Ptitnin« pihana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK EN SOBOTO. Cena posamezni Številki Din 1 5(9. TRGOVSKI UST časopis za trgovino, industrijo In obrt. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za XA leta 45 Din, Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 2*. »eaečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Dopisi »e ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.95& LETO XII. Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 14. februarja 1929. Telefon št. 2552. ŠTEV. 20. Za ureditev našega stavbarstva. Prometne potrebe Slovenije. (Konec.) Z razvojem električnega omrežja za razsvetljavo je nastala na mnogih postajah možnost in potreba, da se tudi železniške postaje priključijo na krajevno omrežje za električno razsvetljavo. Tako bi se odpravila sedanja nezadostna in deloma neekonomična razsvetljava s petrolejem odnosno z acetilenom in sličnimi napravami. V časopisih se je potreba te preureditve postaj mnogokrat povdar-jala in se je navajal primer železniške postaje Fala, Zagorje itd., kjer vodi električno omrežje tik mimo postaje, ki pa v omrežje ni vključena. Kolikor je zbornici znano, so posamezna električna podjetja stavila železniški upravi zelo ugodne ponudbe glede amortizacije investicij, ki bi bile potrebne za elektrifikacijo postaj tako, da bi se iz rednih kreditov za razsvetljavo v toku let amortizirala cela naprava in bi za elektrifikacijo ne bili potrebni posebni investicijski krediti. Zato priporoča zbornica ministru, da izda ljubljanski direkciji nalog, da stopi v pogajanja z elektrarnami, odnosno, da na podlagi že izvršenih pogajanj izvede elektrifikacijo železniških postaj v vseh krajih, kjer obstoja električno krajevno omrežje. Otvoritev železniškega prometa z Madžarsko na prekmurskih progah. Spomenica opozarja ministra nadalje na to, da ste obe prekmurski železnici še vedno zaprti za tranzitni promet. Dočim je direkten železniški promet med našo kraljevino in Madžarsko na obmejnih prehodih v zagrebški in subotišfki direkciji otvorjen že od leta 1924, je promet z Zalaeger-szegom na Madžarskem preko Murske Sobote in Hodoša ter iz Čakovca preko Dolnje Lendave še vedno prekinjen. Zbornica si že vsa leta zaman prizadeva, da bi dosegla otvoritev prometa na omenjenih iprogah, potom katerih bi dobila cela Slovenija direktno izhodišče in najkrajšo zvezo v tranzitu preko Madžarske na Bratislavo za izvoz v Češkoslovaško, kakor tudi za blagovni promet z Du- najem in celim Nižje Avstrijskim. To izhodišče potrebuje slovenska izvozna trgovina iz konkurenčnih razlogov, ker uživa naš tranzit preko Madžarske znatne tarifne popuste, dočim moramo v tranzitu preko Avstrije plačevati polno lokalno tarifo in nismo deležni nikakih olajšav. Tako je Slovenija sedaj praktično izključena od cenega dovoza blaga na dunajsko in bratislavsko tržišče. Zbornica smatra, da bi bilo potrebno, da se vsaj blagovni promet na omenjenih železniških prehodih v Prekmurju otvori in omogoči. Zato prosi, da se v toku pogajanj, ki se vodijo sedaj z madžarsko delegacijo v Beogradu, izdejstvuje tozadevni sporazum. Zadnja zbornična spomenica v tej zadevi je bila poslana kabinetu ministra saobracaja in ministrstva zunanjih zadev dne 23. marca 1928 pod št. 3637, na katero do danes zbornica ni prejela nikake rešitve. Decentralizacija železniške uprave. Centralizacija agend, ki je bila izvedeno v teku leta 1926/27, kakor tudi koncentracija budžeta prometnega resora je odvzela oblastnim direkcijam znaten del kompetenc in jih prenesla na Generalno direkcijo državnih železnic. Ta centralizacija se je pokazala v mnogem oziru nepraktična za železniško upravo, pa tudi kvarna za interese gospodarskih krogov. Zbornica se omejuje v spomenici samo na ugotovitev, da se čujejo stalne pritožbe proti centralizaciji reklamacijske službe na železnicah, ki povzroča mnogo nepotrebne prepiske in pošiljanje spisov od oblastnih direkcij na generalno direkcijo, odtod zopet na kontrolo dohodkov in na druge oblastne direkcije itd., kar je zopet v zvezi z veliko izgubo časa in zavlačevanjem rešitev reklamacijskih zadev. Želja gospodarskih krogov je zato, da se reklamacijska služba zopet decentralizira in poslovanje poenostavi. Tudi glede blagovnih nabavk smatra zbornica, da popolna centralizacija ni praktična in da bi bilo po našem mišljenju tudi za železniško upravo racijonalneje, ako bi se uvedel mešani sistem, ki je vpeljan pri poštni upravi, k‘jer se znaten del nabavk materijala prepušča direktno oblast- Vprašanje, kako naj se za bodoče obrtnopravno uredi stavbarstvo v naši državi, je postalo v zadnjem času jako aktualno. O tem obstoja že večletni spor med inženjerji in arhitekti na eni in stavbnimi obrtniki na drugi strani. Pooblaščeni inženjerji bi radi čim bolj omejili delokrog stavbnega obrtništva ter pridržali izvršitev vseh kompliciranejših zgradb in projektiranje izključno le zase. Ne ustavljajo pa se jfri visokem stavbarstvu, temveč si izključno laste tudi mnoga elektroinštalaterska, strojnomonter-ska ter vodna in plinska instalacijska dela, ki so jih doslej običajno izvrševali obrtniki teh strok. Iz gospodarskih razlogov, — ker za onega, ki stavbo naroči, ni vseeno, če se stavbarstvo zaradi nekega inženjer-skega monopola in izločitve obrtniške konkurence podraži — in zato, kor je stavbarstvo ogledalo kulture in strokovnega razvoja v deželi, smatramo, da na tem vprašanju niso in-teresirane samo prizadete inženjer-s\p in obrtniške stroke, temveč tudi naša javnost. Kdor je doslej hotel pri nas graditi, je moral biti avtoriziran inženjer ali pa je moral dobiti obrtno koncesijo za dotično stroko (stavbniško, zidarsko, tesarsko, kamnoseško in vodnja-karsko). Usposobljenostni pogoji za stavbne koncesije so zelo strogi. Zahteva se dovršitev večletne učne dobe, odnosno strokovne šole, pet- do šestletna praksa in poseben gradbeni izpit. Kako strog je ta izpit, n. pr. za stavbnika, dokazuje dejstvo, da so ga morali delati celo inženjerji in pripetilo se je, da je polir izpit prestal, dočim je inženjer z večletno prakso padel. številne monumentalne zgradbe, ki so jih izvršili stavbni mojstri, dokazujejo višek sposobnosti in izkušenj stavbnega obrtnika. Z naraščanjem števila absolventov tehniških visokih šol pa se je v inže-njerskem stanu kazala vedno večja potreba po samostojnem poklicu v po-edinih inženjerskih strokah. Inženjer postaja zato ostrejši konkurent stavbnemu obrtniku. Poslcdica je medsebojni boj za delo in stremljenje in-ženjerjev, izriniti stavbnega obrtnika z njegove dosedanje pozicije. Leta 1924. je izšla pri nas uredba o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih, ki med drugim določa njihov delokrog. Kasnejši pravilnik k tej uredbi pridržuje preko pooblastila uredbe izključno inženjerjem ne samo projektiranje sploh, temveč tudi izvrševanje kompliciranejših del in odreka stavbnim obrtnikom pravice, ki jih imajo po še veljavnem obrtnem, odnosno stavbnem zakonu. Dočim trgovinsko ministrstvo ščiti zakonite pravice obrtništva, podpira gradbeno ministrstvo stremljenje inženjerjev. Daši za obrtnopravne stvari povsem nepristojen resor, je sprejelo gradbeno ministrstvo pred kratkim od Inže-njerske zbornice v Beogradu načrt uredbe o stavbnih obrtih, ki ga hoče uveljaviti na podlagi nekega pooblastila v finančnem zakonu. Ta uredba bi pomenila dejansko skoro popolno domontiranje pravic stavbnih obrtnikov, dasi kaj takega ne vidimo niti v državah, kjer je število inženjerjev in njih splošni strokovni nivo še vse večji kakor pri nas. Saj se pri nas zahteva za pooblaščenega inženjerja sa-nio tri, v Avstriji n. pr. pa šest let prakse. ' Stavbnik, ki je doslej smel graditi vse stavbe brez izjeme, bi smel v bo- doče graditi največ dvonadstropne hiše, a še te le, če ni kakih kompliciranejših betonskih konstrukcij. Zidarski in tesarski mojster bi smela graditi samo pritlične zgradbe do razpona 6, odnosno 8 metrov. Med stavbne obrtnike se prištevajo tudi obrtniki za instalacijo elektrike, plina, vodovodov in monterji strojev. Vsa njihova boljša dela bi bila pridržana inženjerjem. Elekromotorja z več kakor 4 kilovati bi n. pr. elektroinstalater (monter) ne smel več montirati. Stavbne projekte bi morali podpisovati inženjerji, odnosno arhitekti, sicer bi obrtnik ne smel pričeti z delom. Za stavbo pa se dela odgovornega obrtnika, ki jo je izvršil, četudi po inženjerskem projektu. Kako bi izgledalo, ako bi se uveljavila taka ureditev stavbarstva, nam dokazuje samo en primer iz dosedanje prakse. Na podlagi izjave tukajšnje Inženjerske komore in opirajoč se na določbe inženjerskega pravilnika, je neko srezko poglavarstvo zahtevalo od podeželskega mesarja, da mu mora predložiti za klavnico, ki je imela samo nekaj metrov širine in dolžine, načrt, ki ga podpiše pooblaščeni stavbni inženjer. Mesar je moral zaradi svoje male klavnice, za katero je izdelal načrt že zidarski mojster, v Ljubljano k inženjerju. Novi načrt se je od zidarjevega bistveno razlikoval samo v tem, da je nosil podpis pooblaščenega inženjerja in da ni navajal tako točno sosednih parcel, kakor jih je zidarjev. Stranka je zaradi tega trpela pri izvršitvi dela zamudo in obenem velike nepotrebne stroške. Imamo ves interes na tem, da si naši inženjerji in arhitekti ustvarijo primerno eksistenco. To pa seveda ne sme iti na opisani način. Odloči naj sposobnost, boljše delo 'in konkurenčna cena. Ako zahteva razvoj tehnike večjo izobrazbo, naj se ta od obrtnika zahteva. Saj imamo dobro tehniško srednjo šolo in naš obrtnik je dovolj dokazal, da stremi po napredku. Toda nikar ne odrivati z uredbami obrtnika od dela, za katero je sposoben, odnosno ga siliti, da si poišče pooblaščenega inženjerja kot dobro plačanega t»štromana«. Nikar podraževati stavbno delo samo zato, da se gotovemu sloju na škodo dru-! gega, sposobnega in na račun višjih | gradbenih , stroškov ustvari boljša eksistenca. To ni gospodarsko in ne v interesu onih, ki delo naroče in pla-! čajo. To ni v interesu napredka in razvoja našega stavbarstva. Če hočemo napredovati, moramo pripustiti gotovo svobodo v tekmovanju in ne smemo izločiti stavbnega obrtnika, ki je dokazal sposobnost za tako tekmovanje s svojimi deli. Saj je za delo odgovoren gradbeni oblasti, ki mu ga ne odobri, ako bo slabo. Sledimo v tem pogledu naprednejšim državam, ki znajo ceniti vrednost prakse in izkušenj obrtnega stanu in puščajo obrtniku samostojen delokrog, kakor ga zasluži. Javnost je zato živo inte-resirana, da se obrtnopravna ureditev stavbarstva izvrši tako, da se bo vpošteval inženjerski stan, da pa bo pravično tudi za obrtnika. Temu pa ne ustreza načrt uredbe, ki ga je ministrstvo za zgradbe prevzelo od Inženjerske zbornice. GLEJ novo lokalno in luško tarifo na 3. in 4. strani. KONFERENCA GLEDE UREDBE O ODPIRANJU IN ZAPIRANJU. Predkonferenca zastopnikov gospodarskih zbornic. Kakor smo že poročali, se vrši v Zagrebu dne 21. t. m. anketa zastopnikov gospodarskih in delavskih zbornic, ki jo sklicuje ministrstvo socialne politike za razpravljanja o reviziji uredbe o odpiranju in zapiranju trgovskih in obrtniških lokalov. Da se zahteve in predlogi gospodarskih zbornic po možnosti spravijo v skupno in enotno izjavo, kar bi naravno znatno ojačalo pozicije delodajalcev, vrši se dan pred anketo, t. j. 20. t. m., pri zagrebški zbornici TOI sestanek zastopnikov vseh gospodarskih zbornic. Ministrstvo socialne politike je pozvalo zbornice, da pošljejo, če bo to (potrebno, tudi še po anketi, in to do 5. marca t. 1. pismeno svoje predloge. RAZŠIRJENJE PRISTANIŠČA V SOLUNU. To vprašanje proučuje grška vlada že dalj časa. Sedaj so načrti izdelani in so jih predložili ministrskemu svetu. Ker so bili načrti izpeljani po točnih, n^vot. dilih vlade, jih bodo prav gotovo tudi odobrili. Pristanišče hočejo razširiti proti zahodu; zgradili bodo tri nove ba-sine in dva velika nasipa ter dvignili s tem dolžino novega pristamskega prostora na 2700 metrov. Zgradili bodo naprave za direktno nalaganje in izlaganje v skladišča in iz njih. Naprave bodo zgrajene vse po najmodernejših sistemih, tako da bo zadostovalo pristanišče prav vsem potrebam. Prv,i del novih gradb je krit s posebnim kreditom v znesku 300 milijonov drahem, ki je že na razpolago. Razpis pristaniških del je mednaroden in torej splošno dostopen. TUJSKI PROMET V JUGOSLAVIJI. Turistični oddelek ministrstva za trgovino in industrijo izdeluje načrte za sprejem in nastanitev tujcev, ki hočejo obiskati Jugoslavijo v tekočem letu. Doslej so naznanjene že številne skupine iz Nemčije, Češkoslovaške!,. Avstrije, Severne Amerike itd. Zlasti živahno je povpraševanje po nastanitvi, v obmorskih mestih in v Slovenijii Izvedeli smo, da je a.. pr. na Gorenjskem oddanih za poletje že zelo 'veliko sta-Mlovanj. ./; nim direkcijam. To je potrebno posebno iz razloga racijonalnega obratovanja, ker železniška uprava, kakor se vidi iz poročila ekonomskega ode-lenja Generalne direkcije državnih železnic, ne razpolaga z nikakimi materialnimi zalogami in nastajajo vsled tega v obratovanju radi pomanjkanja materijala opetovano neprilike. Oskrba železnice s premogom in sezonski promet. V pretekli izvozni sezoni je k velikemu pomanjkanju vagonov znatno prispevalo tudi dejstvo, da se železniška uprava ni preskrbela z zalogami premoga za izvozno sezono v dobi mrtve poletne sezije, marveč je pričela šele pozneje v dobi najjačjega izvoza prevažati znatno večje količine premoga za lastno potrošnjo in preskrbo svojih edinic. S prevozom tega premoga je bilo v izvozni sezoni odtegnjeno potrebam civilnega prometa znatno večje število vagonov, kakor tli bilo zadoščalo pri rednem apro-vlzacijoniranju. Da bi se podobni primeri v letošnji izvozni sezoni ne po> novili, pro3i zbornica, da se izdajo potrebni nalogi, da se železniška oprava pravočasno aprovizijonira s p'remogom za lastne potrebe in rezervo tako, da bi se v izvozni sezoni prevoz premoga za režijske potrebe primerno omejil. Železniška postaja Ljubljana - glavni kolodvor. Končno zbornica opozarja na vedno bolj nevzdržne razmere na postaji Ljubljana-glavni kolodvor. Po zadnji objavljeni statistiki potniškega prometa za leto 1925 je bilo na glavnem kolodvoru v Ljubljani odpravljenih 1,166.468 potnikov in 141.551 ton tovornega blaga. Ljubljana je v tem oziru torej po količini tovornega prometa presegla glavni kolodvor Zagreb in Beograd, pa tudi potniški promet v Ljubljani je bil za nad 170.000 potnikov večji kot v Beogradu. Medtem pa ima Ljubljana popolnoma zastarele naprave še iz leta 1850, nima ni-kakih pokritih in urejenih medpero-nov, popolnoma nezadostno sprejemno poslopje, nima nikakih prostorov za špedicijo poštnih pošiljatev, ki se morajo vsled tega voziti v mesto na glavno pošto, namesto, da bi se od-premljali direktno na kolodvoru itd. itd. Nasprotno pa obstoja na glavnem kolodvoru kurilnica, ki je po podržavljanju južne železnice postala od-višna in bi jo kazalo združiti s kurilnico Ljubljana - gorenjski kolodvor, zgradbo pa preurediti v druge .Evrhe. Skrajno neprimerni so tudi skladiščni prostori za tovorni promet in vprašanje zgradbe carinarnice na glavnem kolodvoru v Ljubljani se baš h navedenih razlogov že leta zavlačuje. Znaten razvoj mesta Ljubljane v zadnjih desetletjih, vedno rastoča frekvenca potniškega prometa in pomen Ljubljane kot križišče za tujski promet zahteva imperativno, da se vprašanje preureditve ljubljanskega glavnega kolodvora v okviru razpoložljivih denarnih sredstev in najnujnejših potreb v celoti nujno prouči in potrebna preureditev pospešeno izvrši. Razširjenje železnice Poljčane - Zreče. Na zadnji zbornični plenarni seji dne 5. decembra t. 1. je bil sprejet »oglasen sklep, zaprositi prometno ministrstvo, da se ozkotirna železniška proga Poljčane-Zreče, ki kot taka ne odgovarja več potrebam konjiškega okraja, preuredi v normalno-lirno. Konjiški srez ima dobre predpogoje (za razvoj lesne industrije in za dobro uspevanje živinoreje. Prebivalstvo bi našlo v teh dveh panogah dokajšnje vire dohodkov, če bi imelo normalnotirno železniško zvezo a glavno progo. Neugodna železniška sveža potom ozkotirne proge je največja ovira, da se gospodarstvo v »rezu ne more razvijati. Kupci in izvozniki se teh krajev kljub ugodnim tržnim prilikam izogibljejo, ker se boje dragega prekladanja v Poljčanah. Kupci morajo s stroški prekladanja, z zamudo časa, ‘ker stalno primanjkuje vagonov, računati in te atroške že vnaprej vkalkulirati v čeme, vsled česar »o primorani, da bla- go iz tega sreza ceneje 'kupujejo. Z normalizacijo te proge bi se dalo okraju v prav znatni meri pomagati. Revizija pristojbin za industrijske tire in za zakupnino ležarinskih prostorov na železnicah. Generalna direkcija je v toku lanskega leta v vidu izenačenja pristojbin za dovlačilne tire izvedla občutno povišanje pristojbin za dostavo vagonov na industrijske tire in za vzdrževanje dovlačilnih tirov. Zadevna naredba G. D. št. 36.364 datira z dne 29. VI. 1927 in obremenjuje industrijo in trgovino v veliki meri, ker gredo zaračunane pavšalne cene, preračunane v zlato valuto, znatno preko stroškov, ki so jih plačevale tvrdke pred vojno, ko so; vračale železniški upravi samo efektivne izdatke za vzdrževanje in popravila. Posledica previsokih zakupnin za železniške ležarinske prostore je bila, da je bilo število tvrdk primorano zmanjšati svoja skladišča na železniškem svetu, odnosno jih sploh opustiti. Vsled tega so na mnogih postajah ležarinski prostori sedaj na škodo strank in železnice neizkoriščeni. Zato smatra zbornica, da bi bilo potrebno, da se obe naredbi podvržete na podlagi mišljenj tarifnega odbora in skušnje preteklega leta temeljiti reviziji in pristojbine reducirajo na nivo, ki odgovarja krajevnim prilikam in dejanskim stroškom železniške uprave. ♦ Zbornica se je, kakor vidimo v spomenici, omejila na najvažnejše zahteve in potrebe železniškega prometa v Sloveniji, vpoštevajoč v svojih predlogih težko stanje železniških financ. Zato pričakujemo, da bode prometni minister vpošteval zbornične predloge in skušal potrebam našega gospodarstva v čim večjem obsegu zadovoljiti. FOIRE INTERNATIONALE DE LYON od 4. do 17. marca 1929 Prodajalci iz 23 držav. — Kupci 51 narodov. — Katalog razstavljalcev pravkar izhaja (750 strani). — Cena (vključno poštnino) 15 franc, frankov. Naročite si prenočišče, dokler je še na razpolago. — OBRNITE SE NA: FOIRE de LYON Service N. R . Hue Menestrier ■■MB LYON Iz naših organizacij. OBČNI ZBOR G REMI JA TRGOVCEV CELJE. V torek, dne 19. februarja t. 1. ob 19. uri (7. uri zvečer) se vrši redni letni občni zbor gremija trgovcev Celje v mali dvorani Narodnega doma, Dečkov trg št. 8, z običajnim dnevnim redom. Vsi člani so vabljeni, da se ga polnoštevilno in točno udeležijo ter na vidni način pokažejo svojo stanovsko zavednost. Izostanek iz gremijalnega zbora »e mora po g 24., odstavek 4. pravil temeljito opravičiti, sicer lahko naloži načelstvo denarno globo. Odpiranje in zapiranje trgovin in konsumno društvo. Z ozirom na konferenco, ki jo je sklicalo ministrstvo za socialno politiko glede uredbe o odpiranju in zapiranju trgovin in ki se vrši 21. t. m. v Zagrebu, je smatralo tudi Konsumno društvo za Slovenijo za potrebno, da poda o tem vprašanju ministrstvu svojo izjavo, ter poroča o tem tudi v »Jutru« z dne 10. t. m. V svoji izjavi svari konsumno društvo pred podaljšanjem delovnega časa in pravi, vsaj po »Jutru«, da bi »to dejstvo prineslo v trgovino nered in — nesolidnost, ker bi zlasti manj izkušeni in manj previdni trgovci samo v dolgem delovnem času videli možnost svojega uspevanja«. V izjavi se tudi trdi, »da mora uvedba o odpiranju in zapiranju trgovin imeti tudi vzgojni namen, da široke vrste ljudstva priuči na red in disciplino. Če morajo milijoni davkoplačevalcev svoje davčne obveznosti poravnati v okvirju še krajšega delovnega časa, bo mogoče privaditi prebivalstvo tudi na to, da si življen-ske potrebščine nabavi v času osmih ur«. Dobro je, da priobči tudi »Trgovski list« argumente, s katerimi utemeljuje konsumno društvo svojo zahtevo po skrajšanju delovnega časa, da so o tem informirani tudi trgovci po deželi, kajti doslej se prav gotovo nobenemu ni niti sanjalo, da s svojo zahtevo po prilagoditvi odpiralnega in zapiralnega časa krajevnim potrebam in posebnostim strok, ogroža red in solidnost v trgovini! Sicer pa uredba o odpiranju in zapiranju nikakor ne obvezuje in primora lastnike, da držijo svoje prodajalne odprte točno od določene do določene ure. Lastniki smejo odpirati svoje prodajalne tudi po določeni uri in jih smejo ravno-tako tudi zapirati že pred določenim zapiralnim časom. Zato mi akcija kon-sumnega društva ni razumljiva. Konsumno društvo obskrbljuje redoma samo svoje člane in če je mnenja, da jih more zadovoljiti tudi s krajšim poslovnim časom, naj ga v . svojih obratih poljubno skrajša. NI treba, da bi konsumno društvo jemalo vzgled po davkarijah, saj borza, ki je najvažnejše trgovsko podjetje, posluje dnevno samo eno uro. In po borzi naj bi se ravnalo tudi konsumno društvo Če smatra, da bo s tem ustreglo svojim članom, naj to kar napravi. Proti izvedbi takega sklepa se ne bo kon-sumnemu društvu, saj od trgovske strani, prav gotovo nikdo protivil! Trgovec - davkoplačevalec. OGRSKE TEKSTILNE INS0LVENCE Smo že večkrat govorili o njih. Tekom leta 1928. je bilo priglašenih na Ogrskem vsega skupaj 1214 insolvenc, od kojih je prišlo na tekstilno panogo 744 slučajev ali 61 % vseh insolvenc. Od tekstilnih tovarn jih je priglasilo samo. devet insolventnost. Tekom letošnjega januarja je priglasilo insolventnost zopet 29 tvrdk, od teh 16 v enem samem dnevu. Tako beremo ostari tvrdki perila Adolf Joel in sinovi, ki hoče doseči zasebno poravnavo; med drugim dolguje neki češki tkalnici platna 150.000 pengo. Posebno pozornost je pa vzbudila insolventnost nad sto let stare tvrdke Jos. Kunz i. dr. v Budimpešti, ki je postala pasivna s 600.000 pengO. Aktiva računi jo na 250.000 pengo, a 100.000 pengo je cediranih, tako da ni razpoložljivih več kot 25%. TRGOVSKI TOČILCI! G remi j trgovcev za mariborsko okolico naznanja vsem dosedanjim točilcem in vsem trgovcem z mešanim blagom, da imajo po ministrski naredbi z dne 1. novembra 1928, I. broj 2371, pravico, čez ulico prodajati v zaprtih steklenicah vino, žganje, pivo in sadjevec. Vse te pijače si sme vsak trgovec sam na domu v steklenice polniti — samo v prodajalni ne! Opremiti se mora vsaka steklenica z vinjeto, ki nosi ime prodajalca — ali pa Stavbna družba« d. d., Ljubljana denar 56 Din; »Seširc, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka denar 105 Din; Tvornica za dušik d. d., Ruše denar 260, blago 280 Din. Les: Smreka — jelka: hlodi I., II., moote 250—300; brzojavni drogovi 240—260; bor-donali merkantilni 300—320; trami merkan-tilni 250—300; škorete, konične od 16 cm naprej 560—600; Skorete, paralelne, od 16 om naprej 630—680; Skorete, podmerne, do 15 cm 490—540; deske-plohi, kon., od 16 om naprej 500—550; plohi, par., od 16 cm naprej 550—600 Din. Bukev: deske - plohi, naravni, neobrobljeni 450—500; plohi, naravni, ostrorobd 750—1000; plohi, parjeni, ostro-obrobljeni 600—900; plohi, parjeni, ostro-robi 1000—1250; testoni 500—530, tavolete 1100—1200 Din. Hrast: hlodi I.. II. 500 do 700; bordonali 1300—1500; deske - plohi, ne-obrobljeni boules 1300—1500; plohi, neobrobljeni merkantilni 1000—1100; plohi, ostrorobi (.podnice) 1200—1300; friai 1050 do 1250 Din. Drva: bukova 19—21; hrastova 17 do 19 Din. JSeleiniški pragovi: 260 m. 14X24, hrastovi 50—56 Din. Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din. Žito: Plenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 287 50—290; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, »lov. postaja, dobava v februarju, plačilo v 30 dneh 292-50—295 Din; bačka: 80 kg, 2% primesi, tnlevska voznina, slov. postaja, dobava v marcu, plačilo v 30 dneh 300—302-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voznina, «lov. postaja, dobava v aprilu, plačilo v 30 dneh 305-50—307; Bačka: 80 kg, 2% primesi, mlev-ska voznina, »lov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 310—312-50 Din. — Korn-ta: amerikanska plata koruza: promptna dobava, slov. poetaja 345; bačka: času primerno suha, promptna dobava, slov. poetaja 295—297-50, — Ječmen: baranjski: pivovarski, 68/69 kg 345-847-50 Din; bački, ozimni, 67/68 kg 880—832*00. - gorka: 50* rti, 80« pšeniec, postaja Domžale, plačilo v 80 dneh 277-50—280 Din. — Meka: pšenična Og: no-‘ va, fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu Maga 420—425 Din. Tendenca: les: nespremenjena; deželni pridelki: neizpremenjena. Zaključki: les: 1 vagon; deželni pridelki: 1 vagon; drugo: — vagonov. Uveljavljenje nove lokalne in luške tarife. Od 1. marca t. 1. bo veljala nova lokalna in luška tarifa za prevoz blaga itd. Ti tarifi se v glavnem razlikujeta od zdaj veljavnih tarif v naslednjem: I. Lokalna tarifa. V haremu lokalne tarife je dosedanja najnižja povlaščena postavka št. 29 ukinjena; dosedanja povlaščena postavka štev. 28. se do 500 km ni spremenila, za razdaljo preko 500 km pa se je nekoliko znižala. Vse ostale, l>odi9i normalne, bodisi povlaščene postavke, so povišane linearno za 5%. Poleg tega je med dosedanji povlaščeni postavki št. 25 in 26 uvrščena ena, a med povlaščeni postavki št. 27 in 28 sta uvrščeni dve novi vozninski postavki. Predmeti, ki so tarifirali po dosedanji povlaščeni postavki št. 29, t. j. les za kurjavo za Vojvodino, les za kurjavo, rude, opeka in bauksit, vse to pri izvozu, bodo tarifirali po novi povlaščeni postavki št. 31, ki ustreza prejšnji povlaščeni postavki št. 28. Povišanje znaša v procentih: Razdalja Stara tarita Nova tarifa Povišanje 100 k m par za 160 100 kg 225 40% 200 km 265 345 30% 300 km 365 460 26% 400 km 465 575 23% 500 km 565 690 22% 600 km 665 785 18% 700 km 765 880 15% Za železno rudo pri izvozu so določene v prilogi k lokalni tarifi posebne povlaščene postavke od Prijedora do državnih mej, ki ustrezajo dosedanjim postavkam. Prav tako so določene za bauksit in sicer za relacije Drniš, Knin, Unešič—Split odnosno Šibenik, Čapljina in Mostar—Metkovič, odnosno Dubrovnik v prilogi posebne postavke, ki so dražje, nego dosedanje postavke za povprečno 13—25% (t. j. 15—20 dinarjev po vagonu). Predmeti, ki . so do zdaj tarifirali po po povlaščeni postavki št. 28, bodo ta-rifirali po novi postavki št. 30 odnosno 29, ki sta, kakor je že omenjeno, uvrščeni med dosedanji povlaščeni postavki št. 27 in 28. Kateri predmeti tarifirajo po novi postavki 30., kateri pa po novi postavki 29. in kolikšno je povišanje voznine, je razvidno iz naslednjih tablic. Premog za Vojvodino (izjemna tarifa ld). Rezanci sladkorne repe (izjemna tarifa 13 b in izvozna tarifa 17). Gnojivo (izjemna tarifa 19). Led in sneg (izjemna tarifa 25). Oljnate pogače (izvozna tarifa 34). Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Povišanje ipar za 100 kg 100 km 230 255 10% 200 lun 350 375 7% 300 km 465 490 B% 400 km 580 605 4% 500 km 695 720 3% 600 km 810 810 — 700 km 925 905 minus 2% Drva za kurjavo (izjemna tarifa 2 a). Les za izdelovanje tanina (izjemna tarifa 8). Opeka (izjemna tarifa 24). Lesni briketi (izjemna tarifa 37). Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Povišanje par za 100 kg 100 km 230 300 30% 200 km 350 445 27% 300 km 465 570 22% 400 km 580 690 18% 500 km 695 810 16% 600 km 810 905 11% 700 km 925 1000 8% Povišanje znaša pri prvi vreti predmetov 20 dinarjev, pri drugi vrsti predmetov pa 55—100 dinarjev po vagonu. Predmeti, ki so do zdaj tarifirali po povlaščeni postavki 27., bodo v bodoče tarifirali po povlaščeni postavki 29. (premog, šota, kamenje) odnosno 28. (apno); postavka 29. je uvrščena po dosedanji postavki št. 27, a postavka 28. ustreza prejšnji postavki 27, povišani za 5%. Povišanje je razvidno ii naslednjih tablic: Premog (izvozna tarifa i)... Sota (izjemna tarifa 22). ;v.- Kamenje (izjemna tarifa 21). !! azdalja Stara tarifa Nova tarifa Povišanje par za 100 k g 1 :X> km 280 300 7% 200 km 400 445 11% 3 6 km 515 570 10% 4- 0 km 630 690 »% r.oo km 745 810 8% 600 kili 860 905 5% 700 kin 975 1000 2% Apno (izjemna tarifa 18). Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Povišanje pa r za 100 kg 100 ikm 280 350 25% 700 km 400 510 27% r00 ikm 515 645 25% 400 km 630 770 22% 500 km 745 890 19% 600 km 860 985 13% 700 lom 975 1080 10% Povišanje znaša pri apnu 60—il50 dinarjev, pri drugih predmetih 5—85 dinarjev po vagonu. Dalje je za domači premog, ki je do zdaj tarifiral po povlaščeni postavki 26., določena nova postavka št. 26, ki je uvrščena med dosedanjima postavkama št. 25 in 26. Povišanje znaša 50 do 100 dinarjev po vagonu, v posto-tkih pa, kakor je iz naslednjega razvidno: it azdalja Stara tarifa Nova tarifa Povišanje par za 100 kg 100 km 375 430 15% 200 km 545 615 13% :XX) km 685 760 10% 400 km 805 890 10% 500 km 925 1015 9% (X)0 km 1015 1110 9% 700 km 1105 1205 9% 100 km 200 km 900 km 400 km 500 ikm 600 km 700 km Za deske pri izvozu, ki so do zdaj tarifirale po povlaščeni postavki št. 21, bodo po novi tarifi tarifirale po postavki št. 20. Povišanje znaša 70—300 dinarjev po vagonu, v postotkih pa, kakoi je iz naslednjega razvidno: Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Povišanje par za 100 kg 635 705 10% 935 1050 11% 1180 1330 12% 1405 1595 13% 1625 1855 13% 1805 2065 14% 1985 2275 14% Le3 za sode, les za obroče, košarske vrbe pri izvozu bodo tarifirale po povlaščeni postavki št. 17, mesto po postavki št. 18. Povišanje znaša 70 do 500 dinarjev po vagonu, v postotkih, pa kakor je iz naslednjega razvidno: Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Povišanje par za 100. kg 760 830 9% 1175 1325 12% 1525 1755 15% 1850 2150 16% 2175 2540 17% 2435 2855 17% 2695 3170 100 km 200 km 300 km, 400 km 500 km 600 km 700 k m Ukinjene so naslednje tarife: izjemna tarifa št. 39 za pasivne pokrajine in izvozna tarifa št. 8»za lesno robo. Nova lokalna tarifa je znižala voznino pri naslednjih predmetih: Otrobi. Znižanje 12% 12% 12% 12% 13% 14% 15% deblih za žage (izjemna ta- Razdalja Stara tarifa Nova tarifa par za 100 kg 100 km 1000 885 200 km 1655 1460 300 km 2255 1985 400 km 2805 2460 500 kiiv 3355 2930 600 km 3855 3310 700 km 4315 3685 Les v rifa 5). Razdalja 100 k m 200 km 250 km Znižanje 6% 8% 9% Znižanje Stara tarifa Nova tarifa par za 100 kg 670 630 1000 915 1135 1030 Furnirji pri izvozu. Razdalja Stara tarifa Nova tarifa 100 km 200 km 300 km 400 km 500 km 600 km 700 km Les za izdelovanje celuloze. Razdalja Stara tarifa Nova tarifa par za 100 kg 100 km 670 430 200 km 1000 615 300 km 1270 760 400 km 1520 890 500 km 1770 1015 600 km 1970 1110 700 km 2170 1205 Les za rudnike. Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Znižanje par za 100 kg 2165 1365 34% 3650 2260 38% 4910 3020 38% 6005 3720 38% 7100 4420 38% 8115 5065 37% 9125 5705 37% Znižanje 37% 38% 40% 40% 40% 40% 40% par za 100 kg 100 k m 635 560 12% 200 -km 935 780 16% 300 km 1180 950 19% 400 km 1405 1105 21% 500 km 1625 1260 22% GOO km 1805 1385 23% 700 km 1985 1510 24% Drevesna skorja. Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Znižanje -par za 100 leg 100 km 1035 955 7% 200 km 1725 1610 7% 300 km 2345 2210 6% 400 km 2910 2745 5% 500 k-m 3475 3285 5% 000 km 9980 3725 6% 700 km 4480 4165 7% Papir poz. II-2-a) pri izvozu. Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Znižanje -par za 100 kg 100 km 1615 1365 15% 200 kjn 2725 2260 18% 300 km 3670 3020 18% 400 km 4535 3720 18% 500 km 5400 4420 18% 600 km 6195 5065 18% 700 km 6990 5705 18% Lokalni tarifi je dodana priloga, ki vsebuje znižanje vozninske postavke za posamezne predmete v nekih relacijah. Te vozninske postavke so začasne in veljajo do preklica, najdalje pa do konca 1929. V tej prilogi so uvrščene naslednje povlastice: 1. Povlastice, vsebovane v sedanji Lokalni tarifi v »Spisku naročilih povla-stica za pojedine predmete i relacije«; 2. Povlastice, ki so se odobrile za neki določeni čas zaradi pridobivanja tranzitnih pošiljk. Te povlastice so bile v obliki tarifskih obvestil objavljene v »Službenih novinah«; 3. Povlastice za železno rudo iz Ljubije in za bauksit od nekih postaj, ki so bile že prej omenjene; 4. Povlastice za kokalj in lesnike pri izvozu. Znižanje je razvidno iz naslednjih tablic: Kokalj pri izvozu. Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Znižanje par za 100 kg 100 km 1000 795 20% 200 km 1655 1235 25% 300 km 2255 1600 28% 400 km 2805 1945 30% 500 km 3355 2285 31% 600 km 3855 2555 33% 700 km 4315 2830 34% Lesnike pri izvozu. Razdalja Stara tarifa Nova tarifa Znižanje ;>ar za 100 kg kg 5.000,10.000, 5.000,10.000 100 km 910 790 850 665 7—17% 200 km 1535 1265 1375 980 10—22% 300 k-m 2105 1675 1840 1235 1-2—26% 400 km 2615 2050 2260 1470 13-28% 500 km 3130 2420 2680 1705 14-30% 600 'km 3550 2720 3015 1895 15-30% 700 km 3970 3020 3350 2085 16-30% Povlastice za luke Solin, Split in Šibenik loco. Voznina se v teh primerih računa za normalne razdalje do Splita, zmanjšane za 105 km. 6. Povlastice za izvoz nekih predmetov s postaj, ki se nahajajo južno od Ristovca preko Djevdjelije v Solun. Po- vlastica obstoji v tem, da se voznina za te predmete in relacije računa po luški tarifi. II. Luška tarifa. V bodoče bo luška tarifa veljala samo za izvoz v inozemstvo, odnosno za uvoz iz inozemstva. Luška tarifa se bo uporabila takoj s kartiranjem in sicer tako, da se pri izvozu v roku 6 mesecev (pri lesu v roku 9 mesecev) mora dokazati, da se je blago v resnici izvozilo v inozemstvo. V novi luški tarifi je samo ena tablica, ki ustreza dosedanji tablici I., zvišani analogno kakor pri lokalni tarifi. Voznina za Solin, Split in Šibenik od odnosno do postaj vzhodno od Ogulina se računa po razdalji za Sušak Prista-nište. Prav tako se, po isti razdalji, računa tudi voznina za Dubrovnik in Metkovič od odnosno do postaj, ki se nahajajo vzhodno od Slavonskega Broda. Današnja luška tarifa vsebuje poleg luških tarif za posamezne predmete tudi luški tarifi, ki vsebujeta povlaščene postavke za vse blago, ki tarifira po normalnih postavkah. V novi luški tarifi je uveljavljeno naslednje načelo: vsi predmeti, pri katerih se uporablja luška tarifa, so navedeni poimensko. Nadaljnja razlika je, da so se uvedle posebne izjemne tarife samo za tisto blago, ki uživa povlastico samo od nekih postaj ali samo do nekih postaj, odnosno za tisto blago, za katero velja luška tarifa samo na osnovi kakšnih nadaljnjih pogojev. Vsi drugi predmeti, za katere velja luška tarifa od vseh odnosno do vseh postaj, so navedeni samo v »Spisku predmeta i klasifikacije robe« z označbo postavke, po kateri tarifira jo. Ker velja nova luška tarifa samo za uvoz iz inozemstva, sta se ukinili dosedanji luški tarifi št. 8 za kamenje in št. 42 za asfaltno rudo, to je za blago, ki prihaja z naših otokov. Ti povlasticr sta uvrščeni — nekoliko zreducirani — v že omenjeni prilogi lokalne tarife. Kakor v lokalni tarifi, tako so tudi v luški tarifi tisti predmeti, ki so tarifi-rali po najnižjih razredih, uvrščeni v višje razrede in sicer na isti način. V novi luški tarifi je odpadla 10%-na refakcija, ki se je do zdaj izplačevala transportantom, če so v roku 1 leta prevozili preko luk 15.000 ton; s publikacijo se bo veljavnost te odredbe podaljšala do konca septembra t. 1. Kakor lokalni tarifi, tako je tudi luški tarifi dodana posebna priloga, ki vsebuje povlaščene postavke za neke predmete in za neke relacije, t. j. za postaje srednje in južne Srbije ter severne Bosne do luk Dubrovnik in Metkovič odnosno obratno. t Umrla nam je po krajšem, mučnem trpljenju, previdena 9 tolažili sv. vere, naša nad vse ljubljena, predobra soproga, sestra, teta in svakinja, gospa posestnica in trgovka. Pogreb preblage pokojnice bo v petek, dne 15. februarja 1929, ob Va 4. uri popoldne izpred hiše žalosti, Sv. Florijana ulica 23, na pokopališče k Sv. Križu. Prosi se tihega sožalja ! V Ljubljani, dne 13. februarja 1929. Franc Zorman, soprog in vse ostalo sorodstvo. Brez -posebnega obvestila. — Mesini pogrebni zavod. SIAVIJA jugoslovanska t zavarovalna banka d. d. ’ v se priporoča za zavarovanje industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij proti požaru, vlomu in tatvini, zakoniti dolžnosti Jamstva, nazgo-dam z automobili, poškodbam stakla i. t d. Zavarovanje življenja v raznih kombinacijah. -^Centrala v Ljubljani. * * Podružnice po vsej Kraljevini. 1 R. RANZINOER, LJUBLJANAj | Melon »OOO (BAJKO BANKIN OK*> SOB Spedicijsko podjetje, sklodliCe, carin-I I sko posredništvo, prevažanje poHJStva Dobro sluibo in lepo eksistenco* nudi vsakomur naš pletilni stroj ■ aparatom za vzorčno pletenje, in popolnim brezplačnim poukom, ki ga dobite edino le pri tvrdki F. KOS Ljubljana, Židovska ul. S. Račune, memorandume, cenike, naročilnice v blokih s poljubnim številom listov, kuverte, etikete in vse druge komercijelne tiskovine dobavlja hitro po zmernih cenah TISKARNA MERKUR LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23 TELEFON 2553 — Za večja naročila zahtevajte proračunel dl »Trgovski list" časopis za trgovino, Industrijo In obrt N oriporod* p. a trgoocom, indu-sM/com hi obrtnikom na naroda-njo. razUrjanfo In IntorlranJ*. »■jr Drva bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga V. Scagnetti, v Ljubljani za gorenjskim kolodvorom. Veletrgovina kolonljalnu In Špecerijske rob« Ivan Jelačin Llubliana Zaloga svele praženo kavo, mletih dliav in rudninske vode Točna I« noUdBO postroSbal sehtevefte ceniki Vrsta d». IT Al FUSS. — Is trnovsko-industrijsko