba po vsak cvet najmanj v Žalec ali pa celo v Celje. Kadar je šlo samo za šopek,'je že še bilo nekako, bolj hudo pa je bilo z venci ali raznimi cvetličnimi aranžmani za posebne priložnosti. T. TAVCAB STANE KLEMENČIČ - ŠESTDESETLETNIK Med krajani, ki so z ne- štetimi vezmi vključeni v naše javno življenje, v de- lovanje naših družbeno- političnih organizacij in društev, je tudi tovariš Stane KJemenčič, upoko- jeni delavec Uprave javne varnosti. Tildi pri njem se lahko vprašamo, kako zmore vestno sodelovati kot predsednik delegacije stalnega območja, član komisije za LO in DS pri občinskem odboru ZB NOV Celje, član sveta skupščine pri krajevni skupnosti, član odbora kljuba upokojencev orga- nizacije za notranje zade- ve, član 10 Lovske zveze Celje, član komisije za LO in DS pri republiški lov- ski zvezi in še bi lahko na- števali. Stane Klemenčič izhaja iz napredne belokranjske družine, iz kmečke druži- ne v Selah pri Jugorju, kjer je zagledal luč sveta 27. februarja 1921. leta. Že kot otrok je spoznal trdo delo na kmetih. Po konča- ni osnovni šoli se je vpisal v gimnazijo v Novem me- stu. Ves čas šolanja se je vzdrževal večinoma sam. Zaradi pomanjkanja do- hodkov s kmetije in šte- vilne družine - pet otrok - ga starši niso mogli podpi- rati pri šolanju. V jeseni leta 1941 se je vpisal na strojno tehniško fakulteto v Ljubljani. Ker so bile ra- cije po italijanski okupa- ciji na dnevnem redu, je opustil študij in se vrnil domov, še predno so Itali- jani fakulteto zaprli. Že v Ljubljani se je povezal s pripadniki NOP, v aka- demskem kolegiju, kjer je stanoval samo dva mese- ca, seje udeleževal sestan- kov OF, kjer so čitali »Slo- venskega poročevalca«. V septembru 1941 se je po- vezal s članom rajonskega odbora OF za rajon Suhor, Jeleničem, ki ga je kmalu povezal z ostalimi člani in Stane je prejemal naloge za delo na terenu. Poleg razširjanja literature je Stane organiziral tudi zbi- ranje orožja, razen tega je organiziral narodno zašči- to. Ko so se v začetku ma- ja 1942 pojavili v vasi par- tizani, je takoj navezal sti- ke z njimi in postal povelj- nik vaških zaščit, odbor- nik OF in kot tak je bil tesno povezan z enotami Belokranjskega bataljona in pozneje Belokranjske- ga odreda. V ta odred je vstopil tudi sam 1. julija 1943. Potem ga je pot vo- dila po številnih enotah, postal je pomočnik polit- komisarja čete Belokranj- skega bataljona, pomoč- nik politkomisarja III. ba- taljona XV. brigade. Bil je ranjen, postal politkomi- sar čete komande mesta Vinice, pa pomočnik po- litkomisarja in pozneje politkomisar Komande mesta Novo mesto pa po- močnik šefa personalnega oddelka pri Komandi ljubljanskega vojnega po- dročja, od 24. 2. 1945 je delal pri OZNI za Sloveni- jo, od leta 1952 pa je bil uslužbenec Državnega se- kretariata za notranje za- deve LR Slovenije. Vse do upokojitve je bil na odgo- vornih vodilnih položajih kot referent pri D V, šef odseka DV za Vzhodno- primorsko okrožje, pozne- je za okrožje Celje, Mari- bor, šef odseka pri UDV za Slovenijo pa poobla- ščenec UDV Ljubljana III. rajon, pozneje v Šošta- nju in v Celju. V organih za notranje zadeve je pre- jel naziv svetnik. Leta 1966 je bil upokojen, ven- dar je delal še 10 let v po- krajinskem štabu TO za zahodno Štajersko Celje kot varnostni oficir v činu majorja. Lahko bi še na- števali vrsto odgovornih funkcij v okrožnih in okrajnih komitejih ZK, v ZVRS, v kegljaški zvezi, v osnovnih organizacijah ZK in v lovskih društvih. Povsod pa poznajo to- variša Staneta Klemenči- ča kot značajnega, resne- ga človeka, dobrega tova- riša, ki ima tudi veliko smisla za zc^rav humor. In ne nazadnje je znan tudi kot velik ljubitelj prirode in poznavalec njenega ži- valskega bogastva. Veliko bi znali povedati lovci o svojem dragocenem tova- rišu in prijatelju. No, še nekaj je, česar ne smemo prezreti: Stane Klemenčič je dober poznavalec ljudi in značajev, rad ima ljudi in dobro jim želi, zato ni čudno, da ga poznajo zla- sti mnogi mladi pari, ki jih je poročil kot pooblašče- nec za sklepanje zakonske zveze pri SO Celje. Za svoje plodovito delo- vanje v naši socialistični samoupravni družbi je prejel Stane Klemenčič številna odlikovanja, voja- ška in civilna. Stane Klemen' ič se je razdajal in se št razdaja, poln je energije in ob nje- govi šestdesetletnici izre- dno plodnega življenja mu želimo še mnogo zdra- vih in zadovoljnih let ob strani svoje družice in sre- di prijateljev in krajanov, ki ga cenijo kot enega naj- uglednejših družbenih de- lavcev. RUDOLF URŠIC št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 • Zapisano je; vsako družbeno potrebno delo je častno in terja ustrezno družbeno priznanje. • Ugotavljamo, da je takoimenovana režija - družbena in poslovna, prehudo rejen jezdec na plečih proizvodnega dela, ki ustvarja novo vrednost. • Izvedenci zatrjujejo, da proizvodno delo v glavnem ob danih pogojih nima več kaj dosti rezerve za povečanje storilnosti... O ... in da prav nakopičeni režijski stroški pripomorejo k temu, da so cene proizvodov previsoke, v mednarodni blagovni menjavi nekonkurenčne. • In tako dalje - in tako naprej! Hkrati pa neprestano ugotavljamo, da delavci iz neposredne proizvodnje kar naprej bežijo v pisarne, urade, proč od delovnih opravil, ki so neposredno povezani s proizvodnjo; da je umeriteл^ mladine v proizvodne poklice defici- tarna in da tudi sicer hvalevreden vzgon interesa za študij in izobraževanje ob delu spodbujajo razlogi, ki bi jih lahko spravili pod skupni imenovalec: predso- dek belega ovratnika. izvirni greh se začne doma - Ce se ne boš učil, boš moral delati! - To sm.o slišali od svojih star- šev in to pripovedujemo naprej svojim otrokom. Grozimo s po- klici, brez katerih si življenja ni- ti predstavljati ne znamo. Nekaj je narobe v našem vzgojnem procesu, od doma, preko šole, do ustvarjene druž- bene klime, če obvladuje pre- pričanje, da je pisarniški človek nekaj več. Ali pa morda, ravno zaradi družbenga vrednotenja tudi je nekaj več? Kaj več? Pred leti je v Celju nek dela- vec delovne organizacije CE- KA zaprosil za drugo, celo manj plačano delo, da bi odvrnil od svojega otroka zbadljivke sošol- cev, češ, oče ti ceste pometa. Od doma v srčni kulturi ne vzgojeni otroci, ki jim tudi šola ni dala kaj dosti zraven, znajo biti zelo kruti. Od kod črpajo ljudje svoje predstave o veljavi poklicev, če nc iz okolja? iobotna priloga DELA (7. riarca letos) prinaša lestvico, ki izhaja iz ankete o ugledu štiri- najstih poklicev. Nič ni narobe, da so zdravnik, univerzitetni profesor, znanstvenik ter direk- tor večje delovne organizacije najbolj ugledni poklici, ki jim slede inženir, poklicni politik itd. Bolj zbode v oči, da je viso- ko kvalificirani delavec šele na 11. mestu, za katerega 58 odstot- kov anketirancev meni, da mu je ugled povprečen, 17 odstot- kov, da je ugled majhen in 21 odstotkov, da je le-ta velik. Za kmeta, ki je na 13. mestu, polo- vica anketirancev misli, da je poklic neugleden, za nekvalifi- ciranega delavca pa je kar 64 odstotkov anketiranih reklo, da je to neugleden poklic. Zanimiv je podatek, da so vi- soko kvalificirani delavci od le- ta 1968 zdrknili z devetega na 11 mesto. Res je. Klobuk dol pred pa- metjo, pred znanjem in sposob- nostjo, kajti le tako bomo napre- dovali; saj tudi kmet ne more biti dober blagovni proizvajalec brez znanja in tudi ceste v več- jih (bogatejših) mestih že čistijo s stroji. še »vzgojiteljski« primer vrednotenja M. K. z manjše kmetije je bila že precej ogreta ob spodbudi staršev, da bi šla v vrtnarsko šo- lo. Doma imajo dobro zemljo in tudi sredstva za zagon te vrste proizvodnje blizu tržišča (zago- tovljen odvzem). Toda »vele- umni konzilij« sestavljen iz uči- teljev in svetovalca zavoda za zaposlovanje je m.ladinko zama- jal, z izjavo: - Saj te je škoda! - Danes je trgovka in že misli na to, da bi si s študijem ob delu odprla vrata kakšne pisarne. In da se prav razumemo, izha- jam iz reka: »Vsak družbeno ko- risten poklic je časten!«, ne niorda narobe. kaj povedo podatki študirajočih ob delu? že vnaprej se ograjujem od očitkov, češ da je poklic ekono- mistov družbeno manj pomem- ben. Zares dobrih, nam še kako manjka! Toda poglejmo iz kakš- nih strok in usmeritev v pred- izobrazbi se rekrutirajo študent- je ob delu v poklic komerciali- stov, ki jih uspešno izobražuje celjski oddelek visoke komer- cialne šole Maribor: Vzemimo, da je 158 absolven- tov splošne gimnazije in 300 ab- solventov ekonomske srednje šole logično nadaljevalo na višji in visoki stopnji. Vzemimo tudi v zakup možnost, da je 17 sluša- teljev iz poklicev hotelske sme- ri, sedem pedagogov, sedem zdravstvenih delavcev in troje ^vzgojiteljic malo pozno spozna- lo, da prvotna izbira poklica ni bila posrečena. Enako bi veljalo lahko tudi za vseh 9 kmetij cev in 7 zdravstvenih delavcev. Toda med študirajočimi na tej visoki šoli je 138 slušateljev, ki imajo ' tehnični poklic. To so strojniki, gradbeniki, kemiki itd. Toliko jih v resnici ni »zgre- šilo« svoj življenjski cilj? In kaj vse se skriva za 183 slušatelji najrazličnejših usmeritev v predizobrazbi, je seveda vpraša- nje? Zakaj ljudje teh usmeritev ne nadaljujejo študija v prvotno izbranem poklicu? Naj zdaj ponudim nekaj ka- menčkov za mozaik te zabrisane podobe: inženir v delavnici in na gradbišču Višja stopnja tehnične oprem- ljenosti na razviti stopnji indu- strijske proizvodnje nujno soli možgane in znanje v delavnice, v obrate. Zahtevni stroji zahte- vajo za upravljalce tehnike, mojstre zamenjujejo inženirji. Projektiva terja enak izobrazbe- ni profil v materializaciji načr- tov in idej. Na gradbišču, ki ni organizirano obrtniško, marveč industrijsko, je nujnost podob- na. Intelektualec se tudi po svo- jem položaju v proizvodni verigi spreminja v proizvajalca, torej delavca v neposredni proizvod- nji. Kakor, da to ni logično? Najbrž v miselnosti še ni. Saj bomo časnikarji priredili prav- cato romanje h kmetu, za kate- rega bomo izvedeli, da je po šol- ski izobrazbi - agronom. delovni čas v izmenah Ukoreninjeno pravilo, da v pi- sarni popoldan nikogar ne naj- deš, kaj šele ponoči; da so »skupne službe« v poletnih in zadnje čase tudi v zimskih sezo- nah dopustov zdesetkane, tudi ponuja enega od kamenčkov k mozaiku. To seveda ne velja sa- mo za tiste, ki so vpeti v nepo- sredni proizvodni proces, reci- mo za tehnike pri strojih, za in- ženirje v proizvodnih oddelkih in obratih. Čudno. Po prej omenjeni lestvici vre- dnotenja je najvišje postavljen zdravnik, ki je na istem, če ne na slabšem. Ljudem se pač ne ra- zlije žolč samo dopoldne; če poenostavljam, si tudi časnikar- ji ne moremo naročati dogod- kov od šestih do dveh. Vsak po- klic ima svoje značilnosti tudi glede tega. Od šestih do dveh! pisarna še vedno prestolna dvorana Izluščil bi namreč zanimivo in pomembno misel, da je pisarna »obdarjena« z nekakšno magič- no marelo upravne veljave, bli- žine vodstvenega vrha, še ne iz- koreninjenih privilegijev, bliži- ne koristnih informacij itd. Le poglejmo si nekaj »svobo- dic« pisarniškega liberalizma? Kdo si lahko privošči na uro in več raztegnjeni skok v trgovi- no, na trg, v bližnji bife, kofetar- nico? Kdo si lažje izposluje dopust po lastnih potrebah brez ozira na potrebe delovnega procesa? Kdo lažje, takole mimogrede, potelefonira v vrtec, šolo, si prek žice oskrbi to in ono? Najbrž bo že držalo, če ljudje pravijo: »Malo več reda, delovne disci- pline in polnejše izkoriščenje delovnega časa, pa bodo skomi- ne po pisarniškem ,azilu' poje- njale.« Bilo bi nepravično in neob- jektivno, če bi nazadnje omenje- ne navedbe posploševali. Vemo, da pridna strojepiska, ki osem ur tolče stotine znakov na minu- to polnih osem ur, opravlja tudi fizično naporno delo. Sicer pa tu ne teče beseda o tipkanju, o snovanju pri tkalnem stroju, gre za vrednotenje vsakega potreb- nega dela. iz dobrega delavca slab uradnik Kjer je pritisnila nuja do te mere, da je pod udar sanacijskih ukrepov prišla tudi administra- cija, so bile velike težave okoli vračanja »uradnikov«, bivših proizvodnih delavcev, v pro- izvodnjo. Krivi niso bili nekda- nji proizvodni delavci, marveč tisti, ki so jih »povzdignili« na stopnjo uslužbencev in se jih potem, v trepetu za varnost šti- rih pisarniških sten, odrekali. Medvedja usluga. Namesto na- predovanja v stroki, namesto izboljšanega dohodka za dobro delo, je veljalo za nagrado najbrž res bolje nagrajeno de- lovno mesto v pisarni. To delo, ki mu navadno tudi niso bili kos, je tudi iz prenekaterega do- brega delavca v proizvodnji, ki se je zavedal cene in vrednosti svojega dela, nastal utišani, svo- jega nezanesljivega položaja osveščen »kimavec«. Največ- krat se je to zgodilo takim do- brim delavcem, ki so bili tudi družbeno bolj aktivni in uspeš- ni. Ni izkljudno, da so bili tako ob svojo delavsko bazo z uteme- ljitvijo, da bi jim omogočili bolj- še pogoje za politično delova- nje. Ta kamenček za mozaik ni izbrskan zato, da bi razpravljali o senčnih in sončnih plateh ka- drovske politike, marveč zato, ker taki primeri potrjujejo zasi- drano mnenje, da je »uprava« nekaj več. Teh nekaj misli, bržčas res iz- zivalnih, nudi razlog za razmiš- ljanje ob obstoju in nekaterih vzrokih predsodka belega ovratnika. JURE KRAŠOVEC 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi v rogaški slatini nov ženski pevski zbor v okviru DPD »Svoboda. Rogaška slatina je pričel v mesecu januarju s prvimi va- jami novo ustanovljeni žen- ski pevski zbor. To je prvi ženski zbor v občini Šmarje in bo prav gotovo poživil to vrstno amatersko glasbeno dejavnost v občini in kraju samem. V zboru je okoli 45 pevk, ki se pod vodstvom Franca Plohla zbirajo enkrat na teden na vaje. V zbor so se vključile žene in dekleta vseh starosti in izobrazbenih struktur, tako da je sestav zbora zelo raznolik. Prvič se bodo občinstvu predstavile nekje v mesecu maju ali juni- ju. Do takrat pa jih še prav gotovo čaka precej dela in pa mnogo dobre volje. Rogaški ženski pevski zbor je že tako deseti zbor v občini, kar kaže na to, da se zborovsko petje čedalje bolj širi in razrašča. J. C. ustanavljanje pionirskih kulturnih društev v občini šmarje Zveza kulturnih organiza- cij občine Šmarje pri Jelšah si je v prioritetni program svojega dela uvrstila ustanav- ljanje šolskih pionirskih kul- turnih društev. Akcija je že stekla in tako tečejo dogovori med občinsko ZKO in šola- mi, da bi se ta društva čim- prej ustanovila in pričela z delom. Vsekakor bo delova- nje teh društev na šolah izre- dno važnega pomena za mla- de ljudi, saj se bodo tako ma- lo bolj načrtno vključevali v razne pionirske kulturne skupine in se seznanjali z de- lom in življenjem na področ- ju kulture. Ce bodo ta druš- tva na šolah zaživela, bo to prav gotovo velik napredek h kulturnemu osveščanju mla- dih. J. C. ZALOŽNIŠTVO V CELJSKI OBČINI MAR VARČEVANJE ŠKODI? Navidezno velika sredstva za CZ in Obraze Na zadnji skupščini kul- turne skupnosti so delegati postavili upravičeno vpra- šanje, kako je z visokimi de- narnimi postavkami pri Celjskem zborniku in lite- rarni reviji Obrazi. Teme- ljit odgovor bodo dobili na skupščini, ki je načrtovana za 1. april, razjasnitvi polo- žaja pa naj prispeva tudi ta članek. Izdajateljski svet pri kul-' turni skupnosti celjske obči- ne je na zadnji seji, ki je bila v torek, razpravljal o finanč- nem stanju obeh publikacij in ocenil delo obeh uredni- ških odborov. Splošna ocena je takšna, da bo treba oba uredniška odbora razširiti, da bi zagotovili nadaljnjo ka- kovost prispevkov, finančno stanje pa je pokazalo, da je pri poslovni politiki na prvem mestu varčevanje in odgovoren odnos do namen- skih sredstev za založniško dejavnost, ki se pri celjski kulturni skupnosti odraža predvsem v izdajanju Celj- skega zbornika in njegovih posebnih edicij in izdajanje literarne revije Obrazi. Celjski zbornik ima trenut- ko na računu 1,296.410 din, kar predstavlja v bistvu pre- nešena sredstva iz lanskega leta in iz leta 1979, ker letniki niso izšli. Celjski zbornik bo izšel letos, po vsebini v obse- gu za štiri letnike. Prav zdaj pa je v tiskarni posebna pu- blikacija Celjskega zbornika in sicer gradivo za Zgodovi- no Celja III. delo avtorja prof. Janka Orožna. Obrazi imajo na računu kot ostanek sredstev iz lan- skega leta še 168.478 dinar- jev in bodo v letošnjem letu imeli z letošnjo dotacijo oko- li 700.000 dinarjev. V teh sredstvih je nekaj denarja od reklame in nagrada ob kul- turnem prazniku slovenske- ga naroda, ki je bila podelje- na uredniškemu odboru, pa si je člani niso razdelili med seboj, ampak so jo v celoti vključili med sredstva za re- dno dejavnost revije. Revija objavlja tudi likovne pri- spevke in s tem zapolnjuje vrzel izdajanja katalogov ob likbvnih razstavah in zato ne mòre preiti na slabšo kako- vost papirja. Ce pa bi hoteli tisjcati likovne reprodukcije najboljšem papirju, tekstual- ni del pa na slabšem, to tako zaplete tehnološki postopek, da bi bil prihranek minima- len, revija pa bi mnogo izgu- bila na svoji podobi. Omeniti velja tudi to, da bo v maju kot posebna izdaja Obrazov izšel dramski tekst Borivo j a Wudlerja Odprite vrata, Oskar prihaja. Pri Obrazih že tri leta niso spremenili višine honorarjev, enako pri Celj- skem zborniku. D. MEDVED ŽIVAHNO V KLUBU KULTURNIH DELAVCEV Se največji optimisti niso ob sprejemanju programa dela kluba kulturnih delav- cev Ivan Cankar upali pomi- sliti, da bo dejavnost v svo- jem vsakdanjem življenju našla takšen odziv, oziroma živahen tempo dogodkov. V februarju dvoje preda- vanj in sicer 3. februarja o treh celjskih kulturnih te- dnih v letih 1938, 39 in 40 (predaval prof. Vlado No- vak), zatem 24. februarja pre- davanje dr. Primoža Simoni- tija o deležu celjskih huma- nistov k slovenski kulturni zgodovini v obdobju rene- sanse. Mesec, marec je prinesel spet večer z avtorjem (po- dobno kot v januarju z Alek- sandrom Marodičem) in si- cer srečanje z gledališko igralko Nado Božičevo, le- tošnjo dobitnico priznanja celjske občine ob kulturnem prazniku slovenskega naro- da. Pogovor je bil predviden tudi z dobitnico letošnjega Prešernovega sklada Ljerko Belakovo, pa je žal imela rav- no tedaj predstavo v gledali- šču. V torek zvečer pa je v klu- bu predavala o celjskih sta- rih grafikah Milena Moškon, umetnostna zgodovinarka Pokrajinskega muzeja v Ce- lju. Hvaležnim poslušalcem je razkrila dragocenosti, ki jih imamo v Celju v starih grafikah, kjer srečamo ime- na največjih evropskih moj- strov, med njimi tudi slovite- ga Dürer j a. ZAMMVOSn IZ F0KRAJINSKE8A MUZEJA V СЕ1ЈГ OGLARSTVO Čeprav je vrednost lesa v 19. stoletju počasi naraščala, se je zaradi vse večjih potreb po oglju ta dejavnost vedno bolj širila. Oglje so pridobivali največkrat v gozdovih v bližnji okolici tovarn, ki so se ukvarjale s predelavo kovine in topilnic železa, ki so ga potrebovale. Dostikrat so imeli ti veliki porabniki tudi svoje gozdove in stalno zaposlene oglarje. To so bili veliki obrati, ki so zaradi potreb industrije pridobivali oglje v velikih količinah. Poleg teh obratov, ki so bili v sklopu tovarn, so pridobivali oglje tudi drugje. Oglje so kuhali tudi kdaj, ko je bilo spravilo lesa zaradi težkega terena nemogoče ali pa so po čiščenju gozda ostali različni lesni ostanki-tanjša drevesa, veje itd. Ker je oglarstvo poleg kvalitetnega lesa uporabljalo dosti- krat tudi slab in tanjši les ter ostanke, je bilo zelo pomembno pri čiščenju gozdov. Po zgraditvi železnice v naših krajih, se je pocenil prevoz in s tem so se zmanjšali prevozn striški. Tovarne, ki so bile bližje železnici, so bile zato v mnogo ugodnejšem položaju in so lažje konkurirale bolj oddaljenim. S propadom nekaterih tovarn in uvajanjem premoga za kurjavo, je nastala kriza v oglarstvu, vendar so si ogljarji pomagali tako, da so začeli oglje izvažati na druga tržišča (npr. Italijo). Kljub vsem tem težavam je povpraševanje po oglju naraščalo tudi po I. sv. vojni in ga je zaustavila šele II. sv. vojna. Po II. sv. vojni se v takem obsegu ni nikoli več opomoglo. Ponekod se je oglarstvo do danes ohranilo le še zahvaljujoč kovaštvu in kovaški industriji, ki sta, ki sta uporabljala oglje zaradi specifičnosti svojega dela. Večja podjetja so oglje tudi po II. sv vojni še kupovala od okoliških kmetov (npr. Vitanje), mnogi kovači pa so ga morali kuhati tudi sami, če ni bilo drugega izhoda. VLADIMIR SLIBAR REČICA OB SAVINJI: ŽIVAHNI KULTURNIKI Prosvetno društvo na Re- čici ob Savinji sodi med de- lavna v mozirski občini, si- cer pa svojo dejavnost razvi- ja predvsem v dramski in pevski sekciji. Dramska ima okoli petdeset članov. Med- tem ko starejšo skupino vodi Ivan Strašek, je mentor mlaj- ših Franček Bider mlajši. V letošnjem letu bodo pripra- vili kar dve igri. Pevski zbor, ki ga vodi Darko Atelšek, ima le okoli trinajst članov. Sicer pa ima pomemben delež v kulturnem življenju Rečice tudi enota občinske matične knjižnice. »Zdaj se naše misli ukvar- jajo predvsem z obnovo pro- svetnega doma. Veliko smo že naredili, toda, dosti dela nas še čaka. Radi bi dobili nekaj novih prostorov, utrdi- li steno, ki poka in še kaj,« je med drugim poudaril pred- sednik prosvetnega društva, Andrej Weiss. Na posnetku: prosvetni dom na Rečici ob Savinji. MB MILE KORUN PRIŠEL PO PRIZNANJE Gledališki režiser Mile Korun je letos tudi v Ce- lju dobil nagrado ob kul- turnem prazniku (dobil je tudi Prešernovo nagra- do). Ker je bila podelitev na isti dan, je obljubil, da bo v Celje prišel ob prvi priložnosti. To naj bi bilo v petek ob 9. uri, slovesnost pa bo v prostorih celjske kul- turne skupnosti na Mu- zejskem trgu. KINO KLUB GORENJE VELENJE V JUBILEJNEM LETU Filmsko kulturo širijo tudi med mlade na šolah Kino klub Gorenje so usta- novili leta 1971 in v tem času so člani kluba dosegli lepe uspehe. Na podmladek so pomislili takoj ob ustanovi- tvi in to se jim zdaj obrestu- je. Organizirali so predava- nja iz osnov amaterskega fil- ma, ki se še vedno nadaljuje- jo v vseh osnovnih šolah v Velenju in Šoštanju. 2e v letu 1974 je bil kino klub Gorenje v samem vrhu slovenskega amaterskega fil- ma. Člani so posneli veliko tehnično in tudi vsebinsko dobrih filmov, ki jih je zdaj že okrog 100. Priredili so 7 klubskih festivalov, kjer so bili prikazani filmi starejših in mlajših članov. Z name- nom, da bi pridobili mlade člane, prirejajo projekcije po šolah in tako širijo filmsko kulturo med najmlajšimi. Te projekcije tečejo v okviru petkovih kulturnih večerov, in sicer v kulturnem centru Ivan Napotnik v Velenju. Čvrsto je tudi sodelovanje z osnovnimi organizacijami ZSMS velenjske občine, pa tudi z mladinsko organizaci- jo iz Zibike só navezali tesne stike. V minulem letu so čla- ni kluba organizirali 23 pro- jekcij. Zastavili pa so si kopi- co nalog, ki jih bodo skušali uresničiti v letošnjem letu. O njih so govorili tudi na zad- njem občnem zboru 6. fe- bruarja. 7. marca bodo gosto- vali pri članih kino kluba Duplje, 8. maja pa jim bodo le-ti obisk vrnili. Sodelovali bodo na republiškem festi- valu amaterskega filma, za september pa so predvideli prikazovanje najuspešnejših nagrajenih filmov kino klu- ba Gorenje, ki so bili nareje- ni v preteklih desetih letih. To je le nekaj najpomemb- nejših akcij, ki se jih bodo letos lotili člani kino kluba Gorenje iz Velenja. PESEM JIH DRUŽI Ko smo se pogovarjali o Mešanem pevskem zboru Gali- cija, je zborovodkinja Milica Hrovatič poudarila, da je ve- lika zasluga krajanov samih, da zbor sploh obstaja. Ker v zboru prepevajo pretežno kmetje, njihove kmetije pa so raztresene po hribovju okoli Galicije, morajo nekateri tud' po uro in več peš na vaje. Tudi drugače imajo težave z vajami, saj nimajo ustreznega prostora, čeprav se v krajevn' skupnosti trudijo, da bi čimprej uredili ta pereč problem. V zboru zdaj prepeva 33 pevcev in pevk, ki imajo naštudi- ranih okoli 25 pesmi, od narodnih, do borbenih in umetnih' tako da lahko nastopijo na vseh prireditvah, kamor jih pova- bijo. Nastopili so že na občinski reviji pevskih zborov Libojah, na reviji pevskih zborov v Šentvidu pri Stični in na večjih priložnostnih proslavah in komemoracijah, trenutno pa pripravljajo samostojen koncert. Milica Hrovatič je tudi povedala, da pevci izredno rad' prepevajo domače, ljudske napeve. Tu pa pride do določb' nih težav, ker morajo za revije naštudirati tudi obvezni pesmi, te pa so ponavadi tuje njihovim pevcem. Kljub ternit pa bodo vztrajali in poskušali dokazati, da lahko tudi zborih majšega kraja kvalitetno poje in doseže dobre rezultate tud' na tekmovanjih. F- i št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 9 POGLED na platno POGLEDI NEKEGA KLOVNA Šesta predstava v okviru celjskega filmskega gledali- šča za odrasle prinaša da- nes (četrtek) na platno kina Union zahodnonemški film Pogledi nekega klovna. Film je 1975. leta posnel Vojtech Jasny, ki je skupaj z Sobelovcem Heinrichom Böllom pripravil tudi sce- narij, v glavnih vlogah pa so zaigrali Helmut Griem, Hanna Schygulla, Eva-Ma- ria Meineke in Gustav Ru- dolf Seilner. Film Pogledi nekega klov- na je dober primer ekraniza- cije znanega literarnega dela, pri čemer je znal ubežati zan- kam preslikavanja literarne zgodbe. Še več, z imenitno filmsko realizacijo je uspel ob ohranjenih likih, situaci- jah, celo dialogih, zgodbo ustrezno nadgraditi in ji dati svežo podobo. Zgodba sama nas vrača v Nemčijo v letu 1960, v svet sodobne Nemčije, soočene z bliskovitim razvojem, a hkrati lažno moralo in bre- menečo hipoteko nacistične preteklosti. Glavni junak je tridesetletnik, ki si je izbral poklic klovna in se tako izog- nil siceršnji nujni identifika- ciji z okoljem, ki ga ne mara. Poklic mu daje možnost kri- tičnega pogleda na lažno kr- ščansko moralo, ki ga obdaja in na bremeneče hipoteke preteklosti, ki se prebujajo v nastajajočem terorizmu in neonacizmu. Toda, kot sicer klovni, živi nesrečno zaseb- no življenje, ki ga zapečati zakonski brodolom. V kritiki lažne morale, kr- ščanskega fanatizma in osebne tragedije človeka, ki se ne zna prilagoditi in se no- če sprijazniti s stanjem v družbi, so udarne osti tega zanimivega filma. BRANKO STAMEJCIČ MODNO OBLIKOVANJE ŠE PREZRTE VREDNOTE Razstava del Karmen Venko v Likovnem salonu Poenostavljeno z besedno preprostostjo »uporabna umetnost« je mnogo več kot samo sinteza lepega in upo- rabnega. Uporabna umet- nost igra pomembno vlogo pri bogatenju naše kulture, našega vsakdana, vraščena je v družbeno zavest širših prizadevanj za boljše, udob- nejše in lepše življenje. V zadnjem desetletju je postala nedvomno močna ustvarjal- na sila, ki je ob prezentaciji ostalih zvrsti umetnosti, ni moč več spregledati. Prav zaradi tega Likovni salon Ce- lje vsako leto vključi v svoj program razstavo uporabne umetnosti-tokrat modno oblikovanje, kot posebno zvrst industrijskega obliko- vanja, in kot integralni del širših prizadevanj v pogledu vzgoje estetike in potrebe uporabnika. Predstavlja se nam mlada ustvarjalka KARMEN VEN- KO, doma iz Slovenskih Ko- njic, ki je študij modnega oblikovanja končala na Viso- ki šoli za uporabno umetnost na Dunaju (pri prof. Adlmiil- lerju). Za svoje diplomsko delo je prejela leta 1979 na- grado Ministrstva za znanost in raziskave na Dunaju. Nje- ne kolekcije so doživele izre- den odmev v znanih modnih hišah na Dunaju, hkrati pa je njeno delo tesno pozvano z usnjeno konfekcijo Konusa iz Slovenskih Konjic. Izvirnost njenih modelov sloni predvsem na enostav- nosti, čistosti linij, na pou- darku barvne harmonije- niansiranju barvnih tonov in na grafičnih vzorcih. Kolek- cija, predstavljena na razsta- vi, zajema modele od šport- nih, vsakodnevnih do večer- nih, s skupnimi značilnostmi materiala - volna. Viden je prikaz dela modnega obliko- valca od skice do končne realizacije. S tem si vsak gle- dalec lahko ustvari celotno predstavo dela, ki poleg izvirnosti idej mora upošte- vati še mnoge druge faktorje (poznavanje materiala, barv- ne komponente v soodnosu do človeka, proizvodnjo - kot odločujoč faktor pri do- končni izdelavi in ne nazad- nje želje uporabnikov). Predstavljeni osnutki ko- lekcije volnenih izdelkov, s svojimi izjemnimi in zahtev- nimi barvnimi kombinacija- mi ter enostavnimi in likov- no dovršenimi vzorci, so do- kaz, da je delo modnega obli- kovalca nujnost v industrij- ski proizvodnji, ki žal še da- nes nima pravega posluha za lepotnost in prikupnost svo- jih izdelkov, in kjer še vedno »modne« tendence diktirajo vsi prej kot oblikovalec. Ta- ko nam največkrat ostajajo ideje le kot skice in unikatni izdelki, kot občudovanja vredna zamisel, ki ne najde pravega mesta v proizvodnji in potrošni verigi. ALENKA DOMJAN »SVOBODA« POLZELA NI POČITKA Več razstav v Komendi Dejavnost Svobode na Polzeli poteka v okviru dese- tih sekcij in sicer gledališke, lutkovne, likovne, delujejo pa še moški, in mešani pev- ski zbor, ansambel Sloveni- ja, harmonikarski orkester, knjižnica in šolsko kulturno društvo. Za vse je značilna delavnost, je poudaril na ne- davnem občnem zboru pred- sednik DPD Svobode Stan- ko Novak. Gledališka skupi- na je pripravila komedijo Renéja de Obarda Veter v vejah Sasafrasa v režiji Jake Jeršiča. Doživela je sedem predstavitev. Moški in meša- ni pevski zbor sta imela več samostojnih nastopov, sode- lovala pa sta na skoraj vseh prireditvah v kraju ter na re- vijah. Ansambel Slovenija je najbolj aktiven. Lani je imel 19 nastopov, na ptujskern fe- stivalu je dosegel lep uspeh, sedaj pa snema že drugo ve- liko ploščo. Harmonikarski orkester vodi Stanko Pod- bregar in prvi uspehi so tudi tukaj že vidni. Lutkovna sekcija je pripravila igrico Miroslava Košute Štirje fant- je muzikantje, likovna sekci- ja pa tri razstave v novih raz- stavnih prostorih v Komen- di. Tistih, ki obiskujejo druš- tveno knjižnico je vedno več, tako, da razmišljajo o novem razširjenem času poslovanja. Kino sekcija je poleg redrtih predstav imela še jubilejni 5. teden mladinskega filma. Zelo aktivno pa je bilo tudi kulturno društvo na OS Vere Slander. Pripravili so še po- letne kulturne večere, ki so bili dobro obiskani. V letošnjem letu bodo na- daljevali z dosedanjim de- lom, na nekaterih področjih bodo poskušali pritegniti no- ve člane in skrbeli bodo za dvig umetniške ravni. Večji poudarek bodo dali razsta- vam v Komendi na tematiko iz NOB, že 15. marca bo kon- cert vseh pevskih zborov na Polzeli, tudi letos bodo po- letni kulturni večeri, v kul- turno življenje Polzele pa bo- do pritegnili več zunanjih so- delavcev in gostov ter ga ta- ko popestrili. T. TAVČAR 35 LET ; : NOVEGA TEDNIKA TEDNIKOVE GOSPODARSKE SKRBI Prva leta, vse tja do 1950-51, celjski časnik sploh ni imel nobenih finančnih težav. Bil je to čas, ko je razliko med iztrženo naročnino, ki ni nikoli pokrivala resnič- nih stroškov, pokrival takratni Okrajni ljudski odbor, oziroma njegova propagandna komisija. Prva leta je biio na straneh tednika tudi zelo malo reklamnih sporočil. Mali oglasi so bili redki. V začetku petdesetih let pa so se začele skrbi za gospodarsko plat polagoma večati in uprava ter uredništ/o začenjata ob državnih praznikih zbirati prispevke delovnih organi- zacij kot čestitke, ki iz leta v leto dobivajo tudi vse bolj značaj ekonomske propagande. Se po nečem je bilo tisto obdobje značilno. Uredni- ška politika časnika je bila omejeno neodvisna. Kot so računa za tiskarno in za plače romali na okraj, so članki, ki jih je tednik objavljal, romali v pregled na okrajni komite partije in okrajni odbor OF. Finančne zmožnosti tednika so bile seveda sila skro- mne. Dolga leta so bili v uredništvu vezani na najpre- prostejše prevozno sredstvo - kolo. Bila je prava dra- gocenost, ko je takratni Celjski tednik pridobil novo kolo, s katerim sta urednik Tone Maslo in novinar Jure Krašovec praktično prekolesarila ves celjski okraj, od Gornjega grada. Luč, pa do Obsotelja. Prvi avto, star DKW z leseno karoserijo, ki jo je nažirala lesna goba, je tednik dobil menda šele ob desetletnici obstoja, ki je bil zvečinoma več v popra- vilu kot na vožnji. Vsebina tednika je zaradi šibke gibljivosti, zaradi zasedenosti uredništva z dvemi, tremi člani v prvih desetih letih, bila glede aktualnosti v hudih zaostan- kih, saj je potovanje na Kozjansko in v Zgornjo Savinj- sko dolino trajalo po dva dni odsotnosti, ker so tudi avtobusne zveze bile silno redke in se dotikale le po- glavitnih občinskih središč in večjih krajev. Zaradi takih težav so bile beležke novinarjev s takih potovanj pogosto dragocena zaloga, ki se je izčrpavala v treh in celo več številkah zapored. Vse to se je začelo izboljševati šele pred kakšnimi petnajstimi leti, ko se je začelo uredništvo krepiti s kadri in ko so bila uredništvu na voljo vozila Celjske tiskarne, katere delovna enota je bil tudi tednik in ko so polagoma prihajali do vozil tudi posamezni novi- narji. To pa je bil hkrati tudi čas, ko je tednik bil postavljen na izključno lastno ekonomsko računico. RAZSQDISCEm^B^ëm UradovaIno besedilo, kot ne bi smelo biti Sodnica razlagal s klep da se temu dokaznemu predlogu ne utoti ki je pred- met zas. tožbe nivdiel miličnik. Vpolgeda se kaz. list za obd. ker ni drkguh kodkaznoh preidogvo je doka- zovanje končano To je natančno prepisan del zapisnika, sestavljenega pri Temeljnem sodišču v Ljubljani v kazenski zadevi zoper obdolženca tega in tega itd. »Predsednik senata- sodnik« je naveden z imenom in priimkom, zapisnika- rica pa s priimkom in imenom itd. Besedilo je res zgled popolne zanemarjenosti, saj se ne ozira na nič: ne na ugled družbene ustanove, kar sodišče, tudi če je le temeljno, gotovo je; ni mu mar naslovnika in tožnika, ki naj bi iz njega vendar zvedela, kako in kaj in zakaj; in še zlasti mu ni nič mar za slovenski jezik in njegovo pisno kulturo. Sodnica ga je podpisala, ne da gi ba bila pregledala (morebiti za to tudi ni časa?), kakor ji ga je naravnost iz pisalnega stroja pomolila zapisnikarica: rutinsko, prav gotovo brez slabe vesti. Naslednji, prosim: in že spet padajo tipke, kakor hočejo. Lahko da je to izreden primer.zanemarjenosti v vsa- kem oziru. Ne gre samo za zapisnikarico, ki je.tipkala slepo, a brez zadostnega znanja; v besedilu tudi tako rekoč ni ločil; vejice ni niti pred slavnika ki in ker. Oziralni odvisnik je nerodno ločen od besede, ki jo pojasnjuje, čuden je izraz vpogledati in še kaj. Kaj torej? Vsaj okrožnico sodnikom, da bi vendar malo pazili na svoj jezik! Morda bodo potem tudi slabe zapisnikarice kaj boljše. Zares odpravile pa bi malo- marnost le denarne globe, predvidene v pravilniku za opravljanje takih del. Razsodišče vabi posameznike, društva, organiza- cije 'in vse druge, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti, Jezikovno razso- dišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana, Komen- skega 7. Dober slovenski jezik naj bo naša skupna skrb! ČEHOV ZA IZVEN IN ZA PODEŽELJE člani umetniškega ansambla SLG Celje: Ljerka Belakova, Matjaž Arse- njuk, Janez Starina in Jože Pristov, ki so si nadeli ime »Grupa brez hrupa«, so v nedeljo imeli premierno predsta- vo v Marijagradcu pri Laškem. Izbrali so si dve krajši deli ruskega književni- ka Antona Pavloviča Čehova; satirični samogovor »Predavanje o škodljivosti kajenja« v izvedbi Matjaža Arsenjuka in komedijo »Snubač« v kateri so na- stopali ostali trije umetniki. Občinstvo v Marijagradcu so bile skoraj izključno ženske, saj je priredi- tev bila darilo za njihov praznik ob prispevku krajevne in občinske kul- turne skupnosti. Spored, ki terja nekaj korakov pro- stora po dolgem in 'počez, pletena klop, mizica z vazo, dva reflektorja in cunjica z napisom »zastor« je vse, kar poleg kostumov skupina nosi s seboj in je tako fizično uporabljiva tudi v najmanjšem prireditvenem prostoru, pa naj ima ta prostor oder ali ne. Žlaht- na umetnina je torej dostopna sleherni vasi, ki ima vsaj šolski razred ali kak večji prostor. Kot je bil to primer v Marijagradcu, je vsaj dobra polovica občinstva doži- vela svoj prvi neposreden stik z živim gledališčem, zato skupina po svoje opravlja tudi vlogo »vabovcev« za obisk velikega odra. Marsikašna stvaritev prav tako slo- vitih piscev, kot je Čehov, bi lahko v umetniško kakovostni predstavitvi prodrla po najtanjših kapilarkah med ljudi. Torej predstava za izven in za podeželje v pravem pomenu teh be- JURE KRASOVEC Žalostna deklica, linorez, 1928 MALEŠEVE ŽENSKE V LAŠKEM v petek, dva dni pred praznikom žensk, so v Laškem odprli razstavo li- kovnih del akademskega slikarja Mihe Maleša. Jože Majcen, kot organizator tega pomembnega kulturnega dogod- , ka, je v razstavnem prostoru razgrnil nekakšno retrospektivo v zoženem te- matskem izboru umetnikove ustvar- jalnosti pod geslom: Podoba žene v likovni umetnosti. 57 podob žensk je v najrazličnejših grafičnih tehnikah na ogled obiskovalcem in katerih čas na- stanka sega daleč nazaj, vse tja v leto 1927. Popotna vnema umetnika nas med ženskimi podobami popelje po svetu, med ženske like iz slovstva, med ženske v idiličnem blišču folklo- re, v ambientu zgodovinskih dogajanj zadnjih desetletij, v žaru njihove ustvarjalnosti in poslanstva, ki jim je po naravi določena. Razstava je pravcati sociološki, an- tropološki, literarni in etnografski esej o ženi, v katerem so besede zamenjale izrazna sredstva likovnega ustvarjalca. Posebna privlačnost in vrednost otvoritvenega dne je bila navzočnost umetnika. Skladno s sporočilnostjo razstavljenih del je ubrano izzvenel izbor zapetih pesmi moškega pevske- ga zbora »TIM« in alegorična pesnitev Victor j a Hugo j a o ženski, ki ga je v prejšnjem ambientu posredoval igra- lec SLG Drago Kastelic. JURE KRASOVEC MINIFEST V CELJU: 3617 GLEDALCEV Enajst filmov, ki jih je celjsko Kino- podjetje vključilo v letošnjo revijo »minifest v Celju«, si je v enajstih dneh ogledalo 3617 gledalcev. S poprečnim obiskom 164 gledalcev na eno filmsko predstavo (vak film. so namreč zavrteli dvakrat), ne moremo biti zadovoljni, še posebej zato ne, ker je bilo obveščanje o filmih v reviji to pot res zgledno. Čeprav izbor sam ni prinesel vseh najbolj kakovostnih fil- mov z letošnjega Festa, pa bi pričako- vali le nekoliko večje zanimanje občin- stva. Največ gledalcev si je ogledalo film Mesto žensk, režiserja Federica Felli- nija (573), zatem film Kagemuša, reži- serja Akira Kurosawe (487), ter kome- dijo treh mladih ameriških režiserjev Zuckorja, Zuckerja in Abrahamsa Je pilot v letalu (436). Najmanj gledalcev je videlo odličen film režiserja Andrze- ja Wajde Dirigent (100). Preseneča zlasti obisk tega filma in skromen obisk filma Zadnji metro (201 gledalec), ki resno konkurira za Oskarja. B.S. 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi S ŠIRŠEGA.VIDlkA NAŠE MEJE VROČA TLA ZA TIHOTAPCE Minulo leto je naše meje prestopilo nad 104,5 milijonov potnikov. Največji del teh modernih nomadov mirno poča- ka, da jim na meji pregledajo dokumente in da cariniki opravijo svojo dolžnost. Manjši del, lani je bilo takih 23.733, ki so z narejeno mirnostjo, klepetavostjo, bre- zbrižnostjo in drugačnimi (preizkušeni- mi) metodami obnašanja želeli prevarati carinike, da bi brez kazni prišli čez, pa v njihovi prtljagi niso samo »cunjice«, marveč veliko bolj nevarne reči. Naši mejni prehodi so »vroča tla« za tihotapce mamil. Uspehi naših carini- kov, posebno v Gradini pri Dimitrovgra- du in v Bogorodici pri Djevdjeliji, so vpisani v mednarodne sezname uspeš- nega boja proti tihotapcem te vrste. Ka- že, da ni več skrivališča, ki jih naši cari- niki ne bi bili sposobni odkriti in da je domiselnost tihotapcev že izčrpana. Ra- zrezane kamionske gume, razkosani akumulatorji, odlomljeno dno kakšnega antičnega kipa, prevrtan rezervoar za go- rivo - vse mogoče sodi v trofeje carini- kov, v njihovem lovu za mamili. Lani je bilo odkrito in zaplenjeno 1638 kilogra- mov kanabisa, 301 kilogram heroina in 3,7 kilograma opija. Sodeč po teh podatkih opij vse bolj prepušča svoje mesto heroinu, enemu najbolj nevarnih narkotikov. Samo v dveh letih od 1979, je bilo zaplenjeno desetkrat več heroina. To gotovo doka- zuje uspešnost naših carinikov, toda tu- di, da tihotapci pri tem mamilu veliko zaslužijo. Opuščajo tihotapljenje sirove- ga opija in prehajajo na finalni proizvod - heroin. Poleg tihotapcev mamil nastopajo tudi tihotapci orožja. Takih je bilo lani 53, enako je z dvanaj storico prenašalcev ile- galne - sovražne literature in propagan- dnega gradiva. Okoli 150 lažnih »dedičev« je lani po- skušalo s ponarejenimi dokumenti pre- peljati čez mejo vse mogoče, od avta do strojev. Bilo je veliko drobnih tihotap- cev, ki nosijo vedno tisto, česar v državi primanjkuje. A, če pomislimo, da je sa- mo ena carinarnica lani zaplenila 130 ton kave - to ravno ni »droben šverc«. Ni jih malo, ki so hoteli tihotapiti predmete zgodovinske, kulturne in umetniške vre- dnosti, da o tistih, ki tihotapijo »farmer- ke« ne govorimo. Precej se jih je sicer izmaknilo lovcem na tihotapsko blago, vendar največ preverjenih tihotapcev na veliko je enotnih v mišljenju, da je izogib takega srečanja z našimi cariniki - prava sreča. DRAGA BOŽINOVIĆ SODNIKI SRH O KAZNIVIH DEJANJIH V GOSPODAR- STVU Na sestanku presednikov, okrožnih, gospodarskih in temeljnih sodišč zdru- ženega dela Hrvatske s sekretarjem za pravosodje, predsedniki vrhovnega so- dišča Hrvatske, višjega gospodarskega sodišča, sodišča združenega dela Hrvat- ske in predsednikom odbora družbeno- političnega zbora za pravosodje so raz- pravljali o aktualnem političnem in go- spodarskem položaju v državi ter nalo- gah in vlogi pravosodnih organov v tem trenutku. Sklenili so, da bo treba določiti jasne in trdne kriterije tako za politiko prego- na kot tudi za sojenje in kaznovanje za nekatere prekrške, gospodarske pre- stopke in kazniva dejanja (zlasti je ob- čutljivo vprašanje razmejitve prekrškov in kaznivih dejanj pri povečevanju cen, za kar še ni povsem jasnih stališč). Treba je najti načine za boljše aktiviranje inš- pekcijskih služb (za katere je celo reče- no, da ne zadovoljujejo potreb niti v eni družbenopolitični skupnosti v republi- ki), kako ravnati v položaju, kadar od- vzem protipravno pridobljenih material- nih koristi privede pod vprašaj obstoj delovnih organizacij in njihovih delav- cev, kakšno stališče zavzeti do vse večje- ga števila fiktivnih samoupravnih spora- zumov, kako usklajevati stališča pri tol- mačenju predpisov (ki so pogosto neja- sni in komajda sprejemljivi). V vsakem primeru sedanji trenutek zahteva popol- nejše informiranje pravosodnih organov o družbenih gibanjih, po drugi strani pa tudi popolnejše sodelovanje vseh repu- bliških organov, ki so nosilci predlogov zakonov in drugih predpisov, s sodišči in drugimi pravosodnimi organi, ki jih izvajajo. (VJESNIK) SUSPENS ZA SPENS Kdo ve po kakšni logiki morajo poši- ljatelji pisem poleg običajne znamke pri- lepiti Ludi priložnostno znamko SPENS (Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu - Novi Sad). 2e samo neprostovoljno zbiranje »prostovoljnih« prispevkov bi bilo zrelo za obravnavo na ustavnem so- dišču, še hujša pa je prisila za dodatne stroške, ki iz te sila usklajene in »družbe- no dogovorjene« akcije izhaja. Bralec Viktor Medved iz Lave nam sporoča, da je te znamke moč kupiti sa- mo na pošti, ker je bojda sistem, kako obračunati in zgotoviti neprodane znamke zelo zapleten. Na drugih prodaj- nih mestih, trafikah itd., ne prodajajo. In tako mora zdaj naš bralec na avtobus, plačati vožnjo iz predmestja do pošte v eno smer 6 dinarjev. Torej ga stane poši- ljanje pisma 13 dinarjev. Kak brihtnež bo predlagal, češ, oskr- bel naj bi se z znamkami na zalogo. O, to pa to. Če torej do izteka veljavnosti ne bo imel potreb za pošiljanje pisem, si lahko privošči pošiljanje novoletnih čestitk v marcu za konec leta. -ČEK DELOVNI ČAS KAM BOMO OBRAČALI URINE KAZALCE? Skupina strokovnjakov je po obsežnih analizah ocenila, da bi bilo v naših ra- zmerah, ob upoštevanju podnebja, naj- bolj smotrno uvesti zimsko računanje časa. Zanj pa bi bila ob sprejetju zakona potrebna tudi široka družbena akcija za varčevanje energije. Kljub tej ugotovitvi pa ne zavračajo uporabe poletnega časa, ki ima tudi določene ugodnosti. Strokovnjaki so torej, na osnovi debe- le dokumentacije, povedali svoje. Ven- dar to še ni dovolj, da bi kazalce na uri res tudi že premaknili. O teh pomemb- nih vprašanjih bodo že kmalu razpravlja- li tudi v Skupščini Jugoslavije. Predlog zakona so prvotno delegati zavrnili z ute- meljitvijo, da ni dovolj argumentov za potrebno odločitev. Odgovorni komiteji Zveznega izvršnega sveta bodo zato v kratkem Skupščini predložili nova dej- stva. V svetu danes poznajo štiri načine spremenljivega računanja časa. Ena od možnosti je »zimski čas«, pri katerem pomaknejo kazalce na uri za eno uro nazaj. Pri uporabi »poletnega časa« se kazalci premaknejo za eno uro naprej. Obstojijo pa tudi kombinacije teh nači- nov - pozimi za uro nazaj in poleti za dve naprej, ter četrti način, ko se ob vsakem letnem času kazalci na uri premikajo za eno uro naprej oziroma nazaj. Ti dve zad- nji možnosti po mnenju strokovnjakov v naših pogojih iz več razlogov nista spre- jemljivi. V poštev prihaja torej le »polet- ni« in »zimski čas«. Vse evropske države, ki so uvedle »po- letni čas«, imajo takšen urnik začetka in konca delovnega časa, ki zagotavlja, da traja delovni čas tudi pozimi pretežno ob dnevni svetlobi. Zato v teh deželah uvedba poletnega računanja časa ne ogroža opravljanje dela podnevi, skraj- šuje pa prosti čas v večernih in nočnih urah. Pri nas pa je položaj ravno obraten. Delovni čas se pretežno pričenja med šesto in sedmo uro. Zato se tudi delovni dan pozimi, ko je dan najkrajši in tempe- ratura najnižja, pričenja uro in pol do dve uri in pol pred sončnim vzhodom, končuje pa se eno do dve uri pred sonč- nim zahodom, kar za uspešnejše oprav- ljanje dela ni dovolj. Teh težav pa poleti ni. Toda strokovne ocene zatrjujejo, da v naših pogojih zgolj uvedba zimskega ra- čunanja časa ne bi prinesla večjih pri- hrankov. Ocena prihranka porabe ener- gije za razsvetljavo v gospodinjstvih ka- že, da bi jutranje prihranke izničila večja poraba v večernih urah. Četudi natanč- nega izračuna še ni, ocenjujejo, da bi s sprejemom »zimskega časa« prihranili okoli milijon in dvesto tisoč kilovatnih ur električne energije, kar je v primerjavi s skupno porabo, ki je leta 1980 dosegla 60 milijard kilovatnih ur, zanemarljivo malo. Ce-pa bi želeli večje učinke, bi bila potrebna organizirana družbena akcija, ki med drugim vključuje tudi skrajšanje televizijskega programa. Ce bi TV spo- red skrajšali le za deset minut, bi dnevno prihranili več kot bi prinesla zakonska uvedba »zimskega časa« sama. Analizirali so tudi posledice, ki bi na- stale ob drugačnem računanju časa. Uvedba »poletnega časa«, bi bila ugodna za prometne organizacije, ker ima takšen čas večina evropskih dežel. Za železnico pa bi bilo ugodnejše zimsko računanje časa. Zaradi zdajšnjih časovnih razlik med našimi voznimi redi in redi v drugih evropskih deželah, ne bi bilo več potreb- no delati dveh voznih redov, l^r bi vpli- valo na zmanjšanje poslovnih stroškov. Težko je oceniti, kako se bodo oprede- lili delegati. Delegatska razprava v skup- ščini mora namreč pokazati, ali bomo sploh premikali urine kazalce, in če, na katero stran. M. DUNDJEROVIC NAŠI VLAKI V JUGOSLAVIJI 120 MINUT ZAMUDE DNEVNO Zamude naših vlakov so nekaj vsakda- njega. To je bistvo pripomb, zapisanih v uradnih tujih dokumentih, ki se nanaša- jo na železniški promet in seveda tudi na naše vlake, kjer je zapisano, da se pri vlakih z oznako JŽ ne more računati na udobnost in predvsem točnost. Potniške kompozicije vedno bolj za- mujajo, tako da smo dosegli neslavno povprečje v zamudah in sicer kar 120 minut dnevno, v zimskih mesecih pa je ta številka še večja. Tako so v lanskem letu mednarodni vlaki zamujali za 45, poslovni pa za 73 odstotkov več kot predlani. Vlak »Hellas ekspres« iz Dortmunda za Atene je 18. septembra lani prišel v Ju- goslavijo brez minute zamude, iz Jugo- slavije pa je odpeljal z 213 minutami za- mude. To je samo en drastičen primer, ki pa na žalost ni izjema. Zato v tujini govo- rijo, da so naši vlaki »vlaki, ki pešačijo«. Kakor pri vseh napakah, je tudi pri tovrstnih mnogo izgovorov. Med njimi je največkrat omenjeno slabo stanje naših prog in naprav ob progah pa tudi pok- varjeni vagoni in lokomotive. Zastoje v glavnem povzročajo nepredvidene zapo- re posameznih delov prog zaradi popra- vil, predvidenih in nepredvidenih poča- snih voženj, poškodovane tračnice, mo- stovi, kretnice in drugo. K zamudam pri- pomorejo tudi počasne »operacije« na postajah, sestavljanje kompozicij, čaka- nje lokomotiv. Samo od Jesenic do Gev- gelije je predvidenih okoli 70 mest, kjer je določena počasna vožnja. Med vsemi sicer upravičenimi razlogi, ki povzročajo zamude, pa je nerazumljivo, da se med vsemi vzroki čisto na koncu, takorekoč diskretno, navajajo tudi tisti, kot neod- govornost in nedisciplina pri delu želez- ničarjev. To je še bolj očitno, če pogleda- mo poročilo Jugoslovanskih železnic o teh pojavih, kjer je rečeno, da se samo- upravni sporazum o izvajanju voznega reda na progah JŽ, dosežen pred petimi leti, ne spoštuje. Osnovna težnja pri izva- jalcih tega sporazuma je pač ta, da vse napake »spravijo« pod okrilje objektiv- nih težav in razlogov, torej tako, da jim ni treba plačevati penalov, pa tudi sicer so denarne kazni bolj simbolične, zato pa tudi ne vplivajo na izboljšave. Opazno je tudi to, da so večje pozornosti deležni lokalni vlaki, kar potrjuje, da je sodelo- vanje med posameznimi ŽTP slabo. Vsekakor ne moremo reči, da gredo železničarji kar molče mimo vseh teh pojavov. Toda praktični rezultati izosta- jajo, ker je doslej vse ostajalo le pri pro- gramih ukrepov. Sedaj je sestavljen še en obširen in dovolj konkreten program z oznako »nujno«. To je vsekakor ohra- brujoče, tudi zaradi zagotovil, da tokrat ne bo vse ostalo le na papirju. Program predvideva ob posodabljanju prog in vlakov do sredine tega leta, tudi natančno določene posledice za vse tiste, ki ne izpolnjujejo obveznosti do voznega reda, ki ne skrbijo za pravočasnost, na- tančnost pri delu in ki jim je vseeno, če so vlaki tudi umazani. Saj, za večino ak- cij je potrebno več časa, povsem nera- zumljivo pa je, zakaj so naši vlaki umaza- ni. Vsega tega ne opravičuje niti dejstvo, da nimamo sodobnih pralnih servisov za vlake razen v Skopju. Metla, voda in či- stilna sredstva so tu. Na umazanijo v naših vlakih opozarjajo tudi v tujini. V nekaterih državah celo grozijo, da bodo jugoslovanske vagone izločali, če bodo slabi in umazani. Nam je tega treba? D. LAZAREVIĆ Stane Jagodic: Rdeci signal št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 18. MARCA NA RADIU CELJE O VZDRŽEVANJU HIS Vi vprašajte, mi bomo odgovorili v sredo, 18. marca, bo do- poldne od 8. do 10. ure na sporedu Radia Celje odda- ja, v kateri bomo govorili o vzdrževanju stanovanj in stanovanjskih hiš v občini Celje. Zanjo smo se odločili zaradi številnih vprašanj, ki nam jih v drugih, ne sicer na to temo vezanih oddaj, posredujejo poslušalci. Seveda bo krog tistih, ki bodo odgovarjali na vpraša- nja bralcev in poslušalcev, zelo velik. V oddaji bodo na- mreč sodelovali predstavni- ki Samoupravne stanovanj- ske skupnosti občine Celje, predstavniki izvajalskih or- ganizacij Gradiš in Ingrad, predstavniki vzdrževalskih organizacij Remont, Obnova in Sigma iz Žalca in pred- stavniki Razvojnega centra Celje, ki opravljajo nadzor nad novogradnjami. Cilj oddaje je jasen: stano- valcem dati čimbolj konkret- ne odgovore na vprašanja okoli vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš v celjski občini. Na primer: kdaj bo odpravljena vodovodna na- paka v tej in tej hiši, kdaj bo popravljena streha na oni hi- ši, kdaj bo opravljeno popra- vilo sanitarij v onem stano- vanju. Skratka, v oddaji želi- mo dati čimbolj konkretne odgovore na vprašanja po- slušalcev. Da pa bi prav to konkret- nost in jasnost zagotovili, moramo vprašanja poslušal- cev vedeti že prej, da bi lah- ko vsi, ki bodo v oddaji sode- lovali, temeljito pripravili svoje odgovore. Zato poziva- mo bralce Novega tednika in poslušalce Radia Celje, da nam svoja vprašanja posre- dujejo v pismih ali preko te- lefona na številki 22-369 in 23-105 do ponedeljka, 16. marca. Naslov našega ure- dništva je: Uredništvo Nove- ga tednika in Radia Celje, Trg V. kongresa 3/a, Celje. Pričakujemo, da bodo vaša vprašanja jasna in jedrnata. UREDNIŠTVO MLADI V VOJAŠKIH IN OBRAMBNIH POKLICIH PREŠIBKO ZANIMANJE Potrebovali bi 600 kandidatov, imajo jih 268 v teku je široka republi- ška akcija na večih ravneh, kako zagotoviti za nasled- nje šolsko leto dovolj kan- didatov izmed slovenskih fantov za šolanje na voja- ških šolah oz. študij obrambnih poklicev. V Ljubljani je bilo glede tega srečanje na republiški rav- ni, ki so ga pripravili pri Republiški konferenci SZDL ter ugotovili, da so kljub številnim akcijam re- zultati slabši, kot so jih pri- čakovali. Tako naj bi po zbranih podatkih potrebo- vali za naslednje šolsko leto 604 kandidate za področje Slovenije, trenutno pa je pripravljenih samo 268. Ker je akcija še v teku, bo- do ti rezultati verjetno vsaj nekoliko boljši, pa čeprav je treba po drugi strani tudi ra- čunati z osipom po opravlje- nih zdravniških pregledih (ti bodo letos prvič v Sloveniji v Ljubljani v vojaški bolnici razen za pilote in mornari- co)! O tem govori podatek iz prejšnjega šolskega leta, ko se je za vojaške srednje šole prijavilo 259 kandidatov, sprejetih pa je bilo samo 100! Kakšno je to stanje na po- dročju celjske regije? Za- skrbljujoče! Za prihodnje šolsko leto bi morali »dati« 75 kandidatov, do zdaj pa je prijavljenih 44! Iz celjske ob- čine bi potrebovali 21 kandi- datov, prijavljenih je 9! Naj- slabše je v Laškem, kjer bi. morali dati šest kandidatov, imajo pa samo enega. Boljše je v Mozirju (6 - 5), Sloven- skih Konjicah (6 - 3), Šmarju pri Jelšah (9 - 5) in Žalcu (12 - 6). Plan so izpolnili samo v Velenju (9 - 9) in Šentjurju (6 -6). Polkovnik letalstva Stan- ko Jelačin, načelnik splošne srednje vojaške gimnazije »Franc Rozman-Stane« v Ljubljani: »Vsako leto bi morali vpisati najmanj 100 kandidatov, pa smo jih v pe- tih letih komaj 200. Pripravi- ti bi morali temeljito študijo, zakaj se Slovenci tako neradi odločajo za vojaški poklic ter na podlagi tistih rezultatov začeti z dolgoročnejšo akcijo za pridobivanje kadrov. Na- še akcije se tudi ne bi smele končati samo pri pogovorih z učenci, pač pa bolj pri star- ših, saj vemo, da je največ- krat od njih odvisno ali bo fant šel v vojaško šolo ali ne. Imamo primere, ko se fant že odloči, pa ga starši odvrnejo. So tudi obratni primeri, no- beden pa ni dober. Temeljito bomo morali delati, če bomo hoteli rešiti ta problem. Vo- jaške in obrambne poklice moramo reševati v sklopu naše celotne kadrovske pro- blematike.« Ivo Tominc: »Problem je zasedba delovnih mest ta- koimenovanih obrambnih poklicev za področje SLO in DS. Ker ni ljudi z ustreznih šol (pri nas študij SLO in DS na FSNP) si pomagajo na drug način, ki pa ni ustrezen. Pojavlja se »novačenje« slo- venskih oficirjev iz redne vojske, kjer pa smo tudi šib- ki. Slovenski oficirji opušča- jo redni vojaški poklic in se zaposlujejo v šolah, delovnih organizacijah. To ni dobro. Kako bo oficir, ki je zapustil vojaški poklic, »propagiral« le tega pri mladini?« Kako je z odnosom do štu- dija SLO in DS na Fakulteti za sociologijo, novinarstvo in politične vede v Ljublja- ni? Slabo! Poglejmo podatke za osem občin v celjski regi- ji. V tem študijskem letu je vpisanih iz celjske občine 8 rednih (med njimi dve žen- ski) študentov, štirje pa štu- dirajo ob delu. V laški občini imajo enega rednega študen- ta in nič izrednih oz. ob delu, v mozirski dva redna, v obči- ni Slovenske Konjice nič re- dnih in enega izrednega, v šentjurski so brez rednih in z dvema ob delu, v Šmarju imajo po dva redna in dva ob delu, v Velenju imajo samo štiri ob delu in v Žalcu štiri redne in brez ob delu. Sku- paj: 17 rednih in 11 ob delu ali vsega 28! Potrebe pa so mnogo večje, zato tudi priha- ja do problemov, ki jih je omenil Ivo Tominc. Stipen- dije na tej smeri? V tem šol- skem letu so razpisali eno štipendijo pri izobraževalni skupnosti Celje in eno v Go- renju v Velenju. To pa je se- veda občutno premalo. Dejstvo je, da bo na tem področju potrebna tudi v prihodnje široka akcija, ki se ne bo omejila samo na nekaj mesecev pred vpisom pa na plakate, razgovore, nekaj filmov in podobno. Poskati bo treba nove obli- ke, ki bodo privabile mlade v vojaške šole bolj, kot so jih doslej. Predvsem pa mlađih ne gre pridobivati v tako pomembne poklice z »reklamnim napadom« v trenutku pred »zdajci«, am- pak natančnim prikazom potreb in predvsem PO- MEMBNOSTI poklica. TONE VRABL SLATINSKA AKCIJA »TELEFONI« KAKO ZNIŽATI CENO? Naročniki bodo plačali okoli ßO.OOO din Sto petindvajset posamez- nikov in družin je v dveh krajevnih skupnostih, v Ro- gaški Slatini in Stoj nem se- lu, ki bi želeli letos priti do telefona. Svojo željo so izra- zili že lani, ko je krajevna skupnost Rogaška Slatina pričela organizirati tako ime- novano akcijo »telefoni«. Ljudje so se priglasili, načrt za izgradnjo telefon- skega omrežja je bil narejen. Predvideno je bilo, da bo te- lefonski vod tekel v treh smereh: prvi iz Rogaške Sla- tine do Brestovca, drugi iz Cerovca do Stojnega sela in tretji do Tržišča, to je v spod- njem delu Rogaške Slatine. Od vseh treh smeri je bil doslej narejen zgolj telefon- ski vod do Brestovca, letos pa nameravajo v krajevni skupnosti Rogaška Slatina pospešiti še izgradnjo ostalih dveh primarnih telefonskih vodov. Interes ljudi je zelo velik, posebej nestrpni so prebivodci bolj oddaljene krajevne skupnosti Stojno selo, ki jim bo telefon pome- nil pomembno vez s svetom. Morda pa bi dela pri iz- gradnji preostalih dveh linij primarnega telefonskega ' omrežja stekla hitreje, če se ne bi letos zataknilo pri ceni, ki jo morajo plačati naročni- ki. Ta cena je namreč precej višja od one, ki so jo s skup- nosti za PTT promet sporoči- li lani. Zato se prav sedaj na krajevni skupnosti Rogaška Slatina temeljito pogovarja- jo s skupnostjo za PTT pro- met, da bi poiskali nači, s ka- terim bi ohranili prvotno do- govorjeno ceno telefonskega priključka za naročnike. Vse kaže, da bodo v temu uspeli le tako, da se bodo lju- dje s prostovoljnim delom vključili v izgradnjo sekun- darnega telefonskega voda. Kakorkoli že, na krajevni skupnosti Rogaška Slatina zagotavljajo, da bodo do konca letošnjega leta zgradi- li še preostali dve liniji tele- fonskega omrežja in s tem zadostili potrebam in željam občanov. ^ ^ DAMJANA STAMEJČIC JAKOB MIRNIK Tudi zdaj je bila zahrbt- na bolezen močnejša od volje in velike pripravlje- nosti za delo. Smrt je iz družinskega kroga in kolektiva vzela Jaka Mimika, človeka, ki se je zapisal mesarskemu delu že kot mlad fant in ki je v poznejših letih, zlasti pa zadnjih dvajset let, ko je kot poslovodja vodil rnesnico šentjurskega kombinata -Magistrat., v Celju, postal pojem svoje- ga dela. Bil je ne samo energi- čen in izreden poslovo- dja, marveč tudi dober učitelj. Bogate izkušnje je uspešno prenašal na mlajše generacije, zato se ga mnogi nekdanji učenci hvaležno spominjajo kot dobrega in strokovnega učitelja. V mesnici ga bodo po- grešali vsi, ne samo sode- lavci, temveč tudi števil- ne stranke, ki so semkaj rade zahajale tudi zaradi njega. Svojemu delu je ostal zvest dobrih štirideset let, umrl pa je v enainšestde- setem letu starosti. Pre- hodil je pot, ki ni bila postlana z rožicami, spo- padel se je s trdim življe- njem in marsikatero kri- vico. Toda, vse te življenj- ske tegobe je premagoval z velikim optimizmom, žal, ne tako zadnje ovire. M.BOŽIC VELIKA PIREŠICA KMETIJE NISO OGROŽENE Odpraševalna naprava za lepše okolje Kamnolom v Veliki Pireš- nici se uvršča med največje v Jugoslaviji in je največji v Sloveniji. Med našim ne- davnim obiskom v krajevni skupnosti Galicija smo sli- šali bojazni krajanov, da bi se kamnolom širil preveč v desno, ker bi to ogrozilo ob- stoj nekaterih domačij. Za- nimalo nas je, koliko je bo- jazen krajanov upravičena, zato smo za razgovor napro- sili direktorja TOZD Alfalt- Kamnolom Aleksandra Kersteina. »Bojazen krajanov je odveč,« je dejal Aleksander Kerstein. »Na podlagi geolo- ških raziskav smo ugotovili, da so največja ležišča v glo- bini. To pomeni, da se izven naših dosedanjih meja ne bomo širili. Ce pa že, potem največ do 50'metrov v desno. Obstoj domačij v bližini torej ni vprašljiv. Kakovost ka- mna z globino narašča. To pomeni, da bo manj ogrože- no tudi okolje. Ne bo toliko prahu in hrupa.« - Kakšno pa je sicer sodelo- vanje med KS in temeljno organizacijo? »Lahko rečem, da odlično. Konec koncev je tu zaposle- no tudi precej domačinov in tako lahko usklajujemo želje in potrebe tako krajevne skupnosti kot temeljne orga- nizacije. Skupaj smo izvedli že tudi vrsto pomembnih del v kraju, še zlasti pa je prišlo dobro sodelovanje do izraza ob akciji NNNP.« - Kaj pravzaprav proi- zvajate v Veliki Pirešici? »Asfaltne zmesi in apnen- časte drobljence. Geološke raziskave so pokazale, da je v zalogi dvajset milijonov ku- bučnih metrov kvalitetnega apnenca, ki ga rabijo v grad- beništvu kot osnovo za asfalt in beton. V kamnolomu let- no proizvedemo pol milijona kubičnih metrov drobljenca, kar je že toliko, da bistvene- ga povečanja proizvodnje ne načrtujemo.« - Kakšni so delovni po- goji? »Dobri! Imamo visoko stopnjo mehaniziranosti de- la. Fizičnega dela v pravem pomenu besede skoraj ni več. Povem naj še to, da smo lani vložili osem milijonov dinarjev za odpraševalno na- pravo. Ta ima tri prednosti. Čistejše je okolje, boljše so delovne razmere in z njo smo pričeli proizvodnjo apnenča- ste moke, ki je ni treba več kupovati. Celo kmetijstvu jo prodajamo.« JANEZ VEDENIK 12. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi MODERNIZACIJA BOLNIŠNICE OB NOVEM TUDI STARO Potrebe ne čakajo novega objekta s pričakovanji in kar z ne- kako nestrpnostjo spremlja- mo v regiji prve vidne rezul- tate modernizacije bolnišni- ce v Celju. Zdravstveni de- lavci in uporabniki zdrav- stvenih storitev. Ko bo pre- dvidoma letos končan skelet osrednjega objekta bolnišni- ce, bo na vrsti ureditev spe- cialističnih ambulant. 2e sa- mo s tem bo rešena preneka- tera težava. Se pred tem pa bo potrebno urediti vrsto pe- rečih problemov, ki jih ni mogoče odložiti do takrat, ko bo nov objekt zgrajen. Tudi za to so potrebna sred- stva, ki smo jih namenili v modernizacijo. Težko je od- ločiti, kolikšen del, še težje, kako te potrebe reševati ta- ko, da se bodo vključile v celovito modernizirano bol- nišnico. ni mogoče čakati Vrsta dejavnosti Zdrav- stvenega centra je danes že tako ogrožena, da je vsako odlašanje nesprejemljivo, vendar je bila potrebno nare- diti nekakšen prednostni vrstni red in medicinska ko- misija, ki poleg izvršilnega odbora sklada za moderniza- cijo bolnišnice, vlaga v to največ naporov, je našla koli- kor toliko sprejemljive reši- tve za vse prizadete. Z izgradnjo nove centralne pralnice so se sprostili pro- stori stare. V njih bo dobila večino prostorov fizikalna terapija, ki se sedaj stiska v nernogočih pogojih za delo za povprečno ISO pacientov dnevno. Res bi potrebovali vse prostore, a zaradi živ- ljenjsko ogroženih bolnikov, ki nujno potrebujejo apara- ture, ki opravljajo funkcijo ledvic, bodo tretjino prosto- rov namenili za dializo. Rav- no enota za dializo je ena izmed tistih, ki so se v zad- njih letih izredno razvile - z širitvijo potreb in z razvojem medicinske znanosti in te- hnike. Z enim prostorom in enim aparatom so začeli, z nekaj bolniki, danes jih s še- stimi dializnimi aparati ohra- njajo pri življenju že 31. Pri takih potrebah seveda ni mogoče čakati na izgradnjo novega objekta. Tudi ortopedsko ambulan- to bo treba prej urediti, pa prostore centralne bolniške lekarne, pa anasteziološko službo... Vse to so uspeli vključiti v bodočo moderni- zirano bolnišnico, tudi potre- be nevrološkega oddelka, ki je sedaj v Vojniku, a zahteva boljšo povezavo z drugimi medicinskimi službami. Drugače pa je z oddelkom za kožne bolezni v Novem Ce- lju. Rešitev, ki se jim obeta, ni niti popolna niti do- končna. treba bo v ceue! Da so prostori, v katerih že vrsto let opravljajo svoje de- lo dermatologi v Novem Ce- lju neprimerni, vedo že vsi, zlasti seveda tisti, ki so se že zdravili v njihovih začasnih barakah. Največ težav pa jim že ves čas pKivzroča oddalje- nost od ambulant, ki so v Ce- lju, oddaljenost od vseh dru- gih medicinskih služb. Koli- ko prevozov bolnikov, koli- ko poti za zdravstvene delav- ce! Pa je doslej Se nekako šlo. Ko pa bodo izpraznili Dom oskrbovancev v No- vem Celju, bodo še drugačne težave. Za vse bo treba po- skrbeti: od telefonista, do ogrevanja, do pranja perila in zatogavljanja hréine za bol- nike. Ne le delo, stroški bi tako prekoračili vse razu- mne meje. Prostore v Novem Celju je treba izprazniti. O tem ni no- benega dvoma. V Celju pa ustreznih prostorov ni. Zato so se odločili in namenili po- trebam dermatologije pro- store, ki so bUi doslej name- njeni skupnim službam. Re- šitev bo začasna, zato tudi za preureditev prostorov ne na- menjajo ravno veliko denar- ja. Kljub temu bodo stavbo (udomačen izraz je Vüa So- nja) uredili tako, da bodo ra- zmere za bolnike boljše. Le prostora bo bolj malo. Števi- lo bolniških postelj bo tako znatno manjše, kot je sedaj. Res, povsod v svetu skviáajo zmanjšati obseg zdravljenja v bolnišnicah. Tudi v Celju bodo to skušali doseči z okrepitvijo specialistične ambulantne službe, vendar mora biti pri tem tudi razvito zdravljenje na domu. Ker bo za potrebe bolnišničnega zdravljenja na dermatologiji znatno manj prostora, bodo skušali to reševati z mini- malnim večanjem števila sprejemov in hkratnem zni- ževanju povprečne ležalne dobe, ki pa je že sedaj med najnižjimi v republiki. Tako bodo morali nekako na silo narediti prehod k zmanjše- vanju bolnišničnega zdrav- ljenja, ki je sicer odvisen od obolevnosti, in s tem od po- treb prebivalstva in seveda možnosti. Na nujno zmanjša- nje števila postelj se na der- matologiji že privajajo, ali drugače rečeno, število že zmanjšujejo. S posteljami, ki jih bodo imeh na razpolago, pa ne bodo mogli zadostitt vsem potrebam, tako da seli- tev resnično sprejemajo le kot začasno rešitev. iz prepolnih kleti Specialistične ambulante v novem objektu bolnice bo- do rešile številne bolnike in zdravstvene delavce. V klet- nih prostorih bolnišnice, v prostorih, ki so bili namenje- ni le za skladišča, opravljajo sedaj svoje delo internisti in kirurgi. V njihovih ambulan- tah se zvrsti dnevno po 700-900 pacientov. Ko pa je bila bolnica zgrajena, so pre- dvideli prostore za ambulan- te le za sprejeme, torej za povprečno sto bolnikov. No, sprejemov je tudi danes pri- bližno toliko. Kakšne pa so razmere v teh kletnih prosto- rih ... Pravih čakalnic ni, za- radi pomanjkanja zraka pa tudi omedlevice in podobno niso nobena redkost. Dela v takih pogojih tudi ni mogoče dovolj kvalitetno opravljati. Vse bo drugače, ko bo osrednji objekt bolnišnice že toliko dograjen, da bodo lah- ko uredili specialistične am- bulante. Takrat bodo tudi lahko ločili prihod težkih, nujnih primerov od ostalih. Uredili bodo torej urgentni blok, ki bo sprejemal z ene strani kirurške primere, z druge intemistične. Ambu- lante bodo tudi sicer funk- cionalno povezane, tako da ne bo nepotrebnega tekanja. Takrat bodo lahko tudi od- pravili čakalne dobe. Sele ko bodo urejene sp>e- cialistične ambulante, bodo pričeli urejati tudi prostore za zdravljenje bolnikov. Za 360 postelj bo v novi stavbi prostora, z njmi pa bodo predvsem razbremenili se- danje prostore, tako da bodo bolniki v sobah z manjšim številom postelj kot doslej in dodatnimi prostori imeli lep- še in boljše pogoje bivanja in zdravljenja v celjski bolniš- nici. V desetih letih bi morali tudi to doseči, seveda, če stalne podražitve procesa modernizacije ne bodo pre- več zavirale. MILENA B. POKLIC Fanika Golob, medicinska sestra na dermatologiji v Novem Celju: »Z nezaupa- njem sprejemamo selitev v Celje. Dvajset let že delam na dermatologiji in vedno so nam obljublmli, da so se- litve začasne. Želimo si, da bi delali v urejenih, tudi za bolnike bolj primernih pro- storih. Kaj res ravno za nas nikoli ni prostora?« Prepotae »obe v montažnih stavbah v Novem Celju bodo kmalu izpraznili ZRVS V NOVI VASI - CELJE TREBA BO BOLJE DELATI Mnogo si obetajo od dela z mladino Več kot mesec dni se je po vseh krajevnih skupnostih v občini Celje odvijal prvi krog izobraževanja po pro- gramu občinske organizaci- je ZRVS, ki so ga krajevne organizacije izkoristile tudi za redne letne konference. V krajevni skupnosti Nova vas je bila udeležba polno- StevÙna. Toda z aktivnostjo članstva se na letni konfe- renci niso mogli pohvaliti. Zato ocena odnosa rezervnih vojaških starešin do krajev- ne organizacije in dela v njej ni bila naključno kritična. Kritiko so namenili tudi čla- nom ZK, ki jih je v tej orga- nizaciji skoraj polovico. V razpravi pa so v ospredje po- stavili n^oge za oživljanje aktivnosti in nove kadrov- ske rešitve, ki so bile nujne tako zaradi šibke aktivnosti kot tudi zaradi številnih pre- selitev. Posebej so izpostavi- li potrebo po poglobljenem izobraževanju in idejnopoli- tičnem delovanju, kar je osnovna naloga rezervnih vojaških starešin. Se zlasti pa so opozorili na mogoče posledice, ki bi jih nadaljnja neaktivnost članstva lahko imela pri pripravah na zvez- no akcijo »Celje v obrambi in zaščiti«, ki bo junija v Ce- lju in to prav na območju krajevne skupnosti Nova vas. Med naloge so zastavili tudi boljše obveščanje in propagandno dejavnost, ki ju doslej skorajda ni bUo. Ob takšnem kritičnem pri- stopu je krajevna organizaci- ja ZRVS Nova vas sprejela tudi program dela za tekoče leto. Zanimivost programa je še posebej v dejstvu, da si krajevna organizacija mnogo obeta od dela z mladino. Ta organizacija je namreč ena redkih, ki ima komisijo za delo z mladino, kar je glede na novo šolo v tej krajevni skupnosti, mladinsko orga- nizacijo in tabornike, ki so tudi sdctivni, ter zaradi veli- kega števila mladih, pohval- no in tudi nujno. Odobrava- nje je požel tudi predlog za organizacijo nadaljnjega izo- braževanja, ki ga bodo pope strili s praktičnim ogledon prikazane vaje enote JLA Takšnih načinov izobraževa nja se v ZRVS doslej nisi posluževali, vendar bi bili p mnenju rezervnih vojaški! starešin, prav ti zanimiv: privlačni in praktično učir koviti. METOD TREBICNII IVAN DONKO Zadnjega februarja se je množica prebivalcev Šaleške doline in drugih krajev na pokopališču v Podkraju poslovila od znanega in priljubljenega trgovskega poslovodje, domačina Ivana Donka. Zaradi zahrbtne bolez- ni je moral po hudem trp- ljenju umreti, star komaj 50 let. Rodil se je v znani in številni logarjevi druži- ni v Šoštanju, ki se je v stari Jugoslaviji le s teža- vo prebijala skozi življe- nje. Po končani vojni se je v Šoštanju izučil za tr- govskega pomočnika in bil nato skoraj 25 let, vse do bolezni, poslovodja pri veletrgovskem podjetju MERX, zadnja leta v novi blagovnici v Šoštanju. Vsled izredne priljublje- nosti, prijaznosti in priza- devnosti v svojem pokli- cu so ga spoštovali kraja- ni, kakor tudi sodelavci, ki so mu zaupali številne in odgovorne funkcije ta- ko v samoupravnih orga- nih podjetja, kakor tudi v krajevni skupnosti Šo- štanj. V mladosti je bil tu- di vnet športnik in večlet- ni aktiven igralec pri do- mačem nogometnem klu- bu Usnjar. Za njegovo tako uspeš- no delovanje v. poklic- nem, družbenopolitič- nem in športnem življe- nju sta se mu ob slovesu na pokopališču zahvalila predstavnika krajevne skupnosti Šoštanj in tr- govskega podjetja MERX iz Celja. V zadnje slovo so mu zapeli še pevci Šale- škega okteta, žalostinke pa je zaigrala delavska godba Zarja. V. K št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 13 ŠE - LOVCI IN STEKLINA Zadeva: Franc Kladnik, Raduha 55 - komentar k članku Lovci in steklina v rubriki Pisma z dne 19. fe- bruarja 1981. Najprej odgovori na po- stavljena vprašanja: Pes Franca Kladnika iz Raduhe je bil pokončan 6. januarja 1981 zaradi suma, da je bil v neposrednem kon- taktu s steklo živaljo in ker ni bil antirabično zaščiten. Pes je bil pokončan po nalo- gu in v prisotnosti veterinar- skega inšpektorja na podlagi ustne odločbe. Zakon o var- stvu živali pred kužnimi bo- leznimi (Uradni list SRS, št. 18/77 in 2/78 in 4. odstavek 214. člena Zakona o sploš- nem upravnem postopku) (Uradni list SFRJ, št. 32/78). Ukrep pokončanja živali Franca Kladnika pa je v skla- du s 7. in 10. točko 6. člena Pravilnika o ukrepih za zati- ranje in izkoreninjenje ste- kline pri živalih (Uradni list SFRJ, št. 34/80). Ta določila pravilnika predpisujejo ubi- janje necepljenih psov in ubijanje živali, ki so prišle v stik z živaljo, zbolelo za ste- klino, oziroma živaljo, za ka- tero se sumi, da je obolela za steklino. Pes Franca Kladnika ni kazal znakov obolelosti za steklino in ker ni v preteklo- sti poškodoval človeka, ni bilo potrebe, da se psa pred pokončanjem opazuje. Običajna inkubacijska do- ba pri steklini je dolga 21 do 30 dni. Virus se lahko prične izločati s slino 5 dni pred kli- ničnimi znaki bolezni. Psa je poškodovala sumljiva žival teden dni pred pokonča- njem, zato je bil ukrep upra- vičen in ni nevarnosti za dru- žinske člane Franca Kla- dnika. Hčerka stranke ni pri inš- pekcijskem pregledu dne 6. januarja 1981 zahtevala, da se izda pri ukrepu pismena odločba, čeprav je bila s stra- ni inšpektorja seznanjena o pravicah, ki jih ji daje zakon. Odškodnino, odnosno po- kop trupla pokončane živali je bil naložen stranki. Vsled tega, ker pes Franca Kladnika ni bil antirabično cepljen, je zoper njega spro- žen postopek za kaznovanje, ker je kršil določila odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostičnih preiskavah ži- vali na območju občine Mo- zirje za leto 1980. S tem, ko je bil kršen predpis, je stranka izgubila pravico tudi do od- škodnine za pokončano ži- val. Ostale navedbe v članku FVanca Kladnika niso resnič- ne. V postopku s stranko ni- so bile prekoračene etične in moralne norme. V opozorilo: Menim, da članki v Kladnikovem stilu ne sodijo v dnevno časopis- je, ker ne pripomorejo k vzdrževanju reda in discipli- ne v borbi s to človeku in živalim tako nevarno kužno boleznijo. Tudi lovce ne velja grajati zaradi nekaterih etičnih na- pak posameznikov, ampak jim je treba dati kot organi- zaciji vso družbeno prizna- nje in podporo. Veterinarski inšpektor Skupščine občine Mozirje - Velenje EDVARD SRIB AR, dipl. vet. UREDNIŠTVO: Najprej iskrena hvala za odgovor in izčrpno pojasnilo. Glede va- šega mnenja, da taki članki ne sodijo v časopisje, pa se ne strinjamo, saj je tudi ta primer, zlasti vaš odgovor, pojasnil prenekatere reči, ki jim morda ljudje posve- čajo premajhno pozornost. Zato menimo, da je tudi čla- nek Franca Kladnika dal spodbudo za utemeljitev nekaterih korakov v borbi proti steklini. ODGOVOR NA ODGOVOR Znova se oglašam in upam, da tudi to pismo ne bo romalo v koš. Za objavo se vam zahvaljujem kot vaš stalni bralec. V 5. številki NT z dne 5. februarja 1981. sem prebral članek kot odgovor na moje pisanje v NT dne 15. januarja letos, ki ga je pisal Bogdan Podplatan iz Šentjurja. Članek me je tako presene- til, da sem se odločil za po- novno pisanje. Ze v prejšnjem odgovoru sem napisal, da ne želim z dopisom nikogar prizadeti, vendar se človek ne more sprijazniti z vsem. Zadnje čase ^A^ečkrat vi- dimo stopinje lisic. Naj zapi- šem, da sem že toliko star, da ločim lisice in pse tako po laježu kot tuljenju. Tu v naši okolici je precej lisic, ki se prosto gibajo, tudi zdaj v času stekline, seveda vse dotlej, dokler žival kdo ne pobije z vilami ali kolom. Lovcev nisem videl v na- šem kraju od lanskega okto- bra. Takrat se steklina v na- šem kraju še ni pojavila. Po- javila pa se je najbolj decem- bra in januarja. Takrat je bilo veliko lisic, ki so se klatile okoli hiš. Zato ni čudno, če so jih ljudje tudi pobijali. Bili so časi, ko so se morali ljudje braniti pred napadal- no divjadjo kakor so vedeli in znali, največ s koli. Zdaj so tu lovske družine, ki so zainteresirane za lov na svo- jih območjih. Zato bi bilo do- kaj nenavadno, tudi smešno, če bi morali kmetje take ži- vali pokončevati s palicami. To je tudi dokaj nevarno, zla- sti za starejše, ki se ne more- jo braniti. Ne gre za sträho- petnost, marveč za dejstvo, da ima starejši človek dolo- čeno bojazen v teh primerih, še posebej, ko je bolezen raz- širjena. Toliko o tem in upam, da sem vsaj delno izrazil svoje misli, namreč, da bi se mora- li lovci bolj zavedati svojih nalog in pokončevati okuže- ne živali, zlasti tedaj, ko je bolezen, steklina, razširjena. Vesel bi tudi bil, če bi se še kdo oglasil na to temo, zlasti pa tisti, ki je zaradi stekline doživel kakršnokoli nevšeč- nost. Pa lep pozdrav! VENČESLAV JAGER, Kostrivnica 36, Kalobje UREDNIŠTVO: Pismo je napisano z odkrito in odpr- to namero. Vsebini ni kaj očitati. Povabilo, da bi se lovci bolj zavzeli za pokon- čavanje steklih živali, je na mestu. Zakaj bi zamerili, če kdo ugotavlja, da se stekle lisice podijo naokoli, lov- cev pa ni, da bi jih streljali. Sicer pa je zanimivo pova- bilo tudi ob koncu pisma - oglasite se, če ste zaradi ste- kle živali doživeli kakršno- koli nevšečnost. PRIZNANJE ŽALSKIM VETERINARJEM! Na tejle strani Novega te- dnika in pod rubriko »Pi- sma« se često pojavljajo kri- tike in graje, tudi pohvale in zahvale. iSadi jaz bi se rad zahvalil in pohvalU, tokrat veterinarje na žalski postaji Milana Lesjaka, Jožeta Zol- nirja in Jožeta Hodnika. Imamo trinajst let staro psičko, lovsko terijerko, pri kateri je bila nujna takojšnja operacija. V nasprotnem pri- meru bi jo čakal milostni strel, oziroma smrtna inek- cija. Ker pa so omenjeni veteri- narji videli in spoznali, kaj nam psička Eta pomeni, so se z vso prizadevnostjo in ra- zumevanjem lotili tvegane operacije. Uspelo jim je. Psička je okrevala. Mi smo veseli, ker nam je ostala pri življenju, veterinarjem pa vse priznanje in še enkrat ti- sočkrat hvala. POSEDELO VI iz Ločice pri Polzeli.. UREDNIŠTVO: Z vami se veselimo tudi mi, zato tudi naše priznanje trem žal- skim veterinarjem. ODPRTO PISMO JAVNIM NAPRAVAM Novemu tedniku se obra- čam z odprtim pismom zato, ker menim, da bo odgovor nanj zanimal večino kraja- nov v KS Ljubečna, še pose- bej prebivalce stalnega ob- močja Smiklavž. V zvezi z organiziranjem odvoza odpadkov na ome- njenem območju, smo priza- deti prebivalci Smiklavža poslali Komunalnemu po- djetju Celje dopis, v katerem smo izrazili dvom, da je ta vrsta uslug primerna in eko- nomična ter predlagali kon- tejnersko zbiranje in odvoz odpadkov. V odgovoru posamezni- kom Komunalno podjetje sporoča, sklicujoč se na ob- činski odlok in pravilnik o odlaganju smeti, da je bilo zadoščeno vsem predpisa- nim postopkom in nas pozi- va, da plačamo znesek za usluge od 1. 8. 1980 do 31.12. 1980. Na odgovoru je datum 16. februar 1981, v predelu vasi, kjer živim, pa smo delavce Komunalnega podjetja prvič videli 20. februarja 1981, ko so preverjali, katera gospo- dinjstva imajo z odlokom predpisano posodo za od- padke. Sprašujem, kdo je na osno- vi odloka in pravilnika o ob- veznem odvažanju odpad- kov v občini Celje pristojen za kategorizacijo območij, na podlagi katere so potem le-ta deležna organiziranega odvoza? Dalje sprašujem, po kakš- nih kriterijih odgovorni ta območja ovrednotijo, oziro- ma vključijo? Ker bi bilo ovrednotenje, oziroma vključitev nekega območja samo iz potrebe po dodatnih denarnih sredstvih nečeden, morda celo nezako- nit postopek, predpostav- ljam, da so okolje, v katerem živijo podpisniki prej ome- njenega dopisa, odgovorni pregledcili!? Izhajajoč iz te predpostav- ke sprašujem, kako so ovre- dnotili okolje, v katerem ži- vim in ki se bistveno ne razli- kuje od primerov ostalih podpisnikov? V strnjenem vaškem nase- lju, kjer živim, je petnajst go- spodinjstev, od teh dve za- ščiteni kmetiji, ostala pa, ra- zen dveh, imajo in obdeluje- jo zemljo. Večina jih ima sta- tus kmeta. Sem obrtnik in v razdalji 25 metrov od bivališča ter obratovalnice lahko našte- jem štiri odprta gnojišča. No- beno ni betonirano, nobeno moja last. Eno od teh je od obratovalnice oddaljeno manj kot štiri metre ter ima za nameček priključeno od- prto poljsko stranišče, ki je še v uporabi. Ne tarnam, nad krejem, kjer živim in delam, temveč sprašujem odgovorne, od kod nenadna skrb za varova- nje čistega okolja, kot to na- vaja dopis Komunalnega po- djetja. Bomo k varovanju okolja prej omenjeni podpi- sniki prispevali tako, da bo- mo smeti, pometene v bival- nih prostorih, nemesto na gnojišče ali kompost sprav- ljali v predpisane posode? Izvleček iz ^avilnika, ki so nam ga poslali, priporoča isti postopek za ostanke hrane. So odgovorni že slišali, da ljudje na deželi z ostanki hra- ne krmijo živali? Dalje, da so plastični, tekstilni in papirni odpadki gorljivi in da zgorijo v štedilnikih, kmečkih in drugih pečeh? Da pepel ko- ristno uporabimo za posipa- vanje močvirnih zemljišč in za kompost? Prepričan sem, da posa- mezno gospodinjstvo ne bo uspelo napolniti osemdeset- litrsko posodo dvakrat te- densko s konzervnimi škat- lami, steklom ter keramiko, to pa je edino, kar ostane od uradnega spiska odpadkov, katere naj bi komunalna služba odvažala. V obratovalnici, katere uporabnik sem, nastane let- no največ 50 kg odpadkov, ki niso gorljivi ali uporabni za reciklažo. Pa vendar naj bi letno plačal za odvoz le teh več kot 4200 din. Za to vsoto v lastni režiji letno odpeljem na odlagališče Komunalnega podjetja 40 ton odpadkov. Res pa je, da račun predvide- va odvoz za 400 (štiristo) kva- dratnih metrov poslovnih prostorov. Dejanska površi- na pa je, žal, desetkrat manjša. Naj zaključim z naslednji- mi vprašanji: Kaj se skriva za deklarira- no skrbjo za okolje? Je res mogoče manipulirati z odlo- ki in predpisi v tem smislu? Je res občan primoran v ča- sih, ki niso rožnati, plačevati za nekaj, česar ne potrebuje, kar je navskriž z logiko in v taki obliki niti ni, po mnenju podpisanega, pošteno. VIKTOR MASTNAK, Smiklavž 22, Skofja vas UREDNIŠTVO: Da, odpr- to pismo, čeprav bi lahko bilo krajše in napisano tudi nekoliko drugače. In ven- dar, vprašanja so tu, zato prosimo Komunalno po- djetje Celje, TOZD Javne naprave, da nanje tudi od- govori. UMAZANE ŠIPE NA SODNI PALAČI Ze precej dolgo, sicer pa še iz časa pred nastopom zime, so okna na vseh treh nad- stropjih sodne palače v Celju skoraj neprozorna. Sipe so umazane tudi zaradi celjske- ga zraka, prahu. Toda, ker gre za javno zgradbo, tudi za poslopje v središču mesta, bi bilo prav, da bi bila okna vedno čista. Če ni čistilk ali denarja za to delo, bi morda kazalo organi- zrati prostovoljno akcijo in šipe umiti. Tak korak bi bil spodbuden tudi za druge, saj umazanih oken v Celju res ne manjka. Pa brez zamere! Dr. ERVIN MEJAK UREDNIŠTVO: Kaj bi za- merili, če pa gre za dobro- namerno kritiko in dober predlog! PRIREDITVE muzej revolucije Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in ob sredah tudi popoldne od 14. do 17. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno zbirko. pokrajinski muzej Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure, v sredo pa tudi od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno arheološko raz- stavo, rimski lapidarij in stalno razstavo, ki prikazuje kulturno zgodovinsko zbirko. galerija turističnega društva V galeriji bo od 21. februarja do 21. marca odprta razstava tkal- skih izdelkov in ročnega tkanja. Galerija je odprta od 8.30 do 11.30 in od 15. do 18. ure, ob so- botah samo dopoldne, v nedeljo pa je zaprta. likovni salon V Likovnem salonu je bila v petek, 6. marca ob 18. uri otvori- tev razstave modnega oblikova- nja. Predstavila se nam je mlada kreatorka Karmen Venko, diplo- mantka visoke šole za uporabno umetnost na Dunaju. Razstava bo odprta vključno do 14. marca vsak dan od 9. do 11. ure in od 16. do 19. мге. narodni dom Osnovna šola I. celjske čete pripravlja v torek, 18. marca ob 19.30 uri v dvorćmi Narodnega doma koncert obeh pevskih zbo- rov njihove šole, ki jih vodi Dra- gica Žvar. Kot gost pa bo nasto- pil dekliški pevski zbor Gimnazi- je iz Graza - Avstrija, ki ga dirigi- ra prof. dr. Manfred Koller. kino vojnik V kinu v Vojniku bodo pred- stave v soboto, 14. marca ob 19.30 in v nedeljo ob 17. in 19.30 uri. Predvajali bodo hankonški film Mož imenovan tiger. sk>vensko ljudsko gledališče celje ČETRTEK. 12. marca ob 11. in 14. uri: Shakespeare: LJUBEZ- NI TRUD ZAMAN. Gostovanje v Murski Soboti. PETEK, 13. marca ob 16.: Du- šan Jovanović: ZNAMKE. NA- KAR SE EMILIJA. Gostovanje v Šmarju za Abonma Kozjansko. SOBOTA, 14. marca ob 10.: Evripid: BAKHANTKE. 3. šolski abonma. Ob 16.: Evripid: BAKHANT- KE. 4. šolski abonma. PONEDELJEK, 16. morca ob 19.30 Dušan Jovanovič: PREVZ- GOJA SRCA (KARAMAZOVI). Gostovanje v Novem mestu. TOREK, 17. marca ob 19.30: Dušan Jovanović: PREVZGOJA SRCA (KARAMAZOVI). Gosto- vanje v Novem mestu. ČETRTEK, 19. marca ob 12. in 19.: Shakespeare: LJUBEZNI TRUD ZAMAN. Gostovanje na Ravnah na Koroškem. SOBOTA, 21. marca ob 19.: Shakespeare: LJUBEZNI TRUD ZAMAN. Gostovanje v Lendavi. sedmina v laškem Knjižnica Laško prireja v sobo- to, 13. marca ob 17. uri v sejni dvorani samoupravnih intere- snih skupnosti v Laškem (poleg Ljubljanske banke) koncert an- sambla SEDMINA. Vstopnina 40. dinarjev. Vabimo vse ljubite- lje odlične akustične pop glasbe (s primesjo slovenske folklore). DEŽURSTVA zdravstveni dom Dežurstva med tednom: po- možni zdravnik od 14. od 20. ure in glavni zdravnik od 15. do 6. ure naslednjega dne. Ob sobotah je dežurni zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne, ob nedeljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zjutraj, ob praznikih pa je dežurstvo od 7. ure do naslednje- ga dne do 6. ure zjutraj. ceuske lekarne Do sobote, 14. marca do 12. ure dežura lekarna Center v Staneto vi ulici, nato prične z dežurstvom Nova lekarna na Tomšičevem trgu. veterinarska postaja Neprekinjeno dežurstvo. trgovine v tednu od 9. do 14. marca de- žura samopostrežba SOCA v Sta- netovi vsak dan do 20. ure, od 16. do 21. marca pa je dežurna samo- postrežba CENTER v Stanetovi ulici. ROJSTVA CELJE: Rojenih je bilo 61 dečkov in 46 deklic. POROKE CELJE: Poročilo se je 23 parov, od teh: Ivan GORECAN in SUva KUKO- VIC oba iz Vitanja, Jožef ZA LOŽNIK in Marjana KOSABER oba iz Vojnika, Cvetko 2U2EK iz Sv. Jungrta in Verica FORST- NER iz Slatine v Rožni dolini. Rihard STOPINSEK iz Jurklo- štra in Bojana KOLAR iz Planine pri Sevnici. ŠMARJE PRI JELŠAH: Poročili so se 4 pari. SMRTI CELJE: Umrli so: Amalija haupt- man, 90, iz Bezenškovega Bu- kovja, Ivana Zlatoslava juric, 50, iz Saleka, Olga zakraj- sek, 57, iz Celja, Genovefa ja- GER, 80, iz Celja, Ana DOSED- LA, 60, iz Liboj, Frančiška ah- can, 81, iz Smarjete, Julijana 2eleznik, 92, iz Sevnice, Alojz Stih, 80. iz Strtenice, Ana GOR, 40, iz Gotovelj, Artur jack, 62, iz Ljubljane, Antonija ROVS- nik, 79, iz Zg. Gore, Dominik 2ezlina, 80, iz Celja, Štefanija skamen, 70, iz Tmovelj, Rudi krajsek, 76, iz Jagnjenice, Ja- nez ZAVRL, 67, iz Celja, Stanko POTOČNIK, 62, iz 2alca, Dušan CAFUTA, 2, iz Celja, Marija BEVK, 76, iz Soseske Ložnice, Terezija STAJNER, 85, iz Vrbja, Amalija MOTOH, 74, iz Cmerske Gorce, Andrej 2EKAR, 68, iz Lo- ke pri 2usmu, Martin MARKO, 45, iz Dobrteše vasi, Rotija ANT- LEJ, 85, iz Dobriše vasi, JA- ZBINSEK, 88. iz Planine pri Sev- nici, Ivan SOLINC, 74, iz Bodriš- ne vasi, Jožef UTRANKAR, 72. iz Vinske Gorice, Margareta STO- JAN, 74, iz Celja, Franc KRU- SlC, 78, iz Celja, Maülda NUN- ClC, 85, iz Nove vasi, Franc DE- 2ELAK, 80, iz Laške vasi. Štefa- nija BURLAK, 82, iz Slovenskih Konjic. ŽALEC: Umrli so: Franc LAZNIK, 74, iz Šempetra, Anton URSiC, 58, iz Dolenje vasi, Alojzija VAJN- CERL, 77, iz Ceplje, rKristina HAN2IC, 70, iz Gomiskega, Neža JEZERNIK, 85, iz Podkraja, Pa- vel DOLER, 23, iz Miklavža pri Taboru. ŠMARJE PRI JELŠAH: Umrli so: Cecilija P02EK, 92. iz Trebče, Marija STRASEK, 83, iz Podčetrtka, Ivanka MR2ICA,' 84, iz Grobelnega. SLOVENSKE KONJICE: Umrli so: Jožef KOS, 85, iz Slo- venskih Konjic, Jurij GRASIC, 50, iz Loške gore, Albin ME- GLIC, 66. iz Zreč, Jožef GORI- CAN. 76. iz Skale, Amalija POD- GORŠEK, 83. iz st. Slemena. Je- rica SUŠAK, 80, iz Rezine. BILI SMO v ANDRAŽU mMANTli Andražani sami skrbe za lepše živi jen Po številu prebivalcev sodi andraška kra- jevna skupnost med manjše v občini Žalec. Toda zares le po številu, kajti že površina je velika, velik pa postane ta slikoviti kraj pod Goro Oljko, ko zvemo za delo krajanov, za njihovo življenje in mnogokrat tudi sa- moodpovedovanje. Kajti tudi v Andražu ve- do, da lahko danes odtrgan kos kruha že jutri pomeni mnogo več. Tega so se naučili iz izkušenj, njihove izkušnje pa so bogate. Andraž se razteza na hribovitem in v^alovi- tem svetu z nadmorsko višino 300 do 700 metrov in na površini 1741 hektarov. Lep kraj je to in ob obisku zatrepečejo vsaj malo bolj romantična srca. Slikovite kmetije v dolinicah in na vrhu hribčkov, nad vsem skupaj pa kraljuje Gora Oljka, ki malce sra- mežljivo opozarja, da je vse bolj zapuščena, četudi tega ne zasluži. Skoda, pravijo v An- dražu, da čudoviti dom planincev s Polzele vse bolj propada in da ne sprejema več go- stov. Bo dom dokončno razpadel? Tega si nihče ne želi, če pa že kdo, potem izgleda, da najbolj tisti, ki ga imajo sedaj v upravljanju. V kraju, kot je Andraž, so ljudje veseli vsakega dinarja. Žal dotok sredstev ni tak- šen kot bi moral biti. Večina ljudi se vozi na . delo v Velenje, ki je sicer v celjski regiji,^ od tam pa le težko dobijo kakšen dinar na za- poslenega delavca. Pravzaprav je nekaj ob- veznosti poravnalo le Gorenje, od koder je andraška krajevna skupnost prejela lani po 400 dinarjev na delavca iz tega kraja, ki je zaposlen v Gorenju. Iz Rudnika, kjer je kakšnih 50 delavcev iz Andraža, ni bilo ni- kakršnih prispevkov. No, nekaj denarja je Rudnik prispeval za gradnjo ceste v Jajče. Tudi ta primer govori o tem, koliko drže dogovori, ki jih sprejemamo v regiji. Sicer pa Andražani pravijo, da tudi enake vsote denarja, ki ga prejmejo krajevne skupnosti iz občine Žalec iz samoprispevka, ni pravič- na razdelitev. Že itak so obrobne krajevne skupnosti v mnogočem na slabšem kot tiste v dolini. Mnogo manj potrebnih objektov imajo kot dolinske, povrhu pa še nobene delovne organizacije. Da o tem, kako je z gradnjo nekaterih objektov zaradi konfigu- racije terena in kmetij daleč narazen, niti ne pišemo. Sistem financiranja bo treba spre- meniti, pravijo Andražani. Več solidarnosti bi moralo biti, pa čeprav še zdaleč ne raču- najo le nanjo. samo en telefon imajo Ko smo krajane vprašali, kaj najbolj grešajo, so nam vsi najprej povedali, da| fon. Trenutno je v kraju le en telefoj priključek in še ta je v trgovini, tako dj popoldne nemogoče telefonirati, saj jef vina zaprta. V primeru, da kje nujno tî zdravniško pomoč ali veterinarja, si Ijui telefonom ne morejo pomagati. Čaka ji mo pot v dolino. Ko bi v kraju bila javna telefonska govorilnica! »tujci« s puškami Andražani že dlje časa zahtevajo, d mora lovišče priključiti matični družii Polzeli. Sedaj pa je lovsko ozemlje Ane razdeljeno med tri lovske družine iz ( občin. Ko pridejo lovci iz Velenja, po' ljudje, se mnogokrat obnašajo kot tujci višč dalj časa niso urejali in vedno je p do nesporazumov, kadar je bilo treba 1 tom vračati škodo, ki so jo povzročile ( živali. Resnici na ljubo pa je treba priz da so se vsaj pri plačevanju škode za čase stvari popravile. za vikende ni prostora Na območju krajevne skupnosti je k nih petindvajset vikendov. Za nada gradnjo vikendov pa se domačini nič k; navdušujejo. Pravijo, da to povzrod drobljenje kmetij in tudi z vidika ohranji rodovitne zemlje ne priporočajo gradenj nazadnje pa so proti temu zato, ker se da bi kraj izgubil svojo pravo podobo. le tretjina krajanov ima pitno vodo Vodovod je speljan le v tretjino dom Dve tretjini ljudi si mora pomagati s ki co. To pomeni, da je večina ljudi v suä obdobju brez pitne vode. Ni naključje,» v tem srednjeročnem obdobju pogla naloga izgradnja vodovoda. Gradili ga postopoma, saj vedo, da vsega naenki bo mogoče storiti. Nekaj denarja bo pi vala krajevna skupnost, nekaj se ga b bralo s krajevnim samoprispevkom (! stotka od neto OD), pa z občinskim ^ pomočjo komunalne skupnosti. Tu p seveda še prostovoljno delo krajanov ii Lepo je pod Goro Oljko (vidimo jo v ozadju) in takšne lepote privabljajo graditelje vikendov. V kraju pa nad takimi gosti niso preveč navdušeni. V obnovljenem kulturnem domu imajo svoje prostore tudi organizacije in društva v kraju, športniki in celo trgovina je tu. Res je v zasebnih rokah, založenost pa je izjemno dobra. Ljudje so zadovoljni, Sabina Plevčak pa tudi. POGLED NAZAJ Sedanjo cerkev so zgradili okrog leta 1440 s pomočjo celjskih grofov, na kar opozarjata grba na nekdanjem glavnem portalu. Sola v Andražu je od leta 1887. Ob cerkvi in Bizjakovi domačiji sta dve veliki lipi, ki sta opisani v knjigi Sattler - Stele Stare slovenske lipe. Februarja leta 1942 je bil tu ustanov- ljen odbor OF. V zimi 1941-1942 je del borcev I. štajerskega bataljona prezimil pri andraških kmetih. Blizu Stanovškove kmetije v Lovčah je bilo taborišče druge čete-štajerskega bataljona. Skozi Andraž je vodila znana Jurčko- va kurirska pot. Konec leta 1944 je tu delala tehnika Leo oziroma Sebastijan, od februarja 1945 pa do osvoboditve je tu delovala partizanska bolnišnica Jelka, kasneje preimenovana v Brezo. Tomšičeva brigada se je spopadla z Nemci 31. 1. 1945 in 10. in 11. februarja 1945, ko je tu bival štab XIV. divizije. Tu so tTili doma Franc Praprotnik (1849-1933), šolnik, pedagoški pisatelj, in pospeševalec sadjarstva, učitelj Mi- hael Levstik ter tudi-njegov sin, pripo- vednik in prevajalec Vladimir Levstik. (Iz Krajevnega leksikona Slovenije) Kako lepo je šele tu pomladi m jeseni! Tujci občudujejo, domačini pa za to nimajo ravno na pretek časa. GASILCI IN PROSVETNO DRUŠTVO iN a'račun gasilcev je bi- lo slišati precej pohval. Dobro so opremljeni in s krajani izvrstno sodeluje- jo. Tudi s šolo. Udeležuje- jo se vseh občinskih tek- movanj in dosegli so že vrsto lepih uspehov ter osvojili nekaj pokalov. Tudi gasilska pionirska desetina deluje. Člani prosvetnega društva ob vseh prazni- kih in drugih priložnostih pripravljajo proslave. Vsako leto enkrat pa čla- ni naštudirajo tudi naj- manj eno igro. Režiser je Konrad Brunšek. Pevski zbor vodi Marija Jelen iz Šentilja. V Andražu so pred leti izdali tudi almanah, ki ga je skrbno uredil zdaj žal že pokojni Drago Predan, ki je posvečal mnogo po- zornosti etnografiji. Leta 1956 so odkrili i med NOB. So pa v Aná skrbno vzdržujejo bor jterialni ter drugi prispevki. Vsi Iju- ¿iiTiaio kapnico, pa so zaenkrat hvalež- Lčim gasilcem, ki jim v sušnem ob- vodno priskočijo na pomoč. pO 20 TISOČAKOV NA AČIJO J ve, koliko domačij je bilo še pred leti, lerih je bilo nemogoče priti z avtomo- ¡ Za mnoge od njih so takšni časi že Lvina. Danes se da do večine domačij [jati. Pri gradnji teh cestnih odsekov je ^ pomagala družba, toda le družba bi ^rnalo. Andražani vedo, da je družba ^k posameznik, zato so zavihali roka- Uvili na tisoče prostovoljnih delovnih Uačije so prispevale tudi po dvajset fcov ter material. Danes krajevno tost povezuje 13 kilometrov kategori- h cest (od tega 7 kilometrov asfaltira- le: 18 kilometrov nekategoriziranih Trenutno grade cesto Podsevčnik ■nje Založe v dolžini skoraj dveh kilo- iv. Tako bo Andraž po najkrajši možni ovezan s Polzelo in Šempetrom. Doli- bo Andražanom bolj približala. Mogo- io po dokončani gradnji napočili tudi [O bo skozi Andraž vozil delavski avto- Savinjsko dolino. Pri Izletniku pravi- za to zaenkrat ni možnosti, ker nihče ire zagotoviti zadostnega števila potni- (dor sedaj dela v Žalcu, z avtobosom sploh ne more priti ali oditi na delovno me- sto. Tudi za prevoz šolskih otrok na Polzelo ni poskrbljeno. Mnogi šoloobvezni otroci imajo sedaj tudi po dve do tri ure peš hoje! KRAJ ŠPORTNIKOV Andraž slovi kot kraj, kjer so doma dobri športniki. Najprej je treba omeniti smučar- ske skakalce, ki jih trenira Jože Sredenšek in so med najboljšimi v Sloveniji. Mnogo tekem prirejajo tudi doma in najpomemb- nejša vsakoletna je tekma za pokal SR Slo- venije. Pogumni fantje skačejo na štirih skakalnicah: dveh tridesetnietrskih, eni petnajstmetrski in petdesetmetrski. Med športnicami ne gre prezreti tudi odbojkaric, ki so v drugi republiški ligi trenutno na prvem mestu. Tekmovanja in treningi so dragi. Brez lastne udeležbe bi ne šlo. Kajti andraški športniki nimajo kakšne delovne organizacije, ki bi jim priskočila na pomoč. Samo sredstva TKS pa ne zadostujejo. MLEKA JE VEDNO VEČ V prenekaterem kraju kmetje tarnajo, da se z mlekom ne izplača več ukvarjati. Da resno mislijo, kažejo tudi podatki o pro- izvodnji, ki upada. V Andražu ni tako. Pro- izvodnja mleka celo narašča! Morda zato, ker so se pričeli bolj organizirano ukvarjati z živinorejo šele pred leti. Poleg živinoreje se tu ukvarjajo še s hmeljarstvom in sadjar- stvom. Kmetje pa že nastrpno pričakujejo, da bodo končno uredili zbiralnico mleka v zaselku Dobrič, saj morajo nekateri kmetje sedaj mleko prevažati do zbiralnice, ki je pri križišču cest za Velenje in Polzelo, tudi po dve uri daleč. FRANC LESKOŠEK LUKA JE DRAG GOST Luko imajo Andražani za svojega in Luka se vedno rad vrača v Andraž, za katerega pravi, da je »njegov«. Tu ima svoje prijate- lje, ki ga vedno radi sprejmejo, poklepetajo z njim, včasih povedo tudi kakšno pikro, se z njim veselijo ter izmenjujejo izkušnje. V Andražu so namreč živeli starši Franca Le- skoška Luke in tudi sam je nekaj časa živel v tem kraju. KS Andraž je obiskal novinar JANEZ VEDENIK ÍNDRAt V ŠTEVILKAH Površina: 1741 ha Prebivalstvo: 755 Gospodinjstva: 185 Starostna struktura: do 19 let 311 bd 20 do 50 let: 305 nad 55 let: 139 Ciste kmetije: 34 Polkmetije: 44 Socialni podpiranci: 14 Telefoni: 1 Obdelovalne površine: 450 ha Gozdovi: 900 ha Pašniki: 160 ha Nerodovitne površine: 140 ha 1 '/"eni smrtnih žrtev Ì 'finska obeležja, ki jih V osnovni šoli je kombiniran pouk. Prikrajšani za marsi- kaj so tako otroci kot tudi obe tovarišici. Znanja pa ven- darle otroci kar precej pridobe. SREČKO PIŽORN, pred- sednik sveta KS: »V tem srednjeročnem obdobju nas čaka mnogo nalog. Moram pa reči, da je tudi zastavljeni plan dokaj realen. Pretiranih želja nimamo. Hoteli smo zgraditi večnamenski dom, pa dobro vemo, da to ne bo mogoče. Če smo doslej lahko dosegli lepe uspehe brez do- ma, jih bomo še v bodoče!« • RAFKO UMBREHT, predsednik skupščine KS: »V krajevni skupnosti prav gotovo ne bi izpeljali toliko nalog, če ne bi bilo vaških svetov. Dva imamo: v Lov- čah in Dobriču. Srednjeroč- ni plan razvoja KS smo na primer že prej obravnavali v vaških svetih, kjer se tudi si- cer zbere več koristnih pred- logov, pripomb in stališč.« DANIJEL UMBREHT, se- kretar aktiva ZKS: »V An- dražu smo ustanovili aktiv zveze komunistov šele pred mesecem dni. Imeli smo si- cer tudi možnost za ustano- vitev osnovne organizacija, vendar samo menili, da se mora najprej izkazati naša aktivnost. Aktiv šteje sedem članov. V glavnem smo sami mladi, v bodoče pa bomo morali v naše vrste pritegniti še več starejših in kmetov.« SIMON OGKAJENŠEK, predsednik OO ZSMS: »Mladi smo prisotni vsepov- sod in ni je akcije v kraju, kjer nas ne bi bilo. Seveda pa ne gre dela soditi le po delu same osnovne organizacije. Mladinci so aktivni pri gasil- cih, v prosvetnem društvu, v smučarskem klubu, pri Par- tizanu ... Dobro sodelujemo tudi z občinsko konferenco ZSMS.« FERDO KRK; predsednik KO ZZB NOV: »Našo orga- nizacijo smo ustanovili leta 1960. Takrat je štela 146 čla- nov, danes pa nas je le še 77. Kljub temu moram reči, da smo delovni. Naše pripombe upoštevajo, če se le da, sicer pa vso pozornost namenja- mo skrbi za ostarele in bolne borce. Na območja krajevne skupnosti vzdržujemo tudi štiri spominska obeležja.« ANTON BRINOVŠEK, predsednik DPM: »Ob osmem marcu smo obiskali starejše ženske in jih obdari- li. Skrb za starejše ljudi je tudi sicer prisotna vse leto. Ob novefñ letu smo obdarili šoloobvezne in predšolske otroke, organizirali smo več proslav ter dobro sodeluje- mo z OO RK.« anka Spiljak, vodja podružnične šole: » V šoli je trenutno 41 otrok in kot kaže bo število šolskih otrok v bo- doče naraščalo, tako da bo- mo lahko ukinili kombinira- ni pouk, ki je breme tako za učence kot učiteljice. Otroci so pri tem za marsikaj pri- krajšani. Opremljenost šole z učili je še kar dobra, vendar bo treba tu v bodoče še več napraviti.« IGOR GABERŠEK, uče- nec tretjega razreda: »Do- ma sem z Dobriča in imam v šolo uro in pol hoje. Pozimi, ko zapade sneg, je pot še daljša. V šoli pa nikdar ne manjkam in ne zamudim. Ob polletju sem imel dober uspeh. Doma na kmetiji mo- ram mnogokrat pomagati, pa še najdem čas za učenje.« MAGDA SITAR, učenka podružnične šole: »V šolo imam dolgo pot. V šolo ho- dim uro in pol, nazaj pa sko- raj dve uri. Sem prav dobra učenka in tudi jaz pomagam doma pri kmečkih opravilih. Redno hodim v šolo. Se težje pa je s starejšim učencem, ki hodijo v višje razrede na Pol- zelo. 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi POMLADANSKA SETEV BITKA SE ŠELE ZAČENJA Še vedno neobdelane njive Akcijski program pomla- danske setve je dobro pri- pravljen in tudi pravočasno sprejet. Toda treba je po- drobno videti, kako se bo v praksi pokazala zamišljena strategija, ki naj bi omogoči- la,'da bodo polja spet polno ozelenela. Glede na to, da še do danes niso odstranjene vse ovire do popolnega re- zultata pomladanske setve, bo potrebno odločno ukre- panje, da bi zagotovili za- dostno količino mineralnih gnojil in zaščitnih sredstev. Prisotna je tudi bojazen, da bi verižno pomikanje cen ogrozilo setev, če ne celotno letino. Proizvajalci umetnih gnojil namreč zahtevajo ob- čutne podražitve, kar bi ob že itak dragih semenih pa tu- di ob visokih izdatkih za raz- ne druge usluge, predvsem pa za gorivo, pripeljalo kme- tijske proizvajalce v vode ek- stenzivnega kmetovanja, kar pa vsekakor ni dobro. Tako smo kljub vsem prizadeva- njem še vedno pred dej- stvom, da bo treba v prihod- njem mesecu opraviti za- htevno delo na 4,543.000 hektarjev, kar bi moralo po- meniti velik podvig v niti malo idealnih pogojih. Zima se letos nikakor noče predati, čeprav je pomlad že na vidiku. Dovolj njiv je še nezoranih, še vedno najde- mo- neobrano koruzo, pri- .manjkuje rezervnih delov uvožene strojne mehanizaci- je, včasih pa zmanjka celo ti- stih iz domače proizvodnje. Ostaja odprto vprašanje v zvezi z neobdelanimi njiva- mi, ki bodo verjetno na ža- lost tudi letos ohranile svoj videz. Nastaja vtis, da ni bilo storjeno vse, da bi izkoristili vsako ped rodovitne površi- ne. Pred štirinajstimi dnevi je bilo rečeno na novinarski konferenci v Zveznem se- kretariatu za informacije, kjer so predstavili program pomladanske setve, da je pred nami veliko delo, toda ni bilo rečeno, da je ledinam odzvonilo. Torej bomo mora- li tudi v bodoče računati na zapuščene njive, vprašanje je le, koliko hektarjev jih bo. Občinske skupščine bi moralé po končani pomla- danski setvi evidentirati neobdelane površine. Konč- no bi bilo potrebno enkrat za vselej razbiti iluzije, da je Ju- goslavija prebogata z njiva- mi. Od 255.804 km^ površine, kolikor pač meri Jugoslavi- ja, je samo četrtina od tega ravnih površin, medtem ko je vse ostalo uvrščeno v hri- bovsko planinska področja. Prav tam pa bi šele moralo priti do preporoda kmetij- stva. Nehvaležno je napovedo- vati izkupiček prvega leta novega srednjeročnega ob- dobja. Minula jesen, ki je se- stavni del tega obdobja, je dala slabe rezultate. S pšeni- co smo posejali 1381 tisoč hektarjev, kar je v bistvu 333 tisoč hektarjev manj, kot smo planirali. To je seveda zelo krhek temelj za trditev, da bo dovolj domačega kru- ha. Od tod pa seveda izhaja nujnost, da se prav to po- mlad dobi bitka na preosta- lih njivah. Ta bitka pa se se- veda ne končuje samo z uspešno setvijo, ampak mo- ra trajati vse do pobiranja le- tine. M. PETKOVIĆ Vsi vemo, da so na dolgi mlečni poti od neposrednega proizvajalca do potroš- nika, ali kot bolj učeno rečeno, v repro- dukcijski verigi, mnoge stranpoti in neu- rejene poti. Vendar se danes za kratek čas pomudimo pri zapletih okrog mleč- ne embalaže. V čem prodajati mleko, postaja vse bolj zamotano vprašanje - tisti, ki se še bolj spoznajo na te stvari govorijo kar o YU-problemu - čeprav je za potrošnika zanimivo predvsem to, ali bo dovolj mle- ka in, ali bo cena znosna. Tudi besedica »znosna« ne pove dovolj, saj jo pomen- sko lahko raztegujemo kot žvečilni gumi. TI PRESNETA EMBALAŽA! Na vsak način se s problemi mlečne embalaže vse bolj ukvarjajo tudi pri Hmezadu, ki je nosilec mlekarske nalož- be za mlečno industrijo v celjski regiji. Po mnenju dipl. oec. Jožeta Janše, direk- torja razvojnega sektorja pri SOZD Hmezad, stvari izgledajo nekako takole. Proizvajalec papirnate embalaže Tipo- plastika iz Dolnjega Milanovca v Srbiji potrebuje za svoje proizvode dolgovla- knato celulozo, ki je praktično na doma- čem tržišču ni - torej, je odvisnost od uvoza nadvse velika. Kako pa je na sploh z uvozom reprodukcijskega materiala in surovin za plačilo z devizami, nam je pa tako vsem jasno. V svetu za mlečno embalažo vse boj, uporabljajo švedski tip pakiranja, pu¡-¿ pack embalažo iz triplastnega povoàéç ne^ra papirja in za takšno embaliranje Hmezad za novo mlekarno v Rušah Arji vasi že naročil ustrezen stroj, še zl^^ sti zato, ker seje med dobavitelji oprem^ odločil za švedsko firmo Alfa Laval, р^, re-pack embalaža je primerna še zato ker omogoča po višini pakiranje razli¿ nih količin mleka, in možno bi bilo proj. zvodno sodelovanje z ljubljansko Karto, nažno tovarno, če bi ta lahko in smela га staro milijardo dinarjev uvoziti še dva stroja in lepilo. In tako se kot jara kača raztegujejo vprašanja sodobne embalaže za mleko, pri čemer je spet jasno, da takšna emb¿ laža draži mleko, čeprav je po sanitarno, higienskih in vseh mogočih drugih ozi. rih najprimernejša in najsodobnejša. Najbrž si mleka in njegove prodaje ne moremo več zamisliti s kanglicami v ro- kah, prav tako smo stekleno embalažo že odpravili, najbrž zaradi utemeljenih ra- zlogov, od katerih ne kaže pogrevati re- snice, da je sicer ni dovolj in jo zmanjku- je na vseh koncih in krajih. Sedanja em- balaža v plastičnih vrečkah prav tako razburja, tako potrošnike - kljub najpri- mernejši ceni mleka v njej, kot proizva- jalce in še zlasti trgovce, da ne govorimo o kvarljivosti mleka v poletnih mesecih, nevšečnostih pri transportu in skladišče- nju. Zaenkrat ostaja problem mlečne em- balaže še nerešen. MITJA UMNIK MLADI ZADRUŽNIKI IZ ŠMARJA SPET PRVI Ekipa mladih zadružnikov iz Šmarja pri Jelšah je ponovno osvojila naslov prvaka na regijskem tekmo- vanju, ki je bilo v nedeljo v Šmarju. Na tekmovanju je sodelovalo enajst ekip mladih zadružnikov iz desetih občin celjske, koroške in mariborske regije, mladi pa so se pomerili v znanju iz poljedeljstva, živinoreje, travništva, sadjarstva, vinogradništva, kmetijskega strojništva, varstva pri delu, kmetijske zakonodaje in samoupravne prakse. Med ekipami mladih zadružnikov je drugo mesto osvojila ekipa temeljne organizacije Era Šoštanj, tretja pa je bila ekipa iz Braslovč. Prireditelji so ocenili, da so mladi zadružniki pokazali obilico znanja iz vseh tek- movalnih področij. Sicer pa velja povedati, da sta bila organizatorja tekmovanja Kmetijski kombinat in orga- nizacija Zveze socialistične mladine iz Šmarja, pokro- vitelj območnega tekmovanja pa interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva iz šmarske občine. DS MOZIRJE ZIVINOREJSTVO Za naložbe 237 milijonov Razvojna usmeritev koo- peracij skega kmetijstva, ki zajema kar 98% vseh obdelo- valnih zemljišč v mozirski občini, bo tudi v prihodnje govedoreja s posebnim pou- darkom na prireji mleka, vzreji klavne živine in ple- menskih telic. To je v bistvu tudi osnovna naloga srednje- ročnega družbenega plana razvoja občine v novem pet- letnem obdobju, ki smo ga pravkar začeli. Vzporedno s tem bodo se- veda razvijali še tako imeno- vane dopolnilne dejavnosti, kot so vzreja brojlerjev in jarčk, proizvodnja konzu- mnih jajc, prašičereja, pride- lovanje vrtnin, ovčereja, tudi konjereja, čebelarstvo itd. V občini se zavedajo, da bodo lahko te cilje dosegli le ob uveljavljanju dodatnih materialnih spodbud za več- jo proizvodnjo, še posebej to velja za hribovske' kmetije. Sicer pa nameravajo vso raz- položljivo kmetijsko zemljo izkoriščati v skladu z narav- nimi pogoji v ravninskem, oziroma hribovitem svetu. In če bodo v tej skrbi posve- tili večjo pozornost opušče- nim in starim kmetijam, nič čudnega. Ј]пака pozornost bo veljala planinskim pašni- kom. Radi bi jih ohranili in izkoriščali v največji možni meri. Naloga ne bo lahka. Glede na to, da je v Gornji Savinjski dolini precej za- močvirjenih zemljišč, bodo namenili velika sredstva ne samo za hidro in agro melio- racije, temveč posvetili izre- dno pozornost tudi združe- vanju razdrobljenih parcel. Vse te in druge naloge pa so vezane na precejšnja vla- ganja. Samo v kooperacijsko kmetijstvo naj bi do 1985. le- ta vložili okoli 165,3 milijona dinarjev. Pretežni del teh sredstev bodo porabili za go- spodarske objekte, se pravi za silose, hleve in zbiralnice. Skoraj enako vsoto namera- vajo določiti za nabavo kme- tijskih strojev in opreme. In potem je tu še kmečki turi- zem, urejanje zemljišč, na- kup plemenske živine itd. V tem podatku pa ni zajeta sta- novanjska gradnja, ki bo prav gotovo terjala okoli pet- deset milijonov dodatnih sredstev. Nekoliko manjše bodo v naslednjih petih letih nalož- be v družbeno kmetijstvo. Skupaj naj bi znašale okoli 71 milijonov dinarjev, od te- ga okoli 9 milijonov za proi- zvodne namene, ostalo pa za storitvene dejavnosti za po- trebe kmetijstva. M. B02IC 100 KMEČKIH ŽENSK NA MORJE ŠE OSEM DNI IN SPET GREMO! Pokrovitelj je ljubljanska NAMA z veleblagovnico v Velenju Kako hitro mine leto! Zdi se nam, da smo se komaj do dobra vrnili z osmega izleta, pa že imamo vse pri- pravljeno za devetega! Doslej smo na morje popeljali že 800 kmečkih žensk, letos se jim jih bo pridružilo novih sto ali skupaj 900! To je številka, na katero bi bile ponosne tudi turistične agencije. O letošnjem izletu je več ali manj vse znano in vse pripravljeno. Tistih sreč- nih sto je dobilo naše obvestilo in z njim vse potrebne napotke ter kot do- datek še anketni list, ki ga je treba izpolniti in oddati ob odhodu na mor- je. Anketni list nam bo služil pri se- stavljanju podatkov, kdo vse bo letos potoval z nami in s kakšnih kmetij naše potnice prihajajo. Ob odhodu je treba imeti tudi osebno izkaznico, ku- pon o vplačilu 300 din, zdravstveno knjižico (potrjeno!), že omenjeni an- ketni list ter ruto (če bo pihalo), dežnik in - kopalke, kajti v hotelu Eden je tudi bazen z ogrevano morsko vodo. Nekaj minut časa bomo že našli, da bo možno okusiti, kakšno je kopanje v toliko opevani morski vodi. Zbrali se bomo v petek, 20. marca 1981 ob 6,30 pred stavbo Slovenskega ljudskega gledališča v Celju (torej tam, kot vsako leto). Bodite točne, da lahko do 7. ure opravimo vse formalnosti. Iz Celja se bomo odpeljali z dvema udob- nima Izletnikovima avtobusoma pre- ko Ljubljane do postajališča na hitri cesti nad Postojno, kjer bo prvi krajši postanek. Drugi, nekoliko daljši, bo v Portorožu, biseru slovenskega morja in to v gostišču Tomi, kjer smo bili tudi lani. V Rovinju v Hotelu Eden se bomo ustavili predvidoma ob 13. uri in se takoj razmestili po sobah. Sledilo bo kosilo in po njem izlet v Pulj na ogled njegovih znamenitosti. Po po- vratku bo večerja in seveda težko pri- čakovani zabavni večer, kjer bo za ve- selo razpoloženje skrbel stalni gost na- ših izletov ansambel Vikija Ašiča, hu- mor pa bo domena Celjskega Poldeka. Pripravljamo družabne igre ter prilož- nostna darila za najstarejšo in najmlaj- šo udeleženko, tisto z največ otroki, tisto ki bo imela rojstni dan in še bomo kaj dodali. Po nočnem počitku in jutranjem zaj- trku se bomo v primeru lepega vreme- na zapeljali z ladjo na bližnji otok, kjer bo možno za spomin sestaviti tudi pri- jeten šopek iz obmorskega cvetja in zelenja. Pri tem pa ne bomo lomili okrasnega grmičevja pač uporabili ti- sto, kar v teh dneh delavci sami pose- kajo, saj čistijo otok. Tako bomo nare- dili najmanj škode. KÒ bomo pristali na trdnih tleh v Rovinju, bomo posedli v avtobusa in se vrnili v Celje, kamor bomo prispeli predvidoma ob 17. uri, tako da bo vsa- ka udeleženka dobila prevoz do doma. In kako je sestavljena naša ekipa? Za dva dni bo tako kot vsako leto veli- ka večina moških članov našega ko- lektiva odšla na izle*, domače vladova- nje pa bomo prepustili ženskemu ko- lektivu. Vodja prvega avtobusa bo Drago Medved, drugega pa Tone Vrabl, zraven pa bodo še: Mitja Umnik, Branko Stamejčič (prvič le- tos!), Valter Leben, Franček Punger- čič, Milan Božič in Janez Vedenik, predstavnika pokrovitelja ljubljanske Name z veleblagovnico v Velenju, me- dicinska sestra ter seveda harmonikar- ja Vili Sumer in Heri Kuzma. Med 1265 prispelimi pismi (nekaj smo jih dobili še kasneje, okoli 20) je bilo tudi mnogo takšnih, kjer niso bili samo izpolnjeni kuponi pač pa tudi spremni dopisi. Fanika Rozman iz Svetine 14: »Sem kmečka žena, imam pet odraslih otrok in že od mladosti delam na kmetiji. Na morju še nisem bila, pa čeprav sem stara že 67 let. bila bi vesela, če bi lahko potovala z vami.« Minka Feriez, Grobelno 3: »Že od pr- vega vašega objavljanja ,100 kmečkih žensk na morje', vestno zbiram kupo- ne in jih vam pošiljam. Doslej še niseïn imela sreče. Upam, da me vsaj devetič žreb ne bo zgrešil in da bom tudi jaz potovala z vami na prekrasen izlet.« Silva Zabukovnik, Andraž 41: »Ce bom izžrebana, ne bom pozabila na vas in bom prinesla s seboj domačih salam in kruha, pečenega v domači peči.« Karla Tratnik, Latkova vas 113: »Pozdravljeni tednikovci! Letos sen se ohrabrila in shranjevala kupone z namenom, da vam jih pošljem. Naroi- nica tednika sem, odkar izhaja. Mladé sem še, saj sem osemnajstca (roj. 191S - op. p.), morja pa še nisem videla Sem kmetica, tovarniške kljuke nisen nikoli prijela.« Fanika Strahovnik, Lip je 12 a: »Stan sem 60 let in še nisem videla morja Sem kmečka gospodinja, vdova, iman tri sinove. Vljudno vas prosim za ti izlet...« Katarina Skrbinšek, Brezje 11, Loć( pri Poljčanah: »Sem kmečka žena, go spodinja in mati štirih sinov. Sedaj s( že odrasli in odšli od doma, tako da svi z možem ostala sama. Mož je upokoje nec in z njegovo pokojnino si ne more va privoščiti počitnic na morju. Tako da do svojega 61. leta še nisem videli morja.« Slavka Crepinšek, Vinska Gorica 31 Dobrna: »Sem kmetica, stara 46 let. Z možen delava že 23 let na hribovski kmetij blizu Dobrne. Pri nas je zelo lepo, kei smo na sončni legi. Ljubim kmečke delo, feprav je trdo. Pred štirimi let sem vzela v rejništvo tri otroke, ki so s bratje in sestre ter vsi šoloobvezni.« To je samo nekaj odlomkov iz pi sern, v katerih niso samo zapisane že Ije po potovanju z nami, ampak so tud nasveti, kritike, pripombe, vprašanji ter dobre želje za bodoče delo našegi kolektiva, tako Radia kot Novega Te dnika. Se več pa bomo seveda izvedeli ko bomo skupaj. Casa za klepet b( dovolj. Zdaj pa se počasi začnite pri pravljati. Skrbi pustite doma, s sebo prinesite zvrhan koš dobre volje! TONE VRABI Posnetek s predlanskega izleta, ko smo šli na Crveni otok po pušeljce lovor ji rožmarina in drugega sredozemskega zelenja. št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 Dragi mladi bralci in sodelavci! Danes objavljamo štiristransko prilogo, posvečeno vašim prispevkom. Pošte se je od novega leta nabralo toliko, da nismo mogli več slediti z rednim prostorom vašim marljivim peresom. Škoda bi bilo, če bi prispevki zastareli in obležali v predalu. Zaradi visokih tiskarskih stroškov smo morali poiskati pomoč pri delovnih in družbenopolitičnih organizacijah, da so s svojimi de- narnimi prispevki omogočili natis priloge in se jim na tem mestu tudi v vašem imenu zahvaljujemo za to plemenito dejanje. J moje počitnice Snega dovolj, sedaj še teden daljše počit- nice, razpravljanje je bilo na najvišji ravni, saj nam ta tema pogovora najbolj ugaja. Prvi je dejal: »Mi gremo na Areh že jutri in tako še vsak prosti dan!« »Mi pa na Ro- glo!« je dejal drugi. »Jaz bom šel pa kar na naš breg, dovolj je strm zame!« je pripo- mnil najskromnejši. Tako smo kovali načr- te za počitnice. Prvi teden je bil čas za počitek in predv- sem za pozabljanje šolskih težav. Prava jeza me je pograbila, če so se mi ponoči vislje- vale sanje o šoli. Sanje so bile sicer na vsakodnevnem redu, saj sem spala do de- vetih in še dlje. Ko je bila končno šola že daleč za mano, sem poizkusila svoje spo- sobnosti na sestrinih smučeh. Moram priz- nati, da sem se nekajkrat znašla v snegu, drugače pa je moj smučarski tečaj kar uspel. Zvečer smo nekajkrat uporabili zara- di teme tudi sanke. Bilo je prav tako znimi- vo, še celo bolj zabavno. Kadar nisem šla na sneg, sem si čas pestrila z branjem knjig, prebrskala pa sem tudi marsikatero staro revijo. S prijateljico sva hodili na izlete v naravo, ki je bila bolj bela kot zelena. Ne- koč sva komaj ušli nesreči na ledu, ki je naju, radovednici preveč mikal. Ko sva brezglavo tekli iz gozda sva naleteli na ma- čiće. Oh, kakšno doživetje! V vseh vazah v hiši so naslednje dni stale mačice, dokler ni končno oče prinesel domov nekaj teloho- vih cvetov, so seveda morale mačice odsto- piti nekaj prostora telohu. Vsekakor pa so počitnice čas tudi za veliko nesmiselnega dela. Velikokrat sem sedela ob pisalni mizi, izrezovala to ali ono, figure lepila skupaj, naenkrat pa me je vse to nehalo zanimati in papir sem vrgla proč. Tako so minevale moje počitnice in dan za dnem bolj se je bližala šola. Sedaj smo že do kolen zagazili, pa ne v sneg, ampak v učenje. Sedaj nam ne preostane drugega kot zaklicati počitnicam: »Nasvidenje po- leti!« JANJA GOLOGRANC, 7. a OŠ Štore planinski izlet na lisco V soboto 7. 2. 1981 se je udeležilo 36 čla- nov planinskih krožkov osnovnih šol Hudi- nja-Polule, izleta na Lisco. Zjutraj smo se odpeljali do Zidanega mosta, kjer smo pre- stopili na drug vlak, ki naß je popeljal do Brega. Z Brega smo krenili peš na Lisco. Vreme je bilo lepo sončno. Na Lisci je bilo še 40 cm snega, ker se je ugrezal, je bila hoja precej naporna. Na Lisci je bilo precej smučarjev, ki so uživali na toplem zimskem soncu. Seveda si nismo privoščili dragega kosi- la, temveč smo pričeli prazniti hrano iz na- hrbtnika. Z Lisce smo se vračali preko Lo- vrenca, kjer smosi do konca izpraznili na- hrbtnike. Ker smo odšli prepozno z Lo- vrenca, smo ujeli vlak še zadnji trenutek. Planinci, ki so imeli s seboj izkaznice o Zasavski transverzali, so prišli do dveh ži- gov. Izlet na Lisco je bil dobra kondicijska priprava za pohod na Stol, ki bo 21. in 22. februarja. Pohoda se bo predvidoma udele- žilo 15 pionirjev planincev, ki bodo dobro pripravljeni za ta naporen pohod. ANDREJA JURKOŠEK OŠ Polule Darilo za mamo Bliža se osmi marec. S sestro sva se dogo- vorili, da bova dali mami darilo, ki ga bova sami izdelali. Vsako popoldne, ko sva imeli čas, sva odšli v očetovo delavnico in listali po revi- jah, v katerih so bili načrti za izdelavo raz- fiih predmetov. Listali sva in listali in našli jiačrt za stojalo za začimbe. Lesa in orodja ic bilo dovolj. Izbrali sva primerno orodje les, a z delom nisva začeli takoj tisti dan, •^ajti prostega časa nisva več imeli. Drugi dan meme ni bilo doma in s sestro sva ves dan presedeli v delavnici. Izdelali sva stojalo in ga dobro skrili. Ko pa bo 8. marec, bova nabrali cvetja in stojalo zavili v lep papir. Vem, da bo mama darila vesela, ker bo preprosto in skromno. MARJANA DVORŠAK, 8. r. OŠ Lesično športni dan na šmohorju V sredo smo imeli na naši šoli športni dan. Posvečen je bil sankanju in smučanju. Ob pol osmih smo se zbrali na dvorišču učenci višje stopnje in odšli na Smohor. Učenci nižje stopnje, ki so odšli sankat na Marija Gradec, pa so se zbrali ob pol deve- tih. S prijateljico sva hodili počasi. Na Šmo- hor sva prispeli ob 10. uri. Na Smohorju stoji koča, zato sva odšli preti njej. Tam sem si kupila kokto in sendvič, prijateljica pa je pojedla svoje, kar je vzela s selDoj. Nato sem odšla na smučišče, kjer se je že pričelo tekmovanje smučarjev. Po končani tekmi sem odšla v kočo in popila še eno kokto. Nato sem se odpravila proti domu. Kljub slabem vremenu nam je športni dan lepo minil. SUZANA ZELENJAK, 6. d OŠ Primož Trubar, Laško na pustni torek V mali šoli sem bila za pusta pri Petri. Čez nekaj časa so prišli: Rado, Slavko in Matjaž postrašit Petro. Tudi mene so post- rašili. Petra je začela jokati, potem pa še jaz. Zlezli sva pod mizo. Teta Micka je rekla, naj se odkrijejo maškarci. Odkrili so se. Spoznali smo jih. Ko sem šla domov, so tekli za menoj. Jokala sem, ker sem se jih še vedno bala. Ko pa sem hodila v 1. r., sem se na pustni torek preoblekla v zajca. Botri sem rekla, naj me našminka. Nataša je bila pa pes. Smejala sem se ji, saj je imela rep. Jaz pa sem se morala še v šoli preobleči. V kuhinji sem jih postrašila. Botra pa me je takoj prepoznala. Hodila sem tudi po vasi. Šla sem Petro postrašit. Res se je ustrašila in zlezla pod mizo ter jokala, ker me ni pozna- la. Teta Micka pa mi je dala krapčov in bombonov. Bistriški otroci pa so naredili strica iz slame. Položili so ga na voz. V rokah je imel bič. Letos bo pustno popoldne tudi veselo. TEREZIKA ŠUŠTARIC, 3. r. COŠ Marija Broz, Bistrica ob Sotli večerni sprehod Jesen je še, vendar pa je sneg že odel rjave travnike, prazne njive, v zrak štrleče veje, neme gozdove. Vse je zopet belo in mirno, kot da ta belina zahteva tišino, da se narava odpočije. Nikoli nisem imela poseb- no rada snega in so,mi sončna jutra veliko bolj pogodu. Toda letos mi je ta sneg tako všeč, te snežinke, ki počasi padajo na tla, so postale moje prijateljice in kaj rada odhitim ven. Z Majo se sprehajava po zasneženih ce- stah in opazujeva ljudi, ki hitijo nekam nez- nano. Vsem se nekam mudi, le midve poča- si stopava po mehkem snegu. Kadar pa naju zazebe, pretečeva nekaj metrov in že nama je bolj toplo. Najlepše se je sprehajati v mraku, ko bi pravzaprav morali biti že doma, a kaj, ko pozabiva, da naju nekje pričakujeta topla domova, pa tudi, kdo bi se razšel takrat, ko je najlepše. Takrat, ko se začnejo prižigati luči, riševa v sneg najini imeni, ki se potem lepo vidita na neizhoje- nem snegu. Svetloba luči, katera pada na sneg, pa mu daje prelep blesk, kot da bi bili v njem kristali. Potem, ko najine premraže- ne roke skrijeva v rokavice in žepe, pa se zazreva v luč in loviva snežinke. Gledava v temno nebo, sva tiho ter premišljujeva in sanjariva. Včasih so najine misli enake, a se potem razidejo. Velikokrat pomislim na pravljico, ki pripoveduje, kako nastane sneg in z usti lovim sneži.ike. Toda te se me izogibajo in nočejo pasti v usta, ampak se mi raje topijo na licih. Ko tako opazujeva igro snežink, se še midve zazibava v njihovi smeri in morava pogledati na tla, da se ne opotečeva. Kadar pridrvi mimo kakšen av- to, se zdrzneva in najine lepe sanje se raz- blinijo. Zopet se vrneva v sedanjost in opa- ziva, da že kar predolgo stojiva pod lučjo. Posloviva se od svetilke in kar težko na- ma je, da morava domov, a kaj ko že tako predolgo postopava zunaj. Stečeva po sne- gu domov, se na križpotju posloviva in že se vsaka po svoje priplaziva v toplo sobo ter se začne va opravičevati. Upam, da bo letošnja zima polna snega, in da se bodo ti prekrasni večeri še nadalje- vali. KSENIJA CERNIC, 7. c. OŠ Peter Šprajc-Jur 40-letnica jugoslovanskih narodov in narodnosti 27. aprila 1941 je bila na pobudo KPS ustanovljena OF Slovenije. OF je pozvala ljudi vseh narodnosti, ki so takrat bivali v okupirani Jugoslaviji, naj se priključijo oboroženemu uporu, zoper okupatorja. Oboroženi odpor se je začel 22. julija 1941. leta. V tej borbi za osvoboditev so sodelovali vsi narodi in narodnosti Jugosla- vije: Slovenci, Hrvati, Srbi, Črnogorci, Ma- kedonci in narodne manjšine, ki živijo na ozemlju Jugoslavije. Takrat se je tudi začela borba vseh naro- dov in narodnosti za enakopravnost. To je bilo tudi sklenjeno na drugem zasedanju AVNOJ 29. novembra 1943. leta. Na ozemlju Jugoslavije živijo narodnost- ne manjšine: Italijani, Nemci, Albanci, Madžari, Romuni, Grki, Turki in Bolgari. Vsi uživajo iste pravice kot narodu Jugosla- vije. Letos praznujemo 40-letnico ustanovitve OF in 40-letnico oborožene vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije. PETRA RAJH, 4. b. OŠ Ivan Kovačič-Efenka iz obroča Partizani so se borili za svobodo domovi- ne. Nekoč so se partizani znašli v obroču. Nemci so jih napadli. Vnel se je boj. Padel je prvi partizan, bil je mrtev. To je partizane še bolj podžgalo. Streljali so kot nori in obroč so prebili. Pri streljanju so kričali: »Na juriš! Na juriš!«. Iz Grma se je pokazala druga skupina partizanov. Tudi te so poko- sili. Tako se je končal eden od mnogih bo- jev za svobodo. To mi je pripovedoval moj stari atek. Hra- bri pa so bili ti naši partizani, hrabri, da se je reklo. BARBIKA PADE2NIK, 3. r. OS Stranice šola v naravi 2e pred počitnicami nam je tovariš pove- dal, da bomo imeli šolo v naravi. Po konča- nih zimskih počitnicah smo res imeli šolo v naravi in to^^smučarski tečaj. Hodili smo na bližnji hribček. Bilo je kar zabavno in vese- lo. Učili so nas učitelji, ki so nas razvrstili po skupinah. Prvi dan smo imeli tri skupi- ne, ker ni mogel priti eden od učiteljev. Drugi dan pa je bilo že bolje. Bile so štiri skupine: za začetnike, dve skupini za smu- čanje z manj znanja in smučarje. Jaz sem bil v skupini za smučarje z manj znanja. Smučarski tečaj je potekal po programu. V programu smo imeli, da bomo zadnji dan tečaja pripravili tekmovanje in videli, koli- ko si je vsak od učencev pridobil znanja. Vendar nam ni bilo za to naklonjeno vreme. Bilo je toplo in že četrti dan smo morali nehati s tečajem. BOGO ČAKŠ, 5. a. OŠ Slavko Šander, Celje PIONIRJI. NE POZABITE NA 13. SREČANJE Današnja priloga »Mladi pišejo« je več kot primeren prostor, da znova opozori- mo na letošnje, zdaj že 13. srečanje pio- nirjev dopisnikov in njihovih mentor- jev, ki bo predvidoma 19. in 20. septem- bra v Žalcu v organizaciji tamkajšnje Občinske zveze prijateljev mladine. Med dosedanjimi dvanajstimi srečanji je bilo samo eno na širšem celjskem območju in to pred leti v Velenju, zdaj pa je kot drugo na vrsti Žalec. O tem, da so v Žalcu s pripravami na to srečanje že zdavnaj začeli, smo že večkrat poročali. Organizatorji priprav- ljajo pester program, kjer bo večje števi- lo različnih aktivnosti, tako da bo vsak udeleženec prišel na svoj račun. Sicer bo program v glavnem ustaljen, kot na ostalih podobnih srečanjih, vendar bo kljub temu dodanega marsikaj novega. Organizator pričakuje, da se bo tista dva dni na začetku novega šolskega leta v Žalcu zbralo okoli 200 pionirjev dopisni- kov s svojimi mentorji iz vse Slovenije. Prvič se to v to akcijo letos vključilo tudi uredništvo Novega tednika in Ra- dia Celje, ki sicer že vseskozi posveča mladim dopisnikom in sodelavcem ustrezno pozornost, ki pa se je še pose- bej razvila v zadnjih nekaj letih. Na sre- čanju bomo tudi mi imeli nekaj prostih mest za naše najzvestnejše in najvstraj- nejše dopisnike. Zato ne pozabite in re- dno sodelujte, pošiljajte nam vaša glasi- la ali samo občasne dopise. V uredniš- tvu vodimo pregled vseh najmlajših so- delavcev, med katerimi bomo izbrali najboljše, ki nas bodo zastopali na 13. srečanju pionirjev dopisnikov v Žalcu. To bo lepo priznanje za tiste najvstraj- nejše, ki se bodo za nagrado lahko ude- ležili srečanja, kjer bo navzočih okoli 200 pionirjev iz vse republike. Zdaj pa še bolj pridno na delo. Našilite svinčni- ke in nam pošiljajte z njimi napisane zgodbice iz šole, doma, narave, izletov, saj možnosti je nešteto. T. VRABL Mami za dan žena, Bernarda Bobik, 2. r., OŠ Stranice íiinf^iLoeE зот^^шмш^ 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi TAM, KJER JAZ ŽIVIM Od glavne ceste se odcepi stranska cesta, ki pelje do mojega doma. Zaselek, kjer sem doma, se imenuje Malič. To ime je dobil po kmetu, kjer se po domače reče pri Maliču. Tako sedaj vsi rečejo temu zaselku tako, drugače pa so to tudi Stranice. V tej ozki soteski, skozi katero teče bistra Grabljica, je le nekaj hiš. Na obeh straneh se dvigajo hribi tesno nad hišami. Na eni strani je pobočje Male gore, na drugi je vinograd, ki le malokdaj obrodi. Na obeh straneh je gozd, iz katerega prikukajo srnice in zajci. Vsi sosedje so kmetje, nekaj je tudi zaposle- nih. Vendar imajo vsi zemljo, ki jo skrbno obdelujejo in negujejo. Domačije so prev- zeli v glavnem mladi. Na travnikih se poleti in jeseni pasejo krave, v zraku pa je vonj po senu. Poleti slišimo mlatilnice, pesem ko- silnic pa ne utihne od pomladi do pozne jeseni. Sosedje so dobri. S skupnimi moč- mi so uredili cesto, da so jo asfaltirali. Mož- je se večkrat zbero v naši hiši, vržejo karte ali pa se pomenkujejo o prevozih in delih. Sosedje skupaj hodijo na roditeljske se- stanke, pripravljajo rojstne dneve. Večkrat hodimo tudi drug k drugemu na koline. Otroci pa se skupaj igramo na hribu, ob potoku. Čeprav v našem zaselku ni več kot osem hiš, mi ni žal, saj je pri nas veselo in kratkočasno kot malokje. Ko grem po cesti, poznam vsakega, se z njim pogovarjam, in jih pozdravljam. Srečna sem med svojimi daleč od cestnega hrupa in vrveža. ANITA 2NIDAR, OŠ Stranice BILI SMO ROŽCE Lani, ko sem hodila v tretji razred, smo se skupaj našemili: Peter, Zvonko in jaz. Na- redili smo se v rožce. Spomnil se je Peter, fflače in krila smo imeli zelena. Bili smo res vsi enako oblečeni! Na lica smo si naredili iz papirja maske. Po sebi pa smo našili veliko trobentic. Delali smo v petek zvečer, v soboto in nedeljo. Zjutraj, ko smo šli v šolo, pa je snežilo. Vseeno se nam niso ma- ske preveč poškodovale. Dobili smo za na- grado barvice in napolitanke. Tovarišica Janova pa nas je slikala. Z nagrado smo šli še bolj veseli domov. Poka- zali smo se sosedom na Križan vrhu. Tako so minili lanski maškarci. Z veseljem čaka- mo letošnje. ALENKA KUNEJ, 4. r. COS Marija Broz, Bistrica ob Sotli NA LEDENI PROGI Spet je popoldan. S sestro sva se že nekaj dni smučali in sankali. Komaj sva prišli ven, sva že od daleč zagledali sosedove otroke, kako vozijo slalom. Sklenili sva, da bova progo polili z vodo. Tako sva tudi naredili. Ko sva se zjutraj prebudili, sva zagledali otroke, kako nesejo smuči. S se- stro sva se brž oblekli in stekli ven. Da naju ne bi kdo opazil, sva se skrili v grmovje. »Misliš, da je proga zmrznila?<♦ sem vpraša- la sestro. »Seveda, kaj ne vidiš, daje zemlja trda, mi je odgovorila. »Lahko začnemo?« je važno vprašal Miran. »Lahko,« so vsi rekli v en glas. 2e je bil prvi na startu. Komaj se je peljal nekaj metrov, je že padel. Tako so popadali vsi drugi za drugim. S sestro sva se do solz nasmejali. Ko so odšli, je prišla mama. Sla je naravnost proti progi. "Mama, ne hodi po progi!« Polili sva jo z vodo!« A bilo je prepozno. Stopila je na led in padla. S sestro sva hitro stekli domov. Ko se je mama vrnila, naju je močno oštela. Za kazen sva morali drugi dan luščiti fižol. CVETKA. DVOSAK, 6. r. OS Lesično SMOLA PA TAKA V šoli sem se prijavila na smučarski tečaj na Rogli. Ko smo prvi dan prispeli na Ro- glo, smo se razdelili v skupine. Jaz sem bila dodeljena k tovarišu Olup Ivanu. Vsak dan je bilo lepo vreme. Uživali smo na soncu. Ko sem tretji dan prišla domov, sem se slabo počutila. Mislila sem si, da sem le utrujena. V četrtek sem vstala. Bolelo me je grlo. Mamica je ugotovila, da imam tempe- raturo. Rekla je, naj ostanem doma. Doma mi je bilo dolgčas, saj sem morala ležati v postelji. K sreči so počitnice trajale tri te- dne. Ko sem ozdravela, sem se lahko smu- čala tudi doma. SASA MEŠEL, 3. c OS Primož Trubar, Laško DANAŠNJI SVET IN LAČNI OTROCI Lepo je letečim stvarem, lepo je našim prijateljem, živijo v zraku in spat ne odhajajo ob mraku. Ko bi se naše telo spremenilo in na vse skrbi pozabilo. Oh, kako lahko le razmišljam o tem, ko pa vem, da ne more biti nič s tem. Bodimo srečni, da smo siti in da nam ni treba za hrano prositi. Kaj pa tisti otročiči, ki nimajo česa držati v svoji ročici Spomnimo se kdaj pa kdaj tudi njih in ob misli zastal nam bo dih. Tam življenje je kruto in z žalostjo ter praznino posuto. Tam ne vidiš kruha, niti v dlaneh, pri nas ga pa mečejo kar po tleh. Marsikdo se zgrozi, marsikdo zamiži, večina pa gre mimo smehljajočih se oči. Sploh pa ne pomislijo na težke dni ki jih nekje na svetu lačna mladina trpi. A na srečo tako kot povsod je med nami tudi nekaj »dobrot«. Najraje bi tak kruh ves zbrali in ga lačnim otrokom poslali. V svojem srcu občutili bi srečo ker preprečili bi veliko nesrečo. Če bi bili vsi take »dobrote« na svetu ne bi bilo nebene »sirote«. Zato učimo najmlajše otroke, da je življenje le na »obroke« življenja naj bi krojili tako, da bi bilo vsem otrokom na svetu lepo. MELITA SENDLINGER, 7.c. Prva osnovna šola Celje NA GRADBIŠČU Ko smo se zadnjič peljali v Slovenske Konjice, smo videli kako so zidali velik blok. Blok je bil zgrajen s piatami, da ni mogel nobeden notri, ker se mu lahko kaj naredi. Na platah je bilo napisano Ingrad. Pri bloku so imeli dvigalo, buldožer in to- vornjak. Po dvigalu so vozili material. Na bloku so zidarji zidali, polagali tapete in razno. Njihovo delo je zelo težko. SANDRO MA"'/HAR, 3. a. OS Zreče MAMI JE UMRLA MAMA Mami je ime Dragica. Moja maja je bila prej doma na Pilštanju. Ko je bila majhna, ji je umrla mama. Njen ata se je priženil drugam. Tam se je reklo Ornice. Nekaj časa so bili otroci sami. Stara je bila dve leti in pol. Ona ni mogla ostati tam doma, ker je bila premajhna. Sla je k svojemu atu, drugi otroci pa so ostali tam. Bilo jih je veliko. In koje zrasla velika, je postala tudi bolj debela. Potem se je oženila sem v Dekman- co z Brankom Kostanjškom. Rodila je Dra- góte in potem še mene. Brat je tri leta sta- rejši od mene. Hodi v peti, jaz pa v drugi razred. Ce sem pridna, je mama zelo vesela. BRANKA KOSTANJSEK, 2. r. COS Marija Broz, Bistrica ob Sotli POČITNIC JE KONEC Prebudilo se je mrzlo zimsko jutro. Vse je bilo tiho, odeto v jezo. Nič več ni bilo slišati vriskajočih otroških glasov. Sneg se je sta- lil, otroci so morali v šolo. S povešenimi glavami in težkimi torbami smo korakali v šolo. Spominjali smo se počitniških dni. polnih smeha in vriska. Oh, kako je bilo lepo sedeti na saneh in drveti po beli strmi- ni. Drobne snežinke so se talile na naših rdečih nosovih. Kepe so letele po zraku in smeh je odmeval iz otroških ust. Največ- krat smo se zbrali zvečer. Preštevali smo zvezde in se veselili. Pogovarjali smo se in kričali. Ni bilo lepšega kot voziti se po bre- gu in zreti v svetleče se nebo. Večkrat se je kdo od nas znašel v grmovju, iz katerega se je komaj rešil. Bili smo srečni, toda tudi z začetkom šole sreča ni končana. Kmalu bo leto naokrog: spet sneg, spet bodo zimske počitnice. JOŽICA KRASOVEC, 7. c OS Primož Trubar, Laško MOJA SOŠOLKA (OZNAKA) Januarja bo dopolnila trinajst let. Ima svetle lase. Oči je podedovala od matere. Njen glas je nežen, in tudi tega je podedo- vala od matere. Od očeta je podedovala le to, da počasi raste in je vitke postave. Ob nasmehu se komaj vidijo njeni zobje. Njena slabost je le v tem, da se ji kaj hitro kdo zameri. Zaradi pretežke torbe je malo nag- njena na levo stran. To se komaj opazi, vendar to jaz vidim, ker sva vsak dan sku- paj. Kadar kupujeva novoletna darila, ve- dno misli in išče kaj bi kupila za malo de- narja in bi bilo darilo praktično. Ce veze, plete ali šiva, si kaj kmalu premisli, saj se ji nitke neprestano motajo okoli rok. Ustnice snežno grbanči in premika, kadar piše spis, ali dela domačo nalogo, ki je ne zna. Prste na rokah ima neprestano v ustih. Zelo rada grize nohte ali svinčnik. Pri delu na vrtu, in pri umivanju malega nečaka Mitja viha nos in tudi previjanje ji ni preveč v veselje. Njena nečakinja Mojca jo ima zelo rada, zato se tudi Janea z njo rada igra. Lansko leto, ko je šla k birmi, je dobila mnogo stvari. Bila jih je zelo vesela, a zanjo je bilo to preveč. Je zelo skromna, zato jo imajo vsi radi. Sedaj, ko sem opisala svojo sošolko, vam lahko povem, da ji je ime Janea. Hodi z mano v sedmi razred. Sva si dobri prijatelji- ci, a se včasih tudi skregava. Vendar se skregava le za nekaj minut, ker ena brez druge ne moreva živeti. DARJA KLENASEK, 7. a. OS I. celjske čete, Celje MOJ PRIJATELJ Moj prijatelj ke Krobat Simon. Mi je tudi najboljši prijatelj in sošolec. Spoznala sva se v prvem razredu. Ni sicer odličnjak, je pa zdelal razrede do zdaj vse s prav dobrim uspehom, kar je tudi lep uspeh. Je prijazen, srednje visok, s plavimi očmi in s svetlimi lasmi. Pri njem mi je všeč to, da je skromen in miren. Velikokrat se na dvorišču igrava skupaj razne igre. Največkrat pa se v igro priključi- va drugim otrokom. Z njim se rad igram, ker ni prepirljiv, kot so nekateri drugi. Večkrat pridem k njemu na obisk ali pa pride on k meni. Oba imava rada smučanje. Je pa zelo hitro užaljen, kar me pri njem včasih malo moti. Ljudje smo pač različni in imamo dobre in slabe lastnosti. MARKO CVETKO, 4.b. OS Ivan Kovačič-Efenka ZANIMIVO DOŽIVETJE IZ MOJEGA OTROŠTVA Spominjam se, kako sem šel nekega dne v gozd nabirat borovnice. Se slutil nisem, da bom v tem gozdu doživel zanimiv dogo- dek. Bilo je lepega sončnega dne. Sel sem v gozd z malo košarico v roki. Ko sem prišel v gozd, je bilo po grmovju vse polno borov, nie. Sedel sem in jih začel nabirati. Nabral sem že pol košarice. Malo sem si oddahnil in začel sem zobati borovnice. Spet sem se hotel lotiti nabiranja, ko zaslišim šumenje listja. Mislim si, da je veter, ko slišim hršča- nje male vejice. »Sama se že ni zlomila,« si mislim. Stopil sem h grmovju. Nato zasli- šim šumenje na drugi strani. »Medved!« si rečem, čeprav jih v naših gozdovih ni. Ob- stal sem kot okamenel. Hotel sem zbežati, pa se mi noge niso hotele premakniti. Šu- menje listov je prihajalo vedno bliže in ve- dno hitreje. Jaz sem pa še vedno stal na istem mestu, ne da bi se premaknil. Naen- krat švigne mimo troje mladih sivih telesc. Pogledam za njimi in vidim tri zajce. Sme- jal sem se samemu sebi. Hitro sem nabral naslednjo polovico košare in odšel domov. Nikoli ne bom pozabil tega dogodka. V ta gozd pa tudi nisem šel nikoli več sam. MARKO KOCEVAR, 5. a. OS I. celjske čete, Celje BILI SMO PRI NJIH Pozdravljajo te ata in sestre, je pisalo na vencu, ki ga je položila trda, zgubana roka starega človeka na grobove talcev. Stala sem pri grobovih in gledala svojce, ki pri- hajajo leto za letom na spominski dan, 12. feb. k svojim dragim, ki so žrtvovali življe- nje za našo svobodo. Rosne so bile njihove oči. Rosne so najbrž bile tudi oči talcev pred 36. leti, ko so morali umreti za enega Nemca. Šestnajst let je bilo najmlajšemu in štiriinšestdeset najstarejšemu! Vsi so bili zaprti pred tem v celjskem Starem piskru. Umrli so na pragu svobode. Pionirji naše šole se zavedamo, da uživamo svobodo, ki so jo priborili ti talci ter ostali borci. Brez žrtev ni sovobode. Znali bomo ceniti to pridobitev NOB. Skrbno in z ljubeznijo bo- mo še naprej rahljali zemljo, pod katero spi sto talcev. MATEJA FIJAVŽ, 4. r. OS Stranice MAMA ZAME SKRBI ... Kadar zbolim, mi kuha čaj, pripravi mi boljšo hrano, in še k zdravniku gre z menoj, če je treba... JOŽI ... Ko še ni hodila v službo, me je zbudila in dala zajtrk. Zdaj me pa budi budilka; nič več topla mamina beseda: »Nataša vstani, zamudila boš!« Zdaj, ko dela, tudi zame veliko naredi. Hvaležna sem ji. NATAŠA ... Ko pridem iz šole, me vpraša, kaj smo se učili in kaj smo jedli. Ce nočem jesti, mi reče, da bom šla prej spat. Boljše jesti kot spat. SANDRA OD JUTRA DO VEČERA DELA Moja mama je bila doma na Tlakah. Tam so jo lepo učili in dobro vzgojili. Poročila se je z atom in prišla sem v Hrastje. Rodila je nas štiri otroke. Prva je Marta, nato jaz Tanja, za menoj je Jožica, najmlajši je Mi- hael. Dela ima čez glavo. Od jutra do večera dela, a še ne naredi vsega. TATJANA PODLESEK, 2. r. COS Marija Broz, Bistrica ob Sotli MOJE ZIMSKO VESELJE Z Brankom sva se šla sankat. Najprej sva naredila progo. Branko je šel po sanke, na- to pa sva jih zamenjala. Ko sva se naveličala sankanja, sva šla delat snežka. Naredila sva veliko kepo. Potem sva šla po fižol in kore- nje in po stari lonec. Nastal je sneženi mož, ki pa ni dolgo stal. KLAVDIJA PODPECAN, 2. r. OS Stranice MAMICI ZA 8. MAREC Mamici za osmi marec šopek zvončkov in trobentic sem nabrala. Zvončki so zazvonili, trobentice so zatrobile: čin, ein, tru tru. In še zapele so cvetice: Bodi srečna mama vse dni! NATAŠA BABIC, 4. r. COS Marija Broz, Bistrica ob Sotli Otroci na snegu, Jerica Kovše, 2. r., OŠ Stranice Ptički - moji prijatelji, Natalija Bu- kovšek, 2. r., OS Stranice TISKANJE PRILOGE JE OMOGOČILO Trgovsko podjetje MODA Celje, Prešernova št. 7/11 št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 19 ^f^a je bolna д«оја mamica je zelo pridna. Je zelo stro- ' Kadar sem poredna. Rodila je dva otro- 2;ato je morala pretrpeti velike bolečine. Ico je bila doma na Trebčah, je bila pridna. "qedaj je mamica bolna. Ima veliko raznih . jgt. Večkrat ji moram prinesti čaj. Vča- ji tudi skuham juho in še kaj. Pomijem in pospravim po sobi. Zelo rada imam DARJA GAJSEK 3. . COS Marija Broz, Bistrica ob Sotli I^LIM 2;elim si, da bi se pridno učila in da bi bila to osmega razreda odlična. Potem bi rada Ltala tovarišica. Učila bi 2. in 3. razred, ^tematiko, slovenski jezik, telovadbo in ^znavanje narave in družbe. Te predmete ^čila zato, ker so mi všeč. Najraje od teh jçdmetov imam telovadbo in matematiko, ^oke bi lepo vzgajala. Ocene bi jim dajala l^jne, kot si jih zaslužijo. Ce bi mi nagaja- li^ bi jih stresla za ušesa. Upam, da se mi bo „želja izpolnila! ANDREJA HOHLER, 3. b. COS Boris Viter, Zreče eftečanje z borcem xiv. divizije 16. 2. 1981 je prišel na našo šolo borec pV. divizije. Veliko nam je pripovedoval o dogodivščinah med borbo za svobodo. Bilo u okoli 1125 borcev, ki so bili lačni, pre- praženi, itd. Prehoditi so morali 500 kilo- letrov dolgo pot. Imeli so tudi konje in lule. Mule so jim delale včasih velike pre- lavice. Ker niso ubogale, je bilo zaradi njih idi nekaj žrtev. Partizani so bili izdani, zato so jih Nemci bkolili. Bilo se je treba prebiti skozi te broče. Padlo je mnogo borcev. Oviral jih ! visok sneg, ki ga je bilo tudi čez meter in ol. Nemci niso bili vajeni takšega mraza, fed partizani so bile tudi ženske. Te so omagale obvezovati ranjence, kuhati, pre- ašati pošto itd. Mnogo so prestale, kakor udi borci. Ko se je končala vojna, je ostalo le še 125 wcev sposobnih in zdravih, drugi pa so se dravili po bolnišnicah, veliko je pa bilo irtvih. BRIGITA TIMPRAN, 8.b. OS XIV. divizije, Dobrna Rama dela v službi in doma Moja mama je lepa, pridna in stroga, ^sak dan gre v službo. Tam dela osem ur. ^ta tudi toliko. Domov prideta ob 14. uri. 'orna kvačka, pere, čisti, bere knjige, gleda ^levizijo, posluša radio in meni pomaga pri ienju. Za njen praznik ji bom nabral zvončke. BORIS PAVLIN, 3. r. COS Marija Broz, Bistrica ob Sotli ■ajzanimivejši član naše >Ružine ^ajzanimivejši član naše družine je moj Je majhne postave in ne preveč debel, '''atki lasje, ki so črne barve, in brada ga ®''®dita še starejšega. Rjave oči se mu sve- ko te pogleda. Vedno je nasmejan in obre volje. Rad se zabava z menoj in se Vkrat se loviva po stanovanju, mama ® Je huda. Včasih se oče tudi razjezi, če mu jaz nagajam. Drugače pa je dober z menoj. Rad nabira gobe, kostanj in borovnice. Go- be tudi vlaga v kozarce, da jih pozimi poje- mo. Največkrat gre v gozd s prijatelji in skoraj vedno prinese veliko gob. Včasih pa nima sreče in se vrne domov praznih rok, vendar nikoli žalosten. Zelo dobro vidi go- be, medtem ko jaz ne. Ce grem zraven njega v gozd, mi vedno pokaže, kje naj iščem gobe, da jih bom gotovo našla. Ce pa jaz ne vidim, mi jih od blizu pokaže, da jih hitro zagledam. Pozna velike^ mest, kjer dobro rastejo gobe, in največkrat gre tja, ker ve, da bo tam gotovo kaj našel. Dostikrat gre tudi samo na sprehod in opazuje naravo in živali. Zelo se zanima tudi za glasbo. Rad poslu- ša plošče in kasete. Ob poslušanju glasbe zelo uživa. Ima že veliko plošč in kaset. Kasete kupi vedno prazne in sam posname glasbo na kasetni trak. Najbolj mu je všeč ansambel Pink Floyd, meni pa so zoprni in pravim, da so Roza loji. Rad posluša tudi druge ansamble. Kadar pride iz službe utrujen, da na gramofon ploščo in ob glasbi zaspi. Jaz pa pravim, da je zaspane. Dostikrat se tudi zmerjava, ampak samo za šalo. On meni Opravi: Meta zaspaneta. Meri čačkalica, Genovefa peteršiljček in trapa. Jaz pa njemu: Franček strumfnarko- za, bučman in Janezek fuzekl. Včasih se za šalo tudi stepeva, kasneje pa se smejiva, da naju že boli trebuh. Mama pa vse še kar mirno prenaša. Ko pa ima vsega dovolj, pa se razjezi. Če kaj ne znam, mi tudi pomaga ali svetu- je. Včasih ga o čem tudi vprašam in mi razloži. Iz službe mi dostikrat tudi kaj pri- nese in jaz se zelo razveselim. Skratka, zelo je dober in ga imam rada. ANJA BUH OS I. celjske čete, Celje pust Pust je lep. Na pustni torek se našemijo mnogi ljudje: »treila-la, ju hu hu!« vriskajo! Jaz sem bil Indijanec. Hlače sem imel svetlorumene in atovo jopico. Namazan sem bil s šminkami in temperami. Le čevlje sem imel svoje. Ko sem prišel v šolo, smo pisali, brali in računali. Ko je bil pouk kon- čan, pa smo šli po vasi in potem še k nam domov. Bili smo Robi, Dušan, Boris, Dar- ko, Miran in jaz. Hodili smo, nekaj časa pa se tudi peljali in se veselili. Pustni dan je najlepši dan v letu. BORIS PAVLIN COS Marija Broz, Bistrica ob Sotli oh, ta pust Spet se bliža ta presneti pust, ki je zmeraj okroglih ust, vsi se ga vesele, ker on ima rad vse. Takrat se zbrali bomo vsi in z njim rajali do polnoči. ANICA MIKSE, 4.b. OS Franjo Malgaj, Šentjur naš dopisni krožek Naš dopisni krožek je na začetku šolske- ga leta štel 30 članov. Sestajamo se vsak četrtek pred kosilom. Pogovorimo se, kaj bo kdo pisal. Krožek ima nalogo, seznanjati širšo okolico z novicami v šoli in v krajevni skupnosti. Zato pošiljamo svoje sestavke v dnevne časopise. Izdajamo tudi svoje glasi- lo TV-33. Z njim je dosti dela. Ilustrirajo ga člani likovnega krožka. Ko so postali cici- bani pionirji, so se tudi oni pridružili naše- mu krožku. Trinajst se jih je prijavilo. Napi- sali so že vsak po tri sestavke. Zelo radi hodijo h krožku. Tako nas bodo mlajši na- domestili, ko bomo letos mi starejši zapu- stili to šolo. NATAŠA SOJC, 4. r. OS Stranice če bi bil... mitraljez, bi zadel točno v sovražnika. Skrit bi bil ža debelim drevesom, da bi me ne videli. Streljal bi levo in desno. Vriskal bi od veselja, ker bi sovražniki bežali pred menoj. MATJA2 puška, bi streljal po sovražniku. Skrit bi bil za drevesi. Meril bi točno. JURIJ kurirka. Komandant bi me poslal na dolgo pot. Pismo bi skrila v čevelj in ga varno prenesla partizanom. POLONA partizan, bi streljal in tekal po gozdovih. Naredil bi zasedo s partizani, da bi pregnali Nemce. Vzeli bi jim avtomobile in orožje. Potem bi se umaknili v gozd. PETER BRGLEZ Učenci 2. r. OS Stranice bil sem debel stric Lani sem bil za maškare stari debel stric. Ko smo prišli v šolo, smo imeli malico. Nisem mogel jesti, ker sem imel v srajci blazino in na glavi staro nogavico. Ker ni- sem. mogel dati ven blazine, mi jo je dala tovarišica. Ko smo šli domov, sem šel k sosedovim, potem pa še k Silvotu. Skupaj sva šla po vasi. Ljudje so nam dali krofe. Zvečer sva šla vsak po svoji poti domov. Doma je vse dišalo po krofih. TONCI KUNST, 3. r. COS Marija Broz, Bistrica ob Sotli če bi bila pisateljica Ce bi bila pisateljica, bi pisala knjige in povesti. Največ bi pisala pravljice za otro- ke. Pisala bi vesele pravljice. Napisala bi debelo knjigo pravljic o pridnih otrocih. Pisala bi pravljice za lahko noč, da bi otroci sladko zaspali. Veselo bi bilo, če bi te prav- ljice radi poslušali in brali otroci. SUZANA CVETKO, 2. a. OS Zreče letni časi Spomladi zemlja se zbudi, na travnikih zacvetijo pomladanske cvetlice in drevje ozeleni. Poleti hodimo se kopat, nabiramo cvetje in se veselimo počitnic. V jeseni je polno dela, v vinogradih je trgatev, v sadovnjakih nabiramo sadje in polja pripravljamo na setev. Pozimi zemlja spi, pokrajina je vsa bela, naokoli sliši se otroški glas. SIMONA 2LOF, 4.c OS Franjo Malgaj, Šentjur biljana je moja prijateljica Spoznali sva se v Biogradu na moru. Tam sva bili na počitnicah. Stanuje v Beogradu. Ker ona ni znala slovenskega jezika, sem se morala z njo pogovarjati v srbohrvatskem jeziku. Imeli sva se lepo. Ko je ona odšla domov, mi je bilo dolg čas za njo. Ker mi je dala naslov sem ji pisala. Sedaj si dopisujeva. Njene prijatelji- ce so ji rekle, da bi me rade videle. Kmalu sem ji poslala svojo sliko. Tudi moje prija- teljice bi jo rade čimprej spoznale. Zelo mi je všeč, ker ima črno kodraste lase. Povabila sem je tudi na Dobrno. Kadar bo prišla k meni, bova šle skupaj obiskat Radio Celje. DARIJA TIMPRAN, 5. b. OS Dobrna droben cvet teloha Nekega zimskega dne sem odšla v gozd. Vedela sem, kje rastejo telohi, pa sem skle- nila, da bom pogledala če že rastejo. Po poti sem hodila in prišla v gozd. Zavila sem na pobočje. Med skalami sem kmalu opazila listje teloha. Sklonila sem se in pogledala, če je že cvet. Odgrnila sem listje pri stebel- cu in zagledala droben bel cvet. Bil je ves premrzel in stiskal se je k stebelcu. Listje ga je grelo, da je lahko rasel. Nisem ga utrgala. Naj zraste v cvet, ki bo krasil naše gozdove. SIMONA KRALJ, 4. r. OS Stranice moja mama Moja mama ni zaspanka. Vsako jutro se zgodaj zbudi in mi zmeraj zakuri. Ko grem v šolo in ko se vrnem, kar na toplo pridem. Kadar je bolna, ji vedno s sestro kaj dava. Večkrat se z menoj igra, kadar čas ima. Najbolj vesela sem, kadar se mi smehlja. VOJKA PAVLIC, 3. r. COS Marija Broz, Bistrica ob Sotli kaj dela moj stari oče Imam starega očeta. Siar je sedemdeset let. Sedaj pozimi, ko ni dela na polju, plete koše in cekarje. Kadar je treba, naredi tudi grablje. Obnavlja tudi stare. Tudi meni je že naredil koš in grablje, da mu poleti lahko pomagam na travniku. Imam ga zelo rada. POLONA 2NIDAR, 2. r. OS Stranice naše veselje Učenci učimo se, hodimo v šolo, nek'teri veseli, nek'teri bolj leno, prvi hitijo, a drugi kot polži po cesti polzijo. Prav ti pridrvijo, ko že drugi v klopeh sedijo. A vendar so srečni, ker pouka ne zamudijo. Urno pogleda v knjigo še vsak, ker pred nami je predmet težak. Veliko jih cvete od znanja v glavi, a drugih srce se utaplja v »poplavi«. »Se kdo danes mi javi?« z nasmejanim obrazom »trčica« nam pravi, ker vidi nad glavami našimi veliko rok reče: »Oh, saj me bo od veselja še šok« Mi pa vsi veselimo se, saj to ni kar tako, da naenkrat bi nam gladko šlo. To obljubili za nadaljnje smo dni in prihranili učiteljem nekaj skrbi. S tem poplačali njihov smo trud in oni nam dali so spet novih pobud. Da sedli z veseljem bomo za knjigo in vse drugo nam bo za pravo figo, dokler naše znanje ne bo za »prvo ligo«. Zatorej ne vrzi tega nauka v koš, ker na tak način nekoč postal bo še velik mož. MELITA SENTLINGER, 7. c. Prva osnovna šola, Celje moj prijatelj Moj prijatelj je Klanjšek Jure. Hodi v 7. razred na osnovni šoli Slavko Slander. Jure je velik, oči ima modre in lase svetle. Spoprijateljila sva se, ko sem bil star dve leti, pri nas doma. Po srcu je dober prijatelj, ker mi pomaga. Skupaj igrava šah, karte, nogomet in košarko. Večkra se tudi smu- čava. Rad ga imam, ker mi pomaga, kjer le more. MILOŠ KU2NER OS Ivan Kovačič-Efenka »Šivala je deklica zvezdo«, Renata Konec, 2. r., OŠ Stranice 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi UPORNIKI BREZ RAZLOGA Spet iščemo sami sebe. Iz- gubljeni smo v dvomih in brez zaupanja vase. Upiramo se nadrejenim, staršem, uči- teljem. Starši so mi zmeraj posve- čali premalo časa. Toda to opazijo šele sedaj, ali pa sploh ne. Vendar sedaj ne po- trebujem več njihove pozor- nosti, njihova prisotnost me včasih zelo moti. S svojim še- stim čutom zmeraj ugotovim, kaj starše najbolj razdraži. Vem, da jim ni prav nič lah- ko, ko morajo gledati, kako se njihov ljubeznivi otrok sprevrača v raztrganega mia doletnika. Ko bi bilo v njih vsaj malo razsodnega mišlje- nja, bi ugotovili, da se bo zgo- dilo še kaj veliko hujšega, če bodo svojega dolgolasega si na na silo ostrigli. Niso praz- ne besede, če rečem, da je moja generacija utrujena od civilizacije. Utrujeni smo od tega. ker nas neprenehoma nekam ženejo. Vedno isto: Pa zakaj? Zakaj? N1 čudno, da kar naprej sanjam o svetu brez sitnih staršev in zahtev- nih učiteljev. Moji dnevi so polni prepirov in vojn. Vedno začenjam takrat, ko vstanem, končujem jo, ko odhajam spat. • Prepiram se z mamo zaradi obleke in umazanih las, z uči- telji fearadi ocen in nemira, ki ga povzročam. Ne gre mi v glavo, zakaj mi pripovedujejo, da ne smem tako. Največji »hec« pa je to, da moja «draga« mama sploh ne ugotovi, da je ne poslu- šam. Najhuje .je, kadar kriči na- me, kako se oblačim. Pravi, da sem takšna kot »hašišar«. Potem bruhne v jok in toži, da jo je sram pred drugimi. Kaj bodo rekli sosedi? Mene pa prav nič ne briga, kaj si mislijo sosedi. Poskušam ji dopovedati, da mi je to včeš, pa kaj ko je tudi zaman. Sto in stokrat se pritožuje nad mano in mojo generacijo, jaz pa ji sto in stokrat dopo- vedujem misel Boba Dylana: »Očetje in matere naše deže- le, ne spotikajte se nad tem, česar ne razumete; svojih si- nov in hčera nimate več v ro- kah.« In kaj bo jutri? Bom drugačna? Bom tudi jaz moja mama? Kdo ve? VLASTA PRISTOVSEK, J os I. celjske čete, Celje NAČRTOVALI SMO Uredniški odbor našega glasila se je sestal na sestan- ku. Pogovarjali smo se, da bomo v letošnjem letu izdali skupno šest številk glasila. Od tega bo pet rednih in ena posebna številka. Dve števil- ki smo že izdali, v februarju bo izšla tretja, 1. maja četrta in ob koncu šolskega leta pe- ta. Posebna številka bo izšla "27. aprila, ko bo naša vas praznovala krajevni praznik. To bo letos prvič. 27. aprila 1944 je namreč bila ustanov- ljena kurirska stanica TV-33, po kateri ima naše glasilo ime. Praznična številka glasi- la bo vsebovala prispevke iz NOB. Dela bomo imeli do- volj, a se ne bojimo, ker radi delamo. NATAŠA SOJČ, 4. r COS Stranice KNJIGE, MOJE PRIJATEUlCE Kot majhni deklici sta mi mamica aü stara mama brali pravljice, preden sem zaspa- la. Brez pravljic nisem nikoli " zaspala. Za rojstne dneve in druge praznike sem dobivala veliko slikanic, najraje sem gledala v princese in grado- ve. Slike so mi vse pomenile, ker še nisem znala brati. Več- krat sem cukala mamico za krilo, morala mi je brati. Če- prav je imela polne roke dela, je vendar morala ustreči moji želji, ker ji prej nisem dala miru. Mnogokrat sem si želela, da bi znala brati. Ko sem hodila v prvi razred, se mi je ta moja želja uresničila. Branje mi ni šlo gladko, imela sem velike težave, zato mi je postalo zo- prno in dolgočasno. Knjigo sem imela rada samo takrat, če mi je kdo drug bral in sem samo poslušala. Spominjam se, da je bila moja najhujša kazen, če sem morala pred mamico na glas brati. Vsi so se čudili, ker sem se prej tako zanimala za slikanice. Menili so, da iz mene ne bo nikoli nič kaj »prida«, čeprav sem rada računala, zanimala sem se za naravo. Samo za branje nisem imela interesa. Ko sem končala tretji razred, sem morala na operacijo. Po ope- raciji sem dobila mavec in sem morala neprestano leža- ti. Takrat so se začeli dnevi vleči. Vsega sem se naveliča- la, nisem imela kaj početi. Starši niso mogli biti kar na- prej ob meni. Takrat sem, če- prav nerada, segla po knjigi. Prebrane strani so se hitro množile. Kmalu sem spreme- nila mnenje o knjigi, spozna- la sem čar prebranih, strani. Brala sem cele dneve, najprej sem segala po domači knjiž- nici. Mamica je morala kar naprej hoditi v knjižnico. Bi- la sem celo jezna, če sem do- bila obisk, in sem morala pre- kiniti branje. Začel se je pouk in morala sem se učiti doma. Navaditi sem se morala pisati domače naloge v postelji, kar je bilo težko, vendar sem jih pisala. S sestro sva si dvojči- ci, zato sem se morala z njo učiti. Čas branja se mi je zelo zmanjšal, vzljubila sem knji- go. Ko so mi mavec odvzeli, sem mnogo časa porabila za razgibavanje in terapijo. Za branje časa skoraj ni bilo. Tu- di med šolskim letom sem brala, vendar manj. V počit- nicah sem morala zopet na operacijo. Dva meseca sem posvetila knjigam. Mnogo sem jih prebrala, vedno večje veselje sem imela do njih. Brez njih nisem mogla živeti. Ker grem vsako leto na ope- racijo, je čas zdravljenja, čas spoznavanja dobrih knjig in slovenskega jezika. Prebrala sem mnogo knjig, različne vrste. V šestem razredu sem najraje brala pravljice in pri- povedke, zato sem prebrala skoraj vse knjige s pravljica- mi v knjižnici. Večkrat sem brala na glas stari mami, vne- to me je poslušala. Če so bile črke velike, je knjigo prebra- la sama, čeprav je imela de- vetdeset let. Spominjam se, da sva skupaj jokali, kadar je bila knjiga žalostna. Tako sem čar knjig ponudila tudi stari mami. Seveda, kot vse druge, so tudi mene zamikali stripi. Vendar sem to kmalu opustila, ker so se mi zdeli preveč dolgočasni, zgodbe pa enolične. Tudi naša šola ima šolsko knjižnico. Poleg šolske obi- skujem tudi knjižnico Edvar- da Kardelja. Veliko mi pri izbiri dobre knjige pomaga knjižničarka s svojim nasve- tom. Vse pogosteje segam po družinski knjižnici, ker naj- dem mnogo knjig, ki jih z ve- séljem prebiram. Mnogokrat namesto učenja berem knji- go, ker je ne morem končati, dokler je ne preberem. Vča- sih sem brala celo na strani- šču in v kopalni kadi. Mami- ca je to opazila in mi je dovo- lila brati v določenem času. Vsako leto tekmujem za bral- no značko. Največkrat berem zvečer v postelji, to se mno- gokrat zavleče pozno v noč. Vendar mi nikoli ni žal časa za branje. Tovarišica za an- gleščino ima bogato knjižno zbirko angleških knjižic. Večkrat si jih sposodim, tako branje je zelo zamudno, ker moram uporabljati slovar. Vsem, ki se bodo kdaj dol- gočasili ali preživljali na bol- niški postelji dolge dneve, svetujem naj vzamejo v roke knjigo. S knjigo sem prema- gala čas bolečin, trpljenja in dolgočasja, zato jo bom ve- dno upoštevala. Vsi člani na- še družine, radi beremo, po- leg knjig še redno prebiram časopise, ki jih pri nas doma ne manjka. Knjiga nas uči, izobražuje, pomaga bogatiti besedni za- klad, zato jo cenimo! Želim, da bi vsi otroci spoznali njen čar, ker je vsi ne poznajo,, mnogi pa nimajo te možnosti. Knjiga je moja najboljša prijateljica, ki me ne bo niko- li zapustila, ker mi daje vese- lje, zadovoljstvo, srečo... ZORKO DARJA, 8. a. OS Veljka Vlahoviča, Celje NAŠ SOBOTNI VEČER Ko se je zvečerilo, smo z očkom, mamico in sestrico prišli od stare mame. Posedli smo se okoli mize in se dolgo časa pogovarjali. Ko smo se naveličali pogovarjati, mi je mamica rekla naj grem po karte. Igrali smo Črnega Pe- tra. Ta večer mi bo za vedno ostal v spominu. ANDREJA ROTOVNIK, 2. r. ^ Stranice SNEŽINKE Padajo, padajo bele snežinke na polja, doline, na goreJn hribe. CVETKA DVORSAK, 6. r. OS Lesično ČE BI BILA PISATELJICA Ce bi bila pisateljica, bi pi- sala zgodbe za otroke. Pisala bi tudi pesmice in igrice, ka- tere bi igrali za četrtkovo po- poldne. Za predšolske otroke bi pisala z velikimi tiskanimi črkami. Opisala bi svoj do- mači kraj in naše lepo zeleno Pohorje. DAMJANA MATOV2, 2. a. Zreče BILO Ml JE TEŽKO Najbolj težko mi je bilo, ko je umrla naša psica Bistra. Bistra je bila lovske pasme. Z očijem je večkrat šla na lov. Doma pa je bila skrben čuvaj. Z otroki se ni preveč rada igrala. Vendar pa se je pustila božati vsem, ki ji niso bili neznani. Bistro sem zelo skrbno čuvala, odkar smo jo dobili. Nosila sem ji hrano, menjavala vodo in očija na- prosila, da sva ji naredila lepo leseno kočo. Bistra je bila majhna in imela je dolga povešena uše- sa. Rep je imela tudi dolg, vendar tanek. Po celem tele- su je bila črna, le tačke je spo- daj imela rjave. Najrajši se je sončila na balkonu svoje ko- čice. Ko sem šla v šolo, me je vedno spremila do konca na- še ulice, nato pa se je vrnila. Tudi ko sem prišla domov, me je pričakala na koncu uli- ce in nato sva odšli domov. Posebno rada se je vozila v avtu. Ubogala je na vsako be- sedo. Nekega dne pa so oči, mamica in Bistra odšli na parcelo. Zvečer sta se vrnila brez Bistre. Meni se je zdelo sumljivo, ker je že prejšnji dan bila ves dan v koči. Očka mi ni nič govoril o njej. Drugi dan smo šli vsi trije na parce- lo. Ko smo prispeli, mi je bilo dolgčas, ker ni bilo Bistre. Sele tedaj mi je oče povedal. da je Bistra umrla. Nisem mogla zadržati joka. Planila sem v jok in bila sem čisto onemogla. Tisti dan nisem nič jedla. Očka me je nekoli- ko potolažil s tem, da je rekel, da bomo spomladi spet kupi- li novega psa. Smrti naše Bi- stre ne bom nikoli pozabila. JANJA RESMAN, 5. a. OS I. celjske čete, Celje JANUARSKI DAN Temina zmedli, pokaže se dan, zavit v megleni pajčolan, sonca pa ni in ni. Megla se dvigne v nebo, sonce oblije snežno belino, pretrga zadnje meglice, in naenkrat postane svetlo. Oblaki, te bele ovčice, vsa čreda po nebu se vozi, zdaj veter zaveje, močneje, hitreje, sonce omahne, se skrije. Le kam si se skrilo, si nas pozabilo, le zarja še rdeča, narava zopet postala je speča. JANJA GOLOGRANC, 7. a. OS Store VOJAK Ena dva, ena dva, vojak koraka sem in tja. Ena dva, ena dva, vojak se streljati uči, da v slučaju vojne sovražnika spodi. Ena dva, ena dva, čuva zemljo polja in nebo. SUZANA FIJAV2, 4. r. OS Stranice DOBILI SMO IZKAZE v šolo hodimo, da se tam učimo, da se izpopolnjujemo v našem vsakdanjem življe- nju. Vse leto se učimo in se tru- dimo, da bi dobili čim več lepih ocen in da bi bili zado- voljni se svojim znanjem. Učimo so zato, da bomo, ko bomo veliki, kaj znali in da bomo z znanjem koristili sebi in domovini. Na koncu vsakega polletja in vsakega šolskega leta do- bimo plačilo za svoj trud in delo. To plačilo imenujemo izkaz. V izkazu so zapisane ocene, ki smo jih pridobili s svojim znanjem. Vse ocene pa niso lepe in z veseljem pri- čakovane. Mnogo je tudi takšnih učencev, ki imajo za- pisane cveke. Te takoimeno- vane »cveke« dobijo na ra- zlične načine. Največ je ta- kih, ki slabe ocene dobijo za- radi malomarnosti in nere- snosti. Taki učenci, ki so ne- zadostni, so tudi povečini sla- bi v disciplini. Ko prinesemo domov spri- čevala, si vsi starši želijo, da bi občutili srečo in zado- voljstvo v sebi in v otroku. Pri marsikateremu je izkaz prečudovit. Mislim pa, da starši delajo velike napake. Svojim sino- vom in hčeram dajejo velika darila, ko vidijo v spričevalu kakšno trojko ali štirko. Sča- soma pride to mladim v nava- do, da dobijo ob vsaki boljši oceni nagrado, zato tudi v se- bi razmišljajo: »Zdaj se bom potrudil, da bom dobil tri.« Mama mu da nekaj denarja. Potem si reče: »Zdaj se bom potrudil, da dobim še eno ali dve petici.« Mama mu kupi na primer kolo. Potem si zo- pet reče: »No, zdaj se bom še potrudil, da bom dobil še več petič.« Starši pa mu večjega darila ne morejo kupiti, zato je tu tudi razočaranje. Zaradi razočaranja otrok popusti v šoli, saj ne dobiva več daril. Starši so razočarani, ker nji- hov otrok v šoli dobiva slabe ocene. To se dogaja danes v marsi- kateri družini. Ce primerja- mo življenje šolarjev pred dvajsetimi leti in danes, opa- zimo velike razlike. O teh ra- zlikah pa ne bi pisala, saj jih vsi predobro poznamo. Za konec polletja se razveselimo ob lepem spričevalu, ki smo ga dobili in naj vam vsem šo- larjem zaželim uspešno novo polletje, da bi se učili naprej tako kot doslej ali pa bili bolj- ši - bolj uspešni. MELITA SENDLINGER, 7. c. Prva osnovna šola, Celje PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA v nedeljo zjutraj srno se zbrali na avtobusni postaji, da bi se udeležili pohoda po poteh Pohorskega bataljona. Se vsi zaspani smo se name- stili v avtobusu. Skozi okno smo opazovali snežno pokra- jino, ki se je vsa bleščala v svoji belini. Od Osankarice smo odšli peš proti Trem Žebljem, kjer je bila kome- moracija. Ko je prišel tisti usodni g januar 1943, so borci vedelj da bitka ni več daleč. Pf¡' pravljeni so bili. Videli sq neznance na smučeh, ki so ^^ peljali mimo taborišča. 2- umik v dolino je bilo prepo^ no. Raje so sprejeli borbo bili so prepričani v svqjq zmago. Malo pred dvanajsto uro se je vnela strašna bitka Toda sovTažnikove sile so bi. le premočne. V dveh in po[ dneh je bil slavni Pohorski bataljon potolčen. Skoraj do zadnjega niso računali ria preboj. Pozivali so jih na prg. dajo, toda raje so padli do zadnjega - devetinštirideset mož. Poklonili smo se jim г minuto molka. Nadaljevali smo pot po oz. ki gazi. Opazovali smo gorske lepote, ki se jih kar nismo mogli, nagledati. Včasih jç sonce poslalo svoje zlate žar. ke v kotanje, takrat se je sneg pobelil z diamanti. Večkrat smo prečkali potoke, ki so se lenobno premikali. Najprej smo se pogovarjali, počasi pa je besed zmanjkalo, rajši smo opazovali naravo. Kakšna ti- šina vlada tu, ve samo tisti, ki se v gore umakne iz mesta. Morafi smo počivati, kajti na- še noge so se kmalu utrudile. Po počitku smo lažje nadalje- vali pot. Ustavili smo se samo takrat, da se je kolona spet združila. Veselje je naraslo, ko smo prišli po dolgi gozdni poti na cesto. Ko smo po dol- gem času prišli do Peska - planinske koče, je začelo sne- žiti. Tu smo imeli kratek po- čitek. Nadaljevali smo pot do Rogle, naše moči so pešale. Motil nas je sneg in veter, ki sta še ovirala pot. Z zadnjimi močmi smo prilezli do hotela na Rogli, kjer smo si odda- hnili. Utrujenost je počasi minila. Žigosali smo planin- ske izkaznice in dobili smo tudi značko in izkaznico za opravljen pohod. Zavrteli smo se ob glasbi in poslali pozdrave mnogim prijate- ljem. Cas je hitro minil in mo- rali smo k avtobusom. Vož- nja je trajala precej dolgo, saj je potrebna velika previdnost po poledeneli cesti. Zavlada-1 lo je prijetno vzdušje, nasme- jali smo se šalam, ki jih ni nikoli zmanjkalo. Tudi na pe- sem nismo pozabili. Kje pla- ninci ne ustvarijo prijetnega vzdušja? Ko smo prišli v Ce- lje, nam je bilo žal, da je izlet tako hitro minil. Doživela sem izredno lep izlet. Spoznala sem kraje, kjer se je pokazalo junaštvo partizanov, ki so dali svoja življenja za svobodo in našo lepo domovino. Bodimo po-i nosni na domovino in njeno revolucionarno preteklost, ] saj žrtve za svobodo niso maj-i hne. S tem pohodom sem spoznala okoliščine, v kate- rih so se borili ti pogumni možje. Drugi dan so me noge pošteno bolele, saj nisem na- vajena tolike hoje. Upam, da se bo drugo leto udeležilo tega pohoda še več planincev, da se še bolj mno- žično poklonimo njim, ki so pogumno umirali za nas. DARJA ZORKO, 8. a.: OS Veljko Vlahovič, Celje MOJE SANJE Zv'ečer sem šel spat in se mi je sanjalo, da sem piilot Vozil sem veliko letalo na mednarodni progi Washing- ton-Beograd. Oblečen sem bil v lepo letalsko uniformo. Pred poletom sem potnikom zaželel srečno vožnjo. Nato smo se s potniki odpravili na pot. Vreme je bilo lepo. Vse potnike sem pripeljal do kon- ca. Zjutraj, ko sem se zbudil, nisem mogel verj.eti, da sem vozil letalo. DAMIR MARUSlC, 4. b. OS Boris Vinter, Zreče ЈШJ¡ u ilфјн гЈЛнТШи lili'-^iiii .........^ III..........fLki ........... I УГ| ■iM^Sin^i^ Г^^ v r Л4||»Г1| uirfiibi iMäiiihii iiÌPTt št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 ¡^^ros NA MORJE I DEBELO DENARNICO fokrat na voljo tudi prazne hiše ¡koliko nas bo stal letošnji jopust ob morju? Vpraša- "■g ki postaja vse bolj ak- f^aino, četudi se zima še ni orav poslovila iz naših kra- igv. I" vendar nam bodo mi- na poletne počitnice vse bliže- pelen odgovor na več kot jjtualno vprašanje so pred jj^evi dali predstavniki Turi- jtične zveze Hrvatske, ki so v Celju, na dobro obi- jkanem posvetovanju, pred- ^vili glavne značilnosti le- tošnje glavne sezone. ICraji ob hrvaškem Pri- niorju pričakujejo tudi to po- letje velik obisk. Zanimanje jjjcev za naše morje je vell- ico. Pravijo celo, da bo letoš- pji obisk tujcev večji od lan- iskega. I fločitvene zmogljivosti bo- ljo v glavnem takšne kot so bile lanske. Novih*postelj ob obali in na otokih je le okoli jva tisoč. Tudi ni nobena skrivnost, ja bodo letošnje cene pen- óonskih uslug večje kot so jile lanske. Iz podatkov, ki 10 jih posredovali se bodo v lotelih B kategorije sukale od 500 do 800 dinarjev, v povprečju pa okoli 600 di- narjev na dan. Penzioni pri zasebnikih bodo cenejši, se- veda pa odvisni od krajev in kakovosti ponudbe. Pov- prečje za te usluge se suče od 300 do 500 dinarjev. Toda, ra- čunajmo, da bo več takšnih. Ici bodo za penzion terjali po joo dinarjev na dan. Sama jrenočišča pri zasebnikih pa x)do veljala od 100 do 200 linarjev za noč. To so cene, ki bodo veljale v času glavne sezone, se pra- П julija in skoraj do konca ivgusta. V pred in po sezoni bodo nižje. Po vsej verjetno- sti bo takrat tudi večji naval domačih gostov, seveda če izvzamemo zasedenost po- čitniških domov delovnih in drugih organizacij, skupno- sti itd. Kako bo s cenami in razpolotíjivostjo teh kapaci- tet, kdaj drugič. Posebnost letošnje ponud- be na hrvaškem Primorju pa so hiše, ki jih bodo gostom oddajali v najem. Gre za cele hiše, ki jih bo moč najeti za določen čas. Cene za te naje- me še niso znane. Najbrž pa bodo privlačne za organizira- ne skupine, morebiti tudi za kolektive in druge. Takšne hiše bo moč dobiti preko ob- čmskih turističnih zvez Za- dra, Šibenika, Makarske, Splita, Biograda na moru, Novalje in Rovinja. Razen tega so na srečanju opozorili, da bo letos na vo- ljo več prostora pri zasebni- kih in tudi takšnega, ki pov- sem ustreza zahtevam so- dobnega turizma. Torej, ka- kovost tudi v zasebnih so- bah. To je seveda prva informa- cija o cenah v letošnji sezoni ob morju. Zdaj pa le hitro svinčnik v roko in izračunaj- te, koliko boste morali imeti v žepu, če boste hoteli preži- veti deset dni s štiričlansko družino ob morju. V hotelih ne bo poceni, zato bo treba poiskati druge možnosti in najbrž druge zmogljivosti. M. BOŽIC CELJE: TRIJE POUČNI PRIKAZI DELA V VRTU Celjsko Holtikulturno društvo je za ta mesec pripra- vilo tri zanimive poučne de- monstracije. Prva je bila vče- raj, kjer so se udeleženci sez- nanili z razmnoževanjem okrasnih grmovnic, drevnin in rož trajnic. Naslednja bo v torek, 17. t. m., na vrtu dr. Fidlerja v Voj- niku. Tu bodo strokovnjaki prikazali pravilno obrezova- nje sadnega drevja, rez vin- ske trte in precepljanje sa- dnega drevja. Začetek ob 15. uri, za člane bo posebni avto- bus odpeljal ob 15. uri izpred stare avtobusne postaje v Ce- lju. Tretja demonstracija pa bo v sredo, 25. marca ob 16. uri v mestnem parku. Tu bo prikaz strokovno pravilnega sajenja okrasnih rastlin. V_y turistični drobiž TURISTIČNA KARTA JUGOSLAVIJE - Turistična zveza Jugoslavije je pravkar izdala zanimivo turistično karto naše države, ki s preglednim zemljevidom in značilnimi znaki, z besedilom pa v nemškem jeziku, posreduje najbolj znane turistične značilnosti naše države in predlaga nekatera turi- stična potovanja z ogledom zgodovinskih, kulturnih in na- ravnih značilnosti. POVSOD DOVOLJ PROSTORA - Po zadnjih podatkih informacijske službe Turistične zveze Slovenije je tudi v hotelih na celjskem območju dovolj prostora. Rezervacije priporočajo le za Donat v Rogaški Slatini in Atomske toplice v Podčetrtku. Velja pa si zapomniti, da je Zdraviliški dom na Dobrni zaradi prenovitvenih del, zaprt do sredine aprila. USPEL VALČKOV VECER - štirinajsti valčkov večer, v soboto, 7. marca, je več kot uspel. Skoraj vsi gostje so vztrajali do konca glasbenega dela sporeda, se pravi do štirih zjutraj. Navdušila sta tako ansambel ŠOK iz Ljubljane kot pevka Ditka Haberl. Zato ni naključje, če so si nekateri že zdaj rezervirali prostor za valčkov večer 1982. leta! MARIBORSKI SEJEM - je izdal zanimiv program letoš- njih sejmov in razstav. Vsega skupaj bo deset takšnih prire- ditev, med njimi mednarodni sejem transportne in skla- diščne opreme (od 8. do 14. aprila), zvezna razstava »varnost in družbena samozaščita« (od 11. do 17. maja), teden obrti v juniju, od zamisli do izvedbe, prav tako v juniju, oziroma vse za dom, nadalje vesela jesen, in potem še sadjarska razstava, mednarodni sejem mleka, šport itd. BO LETOS PADLA TA ROGAŠKA POSEBNOST? Pokrito sprehajališče med hotelom Donatom in Terapijo v Rogaški Slatini je zdaj vse prej črn madež, kot urbanistična posebnost, kot jo imenujejo po najnovejših ugotovitvah. Torej ne gre več za zgodovinski in kulturni spomenik, mar- več za posebnost, ki navzlic vsemu govori o nekem času in življenju v njem. Ce bi to posebnost ves čas vzdrževali in pod njeno streho tudi majhne' trgovinice, ki so bile tudi značilnost tega objekta, potem bi še rekli, da je prav, če bi jo ohranili. Tako pa kazi podobo in nikomur več ne služi. Kot vse kaže, bo zdaj šmarska občinska skupščina tista, ki bo odločala o ^usodi te posebnosti. Predlog je, da bi jo porušili. Ob teñí pa se nekateri tudi zavzemajo, da bi del tega objekta prenesli in postavili v muzej v Bistro. Naj bo tako ali drugače, odločitev mora biti hitra, tudi zato, da ne bo večnih ugibanj, kako s tem objektom. MB Z NOVIM TEDNIKOM IN Uß CEUE JE TUDI POMLAD NA MORJU LEPA v MEDULIN 4. in 5. APRILA s kuponom NT ceneje! Pomlad na morju je v marsičem lepša kot so vroči poletni dnevi. Ta ugotovitev in pa že doslej organizirani skupni izleti, so botrovali odločitvi, da gremo aprila spet na morje. Ker je bilo za take in podobne akcije med našimi bralci veliko zanimanje, smo se odločili, da damo tokrat možnost večjemu številu bralcev. Kratek opis izleta 1. dan (4. april) - odhod iz Celja približno ob 6.40 zjutraj s posebnim zelenim vlakom preko Ljubljane. Istre do PULJA. Kratek postanek in ogled puljske ARENE. Pot bomo nadaljevali z avtobusom do hotela BELVEDER v Medulinu, kjer se bomo tudi nastanili. Po kosilu in namestitvi prosto do svečane večerje, ki bo ob 18. uri. Naj vas opozorimo na možnost kopanja v zimskem bazenu. Po večerji se bomo sprostili ob prijetni glasbi in družabnem večeru, ki smo ga za vas posebej pripravili. 2. dan (5. april) - Po zajtrku prosto do kosila in po kosilu se bomo vrnili v Pulj. od koder se bomo s posebnim zelenim vlakom ob 14. uri vračali v Celje. Domov bomo prispeli približno ob 20. uri. Še nekaj besed o opremljenosti posebnega zelenega vlaka in o ceni izleta Vlak je opremljen z bifejem in ozvočen, tako da bodo imeli vsi potniki možnost poskrbeti za dobro voljo med prevozom. Posebna ugodnost IZLET LAHKO PLAČATE V DVEH OBROKIH, za skupine, ki bi plačale z naročilnico - v treh obrokih. Cena izleta je izredno ugodna: 1.240,00 dinarjev, s kuponom Novega tednika pa 50.00 din ceneje. Prijave za izlet sprejema TTG Celje, Titov trg 1, telefon 23-448. KUPON ZA IZLET TTG in NT-RC Prijavljam se za izlet V MEDULIN 4. in 5. APRILA IME IN PRIIMEK____ >^SLOV___ Kupon je vreden 50 dinarjev CELJE TISOČ ČLANOV IN VEČ Program letošnjega dela turističnega društva v bistvu nič novega in vendar veliko svežih poti in korakov. Tudi v letošnjem delovnem načrtu celjskega turističnega društva. Delo se odvija predvsem v dveh smereh: tisto, ki ima javno obeležje in ono, ki je namenjeno članom. V prvem poglavju ima prednost po- sredna skrb za čisto in lepo mesto. Društvo je predvsem tisto, ki opozarja na napake in pomanjkljivosti, ki s pi- smi ali kako drugače spod- buja k odstranjevanju in po- dobno. Ta akcija je pomemb- na tudi letos in vsa naslednje leta, saj smo v Celju odločili, da nadaljujemo z začetim re- ševanjem hortikulturnih in komunalnih problemov. Društvo bo letos izdalo ve- lik plakat Celja. Vsekakor pomembna propaganda iz- daja. Veliko dela čaka na Sta- rem gradu. Ne gre samo za muzejsko zbirko, sobo, mar- več tudi za vzrdževanje ra- zvalin in še kaj. Kot kaže, bo že do konca aprila urejena asfaltirana cesta do grajskih razvalin. Pri vrhu bodo ure- dili tudi obračališče za avto- buse, seveda mimo prostora za ustavljanje osebnih avto- mobilov. Zavod za spomeni- ško varstvo bo uredil dokon- čen dostop do gostišča. Skratka, veliko, čeprav še ne vse za celjsko najbolj obiska- no izletniško točko! Društvo vodi še številne druge akcije, kot za najlepše cvetice, za najlepše urejeno krajevno skupnost, skrbi za vodniško službo v Celju, bdi nad turistično propagando in informacijsko dejavnost in še in še. Tu so potem predavanja, izleti, razstave, zlasti v Mali društveni galeriji, valčkov večer, časopis Lepo mesto in še na stotine drugih drobnih in večjih zadev, nalog. Da, tudi priprava in izved- ba turističnega tedna, ki že dobiva svojo fiziognomijo, tudi veljavo. Letos bo od 15.. do 21. junija. V tem času se bo zvrstilo več kot dvajset najrazličnejših prireditev. Za zaključek pa bo na Šmartin- skem jezeru žabarija. Poseb- nost bo tako imenovani od- prti oder na Tomšičevem trgu, na katerem bodo nasto- •pali najrazličnejši ansambli od plesnega orkestra Žabe do rock ansamblov, domačih zabavnih in ne nazadnje fol- klornih skupin. In člani? V društvu je zdaj 920 članov, letos bi se naj ta številka povzpela na tisoč in več! M. BOŽIC NOVA ŽALNICA V RIMSKIH TOPLICAH V krajevni skupnosti Rimske Toplice je bil v lanskem letu zgrajen pomemben objekt. Zalnica, ki je arhitektonsko v naši regiji edinstven tovrsten objekt, zgrajen pretežno s sredstvi krajevnega samoprispevka, ima v svoji notranjosti tri zastekljene mrliške vežice, poseben prostor za svojce, komemorativni prostor, sanitarije ter poseben prostor za grobarje. Tudi pokop je lahko odraz naše kulture. M. A. 22. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi OBISKALI SMO ATLETSKO DRUŠTVO KLADIVAR OHRANITI VODILNO MESTO V SLOVENIJI Letos bodo v Celju tri večje atletske prireditve: Skokov memorial (19. avgusta). Finale AP Maršala Tita (21. in 22. Junija) ter Finale ekipnega prvenstva SFRJ za članice (verjetno koncem septembra) Zadnji uspeh celjskih atletov in atle- tinj, ki so ga dosegli pred dnevi na držav- nem prvenstvu v krosu v Zaboku, ko so osvojili po tri naslove med posamezniki in ekipno ter za dodatek še naslov vse ekipnega prvaka Jugoslavije, nas je spodbudil, da po daljšem času o AD Kla- divar napišemo obširnejši sestavek. Gre za kolektiv, ki je še vedno v Celju največ- ji in po dosežkih tudi najkvalitetnejši. Ker pa so po zadnji skupščini prešli na kolektivno vodstvo pa tudi v tej smeri prednjačijo v Celju, saj so po tej obliki prvi ali vsaj med prvimi. Atletsko druš- tvo Kladivar je kolektiv, ki praktično ne pozna premora med eno in drugo sezo- no, kajti pri njih se delo odvija stalno in praktično neprekinjeno. Poleti so na prostem, pozimi v telovadnici na stadio- nu ali na terenih v bližini stadiona v naravi. In še dva podatka: AD Kladivar je bil koncem lanskega leta proglašen za najboljši, kolektiv v Sloveniji, po anketi Sportskih novosti pa za Četrtega v Jugo- slaviji v letu 1980. OSEM REPREZENTANTOV ZA SLIVEN Člani AD Kladivar so v Zaboku na državnem prvenstvu v krosu za letošnje leto dosegli popolni uspeh. Bili so daleč najboljši in jim tako ob koncu nobena izmed sodelujočih ekip ni mogla do »ži- vega«. Na tekmovanje so pripeljali do- bro pripravljeno ekipo, ki je bila predv- sem izredno homogena in to v vseh posa- meznih kategorijah. Kot smo že omenili so celjski atleti osvojili tri naslove med posamezniki (Numan Ukič med člani. Stane Rozman med mlajšimi člani in Ida Bunderla med članicami) in tri ekipne naslove. K temu so dodali še celo vrsto drugih odličnih uvrstitev (druga, tretja mesta), vse skupaj pa je ob koncu zado- stovalo za naslov vseekipnega državnega prvaka. Tako so ponovili lanski uspeh, ko so tudi bili prvi. Odličen uspeh pa jim je zagotovil tudi celo vrsto mest v državni reprezentanci. ki bo nastopila v nedeljo, 15. marca na Balkanskem prvenstvu v krosu, ki bo tokrat v bolgarskem mestu Sliven. V re- prezentanci Jugoslavije bodo nastopili naslednji člani in članice AD Kladivar: člani Numan Ukič, Stanko Lisec in Peter Svet, mlajša člana Stane Rozman in Zoran Radakovič, mladinec Matej Ju- teršek, članica Idçi Bunderla in mladinka Ani Babič. Torej kar osem reprezentan- tov, daleč največ od vseh jugoslovanskih atletskih kolektivov! Na pot bosta šla z reprezentanco tudi trener Mladen Pav. Ijak ter zdravnik Rudi Cajevec. Deset Celjanov v ekspediciji za Balkansko pr- venstvo v krosu. Konkurenca bo sicer s strani tekmovalcev Bolgarije in Romuni- je pa tudi nekaterih posameznikov Grči- je in Turčije izredno huda, vendar upa- mo, da bodo glede na formo in uspeh na državnem prvenstvu celjski atleti dobro opravili zaupano nalogo. PREHOD NA KOLEKTIVNO VODSTVO Po zadnji skupščini so člani AD Kladi- var prešli na kolektivno vodstvo. Člani predsedstva (šest po številu) so enako- pravni člani, ki so zadolženi vsak za svo- je delo in zanj tudi odgovarjajo. V pred- sedstvu so: Stane Mele (predsedujoči predsedstva), Vinko Medvešek, Marjan Kopitar, Miro Kocuvan, Peter Drofenik in Štefan Jug. Imajo tudi izvršilni odbor ter več stro- kovnih teles. Tehnični odbor, kateremu so »podrejeni« tudi trenerji, vodi Miro Kocuvan, njegov namestnik pa je He- nrik Dvoršak. Zbor sodnikov vodi Bine Brežnik, gospodarski odbor pa Vinko Medvešek. V društvu imajo mladinsko organizacijo, katero vodi Brigita Topole, začeli pa so z akcijo po ponovni oživitvi aktiva zveze komunistov. V društvu so predvsem zadovoljni, ker so v zadnjem obdobju okrepili delo v tehničnem odboru, kamor jim je uspelo vključiti, več svežih moči predvsem iz vrst bivših atletov. Tehnični odbor ima izredno širok program dela. Vsi uspehi društva oz. njegovega član- stva so vezani s prizadevnostjo profesio- nalnih in amaterskih trenerjev, ki so na stadionu praktično nepretrgoma, kar po- meni po ves dan vključno s sobotami in nedeljami. Trenutno imajo dva profesio- nalna trenerja (Mladen Pavljak in Božo Radmanovič) ter več amaterskih (Andrej Peterka, Roman Lešek, Simo Važič, Mi- ro Kocuvan, Jože Kopitar, Mičo Mijač, Mirko Babovič, Andrej Briner, Alijana Kovač in Igor Topole, ki je trenutno v JLA). Da bi v bodoče bil priliv mladih v društvo večji in delo s selekcijami boljše, bodo angažirali še »trenerja animatorja« za pionirsko atletiko. Le-ta bo skrbel za delo s selekcijami, za delo v šolah in povezavo z društvom. »Trener anima- tor« bo tako »nit« med šolo - starši in društvom. V društvu upajo, da bodo takšnega človeka kmalu našli in da bo njegovo delo rodilo sadove, ki se bodo pokazali na kasnejši večji kvalitetni rasti celjske atletike v republiškem pa tudi državnem merilu. SODELOVANJE Z DRUGIMI DRUŠTVI AD Kladivar je v zadnjem času naveza- lo poglobljene delovne in organizacijske stike z društvi, ki so na našem širšem območju. Tako so opravili razgovore s predstavniki AK Velenje in AD Maribor. Dogovorili so se za sodelovanje na stro- kovnem in organizacijskem področju, skupaj bomo nastopali, si pomagali s so- dniškimi kadri zlasti pri večjih priredi- tvah in podobno. Kolektivi se morajo zbližati, kajti tudi to vodi k napredku. LETOS TRI VEČJE PRIREDITVE Vsako leto je na stadionu »Borisa Ki- driča« v Celju izredno veliko najrazlič- nejših atletskih tekmovanj. Od šolskih do mednarodnih. Za letos načrtujejo tri večje prireditve, poleg njih pa še številne mitinge, šolska tekmovanja ter razne kvalifikacije za republiške in zvezna pr- venstva. Osrednja vsakoletna atletska prireditev v našem mestu je tradicional- ni Skokov memorial, kjer se vedno zbere vsaj po nekaj deset najboljših atletov. Letošnji Skokov memorial bo predvido- ma 18. avgusta in to zato, ker bo nekaj dni prej v Zagrebu finale Evropskega atletskega pokala. Na njem bo nastopila smetana najboljših evropskih atletov. Med moškimi in ženskami bo nastopilo osem najboljših evropskih reprezentanc. Velika večina teh atletov je že obljubila po nastopu v Zagrebu še nastop v Celju, ki bo tako znova priča izjemnemu atlet- skemu dogodku. Po daljšem času bomo ponovno videli odlične atlete Sovjetske zveze, prišli pa bodo med drugimi tudi odlični lanski gostje predstavniki nem- ške demokratične republike, 21. in 22. junija bo v Celju Finale APJ Maršala Tita za člane in članice (v vsaki disciplini po dvanajst najboljših), kon- cem septembra pa še Finale ekipnega prvenstva Jugoslavije za članice. ZAČETEK OBNOVE STADIONA Pri AD Kladivar so že pristopili k pri- pravi obnovitve stadiona, saj je doseda- nja tartanska prevleka povsem dotrajala. Ker pa bodo Celjani kandidirali za orga- nizacijo Evropskega prvenstva za mla- dince in mladinke leta 1983 morajo sta- don razširiti na osem stez. V dogovoru z Izletnikom bodo tudi po- rušili dosedanjo Kladivarjevo restavraci- jo in zgradili sodoben gostinski objekt. Prve programe za obnovo stadiona že pripraljajo v celjskem Razvojnem cen- tru, ki je poleg ZTKO tudi prispeval prva sredstva. Pri AD Kladivar poskušajo, na vseh področjih zadržati ime najboljšega acletskega kolektiva v Sloveniji in izbolj- šati uvrstitev v Jugoslaviji. TONE VRABL MLADI ŠAHISTI V ŽALSKI OBČINI Šahisti Žalca, Šempetra, Polzele in Prebolda so v lan- skem letu ne glede nato, da ne dobivajo neke posebne družbene podpore za svojo lejavnost, dosegli lepe uspe- he. Letos pa so po različnih -ajih začeli s šolami oz. ožki za mlade šahiste. Ta- v 2alcu na osnovni šoli úskuje krožek 40 mladih histov, katere »poučuje« anc Brinovec. V Grižah oznava šah okoli 30 pionir- v', ki jih vodita prof. Pipai Urisek. Šahovski krožek luje tudi v Šempetru, kjer ideluje okoli 25 šahistov, 'odi pa ga Martin Štorman. orej se blizu 100 mladih ša- histov v žalski občini spoz- nava s tajnami te kraljevske igre, kar pomeni, da bo šah na tem področju v bodoče samo pridobil. Seveda na množičnosti in tudi, kar je najdragocenejše, kvaliteti. JOŽE GROBELNIK STRELSKI NOVICI IZ LAŠKEGA Na prvenstvu občine La- ško za »ZLATO PUŠČICO« je s 537 krogi zmagal Roman MATEK SD »ALOJZ KER- ŽE - PIVOVARNA«. Drugo mesto je zasedel Bojan GRI- CAR SD »TONE BOSTIC« - Zidani most, tretji pa je bil Damjan PADER SD «»DU- ŠAN POŽENEL« - Rečica. Sodelovalo je 32 tekmoval- cev. V Laškem poteka občin- ska liga v kateri nastopa 10 ekip. V vodstvu je SD »TO- NE BOSTiC« pred SD »DU- ŠAN POŽENEL«, »PIVO- VARNA«, »PAPIRNICA«, »CELJSKA ČETA« itd. Med posamezniki imajo »glavno besedo« Boris GORIŠEK, Damjan PADER, Roman MATEK, Dušan GRICAR in Ludvig LAVRINC. T. J. V osrednji disciplini tekmovanja teku na 3000 metrov za članice so stopile na zmago- valni oder (od leve proti desni): 2. Waitz (Norveška), 1. Puica (Romunija) in 3. Iljinib (Sovjetska zveza). Foto: STANE VOVK ZA 8. MAREO v VELENJU PETI TEK ZA PUlCO Lepa prireditev in kvalitetna udeležba Ideja Valterja Štajnerja, at- letskega zanesenjaka, ki je vrsto let ustvarjal v Celju, zadnja leta pa v Velenju, da za 8. marec organizirajo me- dnarodni poulični tek žensk, je padla na plodna tla. Tek se je iz leta v leto razvijal ne samo po številni udeležbi, pač pa še bolj po kvalitetni zasedbi. Kdor se vsaj malo spozna v skrivnosti svetovne ženske atletike, bo priznal, da se vsako leto v rudarskem Velenju zbere kar čedno šte- vilo takšnih atletinj, ki po- tem skozi vso sezono po vsem svetu osvajajo najvišja mesta. In to," seveda, tudi na najpomembnejših tekmova- njih, prvenstvih, olimpia- dah. Na 5. teku v Velenju so pri- pravili štiri discipline - dve štafeti najmlajših, pionirjev, ter dve osrednji disciplini - tek moških na 6000 m in žensk na 3000 m. V prijet- nem, sicer nekoliko hla- dnem in vetrovnem praznič- nem dnevu, je prireditvi, ki jo je prenašala tudi televizija (posebna čast), prisostvovalo lepo število gledalcev. V šta- feti pionirk je ekipa Velenj- čank osvojila tretje mesto, med pionini v štafeti pa so bili domačini tudi tretji, Kla- divar iz Celja pa peti. Med moškimi na 6000 m je slavil Kačar iz Banja luke, domačin Miklavžina je bil četrti, lanski zmagovalec Li- sec iz Kladivarja Celje pa je med tekom odstopil. Osrednja pozornost je bila namenfena tekmovalkam, kot se je pač za tisti dan še posebej spodobilo. Tek je bil silovit, kvaliteten, oster, brezkompromisen. V vod- stvu sta se menjavali zmago- valki tretjega in četrtega te- ka: Romunka Puica in Nor- vežanka Waitz. Na koncu je imela več moči Romunka Puica, ki je tako edina med dosedanjimi tekmovalkami, ki ji je uspelo v Velenju dva- krat zmagati. Tudi letošnje tekmovanje ob 8. marcu v Velenju je po- trdilo svojo upravičenost. Zato bo prav, da ga bodo pri- rejali tudi v prihodnje. TONE VRABL ROKOVO PISMO IZ DALJNE MEHIKE Pred odhodom na daljše priprave v Mehiko smo si najboljšim celjskim športnikom, atletom Rokom Kopiti jem, članom AD Kladivar dogovorili, da se nam bc pismom javil, kako je na pripravah. Z njim je tudi njeg trener Miro Kocuvan. Rok je držal obljubo in napil pismo iz daljne Mehike, ki ga objavljamo v celoti. V Mehiko smo prispeli brez posebnih težav in sice soboto v zgodnjih jutranjih urah. Tukajšen čas je sedem »manjši« kot jugoslovanski. To pa nam ni delalo nikakrèi problemov, saj smo že v soboto začeli s treningi. Namešči smo v športnem centru, ki je v neposredni bližini same Mexico Citya. V tem centru je poskrbljeno za dober treni in to ne samo atletov, pač pa tudi ostalih, kot n.pr. plavalo košarkarjev, rokometašev, odbojkarjev, hokejistov na Ш telovadcev, judoistov. ..Tuje tudi kolesarska steza za vad kolesarjev. Zraven je tudi manjši zdravniški center, kjer ti nud morebitno potrebno zdravniško pomoč. T\idi restavrad ki je v centru, je solidna in hrana v njej je primerna športnike. Trenutno tukaj ni dosti atletov, pač pa je precej šport kov prav v tistih športih, ki sem jih že omenil. Poleg špor kov iz inozemstva se tu pripravljajo tudi skoraj vsi najbol domači atleti ter ostali njihovi športniki. Vtem centru vh izredna disciplina in ga »zaprejo« že ob 22. uri, ko vanj ni^ možen vstop. Mi smo tu že deset dni (Rok je torej pismo napisal takoj prihodu na priprave, žal pa smo ga prejeli šele zdaj - оџ ter treniramo izredno marljivo. Sam sem do sedaj opra^ nekaj težkih treningov in oba s trenerjem Mirom Коси^ nom sva zadovoljna. Poleg tega, da treniramo na stadio na višini 2200 metrov pa smo opravili nekaj treningov ti na izredno lepih gozdnih poteh na višini 2800 m. Predvi' vamo, da bomo poleg tega opravili nekaj treningov še višini 3000 m, planiramo pa še izlet na bližnji vulkan višini 4500 m. Moram pa povedati, da sem po vsakem treningu izred utrujen, prav zaradi izredne višine. Tako večino prosti časa prespim oz. počivam. Upam, da bomo lahko kljub tei do konca priprav trenirali nemoteno. Pri tem mislim poškodbe in pa vreme, ki je sicer izredno ugodno, saj je ' dan po 25 stopinj, ponoči pa precej hladno. Nekajkrat j^ deževalo, čeprav vsi zatrjujejo, da je dež v tem času izred redkost. Za redke proste dneve, ki pa so tudi v programu, pl^ ramo razne izlete v samo mesto kot tudi izven njega. Po- tega obiskujemo tudi našo ambasado ter naše ljudi, ki živijo. Naj povem še to, da nas je v nedeljo 15. februa' povabil na nogometno tekmo naš trener Bora Milutino^ ki trenira prvouvrščeno moštvo in tudi sam je bil progl^^ za najboljšega nogometnega trenerja v Mehiki. Če ne bo večjih sprememb se borno vrnili koncem ma' oz. prve dni aprila. Vsi skupaj, še posebno pa Miro Kocuvan in jaz lepo P dravljamo uredništvo NT in RC ter vse vaše bralce in poS šalce. док Kop" št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 SREČANJE S PISCEM FRANJOM NOVAKOM MOJSTER TURISTIČNIH ZGODB IN LJUBITELJ SLOVENSKE POKRAJINE To je postumno priprav- ljen odlomek iz pogovora z znanim piscem, borcem za napredne ideje in turi- stičnim delavcem Pra- njem Novakom, ki je bil častni občan Rogaške Sla- tine, kjer je deset let upravnikoval in skupšči- ne občine Šmarje pri Jel- šak, kjer je prejel tudi po- sebno priznanje, veliko pa si je prizadeval tudi za ra- zvoj turizma v celjski ob- čini. Se lani spomladi je bil veder in bister ter du- hovit. Vsako popoldne ob petih je točno kot ura pri- šel na glavno mariborsko pošto, bil je še poln sno- vanj in načrtov. Kdo bi pomislil, da jih ima že 80 na plečih in da je bil ne- koč tudi Maistrov borec, med okupacijo pa je v Ma- riboru rešil dravske mo- stove, da jih sovražni voja- ki niso uničili. Kje pravza- prav začeti ta pogovor, ki ga je FVanjo Novak sam avtoriziral in tudi pretip- kal ter želel, če pride do objave, naj bo naslov, ka- kršen je zdaj. V pogovoru sva tedaj zapisala, da sva se dobila v njegovi delovni sobi, kjer so polne knjižne oma- re njegovih knjig in knjig drugih avtorjev, stene nje- govega delov*èga kabine- ta pa krasijo tudi številne diplome o visokih odliko- vanjih z najvišjega mesta, med njimi tudi red zaslug za narod s srebrnimi žar- ki, red dela z zlatim ven- cem itn. Prejel je tudi sre- brno in zlato značko TZS, številne diplome in priz- nanja skupščine občine Maribor in skupščine ob- čine Šmarje pri Jelšah ter obmorske občine Omiš, kjer so ga že zgodaj spre- jeli za častnega občana. Čeprav sem ga presene- til s svojim obiskom, ki je bil posledica scenarija, ki naj bi ga pripravil Franjo Novak za film po svojem romanu, je v trenutku na- nizal predme izrezke in prigode iz svojega pestre- ga življenja. Poln sile in nabit z energijo ter zna- njem, z mnenji, sodbami ter ocenami, me je pravza- prav spravil v takšen po- ložaj, da bi mu kmalu mo- ral priznati, da ne dohite- vam njegovega hitrega razpredanja misli. Svoje življenjske zgodbe je pri- povedoval lahkotno. V vsaki zgodbi je našel še eno zgodbo in v tej novi zgodbi še eno. Ta prikup- na povodenj besed je bila tako mladostna, da nisem mogel verjeti Novakovim osemdesetim križem (in da bom ta pogovor pisal za tisk po njegovi nepriča- kovani smrti). Tisti, ki jim je turizem blizu, vedo, da je Franjo Novak čislan turistični pi- satelj. Zato po vsej verjet- nosti poznajo tudi njego- va številna literarna dela kot so na primer: Jovo Omišànin, Gremo v Jeru- zalem, Poroka v zdravili- šču, Usoda Idealista, Mi- ster John, Svedinja.Sel- ma, Klic gora. Naše vin- ske gorice. Sončna jesen v Rogaški Slatini, Spomini, Dekle, podaj mi roko. De- kliške muhe. Umišljeni o^e, Barantači in druge povesti in romane. Pripravil je tudi lepo ................... število Avtoatlasov za ra- zlična področja Jugosla- vije. Pred drugo vojno je ure- jal znano ilustrirano turi- stično revijo »JUGOSLO- VANSKI BISERI«, po vojni pa je urejal enako re- vijo z naslovom: »BISERI JUGOSLAVIJE«, kasne- je pa tudi zbornik »PO JUGOSLAVIJI«. V svojih literarnih, turi- stično propagandnih de- lih je posvetil posebno po- zornost našim zdravili- ščem - zlasti Rogaški Sla- tini - in letoviščem, pla- ninskemu svetu in naše- mu »sinjemu« Jadranu. V njegovi knjigi KLIC GORA je med drugim za- pisano: »Vzpodbudno nas kličejo gore, ki na njih vr- hovih in pod njimi na sle- menih, zelenicah, ravni- nah, rebernicah, lazih, ko- šenicah razveseljujejo oko in razvedrijo duha, kličejo nas v svetu pod Trigla- vom, v najlepšem predelu slovenske zemlje. Kličejo nas temni gozdovi, ki v njih lesovih prisluhnemo šumečim pesmim smrek, jelk, borov, jutranjim in večernim spevom žvrgo- lečih ptic, begu splašenih srn. Kličejo nas reke, jeze- ra, slapovi, ki se v njih to- kovih, modricah, mavri- cah prelivajo naša čustva, kot trenutki v hitrem utri- pu srca. Mojstri čopičev, mojstri peresa upodablja- jo nesklajeno lepoto priro- de. Vendar so še drugi mojstri, ki v pestrih obri- sih, v plastičnih prikazih, znajo zajeti podobo slo- venske pokrajine z doma- čo toplo besedo. V vrsti teh mojstrov se je visoko povzpel na podravska ob- zorja med Pohorjem in Kozjakom, Slovenskimi goricami in Halozami in v zelenem Mariboru turi- stično literarni pisatelj FVanjo Novak.« Z enako vnemo je No- vak pripravljal tudi turi- stične vodnike širom po Jugoslaviji. Težnja Novakovega pi- sanja je bila, da v lahkot- nih in pritegljivih lepo- slovnih zgodbah razglaša naše naravne turistične le- pote. Temu delu se je pre- dal z vso dušo in na izvi- ren način že zelo zgodaj. Prvo njegovo večje turi- stično leposlovno delo je izšlo že leta 1927 v turistič- nem romanu Jovo Omiša- nin, v katerem je neprikri- to propagiral humani so- cializem in preporod družbe, kar je bilo v ti- stem času vsekakor zelo smelo in tvegano početje. Vprašal, sem ga kaj je bil povod, da se je odločil za pisanje turističnih vo- dnikov z leposlovnimi turističnimi zgodbami? NOVAK: »Pisati sem jih začel zato, ker so popotni- kom nadležni stari klasič- ni vodniki. Turistični vo- dnik z zanimivo in napeto fabulo je povsem nekaj drugega. Fabula, vpletena v sam vodnik, bralca neo- pazno in nevsiljivo pre- stavlja iz enega turistične- ga kraja v drug kraj in ga seznanja s prirodnimi le- potami.« - Kdaj ste se obširneje lotili turističnega dela? NOVAK: »S turizmom sem se ukvarjal že nekako od leta 1920, ko sem zapu- stil službo pri Ambasadi Vojne komisije SHS na Dunaju in nastopil službo komercialnega upravnika zdravilišča v Rogaški Sla- tini, kjer sem deloval 10 let. Od tod tudi navdih za mojo nadaljnjo turistično in literarno propagando. 2e tedaj sem bil prepri- čan, da je tudi turizem ne- ke vrste industrija in naj- cenejši vir dragocenih de- viz.« Nisem ga utegnil vpra- ševati. Ni se dal prekiniti. Z njegovega jezika so kar letele besede uglajeno kot da je igralec. To je tudi bil - velik igralec v življenju in tudi velik režiser tega življenja. Takole je nadaljeval No- vak: »Nisem bil poklicni igralec, veliko pa sem v mladosti igral na amater- skih odrih. Odtod menda tudi žilica za pisanje odr- skih del. Med drugimi sem napisal tudi glasbeno veseloigro ,DEKLIŠKE MUHE'.« - Pa čas okupacije? NOVAK: »Ko so Nemci leta 1941 okupirali Mari- bor, so me aretirali. Pa ne samo zato, ker sem bil Maistrov borec, ampak ker sem bil tiste vrste Sta- jerc, ki Nemcem niso bili všeč. V letih 1941 do 1945 je bilo treba odpreti vse ventile iznajdljivosti, ko se je šlo za bjti ali ne biti četudi je včasih kazalo, da je vse izgubljeno.« Iz zgodovinskih virov je znano, da je bil FVanjo No- vak lisjak, ki je znal ravna- ti z Nemci, flegmatik, ki ni trenil z očmi, ko so mu očitali, da je »hauptbandi- tenkurir«, ko je občutil puškino cev na sencih. Bil je nekakšen samozave- sten pustolovec z edino željo v srcu, da na vsakem koraku prevari okupator- ja in pomaga zatiranim. Neštetokrat je speljal Nemce na led, še zlasti pred koncem vojne. FVanjo Novak se je že v začetku okupacije aktiv- no vključil v NOP oziro- ma OF po napotkih in na- vodilih svojega rojaka Bo- risa Kidriča; oba sta na- mreč po rodu iz Rogaške Slatine. Kot vojni invalid je bil določen za obvešče- valno službo. Bil je tvoren aktivist in je veliko poma- fal tudi svojim rojakom. e pred koncem vojne je samostojno naskočil nem- ški »Landrat« v Mariboru. V najbolj kritičnem tre- nutku se je proglasil za »komisarja« iz Reicha, po- stavil potrebne stražarje iz vrste »Volksturma« (Slo- vencev), vzel v roke tele- fone in začel kot »Macht- haber von Untersteier- mark« dajati ukaze. Treba je bilo nastopiti samoza- vestno in se po dobri nem- ški navadi dreti in rohneti v telefon, kar je tudi zale- glo. V slikovitem pripove- dovanju je Franjo Novak povedal, da je tedaj delal za našo stvar tudi čas. Nemci so pobegnili. Elek- trarna Fala, mostovi in drugi objekti, ki so bili v planu za rušenje, pa so ostali nepoškodvani. To se sicer bere kot za- nimiva zgodba, toda če gre za človeka, ki je sam sodeloval v tej vratolomni akciji, tedaj je treba priz- nati, da je bil mojster uka- ne in strateg. »S tem, da sem postal samozvani komisar nem- ške vojske, sem rešil več- milijardno vrednost. Po osvoboditvi sem opravljal dolžnosti okrožnega na- čelnika za notranje zadeve na OO OF v Mariboru. To- da kmalu me je spet" zami- kal turizem, ki ga še veno- mer pridno in uspešno propagiram«, je dejal Fra- njo Novak in v njegovih očeh se je zaiskrilo nekaj potepuškega, nekaj odkri- vateljskega, kar ima kore- nine v naravnih lepotah. Tem lepotam je ostal zvest do poslednjega diha. MIROSLAV SLANA - MIROS Prvi z leve je Franjo Novak v družbi z Francem Le- sko škom-Luko KMETIJSKI ŠOLSKI CENTER KDO BO KMET? Možnost za 240 novincev Tudi Kmetijski šolski cen- ter Celje je vključen v mrežo šol srednjega usmerjenega izobraževanja, v SR Sloveni- ji. Odgovoren je za izobraže- vanje kmetijcev za področje celjske regije ter za izobraže- vanje vrtnarjev za področje celotne republike. Vzgojnoizobraževalni pro- grami so prilagojeni uspo- sabljanju za naslednje smeri oziroma poklice: kmetijec, vrtnar ter kmetijski in vrt- narski tehnik. Novinec, ki se bo odločil za poklic kmetijca ali vrtnarja, se bo izobraževal po programu IV. stopnje, ki bo trajal tri leta, izobraževa- nje za poklic kmetijskega oziroma vrtnarskega tehnika pa bo trajalo štiri leta po pro- gramu zahtevnosti V. stop- nje. Po učnih načrtih, ki jih vsebujejo vzgojnoizobraže- valni programi, bo v prvem letniku potekal enoten pro- gram skupne izobraževalne osnove za učence vseh sme- ri. Praktičnega pouka v prvem letniku ne bo, novost pa je obvezno opravljanje dvotedenskega proizvodne- ga dela, ko se bodo učenci prvič seznanjali s potekom kmetijske proizvodnje v de- lovnih organizacijah. V drugem letniku bo pote- kal skupni in izbirni del vzgojnoizobraževalnih pro- gramov. Skupni del obsega torej skupne predmete za vse štiri smeri izobraževanja, program izbirnega dela pa vključuje praktični pouk za bodoče kmetijce in vrtnarje, medtem ko bodo imeli kme- tijski in vrtnarski tehniki v izbirnem programu le eno četrtino praktičnega pouka in tri četrtine izbirnih pred- metov (tuj jezik, matemati- ka, fizika). Skupni del vzgojnoizobra- ževalnega programa se v tretjem letniku še skrajša, močno pa se v vseh smereh razširi izbirni del, v katerem si učenci pridobivajo osnov- no strokovno znanje iz teore- tičnih oziroma strokovnih predmetov. Teoretično stro- kovno znanje se v četrtem letu izobraževanja še poglab- lja, v programu pa je zajet tudi praktični pouk z ustrez- nim številom ur. POGOJI ZA VPIS IN NAPREDOVANJE V VIP Pogoj za vpis v programe usmerjenega izobraževanja KSC Celje je uspešno konča- na osnovna šola ali uspešno opravljen preizkus znanja, s katerim kandidat dokaže, da obvlada program osnovne šole. Da se novinec lahko vključi v izbirni del progra- ma IV. stopnje (kmetijec, vrtnar), mora imeti pozitivne ocene iz vseh predmetov pr- vega letnika, z izjemo tujega jezika. Pogoj za vključitev v izbirni del programa V. stop- nje (tehnik) je pozitivna oce- na iz vseh predmetov po predmetniku za prvi letnik in vsaj ocena »dobro« iz slo- venskega jezika, tujega jezi- ka, matematike, biologije in kemije. Pogoj za nadaljnje napredovanje po programu in posameznih izbirnih delih programa pa so dosežene po- zitivne ocene iz vseh pred- metov za posamezen letnik. VPISNA MESTA V programe Kmetijskega šolskega centra Celje se bo v prihodnjem šolskem letu lahko vključilo 240 novin- cev. S tem številom bodo lahko organizirali delo v osmih oddelkih, v Medlogu delujejo tudi dislocirani od- delki v Muti. V šolskem letu 1981/82 bodo vpisovali v dva oddelka v program kmetijca za potrebe koroške regije. Za vse tiste učence, ki jim je dnevna migracija otežkoče- na, pa so na voljo mesta v domovih za učence v Celju, Šentjurju in v Muti. MATERIALNI POGOJI Trenutno še ne ustrezajo vsem zahtevam kljub temu, da je bilo do sedaj storjenega veliko. Posebne zahteve po- sameznih učnih načrtov po- stavljajo namreč v ospredje ureditev specializiranih učil- nic za fiziko, biologijo, kemi- jo, osnove tehnike in proi- zvodnje ter obrambo in za- ščito. KMETIJCI V ŠENTJURJU, VRTNARJI V CELJU Takšna razporeditev vzgojnoizobraževalnih pro- gramov ustreza tudi trenutni opremljenosti in družbenim objektom, ki so v neposredni bližini in v povezanosti s šo- lo: vrtnarska šola in vrtnar- ski kompleks Hmezada ter kmetijska šola in KK Šent- jur. Sicer pa je bila poveza- nost med Kmetijskim šol- skim centrom in proizvodni- mi delovnimi organizacijami tudi do sedaj stalna oblika izobraževanja bodočih kme- tijskih strokovnjakov. ZANIMANJE ZA KMETIJSKE POKLICE Po podatkih, s katerimi razpolaga strokovna služba Skupnosti za zaposlovanje Celje, je moč sklepati, da je zanimanje zavključitev v programe usmerjenega izo- braževanj KSC Celje naj- večje v Žalcu (27), Sloven- skih Konjicah (21), Laškem (14), Celju (11), iz izrazito kmetijsko usmerjenih občin kot sta Šentjur in Šmarje pri Jelšah pa so pri Skupnosti zabeležili skupno le 21 inte- resentov. Je bilo v teh dveh občinah narejenega dovolj za osveščanje mladih o po- trebah po tovrstnih kadrih, saj si visoke kmetijske proi- zvodnosti res ne moremo za- mišljati brez strokovnjakov. Sicer pa bodo vsi tisti no- vinci, ki se zanimajo za kme- tijske poklice oziroma za vpis v programe Kmetijske- ga šolskega centra v Celju, lahko izvedeli veliko več na informativnem dnevu, ki bo na šoli v Medlogu 20. marca ob 8. in 10. uri ter v Šentjurju prav tako 20. marca ob 8. in 10. uri. MARJELA AGREŽ 24. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi ZLATI PARI MAKS IN NEŽA VODOVNIK Bilo je slavnostno, kot se za take priložnosti spodobi. Za zlato poroko, za petdeset let skupnega življenja. Znova sta odšla na matični urad, osemdesetletni Maks in petinsedemdesetletna Neža Vodovnik iz Višnje vasi pri Strmcu. In bilo je skoraj tako kot pred petdesetimi leti. Le, da so zdaj leta govorila drugače in da so misli uhajale na prehojeno pot. Ni bila lahka. Delo na zemlji, na kmetiji, terja več kot celega človeka. Ko sta si pred pooblaščenim delegatom občinske skupščine Zdravkom Vidmarjem znova rekla - da - so bili z njima številni sorodniki. Na posnetku: Zdravko Vidmar izroča Neži Vodovnik šopek rož in obema zlatoporočencema s tem najboljše čestitke in želje za veliko zdravja še v naprej. AMALIJA ARBEITER IVAN IN FRANČIŠKA APAT Do Apatovih v Višnji vasi pri Vojniku smo komaj prišli. Lesena hiška, kjer stanujeta štiriinsedemdeset- letni Ivan ter triinsedemdesetletna Frančiška, stoji vi- soko visoko nad dolino, ki pelje v Dobrno. V teh zimskih dneh, ko smo mi do njih gazili celec, se ne makneta iz hiše. Kar rabita, jima iz doline prinese sin in snaha, ki živita pri njiju. Apatovim v življenju ni bilo postlano z rožicami. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, ki so se razgubili po svetu. Nabralo se jima je pet vnukov, imata pa tudi tri pravnuke. Pred petdesetimi leti sta se mama in oče Apat vzela v Šmartnem pri Velenju, čeprav nista od tam doma. Mama je iz Ponikve, oče pa iz Malih dol pri Vojniku. Ivan je izučen pečar, delal pa je pri mojstrih v Velenju, Celju in nazadnje pri Felicijanu v Vojniku. Najhujše čase je do- življal med prvo svetovno vojno, ki jih je preživel v ujetništvu. Mama Frančiška se je med tem ubijala sama s petimi otroki, ki so bili večkrat lačni kot siti. Da jih je preživela je delala po tujih njivah, mleko pa, ki ga je namolzla od kravice pa je prodala. Tudi med drugo svetovno vojno ni bilo veliko bolje. Večkrat so ostajali praznih ust kot polnih. Prihajali so partizani in z njimi so delili borno imetje. Tudi zdaj Apatovima iz Višnje vasi ne ostaja veliko. Živita s pol starim milijonom, nekaj pa še pridelata na njivici ob hiši. Ni veliko, vendar dovolj, da se ne pritožu- jeta. Poleti pridejo otroci, vnuki in pravnuki, ob tem pa pozabita na vse tisto, kar ju še teži. Želita si predvsem zdravja, kajti mama Frančiška je bolehna. Oče Ivan pa je prava korenina, ki drži družinsko drevo pokonci. Z. S. FRANC IN KATARINA KOVAČIČ Veste, kje je Kumerdejeva ulica v Celju? Zelo težko bi jo našli, ker je skrita med cinkarniškimi dimniki in barakami. Več ulic je tu, tvorijo pa pravo proletarsko naselje, kjer stanujejo cinkarniški delavci. Med njimi smo našli tudi zlatoporočenca KATARINO IN FRANCA KOVAČIČA! Franc je stasit možakar, kate- remu ne bi prisodili 72 let, mama Katarina pa je vseka- kor do sedaj najmlajša zlata nevesta, ki smo jih kdajkoli obiskali. Stara je »komaj« 69 let in pravi, da še danes ne ve, zakaj se je tako mlada, nepolnoletna, možila. To je bilo pred petdesetimi leti v Celju. Katarina je bila de- lavka v Emu, Franc pa pečar v Cinkarni, kjer je z delom začel in se tudi upokojil. V Cinkarni pa pustil 42 delov- nih let. Ko sta se rodila otroka, sin in dekle, je mama pustila službo in se posvetila gospodinjstvu. Zdaj sta že oba od hiše, rada pa prideta domov, v prijeten dom. Tega sta starša zgradila že po vojni in marsičemu se je bilo treba zaradi tega odpovedati. Okoli se razprostira velik vrt, ki ga obdelujeta z vso ljubeznijo. Redita tudi prašička, ki pomeni kar precejšen dodatek k skromni pokojnini. Zlato obletnico poroke so praznovali pred kratkim kar v domačem krogu, skromno, kot so bili vajeni živeti vse življenje. Tudi vnaprej bo tako, čeprav čaka Kovačičeva dva, velika življenjska sprememba. Hišica je predvidena za rušenje, zato se že ogledujeta po novi. Zidala na novo ne bosta, vseeno pa bo sprememba tolikšna, da ju bo prizadela. A z optimizmom, ki sta ga polna, bosta zmogla tudi to! 2,. S. VZDRŽEVANJE CEST NA ŠENTJURSKEM Cestno podjetje Celje je pred štirimi leti zgradilo v jurju ob klavnici veliko, funkcionalno in prepotrpi cestno bazo, ki zaposluje 25 delavcev. ' Naloga teh delavcev je vzdrževanje 115 km cest 0(j dnega vzdrževanja, do zimske službe, odprave poškocjk cestah po elementarnih nezgodah, rekonstrukcije ma^ odsekov cest, asfaltiranje itd. To delo je v šentjurski o^ì precej oteženo, saj je od 115 km cest kar 69 km še v rn- damu in le 46 km v asfaltu, hkrati pa je vrsta cestnih kov v klancih kot so Jezerce, Planinski klanec, Ко§ђ, Volčja jama itd. Vodja baze STANKO FELDIN nam je povedal, da inig, bazi dovolj mehanizacije, se pravi 4 kamione z vsemi pot' nimi priključki za cestno vzdrževalna dela. Predočil na^! naporno, zahtevno in hkrati drago vzdrževanje cest уЦ nji dolgotrajni zimi. Povedal je, da se doslej ne spor^: zime, ki bi bila za vzdrževalce cest tako dolga kot letoj. Porabili so kar 320 ton soli in 2200 m^ peska s čemer omogočili reden in varen promet na vseh cestah, i^j vzdržujejo. Poraba soli in peska je bila v minulih zimai, polovico manjša od letošnje. Pri vzdrževanju cest se poslužujejo izključno skupinst dela, zato posameznih cestarjev na cestah več ne vici¡, Trenutno se ukvarjajo z večjim delom, namreč obnovo ¡j stu preko Voglajne pri žagi, delo je zahtevno in bo konča v nepolnih štirinajstih dnevih. E. RECK ZNAJDI SE, KAKOR VEŠ IN ZNAŠ... O ñeurejenosti parkirnega prostora za celjskim zdravsti nim domom smo že pisali, vendar se stvari niso premakr, na bolje. Celo slabše je, saj je gradnja nove bolnišnice šefe utesnila ves prostor. Seveda se ne gre čuditi.mnogim avtomobilistom, po; vadi staršem, ki pripeljejo otroke na preglede v otro dispanzer, da parkirajo svoje avtomobile tudi na nedovoi nem prostoru. Glavni problem pa je vendar ta, da parke prostor ne dopušča krožne poti. Tako smo ob dopoldnev'; priče enkratni prometni zmešnjavi, ki jo povzročajo še v niki, ki kljub prepovedanemu zavijanju v levo iz smeri križišča Kersnikove z Gregorčičevo, vendarle to počnt Verjetno je to tudi znak, ki ga v Celju najmanj upoštevar Občasno sicer prostor pred zdravstvenim domom t ščeta miličnika, podelita nekaj listkov z mandatnimi k nimi, in to je tudi vse. Vsekakor bi bilo najmanj, kar bit potrebno, urediti parkirni prostor tako, da zagotavlja kroi vožnjo. Voznik bi se ob zasedenosti parkirnih prostorov¡ odpeljal drugam iskat srečo, mimogrede pa bi lahko ta odložil malega bolnička v spremstvu pred otroškim dispj zerjem, ne da bi pri tem tvegal prometni prekršek in povzi čal z raznimi nemogočimi vzvratnimi vožnjami prave zm njave. Miličniki za te probleme kot kaže vedo, odgovoru ureditev parkirnega prostora pa se ne zganejo. MITJA UMI GOTOVLJE: KAJ BODO DELA Na razširjeni seji KS Gotovlje, ki je bila v četrtek 5. ms (žal predstavnikov občine spet ni bilo!?) - so govori davkih občanov za leto 1981, o proračunu občine Zal zaključnem računu KS, o raznih sporazumih, o delu druži nih organizacij in društev, o delovanju vaških odborov in o čem. Poudarek je bil na načrtu dela za leto 1981. Sklenili; udeležba je bila dve tretjinska, da bodo dokončali ob ¡I skem občinskem prazniku nedokončana dela: ureditev! nalizacije, ureditev stavbe družbenopolitičnih organiza! gasilskega doma, ureditev severnega dela (pri zadružni domu in šoli), kjer v bodoče ne bodo smeli na edini zelen parkirati težki tovornjaki, urediti odcepe cest, ki vodij! oddaljenim kmetijam in zaselkom; za vse to bi rabili pre tristo starih milijonov. Takoj, ko bodo ugodne vremen! razmere, mora biti urejen nov del pokopališča, saj je pri do kritične točke, ko ni na starem pokopališču mesta za sam nov grob. Mrliško vežo bodo skušali do kraja uredi • samoprispevkom; prispevati pa bodo morali prav vsi, tem območju živeči krajani. Omenjeno je bilo tudi pros voljno delo. Padla pa je tudi ostra kritika na račun tis krajanov, ki koristijo vse že narejeno, sami ničesar ne! spevajo, kritizirajo pa od A do Z. д PRI NAJSTAREJŠI KRAJANKI KRAJEVNE SKUPNOSTI DOBRNA SPLETA VENČKE IN SKROMNO ŽIVI SAMA Visoko nad Dobrno se vije vijugasta pot do vasice Zavrh, kjer smo v skro- mni in majčkeni leseni hišici našli naj- starejšo krajanko v krajevni skupnosti Dobrna - BARBARO DOBOVICNIK. Natanko 29. novembra lani je izpol- nila devetdeset let. To pa so že tako častitljiva leta, da smo zaradi njih že- ničko Barbaro tudi obiskali. Prejela nas je z nasmehom, ki je skri- val ponos. Iz brezzobe čeljusti sta se kazala le dva zoba, ki sta obraz napra- vila še prijetnejši. Barbara se je ves čas našega obiska samo smejala. Tudi ta- krat, ko je pripovedovala svojo živ- ljenjsko zgodbo, ki ni bila z rožicami postlana. V Zavrhu je zagledala luč sveta, tu je preživljala svoje otroštvo in mladost. Poročila so ni nikoli, imela pa je dva otroka. Ena hčerka še živi, tik ob mate- rini si je postavila svojo hišo. Veliko, lepšo, kot je Barbarina, a ta še slišati noče, da bi se preselila k njej. Raje živi v svoji zakajeni in mrzli čumnati ter za kratek čas spleta venčke iz suhih rož. »Nobena ne zna več pri nas delati takš- nih gavtrož, kot samo jaz,« nam s po- nosom zatrdi mama Barbara. Ko to delo pusti, prebira časopise, si zakuri in si tudi skuha. Bolj borna kosila mo- rajo to biti, saj Barbara živi samo s socialno podporo, ki znaša 119 starih tisočakov. Pa pravi, da z njimi kar sha- ja, le meso bolj redko vidi na mizi. Se vedno pa pravi, da ji je bolje kot takrat, ko je bila mlada in je morala hoditi v Zavrh ter skrbeti za otroka. Bala se je, da bi jo kod zaradi otrok črtil, zato se tudi ni poročila. A s pridnim delom okoli kmetov si je toliko prihranila, da je kupila 41 arov zemlje ter si na njej postavila skromno hišico. A bila je nje- na in to je še zdaj za Barbaro največje bogastvo. Leže na peč, da se pregr< hkrati pa premišlja o svoji preteki' in tudi še o bodočnosti. Komaj ài da bi izginil sneg in bo začela z opra okoli hiše. Še vedno dela in pomi sosedom na njivah. Kadar to ne mogla več, šele potem bo živela s s* hom. Morda bo potem spletla venčkov, a kaj ko je to le Barbar postranska »dejavnost«. Vsa je zraž na z zemljo, njene korenine pa so t' močne, da bodo zlahka dočakale let. Zlasti če bo mama Barbara še prej tako zadovoljna s svojim ži^' njem in svetom, ki jo obdaja, pa prav bi kdo na prvi pogled mislil' živi v revščini in neprimernih raZi rah. A Barbara si drugega ne želi. 2 svoja visoka starostna leta preživi) spokoju, sreči in neizmerni skreni sti. ZDENKA. STOP ^О - 42- marec 1981 r —-- 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 25 SIROVI PLANINCI V Sipu je zelo aktivna planinska sekcija. Pri nji- hovem delu je še zlasti prisotno gojenje tradicij fiOB. O svojem delu pre- lio Obvestil redno obve- ščajo svoje člane. Letos se bodo Sipovi planinci udeležili vseh pomemb- nejših pohodov in prav bi bilo, ko bi se vključili tu- di v ostale akcije, ki jih organizira meddruštveni odbor. To pomeni, da bi jih lahko srečali na poho- du k bolnici Celje, na Do- brovljah, na pohodu po poteh L Celjske čete... Razveseljivo je, da Si- povim ljubiteljem planin ni edini in glavni cilj Tri- glav. Načrtujejo tudi obi- ske Savinjske poti in ob dnevu SIP bodo organizi- rali pohod na Raduho. f. j. 140 PLANINCEV IZ ŠENTJURJA Tudi PD iz Šentjurja slavi letos tridesetletnico obstoja. Letos pa praznu- je dvajset let tudi njihova planinska koča na Resev- ni. Društvo šteje 140 čla- nov in prav Sentjurčani so dali osnovo za ustano- vitev društev v Dramljah in Storah. Pomembna na- loga, ki čaka PD Šentjur je, da razširi planinstvo med mladino, v šole in tu- di na Kozjansko. Lani so organizirali dvanajst izle- tov. Dom na Resevni je odprt ob sobotah in nede- ljah, vodi pa ga Jože Ga- beršek. Dom nameravajo sedaj še bolj urediti, ga razširiti in znova postaviti razgledni stolp. Radi bi tudi, da bi Resevna posta- la spominski park. Tudi v organizacijah združenega dela nameravajo ustano- viti planinske sekcije. FRANCI JEŽOVNIK PLANINSKI DOMOVI V OBČINI LAŠKO DOM NA ŠMOHORJU (669 m) dostopi iz Zgor- nje Rečice, Spodnje Reči- ce, Debra, od podvoza v Tremarjih, iz Li boj in Kalske smeri. 50 ležišč. Dom je odprt vsak dan, razen v ponedeljkih. DOM NA KOPITNIKU (914 m) - dostopi iz Rim- skih Toplic, Zidanega mosta in Marnega. 24 le- žišč. Dom je odprt ob so- botah in nedeljah ter dt- žavnih praznikih. gaSperjeva koča (513 m) - dostop iz Zid. mosta po levem bregu Sa- vinje v smeri Rim. toplic do kmetije Fimkl, od ko- der je še 20 minut hoje. HDK CELJE ODLIČEN VIR TALENTOV Pred dobrimi šestimi leti je bilo, ko so se pri vaditelj ici in organizatorki drsalnih tečajev pri HDK Celje Nadi Jelovškovi prijavili v večjem številu mladi otroci, v starosti petih ali šestih let. Zbrala se je skupinica fantkov in deklic, ki so želeli drsati. Opravili so začetni tečaj in najboljši so nadaljevali delo v nadaljevalnih tečajih. Sekcija umetnega drsanja v Celju je dobila šte- vilne cicibane in pionirje, ki so v senci ostalih športov v Celju marljivo delali celih pet let. Vadba ni bila zastonj. Nemalo so bili presenečeni gledalci hokejske tekme Celje - Tivoli, ko sta se v odmoru med tretjinami predstavili na ledu dve umetnostni drsalki celjskega nekda- njega »otroškega vrtca« - Mateja Au- breht in Lea Vodušek. V izrednem programu, z visokimi skoki, lepo po- vezanimi koraki, sta opravili svoj na- stop in poželi zaslužen aplavz. Celjski umetnostni drsalci so se tako tudi med ljubitelji hokeja predstavili in'ogreli gledalce. Nase so opozorili že prej, na vseh letošnjih tekmah. Tako v Zagre- bu, Celju, Sarajevu in na Jesenicah. Vsi so si bili edini, Celje je postalo središče tega športa v Sloveniji in eden od centrov Jugoslavije. Tu se marljivo dela pod vodstvom predse- dnika sekcije Jožeta Jakopa, ter tre- nerjev ing. Mitje Sketa, Mateje Jakop, Silva Švajgerja ter Miläna Jurčiča. Iz nekdanje skupinice mladih drsal- cev smo v Celju dobili nove državne prvakinje in republiške prvake. Metka Hladin je namreč osvojila naslov mla- dinske državne prvakinje in bila je naj- boljša v republiki med članicami. Dru- gi državni naslov je osvojila Mateja Aubreht, komaj 11-letna tekmovalka, ki je v Zagrebu presenetila vse favori- zirane domačinke in premočno zmaga- la z visokimi skoki v prostem progra- mu. Dodala pa je naslov še na republi- škem mladinskem prvenstvu. Dva predstavnika med moškimi Matej Pangrl in Jernej Lakner pa sta naj- boljša v Sloveniji med člani in pionirji. Republiški naslov je osvojila v skupini B pionirka Jerneja Pere, ki je bila tudi druga na turnirju republik. Enak uspeh in drugo mesto je osvojila Klav- dija Perlič. Omeniti velja še prodor Lee Vodušekin Mateje Grenko, ki sta opozorili na državnem pionirskem pr- venstvu s petim in devetim mestom, medtem ko je Lea osvojila naslov re- publiške prvakinje med pionirkami do 12 let, druga je bila Mateja Grnko. Tu so še ostale mlade tekmovalke, Barbka Grenko, Nataša Meznarič, Špela Pere, ki skupaj z Jernejem La- kner jemnastopa tudi v dvojicah in se- veda Lidija Cene, mladinka, ki je ime- la letos smolo na državnem prvenstvu v prostem programu in je osvojila le 12. mesto. Toda na republiškem pr- venstvu je bila bila druga med člani- cami. Začeto delo se bo po kratkem odmo- ru nadaljevalo v poletnih mesecih. Od številnih celjskih umetnostnih drsal- cev lahko pričakujemo v bodoče še boljše rezultate in uspehe. J. KUZMA Spoznajte modne linije in barve. Spomladanski modeli ženske, moške in otroške konfekcije. Veleblagovnica T ALMA M. KARLIN SAMorno ротдшЕ 50 Sele zvečer, ko so kosti občutile posledice deveturne Vožnje in so se hribi nad širno ravnino počasi in slovesno Približevali kot potujoči menihi, se je vlak ustavil na z '^''evçsi zasenčeni postaji in nekdo je zaklicali 'Peitaiho!« je najznamenitejše morsko kopališče na severu. Evro- ^ici ga z navdušenjem obiskujejo, čeprav še malo ni po- "obno Ostendu ali Opatiji. Majhna ozkotirna železnica, ki ^^rn se ji morala zaupati, me je v prvem mraku odložila krajem z zelo navadnimi, precej razkropljenimi hi- skratka, kraj ni bil nič posebnega. Vzela sem stekle- '"co z jagodovim sokom, ki so mi ju zaupah, in odšla s izostaje. Moje breme naj bi bil razpoznavni znak. j^udj naslednje jutro v polni svetlobi Peitaiho ni bil podo- ^^ zdravilišču. Med koruznimi kaoliangovimi polji so pritlične hišice z opazno velikimi terasami in z zvitimi ^^'^natimi preprogami, ki so jih uporabljali po eni strani ^ da so z njimi varovali verande pred skoraj neznosno Jočino, po drugi strani pa zato, da so jih zavarovali pred ^očnimi nalivi. Na enem od cestnih ovinkov je bil neke ^ste trg, ki sem si ga z veseljem ogledala, ni pa bilo v vsem j^l'aju ne parka ne zdraviliške dvorane in tudi ne prostora, J^r bi se ljudje lahko zbirali. Plaža je skoraj tri milje dolga J, Po njej so bile raztresene hišice, ki so v njih stanovali çjp^Pejci. Cesta je bila grapava in prašna, s peskom posuti rj, ^^ste so si prilastili osli. V Peitaiho so se ljudje vozili z j^. ali pa so jahali tja na oslih, peš so hodili samo tisti, sv^F ^^ 'JPa^i uporabljati lastne noge. Kako zelo zaničujejo Sloh Po^azaii slabo hranjeni osli tako, da so nenadoma "oko povesili glavo in nevajenega jezdeca vrgli s sebe. rikšarji pa so smrdeli po potu, ki se je nabral na njih od Adamovih časov do danes. V hišo prinesejo vse, kar potrebuješ - morebiti celo več, kot želiš, Kuli napolni z vodo velikanski sod na dvorišču, zelenjadarica položi pred stopnice, ki vodijo na verando, na tehtnico zelenjavo in te oslepari, če le more, nosač prinese drva, prodajalec čipk pride ravno takrat, ko po kosilu malo zadremaš in si pripravljen pogledati vse, kar je bil razložil po tleh - in potem kupiš, če ti je kaj do čipk ali ne... Na Kitajskem nikoli ne kuhajo ženske, zato imajo v hišah samo moške služabnike, ki so občutljivo poglavje. Kradejo, ne ubogajo, in če odpustiš kuharja, jo navadno poberejo še drugi. Za različna dela imajo različne služabnike in nobe- den izmed njih noče delati ničesar, kar ne spada v njegovo področje. Pralec pere samo perilo, in ga z veliko spret- nostjo raztrga, nosač vode prinaša pitno vodo in vodo, ki jo potrebujejo za pranje, vratar pokliče rikšarje, čuva vhodna vrata, plačuje sle, sprejema pisma, vajenec odnaša iz hiše zavoje in podobno, če je treba, priskoči drugim na pomoč in se uči. Hišni kuli nosi premog, briše pode, opravlja delo sla, zaliva cvetlice, služabnik servira pri mizi, pazi na to, da je moško perilo v redu, odpira vrata, prinaša čaj. Amah varuje otroke, ima na skrbi žensko perilo in opravlja lažja uslužnostna dela, če nima preveč opravka z otroki: sovraži kopeli in nosi pozimi z vato podložene obleke, ki jih le redko menjava. Vsak služabnik dobi na mesec od dvanajst do petnajst dolarjev, mora pa se sam hraniti. Kuhar je poglavje zase. Od vsakega trgovca, ki kaj prinese, zahteva odstotek, in zato vse. kar kupiš, plačaš nekaj centov dražje. Nikjer, razen morda v Indiji, ni Evropejec tako neverjetno izkoriščen in kljub temu nikjer ne živi tako po kraljevsko kot ravno na Kitajskem. Oziroma je živel, kajti inozemec ne velja več veliko... Služabniki prinašajo v hišo tudi bolezni. Bule. ki se narede na tilniku zaradi umazanije, so še najmanjše zlo. Ko začnejo izločati gnoj, sede nanje muha, jih še bolj onesnaži in zastrupi in Kitajci umrejo zaradi umazanije. Lahko pa izbruhne tudi kolera, pojavijo se različni črvi, ah pa služab- nik uživa opij in je po nekaj ur ves zmeden ah utrujen, brez volje do dela in pogosto zloben. Nihče ni tako potuhnjen in maščevalen kot Kitajec: kljub temu da je užaljen, 'pa je na zunaj dolgo popolnoma miren. Res pa je, da se belci niso vselej spodobno obnašah do Kitajcev in to tudi pojasnjuje, zakaj so danes tako osovraženi. VIHAR Redko sem živela pod isto streho s kom. ki bi se bil v vseh bistvenih življenjskih vprašanjih tako malo skladal z mano kot gospa von S. Kljub temu sva dobro shajali druga z drugo: s svojim poudarjenim okoriščevalskim svetovnim nazorom me je opozarjala na praktičnost v vsakdanjem življenju, ki ji nisem posvečala dovolj pozornosti, in me. nekoliko potegnila iz moje idelatistične zasanjanosti in mojega takratnega hrepenenja po tem, da bi vsem vse poklonila: zdela sem se ji zabavna, ker je verjetno videla v meni modernega don Kihota. Zvečer, ko se je mesec kot zvito jadro dvigal nad črnimi trepetajočimi vrbami, sva pri nevetrnih svečah govorili o bivanju, pri čemer se je ona opirala na stvarne, jaz, ki sem živela med temnopoltimi ljudmi in se pri njih navzela nagnjenja do mistike, pa na nestvarne dokaze. Nekega popoldneva, ko sem na terasi pisala ali slikala, gospa von S. pa spala, so slamnate rogoznice tako grozeče zaplahutale in se je nebo tako stemnilo, da sem se uma- knila v sobo. Kmalu nato je zunaj sikalo, brnelo, ropotalo in vrelo, kot da bi se nebo spremenilo v čarovniško kuhinjo. V vrveh, ki so bile z njimi pritrjene rogoznice je škripalo in hreščalo, blisk je sledil blisku in grom je sledil gromu, svinčeno modro nebo, je grozilo pasti na našo hišico, pa je metalo iz sebe toplo vod, ki je v slapovih padala navzdol, bilo je kot bi bile popustile vse nebeške zapornice. Cez četrt ure se je toliko zjasnilo, da sva si med lužami in pod podečimi se oblaki upali iti v srednji del naselja. Cim bliže sva mu prihajali, bolj sva bili presenečeni, kajti tu je vihar odnesel strehe s hiš. ali pa jih popolnoma uničil, snel je okna s tečajev, stolpiče vil prestavil v vrtove, na tleh pa so ležala ogromna drevesa s koreninami vred. Presenečeni sva bili, ko sva izvedeli, da je komaj miljo stran divjal tajfun, ki je za deset minut povezal nebo in zemljo in z zračno trombo povzročil vse to razdejanje. Mnogi, ki so imeli tam svoje hišice, so po viharju našli samo še razvaline in veliko ljudi je ostalo brez strehe nad glavo. Skoraj vsi Evropejci so pospravili kovčke in se spet vrnili v Peking ali Tientsin. Medve pa sva dokazali, da nama je novinarstvo v krvi, kajti gospa von S. je planila k pisemskemu papirju, da bi poročala o tajfunu svojemu možu, jaz pa sem brez sape stekla k eriki, ki sem jo bila seveda vzela s sabo v Peitaiho in je ponoči stala na stolu poleg moje postelje. MOJA KITAJKA Oče in mati sta dolgo študirala v Nemčiji in sta bila nekoliko zahodno nadahnjena. Pogosto sta prišla vFu-Lai, potem pa sta me prosila, da bi njuno hčerko poučevala v angleščini. Bila je nežno dekletce kakih dvajsetih let in celo za evropske pojme zelo čedna. Dolge črne lase je imela dobro naoljene in na temenu spete v vozel. Nosila je dolgo, ob strani zapeto svileno jopico, ki ji je segala do bokov, ozke črne hlače in pogosto tudi ozko svileno krilce in - kar je bilo zelo moderno - pisane svilene nogavice in ljubke copatke, ki v njih na prašni ulici gotovo ni mogla narediti dvajset korakov, toda saj sploh ni hodila. Prihajala je v lastni rikši in se z njo tudi odpeljala. Ce je bila včasih poredna, ji je njena mama rekla: "Le počakaj, le bom pa omožila!« 26. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 10 - 12. marec iggi JEDRSKO OROŽJE ŽRTVE ŽARČENJA OBTOŽU- JEJO Le strah pred atomsko bombo in pred popolnim uničenjem še zadržuje velike politične sile, da v svojih in- teresnih zahtevah ne gredo do konca. Kljub temu pa se še vedno niso ne eni ne drugi odrekli poskusom z atom- skim orožjem. Tako je že vse od druge svetovne vojne da- lje. Tokrat se spomnimo ene- ga prvih ameriških posku- sov v puščavah Nevade leta 19.55. Takrat se je okužilo okrog pol milijona Američa- nov. Mnogi so zboleli za ra- kom in sedaj zahtevajo od- škodnino. Vojaki v Fort Desert Roc- ku so se na smrt dolgočasili. Okrog in okrog brezmejna puščava. Edino kar je razbli- njalo monotonost tu na tro- meji ameriških zveznih dežel Nevade, Utah in Arizone, so bile eksplozije atomskih bomb. Poročnik Michael Pertschuk, star 22 let je zju- traj 7. marca 1957 stražil pet milj oddaljen od »ground ze- ro«, kjer naj bi v kratkem eksplodirala atomska bom- ba »turk«. Ta bomba ima tri- 'krat večjo moč kot tista, ki je padla na Hirošimo. Noč je še. Michael zavida tovarišem, ki ležijo dve milji pred njim, vkopani v jarku. Najraje bi tudi sam bil med prostovolj- ci, ki so smeli opazovati eks- plozijo iz oddaljenosti 1.800 metrov, toda prostovoljcev je bilo že preveč. Njihovi predpostavljeni so jim na- mreč zagotavljali: »Nobene nevarnosti žarčenja, nič več kot pri rentgenskem slika- nju!« Dve minuti pred eksplozijo si nadenejo zaščitna očala. Nenadoma slepeča svetloba in grozljiva vročina. Nato se začenja oblikovati črno rdeč oblak, ki raste v zloveščo go- bo. Poročnik Michael začuti drhteča tla in nato strahotni zračni val. Vojaki so odkora- kali iz strelskih jarkov di- rektno proti »ground zero« in si ogledali, kakšno opu- stošenje je zapustila eksplo- zija. Danes Michael že dolgo ne zavida več svojim vojnim to- varišem. Ima dva zdrava otroka, vendar je v nene- hnem strahu, saj zanju ob- staja dvakrat večja nevar- nost, da zbolita za levkemijo - kot je to sicer pojavnost te bolezni v povprečju. Levke- mija se lahko pojavi čez tri- deset let. Zase ga ne skrbi več, toda otroka... Ko je leta 1949 eksplodirala prva sovjetska A-bomba, so bili Američani na smrt pre- strašeni. Tekma v nuklear- nem oboroževanju se je stop- njevala do histerije. Vlada je vojaškim oblastem dodelila območje v Nevadi za posku- se z atomsko bombo. Ra- dioaktivni prah se od takrat pa do danes ni umaknil iz ozračja. Sele danes pravza- prav. vedo, kako neodgovor- ni in lahkomiselni so bili ti nuklearni poskusi. Pol mili- jona ljudi je bilo izpostavlje- no sevanju - vede ali nevede. Oblasti, odgovorne za takrat- ne poskuse, danes molčijo. Ali pa z lažmi in ponaredba- mi skušajo vso zadevo pri- kriti. Ta politika javnega za- slepljevanja je bila odrejena z najvišjega položaja. Leta 1953 je sam predsednik Ei- senhower dobesedno dejal: »Ljudi je treba glede stvari, ki se tičejo atomskega seva- nja, čimdlje držati v neve- dnosti.« Ker so oblasti stalno zago- tavljale, da je žarčenje na po- skusnem območju popolno- ma neškodljivo, so tja tru- moma odhajali na oglede lju- dje, starši, otroci, šole. Brez- skrbnost in neodgovornost oblasti, o poskusih samih je bila šokantna: enostavno so »pozabili« evakuirati v bliži- ni ležeče ranče, živino, vasi, tudi bližnjih cest niso zaprli za ves promet. Do danes je že mnogo ljudi umrlo za levke- mijo. Mnogi se z njo še bori- jo. Zahtevajo odškodnino. Toda oblasti so tudi danes gluhe kot takrat, ko so svojo neodgovornost in nespošto- vanje človekovega življenja pokazali že pri samih posku- sih leta 1955. Dave Timothy, star 30 let, je moral prestati zaradi raka na ščitnici kar osem operaciji ZA DOBRO POČUTJE PREMALO HODIMO Vreme morda ni nam naj- bolj naklonjeno in prav zato ne smemo obsedeti doma. Odpraviti se moramo, pri- merno obleči in obuti, pa na pot, na hojo! Danes vse pre- več sedimo. Ce verjamemo izračunu, presedimo okoli 150.000 ur, to pa znese okoli 17 let. Človek postaja »homo sedens«. Današnja medicina ugotavlja, da to ni dobro. Takšen , način življenja sili človeka v telesno pasivnost. Ta pa lahko povzroča vrsto obolenj in degenerativnih sprememb. Med obolenji za- radi premalo gibanja je naj- več obolenj srca in ožilja. Ne zanemarimo tudi obolenja, ki jih povzroča odvečna tele- sna masa, ki je posledica ne- sorazmerja med količino in kakovostjo prehrane ter ko- ličino gibanja, tudi l^oje. Na srečo se lahko z voljo uspešno upiramo negativ- nim posledicam modernega načina življenja. Pravilno moramo izkoristiti prosti čas, ki ga je več kot ga je bilo. Opravljamo telesne vaje in se ukvarjamo s športom. Med številnimi telesnimi va- jami cenimo aerobne vaje (to soiciklična telesna gibanja, ki trajajo dalj časa z ustrezno intenzivnostjo). Sem spada med drugimi tudi planinstvo - HOJA. Pri hoji gre namreč za te- meljni način človekovega gi- banja, ki ga želimo ohraniti in negovati čim dlje v sta- rost. S hojo se lahko ukvarja vsak človek ne glede na sta- rost, spol in socialni položaj. Hoditi je mogoče vsak dan in ob vsakem času. Važno pa je to, da za hojo ne potrebuje- mo dragocenih športnih pri- pomočkov in tudi ni potreb- na skupina somišljenikov. Hoja - planinstvo je športno- rekreativna zvrst, pri kateri lahko sočasno sodeluje vsa družina, lahko tudi trije ro- dovi hkratL Vsega tega pa ne moremo pripisati nobeni drugi športno-rekreativni dejavnosti. Prav zato, lahko HOJO upravičeno imenuje- mo najcenejšo in naj bolj do- stopno telesno dejavnost, ki se lahko upira negativnim vplivom sodobnega načina življenja. Narava je bogato obdarila našo deželo z lepo- tami. Vsa Slovenija je ena sam športni objekt za hojo. Tudi po obronkih Savinjske doline so speljane planinske poti, kot dostopi na vrhove ali kot vezne poti. Spomni- mo se, da planinstvo nima samo zdravstvenega učinka, torej ne gre samo za meha- nično premagovanje razdalj in osvajanje nekoristnega. Vzpon na goro ni samo tele- sna, temveč je tudi etična vrednota! Zato tudi sedaj na pot-, tudi takih doživetij smo potrebni! Pa srečno pot! B020 JORDAN ALI ZE VESTE... NEURESNIČENA ŽEUA V vedri in gostoljubni Jelši premorejo tudi staro posve- tovalnico, v njej pa lahko vi- dite pohištvo, ki ga je izre- zbaril Marko Pršuti, mizar samouk iz Jelše na Hvaru. Marko je za mize in stole v posvetovalnici porabil dobr- šen del svojega življenja. Uspelo mu je dokazati, da je velik mojster. Pravijo, da je upal, kako bo nekega dne tu- di sam sedel na enega svojih stolov - kot svetovalec Jelše. Toda želja se mu ni uresniči- la, ker je prej umrl. NI PROBLEMOV Ko je Šofer Djuro Blagus iz Branjina Vrha v Baranji zidal hišo, mu je bil na grad- bišču v napoto telegrafski drog. Ker ni imel časa. da bi ga odstranil - bržkone pa se je ustrašil tudi številnih po- tov in zapletov - je sezidal hišo tako, da se je telegrafski drog znašel sredi hiše. Zdaj veselo kuka čez streho. ZAKAJ PRAV VODICE? Vsi vedo, da so Vodice do- bile ime po vodi. Malokdo pa ve, da so Vodice po vsej Dal- maciji slovele po svojih vod- njakih. Menda jih je bilo kar tisoč petsto. Kjerkoli so ko- pali, vsepovsod so naleteli na pitno vodo. Zato je bilo v Vodicah že od nekdaj dovolj vode (in vina). amadeus poroča ' Dragim in spoštov> nim bralcem se iz vsei srca opravičujem zar^ neljube napake v eni i prejšnjih številk. Ш sal sem namreč, da si čan zaradi večanja d ne bo mogel kupiti razen očal. Natančne) izračun pa je pokazal, ^ si tudi očal ne bo moi kupiti... št. 10 - 12. marec 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 27 uspeh j^lenke jager! j^a strelišču v Celju je bilo finsko prvenstvo z zračno '^¿Ico za trofejo »ZLATA P^SCICA«. Velik uspeh je Cpsegla mladinka Alenka Ja- f ki je opravila z vso favo- Lirano moško konkurenco. 7rnagala Је z dobrim rezulta- fn 549 krogov, kar je nov gljski rekord za mladinke, fjasploh so to pot blesteli j^adi tekmovalci, kar je vse- l^glior zek) rezveseljivo. Sta- tekmovalci so z uvrsti- tvami precej razočarali, če- fav po doseženih rezultatih [jjso mnogo zaostajali za pro- dorno mlado gardo. Bili smo priča neverjetni izenačenosti, se je kar 15 strelk in strel- razvrstilo med rezultate ^ 540 do 549 krogov od 600 iiiožnih. Vrstni red prve petnajsteri- ki so izpolnili pogoje za nastop na republiškem finalu 23 »Zlato puščico«, ki bo v Lipici: Alenka JAGER - .CELJE« 549, Ivan KOCE- VAR - »KOVINAR« 548, Jo- ie CESNIK - »KOVINAR« 548, Jože JERAM- »CELJE« 547, Branko MALEC 547, Fric REZAR 546 oba »KOVI- ííAR«, Franc HOČEVAR - .TEMPO« 546, Mladen PE- TROVIČ - »CELJE« 544, Ivan KOVACIC - »TEMPO« 544, Ervin SERSEN 543, Mar- jan DOBOVICNIK 543, Tone JAGER 542 vsi »CELJE«, Vi- li DECMAN - »KOVINAR« 541, Ingrid VRECEK 541 in Barbara JAGER 540 krogov obe »CELJE«. V počastitev dneva žena Nad dvajset žensk se je na strelišču v Celju zbralo na tekmovanju z zračno puško v počastitev 8. marca. Zmagala je Barbara JAGER s 170. kro- ?od 200 možnih pred Vesno UCEK 166, Hedo DOBO- VICNIK 161, Erno PELKO 158, Anico AMBROŽ 158 itd. Ekipno: SD »CELJE« 497, SD »INGRAD« 453, SD »SA- VINJA« 416 krogov itd. T.J VSI NA KOLO, ZA ZDRAVO TELO VRTELI BOMO PEDAU... Maratona Kozjansko in Celje, biatlon, izleti Upravni odbor Kolesar- skega kluba Celje je na svo- ji zadnji seji sprejel okvirni delovni program pomemb- nejših kolesarskih priredi- tev v letošnjem letu. V tem trenutku še ni jasno, kako bo z otvoritveno kolesarsko prireditvijo letošnje sezone, ki naj bi jo po nekaterih predlogih izvedli že aprila na relaciji Celje- Dobrna- -Celje in najbrž v povezavi s splošno letno TRIM akcijo »Vsi na kolo za zdravo telo«, ki jo je do sedaj organizira- la Zveza telesno kulturnih organizacij občine Celje. Vsekakor pa bo prva večja prireditev v organizaciji Ko- lesarskega kluba Celje 10. maja in to maraton Kozjan- sko v dolžini okrog 150 kilo- metrov. Po ulicah Celja bo 6. junija kriterij za republiško prvenstvo, dan prej pa tudi biatlon na razdalji Celje-To- per do Pečovnika, kar skup- no s spretnostno vožnjo pio- nirjev - kolesarjev in še kakšno akcijo že sodi v okvir letošnje zvezne samozaščit- ne akcije v Celju, v dneh 5. in 6. junija. Najbrž bo posebnega zani- manja deležna tudi kolesar- ska dirka direktorjev od Ce- lja do Dobrne v juniju, med- tem ko bo osrednja kolesar- ska prireditev spet celjski maraton »80 kilometrov okrog Celja«, ki bo po sedaj sprejetem koledarju priredi- tev na vrsti 20. septembra. Seveda pa sodijo v delovni program ambicioznega Ko- lesarskega kluba še številna druga kolesarska srečanja in izleti, katerih se bo mogoče udeležiti tudi z navadnimi, ne samo tekmovalnimi kole- si, saj je množičnost ena izmed temeljnih delovnih usmeritev celjskih kolesar- jev. To pa so tekmovanja in športno-rekreacijska sreča- nja med osnovnimi sindikal- nimi organizacijami in šo- lami. Že v marcu pa bodo celjski kolesarji pripravili skupno z Avtomoto društvom Slander predavanje o cestno-promet- ni varnosti in kolesarjih na cesti, pred kratkim pa so pri- zadevni celjski kolesarji vsaj za silo že uredili svoje nove društvene prostore v Celju, na Stanetovi 22/a, ki bodo nudili dobre pogoje za vsa- kršno društveno delo Kole- sarskega kluba v Celju. Vse kaže, da bo celjska se- stavljena organizacija zdru- ženega dela Merx prevzela generalno pokroviteljstvo nad klubom, o nekaterih oblikah sopokroviteljstva pa se pogovarjajo še z nekateri- mi drugimi delovnimi orga- nizacijami, ki so že pri obli- kovanju kolesarskega kluba Celje pokazale pripravlje- nost materialno in drugače pomagati, kot sta na primer Aero in Razvojni center. Celjskemu kolesarstvu se obetajo lepi časi in prav je, da je množičnost eno osnov- nih »pravil igre«. Ni malo zgledov, ki pričajo o dobrih sadovih tako zastavljene de- lovne usmeritve kateregako- li društva, ne samo športno- rekreacijskega. MITJA UMNIK ŠČUREK SE JE VRNIL v zadnji sezoni smo ga pogre- ili. Malega, žilavega in pred- sem izredno požrtvovalnega rožnega igralca RK Aero Celje - ztoka Ščurka. Zaradi poškodbe e moral počivati, toda sedaj je fse dobro in Iztok Ščurek se je že Tnil med svoje soigralce ter pri- iel s pripravami za novo sezono. Pred tem smo ga obiskali. Da- les 22 let stari Iztok je zaposlen v Covinotehni Celje, TOZD skladi- ie transport. Rokomet igra že Id svojega 14 leta in to od 1972 eta. Začel pa je med mladinci v ¡•etrovčah. Bil je igralec mladin- oga moštva Aera, ki je osvojilo laslov prvaka v Celju in drugo lesto na Reki. Večkratni mla- linski reprezentant Slovenije. S ®m smo tudi končali našo pred- tovitev tega izvrstnega krožnega iralca Aera, ki bo imel v tej sezo- 'i izredno nalogo pri osvojitvi pr- ^ga mesta v II. ligi in potem v "»alifikacijah. •S poškodbami imam res da ■"iiolo. Najprej sem se poškodo- 'älleta 1978, ko sem bil imeno- v mladinsko državno repre- '"itanco za svetovno prvenstvo Švedskem. Poškodbo sem feknil na finalni tekmi za pokal 4oslavije v Celju. Izgubili smo '"'^al, sam pa srebrno medaljo z ^adinskega prvenstva. Po po- "^ûdbi sem odšel na operacijo, ki je dobro opravil dr. Vili Ven- in potem v JLA.« Kaj pa po odhodu iz vojske? »Pričel sem z vadbo, toda po nekaj mesecih mi je počil drugi meniskus. Ponovno sem moral na operacijo in tudi druga je uspela. Sedaj sem zdrav in lahko že obremenjujem koleno. Še ma- lo pa bom v popolni formi. Prav lačen sem igre in igranja. Upam, da bomo letos v prvenstvu lahko osvojili prvo mesto in potem poizkusili ponovno v kvalifikaci- jah.« J. KUZMA NAŠI ŠPORTNI DELAVCI IVAN VERANIČ Selekcije prinašajo uspeh Znani slovenski in jugo- slovanski kegljaški repre- zentant Belcijan iz Ljubljane je bil ne malo presenečen, ko je na enem od lanskoletnih tekmovanj v Celju prejel od sodnika rdeči karton po dva- kratnemu prestopu. Tega mu je pokazal predsednik re- gionalne sodniške komisije Celje, znani športni delavec in zvezni sodnik Ivan Vera- nič, kegljačem in pevcem znan kot Joco. Ljubljanski kegljač je kazen prejel mir- no, kajti znano je, da so celj- ski kegljaški sodniki izredno športni in predvsem pošteni. Največ zaslug za takšen re- nome celjskih sodnikov ima vsekakor Ivan Veranič - Jo- co, predsednik sodniške ko- misije, ki deluje v keglja- škem športu že 31 let. Le ma- lokateri celjski športnik in ljubitelj športa se še spomi- nja, da smo imeli v mestu ob Savinji kegljaški klub Pri- morje. Bilo je to leta 1950, ko se je naš Joco prvič seznanil s kegljanjem. KK Kladivar in Primorje sta imela svoj »sedež« na