Celje. 3. AVGUST 1972 — ¡¡^TEVII.KA 31 — I.ETÍ) XXVT — CENA 1 DIN ILASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC ¡vet osmih občin REPUBLIKA KASNI lialco je s pnpravLjemmi jKumenti o regionalnem P^'o- 'ûTskem planu za območje tpublike S RS? Ka] zahteva ¡t^beni dogovor o načelih za paianje prekrškov in v od- ftništvu? Ah bo celjsko ob. tačje začelo še letos s smo- [no uporabo sredstev za in- Џгсгје v srednje šolstvo, še osebej po odločitvi izvršne- B sveta, da namem tri stare iilijarde za te namene? Ceh- Џ območje je dobilo iz te- p vira 375 starih milijonov 'o so vprašanja, ki jih je na fsedeljkovi seji v Sloven- Ш Konjicah pod voastvom Ú Franja Tepeja prestregel tet osmih občin širšega celj- tega območja, 0 nekaterih elementih regi- 'élnega prostorskega plana 1 v uvodu govoril Milan Na- rudnik. direktor zavoda SRS I regionalno prostorsko pia- kanje Povedal je, da bo v ^.embru pripravljeno celot- p gradivo o nadaljnjem P^o- irrskem razvoju Slovenije in namenski uporabi površin tood je doslej že izdal ne- I; zanimivih publikacij. Mea Ш dokument splošne za- tove regionalnega prostor- tepa razvoja in gradivo Druü- noekonomska izhodišča za Upodarjenje s prostorom in I varstvo okolja Zavod ie ^Шг Slovenijo v 13 stuaii- Ш razvojnih središč in tuai fedlagal razvoj cestno-pro- Шеда omrežja, urbanega Иетеа in izkoriščenja pro- '^а glede na razvoj nekate- ' gospodarskih dejavnosti ^ Milan Naprudnik ni na- ^bneje osvetlil položaja Њке regije v zasnovah re- alnega prostorskega pla- 1. ^4eleženci seje sveta osmih ^in so menili, da v repub- j^i kasnimo pri pripravi teh ^^mentov. V nekaterih ob- so osnovni dolgoročni razvoja že domišljeni, a ^eciö niso usklajeni z izhodi- regionalnega prostorskega '^'ia, ker bo razprava o tem stekla šele v septembru. Pred- stavniki občin so tudi kritizi- rali neenotnost republike v pri- zadevanjih pri oblikovanju re- gionalnega prostorskega plana. Med posameznimi republiški- mi skladi in ustanovami, obči- nami, urbanisti in dejavniki, ki razmišljajo o izkoriščanju prostora m mu krojijo podo- bo, ni dovolj povezanosti. Ta- ko prihajajo do odločitev, ki niso primerne Svet osmih ob- čin se je zavzel, da naj re- publika določi samo enega no- silca celotnega regionalnega prostorskega planiranja, ki naj bi povezoval in usmerjal delo vseh zainteresiranih. Prav tako so še sklenili, da se bo- do vse občine celjskega ob- močja vključile v razpravo, ko bodo objavljeni in sprejeti dokumenti o regionalnem pro- storskem planu. Sodelovali bodo tudi pri oblikovanju medobčinskega programa raz- voja prostora. V zunanji svet pri Zavodu SRS za regional- no prostorsko planiranje so imenovali Marjana Ašiča. In odgovor na drugo vpra- šanje? Svet osmih občin ne sogla- sa v celoti г vsebino družbe- nega dogovora o kadrovski po- litiki v sodstvu. Meni, da so Občine dolžne skrbeti za ob- činske pravosodne ustanove, republika pa naj prevzame ce- lotno odgovornost za okrožne pravosodne ustanove. O problemih investicij v srednje šolstvo smo že poro- čali. Republika je nedavno na- menila Celju za rešitev prob- lemov v srednjem šolstvu 375 starih milijonov. Dobi jih, če do prve polovice avgusta pred- loži projekt investicije in za- gotovi 70<'/o soudeležbo. Celj- ska regija bi morala zbrati približno 875 stnnh milijonov. Poleg tega morajo biti repub- liška sredstva izkoriščena do konca leta. Svet je sprejel sklep, da naj Laška, moztr- -.ka, konjiška, šentjurska, šmarska, žalska in celjska ob- čina na sejah svetov za finan- ce odločijo, ah bodo iz sred- stev za leto 1973 krili ustre- zen delež za predlagane inve- sticije (za šolski center za blagovni promet, za šolski in- dustrijsko kovinarski center v štorah in morda za srednjo tehniško šolo). Vsekakor bi bi- la velika škoda, če se občine ne bi odločile pozitivno, kajti sredstva so v hudi aenarni stiski res prišla kot naročena. Na koncu seje sveta osmih občin širšega celjskega ob- močja je po šestmesečnem mandatu odložil predsedniško funkcijo Franjo Tepej, ki je ugotovil, da je svet na dobn poti za še boljše delo. Za no- vega predsednika so, kot to predvideva ustanovitveni akt spet za šest mesecev, izvolili Nestla žganka. J. V. Ko pride mesec julij, opazimo v Pratiki oznako za začetek »pasjih dni«. To pa pomeni, da je peklensko vroče in nekaterim je usojeno, da so pri svo- jem vsakdanjem delu izpostavljeni tej vročini. V letošnjem juliju se ne mo- remo posebej pohvaliti z vročino, saj je bolj aprilski. Vendar je Ingradov zidar Franc BUKOVŠEK kar priznal, da se pošteno poti na betonskih plo- ščah, ki jih gradi s tovariši. Njegove besede je potrdil tudi njegov pomoč- nik pri delu, vajenec II. letnika Martin RAZGORŠEK. Foto: D. Medved Slovenske Konjice SAMOPRISPEVEK ŠE ENKRAT Konjiška občinska skupšči- na je na svoji zadnji seji v preteklen. tednu enoglasno sklenila in podprla predlog o podaljšanju samoprispevka za nadaljnjih pet let. V Slovénskih Konjicah so leta 1968 razpisali referendum in napravili program, za ka- terega uresničitev pa je zmanj- kalo denarja. Gradbene storit- ve so se v temi času povečale za 80%, zato bo zmanjkalo de- narja za dograditev telovadni ce v Ločah in Zrečah. Verjet- no bodo ta primanjkljaj krili iz občinskega proračuna, ker bi radi prišli ob novem pro- gramu, ki ga predvidevajo za nadaljnjih pet let, pred obča- ne s čistimi računi. Potrebe po družbenem stan- dardu so tudi v Konjicah vsak dan večje, zato so začeli raz- mišljati o podaljšanem samo- prispevku, Računajo, da bi z njim, vključno s posojili, zbra- li 20 milijonov dinarjev, kar bi pokrilo dve tretjini potreb, ena tretjina pa bi ostala ne- pokrita za naprej. Pri teh od- ločitvah so bili odborniki mnenja, da ne smejo zajema ti s preveliko žlico, temveč le toliko, kolikor mislijo, da bodo zmogli To miselnost so odborniki zastopali enotno, razhajali pa so se v mnenju glede prispevne stopnje. Ve- liko jih je bilo za to, da bj morali prispevno stopnjo di- ferencirati, češ naj tisti, ki veè zaslužijo, tudi več prispe- vajo. Kot merilo pa naj bi vzeli obdavčitve občanov. Ker niso bila mnenja o tem izkri- stalizirana, jih bodo še pre- učili. Odborniki so poudarili, da mora biti program, za ka- terega bodo podaljšali samo- prispevek, temeljito izdelan, da S3 ne bodo ponovile napa- ke, ob katerih ljudje negodu- jejo. Občinska skupščina je na svoji seji potrdila še predlog sveta za šolstvo o sofinanci- ranju srednjega šolstva, pri čemer je bila mnenja, da naj bi to stvari sistemsko uredila republika. Sprejeta sta bila še zazidal- na načrta za Vitanje in Zreče, pri katerem je bilo nekaj po- mislekov v zvezi z lokacijo novega pokopališča v Zrečah. Odborniki so oba načrta po- trdili. Z. S. AERO ZA POMURJE Nedavne, huüe poplave, ki so prizadejale Pomur- je in so povzročile hudo materialno škodo, so spro- žile tudi široko humani- tarno akcijo po vsej Slo- veniji. številne delovne or- ganizacije so se že odzva- le vabilu ter prispevale svoj delež k čimprejšnje- mu saniranju škode in na- stalih razmer. Na zadnji seji delavskega sveto, bi- la je minuli petek, so o pomnrju razprav- ljali turi i v Aeni v Celju in sklenili, da borlo kot pomoč poplavljencem na- kazali pet milijonov sta- rih dinarjev. Upamo, da bo gesta Ae- ra kmalu dobila posnemal- Z urednikove mize v redakciji nič novega. Oh, vroče nam je! Toda kljub temu je v torek pn tehničnem uredniku toliko gradiva, da že NT postaja preskromen po obsegu. Kar prelistajte darmšnjih dvajset strani, pa boste sami uvideli. In vendar bomo poskrbeli za eno novost. V prihodnji številki Novega tednika bomo začeli z novo rubriko. Njeno ime: Ali poznamo svoj domači kraj? Vsakič bomo objavili zanimivo fotografijo kraja, vlice, spomenika ali hiš z vašega območja, vi pa boste morali ugo- toviti, kaj slika predstavlja. Tudi nagrade bodo. Denarne, tako da vaš trud ne bo zastonj. Danes pa ne pozabite prebrati vaše zgodbe Klic življenja, repor tažo o mednarodni otroški vasi Otroci so povsod doma in zapis o tabornikih v Kokarjih. Pa, pridno pišite, prostora je dovolj. Ali imate kak predlog za roman, ki bi ga začeli objavljati jeseni? VAS UREDNIK