Poštnina plačana v gotovini. Ljubljana, 9. novembra 1939. — Leto XII. — Št. 44. d LAJILO KRj č A N J KE G A D ELOVNEGA LJUDSTVA Važno vprašanje Veliko se v zadnjem času govori in piše o bodoči ureditvi slovenske banovine. Hrvati si že dalj časa urejajo svojo ožjo domovino v smislu uredbe o banovini Hrvatski in v duhu sporazuma. Prav tako bo prišla na vrsto tudi naša Slovenija. Mi se danes ne bomo dotikali toliko zunanjega okvira nove banovine Slovenije, ampak predvsem notranjega, ki je prav tako važen za zdrav razvoj slovenskega naroda v bodočih dneh. Temelji bodoče notranje ureditve našega narodnega življenja so v času, v katerem živimo, tako silno važni, da lahko slovenski narod v zdravih medsebojnih odnosih brez kakih posebnih skrbi čaka razvoja svetovnih dogodkov, ki so zdaj šele v nekaki razvojni fazi. Lahko pa, česar Bog ne daj, nezdrav notranji ustroj naše banovine, izpostavi slovenski na-• rod novim nevarnostim, ki bi sledile nadaljnjemu notranjemu razkroju in medsebojnim nesporazumljenjem. Zato pa je nujno potrebno, da poklicani činitelji posvetijo vso svojo pažnjo notranji duhovni, kulturni, gospodarski in socialni ureditvi slovenske banovine, da bo slovenski narod v bodočih dneh edin in enoten na zunaj in na znotraj ter da bo kot tak samozavestno gledal v bodočnost nove Ev-rope. Politika slovenskega naroda mora biti taka, da bo odgovarjala res na-rodovi potrebi in njegovim težnjam. V pretežni večini je slovenski narod narod delovnega človeka. Žuljave roke so simbol našega naroda. Le majhen odstotek našega naroda je boljše situiran in ta odstotek pri narodovi politiki ne sme imeti nobenega vpliva, da pri tem ne trpijo velike množice delovnega ljudstva. To dejstvo ne sme iti _ mimo odgovornih činiteljev brezbrižno, ampak mora biti temelj naše notranje ureditve. Vsako izbegavanje temu dejstvu bi pomenilo le nove nezdrave razmere, za katere ne vemo kako in kdaj se bodo znova uredile in izboljšale. Ob tem važnem zgodovinskem času slovenskega naroda stopa znova na pozornico osebnost pokojnega dr. J. Ev. Kreka, ki je pred dobrimi 40 leti polagal temelje novi družabni ureditvi slovenskega naroda. V kolikor se je politika slovenskega naroda _ oddaljila od duha velikega pokojnika, v toliko je naš narod hodil po napačni poti v svoj notranji vsestranski razkroj. Usodna pot v tej smeri je bila, da je strankarska politika zajemala slovenskega delovnega človeka v celoti, tako da je ta zgarani slovenski človek končno služil le politiki, ne pa politika njemu. Žalibog je v tem razvoju sledil slovenski narod usodnim potem drugih narodov v Evropi, ki so se pa končno znašli po notranji krizi takega življenja več ali manj v faši-stičnem objemu, ki je končno likvidiral take nezdrave družabne sisteme. Da se v bodočih dneli izognemo v naši ožji domovini takemu nezdravemu razvoju in morda še njegovim hujšim posledicam, mora biti naša osnovna zahteva, da politika služi delovnemu ljudstvu. Zato pa mora dajati smer politiki slovenski delovni človek po svojem lastnem svobodnem poudarku in volji. Le taka politika bo izvirala resnično iz ljudstva. Taka politika bo res plodna, v korist naroda in narod sam bo po njej uspeval in rastel v zdravi odpornosti proti vsem drugim nezdravim pojavom. Bodimo odločni! Na deželi sprejemamo »Delavsko pravico« z veseljem in smo v splošnem tudi zadovoljni z njo. Nekaj se pa nam vendarle ne dopade. Skoraj v vsaki šte-vilki se branimo in dokazujemo, da smo dobri katoličani in da nismo kakšni marksisti ali komunisti ali pa celo boljševiki. Da bi te naše dokaze podkrepili, mahnemo sem pa tja s svojim kopjem po teh nesrečnih marksistih, ki so krivi vsega zla na svetu, najbrže še celo sedanje svetovne vojne. Da me boste pravilno razumeli: Nočem reči s tem, da ne bi smeli odkrivati napak v nasprotnih delavskih taborih. Ne! To je še celo potrebno. Toda na primeren način. Tako, da bomo mogli doseči svoj cilj, namreč dokazati in prepričati, da so napake in zablode odnosno zmote, o katerih pišemo, ne-vzdržljive in kvarne ne le za delavstvo, ampak tudi za družbo. Tak cilj bomo dosegli le, če bo nasprotnik prepričan, da delamo to kot dobri tovariši, ki spadamo v isti stan, v isto fronto v boju za delavske pravice in za bodočnost delovnega človeka. Z eno besedo, da bodo čutili, da delamo iz drugačnega razloga, kakor meščani. Ti napadajo marksizem, ne da bi hoteli odpraviti njegove zmote, ampak se ga poslužujejo zato, da gojijo nasprotstva in sovraštva v delavskem razredu in da na ta način bra-nijo svoj položaj ter svoje vladanje nad delovnim človekom. Kdo nam pa očita, da nismo dobri katoličani in slično? Meščani in njihovi zavezniki. Teh ljudi pa ne bomo nikoli prepričali o nasprotnem. Saj niti ne potrebujejo takih dokazov. Oni hočejo le eno: da bi se jim podredili in jih slepo ubogali. Da bi upregli delavstvo v voz, na katerem oni sede in iz katerega oni »koči rajo«. Da bi se odrekli svoji lastni misli, svojim lastnim pogledom na svet in na njegove pojave in da bi se odrekli tudi svoji lastni volji. Ali je to mogoče? Je! Toda le kot hlapci, ne pa kot svobodni ljudje, ne kot nasledniki naših prednikov, ki so ustanovili JSZ in ki so položili tudi temelje našemu krščanskemu socialističnemu gibanju. če je sedanja družba okostenela ali a pokvarjena in če ne more ali pa noje spoznati, da so razna gibanja, katera poznamo pod imeni klerikalizem in liberalizem, bila mogoče nekdaj umestna, da so pa najmanj že 20 let nesodobna in kvarna našemu narodu, zlasti pa delavstvu, je to pač njena zadeva. Dejstva dokazujejo, da ni verskih pravic rešila politika, odnosno politično udejstvovanje kristjanov kot posebna verska politična enota, ampak da je bilo in je še tako udejstvovanje škodljivo veri sami, ker je potegnjena vera v politični vrtinec, ki ni posebno občutljiv za sredstva, če gre za dosego gotovih ciljev. V takih bojih trpe zlasti duhovne vrednote. Ugled in pravico kristjanov ustvarja nasprotno le dosledno krščansko duhovno življenje in dosledno izvajanje krščanstva v praksi. Isto je z nacionalnostjo. Tisti, ki najbolj brenkajo na nacionalno struno, so navadno najmanj narodni. Nacionalnost je vse kaj drugega, kot jo hoče predstavljati hirajoči liberalizem. Delavstvo si predstavlja pod narodnostjo delo za narodov blagor v dejanju, ne pa bogatenje posameznikov na račun narodnosti. Le ozrimo se po svetu, pa bomo videli, da so tudi marksisti dobri narodnjaki, celo boljši kot nacionalisti. To dokazujejo predvsem severne države, Belgija, Francija in v gotovih ozirih tudi Rusija. Mi, ki iskreno priznavamo krščanski svetovni nazor, smo ustvarili potom iSZ za krščanstvo več, kot vsa politi- a. Dokazali smo, da ni krščanstvo sovražnik delavstva in zaveznik kapitalizma, ampak da je borbeno. Delavstvo, vzgojeno po JSZ, je vztrajno, žilavo in dosledno. Ravno to delavstvo je poglobilo zavest skupnosti delavstva, obenem pa uvedlo v medsebojno življenje strokovnih organizacij nekako viteštvo, medsebojno spoštovanje in poštenost. Takih »delavskih« zastopnikov, ki bi ne držali svoje besede, ki bi se posluževali v borbi lažnjivih sredstev, ki bi služili kapitalističnemu nauku, da namen posvečuje sredstva, ne priznavamo. Na tem stališču stoji večina strokovnih organizacij. JSZ je s svojim pozitivnim delom položila zdrav temelj v delavsko gibanje, omogočila je ozdravljenje v strokovnem gibanju. Tako vzgojeno delavstvo je poklicano, da prinese takega duha tudi v politično gibanje. Saj vemo, kakšna je sodobna politika. Skupek nemorale. Politika je potrebna, ker pomeni javno uveljavljanje. Toda današnja politika ne nudi prilike za zdravo in blagoslovljeno uveljavljanje. Sredstva današnje politike so: prevara, laž, nasilstvo, iz-koriščevanje. Delavstvo in delovni človek sploh more biti rešen le po novi politiki. Politika, ki bo oprta na priznanje človeške osebnosti, ki se bo borila za dobrobit posameznika in splošnosti. Politika mora ustvarjati novo skupnost. To je pa mogoče le s poštenimi in značajnimi ljudmi. Tudi v to vprašanje bomo morali poseči krščanski socialisti. Deželan. Jubilej „Poselske zveze 66 V nedeljo je praznovala dvajsetletnico svojega obstoja organizacija, katere zgodovina je prepojena s samim idealizmom, to je naša Poselska zveza. Minulo je 20 let težkega, skrbi polnega življenja organizacije, ki je vse svoje sile in moči posvetila dekletom, ki morajo v mladih letih od doma za kruhom. Malokdo ali pa sploh nihče se ni poprej zanimal za socialno vprašanje teh naših deklet. Ko je stopilo preko domačega praga, je bilo dekle prepuščeno samo sebi, in če se mu je posrečilo dobiti službo, je bilo zopet popolnoma odvisno od svoje predstojnice in gospodarja. Ni čudno, da se je na ta način zgubilo mnogo slovenskih deklet in zašlo na kriva pota. šele Poselska zveza, ki se je ustanovila pred 20 leti, je to pereče slovensko socialno vprašanje vzela s skrbjo v roke in se pričela brigati tako za socialno in kulturno vprašanje slovenskih služkinj. To svojo lastno strokovno organizacijo so v veliki večini vodila naša pridna dekleta sama. Polna navdušenja in čistega idealizma za skrb naših deklet so vsa leta odbornice žrtvovale mnogo svojih prostih ur in se posvetile za blaginjo svojih članic. Ves ta idealizem je našo Posejsko zvezo držal zelo visoko, tako da je neustrašeno kljubovala vsem vetrovom in viharjem, ki so prav tako kot Jugoslo-vansko strokovno zvezo hoteli podrediti najrazličnejšim vplivom današnjega časa. Toda Poselska zveza je ostala res organizacija, ki je last tistega, komur je namenjena, to je služkinjam. Z vsem zaupanjem se lahko obrača na svojo organizacijo prav vsaka slovenska služkinja s popolnim prepričanjem, da bo v njej lahko branila svoje gospodarske in socialne pravice. Lepa je bila nedeljska jubilejna proslava. Iz srca lahko čestitamo odboru Poselske zveze k njenemu uspehu. Zjutraj so imele članice sveto mašo v stolnici in se skupno udeležile svetega obhajila v zalivalo Vsemogočnemu za ves Njegov bogati blagoslov. Popoldne ob 5 pa je imela Poselska zveza svojo prireditev v frančiškanski dvorani z igro »žena s srcem«. Pred igro je imela lep nagovor tovarišica Žajdela, ki je govorila o zgodovini služkinjskega gibanja, o težkih in lepih dogodkih v tej dobi in nazadnje o velikem pomenu Poselske zveze v današnjem času. Nato je govoril še g. dr. Ehrlich kot nekdanji duhovni vodja Poselske zveze o služkinji in njenih težavah in o pomenu Poselske zveze. Prireditve se je udeležilo toliko prijateljev, da je bila dvorana nabito polna. Ta lepa proslava 20 letnice naj bodri članice Poselske zveze k nadaljnjemu delu in vztrajnosti za dobrobit naših najbolj potrebnih deklet. Z veseljem naj gredo preko vseh težav in motenj k lepemu in vzvišenemu cilju, ki ga imajo v svojem programu. Jugoslovanska strok, zveza se veseli tako lepega jubileja svoje članice in kliče: Tovarišice, naprej po začrtani poti! U T R I N K I Ruska pisateljica Alja Rahmanovna, ki živi v emigraciji, je v svojem romanu »Tovarna novega človeka« napisala sledeče preresnične besede: »Vedno in povsod se dele ljudje v dva razreda: v krvnike in v njihove žrtve. Krvniki imajo neko idejo. Tudi žrtve imajo sicer lahko neko idejo, toda nimajo poguma, da bi jo tako neusmiljeno uresničile kot krvniki! —* Ideja krvnikov je lahko sama po sebi zelo lepa, toda pri njenem uresničevanju so vedno zelo grozoviti, pa naj je dobra ali slaba. Ves njihov živ-ljenski cilj je vendar v tem, da uresničijo to svojo idejo. In uresničiti neko idejo se pravi, žrtvovati na ti* soče ljudi. Poglejte si samo svetovno zgodovino.^ Ideje se menjajo; tisti, ki so danes žrtve so jutri krvniki, in in dosedanjih krvnikov nastajajo žrtve. A grozovitost ostane ista, kri teče v potokih v imenu pravkar vladajoče ideje.« Zdi se nam, da so bile te besede ba-pisane kot nalašč za naš čas, saj razodevajo vso tragiko človeške narave, ki se ne more in ne more sprostiti živalskih prvin. c^ir&k&ojujL fto-meila— Vsem skupinam JSZ Delavski koledarček za 1.1940. smo izdali in sporočamo naslednje: Odbor vsake skupine naj takoj stori vse, da bo letošnji koledarček razprodan hitro in ves. Predsedniki, tajniki in posebno blagajniki pazite, da storite svojo dolžnost in poskrbite, da ne bo prav zaradi vas trpela delavska organizacija škode s tem, da bi zaloga Delavskega koledarčka ležala kjer koli nerazprodana. Vsak zaveden delavec naj ima gotovo naš koledarček. Prodajajte ga vsem, tudi tistim, ki še niso naši člani. Zapišite kje in kdo je koledarčke prevzel, ker bo centrala zahtevala plačilo za vsak izvod. Denar nam nakažite takoj, ker moramo vse račune poravnati sproti. Blagajnik JSZ. Za spremembo pravil bratovskih skladnic in plačane dopuste Svobodne delavske strokovne organizacije so začele akcijo za spremembo pravil Bratovske skladnice in uvedbo plačanih dopustov za rudarje. V to svrho se je po sklepu trboveljske konference, ki se je vršila 1. oktobra t. 1. v Trbovljah, oglasila v petek 3. no-vembra deputacija pri ministru za gozdove in rudnike g. Kulenoviču. Delegacijo so tvorili za Jugoslovansko strokovno zvezo tajnik Rozman, za Zvezo rudarjev Jugoslavije tajnik Arh Jurij in za Narodno strokovno zvezo Zupan 'Tine z Jesenic. Poleg teh sta bila v delegaciji še dva člana URSa iz Belgrada. Delegacija je g. ministru obrazložila ves problem in ga prosila, na!j čimprej začne reševati tako spremembe pravil Bratovskih skladnic, kakor uvedbe plačanih dopustov za delavstvo. G. minister je obljubil, da se bo za ta vprašanja zanimal in jih proučil ter kolikor je v danih razmerah mogoče, tudi izvedel. Delegacija je nato predložila še pismeni vlogi, ki se glasita: Rudarski delegati, zbrani kot predstavniki vsega rudarskega delavstva dravske banovine na konferenci v Trbovljah, dne 1. oktobra 1939, so po zaslišanju referata o potrebi uvedbe plačanih dopustov za rudarsko in plavžarsko delavstvo ugotovili sledeče: 1. da so za rudarje uvedeni plačani dopusti že v vseh ostalih državah: 2. da so tudi v naši državi uvedeni plačani dopusti z določili kolektivne pogodbe za vse delavstvo v drž.avnih rudarskih in plavžarskih podjetjih. X zadnjem času pa tudi pri svinčenih rudnikih v okolici Kosovske Mitroviče; 3. da so se predstavniki naše rudarske industrije izjavili, da ne bodo prej pristali na uvedbo plačanih dopustov, dokler ne bodo zakonskim potom v to primorani. Ker smatramo, da je poklic rudarja eden izmed najtežjih in zdravju najbolj nevaren, kar dokazujejo tozadevne statistike in ker ne moremo razumeti, zakaj ne bi bili vsi rudarji enako deležni zboljšanja v socialnem napredku, Vas naprošamo, g. minister, da blagovolite ukreniti potrebno, da se čimprelj uveljavijo zakonitim potom plačani dopusti za vse rudarsko in plavžarsko delavstvo v državi po določilih kakor je to predvideno v »Radnem ugovoru« za rudarje državnih rudarskih podjetij.« »Rudarski delegati, zbrani kot pred-stavn i ki vsega rudarskega delavstva v dravski banovini na konferenci v Trbovljah, dne 1. oktobra 1939, so po zaslišanju referata o potrebi spremembe pravil o bratovskih skladnicah ugotovili sledeče: 1. da se je s pravili o bratovskih skladnicah z dne 30. decembra 193? M. S. 1064, stopivši v veljavo s 1. januarjem 1938 v gotovih paragrafih poslabšalo stanje pravic in nadej zavarovancev napram prejšnjim pravilom; 2. da je sprememba obstoječih pravil zaradi tega nujno potrebna. Zaradi tega stavljamo spodaj navedene predloge za spremembo, ki so bili soglasno sprejeti na skupščini Glavne bratovske skladnice v Ljubljani, dne 11. maja 1938 in dne ?. junija 1939: I. K S 13. se v zadnjem odstavku črta od besede »reducirani« vse ostalo besedilo. II. K § 30. se vstavi besedilo pravil g 50. preti 1. januarjem 1938. III. K g 64. se naj prvi odstavek glasi: Zavarovančeva žena in njegovi otroci, nadalje oni člani širše rodbjne, ki nimajo nikakšnih dohodkov in žive z zavarovancem v skupnem gospodinjstvu in jih izključno on vzdržuje iz svojega zaslužka, kar je treba dokazati oblastvenim potom, imajo pravico do teh-le pomoči: IV. K g 82. se vstavi besedilo pravil pred 1. januarjem 1938. V. K g 119. se naj črta prvi odstavek in ostane v veljavi za upokojitev le g 10?. pravil. Za natančnejšo utemeljitev za spremembo zgoraj navedenih točk si bomo dovolili, g. minister, zaprositi za osebno avdienco.« Posebno sprememba pravil bratovskih skladnic je za rudarsko delavstvo izredno važna in morajo zato strokovne organizacije še nadalje'skrbeti, da se izprememba čimprej izvede. Isto velja seveda tudi za dopuste. To akcijo pa bo moralo podpreti tudi ostalo delavstvo. Strokovni tečaj JSZ v Mariboru IDne 5. novomlbra ®e je pričel v uradnih prostorih ekspoziture JSZ v Mariboru .strokovni tečaji za delavske in organizacijske zaupnike, ikakor tudi za vse »stalo mariborsko delavstvo. Vršil se bo vsako drugo nedeljo čez zimo, da se bodo tečajniki lahko seznanili z vsemi vprašanji, ki jih nujino morajo poznaiti kot delavski poikretaši. Tečaj je otvo-ril tov. strokovni tajnik Pestotn.ik, ki je v uvodnih besedah poudaril pomen istega z ozirom na delavski polkre.t.. A ko hojee delavstvo v resnici za sebe iizvojevaiti boljše delovne pogoje, jih v današnjih okoliščinah more le samo na podlagi obstoječe delavske zaščitne zakonodaje. Zaradi tega je v prvi vrsti potrebno, da jo delavstvo do potankosti pozna. Po uvodnih besedah je takoj prešel k razlagi zakona o zaščiti delavcev. V svojem izvajanju je na podlagi posameznih členov zakona, navzočim tolmačili dolžnosti in obveznosti podjetij do pomožnega osob.ja. Zelo olb-šimo je tolmačil zalkoniti delovni čas ter nadurno delo v posameznih podjetjih, da za nadurno delo odloči samo delavsko lahko potom štiripetinske Tečajnikom so besede tov. Reberška šle do srca, znak, da je navzočim govoril iz svojih lastnih izkušenj, !ki, jih ima na podlagi vsakodnevnih borb za uveljavljanje delavskih pravic. Klj.ub slabemu vremenu, iki je bilo prav gotovo v oviro tovarišem, ki so izven Maribora, je bil tečaj dobro ob-' iskan. Vsem, ki so se tečaja JSZ udeležili, poudarjamo, da še vnaprej vztrajajo. Vsem onim pa, Ikii so bili zadržani, pa priporočamo, da ise tečaja v prihodnjič udeleže. Vršil ise bo 19. novembra ob istem času. Visemu mariborskemu delavstvu moramo pokazati, da gre JSZ v Mariboru novo pot. Delo, ki ga vi šimo v naši JSZ, zahteva odi posameznika žrtve lin vztrajnosti. Tega se moramo zavedati vsi, ker jo to edina pot. 1)0 kateri bo delavstvo dosezalo uspehe. Delavska izobrazba 'je temelj delavskega pokrcta, brez nje ni uspešne delavske borbe. Po tej poti bo JSZ v Mariboru hodila, to pa zaradi toga, da bo vendar enkrat mariborsko delavstvo zmožno odločilno poseči v borbo za svoje osnovne pravice. Zato pozivamo vse, ki stojijo izven naših vrst, pridite in poglejte, spoznali bolste, da je to edina pot za dosego delavskih pravic. večino in to s tajnim glasovanjem. Ne pa tako, kakor razna podjetja po svoje prikrojijo te določbe zakonu, Iker enostavno delavstvu na svojih oglasnih deskali objavljajo nadurno delo. Tudi je navzočim pojasnil, v katerih primerih ise dela nadurno delo, brez da hi o tem glasovalo delavstvo. iPo izvajanju istrdko vneiga tajnika, j e bili ot vorjeni razgovor, v katerega so tečajniki posegali z raznimi vprašanji. Drugo predavanje je bilo »Pomen strokovne organizacije«, v katerem je tov. Reberšek orisal važna zgodovinska dejstva, zaradi katerih je nastat današnji družabni rod, ki1 je delavstvo pripeljal v popolno zasužnjen j e. Do potankosti je navzočim pojasnil, kaj pomeni beseda socializem, ki ga danes razni kapitalistični1 plačanci nižjemu sloju označujejo, kot zločin nad človeštvom. Obrazložil je tudi razliko med raznimi socializmu kakor tudi razliko in delovanje raznih istrokovmih organizacij. Poudaril je pomen strokovne organizacije, katere ne tvorijo posamezni predstavniki, ampak delavstvo samo v svoji povezanosti itn skupnosti. Pismo iz Belgrada Belgrad, 2. XIII. 1930. V sredo 25. oktobra t. 1. je bila pri ministru socialne politike g. dr. Srdja-nu Budisavljeviču sprejeta deputacija svobodnih delavskih strokovnih organizacij »Jugoslovanske strokovne zveze«, »Strokovne komisije« in »Narodne strokovne zveze«. Delegacija je g. ministru obrazložila položaj svobodnih delavskih strokovnih organizacij in mu predložila pismeno vlogo, v kateri poudarja, da te strokovne organizacije predstavljajo v Sloveniji ogromno večino delavstva in da zato z vso upravičenostjo zahtevajo, da se jih pri delu v socialno političnih ustanovah upošteva. Pismene vloge se glase: Po pojasnilih, katera smo Vam g. minister dali danes 25. oktobra 1939 v pogledu potreb, želja in zahtev podpisanih svobodnih delavskih strokovnih organizacij iz Slovenije, Vam izročamo še te v tej pismeni predstavki: 1. Sedanjo imenovano upravo Delavske zbornice, ki nima z delavstvom nobenega pravega stika in predstavlja le neznatno manjšino delavstva, naj g. minister razreši in postavi novo začasno upravo iz predstavnikov vseh delavskih strokovnih organizacij z volilnim mandatom. 2. Poleg tega ponavljamo staro zahtevo po izvedbi volitev v vse socialne politične ustanove, kakor Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Javno borzo dela, Pokojninski zavod za nameščence in Trgovsko bolniško podporno društvo. Tudi pri teh ustanovah naj se postavijo nove uprave iz vrst zastopnikov vseh delavskih strokovnih organizacij in nameščencev, ki naj dobe prav tako mandat za čimprejšnjo izvedbo volitev. 3. Volitve naj bodo tajne in pro-porčne. 4. Da bodo delavske strokovne organizacije mogle v polni meri med delavstvom vršiti svoje izredno važno socialno, gospodarsko in kulturno delo, Vas g. minister naprošamo, da s svojim vplivom omogočite nemoteno delovanje tega koristnega dela v prid delavcev in nameščencev, predvsem svobodo združevanja, organiziranja, govora in tiska. Kot utemeljitev upravičenosti gornjih zahtev si dovoljujemo navesti nekaj konkretnih primerov: a) Poleg rezultatov volitev v Delavsko zbornico leta 1925. in 1933., je bil rezultat obratnih zaupnikov v 1.1939., katere je vodila sedanja (imenovana) uprava, naslednji: Za svobodne delavske strokovne organizacije Ursove, Jugoslovansko strokovno zvezo in Narodno strokovno zvezo je glasovalo v Sloveniji 38.051 delavcev, ko je na drugi strani za Zvezo združenih delavcev (jugoras) glasovalo samo cca. 8.000 delavcev. b) Pod prejšnjo izvoljeno upravo so bile vse strokovne organizacije po svoji moči enakopravne in s tem deležne subvencioniranja za kulturno in vzgojno delo, med temi tudi Zveza združenih delavcev (Jugoras). Sedanja imenovana uprava, katero tvorijo zastopniki ZZD (Jugoras), pa je takoj izločila vse svobodne delavske strokovne organizacije od participira-nja na podporah in jim odpoveduje celo organizacijske lokale v stavbah Delavske zbornice (primer Maribor, Celje). ZZD (Jugoras) pa sedaj sama prejema vse te ugodnosti iz proračuna Delavske zbornice. Ker je tako stanje nevzdržno in skrajno škodljivo za nadaljnji razvoj socialno političnega dela, Vas g. minister naprošamo, da upostavite normalne razmere pri vseh delavskih socialnih ustanovah in razveljavite vse škodljive ukrepe, kateri so bili v zadnjem času narejeni v škodo socialnim ustanovam in vsega delavstva ter name-ščenstva v Sloveniji. Iz izjav, katere so podali zastopniki sedanje vlade narodnega sporazuma, da se bo v naše javno življenje vrnila pravičnost in demokracija, pričakuje slovensko delavstvo z vso upravičenostjo, da se boste g. minister za njihove upravičene želje zavzeli in jih izvedli. Iz izjav zastopnikov vlade narodnega sporazuma, da se bo v naše javno življenje vrnila pravičnost in demokracija, Vas g. minister poleg ustmenega tolmačenja želja in potreb slovenskega delavstva, organiziranega v svobodnih delavskih strokovnih organizacijah, še posebej pismeno prosimo: 1. Da bodo delavske strokovne organizacije mogle v polni meri vršiti med delavstvom svoje izredno važno socialno, gospodarsko in kulturno delo, Vas g. minister naprošamo, da s svojim vplivom omogočite nemoteno delovanje tega tako koristnega dela v prid delavcev in nameščencev, predvsem svobodo združevanja, organiziranja, govora in tiska. 2. Zato naj se izda brez odlašanja cenzurnim in upravnim oblastvom naloga, da ne ovirajo svobodnega razpravljanja in dela socialno politične narave, tako v tisku kakor na zborovanjih. Še vedno se namreč pojavljajo primeri prepovedi strokovnih zborovanj in tudi v tisku onemogoča konstruktivna kritika. Prav tako pa je tudi zaradi opisanih razmer delavstvu oz.i-romu strokovnim organizacijam onemogočeno prednnšati upravičene delavske in nameščenske zahteve odločujočim činiteljem. * Ob prevzemu nekaterih Delavskih zbornic je Jugoras objavil, da se bo o delu organizacij, ki so pred njim upravljale te institucije, izvedla anketa. Ker Jugoras te svoje obljube, ki jo je dal javnosti, niti do danes ni izpolnil, se čutimo, gospod minister, dolžne, da Vas prosimo, da Vi odredite anketo o delu v Delavskih zbornicah za dobo, ko so jih upravljale uprave, ki so bile izvoijene, pa tudi za dobo, odkar jih upravljajo imenovane uprave. Končne ugotovitve naj bodo objavljene. G. minister je med drugim naglasil, da bo na vse strani pravičen in je tudi predvsem iz tega razloga razveljavil odlok Delavske zbornice v Belgradu, s katerim je črtala iz registra svobodne delavske strokovne organizacije Ursove smeri. Prav tako je dejal, da bo proučil predloge in želje, ki mu jih je predložila delegacija in jih v kolikor bodo upravičeni, tudi upošteval. Zastopniki svobodnih strokovnih organizacij so g. ministru poudarili, da nočejo nobenih privilegijev, marveč samo, da se jim omogoči bolj svobodno udejstvovanje in delo strokovnih organizacij, kakor tudi večja svoboda govora in tiska. Predvsem pa, da se popravijo krivice, ki so bile storjene svobodnim delavskim strokovnim organizacijam od strani neke strokovne organizacije, ki predstavlja med delavstvom le veliko manjšino. Isti dan je bila delegacija sprejeta tudi pri pomočniku notranjega ministra. Zastopnik JSZ je g. pomočniku izročil izvod spomenice, ki jo je JSZ poslala v pogledu zahtev iz socialne politične zakonodaje in socialnih ustanov in naglasil, da ni bilo dovoljeno te spomenice priobčiti v našem glasilu »Delavski pravici«. Ker je vlada narodnega sporazuma naglasila, da bo vse pozitivne činitelje javnega življenja upoštevala in jim omogočila delo, kar so zastopniki strokovnih organizacij ob teh intervencijah tndi naglasili, smo mnenja, da se bodo krivice popravile. Naš slovenski človek se čuti domačega samo še kot »somišljenik« in »pristaš«, kot Slovenec nikjer! <])& nalili kfla0i Strokovna šola JSZ V nedeljo, dne 12. novembra se nadaljujejo predavanja »Strokovne šole JSZ«. Spored za ta dan bo sledeč: Od 9 do 10: Dosedanje delo in naloga JSZ — Žumer Srečko; od 10 do 11: Podjetniške organizacije — dr. J. Pokorn; od 11 do pol 13: Kaj naj sodimo o marksističnem socializmu in komunizmu (boljševizmu) — dr. A. Gosar; od U do 15: Onemoglostno in starostno zavarovanje — A. Marinček; 15 do 16: Ustroj in organizacija JSZ — Rozman Joško; od 16 do pol 17: Izročitev nalog j n razdelitev novih. Predavanja bodo kakor običajno v prostorih JSZ. Začetek točno ob 9. uri dopoldne. Tovariše tečajnike opozarjamo, da naj pridejo pravočasno, kakor tudi, da pred zaključkom ne odhajajo. * Škofja Loka k.er smo v teikoCern letu znatno izpopolnili našo 'kn jižnico, vabimo člane, da .pridno berejo knjige v (korist ilaisitne iizobrazbe in zabave. Knjige izipo.soj lijemo vsako medel jo od 9. do 11. nre v skupinski pisarni v Karlovški1 ul. proti malenkostmi odškodnini. V vseli zadevali knjižnice isie obračajte na knjižničarko tov. Manijo Franko. Vsi tiisti, (ki iso biili zaradi pomanjkanja dela zadnji čas reducirani, naj se čimprej zglase na občinskem uradu z delavsko knjižico zaradi prejemanja brezposelne podpore. V zadnjem času so se poročili na-slednji naši čl a ni: tov. Ivan Svoljšak, tov. Franca Ravnikar in tov. Franca Fojkar. Vsem iskreno želimo sreče in blagoslova v družinskem krogu! Hrastnik Pretekli teden se je v jami težko ponesrečil motorovodja Bnna Valentin. Tri prevažanju premoga z bencinsko lokomotivo ga je ta pritisnila ob steno rova, 'da j« dobil težjo poišlkodlbo medeničnih kositi in so ga morali takoj s prvini vlaikoin prepeljali v lj ulil jamsko TTol.n i.$n ieo Po večletnem hiranju za jeitiiko je umrla v starosti i36 let rudarjeva liči Marija Selič, ki so jo pokopati na Dolu. Naj v miru počiva! Ljubno V nedeljo 5. t. m. Ise je popoldne ob pol dveh vršila v Ljubnem okrožna seja za skupini lesnega delavstva v Ljubnem in Solčavi1. Kot zastopnik centrale se jo seje udeležil tov. Muisdk. Vkljub temu, da je ves dan močno deževalo, se je zbralo pri Korošcu lepo Število odbornikov in članov, ki so bili k selji pritegnjeni. — Po uvodnih besedah tov. predsednika skupine v Ljubnem Trbovška, je zastopnik centrale v svojem govoru začrtal razvoj krščansko socialističnega giban ja in sindikata JSZ in poudaril njuno važnost v strokovnem, gospodarskem, isocial.nem in kulturnem življenju itn udejisitvovanjiu. Poudaril je nujnost, dia vsak posameznik, ki se prišiteva h krščansko socialističnemu gibam ju trdno vztraja v borili za delavske pravice im bolij krščansko in človeško gledanje in pojmovanje časa, družbe in življenja. Poudaril je spričo viseli dogodkov, iz katerih je delavstvo moglo jasno razbrati, da bo imelo le tisto, kar si bo Samo priborilo in ustvarilo, pomembnost in vaižnost strokovnih delavskih organizacij. V borbi, ki je danes za svobodne 'delavske istrokovne organizacije še posebno težika, morajo prav vsi svoje strokovne organizacije podpirati1 in jim pomagati. — Delavstvo je obsodilo grde' napade ma našega sitatosto Jožeta Gostinčarja v »Slovenskem delavcu« im obljubilo zvestobo načelom, ki jim je on s poimočjo dr. J. Ev. Kreka postavljal na Slovenskem temelje. — Po razgovoru o vseh ostalih važnih vprašanjih je tov, predsednik sejo ob štirih popoldne zaključil. Ljutomer Ljutomerski usnjarji se nahajamo v mezdni borbi. Podjetju smo predložili kolektivno pogodbo. Zavedamo se, da bo maša borba težka, ker je podjetje mnenja, da za Obrat, ki mirna velikega števila delavstva, ni treba sklepati kolektivne pogodbe. Mii vise take izgovore dobro razumemo. Zaradi tega smo tudi na vse pripravljeni. V soboto 28. oktobra smo imeli sestanek, ki sta Se ga udeležila strokovni tajnik tovariš Pestotnik in tovariš Tomažič. Na sestanku smo se pogovorili o našem položaju,. O vsem, kar bi nastalo novega v našem mezdnem gibanju, bomo tovariše sproti opozarjali. Kamnik V nedeljo 29. oktobra 1939 se je poročil agilen član naše skupine tov. Ivan Štrajhar z gdč. Koželj Rozalijo. Želimo jima mnogo sireče, blagostanja in božjega blagoslova. Kozarje Prejšnjo nedeljo se je poročil naš tovariš Kovač Stanko z gdč. Ivanko Oblak. Obema želimo delavci mnogo sreče v zakonskem življenju. Gameljne Poročila se je tov. Pirnat Minka s tov. Boltam Ivanom. Nazarje V nedeljo 5. t. m. smo se vkljub deževju zbrali lesini delavci na obratu .štev. 1, kjer je bil skupni sestanek naše skupine. Obisk je bil še dokaij lep, saj se je zbralo Okoli štirideset tovarišev. Zastopnik centrale tov. Musek nam je v svojean govoru začrtal pot krščanskih socialistov in JSZ v dobi svojega obstoja. Poudaril je, da ise je krščansko Socialistično gibanje vedno borilo v slovenski skupnosti za tri oisnovma načela: svobodo, resnico in pravico. Prav zato je imelo gibanje na vseli straneh "vedno svoje nasprotnike, ki iso iškušali škodovati in nagajati, kjer koli so mogli. S frazami o kato- liški -ljubezni so se borili proti krščansko socialističnemu delavstvu oni, ki bi mu morali pomagati najbolj. Vsi smo danes na jasinem v enem: vsi napadi ma JSZ in krščansko socialistično gibanje so bili zaman! V svoji nemoči im jezi so v zadinjem času začeli napadati našega starosto tov. Gostinčarja, Lesni delavci v Nazarjih vsak napad na našega sivolasega im v borbi preizkušenega starosto odločno obsojamo in smatramo za podlo dejanje! Po govoru zastopnika centrale no se pomenili še o nekaterih važnejših strokovnih iti ostalih vprašanjih. Ob enajstih je lepo uspeli sestanek tov, Celin-šek zaključil. Boreči Preteklo nedeljo 29. oktobra se je vršil za našo skupino sestanek. Na sestanku smo se dogovorili zaradi ustanovnega Oljčnega izbora. Potrebna navodila sta nam nudila strokovni tajnik tov. Pestotnik in tov. Tomažič iz Ljutomera. Strdkovni tajnik tov. Pestotnik nam je pojasnil potrebo strokovnega delovanja pozimi. Čeprav je opekarska isezija pri kraju, je vendar potrebno, da strokovna organizacija deluje nemoteno tudi v času, ko mi ®e-ziije. Treba se je pripravljati na pomlad, ko se ibo zopet pričelo delo v polinom obsegu. Kranj Največja dobrina za delavstvo je izobrazba. Če bi bilo delavstvo gospodarsko močno, pa bi ne bilo dovolj izobraženo, bi tak gospodarski položaj ne rodil pričakovanega blagoslova, ker ne. bi služil mallogi, katero ima delavstvo. Le izobražen delavec se more zavedati svojega poslanstva. Le izobražen delavec more v polni meri nase vzeti tudi žrtve, ki iso v zvezi s tem poslanstvom. Posebno pa more posedovati le izobražen delavec iza zavednega delavca najznačilnejšo llastnoist — borbenost. Delavec se ne sme nikoli vdati domnevi, da je ta im ta stvar urejena in da more zaradi tega v miru živeti. Taka domneva pomeni slepljenje samega sebe. Četudi bil bil tak red, kakršnega si želi delovni človek, bi bila borba potrebna. V sedanjem kapitalističnem redu pa pomeni borba naj/.a-nesljivejši napredek delavstva. Vsega tega se naša skupina zavoda. Zaradi tega bo priredila v decembru t. 1. celodnevinii tečaj. Tega tečaja tne bodlo udeležili v prvi vrsti organizacij.siki funkcionarji im obratni, zaupniki, pa tudi ostali člani skupine, ki čutijo potreibo po višji delavski izobrazbi. Tudi skupimo v Tržiču bomo povabili, da se udeleži tečaja. O tom smo razpravljati itudi na naši širši seji v nedeljo, dne 5. novembra t.l. Vsi navzoči so to mi is el zelo toplo pozdravili in načrt odobrili. Zedinili smo isie, da bi so naj vršil ta tečaj 10. decembra 1.1. Prosimo, da vzamejo prizadeti to na znanje in da talko ure-de, da bodo vels dan na razpolago sebi in organizaciji. Na tej seji simo obravnavali tudi vprašanje družinskih doklad. S potjas-nilom zastopnika centrale ismo bili zadovoljni in uipaimo, da je napravila JSZ s svojo Vlogo na g. bana prvi korak za ustanovitev izravnalnih blagajn v podporo delavskih družin. Na seji smo obravnavali še druge tekoče zadeve organizacije. Mogli smo ugotoviti, da se naše članstvo kljub raznim težkočam, ki niso majhne, krepi številčno in notranje. Članstvo postaja vedno bolj zavedno in borbeno. Prepričani simo, da bo naše resno delo rodilo dober in obilen sad. Na seji se je pa tudi pokazalo, da vlada poipolna vzajemnost med centralo in skupino. Ta vzajemnost je najbolj viden znak prave demokratičnosti in delavske zavesti. Obenem je pa, tudi poroštvo, da bodo ideje JSZ med delavstvom vedno bolj uvalževane. Dol pri Ljubljani Pred časom je bilo Objavljeno v časopisju, ga je gradbeni minister dr. Krek odobrili kredit za regulacijo Save v iznosu 900.000 din. Od tega je preteklo že velč kot pod leta, toda kredita še vedno ni. Delavci, zaposleni pri regulaciji Save, ismo zelo zainteresirani ma tem vprašanju, kajti iže več mesecev delamo brez prave zaposlitve in smo vedno več dna v mesecu doma kot pa zaposleni. Ker je to za nas življenjsko važno vprašanje, saj smo navezani samo na te zaslužke, ki jih imamo* pri regulacijskih delih, odločno zahtevamo. da se to vprašanje premakne iz mrtve točke in da dobimo potrebno zaposlitev. Jesenice Odbor strokovne skupine kovinarjev JSZ na Jesenicah sporoča vsemu članstvu, da se bo skupina JSZ preselila do 12. novembra t. 1. iz sedanjih prostorov v Krekovem domu v prostore T. Delavskega konzumnega društva v Delavski ulici 12. Imeli bomio iste prostore, kakor prodno smo se selili v Krekov dom. Vsak član maj- to obvestilo upošteva, da ne bo morebitnih pomot, kar jie verjetno, da se bo v naše dosedanje prostore vselila ZZID. Draginja V zadnjem času se dražijo vse najnujnejše življenjske potrebščine, tako krompir, fižol in drugo, kar vsakdo rabi nujno za življenje. Upravičeno gleda z veliko skrbjo v bodoče zimske mesece delavec, ki zasluži bore malo, ne pridela pa niti enega krompirja. Že prej je družino silno težko preživljal naš delavec, zato pa se zelo pozna vsak še tako majhen dvig cen življenjskih potrebščin. Kaj je tej draginji vzrok, se različno ugiba. Kolikor mi vemo, je v nekaterih krajih krompir in fižol res obrodil nekoliko slabše kot prejšnje leta, vendar pa ne tako slabo, da bi to imelo splošen vpliv na dvig cen vseih življenjskih potrebščin. Nekaj bo gotovo treba ukreniti, da se zaščiti najbolj revni del našega naroda, to je delavstvo. Upravičeno bodo nastala mezdna gibanja, toda vsakdo ve, kako težko je dandanes priboriti si kak dinar za povišanje plač, pri tem pa se cene življenjskim potrebščinam brez vprašanja dvigajo iz dneva v dan. Merodajne činitelje opozarjamo na to danes najvažnejše vprašanje, da ukrenejo vse potrebno, da na se na račun revnih delavskih družin ne bo kdo bogatil. Socialistična ideja V založbi Opreclit v Zuricliiu je pred kratkim izšla knjiga Valentina Giiter-jnanina: »Zgodovinska tragika socialistične ideje*. O knjigi, Iki je vzbudila veliko pozornost, mislimo še poročati. Zaenkrat prevajamo oceno, ki je izšla v delavskem glasilu »iDer offentliche nienst«, ker prinaša zelo zanimive mislit Napisal jo je Jakob Biihrer. Naslov knjige je napačen. Glasiti bi .se moral .Tragika marksizma . ^Socialistične ideje pa ne smemo enačiti z marksizmom, njen začetek je star kot človeški rod. Gre za spoznanje, da je lahko človek socialist, ne da bi1 bol marksist. Marksizem je časovno pogojeno spoznanje, ne splošna modrost, ■zato se mora izpopolnjevati. Gitermann ugotavlja v isvoji bistroumni razpravi, 'kakšno zlo je storil Marx, ko je izbral besedo ,imateriiiali-aem‘, .materialistično izgodovinsko na-ziiramje*, in s tem vzbudil videz, 'kakor da je socialistično gibanje materiali-Mtično, medtem ko je njega naloga premagati materialistični liberalizem. Šlo je za to, da se odkrijejo gomilne sile materializma, da se dokaže, kako zelo lastnina in dobiček Obvladujeta družbo To je zasluga marksizma. Toda po- ltem obtiči tildi kritik G. v napaki inar-ilfMiizma iin ne prodre do resnične socialistične ideje. Če pa zahteva marksist jpolni donos dela* zat vsakogar,, se vpraša pravi socialist: Kaj je to. Kaj je pravi zaslužek cestnega pometača', strojevodje, zdravnika? In kaj naj počne s svojim zaslužkom, če sega v sto tisoče? Resnični socialist hoče imeti mo-gočost, da dela brez skrbi in veselo — iter da se lahko trudi za druge, za družbo. Ne iz človekoljubja, ikot^ ga danes razumemo, temveč ker hoče uživati svojo največje življenjsko veselje, da stori nekaj korenitega. Socializem je torej zgrajen ara sebičnosti1, drugače bi no mogel obstajati,. Toda ne na bedasti sebičnosti, ki skuša ma račun drugih kar največ zaslužiti in zbrati velikanska bogastva, s katerimi se ne da nič pametnega početi im ki končno vedejo k temu, da Vsakdo postane žrtev tega roparskega sistema. Nasprotno, pravi ta prefinjena in modra sebičnost: če lahko vsak stori največ, kar more, in to v resnici stori, imam jaz največ dobička. Ne kradem, da me ne okradlejo; storim riajveč, (kar morem, da storijo enako drugi. G. zahteva altruizem, če naj rešimo socializem. A socialistična ideja (im človeštvo) bi bila izgubljena, če bi bila mavezana na ljubezen do bližnjega. Uspevala je iz spoznanja, da je vernejlše in prijetnejše življenje v sredi, plemenu, marod.u, dr- žavi. Prišlo bo tudi spoznanje, da bomo v dobi strojev mnogo pametneje, prijetneje im varneje živeli v združeni svetovni državi. Še prej bomo spoznali: dokler velja neomejena lastnina in neomejeno možnoslti dobička, šo vojne neizogibne. Sebičnost, ki bi postala razumna in preudarna, bi ,odrešila* svet. G. tudi ni postavil gilavnega vprašanja: ali ni bila osnovna napaka marksizma, da je omejil socialistično gibanje na razredni boj in tako pripravljal revolucijo? Ali1 se je v Franciji pred 150 leti meščanstvo organiziralo proti plemstvu? Ali so postavljali v ospredje gospodarske momente? Ali so pol stoletja grozili aristokratom, da bodo nekega dne obračunali z njimi? Nič takega. Ves čas so podkopavali celo družbo. Vse ozračje so izpolnili z verovanjem v pametnejše, pravičnejše in srečnejše 'življenje za vse. Ni bi- lo meščanske revolucionarne stranke, revolucijo je skoraj proti svoji volji začela najnižja plast ljudstva, duhovno pa ni bila dovol j sposobna, da bi jo obvladovala. Brez dvorna je bilo nujno in kulturno pomembno, da so se delavci zbrali v strokovnih zvezah. Toda gibanje za socialistično idejo bi se ne bilo smelo nikdar omej iti na en sam razred, moralo bi zajeti vse plasti. Tin tako je ostalo ipri .proletarskem razredu*, čeprav je bil ta duhovno v zadnjih desetletjih na stopnji meščanstva, in tudi materialno iso mnogi delavci posedovali zelo kapitalistične dobrine in nagone. Iz gospodarskega reda vstajajoča, vedno bližja nevarnost pa meščanstvo ogroža prav tako kot delavstvo. Kaj bo, kadar ne bo več ,nič-vrednOsiti* iz doslej še ne industrializiranih predelov, ko bo racionalizacija dosegla višek in se bo s tem zrušil kapitalizem? Ali je rešitev meščanstva v fašizmu? Primeri ikažejo drugače. Edina rešitev je in ostaja socialistična ideja, razumno načrtno gospodarstvo, solidarnost vseh ljudskih slojev. Nihče nima za to ureditev recepta v žepu, potrebno je razumno in prostovoljno sodelovanje prav vseli, da se neizogibna preureditev izvrši s kar najmanjšimi žrtvami. Ni res, da je socialistična ideja doživela polom. Vsaka velika ideja je v rokah lj,udi, ki so podvrženi zmotam in omejenosti časa, zato ideja pogosto zablodi, toda to še ni dokaz, da je neizvedljiva. Prepričani smo, da se bo izvršil prehod in dvig k socialnemu človeku — čeprav ne vemo, po kolikem trpljenju. Če se gospodje s patricijskimi imeni zgražajo nad tem, delajo to le zato, ker globine in veličine socialistične idejie niso .razumeli. Zadnji smisel naše domovine vidimo v tem, da se bo prostovoljno priključila svobodni in socialni svetovni zvezi. Za to je vredno živeti in umreti.« ja:nfi'ld vladi iso se ros da izvršile precejšnje spremembe, Iker so zapustili vlado ugledni člani fašistične««' gibanja. Vendar si 'še ne smemo delati utvar, dla bi ise bila italijanska zunanja politika bistveno isproinenila. Italija ima svoje zahteve, te hoče imeti dosežene v vsakem primeru. Ugleden fašistični IM »Critica f ase ista« je zapisal: »Ne v trap- il en je tisti, iki samo gleda, ker njegovi interesi niso postavljeni v igro in ker sie ga boi nič ne tiiče. Nas »e sedanji boj tiče, ker naši interesi so in mogoče še bodo potegnjeni v igro. Mi si rezerviramo pravico, da alb pravem času na naš način in v našetm slogu spregovorimo o tem boju. Zato mi ne govorimo o nevtralnosti. Mi zaenkrat saano ne zaganjamo