GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXV. KAMNIK. 22. APRILA 1985 Človek in ljudje so vedno rdeča nit Vsak dan, ne samo za praznik, se moramo zavedati svoje identitete. Kaj bi bilo z Jugoslavijo, z vsakim njenim delom, s slahernim narodom in narodnostjo brez leta 1941, brez partije, brez fronte, brez Avnoja, brez socialističnega samoupravljanja in neuvrščenosti. Še zlasti ob težavah in vsakršnih poskusih, da bi prekrajali naše bistvo, je pomembno in potrebno zaznavati, kje smo, kaj smo bili in moramo biti. V povojni zgodovini jugoslovanskih narodov in narodnosti, v procesu graditve socializma pa je bilo temeljno vedno uveljavljanje človeka in zato samoupravljanja. Res je sicer, da je nešteto dokazov, da samoupravljanje še ni dovolj prodrlo v zavest ljudi. Program OF o preobrazbi človekovega značaja še ni izpolnjen. Potrebno bo urediti odnos do družbene lastnine, do dohodka. Delavcu moramo dodeliti celotni dohodek. Naveden je pogoj, da bo sam odločal, kako ga bo delil, koliko bo dajal za prosveto, kulturo itd. Lahko trdimo, da v danem trenutku kljub vsem prizadevanjem še tega nismo uredili, da bi nagrajevali delo in kaznovali nedelo. Odnos do družbene lastnine je žal še marsikje zelo negativen. Ko danes praznujemo 40-letnico osvoboditve, je prav, da povemo na glas, da še tako neizprosna kritika preteklega ne more zanikati epohalnih sprememb v razvoju Jugoslavije, vsakega njenega dela. Seveda je prav, da smo zelo kritični do preteklosti, da poskušamo vsi skupaj in vsak zase ugotoviti, kakšna je bila cena takega razvoja, kaj in kje bi lahko dosegli več in boljše, predvsem pa da ne bi ponavljali napak. Sredi težav se posamezniki spogledujejo z daljno preteklostjo in s tujimi vzori, bolj ali manj abstraktno razglabljajo o »rodoljubju«, in »patriotizmu«, ne vidijo pa sprememb, ki so nastale v zavesti ljudi v posebnih razmerah našega boja za samoupravno socialistično družbo. Tako nastajajo mnoge namišljene dileme glede razvitosti oz. nerazvitosti mednacionalnih odnosov, preplah zaradi ekonomske samostojnosti narodov in republik, nerazumevanje in zaviranje neposredne socialistične samoupravne demokracije, enkrat pod pretvezo boja za »drugačno demokracijo«, drugič za politiko »trde roke«. Uveljaviti moramo pravice delavca v temeljni organizaciji združenega dela, da ne bo odločal le o osebnih dohodkih in o delu sredstev za družbeni standard, ampak da bo imel preko samoupravnih organov, delegatskega sistema v samoupravnih interesnih skupnostih, občini, republiki in federaciji odločilen vpliv na razširjeno reprodukcijo, na oblikovanje in politiko cen, na ekonomske odnose s tujino, na gospodarjenje z denarjem in odgovornost za Vse to. Gre skratka za vse tisto, o čemer delavci zdaj odločajo bolj ali manj le formalno. Delavce je treba mobilizirati, utrjevti njihovo zavest, da je njihova ustavna pravica reševati svoje lastne probleme, kot tudi probleme v občini, republiki in federaciji. Navedeno nam je še toliko bolj potrebno v trenutku, ko ni nobena skrivnost, koliko je Jugoslavija dolžna tujini, vsled 'česar je izvoz ključna naloga jugoslovanskega združenega dela. Mobilizacija slehernega delavca je potrebna tudi vsled tega, ker žal še ni dozorelo spoznanje, da mora biti bitka za uresničevanje nalog opredeljenih v dolgoročnem programu ekonomske stabilizacije množično gibanje. In kako v Kamniku uresničujemo lastni program ekonomske stabilizacije? V prvih štirih letih srednjeročnega obdobja 1981-1985 smo v kamniški občini dosegli 1,2% realno rast družbenega proizvoda. Kamnik je pretežno industrijska občina, saj industrija ustvarja 61% celotnega družbenega proizvoda v občini, v gospodarstvu pa je zaposlenih 89,5% delavcev. Družbeni proizvod na prebivalca je v občini počasneje rasel od republiškega. Analiza gospodarskih rezultatov v občini Kamnik za leto 1984 nam pove, da smo dobro uresničevali zastavljene cilje. Tako se je fizični obseg proizvodnje povečal za 7,3% v primerjavi z letom 1983, izvoz je bil večji za 16%, pokritost izvoza z uvozom pa je znašala 153,1%. Akumulativna in reproduktivna sposobnost kamniškega združenega dela se je podvojila. Realni osebni dohodki so nehali padati, in so dosegli indeks 104,3%. Sploš na in skupna poraba je bila v dogovorjenih okvirih. Poleg industrije opažamo porast v strukturnem delu družbenega proizvoda le še v kmetijstvu. Ob .takšnem razvoju bomo v letu 1985 v občini Kamnik sposobni pokriti z lastno proizvodnjo potrebe po govejem mesu in mleku (kjer ustvarjamo tudi viške), ostale potrebe pa bomo morali pokriti s pomočjo proizvajalcev iz drugih občin. Razveseljivo je tudi dejstvo, da je zadnja leta delež zaposlenih v kmetijstvu nehal padati. Drobno gospodarstvo dosega ftenutno še premajhen delež v strukturi družbenega proizvoda, je pa v vztrajnem porastu. Ker se zavedamo pomena drobnega gospodarstva, je bilo vloženo veliko truda in naporov pri izdelavi in sprejetju dolgoročnega programa razvoja drobnega gospodarstva v občini Kamnik. Delež gostinstva in turizma je bil v preteklih letih v stalnem upadanju. V zadnjem letu smo to upadanje v občini zaustavili, tako da se je začel ponovno dvigati, k če mer bo pripomogel tudi sprejeti dolgoročni program razvoja turizma v občini Kamnik. Skratka, gre za rezultate, ki nas lahko ohrabrujejo, po drugi strani pa pomenijo spodbudo za vlaganje še večjih naporov in doseganje še boljših rezultatov gospodarjenja. Pa vendarle moramo biti, ko ocenjujemo gospodarske rezultate, dosti realni in seveda zlasti upoštevati vsem znano problematiko, s katero se ubada kamniško združeno delo. Gre namreč za to, da je kamniška industrija predvsem predelovalna in ima v strukturi kalkulacije velik delež surovin tako domačih kot tujih. Posledica tega je problematika z oskrbo z repromateriali in surovinami, ter zaradi visokih sovlaganj tudi padec dohodka. Zaradi zmanjšanja investicijskih del, predvsem gradbenih in navezanost te na domači trg pa so se zaostrile razmere v gradbeni operativi. Vabilo Vse delovne ljudi in občane vabimo na proslavo ob dnevu OF 27. aprilu, ki bo v petekj 26. aprila 1985 ob 20. uri v ŠCRM. Slavnostni govornik bo predsednik občinske konference SZDL Anton Fišer. V kulturnem delu sporeda bodo sodelovali: - kamniška godba - ženski pevski zboi^Solidarnost« Občinska konferenca SZDL - dramska sekcia KD »Svoboda« Duplica. r Kamnik VLJUDNO VABLJENI! _ Občinska konferenca SZDL poziva vse delovne kolektive, hišne svete in lastnike zasebnih hiš, da ob bližnjih praznikih, dnevu osvobodilne fronte in prazniku dela razobesijo zastave. Ob dnevu OF in prazniku dela, 1. maju, vsem delovnim ljudem in občanom čestitajo občinske'družbenopolitične organizacije občinska skupščina izvršni svet in uredništvo Kamniškega občana V organizacijah združenega dela se soočajo z visoko stopnjo iztrošenosti oz. odpisanosti opreme, ki je za občino 91%. V tej zvezi nastajajo tudi težave pri uvozu opreme, saj je delež opreme v skupnem uvozu znašal le 7,4%. Prav tako je v letu-1984 delež investicij v osnovna sredstva v gospodarstvu komaj 6-7% družbenega proizvoda občine in je kljub ugodnim indeksom porasta izplačil realna višina sredstev za investicije zelo nizka. Kakorkoli že, hitreje bomo moral opuščat proizvodnjo, ki ne prinaša dohodka in ne ustreza zahtevam tujega trga. Razvijati bomo morali nove proizvodnje, uvajat sodobno tehnologijo, organizacijo dela in avtomatizirane, računalniško vodene in robotizirane proizvodne procese. Izboljšati bomo morali kvalteto proizvodov in storitev, dvigniti disciplino v poslovnosti. Izrabiti bomo morali naše možnosti za razvoj visoko produktivnega in dohodkovno učinkovitega kmetijstva, turizma in drobnega gospodarstva. Skratka, pospešeno se moramo enakopravno vključiti v svetovno menjavo, sicer bomo ostali gospodarska in kulturna provinca, ki jo bodo izkoriščali boljše organizirani, ekonomsko bolj učinkoviti. Te spremembe pa prav gotovo zahtevajo večja vlaganja v izobraževanje, znanost, kulturo in druge družbene dejavnosti. Zato bo potrebno spremeniti miselnost, ki je žal še kako prisotna tudi v Kamniku, po kateri obravnavamo družbene dejavnosti zgolj kot porabo. Poleg tega pa administrativni in linearni način določanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb povzročajo nezaupanje delavcev, delovnih ljudi in občanov, ko se dogovarjajo o obsegu in ravni zadovoljevanja teh potreb. Ko govorimo o uresničevanju dolgoročnega programa, je zelo pomembno, kako bomo pripravili in sprejeli razvojne načrte za prihodnje obdobje. Gre za zelo odgovorno delo, saj moramo spremeniti ne le razvojno usmeritev, ampak predvsem dosedanje planiranje od temeljne organizacije do federacije. Delavci v temeljnih organizacijah in delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih morajo ugotoviti svoje interese in jih v okviru materialnih možnosti uskladiti v delovnih in sestavljenih organizacijah združenega dela, v bankah, v interesni skupnosti, v občini, republiki in federaciji. Praksa vse bolj dokazuje, da v naših razmerah ne more biti stabilizacije brez samoupravljanja. Program ekonomske stabilizacije zato ni samo program ekonomske ozdravitve, ampak realna vizija nadaljnjih demokratičnih prodorov. Dolgoročni program ekonomske stabilizacije opredeljuje usmeritve v hitrejši razvoj in uresnčevanje socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in političnega sistema. Zato dolgoročni program terja dosledno uresničevanje temeljnih določil ustave in zakona o združenem delu. V tej zvezi je povsem jasno, da bosta samoupravni mehanizem in z njim tudi skupščinski sistem zaživela v svojem polnem smislu šele takrat, ko bodo predvladovali dohodkovni odnosi in ko bosta organizacija dela in razvoj naše družbe temeljila predvsem na načelu združevanja dela in sredstev. Seveda pa dohodkovni odnosi terjajo tudi drugačen odnos človeka do deia in do skupnosti. Danes, ko je moderno govoriti o sistemu, nekateri to preprosto povezujejo z ustavo in si upajo trditi, da je treba spremeniti ustavne rešitve. V mesecu juniju pričakujemo, da bo izdelana kritična analiza političnega sistema v socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Pa vendarle so razprave v Kamniku, pa naj si gre v okviru fronte, bodisi na programski seji zveze komunistov in tudi na skupščinah interesnih skupnosti in ne nazadnje na zborih skupščine občine pokazale, da je potrebno storiti vse, da bi po eni strani krepili temelje našega političnega sistema, po drugi strani pa seveda zagotovili dograjevanje1 le-teh in odpravljanje določenih deformacij, ki negativno vplivajo na učinkovitost političnega sistema. Čeprav smo tudi v občini Kamnik storili pomembne premike pri uresničevanju delegatskega sistema, pa vendar lahko, če smo seveda dovolj kritični, rečemo, vsaj kar se tiče dela naših skupščin, da smo še vedno daleč od pravega delegat-stva, oziroma da se v praksi soočamo z vrsto vplivov, ki onemogočajo dosledno delovanje delegatskega sistema. In kaj storiti, da bo delegatski sistem v praksi resnično zaživeli? Pravo rešitev lahko najdemo edino v takem delu socialistične zveze, d* bodo ljudje v njej resnično množično sodelovali. Tudi v naši občini potekajo živahne razprave o kadrovski politiki, kar je povsem razumljivo, saj smo pred novimi volitvami. Menim, da je nadaljnja demokratizacija kadrovske politike in volilnega sistema povezana zlasti z vprašanjem, kako družbenopolitične organizacije uresničujejo svojo vodilno vlogo: njihova naloga je, da organizirajo, spodbujajo in usmerjajo delovanje delovnih ljudi in občanov pri predlaganju in določanju kandidatov, ne pa da v ozkih organih nadomeščajo aktivnosti in voljo delovnih ljudi. Za nadaljnjo demokratizacijo tega področja političnega sistema niso potrebni nobeni posegi v ustavo, niti kakršni pomembni posegi v volilno zakonodajo in normativno ureditev volitev sploh. Demokratizacija kandidacijskega postopka mora potekati tako, da bo krepila stalno delovno povezanost in odgovornost izvoljenih nosilcev funkcij v celotni samoupravni in delegatski bazi. Politični sistem in njegovo delovanje ter funkcioniranje delegatskega sistema mora v svojem nadaljnjem razvoju biti izključno v funkciji zadovoljevanja interesov delovnih ljudi in občanov ter v neposredni povezavi z ekonomsko učinkovitostjo našega gospodarskega sistema, nikakor pa ne sam sebi namen in v okras samoupravnemu socialističnemu razvoju. ANTON IPAVIC Odhod štafete s Titovega trga proti OŠ FA Foto: S. S. Občinska priznanja OF Občinska konferenca SZDL bo tudi letos na osrednji proslavi ob dnevu OF podelila priznanja OF slovenskega naroda. Letošnji prejemniki tega priznanja so: skozi je bila kot vojaška vojna vdova NOV aktivna odbornica v občinskem odboru zveze vojaških vojnih invalidov in tako kot med NOV izvrševala vse zadane ji naloge za območje Palovč. Aktivna je bila v odboru Rdečega križa, SZDL, AFŽ idr. Sedaj ji starost onemogoča aktivno delovanje, čeravno še vedno sodeluje po svojih močeh. Predlagala jo je OO ZZB NOV. PETER KLAVClC rojen 1913, upokojenec. Je zelo aktiven društveni delavec v upokojenski organizaciji, v turističnem in planinskem društvu. Zeio dolgo je deloval tudi na področju telesne kulture - v TVD Partizan. S svojim vsestranskim delom je veliko prispeval k aktivnosti in uveljavljanju društev, ki imajo danes pomembno vlogo v življenju Kamnika. Za to priznanje ga predlaga društvo upokojencev Kamnik, katero letos praznuje 35 letnico svojega aktivnega delovanja, k čemur je svoj znatni delež prispeval tudi Klavčič Peter. NOB. Od leta 1964, ko se je preselil v Kamnik, je zelo delaven član krajevnega odbora ZZB NOV Nevlje in je bil pet let praporščak te organizacije. V tem času je opravljal tudi več delegatskih dolžnosti v samoupravnih interesnih skupnostih. Je član KO SZDL in član komiteja za SLO in DS, zadolžen za civilno zaščito. Vsako zadolžitev opravlja vestno in točno. Predlaga ga KO ZZB NOV Nevlje. STANE MARCU AN rojen 1921, upokojenec, udeleženec NOB. Tudi po vojni se je aktivno vključil v družbeno in politično življenje. To-variški odnos in osebni zgled sta mu omogočala, da je vnašal podjetnega duha v delovna' okolja in tako uspešno dosegal zahtevne dogovorjene cilje. Po upokojitvi opravlja številne funkcije v turističnem društvu, na področju SLO in DS ter v družbenopolitičnih organizacijah v krajevni skupnosti Zapri-ce. Predlagala ga je KO SZDL Zaprice. IVAN PAVLIC rojen 1915, upokojenec. Udeleženec ANTON PODJED rojen 1947, zaposlen v KIK, je v preteklih letih že opravljal pomembne funkcije v krajevni skupnosti. Sedaj pa se mu izteka mandat predsednika sveta KS. Izredne zasluge ima pri izgradnji telefonskega omrežja, kakor tudi pri izgradnji doma krajevne skupnosti. Naloge, ki so mu zaupane, opravlja vestno in z vso resnostjo. Predlagala ga je KO ZSDL Godič. KATARINA SLAPAR rojena 1901, upokojenka. Vse- MILKA URSIC rojena 1943, zaposlena v podružnici SDK v Kamniku. Že več kot dvajset let je aktivna družbenopolitična delavka v KS Kamniška Bistrica in v občini Kamnik. Njena aktivnost se je začela že v mladinski organizaciji in se nadaljevala preko odborov socialistične zveze, bila je delegatka v DPZ in se redno vključevala tudi v priprave na volitve. S svojim strokovnim znanjem pa je vedno pomagala v krajevni skupnosti in organizacijam v KS. Predlagala jo je KO SZDL Kamniška Bistrica. TABORNIŠKI ODRED BISTRIŠKIH GAMSOV Ustanovljen 1955. V teh letih je organizacija dosegla vrsto velikih uspehov in se zavzemala za čim večje vključevanje mladih v družbeno življenje. Od leta 1974, kije mejnik za organizacijo, je začela z načrtnim delom v vseh starostnih kategorijah s poudarkom na vzgoji in strokovnem usposabljanju mladih oz. članov nasploh. Zato so člani te organizacije dosegli že vrsto vidnih uspehov na vseh večjih tekmovanjih in akcijah v Sloveniji in Jugoslaviji. Ker je organizacija v dosedanjem obdobju delovanja dosegla vrsto uspehov pri vključevanju mladih v različne oblike interesnega delovanja in s tem prispeva h krepitvi ZSMS, jo je za to priznanje predlagala OK ZSMS. Štafeta mladosti.pri nas Z besedami MI GREMO... NAPREJ... smo mladi iz kamniške občine v četrtek, 18. aprila v galeriji Janeza Repanška v Rudniku sprejeli od domžalskih mladincev zvezno štafeto mladosti, simbol bratstva in enotnosti mladih in Jugoslavije. Po pestrem programu, v katerem so sodelovali učenci Osnovne šole Radomeljske čete, je štafeta nadaljevala pot skozi krajevne skupnosti Volčji potok, Šmarca, Duplica, Moste, Komenda, Križ, Podgorje v Kamnik. V nekaterih krajevnih skupnostih smo jo ponesli v organizacije združenega dela kot so Stol, Titan, Svilanit in Utok. Medtem ko je štafeta potovala po krajevnih skupnostih je bil na Titovem trgu prikaz društvenih dejavnosti. Ljudje so imeli dobro priložnost, da so videli, kje in kako mladi preživljajo proste ure. Predstavili so se gasilci z mokro vajo, s pomočjo radioamaterjev smo imeli direkten stik tako z lokalnimi kot z zvezno štafeto, obiskovalci so lahko seznanili z uspehi radioamaterjev (zveze z Brazilijo, Novo Zelandijo, Kanado, idr.) na novo ustanovljena OO ZSMS AMD sekcija MTC nam je prikazala spretnostno vožnjo med keglji po Maistrovi ulici, smučarji in lokostrelci so nam pokazali del pokalov, modelarji pa so nam pokazali svoje modele avionov. Turistično društvo se je predstavilo z zemljevidi in prospekti občine Kamnik, prodajali so klobučke in značke. Center za MPD je zbiral prijave za MDB Bela krajina 85. Vse dejavnosti so se odvijale na trgu, ob odru pa se je predstavila godba. V programu na odru so sodelovali: ansambel Piramida, karate klub Kamnik, folklorni > skupini iz Most in Kamniške Bistrice. Med pestrim programom so iz Grin-tovca, Tuhinjske doline in Tu-njic potovale tudi lokalne štafete, ki so okoli 19.30 prispele na prireditveni prostor. Takoj za njimi pa je v spremstvu motoristov in kolesarjev prispela zvezna štafeta. Zadnji nosilec je bil eden najbolj aktivnih mladipcev Rajko Pančur, ki je na kratko v imenu kamniških mladincev pozdravil prihod štafete. Prihod štafete je na Titovem trgu spremljala ti-sočglava množica občanov. V programu, ki je sledil, so sodelovali: mešani študentski pevski zbor, recitatorski krožek ŠCRM, otroški zbor OŠ T. Brejca, Glasbena šola iz Kamnika, otroški zbor iz OŠ Kamniški bataljon iz Stranj, MPZ Svoboda iz Duplice. Po končanem programu so štafeto v spremstvu baklonos-cev, motoristov in kolesarjev odnesli člani folklornih skupin iz Most in Kamniške Bistrice k tabornemu ognju ob šoli F. Al- breht, kjer so je predali tabornikom. Po krajšem kulturnem programu so jo prevzeli člani aktiva mladih zadružnikov, ki so pripravili družabno srečanje v športni hali. Ob zvokih ansambla Argument smo se prijetno zabavali do poznih ur. Množico obiskovalcev je zelo navdušila breakdance skupina iz Duplice in ritmična skupina iz T. Brjeca. Po 22. uri so štafeto prinesli v večnamenski prostor OŠ F. Albreht. Planinci in jamarji so svoje podvige prikazali s filmi in diapozitivi. Preostali čas do odhoda štafete smo uživali ob gledanju in poslušanju glasbenih video posnetkov in nekaj igranih filmov. Vso noč se je ob štafeti menjavala častna straža, posebej pa je izstopala straža mladih rudarjev Rudnika kaolina in kalcita in mladih članov Postaje milice Kamnik. Ob 6.30 je štafeta ob plesu in predajah mladih zapustila prireditveni prostor in krenila proti Mozirju s kratkim postankom pri mladih Rudnika kaolina in kalcita. Ob 17.10 smo štafeto predali vrstnikom iz Mozirja. Množična udeležba potrjuje pravilno zastavljen program dela mladinske organizacije v naši občini, obenem pa nam je dala spodbudo in voljo za še učinkovitejšo in temeljitejše uresničevanje interesov mladinske organizacije. M. KI., M. R. Malokaterih praznikov se delavec tako veseli kot prvomajskih. Zato, ker so tukaj združeni dogodki iz delavske zgodovine, iz narodnoosvobodilne vojne in tudi prihod pomladi, ki prav v tem času dobiva svojo pravo moč. fosebno starejša in srednja generacija je vsa desetletja po vojni doživljala nepozabne trenutke, ki bodo za vedno ostali v nas. Pomladi leta 1945 je po štirih letih mučenja, umiranja, boja, zmag in enotnosti Jugoslovanov, zasijala svoboda. Ko pomislimo na to in na leta po vojni, je spomin, kot filmski trak, prepoln dogodkov, doseženih, ki jih naš človek v zgodovini še ni doživel! Prav na prvomajske praznike je naš delavec Naš prvi maj slavil neštete delovne zmage in predsednik Tito je hodil med nas, nas bodril in tudi pohvahT. Vsako leto smo veliko naredili. Odpirali smo nove ceste, mostove, tovarne, šole, zgradili na tisoče stanovanj, šol in drugih dobrin družbenega" in osebnega standarda. Velikokrat je bil prvi maj dan, ko smo se zopet spomnili svoje biti, sposobnosti, zaupanja vase, v svoje znanje in delo. Kdo bi mogel pozabiti lep sončen prvi maj pred dvajsetimi, tridesetimi ali skoraj štiridesetimi leti, ko smo v zopet ozeleneli domovini prisluhnili domači pesmi, bodrilni besedi in je predsednik Tito v beli obleki sprejel pozdrave naših otrok, delavcev, vseh državljanov. Srca so bila vesela, radostna, ljudje srečni in polni upov v jutrišnji dan. Vsak Jugoslovan je bil tedaj del te množice, vprašal se je, koliko je doslej ustvaril in v sebi je čutil, da bo prihodnje naloge rad izpolnjeval. Morda-se bo kdo vprašal, zakaj to pišemo, ko vemo, da smo to doživljali. Starejši ljudje se vsega tega dobro spomnimo, mladi manj. Kot smo tedaj vse uspehe dosegli s svojim de- I lom in preprostim orodjem in zvetiko vnemo, ni razloga, da novih delovnih upehov ne bi mogli dosegati danes in jutri. Za napredek je potrebno dobro delo, žrtvovanje in odrekanje. Brez tega ne gre! Ob njih bo prvi maj bolj naš in mi bolj srečni! C. S. S seje predsedstva OK SZDL Akcija je potrebna na vseh področjih Kljub ugodnim rezultatom, ki jih je kamniško gospodarstvo zabeležilo v letu 1984, je med gospodarstveniki čutiti določeno zaskrbljenost. Predsedstvo je še posebej opozorilo na prepočasno obnovo osnovnih sredstev, saj nam sedanji trend obnove (4%-6%) ne omogoča dokončanja tega procesa do leta 2000. Pri tem pa je bila ostro in opozorilno izpostavljena problematika uvoza sodobne tehnologije, saj so postopki za pridobitev uvoznega dovoljenja preveč zbi-rokratizirani, kar onemogoča kvalitetno uporabo akumulacije posameznih DO. Predsedstvo je opozorilo tudi na porast zalog, ki nam vežejo ogromna obratna sredstva in tako slabijo likvidnostno situacijo v DO, na večjo vlogo bank, ki bi v prihodnje morale bolj pospeševati kreditiranje izvozno najbolj zanimivih programov in pri procesu prestrukturiranja gospodarstva, kot je opredeljeno v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije in na večjo vlogo občinske gospodarske zbornice v celotnem sklopu reševanja problemov OZD. Ugodne trende v letu 1984 pa je nujno spremljati in ocenjevti tudi ob vsakomesečnih pregledih doseganja plana, začrtanega za leto 1985 in pri tem sproti ugotavljali kvaliteto dela, kot tudi medsebojne odnose znotraj OZD. Le-ti v ne tako majhni meri vplivajo na uspešnost doseganja proizvodnih planov. Zato se morajo še posebno angažirati vsi subjektivni dejav- niki v vseh tistih sredinah, kjer se slabi odnosi pojavljajo. Pri tem pa moramo v odločnejšo borbo proti vsem oblikam oportunizma in kritiziranja v zaprtih krogih in več zdravih medčloveških odnosov vzpostaviti na sestankih in drugih delavnih srečanjih. V zvezi z razvojem osnovnega šolstva do leta 1990 in 2000, še zlasti na področju investicij, pa je predsedstvo mefiilo, da je nujno pripraviti ustrezne analize prostorskih možnosti razvoja osnovnega šolstva; izvršnemu svetu SO pa predlagalo, naj oceni realno možnost realizacije 140 milijonov din, kolikor je predvi- deno za investicije v tem srednjeročnem obdobju in pripravi ustrezne kvalitetne in strokovne variante za investiranje v šolstvo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na podlagi teh se bodo vse subjektivne sile v okviru socialistične zveze opredelile do. občinskega samoprispevka po letu 1986. Predsedstvo je na koncu obravnavalo poročilo o poteku evidentiranja v KS, OZD in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih in ugotovilo, da aktivnosti evidentiranja dobro tečejo, da pa je v vseh sredinah, kjer pri tem zaostajajo, zagotoviti kvalitetnejši in učinkovitejši pristop. M. J. Poročilo o dosedanjem evidentiranju v občini Volilna komisija, KO za kadrovska vprašanja pri predsedstvu OK SZDL, predsedstvo OK SZDL in OSS, pa tudi občinska konferenca SZDL so svoje zadnje seje namenjali ocenam dosedanjih postopkov evidentiranja. V okviru RK SZDL smo se dogovorili tudi za rdite, ko bomo pripravili celovite ocene, opremljene s konkretnimi podatki o sredinah, kjer so se aktivno vključili v evidentiranje in tudi ostalimi podatki. Iz pregleda dosedanjih aktiv- Tradicionalno prvomajsko srečanje delavcev v Kamniški Bistrici Občinski svet Zveze sindikatov Kamnik vabi 1. maja na vsakoletno srečanje delavcev v Kamniško Bistrico. Kulturni program se bo pričel ob 11. uri, v njem pa bodo sodelovali: - moški pevski zbor Solidarnost iz Kamnika - pihalna godba iz Kamnika - folklorna skupina Kamniška Bistrica - recitator Slavnostni govornik na tem srečanju bo Miran Potrč, vodja delegacije skupščine SRS v zboru republik in pokrajin skupščine SFRJ. Na tem srečanju bodo podeljeni tudi srebrni znaki Zveze sindikatov Slovenije in priznanja »Inovator leta« občine Kamnik, ki jih podeljuje OS ZSS Kamnik. Po kulturnem programu bo igral ansambel bratov Poljanšek. OS ZSS Kamnik je preko Integrala poleg rednih avtobusnih zvez zagotovil še dodatne avtobusne zveze v dopoldanskem času in sicer: Duplica-Kamniška Bistrica ob 10. uri Kamnik-Kamniška Bistrica ob 10.10 Kamnik-Kamniška Bistrica ob 10 JO. Na predvečer 1. maja vas vabimo na Stari grad nad Kamnikom na prvomajski kres in golaž ob zvokih harmonike. OS ZSS Kamnik nosti in na podlagi prispelih »zbirnih poročil«, zapisnikov sej KO v temeljnih sredinah, lahko ugotovimo naslednje: - da jt v večini potekalo samo evidentiranje brez razpravljanja o evidentiranih kandidatih za posamezne delegacije - da so v nekaterih sredinah poslali samo seznam evidentiranih brez podrobnejše razgradnje potrebnih podatkov in bo točna obdelava nekoliko težja V KS je za delegacije za' zbor KS in delegacije SIS evidentiranih 1154 možnih delegatov, od tega je podrobnih podatkov za 16 KS (tu je evidentiranih 717 delegatov). Od teh 717 delegatov je 26% žensk, 20% mladih do 27 vzorno delujejo. Najstarejše je gasilsko društvo, za katerega je značilno, da skrbi za vključevanje mladih v svoje vrste in za njihovo usposabljanje, kar, dokazujejo na številnih tekmovanjih. Prihodnje leto bodo dobili novo avtocisterno, leto za tem pa še orodni avto. To je lepo priznanje za moščanske gasilce, istočasno pa še spodbuda in obveza za delo vnaprej. Za vso KS in okolico pa bo to pomenilo večjo požarno varnost, saj ima naša KS poleg Kamnika največjo požarno obremenitev v občini. Društvo Rdečega križa vsako leto poleg številnih humanih akcij pripravi tudi srečanje starejših krajanov in pogostitev žena ob njihovem prazniku (stroške za slednjo prireditev nosi KS). Kulturno društvo, ki deluje v štirih sekcijah in ima preko 100 aktivnih članov, res ni potrebno posebej predstavljati. O njegovem delovanju bo več povedanega ob njegovi petletnici. Aktivna je organizacija mladine, ki praktično deluje pri vseh prireditvah v kraju, sama pa še organizira tudi delovne akcije, športno aktivnost in športne ter druge prireditve. Tudi v športni dejavnosti smo v kraju dosegli tak nivo, da moramo iti v ustrezno obliko orga-, niziranosti te dejavnosti. - Je šel v tistih časih kdo naprej v šole? »V šoli smo se malo naučili. Tudi jaz sem se malo naučil, čeprav mi je šlo učenje kar dobro. Mama je sicer želela, da bi postal duhovnik. Pa sem kasneje odšel za kruhom v Ameriko. Tam sem se veliko naučil. Naš kraj ni dal takrat nobenega izobraženega človeka. Ljudje niso kazali zanimanja za šolo.« — Zanimiv je bil tudi pogovor s 85-letno Marijo Slevec iz Sle-vega, ki nam je povedala: »Tudi mene je učil župnik Cegnar. Imam ga v zelo lepem spominu. Dobro pa se spominjam tudi šolskega nadzornika Neržima iz Kamnika, ki nas je večkrat obiskal. Sprva smo učenci obiskovali šolo vsak dan. Nekateri starši pa so začeli kmalu zahtevati, naj bi učenci iz oddaljenih vasi obiskovali šolo le trikrat na teden. Seveda so to tudi dosegli. Sicer pa v Stranjah nikoli ni bilo velikega zanimanja za šolo. Nasprotno, nekateri so se celo borili proti njej. Medtem, ko sem hodila v po-navljalno šolo, so začeli graditi šolo v Stranjah. Zelo me je zanimalo, kakšna je, zato sem jo šla ob otvoritvi leta 1913 tudi pogledat.« Šolo v Stranjah so začeli graditi jeseni leta 1912. Oblast namreč ni odnehala pri zahtevi po redni šoli v tem kraju, zato se je tudi krajevni šolski svet resno zavzel za to. V kraju je bilo 279 šoloobveznih otrok. Zbranega je Značilno za Moste pa je, da za dejavnost društev često ne dobimo ustreznega priznanja, ker se to preprosto pripiše komu drugemu. Kar se tiče gospodarjenja, bodo letos nadaljevali z gradnjo nekaterih objektov, ki lani niso bili realizirani (avtobusna čakalnica, cesta mimo mlekarne, cesta v Suhadolah, igrišče ob šoli...) Poseben*problem je melioracija, katere dve tretjini potekata v Mostah, ostala tretjina pa na Križu in Komendi. Zapleti okoli melioracije, ki se vrstijo že od časa predno se je ta začela, se nadaljujejo. Izvajalec je v jeseni odpeljal stroje, sedaj v aprilu, ko je pričelo rasti in padati dež, pa se je vrnil in začel polagati drenažo. Tako se dela nadaljujejo sedaj, ko bi morali kmetje že nekaj let nepognoje-no zemljo pognojiti, komasacija pa še ni končana. Tako bodo morali kmetje, ki so odvisni od pridelka s tega območja, letos zdesetkati stalež živine, kajti investitor ni, tako kot v Domžalah, dal kmetom nadomestno krmo. Letos tečejo priprave za srednjeročni in dolgoročni razvoj, zato so o tem spregovorili na zadnji seji predsedstva KO SZDL. Prisotni niso bili zadovoljni s sedanjim potekom te aktivnosti, posebno še, ker v kraju, kljub temu, da imajo elektriko, večino cest asfaltiranih, telefon, še vrsto pomanjkljivosti, kot so: 1. Urbanistična in prostorska ureditev, z ozirom na: - število obrtnikov (največje med KS v občini, tako po številu, kot moči obrtnikov) in nadaljnji razvoj obrti. Sedanje obrtne delavnice so raztresene po vsej KS, nekatere med njimi nimajo zaradi prostorske stiske možnosti za nadaljnji razvoj ali pa motijo okoliške prebivalce s hrupom, prahom, pa tudi s kemikalijami. - razvoj kmetijstva in melioracij - - strukturo prebivalstva: 1/3 obrtnikov, polovica delavcev in le še nekaj procentov kmetov. - stagnacija gradnje stanovanjskih hiš v KS (zagotoviti bi bilo že tudi nekaj denarja. Načrt je predvideval dve šolski učilnici in dvoje šolskih stanovanj. Že med zidanjem šole pa so uvideli, da bo potrebna še tretja učilnica, zato so eno od stanovanj opustili. Dokupili so tudi nekaj zemlje za šolski vrt. Vse šolsko zemljišče so obdali z lepo ograjo iz betona in železnega žičnega nastavka. Deželni šolski svet za Kranjsko' v Ljubljani je v juniju 1913 sistematiziral dvorazredni-co. Kedni pouk se je začel 3. novembra 1913. Za to so imeli največ zaslug člani krajevnega šolskega sveta s predsednikom župnikom Josipom Cegnarjem, ki je sam skrbno in natančno vodil zidanje šole. Že ob otvoritvi šole pa se je pokazalo, da sta dva razreda za tako število otrok odločno premalo. Kljub prošnjam za povečanje oddelkov je ostalo stanje do leta 1919 nespremenjeno. Na razumevanje so naleteli pri Višjem šolskem svetu v Ljubljani, ki je z odlokom z dne 10. VI. 1919 otvoril začasni oddelek za oddaljene učence, z odlokom z dne 10. XI. 1919 pa še tretji nastavni razred. Leta 1924 so oddelek za oddaljene učence ustanovili za stalno. Uspehi v tem oddelku pa niso bili taki, kot so jih pričakovali. Ugotovili so tudi, da so šoli nenaklonjeni starši z raznimi prošnjami dosegli, da so se v ta oddelek vpisovali tudi otroci, ki niso izpolnjevali pogojev. V ta oddelek so namreč vpisovali tudi morali možnost gradnje za domače prebivalstvo) - zadnjo novelacijo urbanističnega načrta, po kateri smo izgubili obrtno cono in površino za javne objekte, ki sicer nista nikoli zaživeli - in nenazadnje, glede na številne spore med krajani in napake, ki izvirajo iz tega naslova (Obzidava šole, posek dela zaščitnega gozda brez sodelovanja krajanov, prestavitev ceste ob Tunjico in skozi naselje proti volji investitorja, namesto naravnost mimo naselja, lokacija lope za krompir, ki naj bi bila 12 m visoka, med hiše, ki stojijo že stoletja, čeprav smo to zemljišče na zboru krajanov namenili za drugačne namene in čeprav tu ne bo primernega prostora za zunanjo manipulacijo, obzidava kmetije, ki se je preselila iz naselja na polje z individualnimi hišami, nadomestne gradnje v centru, ki se ne vklapljajo v okolje itd.), je nujno, da se takoj načrtno pristopi k temu problemu. Posebno še, ker so zaradi tega nekateri krajani obrnili hrbet društvom in delegacijam, v katerih so delovali. 2. Šolstvo Zaradi prostorske problematike šole v Mostah, ki ima najslabše prostorske pogoje v občini in glede na skupni dogovor o razvoju šolstva med KS Moste Komenda in Križ, vodo-stvom šole ter potrditev teh dogovorov na zboru krajanov, je nujno, da se začne aktivnost za dograditev potrebnih učilnic in telovadnice v naslednjem srednjeročnem obdobju. V zadnjem času je ponovno opaziti, da se novogradnja šol planira po kriteriju glasnejšega. Prav tako pa kalkuliranje na račun nižje stopnje v Mostah. KO SZDL Moste, je sprejela sklep, da so vse kakršnekoli odločitve o razvoju šolstva mimo dogovorov in mimo krajanov nesprejemljive. 3. Društveni prostori Razen GD v kraju nobena organizacija ali društvo nima urejenega društvenega prostora. Tako KUD gostuje v šoli in otroke, ki niso imeli daleč do šole, to pa zato, da se jim ne bi bilo treba toliko učiti. Zato so že leta 1926 ta oddelek ukinili, uvedli pa četrti nastavni razred. Oddaljeni učenci so se morali priključiti rednim razredom, imeli pa so pravico, da obiskujejo pouk le trikrat tedensko. V šolskem letu 1926-27 je šolski obisk močno ovirala velika povodenj, v naslednjem šolskem letu pa huda zima. Velika povodenj se je ponovila leta 1933. Voda je takrat odnesla most pri Erjavšku in most čez Bistrico, pri Kaolinu pa del ceste. Otroci iz Potoka in Črne zato nekaj časa niso mogli v šolo. Z odlokom Kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 22. IX. 1934 sta se na šoli otvorili dve; vzporednici. Število otrok je v tem letu zelo poraslo. Na prošnjo Krajevnega šolskega odbora pa so že leta 1935 obe vzporednici ukinili in raje ustanovili 1. in 2. razred višje ljudske šole. Do leta 1929, ko je stopil v veljavo nov šolski zakon, je bila na šoli uvedena za učence 7. in 8. razreda ponavljalna šola, ki je bila enkrat na teden. Pozneje so bili ti učenci vključeni v vsakdanjo šolo, k pouku pa so prihajali trikrat tedensko. Z novim šolskim zakonom pa je bila ponavljalna šola ukinjena. Do leta 1918 so uradovali na šoli nemško-sloven-sko. Bilo je tako, da so nadarjeni uradi pošiljali uradne dopise v nemškem jeziku, šole pa so odgovarjale v slovenskem jeziku. je njegov obstoj odvisen od dobre volje vodstva šole, prav tako so vsi večji sestanki krajanov v šoli. Mladina gostuje v GD, odkoder se bo morala zaradi nabave avtocisterne odseliti. Z ozirom na resno problematiko bo nujno zgraditi primerne klubske prostore (Kulturni dom ali vsaj prizidek k mlekarni). 4. Preskrba Sedanja trgovina ne ustreza več svojemu namenu. Kvaliteta postrežbe je slaba, okolica zanemarjena. Poseben problem predstavlja bife, ker ista trgovka streže v bifeju in pri kruhu. Za normalno in kulturno postrežbo je nujna povečava trgovine, kot je bilo to predvideno že v sedanjem srednjeročnem obdobju. To je povečanje za oddelek z mešanim blagom in za oddelek toplih malic, kar bi bilo z ozirom na ugodno lokacijo trgovine v korist predvsem investitorju. 5. Ceste Daleč naokoli ni ceste, ki bi bila v slabšem stanju, kot je republiška cesta skozi naselje in dalje proti Kamniku. Povrhu se še podira most, cestišče ob strugi Pšate pa se počasi pogreza v Pšato, po bregovih pa raste šavje. Urediti bi morali peš pot, kot je bilo že predlagano, Moste - Križ in Moste - Komenda. 6. Smetišče Smetišče, ki je sedaj divje in naj bi z odlokom občine postalo legalno, stoji na vodnem rezervatu. Nujno je dobiti jamstvo, da se na smetišču, poleg gospodinjskih odpadkov ne bodo našli še kakšni drugi, v nasprotnem primeru se mora smetišče zapreti. Že na starem smetišču je bilo opaziti odpadke iz tovarn. Ker za sedanje smetišče nihče ne skrbi (za starega je morala skrbeti KS), se kupi odpadkov od gramoznice stran širijo po rodovitnem polju. To je nekaj predlogov smernic nadaljnjega razvoja KS, krajane pa vabimo, da se s svojimi predlogi priključijo razpravi o tej problematiki, kajti okolje, v katerem živimo, ni samo domače dvorišče, temveč je to celotna KS. Za urejenost v krajevni skupnosti pa smo odgovorni vsi krajani. Dosedanji razvoj je že večkrat pokazal, da smo vredni toliko pri sebi in drugih, kolikor se cenimo sami. V. O. Leta 1938 je šola najslovesneje praznovala 25-letnico svojega obstoja. Prva učitelja na šoli sta bila Balbina Schnabel in Maks Ko-man, ki je bil tudi prvi upravitelj. Kot katehet pa je na šoli še vedno poučeval Josip Cegnar. Med prvo svetovno vojno je prišlo na šoli večkrat do kadrovskih sprememb. Upravitelj Ko-man je bil zaradi vojne in ujetništva kar šest let odsoten, medtem pa mu je umrla takrat komaj enaindvajsetletna žena Mirni, tudi učiteljica na tej šoli. Po prvi svetovni vojni sta dolgo poučevali v Stranjah učiteljici Angela Car,ar in Ljudmila Casa-granda, ki sta ostali ljudem najbolj v spominu. Veliko let je poučevala v Stranjah (od 1927 do upokojitve 1955) učiteljica Marija Peterlin, ki živi v Kamniku. (se nadaljuje) Kamilicam smo lahko ponosni na vrsto pomembnih mož, ki so s svojim znanjem že posegli na številna družboslovna, tehnična, filozofska in druga področja. Pomen njihovega dela pa daleč presega zgolj državne meje. Izredno visoko družbeno priznanje - KIDRIČEVO NAGRADO - je te dni prejel naš občan, prof. dr. Albert ČebuSj, za življenjsko delo na področju izu-miteijstva in tehničnih izboljšav. Dobitnik nagrade je bil rojen 1918. leta. Na inovacijskem področju dela vse od 1952. leta dalje. V zgodnjih 50 letih se je na lastno pobudo lotil konstrukcije livarskih čistilnih strojev. Značilnost teh konstrukcij so sklopi, s katerimi je možno univerzalno graditi stroje za specialne čistilne namene. Te konstrukcije so bile osnova za industrijo livarskega strojništva GOSTOL v Novi Gorici, ki je s temi konstrukcijami prodrl v sam vrh ter je na jugovzhodnem delu Evrope edina industrija te stroke. Prvi tak stroj, izdelan po načrtih prof. Čebulja, še vedno obratuje v tovarni Titan v Kamniku. Poleg izrednega tehničnega dosežka, ki je bil dosežen s to napravo, pa je ta v mnogočem prispevala k bistvenemu zmanjšanju silikoze, tako da je v livarskih čistilnicah ni več. S temi stroji so opremljene čistilnice in kovač-nice v Jugoslaviji. Pri svojih rešitvah je dal poseben poudarek varnosti pri delu, izboljšanju delovnega okolja in delovnih pogojev. V letih 1951 in 1956 je prof. Čebulj sodeloval pri razvoju, projektiranju in konstrukciji električnih elevatorskih tem-pernih peči za črno in belo tempranje v kontrolirani atmosferi. Razvojnemu timu je dal pogum in zavest, da je možno skonstruirati take peči brez kršenja tujih veljavnih patentov. Prvi dve peči sta šli v pogon leta 1957, postopoma še štiri do skupne moči 3000 kW. Vse peči še danes obratujejo v Titanu v Kamniku. Patent »zaščitne vezave za transformatorje«, na katerem sloni proizvodnja srednjena-petostnih stikalnih naprav tovarne stikalnih naprav v Mariboru, je naslednje pomembno delo na tem področju. Tovarna je s to proizvodnjo dosegla vodilno mesto v Jugoslaviji. Ob izteku patenta je bilo zgrajenih že cca 50.000 transformatorskih postaj. V svoj redni program so po izteku patenta uvrstili izdelavo transformatorskih postaj še; IMP Ljubljana, Rade Končar Zagreb, Elektroindustrija, tovarna stikalnih naprav Ohrid in drugi. Do sedaj še ni nikomur uspelo izdelati enostavnejšo in boljšo rešitev. Postopek in napravo za odstranjevanje presežne prevleč-ne kovine, nanesene na kovinske dele s potapljanjem v raz-taljeno kovino, je prijavil leta 1973 in patentiral v Jugoslaviji 1982, nato pa še v Avstriji in ZR Nemčiji. Bistvo te tehnologije je specialno ogrevana centrifuga s posebnim karakterjem zagona in zaviranja. Po tem postopku postane pocinkana površina daljnovodnih armatur tako gladka, da se bistveno znižajo koronska raze-lektrenja in s tem radijske motnje daljnovodnih armatur. S tem je omogočeno oziroma olajšano trasiranje takih daljnovodov v urbanih področjih. Poleg navedenega pa ta postopek omogoča tudi avtomatsko vroče cinkanje kolenčastih fitingov (spojnic za cevovode). Na podlagi tega patenta je januarja 1984 v Titanu začela obratovati avtomatska vroča pocinkovalnica za centrifugalno cinkanje fitingov in armatur z letno proizvodnjo 5000 ton. Po mnenju tujih strokovnjakov, ki so si ogledali novo pocinkovalnico v Titanu, je to najbrž edina avtomatska vroča pocinkovalnica za kolenaste fitinge v svetu. S temi izumi prof. dr. Čebulja je bila dosežena poleg izrednega napredka na tehničnem in tehnološkem področju še druga izredno pomembna prvina sodobnejšega časa -čistejše okolje, kar prav tako pomeni izreden dosežek. To je le nekaj izumov, ki so bili odločilni, da je prof. dr. Albert Čebulj dobil KIDRIČEVO NAGRADO za življenjsko delo. Še bi lahko naštevali področja in smeri delovanja in snovanja dobitnika. Povemo naj, da tudi sedaj, ko je že upokojen kot redni profesor še vedno ne miruje in vztrajno dela naprej na raziskovalnem področju pri elektrofakulteti v Ljubljani. Kako je med ostalim pomembno področje pocinkova-nja, govori tudi povabilo na svetovni kongres poclnkoval-cev, ki bo letos v Munchnu, kjer bo sodeloval s svojim strokovnim referatom. Pogovor s slavljencem je bil nadvsem prijeten. Z vsem žarom živi za svoje delo, ki ga bo uspešno nadaljeval tudi v bodoče. Tudi sicer je slavljenec prizadeven družbeni delavec v strokovnih organih društva inženirjev in tehnikov, je častni član društva inženirjev in tehnikov Jugoslavije, član elek-trozveze Slovenije itd. Na elektrofakulteti je poleg redne dolžnosti opravljal od 1967 do 1969 dolžnost prodekana in od 1969 do 1973 dolžnost dekana. V tem času je bil zgrajen oddelek za elektroniko s sredstvi gospodarstva, kar je bil za tiste čase redek primer tako tesnega povezovanja znanstvene institucije z gospodarstvom. V prostem času je tov. Čebulj prizadeven sodelavec in pevec pri Liri; celih 26 let je bil njen predsednik, sedaj pa je častni predsednik tega najstarejšega pevskega društva na Slovenskem. Prizadevno deluje v komisiji za urbanizem in komunalne zadeve pri občinski skupščini, je član sveta za revitalizacijo mesta Kamnik in opravlja tudi druge dolžnosti. Za svoje delo na številnih področjih je prejel mnoga društvena, družbena in državna odlikovanja. Je nosilec reda zaslug za narod s srebrnimi žarki, nosilec občinske zlate plakete, dobitnik žlahtne Ga-lusove plakete itd. Ob tem življenjskem priznanju - KIDRIČEVI NAGRADI, mu želimo še veliko uspešnih let na raziskovalnem področju in dobrega počutja v domači sredini v Kamniku. STANE SIMŠIČ Pogled na šolo v Stranjah. Sto let šole v Stranjah Informativni dan D?'°yni p°sv?x j .. v i mladincev v Srednji vasi za osmošolce nam s tem veliko pomagali pri, ritvi dobrodošla, saj veliko poza nas tako pomembni življenj- (naga pri odločitvi, ski odločitvi. Ogledali smo si še učilnice in spoznali nekaj prole- UPam reči, da smo osmošolci sorjev, ki poučujejo to smer izo- ,ega dne dobl11 izčrpne podatke braževanja. Ker sem še oklevala za nadaljnje šolanje. Toda naj-med ekonomsko šolo in naravo- Pomembnejša m najtežja odloči-slovno matematično tehnologijo. |cv I« na našlh mladih plečih, sem popoldne šla še na informa- lznlcd vseh Potl moramo izbrati tivni sestanek za to usmeritev. tls,° Prav<>- kl nas bo vodila v Spoznala sem bistvo naravoslov- prihodnost. Zavedamo se, da no matematične šole, saj se je po bomo ćcz nckaJ let s svoJim de-končani šoli možno vpisati na lom skrb^li sami zase in za svoje mnogo fakultet in višjih šol brez P™*- Kako naJ osmošolec, ki dodatnih izpitov. Ogledali smo Jc skoraJ Sc na P1'1 otrok- Pamet-si učilnice fizike, kemije in bi- no razmišlja o prihodnosti? Mor-ologijc. Tu so nam dijaki ob po- da sl bo po šolanju zaželel moči profesorjev pokazali vrsto opravljati drug poklic, vendar poskusov, kar smo seveda z veli- P()" nazaj ne bo. Zato moramo kim veseljem in zanimanjem res s treznim premislekom izbra-spremljali. Še posebno všeč mi " svol° življenjsko pot. Ob skrb-je bilo pri kemiji, kjer so dijaki m P<>moči staršev, učiteljev, so-eksperimentirali ter biologiji. clalnih delavcev, psihologov in kjer smo se lahko še najbolj pri- P<>kbcnih svetovalcev nam je od-bližali dijakom, saj so bili iz pr- l()čl,cv rcs nekoliko olajšana; za vega letnika; pa tudi tovarišica v*c f« Pa smo Jim že sedaj hva-Mrakova je bila zelo prijazna in 'L'žni. pripravljena vsakomur odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Mislim, da je ideja o praktičnem SAŠA MEJAČ prikazovanju učenja na tej usme- ' Ha OŠ Toma Brejca Informativni dan, v začetku marca je bil za osmošolce širom po Sloveniji velik dan. Na kamniškem srednješolskem centru je bil informativni dan za ekonomsko, agroživilsko in naravoslovno matematično usmeritev. Ravnateljica Vanda Rebolj nas jc najprej toplo pozdravila, nato pa nam izčrpno predstavila zgodovino in sedanjost srednješolskega centra. Šolski pedagog tovariš Jamšck nas jc seznanil o vpisu v program srednjega usmerjenega izobraževanja, tovarišica Vavpetičcva o štipendiranju in tovarišica Cvekova o zaposlovanju. Učenci smo se nato ločili po skupinah glede na smer izobraževanja. Dopoldan sem se •zanimala za poklic ekonomskega tehnika. Tu so nam Olaf Grbec in nekateri učenci te smeri posredovali izčrpne podatke o poklicu, šolanju in nasploh o vsem, kar nas jc zanimalo. Predstavili so nam predmete in jedrnato opisali njihov pomen. Z dobro razlago so nam približali šolanje in delo ekonomskega tehnika ter Iz srednješolskega centra v Kamniku Že dolgo je, kar smo se nazadnje oglasili v Kamniškem občanu. Življenje na naši šoli pa ni zamrlo - prav živahno je! Doslej so bili trije športni dnevi, /. vlakom so si vsi dijaki in profesorji ogledali kitajsko razstavo v Zagrebu, praznovali smo Novo leto, Prešernov dan, za pustni torek smo se našemili. Dijaki so vključeni v vsemogoče krožke (dranisko-recitacijski, literarni, novinarski, fotografski, matematični, računalniški, zgodovinski, zemljepisni, obrambni...) po svojih interesih in sposobnostih. Za živahno življenje na šoli ima gotovo zasluge naša energična in sposobna tov. ravnateljica, Vanda Reboljeva in vsi učitelji. Preberite si nekatere prispevke naših dijakov. Novinarski krožek SŠCRM Delovna praksa Kot vsako leto smo dijaki tudi letos zelo nestrpno čakali na delovno prakso. Veselili smo se teh dni kot počitnic. Tri tedne smo pustili knjige in šolske skrbi ob strani, ne pa tudi pridobljenega znanja, saj moramo prav na delovni praksi pokazati, kaj smo se v šoli naučili. Ker je razredov preveč, da bi delovno prakso opravili vsi naenkrat in na enem mestu, smo razdeljeni v skupine in prakso opravljamo posamezni razredi med vsem šolskim letom. Prvi letniki imajo prakso v proizvodnji, v drugem, tretjem in četrtem letniku pa jo opravljamo kot bodoči ekonomisti po bankah od Kamnika do Ljubljane, bodoči naravoslovci pa v laboratorijih po tovarnah in inštitutih. Letos sem sama že tretjič opravljala delovno prakso v Ljubljanski banki, Gospodarski banki Ljubljana-PE Kamnik. Tu sem ugotavljala, koliko šolskega znanja mi je ostalo »v glavi«. A praksa je najbolj učinkovit način učenja. Spoznavamo tudi delovno okolje, delovni ritem ter pripomočke. V banki sem opravljala dela na več mestih od računovodstva, deviznega računa, naložb v kredite do del v splošno-kadrov-skem oddelku. Priznam, brez pomoči mentorjev bi mi šlo težko. Brez šolskega znanja res ne gre! S prakso pa znanje še poglabljamo, dopolnjujemo in predvsem uresničujemo. Delo v banki mi je tudi zdaj, po praksi v veliko pomoč. Vendar nisem edina, ki trdim, da je tri tedne delovne prakse v celem šolskem letu premalo. MILENA HADE Kam naprej? To vprašanje nam zadnje čase povzroča veliko preglavic. Vsi, ki ne mislimo končati študija kot ekonomski tehniki, moramo oddati prijave za vpis na fakulteto. Na nekaterih fakultetah jc vpis že omejen, večina pa le ne bo delala sprejemnih izpitov. Smo pred življenjsko odločitvijo, Ne poznamo vseh možnosti zaposlitve za ekonomskega tehnika, premišljujemo pa tudi. če nam bo uspelo uspešno končati visokošolski študij. Za nadaljnje šolanje se odločamo predvsem na podlagi lastnih interesov in domačih materialnih možnosti. Sedaj smo že toliko stari, da na naše odločitve sošolci bistveno ne vplivajo kot v osnovni šoli, še vedno pa imajo precej besede starši. Nekateri želijo, da se čimprej zaposlimo, nekateri pa, da nadaljujemo šolanje. Na odločitev vplivajo tudi sprejemni izpiti. Marsikdo se bo zaradi bojazni pred izpitom vpisal tja, kamor drugače nikakor ne bi šel. Dodatne probleme imajo tisti s štipendijami. Tovarne ne bodo vsem odobrile štipendije še za visokošolski študij in tako bodo morali mnogi sposobni začeti delo. V našem razredu je malo takih, ki so že odločeni, da se takoj po šoli zaposlijo, a danes je še za zaposlitev težko. Z vsemi mogočimi vprašanji zdaj nadlegujemo šolskega psihologa, predvsme pa sami sebe. Mislim, da si bomo oddahnili, ko bo vpis za nami. JUDITA KLEMENC Informativni dan Informativni dan za zaključni razred osemletke in četrtošolce srednjih šol je bil ravno na 8. marca. Četrtošolti smo se porazgubili po vseh mogočih fakultetah v Ljubljani. Na ulicah v mestu je bilo čutiti neko posebno vzdušje in opaziti večjo gnečo. S posebnimi občutki smo vstopali v tuja poslopja. Zdaj smo bili tam - na fakulteti. Poodobna je srednji šoli, le da so študenti starejši, že odrasli ljudje. Tudi način študija je drugačen. Z vsem tem so nas seznanili potem, ko smo se stlačili v sejno sobo. Govorili so nam o sprejemnih izpitih, da smo lezli kar pod stole, o učnem programu, o smereh, za katere se bomo lahko odločili po končanem prvem letniku, o načinu dela in izpitih. Natrpani s podatki smo se še malo razgledali po šoli. Prazne učilnice - predavalnice so zrle v nas, da smo bili vsi prestrašeni. Vsak je premleval svoje misli in vse po malem je grizlo, kakšni bodo novi predavatelji... Kar nekako v uteho mi je bilo, ker sem vedela, da ne bom prihajala v to veliko stavbo vsak dan, redno. Študirala bom ob delu, če mi bo to uspevalo. MOJCA BORŠTNER Zimski športni dan Konec februarja jc bil športni dan. Dijaki smo lahko izbirali med smučanjem in drsanjem. Manj športni pa so se lahko odločili za ogled kino predstave. Smučarji so se že navsezgodja zbrali na kamniški postaji in se odpravili proti Kranjski gori. Na snežnih poljanah so lahko pozabili na šolske skrbi. Seveda jim pa dolge vrste čakajočih niso prizanesle. Tudi v žep so morali seči globlje kot prejšnje leto. Drsalci so se odločili za obisk ljubljanske športne dvorane Tivoli. Tam so se podili po precej prazni ledeni ploskvi. Manj vešči drsalci so zaradi svojih pomanjkljivih spretnosti z obleko brisali staljeni led ob padcih. Toda še vseeno je bilo veliko lepše kakor med šolskimi klopmi. Precej dijakov pa je ostalo na dopoldanski kino predstavi. Tam so se za dve uri prepustili filmskemu platnu. Komedija je sprožila salve smeha. Ta film je tudi nešportnikom lepo poživil prosti šolski dan. Škoda je le to, da so pouka prosti dnevi tako redki. NEVENKA MURŠIČ Pogosto so bili primeri umiranja, bodisi zato, ker se oboleli niso prijavili na zdravniške preglede, ali pa so, umirali od izčrpanosti, onemoglosti in tudi mučeja. Trupla čez noč umrlih so v jutranjih urah ležala pred blokom, pisar si je zapisal matično,številko, nekateri so od mrtvega tovariša prebrali boljši kos obleke ali perila, nakar jih je odred za prevoz v kematorij naložil na voz in odpeljal. Vsa večja taborišča so imela po eno ali več peči za sežiganje trupel umrlih jetnikov. Krematorij je bil izoliran in ograjen, prihod do njega prepovedan. Jetniki, ki so sežigali trupla, so bili strogo nadzorovani in zelo dobro ohranjeni, saj so imeli hrane v izobilju. Ob pogostih bombnih napadih na industrijske objekte v, katerih so delali jetniki, so krematoriji sežigali mrtve dan in noč. Posebno ob nizkem zračnem pritisku se je tako po taborišču širil smrad po žganem mesu in kosteh, kar je psihično zelo vplivalo na jetnike. Zaplinjevanje V Auschvvitzu in drugih uničevalnih taboriščih je SS ubijala jetnike z zaplinjevanjem v za to posebej prirejenih plin- V soboto, 23. marca je bil posvet za predsednike in sekretarje OO ZSMS v Srednji vasi, ki so se ga udeležili le predstavniki OO ZSMS Tuhinj, Šmartno, Pe-rovo, Križ in Srednja vas. Poudarjeni so bili problemi treh OO ZSMS. V Tuhinju je aktivna le še slaba petina mladincev. Imajo športno društvo, ki na novozgrajenem igrišču prireja športna tekmovanja in ne Delovna akcija v Arboretumu V nedeljo. 31. marca ob 7.30 uri smo se zbrali na dvorišču upravne zgradbe Arborctuma. kjer so nas že čakale grablje in ostalo orodje. Z velikim članom smo se odpravili na parkovne površine, s katerih smo odstranjevali listje. Sončno jutro je ljudi spodbujalo k delu in dobremu razpoloženju. Po čudovitem Arboretumu so se razlegali glasovi razpoloženih udeležencev akcije. Mladi iz Volčjega potoka smo znova dokazali, da smo aktivni in da smo prisotni povsod tam, kjer se dela. Še posebno je treba pohvaliti starejše krajane Volčjega potoka, ki so s svojo udeležbo dokazali marljivost in veselje do dela in so kot taki odlični vzorniki mladim. Tudi mladinci DO Arboretum so se izkazali. Mislim, da bi bilo dobro, če bi se nam mladi iz sosednjih OO ZSMS v tej delovni ackiji v prihodnjih letih pridružili, saj Arboretum ni naša last, ampak je ponos in okras vseh tistih, ki vanj radi zahajajo. DO Arboretum je vse udeležence akcije svatovsko pogostila. Vavbilo za drugoieto: »NA DELOVNI AKCIJI V ARBORETUMU SE DOBIMO VSI, KI VERJAMEMO V MISEL: »Delo človeka krepi, saj se je človek vzgajal in odraščal ob delu.« VANJA KLADNIK Mladi talenti na plan Slučajno pojete, igrte kakšen instrument, imate ansambel, recitirate, ple-šetc - in niste starejši od 15 let, potem pridite v petek, 26. aprila 1985 ob 16. uri v Glasbeno šolo Kamnik na »AVDICIJO« za prireditev VRTILJAK SREĆE. To bo zabvno glasbena prireditev, ki bo v mesecu maju na prostem. Na avdiciji bomo izbrali tiste, ki bodo kasneje nastopili na prireditvi. Mamice - očetje, če bo vaš otrok prezrl to povabilo, mu ga vi preberite! ODBOR skih celicah. Jetnikom, ki so dnevno prihajali s transporti, so bili ob prihodu odvzeti osebni predmetih z obleko vred, nakar so jih spravili v postrane dvorane - plinske celice, kjer jih je čakala smrt. Skozi posebne odprtine je SS-ovec spustil po nekaj kilogramov hitro delujočega strupa »cvkona«, ki je deloval že po 15 do 20 minutah. Na nasprotnem izhodu plinske celice so usmrčena trupla prevzemale posebne ekipe, jim pulile zlato zobovje, in jih zakopavale v izkopne jame ali jih sežigale v krematorijih. Podobna zapli-njevanja je SS izvajala tudi v delovnih taboriščih, vendar v manjšem obsegu, trupla so bila običajno sežgana v krematoriju. Medicinski poskusi Posebna značilnost v taboriščih so bili različni medicinski poskusi na jetnikih. Izvajali so jih zloglasni zdravniki kot n. pr. Clauberg in* Mengele v Auschvvitzu, Vetter v Gusnu, Oberheuserjeva v Ravensbruc-ku in drugi. Poskusi so bili različni kot n. pr. razni kirurški posegi, usmrtitve z injekcijami, okužbe z raznimi boleznimi, zastrupljanja ran, kristalizacija in strjevanje krvi, sterilizacije na delujejo strogo v okviru mladinske organizacije. V komisijo za IPD pri OK ZSMS Kamnik so evidentirali tudi svojega člana. V OO ZSMS Šmartno delajo le trije od evidentiranih 70 mladincev. Njihov največji problem je torej množičnost. Gradijo igrišče, vendar pa jim je zmanjkalo denarja. Zato so sprejeli predlog iz OK naj z delom ne prenehajo, z zbiranjem sredstev pa naj- nadaljujejo. OK ZSMS jim z denarjem ne more pomagati, saj jih ima komajda za svojo redno dejavnost. Tudi v OO ZSMS Perovo se srečujejo s problemom množičnosti. V banki so jim brez obrazložitve zaprli žiro račun, tako da sedaj ne morejo dvigniti svojih sredstev. Sestanke so nekaj časa imeli v gasilskem domu, od koder pa »so jih vrgli ven«, češ da prostora niso dobili ža »zabavo«, temveč za sestanke. Govorili so tudi o MDA, za katere je vse manj zanimanja. Mogoče je temu kriva tudi premajhna obveščenost. Dobro bi bilo, če bi »stari« brigadirji obiskali osnovne organizacije in jim povedali nekaj o življenju v brigadi. Tudi seminarji so za mnoge le »brezvezno nakladanje« in zato bi morali poiskati obliko, ki bi bila bolj zanimiva. Povezovanja med mladinskimi organizacijami je premalo, zato naj bi poskusili z obliko dela; da bi na svoje sestanke povabili tudi predstavnike iz drugih OO ZSMS, skupaj organizirali plese, športna tekmovanja in podobno. Tek trojk Atletski klub Kamnik bo 2. maja priredil tradicionalni TEK TROJK. Prejšnja leta jc tekmovanje organiziral SK Kamnik, sedaj pa se je organizacije teka lotil AK Kamnik. Start in cilj teka bo na Stadionu prijateljstva, proga, ki bo skoraj v celoti izpeljana po makadamskih in gozdnih poteh, pa bo dolga 14 km. Pričetek tekmovanja bo ob 10. uri, tekmovalci pa bodo razdeljeni v štiri tekmovalne kategorije in sicer: moški - skupna starost treh članov ekipe do 100 let moški - skupna starost treh članov ekipe nad 100 let ženske - skupna starost treh članic ekipe do 100 let ženske - skupna starost treh članic ekipe nad 100 let. Prvouvrščenc ekipe v vsaki kategoriji bodo prejele kolajne. Vsak tekmovalec tekmuje na lastno dogovornost. Ker je to ena zadnjih preizkušenj pred Partizanskim maršem, oganiza-tor pričakuje precej ekip in zato se obetajo zanimivi boji. jetnicah, poskusi zdržljivosti na visokih in nizkih pritiskih in varsta drugih posegov na živih jetnikih. Za te raziskave so bili izbrani posebno zavarovani prostori v taboriščih ali bolnišnicah ali zunaj taborišč, kot Je bil grad Hartheim nedaleč od Linza. Jetnikom, ki so morali pomagati pri poskusih, je bil ukazan najstrožji molk. Da bi zabrisali sledove zločinov masovnega pokončevanja v taboriščih smrti je SS že leta 1943 prenehala z zaplinjevanjem in razdejala skoraj vsa omenjena taborišča. Konec julija 1944 je rdeča armada osvobodila Majdanek, v januarju 1945 Aushwitzu in nato vsa druga taborišča na vzhodnem področju. Američani so 11. aprila 1945 med prvimi osvobodili Buchenwald, dne 15. aprila Bergen Belsen in kot zadnje dne 5. maja Muthausen in Gusen. Večino pomembnih funkcionarjev - krvnikov so zavezniške armade zajele že ob osvobajanju taborišč ali na begu. Po kratkih zasliševanjih in sojenju je večina prejela zasluženo kazen na samem mestu storjenih zločinov. V poletnih mesecih je mrtvilo največje, čeprav imajo mladi takrat največ časa. Pogovor je te-kel'o požitvitvi poletnih mesecev z organiziranjem raznih koncertov na prostem ali kaj podobnega. Tudi tekmovanje za pokal OK ZSMS ni več to, kar je bilo. Sodeluje ves manj mladinskih or-ganzacij, zato bi .morali spremeniti obliko tekmovanja. Takšno navezovanje stikov, kot je bilo.v Srednji vasi. je dobrodošlo, zato se bodo mladinske organizacije tudi v bodoče tako povezovale. M. K. Dijakinja 3. letnika agro-živilske šole išče sobo v Kamniku ali okolici. Koren Marija, Lackova 1, Ptuj. Lijaka 3. letnika agroživii-ske šole iščeta sobo v Kamniku ali okolici. Biček Marija, Palovška 4, Kamnik, tel. 313-044 int. 21-32 (dopoldan). Montaža in popravilo TV anten. Zibelnik Matija, Za vrti 5, Mengeš, tel. 737-194. Prodam približno 1600 kovinskih značk na paleti. Zika Jože, Zikova 1, Kamnik. Prodam več parov novih ženskih nizkih čevljev št. 41. Potočnik Angela Klavčičeva 5, Kamnik, tel. 832-781. KV frizerko, veščo modernega friziranja, takoj zaposlim. »EDITA« Japljeva 4, Kamnik. Ključi v etuiu najdeni pri telefonski govorilnici na križišču s Kovinarsko. Naslov v uredništvu. Postaja milice Kamnik objavlja prosta dela in naloge snažilke za določen čas z možnostjo stalne zaposlitve. Prijave pošljite v 15 dneh na Postajo milice Kamnik, Kamnik, Tomšičeva 4. Taborišče „Dachau" Takoj po prevzemu oblasti v letu 1933 so nacisti v bližini mesta Dachau odprli prvo koncentracijsko taborišče v Nemčiji. Prvi jetniki so bili Nemci-komuni-sti. nasprotniki režima in drugi, ki so se pregrešili proti nacistič-. nemu redu. Z okupacijo evropskih dežel so začeli v Dachau prihajati politični nasprotniki teh narodov. Tako je bilo v taborišču zastopanih kar 40 narodov in narodnosti. Najštevilnejši so bili Poljaki in ruski državljani. Ob koncu vojne je bilo v taborišču tudi okoli 3.000 Jugoslovanov, od teh dobra polovica Slovencev. Iz transportnih seznamov je razvidno, da je bilo v to taborišče pripeljanih okoli 8.000 žensk, ki so bile razvrščene po številnih podružnicah. V taborišču so večkrat izbruhnile epidemije tifusa, zaradi katerih je bilo v letih 1942-1945 okoli 29.000 obolelih, umrlo je okoli 15.500 ljudi. Na živih ljudeh so izvajali poskuse okužb z malarijo, vpliva nizkih in visokih pritiskov na človeško telo. poskuse kristalizacije in strjevanja krvi in razne kirurške posege. (dalje prihodnjič) 40-1 etni ca osvoboditve koncentracijskih taborišč KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in občanom Kemična industrija »Donit«, TOZD TRIVAL in TOZD KEMOSTIK čestita ob 1. maju vsem poslovnim partnerjem in občanom TITAN knmmk Tovarna kovinskih izdelkov irt livarna n.sol.o., Kamnik proizvaja: - fitinge: črne in pocinkane - ventile za enocevni sistem centralnega ogrevanja - mesoreznice in kavne mline - ulitke iz temper litine - ključavnice: obešanke, navadne in cilindrične - smučarske vezi Tyrollia in druge proizvode za široko potrošnjo. Cenjenim potrošnikom priporočamo naše kvalitetne izdelke. Vsem delovnim ljudem iskreno čestitamo ob 1. maju, prazniku dela. Tovarna usnja Kamnik čestita vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem ob 1. maju. Menina, tovarna pogrebne opreme Šmarca, Kamnik se pridružuje čestitkam ob prvomajskem praznovanju. ABC POMURKA Trgovsko podjetja KOČNA KAMNIK čestita ob prazniku dela vsem cenjenim kupcem in vsem delovnim ljudem. SGP GRADBINEC KRANJ TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK čestita vsem občanom 1. maj Samostojni obrtniki, združeni v OBRTNO ZDRUŽENJE KAMNIK čestitajo ob prvomajskem praznovanju SGP GRADITELJ KAMNIK . Maistrova 7 čestita ob prazniku dela vsem delovnim ljudem in se priporoča za naročila vseh gradbenih del Zavarovalna skupnost Triglav, PE Mengeš PREDSTAVNIŠTVO KAMNIK Gregorčičeva 11, tel. 831-261 nudi premoženjska in osebna zavarovanja. Vsem občanom čestitamo ob 1. maju. ALPREM KAMNIK se pridružuje čestitkam ob 1. maju Delovni kolektiv JATA, TOZD REJA - OE DUPLICA Vsem svojim cenjenim kupcem čestitamo ob prazniku dela in se priporočamo za obisk PODJED PETERf3Godič 81/a tel. 831-049 Napeljava vodovodnih inštalacij in centralnih kurjav. Vsem občanom čestita ob prazniku dela 1. maju. kemijska industrija KAMNIK „.-. čestita vsem delovnim ljudem ob prazniku dela in priporoča svoje priznane izdelke: - amonitratna praškasta, vodoplastična in metanska razstreliva - prenosna skladišča za razstrelivo - počasi gorečo vžigalno vrvico - črni smodnik - prižigala za miniranje - signalna in razna pirotehnična sredstva za civilno zaščito in SLO - aluminijske paste in prahove raznih vrst - ekstrudirane, polietilenske in polipropilenske folije, rokave in vrečke ■ raznih vrst in dimenzij, tiskane in netiskane izdeluje: frotir brisače - frotir plašče - modne kravate - rute Vsem svojim cenjenim kupcem, delovnim ljudem in poslovnim partnerjem iskreno čestita ob 1. maju, prazniku dela. STOL Delavci in družbenopolitične organizacije INDUSTRIJE POHIŠTVA »STOL« KAMNIK čestitajo delovnim ljudem in občanom ob 1, maju in jim želijo veliko delovnih uspehov /© ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana POSLOVNA ENOTA KAMNIK vam v svojih enotah v Kamniku, Titov trg in na Bakovniku opravi vse bančne storitve zaupno in zanesljivo ter se pridružuje čestitkam ob prazniku dela ŽITO LJUBLJANA OBRAT VESNA V KAMNIKU se pridružuje čestitkam ob prvomajskem praznovanju Gozdno gospodarstvo Ljubljana OBRAT KAMNIK čestita ob 1. maju vsem delovnim ljudem ABC POMURKA »DO MESO KAMNIK DOMŽALE« Kamnik, Usnjarska 1 . čestita ob 1. maju vsem kupcem in poslovnim partnerjem Kmetijska zadruga Emona Domžale ZADRUŽNA ENOTA KAMNIK čestita ob 1. maju vsem kmetovalcem, kooperantom in vsem delovnim ljudem Elektroelement Izlake TOZD SVIT KAMNIK čestita vsem občanom ob prazniku dela montažno podjetje Kamnik, Molkova pot 5 - inštalacije, elektrotkronika, konstrukcije, storitve. Vsem poslovnim partnerjem in delovnim ljudem čestitamo ob 1. maju ter priporočamo naše storitve in proizvode: - elektro inštalacije - vodovodne inštalacije - klimatizacijske inštalacije in naprave - elektronske signatnovarnostne naprave - kovinske konstrukcije - pleskarska in steklarska opravila Lončarsko podjetje Komenda čestita ob praznovanju 1. maja Kamnik, Ljubljanska 6 proizvaja in v svetovalnem prodajnem studiu »IDEJA« svetuje, prodaja in konfekcionira tekstilije za notranjo opremo prostorov. Vsen poslovnim partnerjem in delovnim ljudem iskreno čestitamo ob prazniku dela 1. maju Živilska industrija MERCATOR ETA KAMNIK iskreno čestita ob 1. maju vsem poslovnim partnerjem in vsem delovnim ljudem SLAVKA KRMAVNAR Izdelovanje drobnih kovinskih predmetov in SREČO KRMAVNAR Finomehanika, orodjarstvo in livarstvo Sadarjeva 3, Komenda, tel. (061) 841-072 Vsem občanom iskreno čestitava ob prvomajskem praznovanju Rudnik koalina in kalcita Kamnik se pridružuje čestitkam ob 1. maju Živilska industrija FRUCTAL TOZD ALKO LJUBLJANA Frankopanska 9 OBRAT ZA PREDELAVO SADJA NA DUPLICI PRI KAMNIKU čestita ob prazniku dela vsem občanom in vsem delovnim Ijduem OBRTNO PODJETJE USLUGA KAMNIK iskreno čestita vsem občanom ob prazniku dela Delavci DO gostinsko podjetje PLANINKA KAMNIK iskreno čestitajo ob prazniku dela vsem občanom in jim priporočajo svoje storitve v obratih: - hotel Malograjski dvor - restavracija Planinka - kavarna Veronika - gostišče Šimnovec in Zeleni rob na Veliki planini CVETLIČARNA JANEZ HAJDIĆ Kidričeva 64, Kamnik tel. 831-112 Na zalogi imamo sadike raznih lončnic in rezano cvetje. Izdelujemo vence, aranžmaje in poročne šopke. Pridružujemno se čestitkam ob 1. maju in se priporočamo za obisk. KOZMETIKA, PEDIKURA »EDITA« Kamnik, Japljeva 4 opravlja nego obraza, telesa in pedikuro po sodobnih metodah. Delovni čas vsak delovni dan, razen sobote, od 10, do 18. ure. Pridružujemo se čestitkam ob prvomajskem praznovanju in priporočamo svoje storitve. Pestro in živahno o kuturnem delovanju Konec preteklega meseca je bil na pobudo občinskega komiteja ZKS Kamnik konstituiran aktiv komunistov v kulturi občine Kamnik. Do te pobude je med drugim prišlo tudi zaradi iniciative CK ZKS, da eno izmed svojih sej posveti problemom kulture v Sloveniji, za kar je bilo izdelano gradivo, ki je izšlo v prilogi Komunista 15. januarja 1985. Na prvi seji aktiva komunistov delavcev v kulturi, na kateri so izvolili za sekretarja Mojco POZNANOVIČ iz ICRM in za njenega namestnika Antona LI-POVSKA iz Titana, sicer pa aktivnega pevca prvega slovenskega pevskega društva LIRA, so ki juh razmeroma skromni udeležbi spregovorili o gradivu iz priloge Komunista, predvsem v luči kamniških razmer. Govorili so o problematiki ohranjanja kulturnih spomenikov na Kamniškem in opozorili na potrebna finančna sredstva, ki jih zahteva že sama sanacija teh spomenikov. Knjiga je osnova naši kulturi in v Kamniku smo dosegli republiški normativ, dve knjigi na prebivalca. Dejstvo, da so vse te knjige razmeščene na 290 m2 površine, s kolikor v celoti razpolaga naša matična knjižnica in dalje, da je v lanskem letu ta knjižnica imela 22.000 obiskovalcev in še nekaj drugih dejavnosti, jasno in naglas izpričuje, da je nujno v prihodnjem srednjeročnem obdobju razrešiti prostorski problem matične knjižnice. Člani aktiva so se dotaknili tudi kamniške kulturne ponudbe in povpraševanja, ki mnogokrat hodita v razkoraku tudi zaradi neustrezne organiziranosti in informiranja, bolje rečeno neinformiranja. Dotaknili so se vloge mladih in možnosti mladih pri vključevanju v kulturno aktivnost in življenje, pri čemer niso pozabili poudariti vlogo šol, mladinskih organizacij, mentorjev in animatorjev kulture tako v krajevnih skupnostih ko.t delovnih organizacijah. Opozorili so še na niz drugih problemov in se dogovorili, da to ni bilo le srečanje zaradi pobude komiteja, pač pa, da se bodo sestajali redno, zanesljivo pa ob vsakem problemu, ki zadeva širšo kulturno problematiko v občini in tudi republiki. Svet za kulturo pri OK SZDL je sklical sekcijo za kulturo v dvorani na Duplici in za to priliko razposlal preko 400 vabil in vabilo občanom, ljubiteljem kul- ture in tudi drugim, in javno objavil v Kamniškem občanu V ponedeljek, 15. 4. 1985 se je zbralo zvečer v dvorani kulturnega doma na Duplici točno 37 občanov, med katerimi jih je vsaj polovica že vsaj enkrat letos prisostvovala razpravi o problemih kulture na Kamniškem in v Sloveniji. Kljub slabi udeležbi je, po kulturnem programu, katerega so posredovali učenci Glasbene šole Kamnik in po uvodnih razmišljanjih: Franca Pestotnika o materialih iz priloge Komunista, Mojce Podobnik o delegatskem sistemu v kulturi in svobodni menjavi dela, Mirine Zupančič o vlogi Kulturnega centra v Kamniku v primerjavi z drugimi kulturnimi centri in Alojza Jermana o možnostih razvoja ljubiteljske dejavnosti s poudarkom na delu Zveze kulturnih organizacij v Kamniku, stekla razprava, v kateri so razpravljala poudarili probleme na področju tako pro- fesionalnih kot amaterskih kadrov, potebno po primernem prostoru za »kulturno« kulturno ponudbo v Kamniku, opozorili so na evidentiranje delegatov za nove skupščine v prihodnjem letu, na delo s šolskimi pevskimi zbori in na delo šolskih kulturnih društev, seznanili so se z zaključki s posveta sindikalnih delavcev občine Kamnik, s predlogi in zaključki Zveze kulturnih organizacij Kamnik in spregovorili še o drugih problemih današnjega in jutrišnjega kulturnega dneva v Kamniku. Dogovorili so se, da bo posebna skupina pripravila zaključke in predloge s te sekcije za kulturo in jih kamniški javnosti objavila v naslednji številki Kamniškega občana, upoštevajoč pri tem tudi pripombe in stališča, izoblikovana na razpravah po OOZK, sindikatih, SZDL in kulturnih društvih ter institucijah. Morda pa bo le krenilo? Upajmo! MAJ VIIL revija mladih glasbenikov Nikoli v soboto Ni dolgo tega, kar sem morala na soboto v Ljubljano. Ker nisem Šofer, za kolo je bilo premrzlo, za tek pa predaleč, sem sc odločila za vlak. Toda, vlak ob sobotah ne vozi! Tiho sem si želela, da bi peljal vsaj dvakrat ali trikrat na dan ob koncu tedna. Kci je sobota in vlak ne vozi. sem morala na avtobus. Tu pa sc začne zgodba. Pomagajmo lačnim Afričanom »Pomagajmo sočloveku v stiski«, smo si rekli mladi ETE, ko smo se odločili, da bomo zbiral prostovoljne pripevke (brez bonov) za prizadete Afričane. Mnoge delovne organizacije, šole krajevne skupnosti in druge ustanove so pomoč že poslale. V naši DO je bila pobudnik akcije mladinska organizacija. Akcija je potekala bolje, kot smo pričakovali. Z veseljem smo ugotovili, da imajo delavci ETE veliko razumevanja za stisko bližnjega. Mnogi so iz srca darovali več kot smo se dogovorili (100 din) na sestanku MO. Kazalo je, da bo vse potekalo v najlepšem redu, saj je to humana akcija in smo jo izvedli z najboljšim namenom; ukrotiti lakoto, to zlo, ki je sramota za ves razvit svet dvajsetega stoletja. Na žalost pa smo spoznali, da so tudi med nami še redki posamezniki, ki nimajo pravega tovariškega odnosa do trpečega človeka, če pa že dajo svoj prispevek (verjetno zato, da ga sodelavci ne bi gledali postrani), imajo zelo strupen jezik. »Tovariš« nas je na hodniku nič kaj prijazno »ogovoril«, kako nas le ni sram, ko »feh-tamo« po tovarni in da naj gremo rajši delat. Zopet drugi je razlagal, da ta denar (oz. hrana) ne pride v prave roke. Navkljub vsemu smo zbrali kar precejšno vsoto. Upamo, da večina poslane hrane tudi prispe v roke tistih, ki jo rabijo za ohranitev golega življenja. Naše mišljenje delijo milijoni ljudi po vsem svetu, ki pomagajo prizadetim na razne načine. V vsakem pa se porodi občutek, da so trpeči Afričani v nesreči našli prijatelja. D g V Ljubljani bi morala biti nekako ob devetih, torej, sem si mislila, bo dovolj, če se odpeljem s tistim 'ob osmih. Ker je bila sobota, tistega ob osmih ni bilo! Čakal smo in čakali. Pravim, da smo čakali, ker je bilo od minute v minuto več ljudi s cekarji, torbami in zavoji. Bila je sobota in marsikdo nakupuje na tu dan. Po dvajsetih minutah se je pripeljal krpan. Zacvilil je, zaškripal in poskočil. No, pa srn zaš-' kripali tudi mi, ko smo uzrli, da jo maha na Komendo. Sprevodnik je zarenčal, ko smo ga vprašali, kdaj pelje naslednji avtobus. Naslednji je peljal šele čez pol ure in vdani v usodo smo vstopili. No, seveda, tisti, ki se vozite, veste, da po novem ni to tako preprosto. Vstopanje namreč! Vrsta ljudi se zaleti k avtobusu, se tlači skozi vrata in z nosr>m siliš v... spodnji del hrbta potnika pred seboj, ki pa ne more nikamor, ker še ni izvlekel denarnice, da bi plačal karto sedečemu sprevodniku. Od zadaj te suvajo, godrnjajo, ti trgajo nogavice in seveda... čakajo. Avtobus ta čas seveda tudi stoji. Nato le prideš na vrsto. In gorje ti, če nimaš drobiža ali pa, če se ti izmuzne denar iz rok. Medtem avtobus speljuje in ti opletaš s torbo ali recimo majhnim otrokom prosto po avtobusu. Sprevodnik, ki je nekoč bil v vozilu tudi zato, da bi pomagal potnikom, je v najboljšem primeru tiho. Toda vedno ne! No, ko smo se po teh napetih trenutkih posedli, je marsikdo razmišljal tudi o ceni vozovnice! Toda moram reči,, da sem tokrat teh osem starih tisočakov dobro izkoristila. Vozarili smo se po vaseh in prav nihče ni izstopil in ne vstopil, tja do Mengša. V Mengšu pa smo zavili še v Domžale. Mislila sem že, da ima ta posebna, sobotna vožnja v programu tudi ogled Volčjega potoka, pa ni bilo nič, ker je jelo deževati! In tako smo »pridrveli« v Ljubljano, ko je bila ura na kolodvoru precej čez deseto. In tako nisem zamudila le pet minut. Že nekaj dni premišljujem, doklej bomo potniki še tratili čas in se vozarili po najbolj neumnih voznih redih, kar se jih more kdo zamisliti? Ali ni dovolj, če avtobus zavije v Komendo, ali res mora taisti avtobus peljati še v Domžale? Ali ni cena vozovnice dovolj visoka, da bi nam obesili veljavne vozne rede po avtobusnih postajah? Ali je avtobusni sprevodnik toliko manj plačan kot železniški, da ne zmore vljudnega pozdrava ali odgovora, ki ga je dolžan dati? Da, da, niti omenila nisem tistih stvari, ki so pa v resnici vračunane v naše vozne listke. To je predvsem čist in pozimi vsaj minimalno ogrevan avtobus ali pa celi in ne strgani in posvinjani sedeži, morda pa tudi obupna gneča, da nikoli prav ne veš, če si izstopil s svojimi ali tujimi nogami! Verjamem, da bo to pisanje brez »haska«. Avtobusarji pa naj le vedo, da je to, kar se dogaja na kamniških avtobusih, poniževalno in omalovažujoče za vse nas občane, ki s svojim denarjem navsezadnje »živimo« to delovno organizacijo. V. V. P. Letošnja VIII. revija mladih glasbenikov je za nami. Organizira jo vsako leto Društvo glasbenih pedagogov Ljubljane, Zasavja in Notranjske. Revija je bila posvečena dvema izrednima dogodkoma: 40-letnici osvoboditve in evropskemu letu glasbe. Na reviji so sodelovale vse glasbene šole z območja našega društva in sicer: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje, Litija kot predstavniki zasavskih glasbenih šol; dalje Grosuplje, Kočevje in Ribnica z območja dolenjske regije; Notranjsko so zastopale glasbene šole Vrhnika. Logatec in Rakek; Ljubljano pa glasbene šole Center, Moste-Poljc, Šiška, Bežigrad ter Vič-Rudnik. Sodelovali pa sta tudi Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana in Akademija za glasbo Ljubljana. Revija je potekala • na treh koncertih: 22. februarja v Cerknici. 1. marca v Kočevju in za zaključek 22. marca v Kamniku. Na vseh treh koncertih je sodelovalo 111 učencev navedenih glasbenih šol, katere je pripravljalo 67 glasbenih pedagogov oziroma mentorjev. Istočasno so potekale revije tudi v Marboru, Celju. Kopru, Novemu mestu in Kranju. Ob tej živahni dejavnosti pa moramo omeniti tudi republiško tekmovanje učencev in študentov glasbe, ki se je odvijalo tudi v tem času. Vsa ta dejavnost na področju glasbenega šolstva pa je čvrst dokaz, da je glas-. bena šola prisotna v našem vsakdanjem življenju, da je neločljivi det našega vzgojno izobraževalnega sistema. Glasbene šole vzgajajo tiste kadre, ki bodo morali rešiti problem pomanjkanja glasbenkov tako v šolstvu kot na področju operne in simfonične dejavnosti. Nič manj pomembno je področje ljubiteljskih glasbenih skupin, kjer se vpliv in delo glasbenih šol že močno občuti, kar velja predvsem za pihalne orkestre, v katerih prevladujejo mladi glasbeniki, izšolani v glasbenih šolah. Kvartet klarinetov Glasbene šole Kamnik. Kot sem že omenil, je bil Zaključni koncert letošnje revije v Kamniku in to ob polni dvorani in z odličnim sodelovanjem poslušalcev. Na reviji so bila 17 pedagogom podeljena tudi posebna priznanja za 5-kratno sodelovanje na revijah mladih glasbenikov. Za izredno uspel zaključni koncert revije gre nedvomno vse priznanje organizatorju, pedagogom glasbene šole Kamnik ter njenemu ravnatelju Francu Li-pičniku. Vse priznanje pa tudi odličnemu voditelju Tonetu Fti-čarju. Ob tej priliki naj se zahvalim tudi vsem trem pokroviteljem revije, to je občinskim skupščinam Cerknica, Kočevje in Kamnik - pri slednji pa posebna zahvala predsedniku občinske skupščine Antonu Ipavcu za uvodne besede na prireditvi in tudi siceršnje prizadevanje in spodbude pri uveljavljanju Glasbene šole Kamnik. Mirko Rebolj, Cerknica predsednik društva glasbenih pedagogov Ljubljane -Zasavja in Notranjske Po poteh partizanske Ljubljane Tradicionalni pohod po poteh partizanske Ljubljane bo letos posvečen 40-letnici osvoboditve mesta heroja. Na manifestativni pohod (prireditveni odbor ima sedež v Ljubljani, Gregorčičeva 15) po poteh spominov in tovarištva bodo 26. aprila dopoldne krenili pionirji in pionirke od 1. do 4. razreda osnovnih šol, 9. maja cicibani ljubljanski vrtcev, v soboto dopoldne pa bo pohod za člane društev, družbenih in družbenopolitičnih organizacij, pionirje višjih razredov osnovnih šol in mladince , občane, enote teritorialne obrambe, JLA, milice in za člane organizacij ZZB NOV. Sklepna slovesnost manifestativnega pohoda bo na Trgu revolucije v Ljubljani ob 10.30. Dodati je treba še tekmovalno manifestacijo, partizanski marš, štafeta zmage, štafeta bratstva in enotnosti in tek prijateljstva. Tekmovalni del pohoda bo 11. maja. S posveta o kulturni problematiki O delovanju amaterske kulture Številnim razpravam o kulturni problematiki v širšem slovenskem prostoru je v okviru priprav na sekcijsko razpravo o kulturi, ki jo je organiziral svet za kulturo pri OK SZDL Kamnik, zveza kulturnih organizacij občine Kamnik dodala posvet o kulturni problematiki v občini Kamnik s posebnim poudarkom na delovanju amaterskih kulturnih društev in skupin ter občinske ZKO. Posvet, ki so mu za iztočnice služili gradivo za razpravo za sejo CK ZKS o kulturi (priloga Komunista, 11. jan. 85), Analiza uresničevanja srednjeročnega programa ZKO Kamnik v obdobju 1981-85, gradivo o kulturni problematiki, ki ga je pripravila posebna delovna skupina pri OK ZKS Kamnik, teze za razpravo o delovanju občinske ZKO ter osnutek delovnega programa ZKO Kamnik, obravnavan sicer tudi na redni seji predsedstva ZKO, je bil v ponedeljek, 8. aprila ob 18.30 v prostorih ZKO Kamnik, udeležilo pa se ga je je 23 predstavnikov kulturnih društev in skupin, ki na območju občine Kamnik organizirano delujejo. Po uvodnih besedah predsednika ZKO Kamnik Alojza JERMANA, ki so v kratkem zajele niz ugotovitev, vprašanj in problemov, ta čas posebej aktualnih za organiziranost, programsko, usmerjenost in delovanje amaterskih kulturnih društev in skupin v občini nasploh, so prisotni sodelovali v živahni razpravi, kjer so se ob nakazanih pojavile dodatne pobude, osvetlitve, mnenja, komentarji, pripombe in sugestije. Skupni imenovalec je ugotovitev ,*da je razvijanje in krepitev vloge ljubiteljske kultu/e kot ene najpomembnejših sestavin za razvoj človekove kreativne osebnosti, oblikovanje družbene zavesti in nadaljnji napredek naše samoupravne socialistične družbe naloga in obveza, oziroma vodilo, ki mora tudi v načrtovanju nadaljnjega kulturnega razvoja občine biti postavljena v izhodišče. Posebna pozornost je bila v razpravi posvečena uresničevanju kulturnopolitičnih nalog občinske ZKO, amaterskih društev in skupin na področju organiziranosti ter uresničevanju programskih nalog in usmeritev, pa finansiranju v okviru svobodne menjave dela in ustreznosti načina oz. oblik zagotavljanja materialnih pogojev za delovanje kulturnega amaterizma, oblikam in dimenzijam sodelovanja z druž- beno-političnimi organizacijami in skupnostmi ter vzgojnimi in izobraževalnimi organizacijami in ustanovami (zlasti šolami), OZD, pa z organizacijami in društvi, kjer se kot sekundarno tudi pojavlja kulturno delovanje; dalje področju izobraževanja in usposabljanja ustreznih kadrov za sprotne in bodoče potrebe, prostorskim problemom, ki tarejo občinsko ZKO, društva in skupine pri uresničevanju programa osnovne kulturne dejavnosti oz. »izvajalce« kot »ponudnike« kulturnih »dobrin« nasploh; odnosom oz. razmerju »iz-vajalci-uporabniki« kulture v luči uresničevanja programa svobodne menjave dela ter področju usklajene kulturne ponudbe oz. informatike, ki ta del zadeva. Mnenja, pobude, pripombe in predloge iz razprave je - čeprav ne v smislu dokončnih formulacij in sklepov - moč zgostiti v nekaj povzetkov, ki bodo v nadaljnjih obravnavah - ne samo ZKO kot amaterske kulturne organizacije, temveč tudi drugih dejavnikov, ki delujejo na področju kulture in nanj vplivajo -v čim krajšem času morali dobiti artikuliranejšo podobo, predvsem pa: čimprej zaživeti v praksi: 1. Posameznim vsebinsko-pro-gramskim vidikom delovanja bo potrebno namenjati več pozornosti tako pri načrtovanju samem kot tudi pri realizaciji. Zlasti velja pri tem izpostaviti: celostno programsko in reperto-arno politiko, usklajevanje go-stovanjskih dejavnosti, uvajanje in uveljavljanje sodobnejših načinov, metod in pristopov do izvajanja kulturnih dejavnosti in spodbujanja ljubiteljske ustvarjalnosti, organiziranje in omogočanje različnih oblik izobraževanja in izpopolnjevanja strokovnih kadrov, spremljanje, evidentiranje in raziskovanje kulturnega življenja in kulturnih dejavnosti, obveščanje širše javnosti o delovanju ter obveščanje in redni pretok informacij znotraj or-ganziranosti same. 2. Pri zagotovitvi gmotne podlage za delovanje . amaterskih društev in skupin je potrebno upoštevati ob številu aktivnih članov društev tudi število sekcij, obsežnost programov oz. ustvarjalne ambicije, specifiko zvrsti dejavnosti, število in zahtevnost nastopov oz. gostovanj, prostorske pogoje delovanja, skrb za izobraževanje oz. strokovno usposabljanje kadrov, ob tem pa še ostale parametre, ki pogojujejo uspešno delovanje amaterskih skupin. Kriteriji pri oblikovanju finančne konstrukcije programov naj bodo za vsa društva in skupine enotni oz. enaki, po vzoru ostalih društev v gorenjski regiji pa naj jih oblikujejo strokovni odbori za posamezne zvrsti dejavnosti. Zaradi boljše povezave kulturnih animatorjev oz. organizatorjev kulturnega življenja v OZD, KS, na šolah itd., naj se v okviru sveta za kulturo pri OK SZDL ustanovi aktiv kulturnih animatorjev, ki naj sprotno obravnava aktualne naloge in probleme na področju spodbujanja kulturnega življenja, prireditvenih dejavnosti, koordiniranja posameznih akcij ipd. » V okviru Koordinacijskega odbora za proslave in prireditve v občini, ki deluje v okviru OK SZDL, naj se pravočasno izdelajo programi za posamezne akcije, prireditve, manifestacije, proslave in spominske slovesnosti, ponudbe pa se nato že v začetku leta ponudijo izvajalcem programa. Tako se bo moč izogniti večni naglici pri sestavi programov, »ad hoc« rešitvam in improvizacijam. Več pozornosti bo potrebno nameniti delovanju šolskih kulturnih društev oz. akciji njihovega ustanavljanja in zaživetja. Ce se delo v posameznih krožkih razume kot sestavina vzgojno-iz-obraževalnega procesa, pa šolsko kulturno društvo predstavlja novo razsežnost: šolska kulturna društva naj bi bila oz. predstavljala mesta, ki bi morala kar izžarevati najrazličnejše potenciale za delo na kulturnem področju. Skrajni čas je, da se lotimo reševanja problematike prostorov za kulturne prireditve v samem mestu. Za zdaj jih ni na voljo -niti lastnih, niti takih, ki bi jih lahko najeli: prostori nad kavarno Veronika so primerni le za razstave in komorne prireditve, za dvorano v kinu DOM je potrebno plačati visoko najemnino. V teh prostorih je popolnoma iz-trošena odrska oprema, tako da jo je potrebno z odrom vred v celoti prenoviti. Če druge rešitve v perspektivi ni, bi bilo smotrno ustrezno opremiti vse bolj uporabljan večnamenski prostor ICRM Kamnik, da bi vsaka prireditev ne zahtevala odvečnih organizacijskih in stroškovnih težav, ko gre za pripravo in ureditev prizorišča. Prav tako bi bilo zelo primerno, če bi vsaj za spomladansko-poletno-jescnsko obdobje in nastope kulturnih skupin v tem času uspeli ustrezno opremiti letno prizorišče, to je Titov trg v Kamniku. Ustrezen stalni oder bi predstavljal ugodno rešitev prostorskega problema in hkrati možnost izrabe središča mesta za številne prireditve manj zahtevnega žanra, vsaj v poletnih mesecih. TONE FnČAR Na podlagi 15. člena zakona o sistemu družbene kontrole cen (Uradni list SFRJ 64/84) je izdal Komite za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik na svoji 20. seji dne 11.4. 1985 NAVODILO O POŠILJANJU OBVESTIL O CENAH ZARADI SPREMLJANJA 1. Organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev in delovni ljudje, ki s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov opravljajo proizvodnjo in storitve gospodarskih dejavnosti (v nadaljnjem tekstu zasebni obrtniki), so dolžni pristojnemu organu za cene v občini pošiljati obvestila o cenah za svoje proizvode oziroma storitve zaradi spremljanja in sicer najpozneje v treh dneh od dneva, ko jih začnejo uporabljati. Obvestilo o cenah je treba pošiljati za naslednje proizvode in storitve: Panoga Skupna Podskupina Naziv 0501 0503 05010 05030 0605 0606 0901 06050 06060 09012 09013 09017 050100 050301 050302 060502 060503 060602 0902 09020 1003 1103 10039 10030 PODROČJE 05 - GRADBENIŠTVO Visoka gradnja - cena m2 stanovanja Industrijska in zaključna dela v gradbeništvu Napeljava, popravila in vzdrževanje gradbenih instalacij - vodovodne, kanalizacijske in električne instalacije Zaključna in obrtna dela v gradbeništvu - slikanje prostorov PODROČJE 06 - PROMET IN ZVEZE Prevoz blaga v cestnem prometu, ki ga opravljajo zasebni prevozniki - prevoz blaga s tovornjaki in traktorji Storitve v cestnem prometu - storitve avtobusnih postaj Prevoz potnikov s taksi avtomobili PODROČJE 09 - OBRT IN OSEBNE STORITVE Izdelava in popravilo kovinskih izdelkov Izdelava in popravilo električnih izdelkov 090132 Popravilo in vzdrževanje radijskih in TV apratov in naprav Izdelava živilskih proizvodov 090172 Klanje živine in predelava mesa - sveže meso: junčje meso (stegno, prsi, pleče), svinjsko meso (kare in stegno), perutninsko meso (pitani piščanci - brojlerji) - hrenovke - kranjske klobase - suha slanina Osebne storitve in storitve gospodinjstvom 090201 Moške in ženske frizerske storitve: - moško striženje - hladna trajna - vodna ondulacija s pranjem las 090202 Pranje, čiščenje in barvanje perila in oblačil: - kemično čiščeje moške obleke, - moških hlač - ženskega krila PODROČJE 10 - STANOVANJSKO-KO-MUNALNE DEJAVNOSTI IN UREJANJE NASELJA IN PROSTORA 100390 Druge komunalne dejavnosti - parkiranje in javne garaže - dimnikarske storitve - pogrebne storitve 110301 Javna skladišča in tržnice - storitve tržnic na debelo in na drobno PODROČJE 12 - IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST, KULTURA IN INFORMACIJE 1201 Izobraževanje 12019 120190 Drugo izobraževanje - ura vožnje z motornimi vozili - tečaj strojepisja 1202 12031 120312 Časopisno založniška dejavnost - lokalni politično informativni časopisi PODROČJE 13 - ZDRAVSTVENO IN-SOCIALNO VARSTVO 1303 13021 130211 Dejavnost zavodov za dnevno bivanje otrok 130212 Dijaški in študentski domovi 2. Organizacije združenega dela in zasebni obrtniki, ki se ukvarjajo s proizvodnjo oziroma opravljanjem storitev, morajo poslati obvetilo o cenah zaradi spremljanja tudi za proizvode in storitve, za katere se predpiše ukrep neposredne kontrole cen, ko ta ukrep preneha, v treh dneh od dneva, ko začne uporabljati nove cene. 3. Obvestilo o cenah mora vsebovati naslednje podatke: 1. ime prozvoda oziroma storitve; 2. mersko enoto; 3. ceno proizvoda oziroma storitve: a) ceno na dan 31. decembra predhodnega leta; b) ceno, ki se je uporabljala do začetka uporabe nove cene; c) novo ceno; d) odstotek povečanja; 4. vrsta cene (za proizvode), a) proizvajalska; b) v prodaji na debelo; c) v prodaji na drobno; 5. podatke o tem, kateri organ upravljanja je sprejel sklep o povečanju cene; 6. datum sprejetja sklepa o povečanju cene; 7. datum začetka uporabe nove cene; Točki 5. in 6. se nanašata samo na organizacije združenega dela. 4. Obvestilo o cenah zaradi spremljanja se pošlje Komiteju za družbenoekonomski razvoj Skupščine občine Kamnik, Titov trg 1, v enem izvodu na obrazcu, ki je sestavni del navodila. 5. To navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Kamniškem občanu. PREDSEDNIK Uroš Zupane, dipl. inž. OBRAZEC ZA OBVESTILO O CENAH ZARADI SPREMLJANJA Naziv OZD oziroma zasebnega obrtnika Zap. Proizvod oziroma št. storitev Cena prizvoda oziroma storitve Merska enota na dan 31. ki se je decembra uporabljala predhodne, do začetka leta uporabe nove cene % povečanja 1. Vrsta nove cene: a) proizvajalska b) v prodaji na debelo C) v prodaji na drobno 2. Naziv organa upravljanja, ki je sprejel sklep o povečanju cene proizvoda oziroma storitve: 3. Datum sprejetja sklepa o povečanju cene proizvoda oziroma storitve: 4. Datum začetka uporabe nove cene proizvoda oziroma storitve: Točki 2. in 3. se nanašata samo na organizacije združenega dela. Razstava in literarno srečanje ob dnevu upokojencev V okviru aktivnosti, načrtovanih v tednu upokojencev občine Kamnik, želi društvo okrepiti sodelovnje z vsemi svojimi člani, zlasti s tistimi, ki bi se želeli s svojimi deli vključiti v to slovesnost. Teden upokojencev sovpada s praznovanjem 35-letnice uspešnega dela društva, zato je sodelovnje vseh članov še bolj dobrodošlo. Pomemben del slovesnosti bo v. predvideni razstavi, ki bo odprta od 18. do vključno 22. maja, vsak dan od 10, do 18. ure. Razstava bo zajela likovno-sli-karski del in, prikaz starih pred- metov, ki so v lasti članov društva upokojencev. Za likovno-slikarski del ponovno vabimo vse upokojence amaterje, da sodelujejo s svojimi deli in jih razstavijo v prostorih društva. V poštev pridejo razni likovni izdelki (lesorezi in drugi sorodni izdelki), ki so jih člani sami izdelali. Prav tako bodo dobrodošla vsa slikarsko-grafič-na in slična dela. Zanimanje je kar veliko, zato društvo upokojencev Kamnik vabi vse člane društev upokojencev iz kamniške občine, da se pravočasno prijavijo. Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili: 1. vodje službe za družbeno planiranje in finance Pogoji: VII. stopnja ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj; 2. vodje službe za gospodarske in družbene dejavnosti Pogoji: VII. stopnja družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj; Poleg navedenega morajo kandidati imeti sposobnost za organizacijo in vodenje ter izpolnjevati druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba občine Kamnik, Titov trg 1 - razpisna komisija. , Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od končanega postopka Razstavni del starin bo prikaz predmetov, zanimivih za ljubitelje starin in vseh drugih. Že v predhodnem obvestilu, v Kamniškem občanu smo izrazili željo, da so to predmeti, stari sto in več let, ki so nekdaj bili v rabi, pa jih je čas oziroma tehnični razvoj prehitel ali da so to predmeti-izdelki, ki so še vedno v rabi. Da bo mogoče razstavo pravočasno pripraviti, bo društvo zbiralo te prispevke v torek, 14. in v sredo, 15. maja od 15. do 17. ure. V tem času naj člani društva prinesejo take izdelke na društvo upokojencev Kamnik. Kolodvorska 5. kjer bodo prejeli tudi potrdila o izročitvi. Razstavljene predmete bo društvo vračalo v četrtek 23. maja od 15. do 17. ure, zato prosi vse lastnike, da prevzamejo razstavljene izdelke v tem času. Otvoritev razstave in pričetek tedna upokojencev bo v petek. 17. maja oh 16. uri v društvenih prostorih. Društvo upokojencev bo v tednu upokojencev organiziralo tudi literarno srečanje, kjer bodo avtorji-upokojenci čitali svoja dela. V poštev pridejo literarna dela, ne predolga, po vsebini so lahko z različnih področij (lahko so to prozna dela, lahko krajše črtice, pesmi in podobno). Tudi za literarno srečanje je zanimanje zelo veliko, zato ponovno prosimo vse avtorje takih del. da čimprej prijavijo svojo udeležbo. Zadnji rok za prijavo na literarnem srečanju s kratkim opisom dela je 5. maj 1985. Literarno srečanje z glasbeno spremljavo bo v ponedeljek, 20. maja 1985 ob 16. uri v društveni restavraciji. Društvo upokojencev Kamnik vabi vse upokojence in druge občane, da si ogledaj vse prireditve, ki se bodo zvrstile v tednu upokojencev od 18. do 25. maja 1985.' STANE SIMŠIČ J5J Metcator M-ETA, ŽIVILSKA INDUSTRIJA KAMNIK potrebuje za delo pri predelavi povrtnin večje število delavk Nudi tudi ustrezno delo in zaslužek učencem, ki se nameravajo po končani osemletki zaposliti, kakor tudi učencem in študentom med počitnicami. Vse zainteresirane vabimo, da se zglasijo v kadrovski službi delovne organizacije. OBVESTILO IN VABILO Obveščamo in vabilo vse obrtnike in Organizacije združenega dela občine Kamnik, ki želijo sodelovati s prodajo in razstavo svojih izdelkov na motniškem sejmu, ki bo v soboto, 22. in nedeljo, 23. junija 1985, v Motniku, naj se prijavijo Turističnemu društvu Motnik, 61221 Motnik, da želijo razstavljati in prodajati na sejmu. Svojo prijavo pošljite najkasneje do 1. julija 1985. Prireditev Motniški sejem, ki ga organizira TD Motnik obsega prodajo in razstavo obrtniških in industrijskih izdelkov kamniškega gospodarstva in sosednjih občin. K sodelovanju, razstavljanju in prodaji vabimo vse obrtnike in organizacije združenega dela občine Kamnik in sosednjih občin. Sejem bo imel razstavno-prodajni značaj in ga organiziramo po tradiciji in zamisli nekdanjih motniških sejmov. Razstavljalci in prodajalci bodo razstavljali in prodajali svoje izdelke na stojnicah, ki jih bo organizator postavil parku pod lipami. Poleg sejemske prireditve, ki bo v soboto in nedeljo, bo v soboto pozno popoldne vrtna veselica. Prav tako bo v nedeljo popoldne vrtna veselica s srečolovom, prikazom starih obrtniških običajev in sprejemom odseljenih Mot-ničanov. Med prireditvijo bosta organizator in krajevna skupnost podelila zahvalne listine vsem razstavljalcem in prodajalcem na sejmu. Zahvalno listino bomo podeljevali ob zaključku vsakoletne tovrstne prireditve. Kdor pa bo razstavljal in prodajal 5 let zapored, bo dobil bronasto priznanje »MOTNIŠKI SEJEM«, kdor bo razstavljal in prodajal 10 let, srebrno priznanje, in kdor 20 let, zlato piznanje. Take zahvalne listine in priznanja bosta organizator sejma in krajevna skupnost podeljevala tudi tistim, ki bodo kakorkoli finančno podprli našo prireditev. URNIK PRIREDITEV: sobota 22. 6.1985 - ob 14. uri: Odprtje razstavno prodajnega sejma v parku pod lipami - ob 19. uri: Pričetek vrtne veselice, na prireditvenem prostoru. Igra ansambel »AKVAMARINI«. - ob 21. uri: Podelitev zahvalnih listin nedelja 23. 6.1985 - ob 9. uri: Nadaljevanje sejma - ob 15. uri: Vrtna veselica s srečolovom. Igra ansambel »AKVAMARINI« - ob 15.30: Sprejem odseljenih Motničanov - ob 17. uri: Prikaz starih obrtniških običajev. (Sprejemanje vajenca v uk in sprejmanje mojstra v ceh). Vabi vas Turistično društvo MOTNIK SCT - TOZD INŽENIRING obvešča graditelje, da je v aprilu znova stekla proizvodnja opeke v Opekarni Mengeš. BOGATA PONUDBA IN KONKURENČNE CENE NA VIČU IN V MENGŠU Prodajalna na Viču: Cesta na Vrhovce 2, telefon 261-965 ali 261-805; Prodajalna Mengeš: Ropretova 16, telefon 737-395, 737-012. Program domače proizvodnje Opekarne Mengeš: - modularni bloki 6/1 29 X 19 X 19 - modularni bloki 4/1 29 X 19 X 14 - zidaki mrežasti 25 X 12 X 12 - zidaki mrežasti 25 X 12 X 90 - monta16 25 X 25 X 16 - supervotlaki 30 X 25 X 20 - vogalniki14 39 X 29 X 14 - vogalniki 19 39 X 29 X 19 Prodaja drugih gradbenih materialov: - cement - apno - zidaki NF 25 x 12 x 6,5 - porolit opeka 30 x 25 x 8 - porolit 40 x 25 x 6 - fasadni zidaki 25 x 12 x 6,5 - silikatni zidaki 25 x 12 x 6,5 - stropni elementi, polnila in nosila - betonsko železo, armature - betonski bloki 40 x 30 x 20 ali 40 x 20 x 20 - siporex elementi - keramične ploščice - schidel dimniki - opečne dimne tuljave - mivka v vrečah - vse vrste kritine - izolacije Prodajalna na Viču je odprta vsak dan od 6.30 do 14.30 in ob sobotah od 7. do 11. ure. Prodajalna v Mengšu je odprta vsak dan od 6. do 13. ure tudi ob sobotah, razen vsake tretje v mesecu. Na željo kupca dostavljamo opeko na gradbišče. Se priporočamo! DON IT DONIT MEDVODE, n. sol. o. TOZD TRIVAL KAMNIK, n. sub. o. Že bij a rs ka pot 5 PONOVNO OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge: DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA za opravljanje del in naloge: - vodenje, organiziranje, koordiniranje in kontroliranje del storitvene dejavnosti - 4 leta delovnih izkušenj na samostojnih strokovnih delih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave s priloženimi dokazili v roku 15 dni na naslov: Kadrovsko splošni oddelek DONIT-TOZD TRIVAL Kamnik, Žebljarska pot 5. ZAHVALA Nenadoma nas je v 86. letu starosti za vedno zapustila draga mama, stara mama in prababica JULKA PREZELJ iz Podgorja Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, piijatcljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Kralju in sestri Jani za skrbno zdravniško pomoč, g. kaplanu za pogrebni obred, pevskima zboroma Solidarnost in Lek za ganljivo petje, praproščaku ter govorniku DU Kamnik za poslovilne besede. Vsem še enkrat naša iskrena hvala. Žalujoči: sinovi in hčere z družinami Podgorje, Kamnik, Mengeš, april 1985 ZAHVALA Ob bridki in prerani izgubi naše drage žene, mame, stare mame, sestre in tete KATARINE SRŠEN p. d. Rozmanove mami iz Suhadol se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in našim sodelavcem za izraze sožalja, podarjeno cvetje, izkazano pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem in g. župniku za mašni in pogrebni obred. Hvala vsakomur, ki je z nami delil in občutil boleče slovo. Žalujoči: mož Ivan, hčerki Katarina in Veronika z družinama, sestri Slavka in Ani ter drugo sorodstvo Suhadole, Kamnik, Dravlje, Moste, Zadvor, april 1985 —am.....hmm,.....■■........in—--i................ .........■................................——i ZAHVALA Nenadoma nas je za vedno zapustil naš brat in stric IVAN ŠTUPAR iz Tunjiške mlake 1 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, gasilskemu društvu Tunjice, tovarišu Pregledu za poslovilni.govor ob odprtem grobu in organizacijo sprevoda, gospodu župniku za pogrebni obred in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje, nam kakorkoli pomagali in izrekli sožalje. Žalujoči: bratje France, Lojze, Maks, sestri Stanka in Cilka ter ostali sorodniki _Kamnik, marec 1985_ Sekretariat za občo upravo občine Kamnik razpisuje dela in naloge delavca s posebnimi pooblastili vodje kadrovsko-organizacijske službe Pogoji: VII. stopnja družboslovne smeri in 5 let delovnih izkušenj Poleg navedenega morajo kandidati imeti sposobnost za organizacijo in vodenje ter izpolnjevati druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba občine Kamnik, Titov trg 1 - razpisna komsija. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od končanega postopka. Tehnični pregledi traktorjev in motornih koles Vse lastnike traktorjev in lastnike motornih koles obveščamo, da bodo tehnični pregledi v naslednjih krajih po naslednjem vrstnem redu: Komenda - 25. 4. 1985 od 8. do 19. ure; Tuhinj - 8. 5. 1985 od 8. do 16,. ure; Za ostale krajevne skupnosti bodo tehnični pregledi vozil v Kamniku v Fužinah - 15. 5. 1985 od 7. do 19. ure; Kamniku v Fužinah - 22. 5. 1985 od 13. do 18. ure. Opozarjamo, da morajo traktorji, proizvedeni po 1. 1. 1984, imeti vgrajeno atestirano kabino ali varnostni lok, če pa so bili proizvedeni pred 1.1. 1984, jih morajo lastniki ali uporabniki traktorja opremiti z varnostno kabino ali varnostnim lokom do 1. 1.1986. Pri tehničnem pregledu predložite: - če so bili traktorji že evidentirani: prometno dovoljenje in osebno izkaznico - če pa traktorji še niso bili evidentirani: račun o nakupu traktorja in osebno izkaznico. Oddelek za notranje zadeve Komunalno podjetje Kamnik obvešča občane, da bomo odvažali smeti in odpadke zaradi prvomajskih praznikov takole: - namesto v sredo 1. maja 1985 bomo odvažali smeti v torek 30. 4. 1985 — namesto v četrtek 2. maja 1985 bomo odvažali smeti v soboto 4. maja 1985. SERVIS AVTOGUM IN AVTOPRALNICA Janez in Barbara Sitar Kamnik, Fužine 5 Cenjene stranke obveščamo, da smo se iz Vrhpolja preselili na novo lokacijo v obnovljene prostore na Fužine (bivše Viatorjeve delavnice), kjer smo na novo odprli še avtopralnico. Ob prazniku dela 1. maju iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem in priporočamo svoje storitve. Nudimo honorarno delo oskrbniku teniških igrišč. OD po dogovoru. Pisne prijave pošljite na TZKO Kamnik, Kajuhova pot 12, p. p. 19 ali ustno na tel. 832-797. Objava velja do zasedbe. ZAHVALA V starosti 91 let nas je za vedno zapustila mama, babica, prababica, sestra in teta KATARINA CAJHEN roj. Smole Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem GZL in znancem, ki ste nam v dneh neizmerne žalosti stali ob strani in nam pisno ali ustno izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi govornik« DU Kamnik za poslovilne besede, pevskemu zboru Solidarnost za zapete žalostinke in g. kaplanu za lep govor in pogrebni obred. Posebno se zahvlajujemo dr. Kocutarju za dolgoletno zdravljenje in izredno požrtvovalnost ob iztekanju'njenega življenja, stanovalcem Aškerčeve, sosedom in vsem ostalim srčna hvala za spremstvo na njeni zadnji poti in za darovano cvetje, s katerim ste prekrili njen grob. Žalujoči: Vsi njeni Kamnik, april 1985 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame MARIJE GRABNAR Hudomalove mame iz Nevelj se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč. Še posebej se zahvaljujemo govornikom tovarišu Alojzu Pančurju, Cirilu Merčunu in predstavniku društva upokojencev Kamnik tovarišu Modicu za ganljive besede slovesa, KO ZB NOV Nevlje in g. župniku za pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalja. Žalujoči: vsi njeni Nevlje, Vrhpolje, Kamnik, Ljubljana, Cleveland, marec 1985 ZAHVALA Po težki bolezni nas je zapustil dragi mož, oče in stari ata ANTON ROKAVEC Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili v njegov spomin, mu podarili cvetje, ga pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, april 1985 ZAHVALA V 80. letu starosti nas je za vedno zapustila dobra mama, stara mama, sestra in teta TEREZIJA ŠINKOVEC iz Sp. Stranj 8 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi cerkvenim pevcem za ganljivo petje ter g. župniku in g. kaplanu za pogrebni obred. Žalujoči: vsi njeni Sp. Stranje, Kamnik, april 1985 ZAHVALA V 81. letu starosti nas je zapustila naša dobra in skrbna mama, stara mama, prababica in sestra VERONIKA JAŠOVEC roj. Jerman iz Šmarce Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali, mami podarili cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma upokojencev Kamnik za skrbno nego in pomoč mami, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči: sin Ciril in hči Slavka z družinama, sestra Jula in brat Mirko z družino ter drugo sorodstvo. Šmarca, Ljubljana, Kamnik, april 1985 ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame in sestre ANGELE MALI Urhovčeve mame iz Lok se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi zdravniku dr. Ivanetiču in patronažni sestri Maji za skrbno zdravniško pomoč, duhovniku za pogrebni obred in vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali. Žali ujoči: vsi njem Loke, Kamnik, Nožice, marec 1985 Splošna kriminal prevladuje kraja iteta -oles SPLOŠNA KRIMINALITETA - Prevladuje kraja koles. V letu 1984 je bilo na območju Kamnika obravnavanih skupno 430 kaznivih dejanj (leta 1983 429), kar pomeni povečanje za 0,2 procenta; od tega je bilo s področja klasičnega kriminala 402 KD (lani 415), gospodarska kriminaliteta 28 KD (lani 14 KD), 55 KD, ki so jih storili mladoletniki (lani 75) in 27 KD, ki so jih storili otroci (lani 29). V znatnem upadu so bile tatvine 236 (lani 274) in velike tatvine, 54 (lani 67). Od skupnega števila kaznivih dejanj je bilo 100 tatvin koles (lani 128), kar pomeni zmanjšanje za 28 KD. Več pa je bilo kaznivih dejanj odvzema motornega vozila, prikrivanja, nasilniškega obnašanja in poškodovanja tuje stvari. Večina kaznivih dejanj 294, je bilo storjenih na škodo zasebnega premoženja (lani 305), 136 KD na škodo družbenega premoženja (lani 122). V slednjih primerih gre predvsem za tatvine v delovnih organizacijah, na nezavarovanih deloviščih in gospodarski kriminal. Še vedno je odnos odgovornih v OZD do varovanja družbene imenovine slab, škoda v OZD znaša 5213847 din (lani 5436709 din) 1982 % 1983 % 1984 % Skupno število KD 472 429 430 Osumljenec ni bil znan, ko se je zvedelo za KD 375 79,4 373 86,8 354 94,9 Osumljenec odkrit pozneje 1979 50,1 188 50,4 174 49,1 KD z neznanim osumljencem 186 39,6 185 43,1 180 41,8 KD z znanim storilcem 286 60,4 244 56,7 250 58,2 PREGLED IN VRSTE KAZNIVIH DEJANJI 1982 1983 1984 Tatvine 289 274 236 Velike tatvine 59 67 54 Roparske tatvine 1 1 0 Zatajitev - - 1 Odvzem motornih vozil 4 6 11 Goljufije 15 13 15 Prikrivanje — 1 7 Poškodovanje tuje stvari 31 20 26 Nezakonita vselitev 1 2 4 Ponarejanje listin - 4 7 Kriva ovadba — ,-. 3 1 Nasilniško obnašanje 3 3 10 Huda telesna poškodba 4 1 3 Lahka telesna poškodba 10 7 9 Umor 1 0 0 Sovražna propaganda 3 1 0 Posilstvo — 2 2 Spolno nasilje 0 0 1 Druga KD 50 24 43 SKUPAJ: 472 429 430 Komite za družbenoekonomski razvoj občine Kamnik razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili: 1. vodje službe za družbeno planiranje in finance Pogoji: VII. stopnja ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj; 2. vodje službe za gospodarske in družbene dejavnosti Pogoji: VII. stopnja družboslovne smeri, 5 let delovnih izkušenj; Poleg navedenega morajo kandidati imeti sposobnost za organizacijo in vodenje ter izpolnjevati druge pogoje, ki se preverjajo v postopku izbire. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave s priloženimi dokazili sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: Kadrovska služba občine Kamnik, Titov trg 1 - razpisna komisija. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od končanega postopka Varno kolo v prometu Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je 5. aprila v sodelovanju s PM Kamnik, ZŠAM in AMD Kamnik organiziral akcijo »Varno kolo v prometu.« V tej akciji je bilo pregledanih 160 koles, od tega jih je bilo kar 73 neizpravnih. Zato Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu opozarja vse lastnike koles, naj poskrbijo za tehnično ureditev svojega kolesa, s tem pa prispevajo k boljši varnosti v cestnem prometu, saj so kolesarji kot udeleženci v cestnem prometu na tretjem mestu kot povzročitelji prometnih nesreč - to pa je zaskrbljujoča številka. Prav tako morajo svoja kolesa skrbno zaklepati, saj tatvine, (navadno nezaklenjenih koles, ki jih je lahko odpeljati), predstavljajo PM Kamnik veliko breme. In kakšno mera biti kolo? V letu 1982 je izšel zakon, ki predpisuje, da mora imeti kolo poleg vse ostale opreme (zavore, luči, zvonec...), tudi svetlečo zadnjo odsevno luč, ki pa je stara kolesa nimajo, imajo le odsevnik. Priporočljiva dodatna oprema koles pa so še svetlobni odsevniki in distančniki (loparčki); s tem bi izboljšali varnost v cestnem prometu, še posebno pa v času slabe vidljivosti. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se za pomoč pri izvedbi te akcije zahvaljuje PM Kamnik, ZŠAM in AMD Kamnik. MAJA Največ KD je bilo storjenih, kot že več let nazaj, v KS Kamnik Center, 138, KS Duplica 90 (lani 65), KS Zaprice in Perovo. V omenjenih KS je bilo največ tatvin koles in tatvin koles z motorji, pred stanovanjskimi bloki, gostinskimi lokali in trgovinami. Pri odkrivanju kaznivih dejanj se PM še vedno srečuje s težavami kot so potujoči storilci, mladoletna delikvenca, tatvine koles in malomarnost oškodovancev, ki so KD prijavljali kasneje. Nekateri odgovorni v DO sami rešujejo storjena manjša KD njihovih delavcev in PM o teh dejanjih ne obveščajo, prijavljajo pa vsa kazniva dejanja, kjer so storilci neznani. Precejšnje število neraziskanih kaznivih dejanj so prav gotovo izvršili tudi otroci in mladoletniki, prav temu bo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti. Raziskanost KD v tekočem letu je boljša od prejšnjega leta: 58,2% (lani 56,7); gre predvsem za boljšo raziskanost velikih tatvin in tatvin, slabša raziskanost pa gre na račun tatvin koles. Postaja milice se bo prizadevala za večjo raziskanost in preprečevanje kaznivih dejanj z okrepljenim preventivnim delom, predvsem ponoči na parkiranih prostorih pred blokovskimi naselji, kjer je največ tatvin, in z okrepljenim sodelovanjem z vsemi odgovornimi nosilci SLO in DS v KS in OZD. Bolj dosledno bomo opravljali oglede vseh hujših KD, za ostala KD pa bomo upoštevali načelo hitrosti. Postaja milice pripravlja načrte za preprečevanje vlomov v osebne avtomobile in tatvin delov vozil, največ jih je na parkirnih prostorih Zikove ulice, Groharjeve, Matije Blejca, Klavčiče-ve, Ljubljanske, Kranjske in Tu-njiške ceste. Zaradi številnih tatvin koles bodo nadaljevali s pojačanim preventivnim delom, kontrolo kolesarjev, predvsem otrok in mladoletnikov ter dosledno ugotavljali izvor koles in izpolnjevali kartončke o pregledanih kolesih. Ker tatvine koles izvršujejo tudi osumljenci iz sosednjih občin, se bodo povezali s PM Domžale, OM Vodice in Ljubno, da bi bolje raziskali tudi ta kazniva dejanja. Obvestilo mternirancem občine Kamnik Mladina osnovne šole Toma Brejca bo 18. maja 1985 ob 9. uri v dvorani Glasbene šole Kamnik organizirala kulturni program ob 40-obletnici osvoboditve pod naslovom: »Osnovna šola Toma Brejca internirancem.« Komisija za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV Kamnik vabi vse taboriščnike, zapornike, politične ujetnike in 'izseljence, da se udeležijo te proslave in se tako še enkrat srečamo. Ob tej priliki se bomo pomenili tudi o vsakoletnem srečanju v Podljubelju. (VABLJENI! Komisija za internirance pri občinskem odboru ZZB NOV Kamnik Komunalno podjetje Kamnik objavlja potrebo po delavcih za opravljanje naslednjih del: 1. Opravljanje najenostavnejših komunalnih del 2. Opravljanje sprevodniških del na žičnici Velika planina Pod 1. se zahteva: nedokončana osnovna šola Pod 2. se zahteva: končana osnovna šola Prošnje z dokazili naj kandidati pošljejo 8 dni po objavi na naslov: Komunalno podjetje Kamnik, Cankarjeva 11, Kamnik. OBVESTILO Društvo invalidov Kamnik obvešča člane, da prireja v soboto, 11. maja 1985 izlet na relaciji: Kamnik-Škofja Loka-Cerkno (obisk partizanske bolnišnice Franja) -Nova Gorica - čez mejo v Gorico do Doberdoba. Cena prevoza je 1.100,00 din, za prehrano preskrbi vsak sam, postanek po želji. Ob prijavi izleta prinesite na vpogled osebno izkaznico in potni list. Prijave do zasedbe avtobusa sprejema pisarna društva invalidov Kamnik, Kajuhova 11 v ponedeljek od 8. do 10. ure in sredo od 15. do 17. ure. Odhod avtobusa ob 6. uri s parkirnega prostora za Malograjskim dvorom. Izvršni odbor Kaj veš o prometu V sredo, 10. aprila, je v Kamniku potekalo občinsko tekmovanje »Kaj veš o prometu?« Na tekmovanju je sodelovalo 32 učencev iz 4 osnovnih šol kamniške občine (OŠ Toma Brejca, OŠ Frana Albrehta, OŠ Komenda-Moste, OŠ Kamniškega bataljona Stranje). Posamezna ekipa je štela 4 tekmovalce, ki so bili izbrani iz prometnih krožkov posameznih OŠ, na izbirnih šolskih tekmovanjih. Občinsko tekmovanje na temo »Kaj veš o prometu?« je bilo razdeljeno na tri dele. Tekmovalci so bili razdeljeni na 2 skupim; 5. in 6. razred in 7. in 8. razred. Najprej tj. v prvem delu so reševali teste, ki so izgledali kot prave izpitne pole za vozniški izpit. Po končanih testih so tekmovalci odšli na poligon, kjer so se preskusili v spretnostni vožnji, pri tem pa so imeli nekateri tekmovalci malo težav, saj je bila proga res zahtevna in morali so biti zares spretni, da so jo dobro izpeljali. Tretji, morda najbolj pomemben del tekmovanj, pa je bila vožnja s kolesom po ulicah Kamnika. Pri tem so morali tekmovalci upoštevati vse prometne znake in predpise, ob nadzorstvu komisije. Po končanem tekmovanju je bila razglasitev rezultatov, ki so jo vsi nestrpno pričakovali. V skupini 7. in 8. razredov je prvo mesto dosegel Sebastjan Šepetavc (OŠ. T. B.),-ki je tekmovanje kot edini končal brez kazenskih točk in se bo udeležil tudi tovrstnega republiškega tekmovanja, ki bo 20. aprila v Titovem Velenju. Drugo mesto je zasedel z 10 kazenskimi točkami Roman Kidrič (OŠ T. B.), tretje mesto pa sta z enakim številom kazenskih točk - 30 osvojila Iztok Žulič (OŠ Komenda Moste) in Robert Potočnik (OS K. B. Stranje). V skupini 5. in 6. razred je s 75 kazenskimi točkami zmagal Drago Bičanič (OŠ T. B.), drugo mesto je s 95 kazenskimi točkami zasedel Aleš Hribar (OŠ T. B.), tretje mesto s 100 kazenskimi točkami pa Damjan Grzinčič (OŠ F. A.). Vsi prvi trije tekmovalci so prejeli medalje, vsi sodelujoči pa praktična darila, distančnike in odsevnike. Ekipno je tako v skupini 7. in 8. kot 5. in 6. razredov zmagala OŠ Toma Brejca, druga (skupina 7. in 8. razred) je bila OŠ Frana Albrehta in tretja OŠ Komenda - Moste. Drugo mesto v skupini 5. in 6. razred je zasedla OŠ Komenda - Moste, tretje mesto pa OŠ Frana Albrehta. Ekipe, ki so sodelovale na tekmovanju, so za svoje uvrstitve prejele diplome oz. priznanja. Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki je bil organizator tekmovanja, se za pomoč pri njegovi izvedbi zahvaljuje članom AMD, PM Kamnik, še posebno pa mentorjem iz OŠ, ki so omogočili tekmovanje, saj so morali svoje učence nanj pripraviti tako teoretično kot tudi praktično. Zahvala velja tudi OŠ T. B., ker so omogočili tekmovanje, saj se je le-to odvijalo v njihovih prostorih. Nenazadnje pa pohvala velja tudi mladim, pogumnim tekmovalcem. Četudi vsi niso bili najboljši, so vendarle pokazali, da so se nekaj naučili. Zmagovalcu, ki bo Kamnik zastopal v Titovem Velenju, pa želimo čim več uspeha in športne sreče. MAJA Požari v naravnem okolju Požari v človekovem naravnem okolju iz leta v leto naraščajo. jTako je bilo v SRS od skupaj 1684 požarov 558 požarov v gozdovih, livadah, grmičevju, sadovnjakih, poljih in podobnih območjih. Tudi na našem kamniškem območju imamo vsako leto nekaj tovrstnih požarov. Vzroki zanje so predvsem v človeški nepazljivosti in malomarnosti. Posebno sušno obdobje leta je še kako primerno za nastanek požarov. Zato moramo biti v teh mesecih posebno previdni pri delu v našem naravnem okolju. Ne smemo sežigati suhih odpadkov, grmičevja, listja, trave in podobnih odpadkov. Ravno tako ne odmetujmo cigaretnih ogorkov kjerkoli v gozdu. Predvsem pa je treba naše, predšolske in šoloobvezne otroke opozoriti doma in v šoli na nevarnost nastanka požara zaradi igre z ognjem na prostem. Še kako nevarno za naše gozdove in travnike je sežiganje odpadkov v dneh, ko piha močnejši veter. Tako sežiganje tudi ni dovoljeno. Pred nedavnim sta bila v naši soseščini dva požara in sicer je zagorel gozd v Homškem hribu in gozd v Krtini. Samo hitri in strokovni intervenciji gasilcev gre zahvala, da ni prišlo do občutne gospodarske škode. Človekovo naravno okolje, predvsem vloga gozdov v njem, predstavlja enega od osnovnih pogojev za zdravo življenje, hkrati pa nam je gozd neprecenljivo družbeno bogastvo, zaradi česar moramo storiti vse, da ne bo v njem prišlo do požara in s tem škode, ki je njihova posledica. Z. F. • Okolje in mi Varstvo pred hrupom Hrup vedno bolj vstopa v naše življenje kot negativni dejavnik onesnaževnaja okolja. Njegov vpliv je bistveno večji kot si predstavljamo, spremlja nas v vsakem trenutku živlejnja (delovno mesto, dom, pot na delo in nazaj) skoraj neopazno, škodljivi učinki pa se kopičijo v človeškem organizmu in se, navidez nenadoma, pokažejo v najrazličnejših okvarah. Hrupu namenjajo mnogo pozornosti tudi v mednarodnih razpravah in aktih. Strokovne komisije pri OZN postavljajo onesnaževanje s hrupom na tretje mesto, takoj za onesnaževanjem ozračja in voda. Hrup ne pozvroča le okvar sluha, ampak vpliva na celotni živčno-vegetativni sistem in povzroča motnje v krvnem obtoku, prebavilih, itd. Problematika onesnaževanja s hrupom naj bi se v DVO Dom-žale-Kamnik reševali čimbolj ši- roko: izhajajoč iz najširše baze prebivalstva, z vključevanjem čimvečjega števila strokovnih služb in- ob tesni povezanosti z družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem s SZDL. Kritične primere hrupa na območju obeh občin moramo reševati z vidika splošnih družbenih koristi in z vidika lokalnih interesov po zmanjšanju onesnaževanja s hrupom. Vsi predlogi za konkretno reševanje naj bodo usklajeni z opredelitvami občinskih upravnih organov. ^ Program dela strokovne komisija za varstvo pred hrupom je: 1. Opredelitev zakonskih norm o dovoljenem hrupu v: - urbanem okolju. - polindustrijskem okolju. - industrijskem okolju* - proizvodnih obratih. - okolici letališč, - okolici prometnih poti; 2. Razvrstitev območja občine v posamezna hrupna okolja; 3. Evidentiranje morebitnih posameznih kritičnih primerov, ki odstopajo od zakonskih predpisov; 4. Evidentiranje morebitnih kritičnih primerov, z zahtevo po takojšnjem ukrpanju; 5. Spremljanje morebitnih obolenj, katerih vzrok je izpostavljenost človekovega organizma hrupa - podatki zdravstvene službe specialistov medicine dela; 6. Evidentiranje proizvodnih dejavnosti in obratov, kjer se pojavljajo obolenja zaradi hrupa; 7. Izvedba predavanj o vplivu hrupa na človeški organizem; 8. Pričetek akcije za odpravljanje negativnih pojavov, ugotovljenih pod 3. 4, 6: 9. Vključevanje družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb (specialisti medicine dela. sanitarna inšpekcijska služba). sistema javnega obveščanja (občinska glasila) v akcije, opredeljene pod točko 8. Delo po programskih usmeritvah vodi strokovna komisija za varstvo pred hrupom, ki si za svoje delovanje oblikuje je poslovnik. Komisija svoje delo opravlja na rednih ali izrednih sestankih. O delu komisie poroča njen predsednik. Komisije mora delati v skladu s pravili društva in z zakonskimi normativi predvidenimi za tovrstno dejavnost. Osnovni načrt dela komisije: V začetku obdobja, to je v letih 1984 in 1985. naj bi komisija s predavanji po krajevnih skupnostih skrbela predvsem za izobraževanje občanov s temami o škodljivosti -hrupa za človekov oganizem in o možnostih za zmanjševanje hrupa. Vzporedno s tem naj bi tekla akcija evidentiranja hrupnih področij, objektov in proizvodnih obratov. Po opravljeni prvi fazi bi postopoma prešli na strokovno poglobljeno utemeljiv in akcije za odpravljanje najbolj perečih problemov. Občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu in tekih V izredno lepem vremenu, boljšega si ni bilo muc želeti, in ob že tradicionalno dobri organizaciji Smučarskega kluba Kamnik, je v soboto, 30. marca 1985, potekalo na smučiščih v Tihi dolini letošnje prvenstvo članic in članov OOZSS kamniških delovnih organizacij. Žal pa še lako dobro pripravljene smučarske proge niso mogle odtehtati dejstva, da vsi prija vijenci niso mogli priti v Tiho dolino, saj gondola ni uspela zvoziti pravočasno vseh 296 tekmovalcev in 17 organizatorjev, ker se je mednje pomešalo še več drugih smučanja željnih občanov. Ćc bi tekmovalci upoštevali, da je prevoz z gondolo ozko grlo. bi morali dovolj zgod i| priti n.i spodnjo post ijo. Ker so jih prehiteli mnogi drugi smučarji in z ozirom na propustnost gondol-skega prevoza (3011 oseb na uro) in še pol ure počasnejše prevažanje zaradi manjše okvare, poleni res ni bilo mogoče, da bi se »zamudniki« pravočasno pojavili na startu. /a letošnje prvenstvo je 24 organizacij združenega dela, zasebniki in upokojenci prijavilo skupno 2% lek-movalcev. od tega 71 žensk. Razveseljivo je. da so se letošnjega prvenstva udeležili ludi snuićaiji, ki so stari mnogo več kol 46 let. Do sedaj so namreč najstarejšo kategorijo tekmovalcev predstavljali smučarji nad 46 let. Ker pa je bilo iz lela v lelo več smučarjev, starih več kot 55 let in ker se li v nobenem primeru ne morejo kosali z KI in več let mlajšimi, je komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu sprejela sklep, da se uvede nova: kategorija veteranov. Tako sta bila lelos najstarejša tekmovalca Dolfc Ravnik z 69 in Jože Jancžič s 67 leti. Upajmo, da se jima bodo pridružili še drugi. Kot običajno sta bili pripravljeni dve progi. Prva. daljša, je bila namenjena tekmovalcem do 35 let, druga pa za ostale tekmovalce in vse kategorije tekmovalk. Na prvi progi je štartalo 86 od 150, na drugi pa 77 od 146 prijavljenih tekmovalcev. Slabša pa je bila letos tudi ueležha na tekih. Lani je nastopilo 24, letos pa le 12 tekmovalcev, od tega le dve predstavnici nežnega spola. REZULTATI TEKMOVANJ V VELESLALOMU Ženske nad 36 let: I. Olga GALJOT, SVILAN1T 38.93, 2. Anica OKORN, STOL 40.88, 3. Bernarda GRADIŠEK TITAN 42.48; od 26-35 let: 1. Nina OSOL1N, SVILANIT 37.53, 2. Vida MATOH. KIK 37.97. 3. Ksenija REPANŠEK, TITAN Drugo srečanje na Kobil Društvo upokojencev Radovljica je februarja organiziralo drugo srečanje upokojencev Slovenije na Kobli, kjer so tekmovali v veleslalomu in smučarskih tekih. Tekmovanja se je udeležilo približno 300 upokojencev, med njimi tudi 41 upokojenk, iz 22 slovenskih občin. Kobla je bila sončna, zato je bilo srečanje še bolj prisrčno. Upokojenci so si imeli veliko povedati o svojem življenju, delu in problemih, ki jih tarejo in tudi upravičeno vznemirjajo. Vsi so si želeli, da bi svoja pozna leta živeli, čeravno skromno, prijetno. Tega srečanja, ali kot ga imenujemo 2. republiškega prvenstva upokojencev Slovenije so se udeležili tudi kamniški upokojenci. Štirje so tekmovali v veleslalomu in dva v smučarskih tekih. V kategorijah nad 60 let v veleslalomu so se uvrstili na 18. mesto Franc Primožič, 32. je bil Jože Janežič in 412. Adolf Ravnik. Nastopilo je 64 tekmovalcev. V kategoriji nad 60 let je po napaki odstopil Slavko Šuštar. V smučarskih tekih je bil 19. Maks Štebe in 29. Marjan Adamič, v kategoriji nad 60 let je nastopilo 34. tekmovalcev. Kamniški upokojenci so se v ekipni razvrstitvi v veleslalomu uvrstili na 5. mesto od 15 uvrščenih ekip. Ob zaključku je udeležence pozdravil tajnik RZUS in predsednik skupščine občine Radovljica. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev priznanj najboljšim. Za konec pa še prisrčna poslovitev s stiskom rok in z željo, da še zdrayi srečamo na 3. republiškem srečanju. S. Š. 38.73; do 25 let: 1. Mira OSOLNIK. KOM. POD. 38.43, 2. Mira JERŠE, TITAN 38.62, 3. Jožica TROBEV-ŠEK, SVILAN1T 38.92; Moški nad 56 let: I. France PRIMOŽIČ. UPOKOJENCI 38.18, 2. Jože JANEŽIČ, UPOKOJENCI 42.14, 3. Milan NO-GRAŠEK, KIK 43.78; od 46 do 55 let: 1. Dane BRE1.1H, TITAN 35.70. 2. Emil VERK. STOL 36.19, 3. Bogdan SELJAK. SVILANIT 36.89; od 36 do 45 let: I. Franc GALJOT, KOČNA 35.28. 2. Frane ŠTRAJ-IIAR. GRADITELJ 36.28; .3. Roman TORKAH. KIK 36.88; od 26 do 35 let: I. Peter SITAR, Sob. KAMNIK .38.83, 2. Lojze ZAJC. SVILANIT 40.14. 3. Bojan ŠUNKAR, UTOK 40.16; do 25 let: I. Marko KOTNIK. STOL 39.29; 2. Rajko GOLOB. TITAN 40.01. 3. Aleš SE-LAK. KOM. POD. 40.16; EKIPNI ZMAGOVALCI: Ženske nad 36 let: I. SVILANIT - Tekmovanja mladih tehnikov Veliko jc govora o različnih tekmovanjih, vendar pa o mladih tehnikih vemo prav malo. Tisti, ki se zanimajo za tehniko in jim jc že- od nekdaj pri srcu, se bodo II. maja udeležili srečanja mladih tehnikov za Gorenjsko. Sodelovalo bo šest občin: Kranj, Tržič, Jesenice, Radovljica, Skofja Loka in Kamnik. Našo občino bodo zastopali učenci vseh kamniških šol. Program srečanja mladih tehnikov bo zelo obsežen. Zavzemal bo tri področja: tekmovalno, razstavno in razpisi delovnih orga-nizcij. V tekmovalno področje spadajo štiri panoge: znanstveno tehnična, proizvodno tehnična, tehnično razstavna in tehnično operaterska panoga. Tekmovanja bodo v osnovni šoli Frana Albrehta, v Stolu in na Križu (od 9-14. ure). Sodelujejo tekmovalci z vseh področij, od modelarjev do računalnikarjev in elektronikov. Gledalci bodo lahko uživali ob spuščanju zmajev, raket, letal, čolnov ... Tekmovalci bodo obiska zelo veseli, še posebno, ko jih bomo bodrili s ploskanjem, zato vas prisrčno vabimo. NOVINARSKI KROŽEK OŠ FRANA ALBREHTA Olga GALJOT 39.93, Martina ER- MAN 42.74. Magda SELJAK 45.22, 2:19.22. od 26 do 35 let: 1. Stol (Helena Kovačič 40.15, Milena Slapnik 40.99, Tatjana Kalčič 42.99) skupno 2:04.13 2. Titan (Ksenija Rcpanšck 38.73, Mira Šunkar 41.75. Nada Pustotnik 44.03 - skupno 2:04.51; od 26 do 35 let: 3. KIK - Vida MATOM 37.97, Milena SERŠEN 50.56. Magda PO-LJANŠEK 50.69. 2:19.22; do 25 let: 1. UTOK - Simona ČERNJAVIČ 41.02, Tatjana MAVRIC 41.91, Marinka MRIBOVŠEK 48.91, 2:11.91; 2. KIK - Olga DOBOVŠEK 42.75, Marjeta GOLOB 47.21, Bernarda VRHOVNIK 51.91, 2:21.90. MOŠKI nad 56 let: UPOKOJENCI -Franc PRIMOŽIČ 38.18. Jože JANEŽIČ 42.14, Dolfe RAVNIK 46.46. 2;06.78;od 46 do 55 let: I. TITAN - Dane BRELI1I 35.70, Viktor OSOLNIK 37.64, Janko TREBU-ŠAK 38.33, 1:51.67 Z. STOL - Emil VERK 36.19, Franc ZADRGAL 40.66. Jože ČATER 46.99, 2:03.84; od 36 do 45 let - I. TITAN - Milan TOMŠIČ 37.81, Franc STAROVAS-NIK 38.56. Miro KASTELIC 42.02, 1:58.39; 2. GRADITELJ - Franc ŠTRAJHAR 36.28, Brane HRIBAR 38.81, Drago BURZIČ 44.39, 1:59.48; od 26 do 35 let I. UTOK Bojan ŠUNKAR 40.16, Miro KLE-MENC 40.58, Igor FRBEŽA 40.67, 2:01,41; 2. TITAN Janez ZOBAV-NIK 40.29, Tone KAJNIH 41.10. Brane LAVTIŽAR41.59,2:02.98; 3. KIK Matjaž KOROŠEC 40.88, Lojze DROLC 41.39, Janez BRLEČ 42.90, 2.05.17; do 25 let I. STOL Marko KOTNIK 39.29, Anton JERAS 40.59, Marko ŠMIDOVNIK 41.83, 2:01.71; 2. KIK I. Brane JAGODIC 40.89, Branko JAŠOVEC 41.51, Srečo KLEMEN 42.14, 2:04.54; 3. KIK II. Franc BRLEČ 42.15, Marko ZA-LAZNIK 42.46, Bojan KEMPRLE 42.61. 2:07.22: REZULTATI TEKMOVANJ V TEKIH ŽENSKE: 1. Ana LAVRAČ, STOL 7:32.19, 2. Milena BRAJER, OS. ŠOLA 27. julij 8:01.65; MOŠKI: 46-55 let, 1. Niko URAN-KAR, TITAN 4:21.61, 2. Štefan HUMAR, STOL 6:21.31, 3. Miha HRIBOVŠEK, UTOK 6:39.74; 36-45 let 1. Janez LAVTIŽAR, STOL 5:23.59; 26-35 let 1. MilanSE-DUŠAK, RUDNIK 6:39.52, 2. Dušan OREHEK, STOL 6:46.95, 3. Zvone KEMPRLE, ALPREM 7:02.55; 25 let 1. Marko KOTNIK, STOL 8:32.56, 2. Peter ZARNIK, KIK 9:15.66, 3. Rado URH, KOČNA 10:25.82. V tekih ni bilo ekip, saj ni nobena delovna organizacija imela po tri tekmovalce v posamezni kategoriji. MARJAN-BOVHA Dvoransko državno prvenstvo v lokostrelstvu Kamnik je spet gostil najboljše jugoslovanske lokostrelke in lokostrel-ce, ki so se pomerili na DVORANSKEM DRŽAVNEM PRVENSTVU - INDOOR FITA. Kamniški lokostrelski klub je prvenstvo organiziral v počastitev 5-let-nice kluba, trajalo je dva dni, v soboto 9. in nedeljo 10. marca 1985 v športni dvorani. Prvi dan se je 140 tekmovalcev, kar je največ doslej na državnih prvenstvih, pomerilo v streljanju z razdalje 18 m, drugi dan pa z razdalje 25 m. Poleg tekmovanja je bila v Kamniku tudi skupščina Zveze lokostrelcev Slovenije in sestanek predsedstva Lokostrelske zveze Jugoslavije, tako da jc bil Kamnik dva dni središče jugoslovanskega lokostrelskega športa. Omenimo naj, da je na prvenstvu nastopila kompletna državna lokostrelska reprezentanca, ki nas je pozneje zastopala na EP na Danskem. Tekmovalci so na prvenstvo prišli iz 21 klubov iz vse Jugoslavije. Kamniška športna hala je zelo pri- merna za lokostrelska tekmovanja (primerna osvetlitev) in zato ni čudno, da je Ploj iz Marbora dosegel najboljši letošnji dvoranski rezultat. V celoti so bili doseženi dobri rezultati, tudi domači lokostrelci so posegli v boj za najvišja mesta, čeprav so na tihem pričakovali več. Zelo uspešno je nastopil Egon Štebe, kije v kategoriji coumpaund dosegel 2. mesto z istim rezultatom kot zmagovalec Klemen iz Mute. Tudi mladinec Ivan Ma radin je z 2. mestom dokazal, da se razvija v odličnega lokostrelca. Verjetno pa je največje presenečenje pripravila mladinska ekipa LK Kamnik v instinktivnem slogu, ki je osvojila naslov državnih prvakov. Ekipa je nastopila v sestavi Ivan Maradin, Gladek in Jure Bratuž. LK Kamnik je tekmovanje vzorno pripravil, kljub nekaterim zapletom okoli športne dvorane, tekmovanje pa si jc ogledalo kar veliko gledalcev, kar doslej v Kamniku ni bila ravno navada. Rezultati: člani - instiktivno 1. Ro- sa (Ankaran) 991 kr.; 2. Šorli (Ex) 972; 3. Marc (Kope) 968; 4. Boris Jemec (Kamnik) 965; 14. Pogačar (Kamnik) 869; 20. Vojko Čolnar (Kamnik) 725 krogov. Člani prosto 1. Ploj (Mb) 1144 krogov; 2. Matkovič (Varaždin) 1142; 3. Vujić (Pančevo) 1135 krogov. Mladinci instiktivno 1. Požar (Postojna) 960 krogov; 2. Maradin (Kamnik) 907; 3. Lukanović (JB) 849; 5. Gladek (Kamnik) 788; 8. Bratuž J. (Kamnik) 691 krogov. Članice prosto 1. Višnjić (PSK Zg) 1042 krogov; 2. Matkovič Z. (Varaždin) 1031; 3. Janković (PSK Zg) 958 krogov. Coumaund 1. Klemen D. (Muta) 1117 krogov; 2. Štebe E. (Kamnik) 1117; 3. Podržaj Marjan (JB) 1076 krogov. Mladinci prosto 1. Čulović (Varaždin) 1029 kr.; 2. Sokoman (PSK Zg) 10123. Kidrič (Postojna) 1011; 6. Jemec B. (Kamnik) 975; 9. Romšak S. (Kamnik) 957 krogovv. DUŠAN OREHEK Sedemdeset let Benkovica S tekmovanja v smučarskih tekih na Kobli, prvi Maks Štebe čaka na znak štarterja. Kadarkoli se omenja zgodovina kamniškega alpinizma, se ne da mimo dveh mož, ki sta nedvomno najbolj zaslužna za njegovo visoko kvaliteto pred II. svetovno vojno. Enega od teh dveh, ki je bil dejansko eden od prvih pobudnikov in ustanoviteljev, a tudi neposredni izvajalec ideje alpinizma - PAVLA KEMPERLETA, že nekaj let pokriva ruša na kamniških Žalah. Drugi pa je letos konec februarja praznoval svojo 70-lctnico. Imeni BENKOVIČ-KEMPERLE sta bili in ostali sinonim za večino kamniških prvenstvenih vzponov pred vojno. ALBIN BENKOVIČ, oziroma BINE, kakor mu rečejo njegovi planinski tovariši, se je rodil 28. februarja 1915 v Novem trgu v Kamniku. V družini so bile še tri hčere in trije sinovi, od katerih je eden padel med vojno, drugi pa je bil ustreljen kot talec. Po končani osnovni šoli se je Bine šel učit k trgovcu Stergarju, kjer je bil nato tudi zaposlen. Takoj po začetku vojne jc padel v nemško ujetništvo, od koder se je 1942 vrnil v Kamnik. Zaposlil se je v tovarni usnja, toda Nemci so ga nato od 1943 do 1944 zaprli v Begunje, za tem pa izgnali. Po osvoboditvi se je vrnil domov, se zaposlil v tovarni UTOK in osnoval družino, v kateri sta se mu rodila sin •n hči. 1972 se je upokojil. Za planine se,je navdušil že kot 10-letni deček, s 16. leti pa se je vpisal v Kamniško podružnico Slovenskega planinskega društva. Gore so ga tako pritegnile, da jim je posvetil velik del svojega življenja. Izkoristil je vsak prosti trenutek, ki pa jih ni bilo veli- ko, da je lahko obiskal gore, ki so ga vedno bolj vabile na obisk tudi po nenadelanih poteh in smereh. Tako se je že kot 20-letni mladenič poskušal z navpičnimi stenami. Spoznal se je s svojimi planinskimi tovariši in v letu 1936 se je začel niz njegovih prvenstvenih vzponov. Tega leta sta s Kemperletom začela novo smer v Planjavi, ki sta jo dokončala čez tri leta in je še danes zelo priljubljena in znana pod imenom »X«. Nato so se vrstili plezalni vzponi, med njimi tudi prvenstveni. 31. oktobra 1937 je skupaj s Kemperletom in Preslom preplezal novo smer v levem delu SZ stene Rzenika, ki je vzbudila veliko pozornosti. 19. marca 1938 sta s Kemperletom kot prva pozimi ponovila Jugovo poč v Planjavi, 15. maja sta preplezala v prvenstveni smeri SSZ raz Vežice, 20. avgusta pa še novo smer v Mali Kalški gori. Septembra je sledila prvenstvena smer »V kulminaciji« ŠD Jurij Libnik Stranje jc že tretje leto organiziralo tekmo za prehodni pokal treh KS. Na tekmovanju sodelujejo tekmovalci KS Kamniška Bistrica, Godiča in Črna. Tekmovanje je bilo 31. marca na Veliki planini. Nastopilo je 110 tekmovalcev v veleslalomu in 40 tekmovalcev v tekih, v kombinacijo pa je bilo uvrščenih 35 tekmovalcev. Letošnja tekma je bila še posebej zanimiva, ker bi v primeru ekipne zmage tekmovalcev KS Godic prešel pokal v trajno last, tega pa tekmovalci Kamniške Bistrice niso dopustili in so pripeljali na Veliko planino res vzorno ekipo, ki je premagala dvakratne zmagovalce KS Godič. Tekmovalci so nastopili na dobro pripravljenih progah v 6 starostnih kategorijah. Razveseljivo je, da je poleg mladih nastopilo precej starejših tekmovalcev. Tekma je potekala v dobri organizaciji in pravem športnem vzdušju, ki so ga pripravili tekmovalci KS Črna, k.er so prišli s številčno zasedbo na čelu s predsednikom KS Stanetom Kernom. Razglasitev rezultatov in podelitev priznanj je bila v naši gostilni pri Or- iu. Prvi trije tekmovalci so prejeli medalje, četrto in peto uvrščeni pa diplome. Rezultati: veleslalom: cicibanke -1. Patricija Trobcvšek KB 48,09, 2. Mateja Bernot G. 49,58; 3. Andrejka Kern Č. 49,71; cicibani - 1. Primož Zlatnar G. 43,34; 2. Grega Arbajter G. 46,08; 3. Boris Brelih Č. 46,38; pionirke - Nataša Turnšek K. B. 51,43; pionirji - 1. Sebastjan Sitar G. 38,95; 2. Iztok Arbajter G. 42,02; 3. Robert Potočnik K. B. 42,14; mladinke - I. Bojana Podjed K. B. 42,44; 2. Mira Jerše K. B. 42,58; 3. Bernarda Osolnik G. 44,17; mladinci - 1. Primož Galjot K. B. 37,53; 2. Franci Grilje G. 38,09; 3. Lenart Balantič K. B. 38,70; članice A - 1. Miranda Golob K. B. 44,92; 2. Olga Lanišek K. B. 45,47; 3. Polonca Su-hovršnik Č. 47,19; člani A - Miro Kregar K. B. 37,73; 2. Rajko Golob G. 38,47; 3. Janez Koželj K. B. 39,60; članice B - 1. Bernarda Gradi-šek K. B. 46,62; 2. Stanka Štupar K. B. 48,11; 3. Metka Ribič K. B. 48.91; člani B - 1. Peter Sitar G. 36,90; 2. Miro Lanišek K. B. 37,59; 3. Bert Ribič K. B. 39.01; članice C - 1. Ve- ra Cebašek K. B. 1.09,42; člani C -1. Franc Galjot K. B. 39,27; 2. Jano Preklet K. B. 42,98;"3. Franc Staro-vasnik G. 43,62; teki - cicibanke - 1. Patricija Tro-bevšek K. B. 9,30; 2. Mateja Bernot G. 9,34; 3. Alenka Bernot G. 10,29; cicibani - 1. Gašper Ribič G. 7,05; 2. Primož Zlatnar G. 7,07; 3. Grega Arbajter G. 7,47; pionirke - 1. Nataša Turnšek K. B. 8,29; pionirji - 1. Iztok Arbajter G. 5,37; 2. Primož Cevka K. B. 6,21; 3. Aleš Oražem G. 6,26; mladinke - 1. Bojana Podjed K. B. 6,75; 2. Bernarda Osolnik G. 7,81; mladinci - 1. Robert Sitar G. 3,50; 2. Metod Močnik K. B. 3.80; 3. Brane Grilje G. 4,12; članice A - 1. Miranda Golob K. B. 9,40; člani A -1. Jože Klemene K. B. 3,25; 2. Miro Kregar K. B. 3,30; 3. Tomo Uršič K. B. 3,93; članice B - 1. Metka Ribič K. B. 6,37; 2. Olga Galjot K. B. 6,80; 3. Milenka Brajer G. 7,05; člani B 1. Bert Ribič K. B. 4,59; 2. Ciril Grkman G. 4,83; 3. Anton Trobev-šek K. B. 5,23; člani C - 1. Franc Galjot K. B. 5,59; 2. Andrej Brajer G. 7,52; kombinacija: cicibanke - 1. Patricija Trobevšek K. B. 50 točk; cicibani 1. Primož Zlatnar G. 45 točk; pionirke - 1. Nataša Turnšek K. B. 50 točk; pionirji -1. Iztok Arbajter G. 45 točk; mladinke- 1. Bojana Podjed K. B. 50 točk; mladinci - 1. Primož Galjot K. B. 37 točk; članice A - 1. Miranda Golob K. B. 50 točk; člani A - 1. Miro Kregar K. B.45 točk: člani B - 1. Metka Ribič K. B. 40 točk; člani B: 1. Bert Ribič K. B. 40 točk; člani c -1. Franc Galjot K. B. 50 točk Krajevne skupnsoti je zastopalo 54 tekmovalcev iz Kamniške Bistrice, 37 tekmovalcev iz Godiča in 19 iz Črne. Pri podelitvi priznanj je sodeloval tudi predsednik KS Kamniška Bistrica, ki je vse tekmovalce pozdravil in jim zaželel še veliko športnih uspehov in še večjo povezanost krajanov krajevnih skupnosti, ki imajo poleg športnih še ostale stične točke; podelil je tudi prehodni pokal in diplome najboljšim ekipam. Na vratovih najboljših tekmovalcev so visele tudi po tri medalje. Vsem tekmovalcem želimo ponovno snidenje na prvomajskem slalomu na plazu v Kamniški Bistrici. I. KOSIRNIK (Centralna) v 700 m visoki vzhodni steni Brane. In nato je 18. iti 19. maja 1939 sledil vzpon, ki je nedvomno predstavljal višek kamniškega alpinizma pred vojno in je zavezal jezik marsikateremu nevošČljivcu — prvenstvena smer čez SZ steno Rzenika. Sledili sta še dve prvi zimski ponovitvi (Zgornji steber Brane in Južni raz Turske gore v marcu 1940) in poskus prvenstvene smeri v mogočni, previsni Glavi Planjave. Nadaljevanje te serije kvalitetnih vzponov, ki so nekatere navdali z zavistjo, je preprečila vojna. Današnji ekstremni plezalci bi morda rekli, da vsi ti vzponi niso bili nič posebnega, vendar so še danes redki tisti plezalci, ki so ponovili smer Benkovič-Kemperle v Rzeni-ku. Poleg tega so bili takrat pogoji popolnoma drugačni kot danes. Ni bilo prostih sobot, delalo se je po ves dan, v Kamniško Bistrico še ni bilo ceste in je bilo treba iti na turo peš kar iz Kamnika. Tudi oprema je bila zelo borna. Konopljene vrvi so v dežju postale trde, pri ekstremnih padcih so se Irgale itd. itd. Če upoštevamo vse to, potem znamo ceniti takratne dosežke. Po osvoboditvi je postal Bine prvi načelnik postaje GRS v Kamniku, vendar je zaradi nesoglasij z nekaterimi ljubljanskimi plezalci, ki mu niso mogli odpustiti, da je bil nekaj časa boljši od njih, odstopil. To mu je šlo toliko do srca, da se je prenehal ukvarjati z alpinizmom, vendar se goram ni odrekel. S toliko večjo vnemo se je lotil dela pri Planinskem društvu Kamnik, kjer je sodeloval pri gradnji in obnovi planinskih postojank na Starem gradu, Kokrškem in Kamniškem sedlu. Bil je član gradbenih odborov, gradbenega in gospodarskega odseka, gospodar planinskih koč in je -opravljal in še opravlja veliko različnega dela za planinstvo. Kljub 70 letom ga še vednp lahko srečamo na planinskih poteh, saj ga gore vabijo. In kakor je sam hodil in še hodi z veliko ljubeznijo v višave, je učil svoja otroka ljubezni do narave in gora, a to svoje čustvo prenaša tudi na vnučke. Želimo mu, da bi vse to lahko počel še vrsto let! AO IN GRS PD KAMNIK Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor v sestavi: Romana Grčar, Maja Korošec, Janez Maleš, Franc Mihevc (tehnični urednik), Mateja Reba, Stane Simšič, Jana Taškar (glavna in odgovorna urednica), Stane Zamik, strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.