fy ljubljansks banka gmm!j?k"^^ XXV. — številka 31 ^ovitejj, ***«olc« Kpa r~* »onierence SZDL J W j1' ^dovIJIca, Sk. Loka ^1 Glavni* CP Go«njskl tisk * Ođgovo^J Uređnlk *nton Miklavčifi konference SZDL J. r Izdaj urednik Albin Učakar SOCIALISTIČNE ZVEZE D E KRANJ, sobota, 15. 4. 1972 Cena 50 par List Izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednlk. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednlk ln sicer ob sredah in sobotah. LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO ■*rvi del rekonstrukcije v v Tekstilindusu Vrecjr, kranjskem Tekstilindusu so lani močno zmanjšali st zalog, popravili osebne dohodke in uspešno končali Poslovno leto — Kljub nekaterim težavam letos nimajo bojazni ?rimen^Sta,ndus» se je ■ i 2, "? boljšal. Z iz v leti izvo- njo proizvodnjo, vendar pa Tekst Hindusa. Trenutno pa vseeno pri izvozu še vedno se že kaže povpraševanje po ne moremo zaradi carinskih s0 2ei —"'.im'. l. lzvo- omejitev uvoznikov dosegati *°tov'h izd°lifman^ali zal°sc taksnih cen kot so doma. V 0sebne do) h' popraviu so tekstilnl Panogi imamo kot ^tnerje d ? 6 in dc''lveno sem že rekel trenutno pre- azen tee dka v Podjetju. ceJšnje težave zaradi poveča- *°v iz let-1"'0« Se reSili do1" nin ccn bombaža in pomanj- nov'h zaposlitvah. In kakšen je program Tek-stilindusa za letos in prihodnja leta? »Vrednost proizvodnje bo letos enaka lanski. Dejansko ^ merili tudi na reP, tflj tekmovanju, ki bo lel Ilirski Bistrici. Preoster kriterij stališči o uvozu iveric seznanil zvezni in republiški izvršni svet 1)8 Alplesa bo s ^ŽKJiuV* P^etJa Alp- ^»watval krltičen DOl°- ^trli,s ke Pohištvene ln-*la ^ ' v kfterem se je zna-v«-ŠneKa, °ka Iv«nega iz-"v°*u t«Veta ° zmanjšanem «avni Plern,h Plošč, ki so »1 za b^dukcljski materi, določa h poh,štva. Odlok ^sklni i ** v Pr,merJavi z plošč ,m 0m uvoz ivernlh k°v. P^!anjSa za 40 odstot- * PlošI Ja,a,Cl "aJ 01 lver' Prolzvod ^P°VaH doma' ?°slavi« nja ,veric Je v Ju" kriia X pLremaJhna, da bi ■J^anlu u8°tovl" na Un| 8 ,u delavskega sveta. 215.000 i,"*. tovarne izdelale »"bikov ivernlh plošč, *. mednarodni spomladanski sejem . v Kranju •sliko popraševanje po kmetijski mehanizaciji Sk!mP0"edeljek bodo v Sa *l mi?,8" v Kranju zapr pohištvena industrija pa jih je porabila 337.000 kubikov. Zato jih je bilo treba 122.000 kubikov uvoziti. Letos je predvidena domača proizvodnja 276.000 metrov iveric, predvidena poraba pa znaša 393.000 kubikov. Po odloku ZIS bi lahko uvozili le 73.560 metrov Iveric. Primankljaj znaša 45.000 kubikov. V Alplesu bodo letos za redno proizvodnjo potrebovali 14.500 kubičnih metrov iver-nih plošč. 5000 kubikov jih bodo lahko kupili na doma-čem trgu, drugo pa bi morali uvoziti. Na osnovi lanskega uvoza pa lahko kupijo na tujem trgu le 3766 metrov ivernih plošč. Te količine za- tvaranju zaprli Ski «3STdni sP°mladan-^iien kmoti'&ke mehani-^edalo ?e,rtka si Je sejem *Wai'l okr°g 30 tisoč obi- bcležilae»' P°dJetia Pa so za-*e okrog 20 milijonov novih dinarjev prometa, nimivo je tudi, da so razstavljavci kmetijske mehanizacije do srede tedna prodali že skoraj vse razstavljene izdelke. Danes in jutri pričakujejo na sejmu Še precej obiskovalcev. A. Ž. Predstavljamo vam Pohištvo za jutrišnji dan ; • • in E program mebl jn Program BARBARA brest |n kuhinja VENERA marles 1 zavese in preproge in dostujejo za proizvodnjo do srede maja. V podobnem stanju so se znašle tudi druge tovarne pohištva. V četrtek so v Alplesu zvedeli, da so v zveznem sekretariatu za zunanjo trgovino pripravili nov predlog o kriterijih za uvoz iveric. Predlog predvideva, da bo lahko povečalo uvoz iveric na vrednost 60 odstotkov lanskega uvoza vsako podjetje, ki bo povečalo izvoz na konvertibilni trg za več kot 10 odstotkov. Po teh zahtevah bi morala pohištvena industrija v Jugoslaviji povečati izvoz za 41 odstotkov, da bi lahko uvozila potrebno količino ivernih plošč. Tak zalogaj pa je za industrijo pohištva prevelik. V Alplesu pa bi potrebne količine iveric lahko uvozili, če bi se izvoz povečal za 78 odstotkov. Zaradi novih zmogljivosti tovarne letos predvidevajo povečanje Izvoza za 83 odstotkov. Zato bodo zahtevam lahko ugodili. Vendar je treba pripomniti, da je Alples Izjemen primer ln bo le zaradi večjih zmogljivosti toliko povečal Izvoz. Drugi proizvajalci tako težkih obvez ne bodo mogli. Delavski svet Alplesa je potrdil, da se strinja s stabilizacijskimi ukrepi, ki zahtevajo tudi zmanjšanje uvoza, vendar je menil, da je to pot vijak le preveč trdo privit. Prizadevati si je tudi treba, da bo domača proizvodnja iveric krila večji del potreb. S temi stališči bo delavski svet Alplesa seznanil zvezni in republiški izvršni svet, zvezno in republiško gospodarsko zbornico, skupščino občine Škofja Loka ln družbenopolitične organizacije v občini. Poslanec gospodarskega zbora zvezne skupščine Franc Bran i sel j pa bo v zvezni skupščini postavil poslansko vprašanje o kriterijih uvoza Ivernlh plošč. L. B. TEKSTILNI CENTER KRANJ razpisuje po sklepu sveta Centra javno licitacijo ZA PRODAJO PLETILNEGA STROJA znamke stoli, št. 23318, del. širine 140 cm. Izklicna cena: 5000 din in pripadajoči prometni davek. Licitacija bo v torek, 18. aprila, ob 9. uri za družbeni sektor in ob 10. uri za privatni sektor v prostorih Tekstilnega centra Kranj, Staneta Žagarja 33. Pred licitacijo morajo kupci položiti 10% garancijo. /o ljubljanska banka podružnica Kranj obrestuje DINARSKE VLOGE: navadne 7,5 % vezane nad 13 mesecev 9 °/o vezane nad 24 mesecev 10 % DEVIZNE VLOGE IN DEVIZNI RAČUNI: navadni 7,5 % (5,5 °/o v devizah 2 % v dinarjih) vezani nad 13 mesecev 9 % (7,5 % v devizah 1,5 °/o v dinarjih) vezani nad 24 mesecev 10 % (7,5 % v devizah 2,5 % v dinarjih) PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE f/o ljubljanska banka \ FESTIVALNI DVORANI »MA BLEDU 5014.APRiLAD04.MAJA SpPRTO VSAK DAN OD 10 -19 URE JUDI OB NEDELJAH IN PRAZNIKIH ! KRANJ • JESENICE • TRŽIČ • BLED RADOVLJICA • ŠK.LOKA • ŽELEZNIKI \a teden SKnpna seja Skupna seja predsedstva ZKJ in predsedstva SFRJ, ki naj bi bila 28. marca, je bila 12. aprila na Brionih. Na seji so govorili o mednarodnem položaju Jugoslavije. O liku Borisa .'iidriča je govoril predsednik Tito. Jubilej 10. aprila pred 29 leti je bila osnovana na planini Mja na Tolminskem tretja slovenska narodnoosvo-hodihia brigada Ivana Gradnika. Nekdanji borci in vojaki so proslavili jubilej. Delovne akcije Posebna konferenca zveze mladine Jugoslavije bo 27. aprila v Zagrebu razpravljala o mladinskih d lovnih akcijah. Letos mineva 30 let od začetka akcij. Nagrade Letošnje nagrade Borisa Kidriča so v torek v Ljubljani za življenjsko delo po 35 tisoč dinarjev izročili profesorjem dr. Antonu Kuhlju (mehanika), dr. Litju Šukljetu (mehanika tal}, dr. Francu Čelesniktt (medicina) in Alojzu Finž-garju (pravne znanosti). Hkrati so podelili tudi nagrade sklada Borisa Kidriča po 18 tisoč dinarjev in jev za iznajdbe in izpopol-nugrade po 8 tisoč dinar-nit ve. Osrednja proslava 30-letrtica jugoslovanskega vojnega letalstva bo 21. maja v Batajnici pri Zemunu, ko bodo odprli razstavo tehnike in oborožitve. Sprejem Predsednik repubtike Josip Broz-Tito je na Brionih sprejel predstavnike Srbije in se z njimi dlje časa pogovarjal. v Proti obdavčenju Predsedstvo konference za družbeno aktivnost žensk Hrvatske je proti obdavčevanju družinskega dohodka, ker redni dohodki ne morejo biti vir neupravičenih razlik. Socialne razlike nastajajo zaradi visokih dohodkov izven delovnega razmerja. Zato je treba odpraviti te slabosti. Srečanje Republiški odbor zveze rezervnih vojaških starešin je sklenil od 2. do 4. julija ob dnevu borca organizirati srečanje z geslom Razvijajmo bratstvo in enotnost narodov Jugoslavije. Osrednja proslava bo v Ljubljani. Cepljenje za zamudnike še traja Po zagotovilu zdravstvene službe ni bilo v zadnjem času nobenega sumljivega primera obolenja, prav tako pa tudi nihče ni zbolel za črnimi kozami. Uspešno Je bilo cepljenih preko 90 odstotkov prebivalcev. Še vedno pa se cepijo tisti, pri katerih prvo cepljenje ni bilo uspešno. Direktorica Zavoda za zdravstveno varstvo dr. Ana Kraker pa meni, da je kljub omejitvi bolezni na že znana žarišča za nas nevarnost še vedno aktualna. Zato naj vsekakor pridejo na cepišče vsi tisti, ki tega do sedaj še ni- so storili, pa tudi tisti, ki menijo, da se zaradi bolezni ali kakega drugega stanja ne smejo cepiti. O tem pa lahko odloči le zdravnik! Prebivalci, ki se zaradi bolezni ne bodo cepili, morajo imeti ustrezno potrdilo. Zavod za zdravstveno varstvo bo še ves naslednji teden zaradi velikega povpraševanja po mednarodnih potrdilih o cepljenju izdajal rumene izkaznice tudi v popoldanskih urah. To nedeljo so spet dovoljeni obiski v vseh bolnicah na Gorenjskem. Mladi komunisti o svojem delu Na dveh posvetih vodstev občinskega komiteja ZKS Jesonicc in občinske konference ZM Jesenice ter tovarniške konference ZM v Železarni Jesenice so sklenili, da bodo čimprej zbrali vse mlado komuniste v občini in ustanovili aktiv mladih komunistov. Aktiv mladih komunistov so na Jesenicah ustanovili že 1968. leta, vendar sc kljub aktivnosti ni dovolj uveljavil in ni našel svojega pravega mesta v družbenem in političnem življenju občine. Na četrtkovi seji aktiva mladih komunistov so se zato predvsem zavzemali za uresničevanje posameznih nalog in za trdno povezanost med člani aktiva. Osnovni namen aktiva mladih komunistov je v tem, so dejali na seji, da mladi delujejo predvsem med mlado generacijo, v ZM in drugih mladinskih organizacijah. Se posebno skrb pa bodo morali posvetiti izobraževanju članov, ki naj bi potekalo v obliki razgovorov, predavanj, seminarjev iin politične šole. Na Jesenicah je že okoli 100 mladih komunistov in zato si bodo v prihodnje prizadevali, da bi v aktiv vključili čimveč mladih. Srečanje z graničar]! V soboto, 8. aprila, sta tovarniška konferenca ZM v Železarni Jesenice m občinska konferenca ZMS Jesenice pripravili celodnevno srečanje jeseniške mladine z graničarji iz karavl v jeseniški občini. Dopoldne so tekmovali v šahu, namiznem tenisu in kegljanju, po kosilu pa je bila podelitev praktičnih nagrad. Razon tega je tovarniška konferenca ZM Železarne podelila starešinam knjigo o zgodovini mladinskega gibanja, občinska konferenca ZMŠ Jesenice pa vsakemu graničarju značko ZM. Po tej kratki slovesnosti so člani filmske skupine Odeon prikazali pet kratkih filmov, nato pa so si gostje ogledali Tehniški muzej Železarne in nekaj obratov Železarne. V razgovoru so se predstavniki jeseniških mladinskih organizacij pogovarjali z graničarji predvsem o možnosti in oblikah nadaljnjega sodelovanja med mladimi in graničarji, ki je sicer v jeseniška občini že nekaj let zelo tesno in plodno. Dogovorili so se predvsem o nekaterih skupnih akcijah v mesecu mladosti. D. S. Občni zbor gasilcev V soboto je bil na Jesenicah redni letni občni zbor občinske gasilske zveze, ki so se ga udeležili številni člani in zastopniki občinskih gasilskih zvez na Gorenjskem. Najprej so govorili o delu zveze, o kadrih, požarih in prihodnjih nalogah občinske gasilske zve v. V živahni razpravi so se zavzeli za nadaljnje izobraževanje gasilcev in njihovo vključevanje v civilno zaščito in splošni ljudski odpor. Še posebej pa so poudarili pomen primerne gasilske opreme v nekaterih društvih, saj je ponekod še vedno zastarela. Na občnem zboru so sklenili, da se bo nekaj predstavnikov jeseniške gasilske zveze udeležilo 7. kongresa gasilske zveze Slovenije, ki bo junija v Murski Soboti. Podprli so tudi predlog, da bi tovarišu Titu ob njegovi 80-letnici ponovno podelili red narodnega heroja. D. S. OBJAVA Pozivamo vse hišne svete, da za praznik ustanovitve ^ ln za prazpik dela izobesite na hišah zastave, vise od 25. 4. do 4. 3. . u^o Hišni sveti, ki nimajo zastav ali pa so dotrajane, 1^ pri našem podjetju dobe naročilnice za nove zastav • Podjetje za stanovanjsko hi, komunalno gospodarstvo Kf» Na podlagi 11. člena zakona o urbanističnem planir3ll|j, (Uradni list SRS, št. 16/67) je svet za urbanizem^ komunalo skupščine občine Škofja Loka na 29. dne 4. aprila 1972 sprejel naslednji sklep v času od 15. 4. 1972 do 15. 5. 1972 se v prostorih V** investa v škofji Loki javno razgrne: — predlog dopolnitve urbanističnega programa ov^ škofja Loka in Hotavl je c;e — prediog spremembe urbanističnega načrta $K Loku za novo lokacijo centralnega pokopališča :ga načrta Podlubnik — II. °m — predlog zazidalnega V času razgrnitve lahko dajejo občani in delovne nlzacije k zazidalnim predlogom svoje predloge hi I pombe. Delovna skupnost CP GORENJSKI TISK KRANJ razglaša prosta delovna mesta 1. knjigovodje osnovnih sredstev in obračun proizvodnje 2. pomožnega delavca Pogoji: pod L: srednja strokovna izobrazba — ekonom^ šola in najmanj 3-letna praksa na dclovn» mestih v računovodstvu; pod 2.: vojaščine prost. Interesenti naj oddajo ponudbe do 22. aprila V taj ništvu podjetja Kranj, Ulica Itfoše Pijade 1. Turistično prometno podjetje CREINA Kranj komisija za delovna razmerja razpisuje za šolsko leto 1972/73 naslednja prosta učna mesta: 18 avtomehanikov 5 avtoelektričarjev 5 avtokleparjev 3 avtoličarjev 4 kovinostrugarjev 2 ključavničarjev rezkalca 3 kuharjev 3 natakarjev Kandidati morajo imeti dokončanih 8 razred^ osnovne šole, biti morajo zdravstveno sposobni opravljanje poklica in ne starejši od 18 let. Prošnje kandidatov sprejema kadrovska služba P° jetja do 15. maja. Alplesov artur stekel T prodaji je polovica programa — V sredo so odprli razstavni prostor in prodajalno * novi tovarni v Alplesu ie Pred kratkim stekla redna Proizvodnja pohištva za dnevne sobe lz sestavljivega slste-■aa artur. Trenutno Je že v Prodaji polovica celotnega Programa, druga polovica, kot so povedali na sredini tiskovni konferenci v Alplesu, Pa bo v prodaji do konca avgusta. Od novega proizvodnega Programa si v podjetju veliko obetajo. Ko bo v zveznem še vprašanje ^PriS11*, kred'tov, ^Jirni ' da bodo * d bodo z dokaj Vrst'ni'i! ?enami °d drugih to- * uspeh? 7k°,V zabeležm le" Vajo Tne- Za letos predvidenim;,!? ,b.odo Proizvedli za klm*nl 35 milijonov dinar-Pravni pohlštva, če pa bo *antrasno rešeno tudi vpra-«Jrm,luPOtrošniških kreditov v Wdn/epublikah' bodo Pro-"""lo še povečali. Razen tega namerava Alples letos Izvoziti za 35 milijonov dinarjev izdelkov; predvsem glasbene omare, zvočnike in drugo kosovno pohištvo. Dokaj obširen proizvodni program pa bodo lahko uresničili Ie, če se bodo kaj kmalu rešile težave s preskrbo materiala. Trenutno so namreč v veliki zadregi zaradi pomanjkanja iverk. Druga novost, o kateri so na tiskovni konferenci seznanili časnikarje, pa je nov razstavni prostor in prodajalna, ki so ju odprli v sredo. Prva njihova trgovina v Železnikih (v prostorih podjetja) bo odprta od ponedeljka do četrtka od 9. do 12. in od 14. do 18. ure. Ob petkih in sobotah bo odprta od 9. do 18. ure, ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Svoje in nekatere druge izdelke bodo prodajali na potrošniški kredit, kupcem pa prost Alples v Železnikih so v sredo odprli razstavni dan ?r ln Prodajalno pohištva. Prodajalna bo odprta vsak ' tudl ob nedeljah — Foto: A. Žalar CElSIJENI POTROŠNIKI! BLAGOVNICA MERCATOR-JA V TRŽIČU VAM NUDI V ČASU OD 8. DO 17. APRILA PRI NAKUPU POHIŠTVA, GOSPODINJSKIH STROJEV GORENJE, PREPROG, OBLOG, ZAVES IN LESTENCEV ZA GOTOVINO POSEBNI 5% POPUST. rcator Potrošniki, obiščite Blagovnico Merca-t0rja v Tržiču. ^a nakup stanovanjskega pohištva odobravamo potrošniško posojilo do 10-000 din brez porokov z 20 % položni in brezplačno dostavo na dom. kreator v Tržiču vas pričakujel zagotavljajo tudi brezplačno dostavo na dom ln montažo. Hkrati bodo Alplesovl arhi- tekti svetovali kupcem, kako lahko opremijo stanovanja z njihovimi Izdelki. V prihodnje namerava Alples posvetiti večjo skrb lastni prodajni mreži. Tako nameravajo razstavni ln prodajni prostor urediti tudi v bodočem preskrbovalncm centru pri Jepcrci. A. Žalar Čez Krvavec ga ni Nov tcptalni stroj pisten bully, trenutno najmodernejši med teptalnimi stroji, ki ga je izdelala firma Kassbo-hrer, kupilo pa pred nedavnim turistično prometno podjetje Creina iz Kranja, se je brez težav vzpenjal proti vrhu Zvoha. Bila je sobota dopoldne. »Ena redkih lepih sobot in sploh eden redkih tako lepih dnevov v letošnji zimski sezoni,« je ugotovil med vožnjo Jože Flajs, ki je nov teptalni stroj že dodobra preizkusil. Kdorkoli je minulo soboto prišel na Krvavec, mu najbrž ni bilo žal. In obiskovalcev ni bilo ravno malo. Vzorno urejena smučišča, lepa smuka, dobra preskrba in čudovit dan so dali Krvavcu tisto draž, morda zadnjikrat v letošnji zimski sezoni, zaradi katere mnogi redni obiskovalci pravijo, da so tod najlepša smučišča v Sloveniji. Sest takšnih najbolj strastnih ljubiteljev Krvavca se je skupaj z nami povzpelo prav na vrh Zvoha. 9-letni Tomaž Pogačar i/ Kamnika, 12-letni Jurij Križ iz Ljubljane, njuna očeta Janez in Jurij, 33-letni Brane Plahotnik iz Ljubljane in 39-letni Vlado Penež iz Kranja so bili enakega mnenja: »Vrsto let smo redni obiskovalci Krvavca. Letos smo bili tu prav gotovo 30-krat. Poznamo tudi druga smučišča v Sloveniji, vendar čez Krvavec ga ni. To morate zapisati, kajti Krvavec ima le eno hibo. To je dostop. Dolgo časa poteka okrog njega nekakšna »pravda« in čas bi že bil, da se ta reč uredi. Pa ne s cesto, ampak z morda malo večjo gondolsko ali podobno žičnico. Kasneje bo morda zanimiva tudi cesta, zdaj pa še ne ...« Uslužbenec Creine Ado Pajk, ki je referent za Krvavec, je povedal, da je bila letošnja sezona na Krvavcu zelo dobra. Po novem letu je obiskalo smučišča že okrog 150.000 smučarjev. Med njimi je največ Ljubljančanov. Glavni strojnik in namestnik obratovodje Jože Flajs pa je takole ocenil sezono: »14 let sem že na Krvavcu in čeprav je bilo letos bolj slabo vreme, skorajda ne pomnim tolikšnega obiska. Da bi le še ta nesrečni dostop čimprej rešili.« Tako kot številni drug>i obiskovalci ta dan je tudi on menil, da bi za začetek dostop na Krvavec rešili laže, hitreje in ceneje z žičnico. In gostinci? V brunarici so imeli dela čez glavo, vendar so zadovoljni. Natakar Lojze Plankar in vodja recepcije Janez Rakovec pravita, da so imeli letos enkrat več obiska kot lani. Tudi prodajalec kart na žičnici Jože Golorej iz Kranja se je strinjal, da je bila letošnja sezona doslej veliko bolj bogata kot prejšnja leta. Mnoge je torej Krvavec letos še enkrat navdušil. Tisti, najzvestojši obiskovalci upajo, da bo smuka mogoča še kakšnih 14 dni do tri tedne. In prenekateri bodo še izkoristili vsak lep dan na krvav-ških smučiščih. Med njimi tudi dijakinji poljanske gimnazije v Ljubljani Irena in Neva, ki sta po prihodu v dolino povedali: »Prvič sva bili letos na Krvavcu in žal nama je, da je tako rekoč že konec sezone. Sicer pa bo drugo zimo Krvavec najbrž še vedno tako zanimiv.« A. Žalar Mereator«! J^J Teptalni stroj pisten bully na Zvohu. — Foto: F. Perdan ta teden Ladje za Švedsko Ladjedelnica Tretji maj na Reki bo letos izdelala osem ladij za švedskega naročnika. Za zdaj so izdelali dve ladji. Guverner NB SRS Republiški, gospodarski in enotni zbor delovnih skupnosti slovenske skupščine so sprejeli predlog zakona o narodni banki Slovenije. Za guvernerja banke je bil imenovan Sveto Kobat. S posebnim zakonom so tudi zagotovili jamstvo SR Slovenije za hranilne vloge pri bankah in poštni hranilnici. Varstvo Ko je gospodarski zbor republiške skupščine obravnaval srednjeročni načrt vodnega gospodarstva Slovenije do 1975. leta, je predsednik upravnega odbora vodnega sklada poudaril, da bomo do 1975. leta pretežni del denarja lahko usmerili v varstvo voda. Iz 20 držav Na letošnjem salonu avtomobilov v Beogradu (začel se je danes in bo trajal do 23. aprila) sodeluje 321 razstavljavcev iz 20 drŽav. Začetek setve V Vojvodini so začeli sejati koruzo. Posejali jo bodo okrog 700 tisoč hektarov oziroma 50 tisoč hektarov več kot lani. Poravnava Služba družbenega knjigovodstva Jugoslavije je sporočila, da se je končala prva obvezna mnogo-stranska poravnava dolgov in da so rezultati pozitivni. 12.045 uporabnikov družbenih sredstev je prijavilo za okrog 70 milijard dinarjev neporavnanih obveznosti. Poravnanih pa je bilo okrog 40 odstotkov celotne vsote. Za preostale bodo sedaj izdali naloge. Uspeh bi bil še večji če nekateri ne bi »pozabi-bili« prijaviti obveznosti. Proti takšnim bodo seda] začeli ukrepati. Suša Odbor za vodno gospo darstvo Srbije meni, da bi zaradi suše Z/S po hitrem postopku odobril brezcarinski uvoz opreme za namakanje. Maja popravki Pristojni zvezni organi bodo še ta mesec poslali ZIS svoje predloge in < tališča glede načel o oblikovanju cen. Ker bo zakon o družbenem nadzo> v veli-H £« mojstra peresa, be-preklinir- pobesnelimi biki, mWnl°C "Sod° in zaplate Polm ,y,-a sala> vzrejene ob ^ieS Poljubnega pi- Ekskluzivni zapis s športnega dne novinarjev Glasa bil Pri'tVega ra»ta. borb Tl.sicer 'šmarno biko- g^yeTam° PCI liudi Hemin ie m0j ,s?rte- Eden takšnih snio „' Glasa> ki sodi, da veli »T^ii fizično zarja-*ibani„ Potrebujemo več ^ovam Racije. *«n„ !"**!' nitn bo športni tek; j?" zvedeli minul i pe-n* KriŽ Se strinjate, bi šli te PotvrTC- Brz si Preskrbi- V srn l10 "Premo.« iel ti,Jsamoupravnih na Prof, Vna skupnost vze--ai°2 v kritičen pretres ter Gotovih, da so pišoči osebki znotraj redakcije dejansko potrebni aktivnega razvedrila. Gre pravzaprav za dvig šepajoče storilnosti, smo dognali ter potihem, sami pri sebi, iskali učinkovite izgovore, ki bi onemogočiti uresničitev norega načrta. Argument v obliki jezne lene je odpadel, kajti tudi šefova soproga bo najbrž, godrnjala in protestirala. »Mladostne zablode« reporterjev tako ali tako stalno robantijo, saj družinskega copatonosca, ustvarjenega, da prenaša du-hamomo sitnarjenje, praktično ni nikoli doma. Močno sem zavidal Poldki in Lei, ki sta z obžalovanjem izjavili, da njuna sinova bolehata, da ju dajejo koze in da milo kličeta prezaposleni mamici. Kolektiv je razumevajoče prikimal ter srečni ženščini razrešil sodelovanja v smučarskem tekmovanju. Nič manj spretno se niso izmaza-li »foto Perdan«, oblikovalec Slave in Košnjekov Joža. Če odštejemo še nujno zadrža- nost glavnega urednika, je osip končan. Preplašene žrtve smo nato sklicale bojni posvet in določile direktorja prireditve (Andrej Žalar) ter vrhovnega sodnika (športni sodelavec Dušan Humer), ki sta prevzela celotno organizacijo velespektakla. V soboto žal ni deževalo. Krvavec je sijal v soncu in neusmiljeno, razkazoval naokrog ubijalske strmine. »Grem pogledat v brunarico, kako je kaj s postrežbo,« sem poskušal srečo. »Marš nazaj! Nobenih vi-njakov pred tekmo!« sta ukazala Andrej in Dušan. »Mar ne poznaš pravit, ki prepovedujejo uživanje dopinga?« Obuval sem. K sreči se kolegi Janezu ni godilo dosti bolje. Noge so nama drgetale in kljub vroč'ni svi oba izžarevala barvo svežega apna. Nataknil sem si smuči in ravno hotel narediti odločilni prvi korak, ko je »vrhovni sodnik« presunljivo zapi skal. .. PRED SEZONO - Vse Je pripravljeno - Foto: F. Perdan i dohi I?,v druzbi »mladih sovrstnikov, nkami t tnizi' obloženi z jedrni in ste-S:QrCni '■ Njegova široka ramena so v P 'l ko ie začu- »,Je^/iv vprašujoče, radovedne ali po-■Zrl v I p°Ziede, se je še bolj obupano i> ***ej bcl° mizo-V^fn'o ' a. so te že spustili?« se je t trehuti,Zasmeial0 za njegovim hrbtom. °Sr?no i se >e obrnil in se prvič odkri' "• Z olajšanjem nasmehnil. Dekle je hotelo nekaj dodati, a so jo potegnile roke nazaj med plešoče pare. Videl jo je, kako je vneto prepričevala svojega soplesalca, čez nekaj trenutkov sta spet zaplesala ob njem, dekle se je še vedno smejalo, njen spremljevalec pa je zasikal: »Nazaj se poberi, v arest! Nisi vreden, da živiš med ljudmi, pošast tatinska.« Fant ob dolgi beli mizi se je sunkovito dvignil in pograbil steklenico. Plesalec je ob grobem in divjem izrazu njegovega lica otrpnil in se umaknil. Fant je dvignil steklenico, a se je v zadnjem hipu premislil. Padla je na tla in se zavalila k plesavčevim nogam, fant pa se je skrušeno sesedel na stol. Ko sta dekle in njen soplesalec že tretjič zaplesala proti beli mizi, fanta ni bilo več. Izginil je v temno noč. Komaj, komaj so me pobrali. Če mi vodstvo tekmovanja ne bi sveto obljubilo, da ne bo nihče več vpričo mene preizkušal piščalke, bi zagotovo odstopil. Samo strog direktorjev nastop in geslo »Važno je sodelovati, ne zmagati,« sta kriva, da nisem pobegnil. Potem smo navalili v zasneženo pobočje. Nekako sem uspel ujeti sidro vlečnice in primotoviliti do vrha. Gori je tovariš urednik zajel sapo, zamahnil s palicami in švisuil v dolino, podoben temni črtici, kakr.šue vidiš na platnih abstraktnih slikarjev. Tik za njim je drvela Darinka, sicer mirna, čisto nič divja punca, ki je v pisarni skoraj ni opaziti. »A vidiš hinavce, Janez! Ne-Avarmruj sta skrivoma trenirala! Pritožil se bom!« Janez je odsotno prikimal in nepremično strmci navzdol. Jaz sem medieni zmoid očenaš in ravno začel žebrali zdravomarijo, ko sta Albin in Darinka vdrugo pridrseta na start. »Kaj pa oklevata?« je zaskrbljeno vprašal pobudnik športnega dne. »Reševalci bodo vsak čas stopili v akcijo. Prepričani smo bili, da ležita kje sredi proge in da sta hudo ranjena. No, dajmo, dajmo, gospoda!* In sva »dala«. Joj, kako je letelo! Kuclji so hiteli mimo mene kot puhasti duhovi iz filmov groze. Tistih petnajst ali dvajset grebenov, ki jim ni uspelo zbežali, sem kajpak neusmiljeno pregazil, jih raz-ril in spremenil v luknje, kakršne ponavadi izkoplje topovska granata. Sredi poti sem dohitel Janeza, ki je, zakopan v poševni breg, napeto preučeval podtalno favno in floro. Ukaželjen človek, tale Govekar, ni kaj! Četrt ure kasneje sva, malone hkrati privršala v cilj. Kolegi so ploskali. Andrej je zrecitiral poetičen govor ... Občinstvo sem ukazal obvestiti, da bomo avtograme delili popoldan. Potlej smo, prepolni zmagoslavja, odkorakali v bife. Uradni izračuni so pokazali, da je v moški konkurenci zlato medaljo osvojil odgovorni urednik. Srebrni, z minimalnim zaostankom desetih minut, je bil Janez Govekar, bronasti pa, pičli dve stotinki sekunde zadaj, avtor pričujočega članka. (Navzlic očitni goljufiji nisem vložil protesta). Med ženskami je brez konkurence zmagala Darinka Sedej. Nastopajoči so pohvalili briljantno organizacijo in v izjavi, namenjeni ljubiteljem smučanja, povedali, da se izredno veselijo visokih uvrstitev. Hip zatem je natakarica jela nositi skupaj pijačo... I. Guzelj Tokrat izjemoma ne bom konkreten. Ne bom vam izdal imena vsp gorenjske letoviščarsko-zdravstvene organizacije, v katero so me dobro obveščeni znanci napotili zasadit svoje bodice. Zakaj ne? Potrpite, preberite do konca — (M zvedeli bosle. Kuhinje, posebno takšne, iz katerih smrdi po pokvarjenosti, su mi zmeraj zoprne. No, podobno »kuhinjo« sem odkril tudi v omenjeni »NN« ustanovi. Njeno osebje je pred nedavnim »skidtalo« Učen razpis za novega direktorja. Časopisno obvestilo navaja nadednje tri pogoje: kandidat mora imeti ali višjo izobrazbo in 5 let prakse ali srednjo izobrazbo i>i 8 lei prakse ali pa izobrazbo visoko kvalificiranega delavca gostinske smeri. Člani ore;:na, ki naj bi izrekel :ad}ijo besedo, so dobili dve prijavi; eno je poslal VK orod\ ir, trenutno upokojenec (!), in drugo prosvetar s končano srednjo šolo ter desetimi leti prakse. Čeprav nekaterim sklep ni šel v račun, so tovariši iz orga na vseeno izbrali orodjarja. Omaldjivce, ki jim je bila stvar sumljiva in so, hoteč utišati rastoči strah, nameravali dati ostavke, je zbor bolj vplivnih kolegov brž potolažil. Mirno kri, fantje, so govorili, šolmoštra bomo mimogrede utišali. Toda direktorskega fotelja željan »šolmošter« ni in ni mogel razumeti logike nesojenih bodočih kolegov. Ni in ni se pustil prepričati, da so ga zavrnili po tehtnem, objektiv nem in sploh samoupravnem postopku. In je, nebodigaireba, stopil na sodišče ter sprožil tož.bo. Le kateri hudič mu je prišepnil, da ni vse čisto v redu in zakonito!? storijo sem najprej zaupal ženi Ježevki. Nikar ne objavi polnih nazivov, me je rotila. Počakaj malo! Če bo sodišče ugotovilo, da vodilno osebje »NN« organizacije ni bilo vnaprej dogovorjeno s kandidatom št. 1 in če bo menilo, da lahko upokojeni rokodelec bolje igra vlogo prve violine kot učitelj, utegneš nastradati. Če pa se bodo stvari zasukate drugače, mirno obelodani grešnike. Zdaj čakam. Smešno, ampak prepričan sem, da »se bodo stvari zasukale drugače«. Lep pozdrav Vaš Jež Popotnik Napadi sil osvobodilne fronte Južnega Vitnama niso popustili niti po dobrem tednu. Ofenziva se nadaljuje in po vsem videzu še krepi. To velja tako za silovitost napadov kot za obseg področij, ki so ogrožena. Ena izmed značilnosti je tudi precej množična uporaba tankov in topništva — oboje sovjetskega izvora. Osvobodilne sile so doslej v Južnem Vietnamu uporabile tanke le nekajkrat in vsakič v zelo omejenem obsegu, v najnovejši ofenzivi pa jih uporabljajo v precejšnjem iteviiu in na razmeroma širokih področjih. To velja še toliko bolj za top-Jšivo, med katerim omenjajo tudi izredno velike topove ter rakete. Druga značilnost, na katero velja opozoriti, je dejstvo, da se Američani doslej nico vmešavali s svojimi pehotnimi enotami ln so omejili podporo saigonski armadi samo na izredno okrepljeno delovanje letalstva in mornarice. Medtem ko se načrtovani umik ameriške vojske iz Vietnama nadaljuje (trenutno Je tam le še okoli 90.000 Ame ričanov, do prvega maja se bo to število zmanjšalo na 69.000 ln kasneje še bolj. Pričakujejo, da jih bo do novembra, ko bodo v Združenih državah Amerike predsedniške volitve, samo še nekaj ti- Ofenziva se nadaljuje soč), pa prihajajo na tamkajšnja letališča nove eksadrile letal. Očitno je, da kanijo Američani s svojim letalstvom zlomiti napade osvobodilnih sil. Koliko bodo v tem uspele, je zelo dvomljivo. Če bi Američani med drugo svetovno vojno tako hudo bombardirali Nemčijo, kot to počnejo sedaj v Vietnamu, bi bila na nemških tleh zmeda neprimerno večja kot je v Vietnamu. Dejstvo je namreč, da bombardiranje veliko bolj prizadene razvito deželo kot pa nerazvito. Ceste, mostovi, železniške proge in drugi objekti tako Imenovane infrastrukture, se pravi naprav in zgradb, ki služijo širokim potrebam, so veliko bo'1 ranljivi, če so široko razpredeni — kot je to, denimo bilo v Nemčiji — kot pa v razmeroma skromno opremljenem Vietnamu. Toliko zgolj ob rob letalskim prizadevanjem Američanov, ki so jim nrišle na pomoč tudi (obstreljevanje!) enote njihove vojne mornarice. Boji v Vietnamu se torej nadaljujejo, pri čemer se pritisk napadu-jočih enot osvobodilne vojske krepi. • • • Na Bližnjem vzhodu pa Je medtem Egipt pretrgal diplomatske odnose z Jordanijo. Novico o tem je sporočil egiptovski predsednik Sadat v Kairu na zasedanju Palestinskega nacionalnega kongresa, ki je trajal pet dni. To je vsekakor odgovor na načrt jordanskega kralja Huse-ina o Združeni arabski kraljevini (o tem načrtu smo obširneje pisali v eni izmed naših prejšnjih rubrik) in jasno ter odločno izražena podpora Palestincem. Ti so se zbrali na svojem kongresu v Kairu zato, da bi naposled dosegli enotnost v svojih vrstah in izdelali strateški ter akcijski program boja zoper Izrael ter Jordanijo. Nobenega dvoma namreč ni, da je v očeh Palestincev Husein skoraj tak ali še večji sovražnik kot Golda Meir in ko so govorili o skupnem boju proti sovražniku, so imeli v mislih oba — Izrael in Jordanijo. Predsednik Sadat, ki je pretrgal diplomatske stike s kraljem Huseinom, je za to izbral pri- meren trenutek: trenutek, ko Je imela njegova izjava kar največji odmev. Toda vprašanje je, če bodo plameneče besede, izrečene na palestinskem nacionalnem kongresu v Kairu, potegnile za seboj tudi ustrezna dejanja. Vse prevečkrat smo imeli doslej priložnost poslušati ostre besede in pri tem občutiti odsotnost dejanj, če je bila bojna sekira med enimi in drugimi sploh kdaj zakopana, je sedaj dokončno odkopana, toda vprašanje je, kaj bo to tudi v praksi pomenilo. Egipčani, in z njimi nekateri drugi arabski narodi (predvsem pa njihovi voditelji, sicer že dolgo govorijo o tem, kako je treba naposled urediti palestinsko vprašanje in dokončno obračunati z Izraelci, vendar pa vsega tega vsaj doslej ni bilo veliko. Tako je egiptovski predsednik Sadat lani velikokrat poudarjal, da bo leto 1971 »odločilno« ... toda zgodilo se ni nič. Zato niso tako zelo v manjšini tisti, ki menijo, da je najnovejša Sadatova poteza bolj ali manj preračunana samo na pomiritev vročekrvnežev (denlfl-1 . .....- \ „ujni najbolj zagnanih »e0 / p arabskih vrstah — kairskih študentov) manj resno in odločilno » frontacijo s HuseinovoJ°. danijo ali Izraelom. »J"J Husein najbrž ni bil P«*"[J no presenečen, ko je zvC J da se osamitev njegove zave v arabskem svetu ta» ljuje ln celo krepi. TrenttJ je še vedno v Združenih 0 žavah Amerike, kjer u*, njegov načrt o Združe arabski kraljevini precej P° pore in simpatij. Predsednik izvršnega [t Djemal Bijedič je na P° ^ lo avstrijskega kancien . lo avstrijskega kan ^h* * potoval na uradni od Avstrijo. Od tega j() lahko pričakujemo ^aa^ krepitev medsebojnega^ ^ lovanja, ki velja že seu dobro. Več o tem oW*" mo poročali prihodnjič LJUDJE IN DOGODKI Žerjav padel na delrce V novi ladjedelnici v bližini glavnega grškega mesta Atene se je prevrnil žerjav in treščil med pristaniške delavce. V nesreči je umrlo osem delavcev. Chaplin v Amerik! Sloviti (Umski umetnik Charlie Chaplin je po dvajsetih letih spet obiskal ZDA. Nepozabni komik bo v kratkem praznoval 83. rojstni dan. Za njegovo življenjsko delo so mu na slovesnosti v Santa Monici izročili najvišje filmsko priznanje Oscarja. Ugrabljeno letalo Ugrabitelja oboroženega s pištolo in ročno bombo sta prisilila letalo ameriške družbe UA, da je takoj po vzletu z denverskega letališča poletelo proti San Franciscu. Na letališču sta ugrabitelja dovolila 95 potnikom izstopiti, njima pa je policija morala izročiti pol milijona dolarjev in štiri letala. Člani posadke so kasneje iz ugrabljenega letala izskočili, prav tako tudi ugrabitelja. Vendar pa ju je policija kmalu odkrila, ker sta bila v padali vgrajena radijska oddajnika. — Pusti jo, sicer bo zahtevata višjo plačo! Kazen za rop Pred mesecem dni so maskirani roparji oropali banko v Bankoku za 23.500 dolarjev. Enega od roparjev je'policija prijela že drugi dan po dejanju, ostalih pet pa čez. mesec dni. Obsodili so jih na dvajset let zapora. Bomba eksplodiral. V frankfurtski gostilni Bluna, zbirališču ustaške emigracije, je eksplodirala bomba. Osem ranjenih so prepeljali v bolnišnico. Večje škode ni bito. Domnevajo, naj bi eksplozija opozorila na »domnevno tgroženost hrvaške emigracije v ZR Nemčiji«. Rene Clair na obisku Znameniti francoski filmski režiser Rene Clair se že nekaj časa mudi v Beogradu. Predsednik republike ga je odlikoval z Redom jugoslovanske zastave ob 75. letnici kinematografije. Režiser se bo udeležil prve prireditve FEST. Tožijo Djerdap Več sto kmečkih gospodarjev iz Velikega sela, V inče, Višnjice, Rit opeka in Grocke bo tožilo vodno elektrarno Djerdap. To veliko podjetje kmetom za zemljo, ki jo je Donava že začela poplavljati, noče plačati v poprečju več kot tri do štiri dinarje, kmetje pa zahtevajo najmanj šest din za kvadratni meter. Potres v Iranu Pokrajino Fras v južnem Iranu je prizadel hud potres jakosti 9,5 stopnje po Richterjevi lestvici. Na področju, ki ga je prizadejal potres, je živelo okoli 20.000 ljudi. Po prvih ocenah naj bi med potresom izgubilo življenje okoli 4000 ljudi, največ otrok in žena. Okoli petina poslopij je porušenih. Utonilo 23 ljudi Na Nilovi delti blizu AŠmuna se je prevrnil čoln poln ljudi. Čoln se je zaradi preobremenjenosti potopil. Utonilo je 23 ljudi, le sedem jih je splavalo na obalo. Eksplozija v Zvczdani • PleW°" V tovarni merilnih transformatorjev V' timok v Zveidani je nastala močna eksploZU^jg nesreči so štirje delavci izgubili življenje, ranjenih pa je še osem delavcev. Nagrade razdeljene zlat Letošnje najvišje filmsko priznanje, ^-.^ Oscarja za najboljšo žensko vlogo je dobila p ^ ska igralka Jane Fonda. Igralka je med dMI", znana tudi po svojem političnem delovanj"1^ prizadevanjih za mir in za pravice črncev dijancev v Ameriki. Nesreča padalcev Na nekem od otokov Kanarskega otočju^ je pripetila huda nesreča. Okoli 130 špa*s* padalcev se je spustilo na otok. Nenadoma ^ je začela pihati močna burja, ki je vlekla srečne padalce po skalnatem terenu neka) K $ metrov. Najmanj 12 padalcev je umrlo, *a<* pa je bilo ranjenih. Padli s petega nadstropja S petega nadstropja nedograjenega n^^o ka v Zagrebu so padli štirje delavci in se »m ranili. Nesreia se je pripetila, ko je na flv's počila železna vrv. Zdi varnost miličnikov Na območju ljubljanske UJV je lani 24A nikov motornih vozil pognalo avtomobil P^g miličniku, ki ga je ustavljal. Letos pa ie... \t takih poskusov že 11. Miličniki so se r?*1 ftti z naglim skokom s ceste. Da bi preprečili P ^ takšnim voznikom, bodo miličniki v bodoč*'g ko uporabili ostrejše ukrepe. NedisciplinlT A voznike bodo ustavile ježevke. Vse nalete P^ miličnikom pa bodo v bodoče označili k° skuse uboja. Črne koze v Siriji /z glavnega sirskega mesta so sporočil1' je doslej zbolelo za črnimi kozami 47 \> ^ Bolezen je izbruhnila ie pred nekaj tednt-slej še ni bilo smrtnih primerov. ■ 104 Miha Klinar Aprilsko sporočilo 1941 r e d i g r a ZA NAPAD NA SOSEDE POTREBUJEŠ OLJE, ROPAR. A MI BIVAMO OB CESTI, KI K OLJU PELJE (Bertolt Brecht, Bericht der Scrbcn) O čem je še razpravljal francoski Mali vojni Svtt, ne vemo. V javnost je dal samo to, kar sem 2aPisal po poročilu agencije Havas, ni pa jav« n°sti povedal ničesar, zakaj na Nemce v teh tednih ni udarilo SEDEMDESET FRANCOSKIH DIVIZIJ Pripravljenih na meji — sedanji fronti z Ncm-Cl)°, s katere so prihajale samo nejasne in nedoločeno novice o 'uspehih', ki pa jih ni bilo nikjer futiti, tako da so bila nemška poročila s tega bojišča ne samo bolj verjetna, marveč tudi res-ničnejša kakor francoska in angleška. Od dneva sept.), ko je francoska vlada prepovedala Komunistično partijo Francije, so si sledila samo **?J? poročila o bojih med Nemci na eni ter An-Bleži in Francozi na drugi strani: »Na Zahodu neznatna bojna dejavnost. Sovražnik (francoska vojska) se zakopava na vsej fronti. Ove francoski letali sta bili v zračnih bojih nad Freiburgom in Sigmaringenoin sestreljeni. NEMŠKA LETALA SO 26. septembra NAPADLA ANGLEŠKE POMORSKE SILE - bojne ladje, letalonosilke, križarke in rušilce v srednjem predelu Severnega morja Z USPEHOM. Razen neke letalonosilke, ki Je bila razbita, je zadelo ve« težkih bomb tudi neko drugo angleško bojno ladjo. Naša letala niso utrpela nobenih izgub. (OKW, 27. sept.) Na Zahodu nobenih posebnih bojev. Pri nekem zračnem napadu nad Saarbrucknom je strmoglavilo neko sovražnikovo zadeto letalo. NEKO TEŽKO BRITANSKO KRIŽARKO so pri ISLE OF MAN napadle jate naših bojnih letal z uspe-.hom. Neka 250 kg težka bomba Je zadela prednji krov ladje. K poročilu o napadih na angleške pohorske sile iz prejšnjega dne pripominjamo, da ie bila zadeta letalonosilka s 500 kg težko bom- ■i mu u milim i iihiimiiiiiii" m n m ■ ii mi— mi nn bo, druga zadeta vojna ladja pa z dvema po 250 kilogramov težkima bombama v prednji in srednji del krova. (OKW 28. sept.) Na Zahodu boji brez spremembe kakor prejšnje dni. V zračnih bojih pri Weissenburgu sestreljeno eno francosko, nad Osnabriickom eno britansko letalo. (OKW, 29. sept.) Na Zahodu na različnih mestih nekoliko močnejša artilerijska dejavnost. V Skageraku in Kat-tegatu so nemški rušile! v minulih dveh dneh ustavili in preiskali 45 tujih parnikov in del le-teh zadržali. Dve jati v skupni moči 12 britanskih letal sta skušali prodreti nad nemško ozemlje nad obalo Severnega morja. Ena jata je napadla v Nemškem zalivu nemške rušilce brez uspeha, ker so jih pregnali nemški protiletalski topovi. Odvržene bombe so ostale brez zadetkov. Drugo jato so prestregli nemški lovci v bližini nad vzhodnofrizijsklma otokoma VVan-gerooge ln Langeooge. V zračnem boju je bilo sestreljeno 5 britanskih letal od šestih. Posadki dveh sestreljenih nemških letal sta odskočili s padali v morje, kjer so jih rešile nemške vojne ladje (OKVV, 30. sept.) Na Zahodu je bil sovražnikov topniški ogenj v okolici Saarbriickna močnejši. Drugače nobene omembe vredne bojne dejavnosti. Na Zahodu Je bilo sestreljeno dvoje francoskih ln deset britanskih letal. Mi smo izgubili v zračnih bojih dvoje letal. (OKVV, 1. okt.) Tak je bil položaj na francosko-nemški fronti in rezultat celotne vojne dejavnosti zahodnih velesil v boju proti Nemčiji. Dne L oktobra 1939 je govoril o tem in o položaju, ki je nastal po kapitulaciji Poljske PRVI LORD BRITANSKE ADMIRALITETE VVINSTON CHURCHILL Chruchill je dejal, da so 'od dogodkov minulega meseca najpomembnejše tri stvari: 1. Zasedba Poljske. 2. Uveljavitev moči Rusije v vzhodni Evropi', k čemur je Churchill pripomnil nekoliko cinično, da bi ta dogodek mogel vzbuditi UPANJE, DA BODO RUSKE CFTE VKORAKALE NA POLJSKO KOT ZAVEZNIKI ANGLIJE IN NE KOT SOVRAŽNIKI'. »Toda zgodilo se je drugače« 3. Akcija angleškega bro-dovja proti nemškim podmornicam: »Cel teden je minil, ne da bi se nemškim podmornicam posrečilo potopiti ene same bri- DOPUSTE NA MORJU REZERVIRATE LAHKO PRI NAS! POREČ, UMAG, HVAR, VRSAR, MAKARSKA, DUBROVNIK, KORČULA, KRK, SPLIT, KAŠTEL, IŽ, PALMA DE MALLORCA, COSTA BRAVA in drugod IZLETI Z LETALI IN AVTOBUSI KOLEKTIVNI IN INDIVIDUALNI RIM, MOSKVA, PRAGA, LONDON, BARCELONA, BUDIMPEŠTA, GRČIJA, PARIZ, SKANDINAVIJA tanske ladje, ne glede na to ali so plule posamično aH v konvojih v spremstvu vojnih ladij. Do konca oktobra, upajmo, bo mogla Anglija poslati v boj proti nemškim podmornicam trikrat toliko protipodmorniških rušilcev kakor jih Je Imela ob izbruhu vojne.« (AdD 4260 D) Tako je napovedoval Churchill in nato povedal, da se 'Anglija še nadalje bojuje z največjimi napori'. »Trenutno je v teku vzpostavitev angleške armade, ki že močno presega ono angleško armado iz leta 1914. Angleško ljudstvo vztraja 3 francosko armado in deli z njo vse naloge. Angleško in francosko ljudstvo se borita za neodvisnost in pravico do svobode evropskih ljudstev.« (AdG 4260 D) Ob zaključku je govoril in poudarjal, kakšno 'ogromno moč predstavlja sodelovanje britanskega in francoskega imperija kakor tudi podpora britanskih dominionov'. (isti vir kot zgoraj) Cliurchillove besede in optimizem v boju proti nemških podmornicam je bil namenjen predvsem 'krepitvi' morale angleškega prebivalstva, ki je pričakovalo britanske uspehe na morju, v resnici pa so se septembra potapljale samo britanske ladje. V resnici pa je bil Churchill zaradi uspehov nemških podmornic zaskrbljen ne samo septembra 1939, marveč tudi naslednja leta vojne, ki ni trajala tri leta, kakor so predvidevali ob izbruhu Angleži, marveč celih pot let in še skoro polnih osem mesecev z Nemčijo, z Japonsko pa še dalj. Nemške podmornice so Churchillu vse drugače pile kri, kakor je o tem govoril v svojem govoru 1. oktobra 1939, ki ga v svojih spominih ne omenja, pač pa piše popolnoma drugače o strahu pred nemškimi podmornicami, ki ni bil sam strah prebivalstva na britanskem otoku, marveč tudi njegov: »EDINA STVAR, KI JE MED VOJNO RES VZBUJALA MOJO ZASKRBLJENOST, JE BILA NEVARNOST PODMORNIC« (Churchill, Druga svetovna vojna, str. 435) Prav tako ni bilo res, da v 'minulem tednu', kakor je rekel v svojem govoru 1. oktobra, niso Angleži izgubili 'nobene ladje'. »Neka nemška podmornica je 24. septembra potopila angleški rušilec. Tudi pri napadih na britansko trgovsko ladjevje so bili doseženi zopet lepi uspehi.« (OKW, 25. sept, AdG 4250 J) O Konfekcija Mladi rod Kranj Potrošniki! Izredna ugodnost, bogata izbira otroške konfekcije po znižanih cenah v naši prodajalni v Tomšičevi ulici, ki je odprta vsak ponedeljek od 6. do 18. ure. Obiščite nas tudi na modni reviji Gorenjskega sejma. Prikazali vam bomo najnovejše izdelke za jesen in zimo. n B REZERVACIJE LETALSKIH IN ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC, MENJALNICA, INFORMACIJE TURISTIČNA POSLOVALNICA CREINA (V HOTELU CREINA). TEL. 21022 Zahotelo se mi je, da bi stopil i/, avta in jo mahnil po stezi, na katero me je vezalo nešteto spominov iz otroških let. Avto je zavil v desno in se zagnal v precej močan vzpon. Od tam je bilo le še dober streljaj do krjžpotja *med Zirmi, Rovtami in Logatcem. lik ob cesti, ki pelje od tega kri/pot ja naprej v vas, sloji velika podolgovata enonadstrop-na hiša. Pred vojno sla bili tam gostilna in orož-niška postaja. Nad vhodnimi vrati je visela tabla, na kateri je pisalo z velikimi črkami, da je tam Se vedno gostilna. Kolikokrat sem se v prejšnjih časih zaustavil pri njih! Koliko veselih in razposajenih trenutkov sem preživel z vaškimi lan t i v tej hiši. Tudi tu je bilo zaprto. Zunaj pred hišo je tekalo po dvorišču nekaj veselih otrok. Ko je avto zavil na levo po rjavkasti poti, sem zagledal nekaj glav pri oknih. Radovedno so pogledali, kdo se je s takim avtom spustil na to pot, ki ne pelje nikamor drugam kot med bajtarje, pri katerih je bil pred vojno pri vsaki hiši en sam kup revščine in kopica otrok. Verjetno ni bilo potrebno nobenemu napenjati možganov, da ne bi uganil, kdo je prišel. Pot je ozka in ponekod zelo strma. Jurca je moral dobro paziti, da kolesa niso zašla čez rob ali pa zadela vanj. Malo pred našim domom se pot prelomi navzdol in med drevjem se pokaže naša hiša. »Ugasni motor!« sem dejal Jurcu. Nisem maral, da prideva s hrupom na dvorišče, ker bi se lahko kdo prestrašil. Zunaj ni bilo nobenega. Morali so biti v hiši. Vse je bilo še tako, kot tisti zadnji pomladanski dan dvainštiridese-tega leta, ko sem se poslovil od svoje domačije. Malo pred vhodom se je avto ustavil. Po zunanjem zidu so se še poznali sledovi strelov, s katerimi so domobranci, kadar so hodili mimo, streljali v bajto od jeze, ker se jim ni in ni hotelo posrečiti, da bi z mano obračunali do konca. Jurci med potjo nisem hotel pripovedovati, da sva si z očetom takrat, ko sem odšel v partizane, prišla navzkriž, in tudi ne razlagati svoje občutke ob tem. Nobeden od domačih naju še ni opazil, da sva zunaj. Čudno se mi je zdelo, da so vsi v hiši, ker je bilo poletje, lepo vreme in dovolj dela na polju. Ura je morala biti okrog ene. Morda so pri kosilu, sem pomislil. Vezna vrata so bila široko odprta. Za trenutek me je zmedlo, kakor da nisem prišel domov. Obotavljal sem se stopiti čez hišni prag, za katerim sem slišal govorjenje. Tako sem bil razburjen, da sem se zbal, da mi bo zdaj zdaj srce izkoči-lo. Kaj vse se mi je takrat sukalo po glavi, da se je kar mešalo v njej. Vsaka še tako drobna stvar me je spominjala na preteklost od otroških let pa vse do tistega časa, vse je brenčalo kot v panju. Pred vrati sem za trenutek postal, da bi po govorjenju dognal, ali so sami ali je morda še kakšen drug. Zaslišal sem močni očetov glas, ki je nekaj razlagal. Ujel sem samo, ko je rekel, da se v te stvari ne bo spuščal, ker nihče ne ve, kaj bo prinesel čas. Po teh besedah sem povzel, o čem teče beseda, in tudi to, da niso sami. Močno sem potrkal na vrata. Kakor da bi jim zavezalo usta, je vse utihnilo. »Ja! Naprej!« sem zaslišal nežen in malo preplašen materin glas. Jurca je obstal pri avtu. Silil sem ga, naj vstopi z menoj, pa sem vedel, da tega ne bo storil. Posinejal se je in rekel: »Kar pojdi, pridem malo pozneje.« Ni nas hotel motiti pri tem presenetljivem srečanju. Na široko sem odprl vrata v hišo, za trenutek zastal in z očmi lovil in tipal po obrazih, ki so buljili vame, kakor da ne verjamejo, kar vidijo. Mati je stala tik za vrati. Kakor da je zaslutila skozi zaprta vrata, kdo prihaja. S prekrižanimi rokami na trebuhu je obstala in začutil sem njen blag pogled, kako me je pobožal. Starejša sestra Micka, ki je nisem videl vse od septembra dvain-štiridesetega, ko se je začela italijanska ofenziva, je prav tako presenečena obstrmela zraven skobeljnika. O njej sem vedel le to, da so jo odpeljali v taborišče na Rabu in potem nekam v Nemčijo. Oče je sedel pri mizi zraven okna in pred seboj imel nekakšen časopis. Pokrit je bil s prav tistim klobukom, ki ga je nosil še pred vojno. Z nekakšnim zbeganim pogledom se je oziral vame in spet pošaril po časopisu. Z roka- mtmmMMmMimm KAREL. LESKOVEC mi se je pomel oči, kakor da mu ne služijo več dobro in da ne more spoznati, kaj se pravzaprav dogaja. V hiši sta bili še mlajša šesta Dora, ki je imela takrat kakšnih sedemnajst let in črnikasta soseda, ki se je s hrbtom naslanjala na starinsko omaro. Tako približno je bilo takrat, ko sem stopil v domačo hišo. Da sem jih tako presenetil, sem bil tudi sam kriv. Nič gotovega niso vedeli o meni. Kar so zvedeli od drugih, to so morali verjeti. Od partizanov so že zvedeli, kam sem šel in kaj počnem, da se ob koncu vojne nisem oglasil doma. Ali so z raznih strani prihajali tudi glasovi, ki so povedali, da sem za vedno ostal nekje na Notranjskem in da nikdar ne bom videl Beograda niti svojega doma. Mati je vedela, kolikokrat so ji prinesli novico, da je konec z menoj. »Sami smo ga videli in tudi zraven smo bili, ko so ga ustrelili v Žireh. če ne verjamete, kar pojdite pogledat, kje leži,« si jim pripovedovali vaški domobranci, ki so nas gonili po tistih področjih. V začetku je takim novicam še verjela, potem pa je le spoznala, da tolikokrat človek vendar ne more umreti. Ali vseeno A' \& se je bala zame, ker se raje kot ne z»°.ifl p? slabega. Pošta z Beogradom takrat še n\ vem kako urejena, vendar bi lahko P° ^jgntf no kartico in bi jim samo z dvema ^ lahko prikrajšal veliko trpljenja in skrbi, V vsem materi. »Za božjo voljo, otrok moj! Vedela s^ate< sc boš vrnil,« se je tenko in boleče utrgal sj: rin glas, obenem žalosten in vesel. Naslon ^ je name in me objela kot majhnega otrok3, ^ liko skrbi v neprespanih nočeh in strahu J^ čas razjedalo njeno srce zaradi otrok, k'1 ^ nem času nikdar ni vedela za vse, kje s0.l„v,iii' ko bodo končali. Takrat se je že lahko od^ k la, in odvrgla s sebe breme, ki jo je tisc £( tlom, da ji je večkrat zastajal dih. 'seh ,0^o otrok je ostalo živih. Čeprav je bila vs0 .cl>ilW sama z očetom in z najmlajšim sinom, kt •'.ja**ie še otrok in ga zato vojna pošast ni potegi ^to svoje vrtince, so se ji zdaj, ko je bil k0!10^- jjf,je*2' vračati domov otroci kot razbegle kokoši, Ki Ji j, jastreb razgnal. Verjela je, da ta sreča ni s ^ na. Da je njena molitev le prišla do Boga i jo je po težkih preizkušnjah le uslišah ^ Tudi kasneje, ko je bila vojna nevarn ^ daleč za nami, je ob misli na najhujše ^^at večkrat zajokala, ali takrat od veselja. Vsa K .0 ko je nov izgubljenec pokukal skozi vrata, zalile solze. ^ Oče je mirno sedel pri mizi. Na obrazu ^ je kazalo, da ga objemata nekakšna tesnoba^ razočaranje. Včasih je bil tako ponosen iri l mozavesten možak, zdaj pa mu je niarsika.1 tega pobrala vojna. Tudi v obraz je bil P1" ^ drugačen. Res, da je vojna zdelala tega drugega manj, ali oče je bil že prej navajen trpljenje in pomanjkanje. Obraz mu je uPfjj, in po njegovem so se sprehajale nekakšne bi ^ kaste sence. Preveč sem ga poznal, da ne bi del, kaj ga muči. Stopil sem k njemu, ga krepko objel in * jj ti nil za desnico. »A ti si!« je presenečeno dvi? ^ glavo, me nekaj trenutkov gledal in potem S?' ^ po starikastem obrazu razlil iskren in rado*'< ■ nasmeh, ki sem si ga še kot otrok tolikokrat ,j lei, ali sem ga bil na žalost le malokdaj delf^j y Preveč bridkih dni se je stresalo nanj, da bi ^ a, bilo do smeha. Sprevidel sem, da me takrat, L sem stopil skozi vrata, ni prepoznal, kd<^ sCJ. fl Verjetno je pomislil, da je uniforma pa* 1 -^m30 Priporočajo J* za i?0 Sobolno popol-[°io t.amladi Svc* - 15.40 «■00 Vrt?,1- ,°Pcrni P^ci -- piljak - 16.40 Kitara h> - 16.45 Š" knjižnega " *sa i*. n *"-,J -s Jsnjizm iovin Poznavajmo svet in 21.00 Melodije 1r 1? t---- 1 •» - i« i d °peretoc>ga u^ci ,„ P°govor s po-Mrocf - 19.00 Lahko noč, Minute z orisa Franka c 5,^ia , razvedrilo - 22.15 ' »T05 S r? našc izseljence — \ vi ted* m,jo in Plesom v '' ,!305 p 8ram z da0nhorama zvokov - f^n J^/o voljo v novi ';dete-K^35 Glasbeni va- klenih 05 Iz filmov in 'Si r«vij - 16.40 So- i f° ~ 17.35 Dobi- ■ J^ke ■ 1Sti uri - 18-40 i? studia 14 - 19.05 , O 2Voki ^ vse ! 2n XV -Cski ljudski napevi 'O'30 bk? XVI- stoletja -■SSi kn° v svct - 20.45 Jk> kark°ncert - 21.40 Igra- sl. cen! 2' P0»etna 16 i Para eno številko t(h/o »n, naročniki imajo °«*Sov s,a' Neplačanih ne objavljamo. 16. APRILA 6.00 Dobro jutro — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.44 Mladinske orkestralne skladbe — 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 Še pomnite tovariši — 10.25 Pesmi borbe in dela — 11.15 Kaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domači mi ansambli — 14.05 Z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna: Blišč in konec — 15.05 1/ opernega sveta — 16.00 Nedeljsko športno popoldne — 18.00 Radijska igra: Sakun-tala — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razgled niče — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Godala za lahko noč — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Z orkestrom Pauia Mauriata — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Opoldan ski cocktail — 13.35 Glasbeni variete — 14.35 S popevkami po svetu — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Majhen koncert za nedeljsko popoldne — 16.35 Popevke slovenskih avtorjev — 17.00 Ples ob petih — 18.00 Priljubljeni pevci zabavne glasbe — 18.35 Z orkestrom Andre Kostela-netz — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe —- 19.40 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 20.05 Športni dogodki dneva — 20.15 Tenorist Mario Lanza — 21.00 Glasbeni utrinki — 21.40 S pariških koncertnih odrov — 23.55 Iz slovenske poezije E3 17. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena, matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.40 Z revijskim orkestrom Henrv Mancini — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Glasba Bachovih sinov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Med zbori Josipa Slavonskega — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Melodije mojstrov lahke glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z or kestrom Caravelli — 17.10 Ponedeljkovo glasbeno popoldne — 18.15 Godala v ritmu — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetea — 20.00 Dirigent Milivoj Šurbek vam predstavlja posnetek Verdijeve opere Falstaff (stereo) — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Zaplešite z nami Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Nenavadni pogovori — 14.20 Z vokalno instrumentalnim ansamblom Pro Arte — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Od včeraj do jutri — 17.05 Naš podlistek: Dialogi — 16.20 Klavir v ritmu — 16.40 Popevke na tekočem traku — 17.45 Za vsakogar nekaj — 18.40 Tipke in godala — 19.00 Naš intervju — 19.10 Glasbena skrinja Tretji program 20.05 Botiquc lahke glasbe — 20.30 Naš eksperimentalni spored — 21.10 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 21.40 Jugoslovanska glasba na fešitivalih v Radencih — 22.40 Tri mojstrovine Johan-na Sebastiana Bacha — 23.55 Iz Slovenske poezije lU 18. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za srednjo stop njo — 9.35 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Gricjo-vc melodije — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domačimi ansambli in godci — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Z ansamblom Mojmira Šepeta -- 14.40 \'a poti s kitaro — 15.40 Majhen recital mezzosopranist ke Anice Pusar — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Svet tehnike — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Halo, javite se Podravki — 20.00 Prodajalna melodij (stereo) — 20.30 Radijska igra: Večerna ura v pozni jeseni — 21.30 Koncert lahke glasbe — 22.15 Tržaški skladatelj Giulio Viozzi v svojih delih — 23 05 Literarni nokturno — 23.15 Melodije za lahko noč Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jazz na II. programu — 16.05 Glasbeni bing-bang — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.45 Torkov omnibus — 18.40 Z orkestrom Silverstrings — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Srečanje ob lahki glasbi — 20.35 Glasbene konture — 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.10 Minute za Brahmsa — 23.55 Iz slovenske poezije 19. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Nenavadni pogovori (ponovitev) — 9.25 Igrajo mali ansambli — 9.40 Iz glasbenih šol — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Odlomki iz opere Fide-lio L. van Beethovna — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi z domačimi vi/.ami — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Zamejski zbori pojo — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.40 Iz jugoslovanske simfonične glasbe — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Andre Previn — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Naša glasbena galerija — IS.15 Slovenske popevke — 18.30 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Slovenski filharmoniji (stereo) — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23 15 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Srečanje melodij — 16.40 Rezerv brano za mlade — 17.45 Glasbeni vsakdan — 18.40 Melodije Latinske Amerike — 19.10 Mladina sebi in vam Tretji program 20.05 Slovenske ljudske pesmi — 20 30 Lahka glasba ob kaminu — 20.45 2ive misli — 21.05 Koncertantni jazz — 21.40 Iz manj znane operne literature — 22.10 Razgledi po sodobni glasbi — 23.30 Igor Štuhcc: Sonata za flavto in klavir — 23.55 Iz slovenske poezije 20. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo (ponovitev) — 9.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 10.20 Pri vas doma — 12.10 Marij Kogoj: odlomek iz 1. dej. opere črne maske — 12.30 Kmetijski nasveti.— 12.40 Igrajo pihalne godbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Pesem iz mladih grl — 14.30 Z ansamblom Jožeta Privška — 14.40 Enajsta šola — 15.40 Franc Schubert: Fantazija v f-molu za klavir štiriročno — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom Ed-mund Vera — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Orgle v ritmu — 18.30 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Halo, javite se Podravki — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Iz naše koncert ant-ne literature — 23.00 V go-steh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Otroci med seboj in med nami — 14.10 Levo, desno, naokrog — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek: Cir- kus — 16.20 Kitara v ritmu — 16.40 Sestanek ob juke-boxu — 17.35- Kulturni mozaik — 17.45 Iz naših javnih prireditev in radijskih oddaj — 18.40 Lahka glasba — 19.05 Melodije po pošti Tretji program 20.05 Pet minut čez ovito — 20.30 Radijska kinoteka — 20.40 Glasbeni soiree - 21.40 Iz Policeve opere Deseti brat — 22.00 Dubrovniški festival 1971 — 23.55 Iz slovenske poezije 21. APRILA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo :;topi:ijo — 9.35 Od melodije do melo dije — 10.20 Pri vas doma — 12.10 šopek slovenskih samospevov — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z domaen-ii ansambli in godci — 1>.30 Priporočajo vam — 14.10 Kaj vam pripoveduje glasba — 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Ob lahki glasbi — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Z orkestrom VVilliam Gardner — 17.10 Človek in zdravje — 17.20 Operni koncert — 18.15 Signali — 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Jo/eta Burnika — 20.00 Naj narodi pojo — 20.30 Toppops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 besede in zvoki iz. logov domačih — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 13.05 Panorama zvokov — 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo (ponovitev) — 14.35 Glasbeni variete — 15.40 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Vodomet melodij — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.45 Rad imam glasbo — 18.15 Z majhnimi ansambli — 18.40 Priljubljene popevke — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Paleta zabavnih melodij Tretji program 20.05 Radijska igra: Kam so odšli vsi strahovi? — 21.00 Vrtiljak lahkih not — 21.40 Z jugoslovanskih koncertnih odrov — 22.45 Sonate slovenskih skladateljev — 23.55 Iz slovenske poezije Rejci perutnine! Obveščamo vas, da lahko od 1. aprila dalje v valilnici v Naklem dobite dva meseca stare jarčke, in sicer vsak torek in soboto. Dbenem lahko kupite tu di dnevno sveža konsum na jajca. Kmetijska zadruga Naklo 15. APRILA 9.35 TV v šoli, 17.35 Po domače, 18.05 Obzornik, 18.20 Štirje tankisti in pes - serijski film, 19.10 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.15 Humoristična oddaja (RTV Beograd) 19.45 Kratek film, 19.50 Cik-cak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Vaš šlager sezone - prenos (RTV Sarajevo), 22.00 Tekmeca - serijski barvni film, 22.50 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) 16. APRILA 8.50 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.45 Po domače z ansamblom Dorka Ško-berneta in pevcem Jurijem Rejo (RTV Ljubljana), 10.12 Kmetijska oddaja (RTV Zagreb), 10.55 Mozaik, 11.00 Otroška matineja, 11.45 Mestece Pevton - serijski film, 12.35 TV kažipot, 13.50 Studio C - zabavno glasbena oddaja, 14.55 Obisk v nedeljo, 15.30 Nekaj veselih domačih, 15.55 Za konec tedna (RTV Ljubljana), 16.20 Mednarodni plavalni miting - prenos (RTV Zagreb), 18.00 Sedem rimskih gričev - italijanski film, 19.40 Prenos starta vesoljske ladje Apollo 16, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Vaščani Luga - serijska oddaja (RTV Beograd), 21.20 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb), 21.35 Športni pregled (JRT), 22.05 Poročila (RTV Ljubljana) 17. APRILA 9.05 Odprta univerza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 T V v šoli - ponovitev, 15.40 Nemščina - ponovitev, 15.55 Angleščina -ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.55 D. Kladnik: Ciribu - nadaljevanje in konec, 18.15 Obzornik, 18.30 V avtobusu - serijski barvni film, 18.55 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.00 Maksimeter (RTV Beograd), 19.45 Kratek film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 V ogledalu časa -P. Adler: Hevdrich v Pragi -TV drama, 22.05 Hokej CSSR : Švedska - posnetek s svetovnega prvenstva v Pragi, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) 18. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.40 Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli -ponovitev, 15.35 Ruščina - ponovitev, 15.55 T V vrtec (RTV Zagreb), 16.30 F. Bevk: Pester-na - 4. del (RTV Ljubljana), 16.45 Košarka Jugoplastika : Crvena zvezda - prenos (RTV Zagreb), 18.15 Risanka, 18.20 Obzornik, 18.35 Naši zbori: APZ Tone Tomšič, 19.00 Moža-ik, 19.05 Planinci in vseljud-ska obramba, 19.30 Marketing Ali se reklama izplača?, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Vozijo ponoči - ameriški film, 22.05 Evropsko prvenstvo v namiznem tenisu - posnetek iz Rottcrda-ma, 23.05 Poročila (RTV Ljubljana) 19. APRILA 8.20 TV v šoli (RTV Zagreb) 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Don Ki-hot - serijski film, 18.15 Obzornik, 18.30 Po domače z ansamblom Vili ja Petriča, 19.00 Mozaik, 19.05 Na sedmi stezi, 19.30 Naš ekran, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 RTV konferenca (RTV Ljubljana), 21.40 Nogomet Benfica : Ajax - prenos iz Lis-bone (EVR), 23.25 Poročila (RTV Ljubljana) 20. APRILA 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli - ponovitev, 15.40 Nemščina - ponovitev, 15.55 Angleščina - ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 16.40 Obzornik (RTV Ljubljana, 16.55 Hokej SZ : CSSR -prenos s svetovnega prvenstva v Pragi (EVR-Ljubljana), 19.15 Carni svet živali - film, 19.35 Risanke, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.35 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi: Beno Zupančič, 21.20 Bos skozi pekel - japonska nadaljevanka, 22.05 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Beograd, 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) 21. APRILA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 An peščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli -ponovitev (RTV Znpreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Magnetični sever - film, 18.15 Obzornik, 18.30 Zabavno glasbena oddaja, 18.45 Gospodinjski pripomočki: Novosti pri sesalnikih, 18.55 Ekonomsko izrazoslovje: Delitev po delu, 19.00 Mestece Pevton - serijski film, 19.50 Ćikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.30 Kviz 72 - prenos (RTV Zagreb), pribl. ob 21.40 Polet vesoljske ladje Apollo 16 in prvi sprehod po Luni (EVR), 22.40 Poročila (RTV Ljubljana) Ta teden na TV Nedelja, 16. aprila, ob 18. uri: SEDEM RIMSKIH GRIČEV - italijanski film; režija: Rov Rovviand; v glavnih vlogah: Mario Lanza, Renato Rascel, Marisa Allasio; Za prijetno nedeljsko popoldne nam je televizija tokrat izbrala film, ki vam je prav gotovo znan pod naslovom Arrivederci Roma. Vsebina ni pomembna. Zabavala nas bosta predvsem Mario Lanza in Renato Rascel, prvi s svojim znanim tenorjem, drugi s popevkami. Za prijetno okolje pa bo poskrbelo večno mesto Rim ... Torek, 18. aprila, ob 20.35: VOZIJO PONOČI — ame-riški film; režija: Raoul Wa!sh; v glavnih vlogah: George Raft, Humphrcv Bogart, Ann Sheridan, Ida Lupino; Film pripoveduje o šoferjih velikih tovornjakov, ki vozijo predvsem ponoči. Snov je vsekakor zanimiva. Film pa zasluži našo pozornost tudi zato, ker bomo po dolgem času spet srečali dva velika igralca — Georga Rafta in Humphreva Bogarta. Petek, 21. aprila, cb 21.40: • APOLLO 16 Tudi peto človeško posadko na Mesecu — Yo-unga, Mattinglvja in Du-kea — bomo spremljali pri poletu in opravilih podobno kot vse prejšnje. Televizija si bo tokrat pomagala z najbolj znanimi slovenskimi izvedenci za posamezna znanstvena področja. Vse oddaje in prenosi bodo v barvah, komentirala pa bosta inž. Vlado Ribarič in Boris Bergant. ■ ■■hilUlUllll KINO L? • P ■ ■ ■ t f , Kranj CENTER 15. aprila ital.-špan. barv. CS film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 15. uri, amer. barv. CS film BOJEVNIKI ob 17. in 19.30, prem. amer. barv. filma MESTO V MRAKU ob 22. uri 16. aprila amer. barv. CS film BOJEVNIKI ob 14., 16.30 in 19., premiera amer. barv. filma MOST PRI REMAGE-NU ob 21.30 17. aprila premiera franc. barv. filma POSODI ŽENO PRIJATELJU ob 16., 18. in 20. uri 18. aprila franc. barv. film POSODI ŽENO PRIJATELJU ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIC 15. aprila franc.-špan. barv. film CERVANTES ob 16. uri, ital.-špan. barv. CS film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 18. in 20. uri 16. aprila ital.-špan. barv. CS film DOLGI DNEVI MAŠČEVANJA ob 14. uri, amer. barv. film MESTO NASILJA ob 16. in 20. uri, franc.-špan. barv. film CERVANTES ob 18. uri 17. aprila premiera japon. barv. CS filma Z LEPOTO IN OTOŽNOSTJO ob 16., 18. in 20. uri 18. aprila japonski barv. CS film Z LEPOTO IN OTOZ-NOSTJO ob 16., 18. in 20. uri Tržič 15. aprila amer. barv. CS film CATCH-22 ob 17. uri 16. aprila amer. barv. CS film CATCH-22 ob 15., 17. in 19. uri 18. aprila premiera amer. barv. filma JUNAKI ZAHODA ob 18. in 20. uri Kamnik DOM 15. aprila amer. barv. film CRNI PANTERJI V HAR-LEMU ob 16., 18. in 20. uri 16. aprila amer. barv. film CRNI PANTERJI V HAR-LEMU ob 15., 17. in 19. uri Krvavec 15. aprila italij. barv. film SILVIA IN LJUBEZEN ob 20. uri škofja Loka SORA 15. aprila amer. barv. film POLNOČNI KAVBOJ ob 18. in 20. uri 16. aprila amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 16. uri, amer. barv. film MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 18. in 20. uri 17 aprila amer. barv. film MOŽ, KI GA NE UBIJEŠ LAHKO ob 19. uri 18. aprila angl. barv. film VSE ZA KARIERO ob 20. uri Železniki OBZORJE 15. aprila amer. barv. film PEKLENSKI KOMANDOSI ob 20 uri 16. aprila amer. barv. film POLNOČNI KAVBOJ ob 18. in 20. uri Radovljica 15. aprila italij. b^g/ PASOŠ ZA PEKEL oo-$ nemški barv. film J* jrr ZMOTA V VINDRIVE*J 20. uri fil' 16. aprila italij. »*r,'6 jr PASOS ZA PEKEL ob ^ amer. barv. film v . itd BUSU ob 14. in 18-Uj'i, barv. film KORBARJ* uri # 17. aprila amer. bar • ^ DVA BREZ ŽENE ob ' ^ 18. aprila amer. barv- ^ SUPER DIABOLIK oo Dovje Mojstrana 15. aprila itaL-nern- ^ t 1 ŠPj: barv. CS" film"PRVI MlTil film SMRT TRKA aprila ar«*'11™ fEGA ZAHOdA 16. barv. filf Kranjska gora 15. aprila amer PLAVI VOJAK Javornik DELAVSKI 15. aprila amer.-ita •-^ barv. CS film PRVI LJEZ DIVJEGA ZAHO^ 16. aprila ameriŠKJ-rd GANGSTERJI OKOLI R ameriški barv. fil"1 VOJAK 5224 7324 50674 371704 35 12935 77455 219865 509865 6 76786 89726 142706 327026 37 97 20677 38727 70447 8 23418 25588 133798 419 4169 39819 59099 486919 2.02J t 10-OOg 20F j i I 1° 5^ l.o 1.0 io.o REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1. ESKONT, 7. TOPOST, 13. CVETLIČARSTVO, 15. ŽELO, SRK, 17. TREN, 18. TAKSATOR, 21. EDI, 22. RI, 23. IR, g- UR. 26. RN, 27. ELA, 29. PANORAMA, 34. VKOP, 36. LOT, a/- JAVK, 39. MANIFESTANTKA, 42. ARIJEC, 43. ORATAR NAGRADNA KRIŽANKA IZŽREBANI REŠEVALCI Prejeli smo 94 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (30 din) prejme Jože Frlškovec, Kranj, Pintarjeva 4; 2. nagrado (20 din) Marija Kropar, Cerklje, Zg. Brnik 52; 3. nagrado (10 din) pa dobi Milka Lebar, Žabnica, Sp. Bitnje 15. Nagrade vam bomo poslali po pošti. VODORAVNO: 1. običaj, 7. majhni skoki, 13. pripadnik sta-J®8a naroda med Donavo in Renom, 14. tedaj, tistikrat, 15. g. izraelski zunanji minister, 16. nacistična tajna policija, 17. **• Papežev letni dohodek (annatac), 18. Noctova barka, 19. reka a Poljskem, tudi sveti pri tujih krajevnih imenih, 20. zdravilo oper sladkorno bolezen, inzulin, 23. tovarna motorjev lz Angli-*■ (Industrie British Motors), 26. ime slovenskega humoristična pisatelja Murnika, 27. gorata pokrajina v jugozahodni "fablji ob Rdečem morju, 31. skremžen obraz, spaka, zmrda, g večje glasbeno delo, operna hiša, 34. del obleke (množina), • ' Prislov skoro, skorajda, 36. surovina za izdelavo barv, 37. "teniška groblja (iz francoščine moralne). 1 13 2 3 i 6 f a 9 10 n 12 % 21 iS m ;o iT-— M H 29 30 ■ S 3b i! TRŽNI PREGLED V KRANJU Solata 8 do 10 din, špinača 8 din, korenček 5 din, slive 6 din, jabolka 3 do 5 din, pomaranče 6 din, limone 7,20 din, česen 8 do 10 din, čebula 3 din, fižol 8 do 10 din, pesa 4 din, kaša 5 din, čebulček 8 do 10 din, žganje 16 do 17 din, med 20 din, kokoši 30 do 35 din, očiščene 18 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 4 din, jajčka 0,70 din, surovo masio 28 din, smetana 12 do 13 din, orehi 30 do 32 din, klobase 6 din, skuta 7 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 3 do 4 din, cvetača 6,50 din, krompir 1 din NA JESENICAH Solata 9,50 din, špinača 6,50 din, siive 7,50 din, jabolka 4,lA) din, pomaranče 6 din, limone 7,40 din, česen 9,50 din, čebula 3 din, fižol 8,90 do 11 din, pesa 2,60 din, kaša 3,70 din, čebulček 13,50 din, paradižnik 16,80 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,65 do 0,75 din, surovo maslo 35 din, smetana 15,50 din, orehi 34 din, klobase 4,50 din, skuta 9,10 din, sladko zelje 3 din, kisla zelje 3,30 din, kisla repa 3 din, cvetača 5,60 din, krompir 1,10 din, radič 7 din V TRŽIČU Solata 9 do 10 din, špinača 15 din, korenček 3,50 din, slive 5 din, jabolka 4 din, pomaranče 6 din, limone 7 din, česen 8 din, čebula 3 din, fižol 11 din, pesa 8 din, kaša 5 din, čebulček 11 din, banane 7 din, ajdova moka 5 din, jajčka 60 do 80 par, surovo maslo 20 din, smetana 12 din, orehi 14 din, skuta 8 din, sladko zelje 4 din, kislo zelje 4 din, krompir 1,20 din, radič 5 din l?r.^ypICNO: 1. up, 2. naziv dveh prelazov na Velebitu, 3. k £ e* na drevesu, 4. italijanska družina Izdelovalcev violin (*a r£lnone- 5. del tedna, 6. Alfred Nobel, 7. prozorna snov Ar>g°H ' s,ek,cnice itd-)' 8- vc,ik Prhok Konga, ki Izvira v j j »« 9. kratica za oktober. 10. ozemlje s kraškimi pojavi, taca. 12. reka v Normandiji, pritok Seine v PacVi! Fra::clJ«. 16. kos smijete prsti, (donrč*) zemlja, 18. \ rl. l --»^Ei; Pr-t As;;sinov, neke muslimanske sekte, 21. značaj, 22. na- f{H0)Pf*i|* $>V M* litina trUd' zabava otrok, gledališko delo, 24. medovina, k;>rika nabeč bakra in kositra za kipe, zvonove, Itd., 25. ime ronJ;aturista Mustra, 28. serer, 29. Perzija, 30. brezpravna o!Jr 'Ca' 32. slovenski kritik in zgodovinar, Josip, 33. del za- organ vida, 35. Stane Mancinl. $ J^šitev pošljite do četrtka, 20. aprila na naslov: © i . ' Trg revolucije 1, Kranj, z oznako Nagradna Kr*žanka. Nagrade: 1.: 30 din, 2.: 20 din, 3.: 10 din. V KRANJU Mlinaric Jožef in Sekne Marija, Sitar Ciril in Arnuš Elizabeta, Zorman Metod in Kožuh Frančiška, Resman Jožef in Koželj Ana °8Wi°RENJSKl mUZEJ V KRANJU — V Mestni hiši je na UmCinSta'na arheološka, kulturnozgodovinska, etnografska in Odprt °stnozSodovinska zbirka V Galeriji v Mestni hiši je razstava grafik slikarja Nejca Slaparja iz Kranja. krajins?r°^ni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je odprta stalna po-repubjj a 7-birka Narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem in rijskem ZDil'ka Slovenska žena v revoluciji. V novem galc-sl'karir pIrost°ru v isti hiši je odprta razstava del slovenske V p x 3nc K°bdce. ^a'erjjj trn.0v' hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v &ienčiCaV 1St* stavbi pa razstava del. akad. slikarja Maja Kle- Gai .. I?-l9riJSkc *birJW so odprte vsak dan od 10. — 12. in od Od 10 »• ure, muzejske zbirke pa si lahko ogledate vsak dan Ure. jLT" '2- u'e, v sobotah in nedelja pa tudi od 17. — 19. Od 9 stava del slikarke Ivane Kobilce je odprta vsak dan u- >n od 16 — 19. me V ŠKOFJI LOKI Rupnik Milan in More Francka, Vojska Silvester in Srebrnjak Marija, Krajnik Stanislav in Možina Viktorije umrli so V KRANJU Lampe Jožef, roj. 1887, Sta-rič (m) roj. 1972, Pire Janez, roj. 1883, Jelenko Jurij; roj. 1885, Jankovec Marija, roj. 1923, Dolhar Janez, roj. 1898, Šubic Matevž, roj. 1901, Hafner Alojz, roj. 1908 V TRŽIČU Milač Frančiška, roj. 1901 Od 14. aprila do 4. maja Pohištvo za jutrišnji dan Murkina razstava v festivalni dvorani na Bledu Murka Lesce je včeraj ob 10. uri v festivalni dvorani na Bledu odprla razstavo pohištva pod naslovom Pohištvo za jutrišnji dan. Tokrat Murka predstavlja izdelke 16 jugoslovanskih proizvajalcev pohištva. Poleg pohištva pa razstavljajo tudi zavese, preproge In posteljnino. Med razstavljenimi programi velja posebej omeniti 4 nove proizvodne programe: E program tovarne Meblo, program barbara tovarne Brest, kuhinjo venera podjetja Marles in del programa artur podjetja Alples. Razstava bo odprta od 14. aprila do 4. maja vsak dan od 19. do 19. ure tudi ob nedeljah in med prvomajskimi prazniki. A. Ž. Sprejem za najboljše Člani smučarskega društva Jesenice, referat za smučarske skoke, so se zbrali včeraj na seji, na kateri so razpravljali o USpehih iin delu smučarskega društva ter se menili o programu za sprejem najbolj uspešnih smučarjev v letošnji sezoni. D. S. Jubilejni koncert v Dupljah V Dupljah bo drevl, 15. aprila, ob 20. url jubilejni koncert moškega pevskega zbora KUD Triglav Duplje. Za koncert Je v Dupljah In okolici veliko zanimanje. Omenimo naj, da sta prireditev podprli znani gorenjski podjetji Murka Lesce in Alples Železniki, ki je prevzelo tudi pokroviteljstvo. Na sporedu Imajo narodne, umetne in partizanske pesmi. Kot vse kaže, bo kmalu izšla pri Helidonu njihova plošča, ki bo veliko darilo vsem, ki imajo radi te pesmi. J. Kuhar Prvi glas Gorenjske Drevi bo ob 19.30 v dvorani amaterskega gledališča Tone Cufar na Jesenicah zabavno glasbena prireditev, ki jo or- Srečanje loških študentov Sinoči je bil v novem Trans-turistovem hotelu v škofji Loki elitni spomladanski akademski ples s programom, ki ga je pripravil klub škofjeloških študentov. Zelja članov kluba je, da bi prireditev postala tradicionalen način zbliževanja predstavnikov družbenopolitičnega, gospodarskega in kulturnega življenja škofjeloške občine. -jg Smučarsko tekmovanje tekstilcev Osnovna organizacija sindikata v Bombažni predilnici in tkalnici v Tržiču organizira vsako leto tovarniško tekmovanje v veleslalomu. Letošnje tekmovanje bo jutri na Zelenici. Računajo, da se ga bo udeležilo okrog 50 delavk in delavcev predilnice. Tekmovanje je privlačno tudi zaradi tega, ker so za vse nastopajoče pripravljene lepe praktične nagrade. -Jk ganizira prireditvena poslovalnica ZKK Stereo. Na prireditvi bo pripravila modno revijo blagovnica Murka Su-permarket Jesenice. V tekmovalnem delu programa bo nastopilo 20 pevcev z vse Gorenjske, spremljal jih bo ansambel Orion z Jesenic. V zabavnem delu programa pa bodo poslušalci slišali nekaj pesmi, ki jih bodo zapeli: lanskoletni zmagovalec prireditve Prvi glas Gorenjske Franci Rebernik, Majda Jazbec in Sonja Gaberšček. Za humor bo poskrbel humorist Grega. Prireditev bo vodil gledališki igralec Bojan Cebulj. D. S. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE TOREK, 18. april?., ob 19.30 za red PREMIERSKI — I. Cankar: ZA NARODOV BLAGOR Ura pravljic V četrtek, 20. aprila, bo v Pionirski knjižnici (Trg revolucije 2) ob 17. url URA PRAVLJIC za otroke do 8. leta starosti. Vabljeni! ansambel Lojzeta Slaka Slaki v deželi kengurujev (2) Nepozabni nastopi na avstralskih tleh Nastop za nastopom! Ples za plesom! Koncert za koncertom! Dolge vožnje od enega do drugega mesta, izleti, sprejemi... Tak je bil naš avstralski delovnik. Igrali smo v glavnem ob petkih, sobotah in nedeljah, prostih dnevih, da se je lahko na naših nastopih zbralo čimveč gledalcev. Od ponedeljka do petka namreč prireditev v Avstraliji skorajda ni. Melbourne je bil za nas v več pogledihu posebno presenečenje in doživetje. Do tega pristaniškega mesta smo na posebno željo prirediteljev prileteli z letalom že oblečeni v narodne noše. Na letališču so nas poleg številnih najin rojakov pričakali tudi re-porterji in snemalci vseh štirih avstralskih televizij. Ti so nas po prihodu iz letala odpeljali v posebno sobo, da Jmo zaigrali nekaj pesmi, novico o našem prihodu in posnetke pa so objavili že v prvih večernih poročilih. Za te- levizijo smo potem posneli še dve oddaji. Za snemanje so nam pripravili posebno okolje. S kulisami jim je uspelo pričarati pravo slovensko pokrajino; v ospredju z Bledom — gradom in cerkvico ter v ozadju z našimi planinami. Poleg Sydneya je Melbourne eno najstarejših avstralskih mest. Pomembno gospodarsko središče ima trenutno okrog dva milijona in dvesto tisoč prebivalcev. V njem je zlasti razvita predelovalna industrija. Mesto nam je bilo izredno všeč. Zanimivo je morda to, da so vsa avstralska mesta grajena na valovitem terenu in nikdar na ravnini. Kot v vseh mestih na peti celini je tudi v Melbour-nu ogromno zelenja. Parki, zelenice, rože, vodometi, drevoredi ob ulicah na nas Evropejce, ki smo po mestih navajeni gledati le beton, kar nekam nenavadno učinkujejo. Sicer pa so si velemesta po vsem svetu vsaj v nečem na C* KOMPAS Cenjenim gostom sporočamo, da je ponovno odprt IZLETNIŠKI DOM RIBNO PRI BLEDU las podobna: povsod jc gost promet in hrup. Na visoko kulturno raven Avstrilcev pa kaže tudi čistoča. Nikjer ni videti nobenega cigaretnega ogorka, papirčka ali česa podobnega, povsod je mogoče opaziti Ie koše za odpadke z napisi — »Ne svinjaj Avstralije!« Brez dvoma pri nas tak napis ne bi prav nič zalegel. Ko smo že pri tem, naj še omenim, da so za morebitne »onesnaževalce« predvidene hude kazni. Samo primer! Za odvrženo steklenico je predvidena kazen sto dolarjev. Tako strogo kaznovanje ima seveda globlji vzrok. Avstralci se namreč izredno boje požarov. Ti pa včasih nastanejo zaradi nepazljivosti, ko sončni žariti toliko časa segrevajo steklenico, da se od vročine vžge suha trava. Naši rojaki so nam vedeli povedati, da se je pred leti zanetil požar, ki je zajel področje v velikosti naše Gorenjske. V Melbournu smo nastopili v veliki dvorani, ki lahko sprejme skoraj štiri tisoč gledalcev. Prostor je okusno in precej razkošno opremljen in kar je bilo za nas posebno pomembno — akustičen. Poleg parterja ima dvorana še tri galerije, od katere vsaka bi bila lahko pravzaprav dvorana zase. Kljub čudnim občutkom, ki smo jih imeli zaradi velikih dimenzij prizorišča našega nastopa, sta oba koncerta odlično uspela, saj so tudi gledalci obakrat dobro napolnili dvorano. Morda o Melbournu le še nekaj besed! Kot je že navada v Avstraliji so višje zgradbe — stolpnice, cerkve — nagnetene v središču mesta, okolica pa je rezervirana za gradnjo individualnih hiš, Gradnja je mnogočem podobna ameriškemu načinu. Hišice so postavljene zaradi kroženja zraka na stebrih v takem položaju, da se stanovalcem prav vsake odpira lep razgled na okolico. MUMBA Vsako leto v začetku marca praznujejo v Avstraliji mumbo, po naše nekak delavski praznik. Ob praznovanju pripravijo v Melbournu posebno prireditev, na kateri nastopijo najbolj znani filmski zvezdniki, pevci in ansambli. Seveda* so tudi nas, ki smo kot prvi slovenski na-rodno-zabavni ansambel gostovali na peti celini, pritegnili k sodelovanju. Nejeverno smo zmajevali z glavami, ko so nam pripovedovali, da si pisano, več kilometrov dolgo povorko po melbournških ulicah ogleda vsakokrat od četrt do pol miljona ljudi. Da podatek ni zvit iz trte, smo se prepričali sami. Letošnjo prireditev si je ogledalo celo več kot pol milijona obiskovalcev. V sprevodu je tokrat sodelovalo okrog sedemdeset vozil. Predstavili so se Švicarji, Skoti, Američani z originalno kapsulo apolla 12, domačini, mi in seveda še precej drugih narodnosti. Vsaka skupina je hotela biti čimbolj izvirna. Mislim, da pri tem tudi mi nismo zaostajali. Na našem vozilu se je na eni strani bohotil hrib s planinsko kočo, na drugi strani pa se je vila prava dolenjska »brajda«. Iz tako pripravljenega »vinograda« na vozilu se je seveda ves čas razlegala naša pesem, po Melbournu so odmevale slovenske polke in valčki, gledalcem pa nas je predstavljal napis: Ansambel Lojzeta Slaka, Slovenija, Jugoslavija. Za konec praznovanja smo se zvečer predstavili še enkrat. Na velikanski ladji, ki so jo splavili nekaj dni pred praznikom delavcev so spet nastopili filmski igralci, pevci in ansambli. Na voljo smo imeli dvajset minut. V tem času pa smo zaigrali in zapeli nekaj najbolj uspelih po* skočnih viž. Nepozaben občutek smo imeli med nastopom prav vsi, ko je slovenska pe* sem zaplavala ob reki med tisoče domačinov — Avstralcev, ki komajda vedo za tisoče in tisoče kilometrov oddaljeno Jugoslavijo, in med Peščico Slovencev, ki so po dO* gem času spet lahko slišali slovenske polke in valčke. KONCERTI Pri nastopih smo. Pri na* stopih med našimi rojaki v daljini Avstraliji. Kaj bi ko povedali o njih? Le težko v nekaj besedah kaj posebnega. Vtisi se preveč prepletajo. Vsak koncert nam je pomenil novo doživetje. Vsako srečanje z našimi rojaki, njihovo gostoljubnostjo, prav tako. Toliko lepih spominov se je nabralo na poldrug mesec dolgi poti. Deležni smo bih gostoljubnosti brez primere« Naši rojaki — po petdeset, sto, dvesto jih je po posameznih krajih, so se trudil'* da bi se mi kar najbolje počutili. Bali smo se nastopov v velikih dvoranah, če smO vedeli, da je naših rojakov v kraju malo. Pa vendar so bm naši nastopi povsod dobro obiskani. Na plesih se je na* vadno kmalu zabrisala me.1* med plesiščem in odrom. P0" govarjali smo se, delili avto-grame. Po programu sn}° imeli predvidenih štirinajs nastopov, bilo pa jih je Pre* cej več. Pravzaprav je bi' vsa naša pot en sam nastop-Kolikokrat smo na željo rojakov prijeli za inštrument^ in kolikokrat smo po konca* nem koncertu dodajali nov in nove pesmi? Nikdar nam ni bilo žal. Veseli smo bi"* da smo lahko ustregli nas'm rojakom, ki te pesmi in g';* bo cenijo in spoštujejo. 1 je največ vredno in zadovo r ni smo, da so naši nastoP po vseh mestih uspeli. Po pripovedovanju AndreJ3 Berganta piše: k J. Govekar slike: J. Kala«1 Robota - 15. aprila 1972 GLAS * 15. stran GORENJSKI SEJEM KRANJ razpisuje prosto delovno mesto ADMINISTRATORKE pogoji: končana srednja sola z znanjem strojepisja in vsaj pasivno italijanščine in angleščine. Kandidatke naj se plsme-110 ali osebno Javijo pri uPravl Gorenjskega »ej-ma« Kranj C. Staneta 2a-8-rJa 27 do 25. aprila GORENJSKA OPEKARNA Dvorska vas sprejme takoj v delovno razmerje žgalca krožne peči Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Interesenti naj se osebno zglase v upravi podjetja. Slaščičarna - kavarna Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. servirke 2. kuhinjske pomočnice — pomivalke posode 3. vajenke za poklic servirke ZA POSLOVALNICO TRŽlC prodajalko sladoleda 4. servirko - za določen čas Pogoji: Pod št. L: P°d št. 2.: Pod št. 3. KV, PK ali priučena natakarica oziroma točajka; NK delavka; dokončana osemletka in veselje do poklica. Za servirke stanovanje po dogovoru. OD po sporazumu. Razpisna komisija pri trgovskem podjetju UNIVERSAL Jesenice C. maršala Tita 1 razpisuje prosta delovna mesta: 1. knjigovodje osnovnih sredstev, inventarja, stroškov in osebnih dohodkov 2. referenta vplačil, terjatev in analiz p°goji: 5*dnJa ekonomska šola; Vc do tri leta prakse v knjigovodskih poslih; j» djetje s stanovanjem ne razpolaga. y?P0Slitev je možna takoj. *°ge z dokumentacijo sprejema komisija za delovna razmerja pri navedenem U°clielju. °k za prijavo je 10 dni po objavi. kmetijsko živilski kombinat Kran) objavlja prosto delovno mesto delovodje poljedelske proizvodnje p na delovišču Žabnica knvf- .sp'°^nih pogojev se zahteva posebni pogoj: Sarnsk'k' tenn'*< poljedelske smeri z najmanj 2-letno prakso. sko ali družinsko stanovanje zagotovljeno. Podjetje sprejme v uk: G vajencev za poklic vrtnarja 5 vajencev za poklic klavca ali predelovalen p 3 vajence za poklic mesarja splošnega tipa SoV,_ n' Pogoji: uspešno dokončanih 6 razredov osnovne šole in zdravstvena spo-^en/addo V8troki' ^ "e prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjih zaposlitev spreje-_ "Prava KžJC Kranj, Cesta JLA 2. Ludvik Rožič Obvisel sem med nebom in zemljo Na sestanku alpinističnega odseka v Tržiču sem spoznal Rožiča Ludvika, skromnega in redkobesednega fanta. Rad pleza po gorah. Povedal mi je, da je opravil že 238 vzponov. 0 »Kdaj si začel plezati ia kdo te je navdušil?« »Pred desetimi leti. Jaz in še trije bratje smo odšli pod Storžič in od tam na sam vrh. To je bil moj prvi vzpon. Takrat je bil z nami tudi Riko Salbergar, ki se je pred leti smrtno ponesrečil v stenah Triglava.« 0 »Kateri vzponi, ki si jih naredil do sedaj, se ti zdijo najpomembnejši?« »Doma sem preplezal vse težje smeri. Plezal sem tudi že v Centralnih Alpah, Mont Blancu in v Bolgariji. Kateri od teh vzponov je bil bolj pomemben od drugega, ne bi mogel reči. Kajti vsak vzpon je pomemben in zahteva celega človeka. Zgodi naj sc le majhna neprevidnost in Nesreča je tu. V spominu pa mi je ostal prvenstveni vzpon v severni steni Triglava, ko sem še z dvema tovarišema odkril novo plezalno smer. Odkritje nove plezalne smeri je nedvomno velik uspeh vsakega alpinista. Vsakdo si želi prvenstvenega vzpona. Nova smer nas je vodila med Skalaško in Peternelovo smerjo.« 0 »Si v tem času, ko si alpinist, že kdaj zašel v nevarnost?« »Ko gre alpinist v steno, je vedno v nevarnosti. Samo malo jih je, ki občutijo nevarnost. Spominjam pa se vzpona, ko sem le za las ušel globinam prepadne stene. S Srečnikovim Marjanom sva plezala po zahodni steni Stor/iča. Bila sva v steni, ki je bila visoka okoli dvesto metrov. Iznenada mi je .spodrsnil.) in zdrsnil sem \ praznino Bil sem prepričan, da sem Izgubljen, Po nekaj metrih padanja sem občutil, da sem obvisel na vrvi med nebom in zemljo Marjanu se je posrečilo, da me je ujel n.i vrvi; Takrat sem občutil tudi prvi strah pred globino in spoznal, da ni Človek nikoli dovolj previden, čeprav bi me gora kmalu ugonobila, ie nisem zasovražil. V/ljubil sem Mi m c in v njihovih stenah preživim večji del prostega časa.« -Kakšne so tvoje želje?« »Moja želja in verjetno želja vsakega alpinista je, da bi Imel možnost povzpeti se na vrhove Himalaje. Mogoče se mi bo ta želja uresničila \ naslednjih nekaj letih.« J. Piškur MEMLE! LJUBLJANA Na gorenjskem sejmu prikazuje in prodaja v paviljonu A 3X komponibilni program e - mane program - barbara Stanovanjsko pohištvo Stavbeno pohištvo Keramične obloge Gradbeni material popust Dostava na dom Za stanovanjsko pohištvo Kredit do 10.000 din Pomenki o Mengšu in njegovih ljudeh Še nekaj poglavij Pred dnevi sem dobil sicer prijazno, a vendar rahlo očitajoče pismo: le zakaj da ne pišem tudi o društvih in organizacijah, ki so delovale v Mengšu na različnih svetov-no-nazorskih osnovah. In da je zato moje pisanje enostransko! To je res! Zavestno sem se ognil obujanju spominov na trpke dneve, ko je naše ljudstvo zastrupljala politična razdvojenost. Strašne posledice te nesloge smo čutili v času osvobodilnega boja, ko je šel Slovenec proti Slovencu — bratu. Zato raje nobene besedice o starem politikantstvu! Zaradi te hotene nepristrastnosti sem tudi opustil pripoved o izrazitem predvojnem politiku — sicer znanilcu naprednih idej — Ivanu Hribarju (1851—1941), ki je svojo mladost preživljal v Mengšu, čeprav se je rodil v bližnjem Trzinu. In ki je ob vdoru laškega okupatorja v Ljubljano Šel zavestno v prostovoljno smrt — skočil je devetdesetletnik v Ljubljanico — s sporočilom na lističu: Manj strašna smrt je v črne zemlje krilu, kot so pod svetlim soncem sužni dnovi... ZNAMENITA HIŠA Kot je gotovo že več bralcev teh zapisov opazilo, se najraje lotevam snovi iz naše kulturne zgodovine. In se večkrat tudi vračam k poglavjem, za katera se mi zazdi, da sem jih le preveč površno razložil. No, in tako naj zdajle steče beseda o glasbi v Mengšu, posebej še o njegovi godbi na pihala ali kot se uradno imenuje: »Mengeška godba«. Prijazno naključje pa je še hotelo, da ima hiša sredi trga, v kateri ima Mengeška godba že več let svoje prostore za vadbo, vzidani kar dve spominski plošči. Prva je posvečena pesnici Zorani — prijateljici pesnikov Josipa Murna-Aleksandrova in Antona Medveda ter sestrični pesnice Vide Jerajeve — kajti tO je bila njena domačija: Ta hiša je rojstni dom pesnice Zorane Franje Trojanšek Dekleva 1867-1935 Druga spominska plošča pa je vzidana v pročelje dvoriščne zgradbe, v kateri je »God- bena soba«: V spomin Petru Liparju 1884—1953 svojemu dolgoletnemu kapelniku Mengeška godba 1954 Tako hvaležne so se izkazali mengeški godbeniki kapelniku, ki jih je učil in vodil polnih 52 let! Od 1. 1901 pa vse do svoje smrti v avgustu 1953 ... Peter Lipar st. (oče komponista in dirigenta Petra Li-parja ml.) se je po zares pomembnem naključju rodil prav v letu 1884, ko je bila v Mengšu osnovana prva godba na pihala! Sicer pa se je že Petrov oče, Matija Lipar, udejstvoval v domači godbi kot njen kapelnik. Torej imamo kar tri rodove glasbenikov Liparjcv! 88 LET Sezimo nekoliko dlje nazaj, v prva leta mengeškega organiziranega muziciranja, kajti le še dve leti nas loči od častitljive 90-letnice ustanovitve Mengeško godbe. Lahko trdimo, da je ta godba hkrati tudi ena najstarejših na Slovenskem, Vsekakor pa ena redkih, ki vse doslej ni prenehala z delom, kljub časom, ki so marsikaj prekinjali. Le čas osvobodilnega boja ni bil primeren za muziciranje, preveč resen je bil in ves posvečen trdemu boju za boljšo bodočnost. Mengeška godba ni nikoli hlapčevala političnim strankam; imela je zdravo jedro — danes bi rekli »kadrovsko sestavo« — godbeniki so bili po veliki večini delavci kmetje. Se to je treba rec, da je Mengeška godba tuo v najbolj mračnih časih star Jugoslavije slavila Prvi rn« z jutranjo budnico Ne smemo pa misliti, d3 ^ Mengeška godba igrala I*P račnice in pogrebnice. P'1', jala je namreč tudi sam?sl ne koncerte, v katere je c sto vključevala uverture oper ter različne potpuni Plodovi dolgoletne g'asI?f$ vzgoje v Mengšu so oc't»' zdaj tu deluje Glasbena s«1* godalni orkester in pa. sla še vedno, dobra stara ?0(J na pihala. In da še glasbeno Pik0 stavimo: v Mengšu Je tu.-^ sedež velike tovarne g'3.5^ »Melodija«. O tej tovarni še o drugih večjih gosP0vo značko. •enj81*0^' k° Sem dobila seznam knjig, ki naj bi jih prebrala, 0*naWC l°tila dela. O vsaki knjigi sem nekaj napisala: vsebino, VSe j glavne osebe, razčlembo ali pa kraj in čas dogajanja. 0 sem lepo prepisala in liste vložila v mapo. kilo^110 hitreJe se Je b,ižal dan tekmovanja. Najtežje delo je pegiJ^,2a ma'm, samo na pamet sem se morala naučiti še dve Ca. y c* m odlomek iz knjige Hlapec Jernej in njegova pravi- se to sem ponavljala in utrjevala ves teden. fai ri?r^'a $e sobota. Ob osmih smo se zbrali v šoli. Osmi V t« 8mo ime,i tekmovanje v učilnici številka dvaintrideset. janom ""azredu so bile kot komisija tovarišice Bajžljeva, Fab-^ovaV\r Do,lnškova. Tekmovalci smo čakali pred razredom. bija rls,*:e so klicale v učilnico po tri skupaj. Na vrsti cem takoTt PrV° tro^ico- z veliko tremo sem vstopila v kabinet. Post ' *°v sem zagledala nasmejane obraze tovarišic, mi je »e^ '° ,sže pri srcu. Prva je bila na vrsti sošolka Frida. Ko Že „„ IOP'la pred tablo, sem si želela samo nekaj: »Da bi bilo Ai^^*3 mano!« Tov. Bajžljeva mi je dala knjigo Dnevnik je jjj. rank. Morala sem prebrati odlomek iz tega dela. Šlo ViinQ z Večjih težav. Tudi vsebino te knjige mi je uspelo pra-dela . P°vedati. Zrecitirala sem še odlomek iz Cankarjevega 8e odrt i!04'' tu 'e šlo vse po sreči. Pokazala sem še mapo in pahnila: »Končano!« Prej SQn?^sl.m ^e bi,a podelitev značk. Težko sem čakala. Naj-*tti0 bin priznanja peti, šesti in sedmi razredi. Končno raZŠiriI°' pa tudi zato» ^cr trud ni 011 zaman in sem *ato nagrajena s pohvalo in značko. tucuJA HLADNIK, 8. č. r. osn. šole uc«an Seljak, Kranj Škofja Loka je staro, znamenito zgodovinsko mesto. Pred mnogimi leti so tu živeli freisinški škofje, zato se tudi to mesto tako imenuje. Grad stoji še danes. Okoli gradu so začeli zidati hiše in mesto je raslo. Škofja Loka leži ob sotočju reke Poljanščiee in Selščice, ki se zlivata v Soro. Skozi mesto je tekla Važna trgovska pot, zalo je bilo tod vedno dosti roparjev. Zaradi njih so sezidali grad, ki pa je že razpadel. Mesto ima tudi svoj grb — glavo črnca. Pripovedujejo, da je črnec rešil graščaka pred medvedom. Mesto ima veliko znamenitosti. Ena izmed znamenitosti je tudi kamniti most, ki so ga sezidali tlačani. Med drugo svetovno vojno je Škofja Loka živela s partizani. V okolici je nastal Cankarjev bataljon, ki ga je vodil Stane Žagar. Občinski praznik je v Loki 9. januarja, na dan znamenite dražgo-ške bitke. Nemci so Dražgo-še izropali in požgali. Vašča-ni so rešili le zlat oltar, ki pa je danes shranjen v muzeju. Škofja Loka je danes industrijsko mesto z mnogimi tovarnami. Mesto nudi zavetišče tudi slepim. Od vseh gorenjskih mest mi je Škofja Loka najbolj všeč, zato sem jo tudi opisala. Mateja žgajnar, 7. a. r. osn. šole Matija Valjavec, Preddvor a travniku Bil je lep dan. Šla sem na vrt nabirat regrat. Solata se je tako podražila! Postavila sem posodo na tla. Gledala sem okrog sebe za regratom. Pogled mi je ušel na posodo. Bila je že skoro čisto nabita. Začela se je dvigati. Prekucnila se je. Izpod sklede je pogledala skupina rumenih, kako se jim že reče, tistih, ki trobijo. Aja, že vem, trobentic. »Uff! Zakaj si ravno na nas postavila ta svinec. Ko smo si malo opomogle, smo ga komaj dvignile!« »Oprostite mi, ampak res vas nisem videla. Veste, gledam le bolj za to travniško solato. Ali že veste, kako se je spet vse podražilo?« »Ja, kje pa! Mi ničesar ne vemo. Mi smo še mlade.« repenenje Mama dela ves dan. Trudi se, da bi naredila čimveč. Hčerka pa je ne uboga in ji noče pomagati. Sedaj je mama žalostna, ne smehlja se več. Gube na njenem otožnem obrazu se še poglobe. O, kako rada bi pregnala ta molk! Rada bi se ji opravičila. Kje je njen lepi smehljaj? Zamrl je na njenih ustnicah. Rada bi ji rekla le toplo, ljubeznivo besedo. Toda jezik se lepi in beseda ne gre z njega. Molk pa traja še kar naprej. Vroč ogenj plamti v duši. Tišima. Kje je drobcen smehljaj na materinem licu? Ni ga. Le nekaj vročih besed bi ga priklicalo. Rezika Markelj, 8. a r. osn. šole Železniki JaT* Vas h« *«H *°lJan 8ponanil1* televizijske nadaljevanke dr. Doolitla Je h.u _ec k 6. a razreda osnovne šole Simon Jenko nam na«t8al a takšnega. Ob spominski izdaji Brstja — izdala osnovna šola Lucijan Seljak Ob tridesetletnici junaške borbe v Rovtu pri Planici Borba v Rovtu V drugi polovici marca 1944 je selška četa krenila proti Mohorju. Na tej poti se je ustavila 26. marca v Rovtu. Našel se je izdajalec, ki je izdal partizanske položaje Nemcem. Ti so se temeljito pripravili. Naslednji dan so z vseh strani obkolili Rovt. Ob desetih se je začela borba med dvaintridesetimi partizani in Nemci. Partizani so se hrabro borili. Med njimi so bili tudi narodni heroj Stane Žagar, Gregorčič in domačin Jože Jeruc. Ker so se partizani pogumno borili, so Nemci zažgali del gozda. Tudi s pomočjo ognja in dima Nemcem ni uspelo, da bi prišli partizanom do živega. Cez čas so partizani jurišali skozi nemški obroč. Pri prebijanju je izgubilo svoja mlada življenja petnajst partizanov, sedemnajst pa se jih je rešilo v smeri Bitnja. Med padlimi partizani sta bila tudi Stane Žagar in domačin Jože Jeruc. 27. marca praznujejo krajevne skupnosti Bitnje, Šut-na, Žabnica in Sv. Duh svoj krajevni praznik. Spoštujmo našo domovino kot so jo spoštovali hrabri partizani! Malo nas je in zato moramo tem bolj ceniti svobodo. Zdenka Bcnedik, 4. r. »Na svidenje, Zlatokronke!« Malo stran sem videla »plav« travnik. To so bili že-frani. Toliko jih je bilo, da n'sem imela kam stopiti. Poštorkljala sem eno druži-nico, ki je štela štiri člane. »Auu! Mamica, nekdo me je porinil! Vse me boli! Auu! Pa še krj mi teče! Pomagaj mi vstati!« »Oprostite, nisem imela kam stopiti! Ce smem vprašati, kako vam je ime?« »Nimamo imena!« »Ja, že, kako pa vedo, kdaj morate plačati za elektriko, ker kot vidim, imate televizijo, a imena nimate. Veste, čisto po tihem vam povem, tudi elektrika se je podražila.« »Ampak, mi vseeno nimamo imena.« »Kako pa vam naj bo ime?« »Ne vem!« se je oglasilo. »Dajte si sami ime, potem pa mi povejte! Ce pa ne bo šlo, vam ga bom pa jaz izbrala.« Obrnila sem se in premišljevala. »Dobro, vidim, da vam ne gre. Bi bili lilocvcti?« »Da, trikrat hura, hura, hura za nas, ki nam bo od sedaj naprej ime lilocvetil Hvala ti za ime.« »Je že v redu. Na svidenje, družina lilocvcti.« V mlaki sem zagledala žabja jajca. Videla sem tudi žabe. Spomnila sem se odličnih žabjih krakov, vseeno če so tudi majhni. Meso je tudi drago, pa se bo najbrž še podražilo. Ujela sem triindvajset žab. Dala sem jih v vrečko. »Joj, zakaj nas daješ v to beliino? Varovati moramo jajca!« »Mi moramo tudi od nečesa živeti. Meso se je podražilo. Veste to?« »Ne, saj smo komaj iz blata prišle!« No, sedaj občutimo pomlad z novimi cenami. ' --V .'-f Brigita Pogačnik, 6. c razred osn. Šole Lucijan Seljak, Kranj Crizdravnik Marija iz Naklega — Za pomlad bi rada imela plašč. Kakšne bane naj bi bil in kakšnega kroja? Ali bo midi dolžina le v modi? — Stara sem 18. let, tehtam 63 k:> visoka pa sem 174cm. Ali bi bil primeren semiš za mej plašč? Marta — Za vas je narisa a desni model. Lahko je narejen tudi iz semiša. Glede dolžine pa je tako: za pol leta naprej je težko povedati, kakšna bo dolžina, saj se moda iz dneva v dan spreminja. O dolžini torej raje odločajte sami. Trenutno so v modi še vse dolžine. Vaš plašč je športno krojen, zapenja se enoredno, ima štiri žepe, koničast ovratnik, zadaj pa je guba z gumbi. Pas je iz istega blaga. Neznanka — Imam črn dio-le-n loft. Rada bi imela iz tega blaga spomladanski plašč. Stara sem 25 let, visoka 160 cm, tehtam 62 kg. Marta — Plašč za vas je enostavnega poloprijetega kroja. Ima majhen ovraln k, zapenja se enoredno in končuje zvončasto. Posebnost so le žepi. Ovratnik in žepi so iz istega blaga, le da jih krasijo drobni robčki. Dolžina plašča je chanel. (Tokrat sem naredila izjemo in odc> vorila na nepodpisano pismo. Za v bodoče pa velja kot doslej — vsaj ime.) H*1S5 Stari recepti po starem in novem Shajani krompirjevi flancati V skledo stresemo pol kilograma moke, v sredino pa naribamo dva kuhana in ohlajena krompirja. Dodamo še eno Jajce, 2 žlici sladkorja, 4 dkg surovega masla, malo soli, 2 dkg kvasa raztopljenega v žlici mleka in četrt litra mlačnega mleka. Iz teh sestavin napravimo testo in ga pokrijemo s pogretim pilićem ter pustimo vzhajati pol ure. Nato testo razvalja-mo za nožev rob debelo in zrežemo kot za trde flancate. Naložimo Jih na desko in pustimo vzhajati pol ure. Ocvrte posujemo s sladkorno sipo. I. J., Kranj Česen Ccsen je zelo stara kultur na rastlina. Kot zdravilno rastlino ter kot začimbo so ga gojili te stari Kitajci, Indijci. Udje, Egipčani in drugi narodi. V stari indijski medicini je bil česen čislan kot zdravilo, med drugim so ga uporabljali tudi kot ljuzen-ski napoj. Verjeli so v njegovo krepilno moč, uporabljali so ga kot sredstvo za vzbujanje teka, pri slabi prebavi, ob oslabelosti, proti rev-matizmu in hemeroidom. Tudi Grki so cenili česen kot zdravilo, vendar pa ljudi, ki so smrdeli po »smrdljivi roti*, niso pustili v tempelj. Uporabljali so ga kot zdravilo proti črevesnim parazitom ter za odvajanje. Nekateri so ga celo priporočali kot sredstvo proti kačjemu piku, če je bil pomešan z vinom, česen z oljem in soljo so uporabljali pri zdravljenju ošpic, pomešanega z medom pa za lišaje, gobavost in druge bolezni. Rimljani so pri česnu odkrili podobne lastnosti, dodali pa so mu še lastnost blatenja kašlja. Tudi arabski zdravniki so priporočali česen proti glistam, za zdravljenje kotnih bolezni in prhljaja. vanju, pri čimprejšnje"1 zdravljenju aH pri PrC' prečevanju posledic **' mujenega odkrivanja aler* gijskih bolezni. In PrdV pri tem so starši pomemben član skupinskega dela z alergičnimi otroci. Mati mora otroka vsak dan skrbno pregledati-' pri kopanju, umiva«!11 ali preoblačenju. Preg1*' dat| mora kožo, ki je g alergičnem otroku P0*0-sto prizadeta z alerg^J,,c,' ml manifestacijami Jem, koprivko). Res »k* no je treba pregled* predele za uhlji, prsti, v dimljah, sploh vseh pregibih kože. Wfj zovati je treba obraz. Je lahko zabuhel ln srb«*1 Oči so lahko rdeče z oi~\ Hmi In srbečimi V****V Nos je lahko »dviguj"1 (zlasti pri alergiji n0*", sluznice) ln Ima moc* izcedek (nahod). dr.Vojteh ErJav*5 Kotiček za ljubitelje cvetja Ograje PIŠE: 1X1. ANKA BERNARD Danes so novi hišni lastniki pogosto v zagati glede omejitve vrtov. Občine jim predpisujejo bodisi žive meje kot edino primerne ograje ali pa prepovedujejo vsako postavljanje fiksnih ograj. Vendar pa kmalu zrastejo okoli vrtov zelene ali zidane ograje, ki so nekje res potrebne, drugje pa bi bilo lepše in primerneje, da jih ne bi bilo. Vsako posploševanje glede postavitve ograje in s tem ureditve obcestnega in vrtnega prostora je nemogoče, saj gre tu za oblikovanje prostora. Ce je to oblikovanje dobro, potem tudi alternativa za ali proti ograjam ni potrebna. V predhišnem vrtu se omejitvi prostora lahko povsem izognemo. Niti hišni lastnik večinoma tu ne želi imeti ograje, saj ga ovira ob vsakodnevnem uvozu v garažo in pri parkiranju avtomobila pred hišo. Zato tudi ograje ob vrstnih hišah niso primerne, ob primernem oblikovanju pa tudi ni potrebno, da je vsaka predhišna zelenica omejena. Drugače pa je v bivalnem vrtu, kjer smo radi nemoteni, da v miru počivamo in nismo izpostavljeni vsem mimoidočim. Tu se mi zdi obrobni pas zelenja, rezana živica ali drugačna ograja nujno potrebna. Z mrežno ograjo ob najpotrebnejši tehnični izvedbi pa bomo le ogradili svojo posest. Take ograje, z vse preveč opaznimi betonskimi elementi, ki ničesar ne zakrivajo, pa masovno kazijo naše vrtove. Za vrtne ograje so še vedno najprimernejše lesene ograje, ki pa naj bodo dobro impregnirane in lepo izvedene. Ograje so lahko tudi kovinske, zidane, škarpe, itd. Potrebno pa bi bilo, da se za posamezne ulice lastniki zedinijo za način izvedbe omejitve oziroma, da se predpiše za vse način omejitve in višina ograje ali živice. Moda je tudi pri pričeskah posegla krepko nazaj. Lasje so srednje dolgi in zelo nakodrani ali pa zelo gladki in zaviti v »rolo«. Alergija in alergijske bolezni (4) Alergijske bolezni kot so bronhialna astma alergijski nahod ln Institucionalno vnetje ko*c s srbenjem so nedvomno alergijskega izvora in jih prištevamo v »veliko >^et gljo«. K »mali alcrgU* pa prištevamo koprivn* co (k| pa je lahko »ud nealerglčna), kontaktni ekcem in alergijo 03 zdravila. Omenjeno je ■* da se alergijske bolein' rade javljajo v družini ln da pogosto nastopajo P1** otrocih lz družin z alC gijskimi boleznimi. po" gostejše so pri dcčklb kot pri deklicah. Opazovanje takih otrok Je najboljša In prva P°" moč otroškemu zdravnl ku pri zgodnjem odkn DRUŽINS -vBOMENKl Komisija za medsebojna razmerja podjetja Pekarna in slaščičarna Škofja Loka razpisuje na podlagi 15. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in odgovornosti delavcev podjetja Pekarne in slaščičarne, vodilno delovno mesto vodjo finančne službe POGOJI: ^Sja strokovna izobrazba ekonomske smeri, 4 leta fiovnih dušenj an srednja strokovna izobrazba onomske smeri in 8 let delovnih izkušenj, -^^ne prijave z dokazili o strokovnosti, pošljite Plošni službi podjetja najkasneje do 29. aprila. Na-Vj.0p dela je možen takoj. Osebni dohodki po pra-!"iku o ugotavljanju in delitvi dohodka ter delitvi j^ebnih dohodkov. izidu razpisa bodo kandidati pismeno obveščeni "^Jkasneje v 15 dn*h po izbiri kandidata. Komisija za medsebojna razmerja Obiščite nas na gorenjskem spomladanskem kmetijskem sejmu v Kranju od 7. do 18. aprila s posebnim sejemskim popustom pri cenah vam nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi se priporoča KERN STANKO modno čevljarstvo Kranj, Partizanska 5 Aerodrom Ljubljana - Pula Letališko in turistično podjetje Kranj, p. p.33 objavlja in vabi k sodelovanju kandidata za prosto delovno mesto vodje turistične dejavnosti Jogoji: voleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnje-v-}} še naslednje posebne pogoje: sJa šolska izobrazba, 3 leta delovnih izkušenj v i r°ki ali srednješolska izobrazba, 5 let delovnih iz-pU.:enj v stfo]^ obvezno znanja tujega jezika. ijavc s potrebnimi dokumenti in dokazili o dose- QcnJi praksi, strokovni usposobljenosti in potrdilom ^kaznovan j u pošljite splošnemu sektorju podala. R azpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe uc{ovnega mesta. OKRŠLAR JANEZ usnjena galanterija Kranj IZREDNA PRILOŽNOST bogata izbira usnjenih izdelkov popust do 50 °/o Obiščite nas na spomladanskem sejmu v Kranju Dve sodelavki za točilnico sprejme delovna skupnost restavracije PARK KRANJ Osebno se zglasite na gornjem naslovu. lp Turistično prometno podjetje CREINA KRANJ razglaša naslednja prosta delovna mesta 1. voznikov avtobusov 2. avtoelektričarja 3. več študentov — akviziterjev 4. prodajalko sladoleda v Tržiču P°GOJi: Pod i. ... . Pod 2 • pokllcna šola za voznike motornih vozil, izpit za D kategorijo; •• Poklicna šola avtoelektro stroke, zaželena je praksa na osebnih avtomobilih, Pod 3. ^c'°vno mesto je na servisu osebnih avtomobilov; delo sc opravlja pogodbeno, oziroma delovno razmerje za določen čas od zacetka maja do septembra. Vsi kandidati, ki imajo veselje do dela v turiz- Pod 4. 1?u> naJ se javijo v kadrovskem oddelku; delo lahko opravlja oseba po pogodbi v času od maja do septembra na ^ avtobusni postaji v Tržiču. teief0|^at' naJ se za eventualne informacije obračajo kadrovski službi podjetja, 0Se^nj *3-650 ali pa naj se osebno zglasijo v kadrovski službi na razgovor, dohodki so stimulativni in odvisni od uspeha pri delu. ISKRA COMMERCE LJUBLJANA v Združenem podjetju Iskra Kranj sektor UVOZ vabi k sodelovanju in sprejme v redno delovno razmerje 1. komercialista za delo pri uvozu Pogoj: ekonomska fakulteta T. stopnje ali VEKS I. stopnje in 3 leta prakse v gospodarstvu; 2. referenta za delo v komerciali Pogoj: ekonomska ali tehniška sred. šola; 3. kurirja Pogoj: odslužen vojaški rok in šoferski izpit. Delovna mesta so v Kranju. Cenjene ponudbe pošljite: Iskra Commerce LJubljana, direkcija ZT, sektor uvoz Kranj, Oldhamska 2 v roku 10 dni po objavi. KMETIJSKA ZADRUGA Škofja Loka razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. likvidatorja 2. prodajalca za trgovino na češnjici 3. 2 KV mlekarja 4. več NK delavcev z možnostjo priučitve za poklic mlekar Pogoji: pod L: zahteva se srednjestrokovna izobrazba; pod 2.: zahteva se šola za prodajalce. Nastop dela na razpisanih delovnih mestih je možen od 1. maja 1972 dalje. Prednost imajo kandidati z. ustrezno prakso. Pismene prijave za razpisana delovna mesta sprejema kadrovska služba Kmetijske zadruge Škofja Loka do 24. aprila. lip bled Lesna industrija Bled TOVARNA BLED Svet za urejanje medsebojnih delovnih razmerij Tovarne Bled razglaša na podlagi določil Statuta podjetja, pravilnika o delovnih razmerjih in statutarnega odloka Štev. 1 naslednja prosta delovna mesta: 1. 2. gradbenika vec mizarjev v oddelku vrat Bled 3. več mizarjev v oddelku vhodnih in garažnih vrat Mojstrana 4. kurjača za avtomatsko kurjenje Pogoji: pod L: gradbeni tehnik s pooblastilom za gradbeni nadzor; pod 2. in 3.: kvalificiran mizar; pod 4.: kurjač z izpitom za kurjenje parnih kotlov z avtomatskim kurjenjem. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati Svetu za urejanje medsebojnih delovnih razmerij Tovarne Bled, Spodnje Gorje 2, pošta 64247 Zgornje Gorje, do 25. aprila 1972. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ alt m Izkoristite spomladansko znižanje cen ženskih oblek in perila v trgovini TRIGLAV KONFEKCIJE cREinn turistično prometno podjetje KRANJ Izleti za prvomajske praznike: NEDELJA 30. APRILA Kranj—Celovec—Beljak—Višarje— Trbiž—Kranj cena 119 din Kranj—Vršič—Brda—Kranj cena 95 din Kranj—Plitvice—Crikvenica—Kranj cena 230 din GRAŠKI VELESEJEM Kranj—Gradec—Kranj cena 95 din. Informacije in prijave v Turistični poslovalnici CREINA — Kranj (v hotelu Creina), telefon 21-022. Turistična poslovalnica CREINA — Kranj PONEDELJEK 1. MAJA 1. IN 2. MAJA SOBOTA 6. MAJA Prodam 4000 kg lepega jedilnega KROMPIRJA igor po 0,50 din. Sp. Senica 14, Medvode 1921 Vsak dan prodajam tri mesece stare JARCKE. Pavlin, Pivka 11, Naklo, telefon 72-541 1970 Prodam 1500 kg SENA. Golnik 48 1971 Prodam SPALNICO. Pcč-nik, Pševska 1 b, Kranj 1972 Prodam suhe borove PLOHE in rabljena OKNA 120 x 80. Olševek 3, Preddvor 1973 Prodam dva dobro ohranjena ŠTEDILNIKA, električnega tobi in gorenje na drva. Snedic, Štefetova 31, Šenčur 1974 Prodam jedilni KROMPIR po 0,60 din. Sp. Brnik 50 1975 Prodam večjo količino nove strešne OPEKE vinkovci. Praprot na Polica 9, Cerklje 1976 Ugodno prodam KIPER s KESONOM za traktorsko prikolico ali avto, GUME 750 x 20, OBROČE 750 x 20, 4-valjme bosch TLAčILKE in razne VZMETI za tovorni avtomobil. Sedej Ludvik, Jesenice, Kidričeva 25 1977 Prodam nahrbtno sadno ŠKROPILNICO. Smledn iškn 104, Kranj 1978 Prodam 80 arov vel ko PARCELO, ročno SLAMO-REZNICO, PLUG in BRANO. Pogačnik, Kropa 78 1979 Prodam PRAŠIČA za zakol. Suha 14, Kranj 1980 Ji Vse za travnike v hribih in na ravnini ZA HRIBOVITE TRAVNIKE ZA POLOŽNE TRAVNIKE KOMBI NAPRAVA VVIESEL: OSNOVNI STROJ 7,5 DO 9 KM, KOSILNIK, OBRAČALNIK - ZGRABLJALNIK. ASCH 22770 TRAKTORSKI OBRAČALNIK ZGRABLJALNIK: MA-XIBLITZ ASCH 12110 HEUBLITZ MINIBLITZ ASCH 9305 ASCH 6865. KOSILNIK DO 7,5 KM. ZA STRME TRAVNIKE »ALPINIST« 6 ASCH 10 815. OBRAČALNIK HEUMAGD ZA KOSILNIK »ALPINIST«. ASCH 7610. Kosllnlk kombi naprave VVIESEL Traktorski obračalnik — zgrabljalnik PROIZVAJA: VOGEL & NOOT MURZTAL, AVSTRIJA. Zastopa za Jugoslavijo in prodaja: AGROTEHNIKA export — import, Ljubljana, Titova 38. Poslovalnice: paviljon JURČEK na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, CELJE, MARIBOR, MURSKA SOBOTA, LJUTOMER, POREČ! Poceni prodam drobni MENSKI KROMPIR m K* MILNI KROMPIR, vprc** GRABLJE in suhe borov* PLOHE. Predoslje 47, Krajj Prodam sobno POHIŠTVO; Trojarjeva 3, Kranj 19 Prodam STRUŽNICO. W pič, Predoslje 135, Kranj ^ Prodam rabljene PL0*4? in PUNTE. Naslov v og'J* nem oddelku Prodam 1000 kg SENA. Gag tar, Valburga 59 lW Prodam dva PRAŠIČA, *J ka od 80 do 90 kg. Boh"g Verje 44, Medvode iy Prodam dobro ohranjjj vprežni OBRAČALNIK. K' čič Anton, Povije 3, Golnjjj Prodam sedem tednov sf|j re nemške OVČARJE. Srn«2 Stražiška 50,-Tj, Kranj XW Prodam 1 m DESK za tonske opaže. Naslov v J lasnem oddelku 1 Ugodno prodam sko»*J nov italijanski kombin,r' ZGRABLJALNIK olivi - *J bi in obrača, na gumiJaSL kolesih. Možna traktor^ ali konjska vleka. Miho'J Jože, Sp. Senica 2, McdvjJ^ Prodam rabljene PL°.Hl? in KRAJNIKE ter GOZDA pod Joštom v JJgJ '4,5 ha ci. Naslov v oglasnem o&K ku Prodam štiri malo rao'^ na zasteklena OKNA 85*. in 80 x 100, primerna z*. ^ kend ali lovsko kočo. W no 69 (pri cerkvi), PodnaJJ^ Prodam KROMPIR za seme in za kuho. UU,J 67, Podnart Prodam mlade PRASI^ Rotar, Tržič, Cankarjeva^ Prodam KRAVO s teletđ{J dobro mlekarico. Ljubno 'j Podnart ^ Prodam DESKE, BAN y NE in PUNTE za bet0 '\9, nje. Rihter, Gospo.svetsk3^ Kranj ^ Prodam PUNTE in DjgjV' za opaže ter nekaj »šPVvliiJ CEV«. Smledniška 64, *\$\ Prodam KRAVO P1'1 ■co litvijo. Cankarjeva 22, ška Bela, Jesenice Prodam KRAVO, kil0o fl\ Prodam PUNTE g* P§ »SPIROVCEV«. Senc*1'iffl> Iavska 13 - J prodam NOVO AVBO za t0renjsko narodoo nošo. •vran t___i. VranJ, Jenkova 4 Sik Prodam vprežni OBRAČAL. -j za seno in tri KRAVE. BodesČe 10, Bled 2004 Prodam suhe borove PLO-j*E. rabljeno strešno OPEKO JJc, TEHTNICO 500 kg in "LAMO za krmo. Lužar Vin-k°. Bukovica 53, Vodice ' Prodam SENO. Remie, Pše-aitna Polica 10, Cerklje 2006 Prodam dve KRAVI, eno s »letom in BIKA. Sp. Brnik Ugodno prodam manjšo *LAMOREZNICO s puhalni-*°m, kombinirano PEC za *°Palnico, GUMI VOZ s traktorsko osvetljavo Ln krušno *£C. Huje 13, Kranj 2008 TRAKTOR 25 KM hanomag prodam za 20.000 din. Poljšt-Ca 3, Podnart 2009 2007 PJ"tlam 1000 kg SENA. Corjc ar Jože, Mevkuš 7, Zg. 2010 , °ddam KOŠNJO. Teran Mctod, Grajska cesta 15, BJed po ugodni ceni prodam do-bl"o ohranjeno ročno motorno KOSILNICO irus. Tolar, Prtovče 1, Železniki 2012 -Prodam gradbeno BARA-jo, OKNA, lahek VOZ, ŠIVALNI STROJ in več drugih Medmetov. Predoslje 58 (nasproti gostilne) 2013 Prodam KRAVO, KONJA in težkega BIKA. Zapoge 11 ~ 2014 I Prodam 2000-litrsko CISTERNO za olje ali mazut, f ukovica 18, Vodice nad Lju-*l''ano 2015 I Prodam dva PRAŠIČA » visoko 39 . 2016 Prodam DESKE 50 in 25 ^■ Pokopališka 28, Kok^ Prodam SEME črne dcte-,Jen Moše 22 Smlednik 2018 .Prodam tri trodelna OKNA Ig0* 110 in 4 m suhih DESK P mm. Rozman Jože, 'n 25 Dupi Je 29 2019 2,5 ^jjjm ELEKTROMOTOR ^ARA?r»in oddam v naJem Kr->n- zraven Pekarije v Eni šenk- Pekarija, KovclaI? ler>e suhe SMI ,VE PLOHE. Voklo 45 Pm i 2021 JA odam 1500 kg KROMPIRJA L?.Unta- Virmaše 5, škof- Prol* 2022 PfclRru'V^"0^ stanovanjsko ^•anj pIC0 ad™ 305 SLB-fon 21 ei!?rt-'2ai*slta 19 a, tele-Ug^f49 2023 0vokw°° P^m dve novi 0KNI z omarico za ^iek ^X m- Zlat0 Pr h anj 2024 za betoni- ■ wr1 Cerk,jc 2071 Vir p vPrežnc GRABLIE 41 za seno. Velesovo 25 p 2072 teem'T KULTIVATOR z • Prodam' Brnik 33 2073 J° KRAVn^"1 mesecev bre-,e*ila c ki bo tretjič te- Prod?^ Brnik 3 2074 ^ de-5? KROMPIR za se-j^rod^- Cerklje 100 2075 r^NSK? KROMPIR _ SE- rklje ~~ lgor- Požcnik 16, 1 Prodih , 2076 lQ8 14 ^ b/ejo KRAVO. Za-' terkUe 2077 2020 SMRE- Prodam KROMPIR Viktorija. Poženik 15, Cerklje 2078 Posodim STROJ za izdelavo cementnih kvadrov. Zalog 67, Cerklje 2079 Prodam dobro SENO, večjo količino jedilnega, semenskega in krmilnega KROMPIRJA desire in vprežne GRABLJE. Gostilna Zaje La-hovče, Cerklje 2080 Prodam PUNTE in APNO v vrečah. Florjančič, Zasavska 24, Kranj . 2081 Prodam HRASTOVE PLOHE. Srednja vas 39 2082 Prodam hlevski GNOJ. Tr-boje 75 2083 Prodam SENO. šlibar Janez, Poljska pot, Radovljica 2084 Prodam novo traktorsko KOSILNICO. Božič Frane, Mlaka 6, Begunje na Gorenjskem 2085 Prodam lažjega plemenskega VOLA. Senieno 15 2086 Prodam avstrijski globok OTROŠKI VOZIČEK. Vrhovnik Jože, Dorfarje 28, Zabni-ca 2087 Prodam rabljen desni vzid-Ijiv ŠTEDILNIK in 5 zastek-lenih OKEN 70 X 105. Rozman, Valburga 58, Smlednik 2088 Po zelo ugodni ceni prodam TRAKTOR fiat s priključki: dvobrazdni PLUG, KOSILNICA, KULTIVATOR in JERMENICA. Sr. Bitnje 4, Žabnica 2080 Prodam otroški električni HARMONIJ in ŠIVALNI STROJ veritas. Zg. Brnik 81, Cerklje 2090 Prodam nemško OVCAR-KO z rodovnikom, črne barve z rjavimi' ožigi. Jerala, Stražiška 10, Kranj 2091 Ueodno prodam KOMPLETNO SPALNICO. Naslov v oglasnem oddelku pod »ugodno« Prodam krmilno PESO. Bukovica 20, Vodice nad Ljubljano 2100 Prodam 440 kg težkega VOLA, delno vajenega vožnje. Dovžan, Podljubclj 9, Tržič Kupim ročno prevozno ŠKROPILNICO. Roblek Jakob, Lom 29, Tržič 2092 Kupim dimne TULJAVE, premera 15 cm. Stenovec Ferdinand, Praše 21, Kranj 2093 Kupim 15 m2 OPEKE vot-lak ali porolit 5 cm. Dežman Tone, zidarstvo, Strahiinj 15, Naklo '2025 Kupim dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Hafner Ana, Godcšič 37, škofja Loka 2026 Kupim manjšo SLAMO-REZNICO s puhalnikom. Ko-selj, Cirče 34, Kranj 2027 Kupim rabljen TRAKTOR od 23 do 35 KM. Naslov v oglasnem oddelku 2028 Kupim rabljen uporaben MEŠALEC. Pfajfar Rudi, Kidričeva 32, Kranj 2029 Kupim 350 kosov POROLI-TA 8. Humar Lovro, Cirilova 14, Kranj 2030 Kupim dobro ohranjeno ptičjo KLETKO in OMARO rjave barve. Naslov v oglasnem oddelku 2031 Kupim dvodelno OMARO za obleko in perilo. Ban Pavla, Gradnikova 9, Kranj 2032 Kupim 2000 kosov navadnega ZIDAKA ali 1,5 votlaka in 1000 kg CEMENTA. Huje 9, Kranj 2033 Kupim fergusonov TROSI-LEC umetnega gnojila in ŠKROPILNICO. Naslov v oglasnem oddelku 2034 Kupim TELICO ali KRAVO simentalske pasme. Jerala, Podbrezje 111, Duplje 2035 Takoj kupim SLAMOREZ-NICO alfa s puhalnikom, Zorman, Podbrezje 33, Duplje Prodam FIAT 600. Jelene Ludvik, Dražgoše 3, Železniki 2049 Prodam MOTOR zikidapp 500 cem z rezervnimi deli. Gorjanc Darko, Tomšičeva 6, Kranj 2050 Prodam DIANO, letnik 1967. Jama 16, Kranj 2051 Ugodino prodam MOPED colibri T-12. Ogled vsak dan popoldne. Rozman Pavel, Ovs.se 35, Podnart 2052 Prodam tri malo rabljene radialne GUME michelin za ami 8. Kranj, Kidričeva 10 aH telefon 22-432 2053 Kupim FIAT 750 ali 850 športni, letnik 1967 do 1970. Naslov v Ogja&aem oddelku Prodam MENJALNIK in PODVOZJE za fiat 850, letnik 1971. Naslov v oglasnem oddelku 2055 Prodam FIAT 750, letnik 69. Cena 18.000 din. Majce, Gosposvetska 17, Kranj Poceni prodam FIAT 750. Aljančič Karel, Bistrica 39 pri Tržiču 1943 Prodam dobro ohranjen avto VVARTBURG registriran 13. 12. 1968. K. A, Gorenje, savska 55, Kranj 1945 Prodam MOPED colibri, dobro ohranjen. Godešič 87, Škofja Loka 2036 Prodam dvosedežni MOPED. Jamar, Lipce 10, Jesenice 2037 Prodam FIAT 850. Voglje 74 2038 Ugodno prodam ŠKODO 1000 MB, Jetnik 1967, prevoženih 50.000 km. Sire Ludvik, Kranj, Ulica 31. divizije 14, telefon 23-612 2039 Prodam FIAT 850 sport-coupe. Križnarjeva 5, Kranj Ugodno prodam 2040 dobro ohranjen FIAT 1100. Kranj, Planina 33 2041 Procjam odlično ohranjen MOPED T-03. Kranj, Ulica 31. divizije 6 2042 Prodam osebni avto OPEL-KAPITEN. Goričane 16, Medvode. Ogled v nedeljah dopoldne 2043 Prodam osebni avto DKW 1000 S, lahko tudi po delih. Mavčiče 45, Kranj 2044 Prodam ZASTAVO 600 D, letnik 1961 v voznem stanju. Ogled od nedelje popoldne dalje. Zabreznica 1, Žirovnica 2045 Prodam ŠKODO. Šenčur, štefetova 9 2046 Prodam avto PZ 125, letnik 1971. Cesta na Klanec 17 a, Kranj 2047 Kupim MOTOR za fiat 750 ali avto po delih. Strahinj 61, Naklo 2048 Prodam FIAT 750, letnik 1969. Ogled 15. aprila od 14. do 19. ure. Sv. Duh 3, škofja Loka 2094 Kupim rabljeno PRIKOLICO za osebni avto. Luskovec, Strahinj 19, Naklo 2095 Prodam dobro ohranjen MOPED T-12. Zg. Bitnje 218 2096 Prodam GARAŽO v Kranju pri Pekarni. Naslov v oglasnem oddelku 2097 V Kranju iščem enosobno STANOVANJE ali GARSONJERO. Ponudbe poslati pod »plačilo vnaprej« 1949 Iščem SOBO in KUHINJO ali samo večjo sobo od Škofje Loke do Kranja. Kupim otroško STAJICO. Guzclj, Hafnerjevo naselje 79, škofja Loka 2056 Kupim neopremljeno SOBO. Ponudbe poslati pod »Kranj ali okolica« 2057 Iščem opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe poslati pod »dekle« 2058 Oddam SOBO pošteni ženski srednjih let, ki bi poleg službe nekaj ur na teden pomagala gospodinji. Po dogovoru. Zapužc 18, Begunje na Gorenjskem 2059 Prodam v mesecu avgustu vsel j ivo ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO na lepem kraju v centru škofje Loke. Ponudbe poslati ped »devize« Službo dobi ELEKTRO-MEHANIK za previjanje elektromotorjev in transformatorjev. Plača nad 1900 din. Telefon 061-310-119 2098 Nujno iščemo ŽENSKO za varstvo dveh otrok v dopoldanskem času. Ostalo po dogovoru. Stepan. Stritarjeva 2/III, Kranj 2099 Sprejmem VAJENKO. Ši-munac Božo, frizer Kranj MIZARSKEGA POMOČNIKA im VAJENCA za stavbna im pohištvena dela sprejmem takoj. Stanovanje in hrana preskrbljeno. PETER-NELJ JOŽE, strojno mizarstvo ŠKOFJA LOKA 1957 GOSTILNA pri Jožu Kural-tu v Sp. Gorjah pri Bledu takoj zaposli NATAKARICO za sezonsko delo. Telefon 77-636 Poštenega najditelja OCAL in KLJUCA, izgubljenih blizu zdravstvenega doma, prosim, da jih vrne Lazar Anici, Valjavčeva 3, Kranj 2061 Izgubljeno PUNČKO (lutko) dobite pri špiku, Cesta 1. maja 25, Kranj 2062 Prevzamem vsa GRADBENA DELA: zidarska in fasa-darska. STOJILKOVIC TOMISLAV, Smlcdniška 35, Cirče, Kranj 2063 KOTLE za ŽGANJEKUHO v vseh izvedbah in velikostih izdeluje in popravlja že preko 40 najkvalitetneje KAPELJ Viljem, bakrokotlar-stvo, Ljubljana, Aljaževa cesta 4 — Šiška 2064 MARKIC KATARINA izdelava copat Na Gorenjskem spomladanskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otro ških copat ter ortoped skih copat po ugodnih conah PRIPOROČA SE MARKIC KATARINA Bcčanova 1, Tržič GRADITELJI, POZOR! Sporočam spremembo stanovanja. Za nadaljnje sodelovanje se obrnite na naslov: DE2MAN TONE, zidarstvo, STRAHINJ 15, Naklo in ne Tavčarjeva 2, Radovljica KUD »IVAN CANKAR« Sv, Duh gostuje v soboto, 15. aprila, ob 20. uri v Loškem gledališču v škofji Loki z Jurčičev« igro s petjem v petih dejanjih DOMEN. Režija Rozman Vinko. Predp roda ja vstopnic v jtrgovšn.) Al-pina 1999 MLADINSKI AKTIV ŠENČUR priredi v nedeljo, 16. aprila, ob 16. uri v domu kulture MLADINSKI PLES. Igrajo TEKTITI. Vljudno vabljeni! 2066 MLADINSKI AKTIV MAVČIČE priredi v nedeljo, 16. aprila MLADINSKI PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni! 2067 ŠD VOKLO prireja v soboto ob 20. uri MLADINSKI PLES. Igrajo TRGOVCI. Vabljeni! 2068 KUD PREZIHOV VORANC Zalog prireja vsako nedeljo MLADINSKI PLES ob 17. uri. Igra ansambel TRGOVCI 2069 Cenjene goste obveščamo, da bomo 29. aprila pričeli s PLESOM na vrtu. Igral bo kvintet TRIGLAV. GOSTILNA pri KURALTU, Sp. Gorje pri Bledu Pionirji treh dežel na Zelenici ZAVOZIL S CESTE Na cesti tretjega reda v Krizah pri Tržiču je v torek, 11. aprila, ob 18.25 voznik osebnega avtomobila Franc Justin iz Sebenj zavozil s ceste v jarek. Nesreča se je pripetila, ko se je voznik ozrl nazaj k otrokoma, ki sta se vozila z njim. V nesreči si je voznikova hčerka zlomila nogi, njegov sin in voznik sam pa sta bila lažje ranjena. Škode na avtomobilu je za 5000 din. NEZGODA KOLESARJA Na Hafnerjevi poti v Stražišču pri Kranju je v sredo, 12. aprila, nopoldne voznik osebnega avtomobila Franc Urbane lz Kranja v nepreglednem ovinku zadel kolesarja Ivana Maj-ca iz Sr. Bitenj. Nesreča se je pripetila na ozkem delu ceste. Kljub zaviranju in umikanju v desno, je avtomobil kolesarja zadel. Bil je lažje rajen. L. M. Jutri bo na Zelenici vsakoletni troboj pionirskih smučarskih reprezentanc Koroške, Julijske Kraj ime in Go- renjske v veleslalomu. Organizator tekmovanja je smučarski klub Tržič, pokrovitelj pa tržiška občinska •bi skupščina. Tekmovanje moralo biti že preteklo W deljo, vendar je zaradi sW" bega vremena odpadlo. "J Dopolnilo V članku Nosil iz skladišča z dne 1. aprila je bil izpuščen stavek, v katerem je razloženo, da je obtoženi Blaž Sitar z Vi- sokega sicer kupil orodje od obtoženega Marka Florjančiča, ni pa orodje spet prodal, kot so to storili ostali obtoženci. KMETIJSKA ZADRUGA SLOGA KRANJ KMETOVALCI! Na Gorenjskem sejmu vam nudimo po izredni sejemski ceni kmetijske stroje tovarne SIP. Samonakladalne prikolice boste dobili do prve košnje. Ugoden nakup vseh drugih kmetijskih strojev. Ljubitelje cvetja čaka pestra izbira semen in sadik. V našem skladišču v Zadružnem domu na Primsko-vem vam nudimo vseh vrst semen, posebej vam priporočamo nakup semenskega krompirja OR in I. množitev, sorte IGOR in CVETNIK po 0,85 in 0,90 din. Se priporoča Kmetijska zadruga Sloga Kranj eIplasT KAMNA GORICA NAJNOVEJŠI PROGRAM RAZSTAVLJEN NA SPOMLADANSKEM GORENJSKEM SEJMU V KRANJU. NAJKVALITETNEJŠE ZIDNE IN STROPNE OBLOGE. SEJEMSKA CENA PLADNJEV! Zahvala Ob nenadni, mnogo prerani izgubi drage žene in matere Marije Fer lan se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in prijateljem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni cerkvenemu pevskemu zboru in kvintetu Gorenjcev iz Naklega, duhovščini ter tov. Jožetu Demšarju za izrečene besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala. žalujoči: mož Alojz, otroci Margareta, Slavko, Rado in Bogo z družinami Gorenja vas, 10. aprila 1972 Zahvala Ob nenadni mnogo prerani izgubi dragega moža, očeta, brata, starega očeta, strica in svaka Silvestra Pangerca Broščarjevega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam pomagali v teh težkih trenutkih. Posebno zahvalo smo dolžni kolektivu tovarne Elan, Špeceriji Bled in Jesenice, gospodu župniku Urbanu in gospodu župniku Slapšaku ter patru iz Brezij, tov. Korošcu in tov. Mcgliču za izrečene besede ob odprtem grobu in vsem pevcem. Vsem še enkrat iskrena hvala. Sp. Otok, 13. aprila 1972 Žalujoči: žena Ana, hčerki Anica in Minka z družinama, sinova Pavel in Silvester z družinama in drugo sorodstvo Zahvala V 89. letu starosti nas je zapustil naš predobri mož, ata, ded, prade ', stric Janez Pire p. d. Pirčev ata iz Voklega Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami sočustvovali, izrekli sožalje, poklonili vence in cvetje. Posebna zahvala sosedom in botrom, gospodu župniku Slabetu iz Šenčurja*, gospodu prof. Krakarju iz Vogclj. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: žena Angela, sin Janez, hčerke Angela, Ivanka, Slavka z družinami, Ana z možem, Micka in Zofka Voklo, Voglje, Bitnje, Srednja vas, Gorice, 11. aprila Zahvala Ob bridki izgubi naše drage mame in babice Marjete Zima se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje in pomoč v težkih trenutkih vsem dobrim stanovalcem iz hiše na Hrušici št. 71, sorodnikom, prijateljem, in znancem ter številnim darovalcem cvetja in vencev ter voznikom osebnih avtomobilov. Zahvalo smo dolžni tudi tov. Lotriču za ganljive besede, godbi in pevcem ter vsem, ki so našo najdražjo mamo spoštovali in jo v tako velikem številu spremili k njenemu zadnjemu počitku. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami ter drugo sorodstvo Jesenice, Breg, Kranj, Ljubljana, Lučani Zahvala Ob nenadni izgubi dragega očeta, starega očeta, brata in strica Antona Miklavčiča se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, ki so nam pomagali v težkih trenutkih in darovali cvetje. Lepa hvala kolektivoma Marmor Hota-vlje in Iskra Kranj za vence in denarno pomoč, č. gospodu župniku iz Gorenje vasi in vsem ostalim, ki so ga spremili v tako velikem številu na zadnji poti. Žalujoči: hčerki Malka in Kristina z družino, bratje in sestre Jelovica, Kranj, Tržič, Kokrlca, Šenčur, Jezersko, Kokra, Volaka, St. Oselica, 13. aprila 1972 ?ogovor tedna Anton Česen: Operacija ni ovira Danes in jutri bodo spet oživela slovenska kegljišča. " zadnjem kolu se bodo namreč kcgljači pomerili v moški republiški kegljaški ligi. Kranjski Triglav bo jetos spet zanesljivo ter brez prave konkurence osvojil «e osemnajsti zaporedni ekipni kegljaški naslov. Toda letos so bili Kranjčani brez svojega reprezentanta in e°ega najboljših kegljačev 32-letnega Antona Česna. Ta Je bil namreč 10. januarja v Zagrebu operiran pri pri-roariju dr. Zvonimiru Djuriču. Znani kirurg je Česnu operiral čelno pateto na kolenu. Česen je operacijo uspešno prestal in v zadnjem *°|u ga bodo ljubitelji kegljanja lahko videli v ekipi »riglava, ki bo v soboto in nedeljo nastopila na ljubljanskih kegljiščih — Saturnus in Maks Pere. »Dober mesec že treniram in poškodba mi ne dela Preglavic,« nam je po končanem treningu v četrtek dejal Anton. # Ali menite, da bi še lahko prišli v državno reprezentanco, ki bo od 27. maja do 4. junija branila modre barve na svetovnem kegljaškem prvenstvu v Splitu? »Reprezentanca je že določena, toda če bi bil v tako »zvrstni formi, kot pred operacijo, bi morda lahko še "spelo, da bi se pririnil vanjo. Vsekakor to ne bo mo-SjOče, držal pa bom pesti za svoje kolege. Upam pa, bom za Triglav nastopil že na ekipnem državnem prvenstvu, ki bo tokrat v Sloveniji.« . 9 Ste dober poznavalec naše reprezentance. Ali se a"ko nadejamo tako v ekipni konkurenci kot pri po-Sarnezriikih in parih kakšne kolajne? *V ekipni konkurenci bodo Jugoslovani po mojem ™nenju osvojili srebrno ali bronasto kolajno. Favorit a zlato je DDR, borba za drugo in tretje mesto pa bo ed Romunijo in našimi. Med posamezniki ima največ ™°znosti Steržaj, toda tu je konkurenca Se močnejša. inT Parl pa na dobro uvrstitev lahko računata Steržaj Turk, če bosta nastopila skupaj.« % In še vaša želja? "Rad bi dosegel tisto formo, ki sem jo Imel Ued Peracijo. Moja tiha želja pa je, da bi ponovno oblekel a j ico z državnim grobom in da bi Triglav letos spet v°Jil ekipni kegljaški državni naslov.« v ,^akor poznamo Česna, smo prepričani, da bo s trdo 'Jo, ki jo ima pri treningu, lahko spet kmalu potrkal vrata jugoslovanske kegljaške reprezentance. To pa nu vsekakor tudi želimo. D. Humer V Kranju zmagal Franc Cevne Atletske novice bo n,b°to> 15. t. m., ob 9. uri St^? ^[enih blizu stadiona ne *a Mlakarja kros Poseb-TekJ^ozne šole iz Kranja. učenkV bodo učenci i" *°ma 6SV? Stezi do,gi 950 ozi" tega k ' organizaciji atletcj/-05* bo sodeloval tudi *aJboljLklub TRIGLAV, za ?riPravn posameznike pa je T* clarlla1 ^ *" fevn!!^ bo 30- tm- Prvo J»ih dicp- prvenstvo v tehnično Plnah za ženske. Ker WGlAI5?dinke - metalke otr - rcalne možnosti Gojitev enega izmed prvih treh mest, se bo atletski klub Triglav tega tekmovanja udeležil s svojo ekipo, še pred tem, to je v soboto, 15. t. m., bo organiziral izbirno tekmovanje za sestavo klubske reprezentance, ki bo tekmovala v Senti. V organizaciji AK Gorica in ObZTK N. Gorica bo v nedeljo v Gorici republiški miting. Udeležila se ga bo tudi petnajstčlanska ekipa AK Triglava. Od boljših atletov bosta manjkala edinole Kavčič in Prežel j, ki imata v Ljubljani obvezno testiranje. D. 2. Letošnje občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško za člane in članice, ki se je v Kranju končalo preteklo nedeljo, je bilo izredno množično. Res je, da sta v konkurenci članic nastopili le dve tekmovalki, zato pa je tekmovalo kar 56 članov iz devetih strelskih družin. Ob tem je treba pohvaliti SD Tone Nadižar iz Cire, ki se je predstavila celo s 17 tekmovalci, in SD Iztok — Bitnje za visoko ekipno uvrstitev in lep napredek v kvaliteti tekmovalcev. Vrsta iz strelske družine Iskra v sestavi: Cerne, Malovrh, V. Prelili in Bojanič je tokrat zmagala s precejšnjo prednostjo, čeprav V. Frelih ni ponovil dosedanjih odličnih rezultatov. Presenetil je Cerne, ki je prav tako član zmagovite vrste. Z odličnim rezultatom 356 krogov od 400 možnih je Otvoritveni miting kljub dežju Čeprav se je nedeljsko jutro zbudilo v dežju, atletov in atletskih delavcev ni motilo, da ne bi izpeljali razpisanega mitinga. Tekmovanja se je udeležilo prek trideset članov, članic in starejših mladincev, katerim je tekmovanje pomenilo prvi kriterij moči na domačem terenu in pred pričetkom letošnje sezone. Zaradi razmočenih atletskih naprav na stadionu Stanka Mlakarja ni bilo mogoče izvesti skokov in tekov na krajše proge, medtem ko so bile vse ostale discipline izpeljane. Doseženih je bilo nekaj zelo solidnih rezultatov. Kavčiču je uspelo že v prvem startu preteči 400 m pod 50 sekund. Nadarjena mlada tekačica Prc-stor Ljuba je dokazala, da je z njo treba v letošnji sezoni, čeprav prvi v njeni karieri, resno računati. Satlerju je uspelo pobrati dve prvi mesti, in to v kladivu in krogli s solidnima rezultatoma. Kljub temu, da je Paplcrjeva zmagala dvakrat, pa z rezultatoma verjetno ne more biti povsem zadovoljna. REZULTATI: 400 m Ž: 1. Prestor 61,8; 2. Reja 68,0; 400 m M: 1. Kavčič 49,8; 2. Sa-gadin53,l; 3. Lah 54,4; 3000 m: L Vegnuti 8:58,6; 2. Peško 10:04,0; 3. Marn 10:58,4; 100 m M: 1. Milek 11,3; 2. Peneš 11,4; disk M: Prezelj 42,00; 2. Sat-ler 40,92; 3. Ostreman 38,06; disk Z: 1. Paplcr 39,57; 2. Mi-ščevič 30,74; 3. Horvat 30,67; krogla Ž: 1. Papler 10,97; 2. Miščevič 9,48; Kurnik 9,01; krogla M: L Satler 14,62; 2. Osterman 13,18; Prezelj 12,67; kopje Z: 1. Kurnik 33,97; 2. Žagar 32,57; kopje M: l.Fister 52,22; 2. Pangcrc 44,54; 3. Kaš-tivnik (KI) 44,04; Kladivo: L Satler 4525. D. 2. postal občinski članski prvak in ekipni zmagi dodal še prvo mesto v razvrstitvi posameznikov. Rezultati — člani posamezno: 1. Cerne 356, 2. Malovrh (oba SD Iskra) 348, 3. Naglic (SD S. Kovačič) 344, 4. S. Frelih (SD T. Nadižar) 344, 5. V. Frelih (SD Iskra) 340 itd.; ekipno: 1. SD Iskra 1372, 2. SD T. Nadižar I 1339, 3. SD Sava 1329, 4. SD Iztok 1299, 5. SD T. Nadižar II 1277 itd.; članice: 1. Pretnar (SD T. Nadižar) 324, 2. Malovrh (SD Iskra) 303. B. Malovrh Gorenjska rokometna liga Dvoje presenečenj Že prvo kolo spomladanskega dela prvenstva v prvi gorenjski ligi je prineslo dvoje presenečenj. Preddvor je z golom prednosti v Martuljku premagal favorizirane Kranjskogorča-ne, Žabnica pa je na domačem terenu katastrofalno porazila Tržič B. V ostalih srečanjih pa so bili doseženi pričakovani rezultati. Rezultati: Radovljica : Sava B 19:14 (9:3), Kranjska gora : Preddvor 12:13 (8:6), šešir : Kranj 21:13 (13:6), Jesenice : Kri-že B 19:17 (9:8), Žabnica : Tržič B 17:5 (6:4). V vodstvu je še vedno šešir z 18 točkami, sledita pa mu Kranj ter Radovljica 14. V drugi gorenjski ligi — jug sta oba vodilna na lestvici Alples B in Triglav izgubila srečanji na domačih igriščih. Tako je Dijaški dom odpravil Triglav, Bcsnica pa je bila uspešna v igri z Alplesom B. V severni skupini pa je Preddvor B osvojil prvi točki, saj je v Radovljici z golom prednosti premagal drugo ekipo. Rezultati — jug: Triglav : Dijaški dom 15:19 (7:9), Šešir B : Sava C 10:16 (7:8), Alples B : Bcsnica 18.21 (9:10). V vodstvu je Alples B 12, sledita Triglav 10 ter Dijaški dom 9. Sever: Krvavec : Duplje B 16:11 (7:4), Radovljica B : Preddvor B 9:10 (4:2). V vodstvu je Krvavec 10 pred Dupljami B 6 in Storžičem 4 točke. -dh Odločitev ObZTK le razumljiva Članek tovariša Jožeta Hladnika nas je neprijetno presenetil zlasti zato, ker v njem obravnava problem nakupa uniform atletskih sodnikov v Kranju zelo enostransko. Sekretariat ObZTK Kranj na svoji seji 29. marca letos želji zbora sodnikov atletike, da bi nabavil blago za uniforme v vrednosti nekaj nad 9000 dinarjev nI ugodil predvsem zato, ker ni mogoče angažirati sedaj razpoložljivih finančnih sredstev za takšen nakup. Sredstva iz proračuna občinske skupščine so do tega dne dotekala namreč v višini lanskoletne realizacije, medtem ko Je naša skupna potrošnja zaradi porasta cen in zaradi povečanja dejavnosti v letošnjem letu precej večja. Na drugi strani pa od športne stave in igre loto letos nismo prejeli še nobenih sredstev. V takšni situaciji in ob dejstvu, da ima ena izmed naših osnovnih organizacij zaradi dolgov celo blokiran žiro račun, si zares ne moremo dovoliti dodatnih izdatkov, čeprav bi bila sredstva morda v nekaj mesecih vrnjena. Na drugi strani pa je treba še poudariti, da domnevnega mačehovskega odnosa sekretariata do zbora atletskih sodnikov ni. Trditev pisca, da zbor ne prejema nikakršne dotacije, ni točna. Zbor sodnikov ima na voljo pisarniške in sejne prostore ObZTK, vsa pisarniška dela kot npr. tipkanje, razmnoževanje na ciklostil, odpremo in sprejem pošte opravlja zanj tajništvo ObZTK, na voljo mu je telefon ipd. Za organizacijo tečajev in seminarjev ter izpitov za sodnike atletike so dobili iz proračuna komisije za atletiko vselej doslej potrebna finančna sredstva. Da bi bilo delo atletskega sodniškega zbora še boljše, pa smo mu v pretek lem letu nabavili garnituro kvalitetnih ur štoparic, ki so veljale preko 7 tisoč novih dinarjev in so namenjene izključno zboru sodnikov atletike za njegove potrebe. Teh nekaj stavkov naj velja kot skromna osvetlitev druge plati medalje in kot povabilo k večji razsodnosti, kadar nam neka zamisel ne uspe na prvi mah. Sekretariat ObZTK Kranj V ponedeljek bodo zaprli XI. mednarodni spomladanski gorenjski sejem, ki je še posebno razveselil naše kmete, saj na njem prevladujejo kmetijski stroji. Zato ni čudno, da so kmetje najbolj številni obiskovalci sejma. Tri smo povprašali, kaj sodijo o letošnji največji gorenjski spomladanski prireditvi. 9 Franc TERČAK, kmet, Polzela: »Na Gorenjskem sejmu sem prvič. Zanj sem zvedel iz časopisov. Prišel sem, ker me zanimajo kmetijski stroji. Moral bi še večkrat priti tem. šele potem bi lahko dejal, ali je sejem dober ali ne. Vendar ugotavljam, da je Izbira kmetijskih strojev bogata. Moti me le to, da proizvajalci kmetijske mehanizacije ne dajejo kmetom kreditov, kot na primer proizvajalci avtomobilov. Nakup kmetijskih strojev bi se s tem zanesljivo povečal. Danes kmet traktor že kupi. To pa ne pomeni veliko. Potrebuje še priključke in to takoj vzame 10 milijonov starih dinarjev. Zbrati toliko vsoto pa nI lahko, zato bi tovam'.Žki krediti kmetom koristili.« 9 Julka KAJDIŽ, kmet, Žirovnica: » S sinom sva prišla na sejem, da bi kupila traktor ursus, ki stane 43.000 dinarjev. Prodali smo konja in še dve kravi in si s tem nekaj pomagati, dabro. da nam Je dal tudi K2K Kranj kredit. Za ta traktor se odločava zato, ker je močan In je pripraven tako za hribovske kot za ravninske predele. Dosti kmetijskih strojev je na sejmu, vendar me moti, da jih je večina za devize. Kmetje na svoji zemlji ustvarjamo dinarje in zanje bi radi kupili tudi tisto, kar potrebujemo! Nas nihče ne plačuje z devizami.« # Jakob ZUPAN, kmet, Bled: »Prvič sem na letošnjem sejmu in iščem kabino za traktor fergu-son. Tukaj na sejmu je nimajo, vendar so me napotili v skladišče KZK Kranj, kjer jo bom dobil. Na sejmu kmetijskih strojev ne manjka. Vendar so dragi. Mnoge moraš plačati v devizah in le-teh na svoji zemlji ne .pridelujemo'. Prepričan sem, da bi kmetje kupili še več strojev, če bi tovarne da- jale kredit in Če bi več strojev lahko kupili za dinarje. Prav ta ovira nas kmete zelo moti.« J. Košnjek Podjetje Slovenljales J« edino, ki letos na XI. mednarodnem spomladanskem sejmu razstavlja sobno pohištvo. Razen stanovanjskega pohištva imajo tUdI stavbno pohištvo, keramične obloge in gradbeni material. — Foto: F-Perdan Izvozno-uvoz.no podjetje Agrotehnika Iz Ljubljane na letošnjem XI. spomladanskem mednarodnem sejmu v Kranju razstavlja ln prodaja različne kmetijske stroje ln priključke. — Foto: F. Perdan lip bled NUDIMO VAM vrata vseh vrst obloge iz masivnega lesa opazne plošče za gradbeništvo iso-span lesobetonski zidaki TRGOVINA JE ODPRTA: OB TORKIH DO 18. URE, OB SOBOTAH DO 12 OSTALE DNEVE PA DO 14. URE. UR* Naš naslov: TRGOVINA lip bled - REČICA, tel. 77-328. ml 9