Iz naše organizacije. Skupne zadeve. »Jubilejska samopomoč". Dne 20. sušea 1911 je umrl član Pavle Šilc. Ge. vdovi sem izplačal postavni delež. Vsem članom sem razposlal položnice, ali odzvala se je dosedaj komaj poloviea. Prosim, da se t a k o j vplačajo vsizastanki, da bo zopet red v knjigah. Clanov je sedaj 235, pa bi jih bilo lahko 400. Predsednik. Iz zareze aTstrijskih jngosloranskih nčlteljskih društev. Delegate za letožnjo glavno skupščino sta dalje izvolili: II. Ljubljansko učiteljsko društvo: 3. Iv. Dimnik, 4. Jakob Furlan, 5. Fraa Marolt, 6. Vendelin Sadar, učitelji v Ljubljani. III. Tolminsko učiteljsko društvo: 7. Josip Eakovšek, nadučitelj — Sv. Lucija; 8. Fr. Ločniškar, učitelj — Logje-Eobidišče pri Breginju; 9. Albin Miklavič, učitelj — Eobarid; 10. Ivan Matelič. učitelj — Sužid pri Eobaridu; 11. Ivan Grželj, učitelj — Volče pri Tolminu ; 12. Justina Silič, učiteljica — Drežniea pri Eobaridu; 13. Marica Perin, učiteljica — Grahovo ob Bači. Prosimo še druga Zavezina diustva, da nam nemudoma prijavijo delegate in vrnejo BDruštvene izkaze". Eeferate za glavno skupščino so dalje prijavili: 1. Delo kot vzgojno sredstvo, šole delavnice in Mannheimski sistem. Poročevalec gosp. Henrik Schreiner, c. kr. učit. ravuatelj v Mariboru. 2. Slovansko šolstvo v Trstu. Porofevalec Ferdo pl. Kleinmajer. 3. Nekaj misli o reformi učiteljske organizacije. Poročevalec Fran Marinček. Za vodstvo ,,Zaveze": L. Jelenc. Kraiijsko. Obžnl zbor nNarodnc šole" se je vršil v torek, dne 18. aprila 1911 v BNarodnem domu" ob 9. uri dopoldne. Mesto obolelega predsednika toy. Anton Eazingerja je otvoril zborovanje njega namestnik tov. Jakob Dimnik. Sprejme se tajoikovo in blagajnikovo poročilo z nekaterimi opazkami od strani tov. Josipa Oepudra. Na predlog tovariša Ivana Scbmeideka se izvoli stari odbor, ki se je konstituiral tako-le: Anton Eazinger kot predsednik, Jakob Dimnik njega namestnikom, Fran Gale tajnikom, Alojzij Eeeelj blagajnikora. Ostali tovariši in sicer Jakob Furlan, Gregorin Josip, Likar Janko, Eežek Jurij in Trost Frane Es. odbornikom. Eot pregledniki računov pa tovariši Janez Levec, Vendelin Sadar in Luka Jelenc. Predsednik se zahvali navzočim tovarišem za obilno udeležbo ter zaključi zborovanje. Učitelj8ko drnštTO za okraj Novo mesto je zborovalo v nedeljo, dne 2. aprila, v Novem mestu. Na zborovanju je predaval preiskovalni sodnik g. Euder o § 420. kaz. zakona. Taka predavanja so jako važna, zakaj so slučaji, v katerih si učitelj ne more predočiti, kako daleč sme učenca v izredoih slučajih kaznovati. Predavanje je vsem dobrodošlo, zato bodi tem potom gosp. preiskovalnemu sodniku, odkritosrčnemu prijatelju učiteljstva, izrečena najiskreuejša hvala za njegov trudl Predaval je še tovariš Zagorc iz Bele Cerkve: BMIadina in alkohol". Tudi ta referat je bil skrbno sestavljen. Delegatom za glavno zborovanje Zaveze se izvolijo tov. Marok in gdč. Bantanova in Vercetova. Postojnsko okrajno učiteljsko društro iraa svoj redni občni zbor na Eazdrtem v četrtek, 4. maja t. 1., ob pol 3. pop. z običajnim dnevnim redora. Poleg tega predava vodja gluhonemnice v Ljubljani tov. Grm o temi: BE a k o je ravnati z nagluhimi in kako odpravljati izgovoine napake". Tovariš ravnatelj Brinar nam razkaže skioptikon ter obenem poroča: „0 njega uporabi pri pouku". Tovariš Vinko Zaletel nam končno prečita utemeljene teze o temi: BEako deluj modernašolaza telesni razvoj m 1 a d i n e". Dragi tovariši in cenjene tovarišice! Odbor se je potrudil, nuditi Vam čim največ aktualnega; zato vabi in opravičeno pričakuje, da se tega našega strogo učiteljs k e g a zborovanja udeležite polnoštevilno. Torej na veselo snidenje ! 0 d b o r. Društvo t pomoč nčlteljeni, njihovim Tdovam in sirotam na Kranjskeui t Ljnbljani je imelo svoj občni zbor za upravno leto 1910. dne 18. aprila t. 1. v BNarodaem domu". Predsednik Juraj Eežek otvori ob 10. uri zborovanje s presrčnim pozdravom ter konstatuje sklepenost. Spominja se tudi umrlih ftlauov in pozove navzočnike, da se dvignejo s sedežev v znak sožalja in počeščenja njibovega spomina, kar se tudi zgodi. Pozivlja 61ane, da jim bodi skrb in blagor za društvo vedno pri srcu. Eo imenuje overovateljem zapisnika Fr. čruagoja in Vendelina Sadarja, predstavi oblastvenega zastopnika, policijskega komisarja Fr. Šviglja, pozove tajnika, da poroča o društveuem poslovanju. Iz tajoikovega poročila povzamerao, da je k društvu pristopilo 5 udov, 3 so izstopili, 3 pa umrli. Eoneem leta je imelo društvo 110 udov in je pudpiralo 35 vdov in 34 sirot. Vsled naraščanja vdov iu sirot se društvo zelo obremenjuje. Eončno prosi zborovalce, naj bi tudi v prihodnje požrtvovalno podpirali društvo najblažjega namena. Blagajnik Jakob Furlan poroža o računskem sklepu, proračunu in bilanei. 0 tej točki se je razvila obsežna debata, v kateri so se kritikovali razni postavki računa in so se zabtevala pojasnila. Debate so se udeležili Jos. Cepuder, Julij Slapšak, Jernej Eavnikar in Ivan Štrukelj; slednji je zašel celo na politieno polje z izjavo, da so z denarjem vdov in sirot podpira najslabša politična stranka ia uajslabšl list v deželi. Predsednik strogo opozarja govornika, da naše društvo ni politično ter da bo vsakemu vzel besedo, ki bi ie drznil prekoračiti delokrog pravil. Na izvajanja, da denar ni varno naložen, omenja predsednik, da se je nalagal po sklepih občnih zborov. L. Jeleoc in Jakob Dimnik sta pojasnila gmotno stanje BUčiteljske tiskarne"; slednji je izjavil kot načelnik Dadzorstva, da presegajo aktiva za 75.000 E pasiva. Tajnik Eecelj odgovarja Štrukelju rekoč: Denar mora biti glasom pravil ne samo varno, ampak tudi dobro naložen. Od 1. 1898. do 1904. se je društveno premožeDJe sukalo med 110.000—113.000 E; v 1. 1905. pa se je dvignilo vsled prenosa v zavode z večjo obrestoo mero na 115.000 E, v 1. 1907. pa vsled dedščine po pok. Jos. Travnu (nad 8000 kron) na 126.000; danes pa ZDaša društvena imovina nad 127.000 E. Glede varnosti pri stanovskem denarnem zavodu pa izjavlja, da se sme vzeti le toliko hranilnih vlog, kolikor znašajo podpisani deleži. Eer poleg te varnosti zavod prav dobio funkcijonira, je izguba izključena. Najbolj dvomljiva vloga 1696 E 60 h v Glavni hranilnici tudi ne bo izgubljena, kar je pojasnil ob roki ,,Zadruge" št. 4. t. 1. Eo je Fr. Črnagoj podal nekatera pojasnila glede nagrad in poudaril, da se je društveno premoženje faktično dvignilo, izjavlja poročevalee JakobFurlan: Številkam, katereje bral Strukelj, ne more ugovarjati, ker ono, kar so drugi sestavili in občni zbori že preje odobrili, ne more biti preporna točka današnjega zborovanja. Vloga pri Glavni hranilniei je pravilno izkazana, ker 31. deeembra 1910. ta zavod še ni bil v konkurzu. Odločno tudi izjavlja, da je račun popolnoma pravilen. Prosi pa:'a) Vsak ud naj pošilja udnino po položnici in naj zanjo pridene 10 h. b) Pridobivajo naj se novi člani. c) Udje, ki imajo priliko občevati s po društvu podpiranimi vdovaini, naj jih pouče, da so vse govorice o gmotnem propadanju društva neresnične; tem načinom naj se rešijo mučnih skrbi, katere so jim povzročili brezvestni obrekovalci. Julija Slapšaka predlogi: a) odpovedo naj se deleži BUčiteljski tiskarni"; b) branilna vloga v BKmetski posojilnici" naj se dvigne in drugod varno naloži; c) denar iz BHran. ia pos. Učit. kouvikta" naj se dvigne le v tem slučaju, ako bi ne inarala pristopiti BZadružni Zvezi" v Ljubljaui; so se vsi odklonili. Zanje je bilo 13, proti pa 40 glasov. Eačunski sklep se odobri z veliko večino. Imenom pregledovalcev računa izjavlja Fr. Gale, da so račune natančno pregledali in jib našli v vzornem redu. Poročevalec predlaga, da se da odboru in blagajniku absolutorij, kar se je z veliko večino sprejelo. Izvoljeni so bili: Predsednikom Juraj Eežek, blagajnikom Jakob Furlan, odbornikom: Fran Ornagoj, Jakob Dimnik, Josip Gregorin, Luka Jelenc, Alojzij Eecelj, Anton Likozar in Janko Zirovnik; pregledovalcem računo^ pa: Fran Gale, Fran Marolt in Vendelin Sadar. on ne spadavdružbopoštenja-k o v. Isto se zna zgoditi Bavnikarju, čeprav je poslanec, saj je sam izjavil, da mu ni mari učiteljskih interesov! To ad uotara 1 Nasilneži naj ne govore o nasilju! Ear se pa tiče uprave društva, pa preidimo do številk, in sicer je bilo leta: 1905. 22 vdov 4230 E in 17 sirot 778 E 1906. 22 „ 4525 . „ 15 „ 794 „ 1907. 22 „ 4480 „ „ 12 „ 630 „ 1908. 29 „ 4783 „ „ 13 „ 740 „ 1909. 32 „ 5704 , „ 30 „ 1456 , 1910. 35 „ 6103 „ „ 34 „ 2060 „ Edor torej pregleda gorenjo tabelo, mora uvideti, da je v teh letih število vdov naraslo od 22 na 35, torej za 13 več, in število sirot od 17 na 34, torej za 17 ve6. Tako močno so se torej raorale pomnožiti podpore, in naj bi bil ta ali oni odbor, nastati je morala kriza zaradi naraščanja vsote, ki se je morala izplačati. Banditje so torej oni, ki trdijo, da je krizo provzročil odbor! Da pa odbor skrbi za povždigo društva in naraščanje imetja, nam dokazujejo sledeče številke: Leta 1904. je bilo iraetja 113.643 60 E „ 1905. . „ . 115.71563 „ „ 1906. „ „ „ 116.215*63 „ „ 1907. „ . „ 126.48898 „ „ 1908. „ „ „ 127.814*20 „ „ 1909. „ „ „ 127.767*78 „ . 1910. „ „ „ 127.412*10 „ Ce bi torej odbor ne skrbel, da se je osnovni kapital tako plodonosno nalagal in množil, bi bila danes neizogibna prav huda kriza. Le odboru gre torej v tem oziru prizaanje, da se je vkljub visokim podporam množil osnovni kapital. Da pa je v letu 1909. nekoliko padlo, je krivo to, da je naraslo število podpirauih vdov in sirot, kar nam izkazuje gorenja tabela. Zatorej je bilo potreba pokriti primanjkljaj 46 E 42 h in istotako za leto 1910. — 355 E 68 h. Naj se pa izognemo vsakemu namigavanjuknepoštenemu navajanju, zato povemo tudi, da je leta 1907. pripisano tudi Travnovo volilo, da se ne bode reklo, da ae lastimo tuje zasluge. Naše delo je odkrito in pošteno, znto se tudi javnosti ne bojimo ! Ponavljamo: če bi se odbor tako vestno ne trudil, da je tako znatno zvišal osnovni kapital, da ga je kar najvišje nalagal, bi nastopila danes huda kriza. Prepričani smo pa, da smo izšli iz boja podlega natolcevanja polni zmage, nabolj pa r raoralnem oziru, ker neomadeževano jenašepošteno ime, neoskrunjenoje naše pošteno in vestno d e 1 o. Osramočeni so pa skrunilci poštenosti pred vsem slovenskim uči teljstvom ; osramočene so propalice našega stanu, oni Slomškarji, ki 30 nam očitali nepošteno poslovanje in fasifikacijo bilance! Sedaj pa naš! leviti! Slomškarji so oni, ki sami zvišujejo nagrade! Slomškarji so oni, ki tajijo dolg pred scdnijo, dokler se jim ta ne dokaže. Slomškarji so oni, ki ne vpisujejo popolnih vsot v blagajniške knjige in jih vplačajo in vpišejo šele potem, ko se jih tirja in prisili v to. Slomškarji so oni, ki posojujejo denar brez vednosti odbora, torej postopajo nepošteno! Slomškarji so oni, ki prejmejo dvojno pristopuino, a ne vrnejo enega dela prej, nego se jih t to prisili, ki se jim ne smilijo vdove in ne sirote, katere hočejo takorekoč oguljufati! Slomškarji so oni, ki sumljiro vodijo račune in opravljajo blagajniško knjigo. Slomškarji so oui, ki proti sklepom odbora samovoljno prepisujejo hranilne knjižiee, da potem Jzginjajo iz bilanc". Še ve6 bomo povedali, če nas bodete gnali t to! Pripravljeni smo pa vse vsak čas dokazatil Nepoštenjaki ste! Koljite se med seboj! Koljite se med seboj, mi se ne boiuo več klali z vami, ampak bomo stopali preko vas in vaše besede ne bodo onečaščale naših vrst — n i tivaši zg1edi nebodo oskrunjali naše č a s t i ' Eadar bo dovolj prepotence, vas pomečemo ven tudi iz gospodarakih organizac i j ! »SloveneC in resnica. ,,Slavno uredništvo BSlovenca" v LjubIjatli. Sklicuje na tiskovni zakon prosim, da priobčite v BSlovencuu glede na njegovo notieo BEdo podpira BJutro"?'l) ki je stala med Ljubljanskimi novicami" v št. 85, dne 13. aprila t. 1., sledeči popravek: Ni res, da je upravni svet BUčiteljske tiskarne1* kdaj izjavil, da fondi BEonvikta" in BVdovskega zaklada" nesejo tiskarui ,,ne vemo že kolike obresti". Ees pa je, da je upravni svet BUčiteljske tiskarne izjavil, da se denar BEonvikta" in Vdovskega društva" v ,,Učiteljski tiskarni" obrestuje po 5 odstotkov, torej bolje nego v kaki drugi hranilnici. — Za upravni svet BU6iUljske tiskarne" v Ljubljani, dne 14. aprila 1911. — L. Jelcnc, predsednik. — Eoliko je ta najnovejši produkt gospoda Luke vreden, se razvidi iz današnjega poročila o občnem zboru BVdovskega društva", katerega naj vsak natančno prebere in bo videl, da se BVdovsko društvo", kojega denar je naložen v BU č i teljski tiskarni", tako obrestuje, da izkazuje bilanca def i c i t in 60 mnogi učitelji na včerajšnem občnem zboru ižrekli odboru tega društva nezaupanje! Denar učiteljskib. vdov in sirot je izgubljen, požrlo ga je BJulro" in Luka Jelenc naj popravlja, kolikor hoče. Popravki Luka Jelenca niso vredni ene fige." — To poročilo je bilo v ..Slovencu" isti dan, kakor infamni falsifikat o občnem zboru BVdovskega društva". Iz tega se da sklepati, da BSlovenčevi" uredniki še ne vedo koliko masla iraajo naši Slomškarji na glavi in kako verodostojua so njih poročila. Slomškar Cepuder bo vedel povedati, da je tiskarna vedno redno plačevala obresti. Da jih pa plačuje še sedaj, je najboljši dokaz to, da Slomškarji sami že navajajo 1000 E obresti poleg 20.000 E deležnih vlog. Da bi tiskarna provzročila krizo v ,,Vdovskem društvu", je podla laž in to laž vsakdo lahko jasno razvidi iz številk v našem današnjem uvodnem poročilu — postavka nVolitve in zrnaga!*1 Nuna in kanarček. Prešeren je pel: nLe celico naj'no zapriva, prostosti sveta ne želiva!" — Škof Jeglič pa poje: BLe celice svoje odprite, za S. L. S. v boj pohitite!" — In res so se dne 23. t. m. udeležile Uršulinke v Ljubljani občinskih volitev, da pomagajo s svojimi glasovi do zmage stranki, ki kandidira tudi dva katoliška moža, ki ju državno pravdništvo preganja zaradi — sleparij! Tako so umazani politiški valovi udarili ob zapah kloštrske porte in brizgnili blatns pene v svetost samostanskega življenja! Eaj so s tem klerikalei dosegli, naj premišljajo saini! Mi hočemo povedati nekaj drugega: V Ljubljani govore, da je ležal na smrtni postelji oče-učitelj, ki mu je bila hči Uršulinka. UmirajoSi oče je želel še enkrat videti svojega otroka. Toda tej je obljuba branila stopiti iz samostana k smrtni postelji očetovi. Sedaj pa ni nobeni nuni branila nobena sveta obljuba na volišče! Ljudje se sedaj izprašujejo: Eaj je več, ali IV. božja zapoved ali politika? — Škof Jeglič je gotovo prepričan, da je tako postopanje veri samo v korist! — Eer smo ravno pri kloštru, se spominjamo tele dogodbice: V škofjeloškem ženskem samostanu je živela pobožna nuna, ki je bila teta nekega sedanjega klerikalnega odličnjaka. Ta tedanji ateist je nekoč svojo teto obiskal, in ta ga je pozdravila z Iepim krščanskim pozdravom: BGelobt sei Jesus Ohristus!'' — BAch, was, gelobt sei Jesus Christus!" odvrne nečak, Bbaben Sie nichts, um meinen Magen zu starken?" — In pobožna teta nuna, kakor je bila dobrega srca, gre in prinese svojemu vernemu nečaku stekleničico dobre pijače — bržkone je bil kak BElostergeist". In sedanji klerikalni odliČDjak prime steklenico s plemenito, želodec okrepčujočo vsebino, jo dvigne visoko v zrak in vzklikne: BJetzt aber — gelobt sei Jesus Christus!" Eoliko je resnice na tej značilni dogodbici, o tem bi morda vedel kaj več povedati — dr. Ivan Šušteršič! Politika In šola. Stokrat smo že rekli, da mora politika od in iz šole stran. Tudi klerikalci čivkajo tako, kadar jim to kaže. Na velikonočni po- nedeljek popoldne pa so v š o 1 i n a E u dn i k u pod Ljubljauo priredili volilni shod, kakor ga je začetkom oktobra priredil dr. Lampe v šoli v Beli cerkvi pri Novem mestu. Tako-le si mislijo: če smerao politiko uganjati t cerkvi, zakaj bi je ne smeli v šoli? Arapak samo mi! — Na Eudniku je tudi Slomškar Vode delal tako vodo, da bo v najkrajšem času poplavila vse naprednjake! Hej, da se kak napreden učitelj spozabi tako daleč! Lampe bi zanj lastnoroeno iztesal vislice, dobrepoljski Štrukelj pa bi mu s svojimi znsnimi noži rezal jermene iz kože. Najbrže bi ga Nepomuški Jeglič za nameček še malo podeuunciral pri gospodu nadzorniku, Eavnikar bi pa ne potrdil bilance njegovega živIjenja. Tako bi prišel kar naravnost iz šole na vislice, z vislic pod nož, izpod noža pa mimo denuncijanta in nepotrjenih računov naravnost hudiču pod lačni zob! Na vsak način pa je dobro, da si zapomnimo v šoli politikujočega Vodeta, ki je hotel na občnem zboru BVdoyskega društva" celo glasovati, čeprav še član ni! Že je bila roka v žraku, ampak — pravično oko ga gleda, beseda zagrrai — roka izgine . . . Preveč obzirni smo! Zakaj pa nSlovenee" tega ne pove? Občinske volitve v Ljubljani. V novi občinski svet v Ljubljaui sta izvoljena od napredne stranke tovariša .Takob D i m n i k in Anton L i k o z a r. — Elerikalci niso spravili v občinski svet nobenega Slomškarja. Najbrže jih je sram in se boje, da ne bi Bznačajni" Jeglič provociral kakega škandala. Ako bi imeli v občinskem svetu tudi denunciantski odsek, bi bil lahko Nepomuški njegov predsednik in stalni referent. Dokler pa takega odseka ni, je res najbolj pametno, kar so mogli storiti, da so klerikalci pustili Jegliča na cedilu. [Brez skrbi ga lahko prepuste nam. Mi ga bomo že tako obdelali, da se bo smilil — samemu sebi. Za danes priporočamo klerikalcem, naj pošiljajo svojega hlapca delat pokoro na Cepudrov grob ! Arapak prej zazeleni na tem grobu suha paliea, nego bo očiščena Jegličeva vest! Ta ga bo zgrizla do večnosti, ako ima kaj vere vanjo!