Pri varovanju gozdov in preprečevanju gozdne škode posvečamo nevarnosti gozdnih požarov posebno pozornost Obš'mo bi lahko razpravl'ali o po-menu gozdov za cašo Ijudsko državo Kot eden najvažnejših gospodarskib sektorjcv zavzema gaspodarstvo v zves-nera in republiškem petletnern planu iz-edno važno raesto. Pet.Ve.tni plan preri-ideva i>a eni strani izgraditev rnočne c«ne industrije, ki bo močan vr držav-nih dobodkov, racionirano in popolno izkoriščanje gozdov, na drugi strani pa izboljianje gozrinih naprav in pot , po-gozdovanje star;h pose'< in goličav Kra-sa v površini 9700 ha. ureditev zane-marjenih go?.dov In s tem povečane našega gozdnega bogastva. 2e prvi pet-U»tnj plau bo postavil naše gozdarstvo na trdne temelje. Po pretekl; uničevalni vo;ni daiejo gozdov! hidi ves poireben les 7a obno-vo celotnega gospodarstva — od orodja in hiš do tovarn. ladij in drugth pred-metov. Za enkrat n-atn raorajo dajali cjcvzdovi še velike ko'ič:ne drv 7.a kur-iavo, dokler nam teh ne bo nadomcstil jremog in e)ektr čna energija. Gozdovi vplivajo tud* na klimatske, dravetvene, turistične in splošne raz-nere naše pokrajine. Uravnavajo odtok vode, varujejo naselja in pol;edelsx3re. To sta natn polrdjili pre-tekli dve leti, ko je, bilo pri nas v sep-terobru in oktobru precejšnje stevilo gozdn b požarov. Razen letnega časa vnliva na sirienie po^ara še dnevni fas. Ponači, ko nasta-ne hladno in preneha veter. se navnfl-no umirl požar. proti jutru pa. ko zapi-ha veter (takn zvani jutranjikV nonov-no vzplamti. Na to moramo zlasti opo-zorit: gasilce in požarne čuvaje, ki tno-ra^o budno paz:ti na navidezno že po-gažend ogenj Po?ar se širi navadno naihHreje na slabih (suh:h) vi=inskih Ueh 'n na iurnih. jugoTanadnih in 7f>-padnih pobočiih, v strminah pa od spo-dai navrgor. HribovHl tereni, ki bo pre-traani z iarki, niso tako nevarni za raz-! ^tev požarov Vrste poiarov Gozdn požari se pojavljajo v glav-rwtn v štirjh vrstah: kot taini ali nizki, te se vname Ie zeme!;skJ pokrov (tra-va, mah, l:6tje, dračje itd.), kar ie na-vadno v preredčenih gozdovih. Ce pre-lete iskre zaradj vetra v kjašnj« in vrhove dreves, se razvije takozvan vršnji all visoki požar, kj zajame dre-vesa v visina ter se hitro razvija |n razširja, ako ga pravačasno ne prepre-činio. Za igličast gozd je to najnevar- nejži gozdni požar in ga je zlasti težko pogasiti, če piha močan vcter. Stebelni požar se pojavi le poredko-tna. n. pr. če udari strela (trešči) v pa-samezna suha ali že votla drevesa ai fe jih nameino zažigajo ljudje (pastirjil. Ako ga pravočasno ne aogasimo. s»e razvije v tatnega ali vršn©ga. Kančno poznarao še podtalne ali pod-zemne požare, t. j. kadar gori pod ze-meljsko površino šota, humus (zenil]a črndva), korenine in drugo. Ti požari so najpogostejži v votlinah tn>cid ska-lovjem na kraškem svetu. Pojavljajo se sicer redkeje, se pa laJiko neopazno razširjajo in trajajo po več dni in ted-pov. Podzemnj požarj se lahko razvje-jo v talne ali tudi obratno, kjer so za to ugodii)! pogoji. Zaradi požarov nastale posledicc in poškodbe so ze!o različne, kakor so tudi go^dni požarj raznovfstni. Odv sne so od vrsle, obetga in trajanja požarov, od dievesne vrste (iglavci aii listavci), sta-rosti gozdov ter vremena (veter), v ka-terem so se pojavili. Talni požar, kj nastane v starem gozdu '¦n hitro preleti povriino, ne napravi skoro nobene škode. Ce pa se pojavj na zatravljenih tleh z mladim iglasitim drcvjem, ki ga v celoti in v kratkem času uniči, če je vetrovno vreme, po-vzroči ogromno škodo. Vršni požarf povzročajo v splošnem največjo ikodo, ker ožgo ali uti čijo skupino dreves in večja površuie goz-dov. Navadno pa ti požari ne uničijo lesa popolnoma, ker ga ščiti več ali manj debela skorja (odvisno od dreves-ne vrste) ter ga moremo večinoma šg izkoristiti iq uporabiti. Podtalni požari uničujejo korenine dreves, tako da izgube n. pr. Storovci življeBJsko moč in se posuše, visoko drevje pa opo.ro in se če?sto zruši na tla. Les se lahko izkorist. Posredna škoda pa nafitane v pnslab-§anju tal, v manjši odpornosti c'o gozd-nih uničevalcev, predvse.ra lubadariev ter v večjih stro^kih za ponovno pogoz-ditev. V pianinslcfb in strmih kraj h po-žari lahkn povziote posredno ve!iko škodo zaradj nastanka hudournikov, usadov in snežnih plazov. Splošna navodila za gašenje Po zakonltih predpis h j€ dolžafi po-magati gasiti požar vsaic državljan. Naj-važnejše je, da se gozdni požar čim pre' ugatovi in javi gozdn.j upravi, KLO-ju, NM ali gasilcem, da se pr tne z gaše-njem, dokler se požar še ni razširll. Po po'avu požara moramo ohran'ti hladno kri in se ne smemo ustrašiti. Navadno Se kaze požar nevarnejši, kakor je v resnici. Vendar se je treba polruditi, da preprcčimo njegovo širjcnje s tem, d* odstranimo koiikor mogoče hitro vnef- Ijiv material — suho travo, veje, dračje, treske, mah in drugo — ter odvračarno požar od gozdnih nasadov, oziroma mladih gozdov. Pravilno orodje, aprema, obleka :n okrepčilo so zelo važna. Gasilci naj bodo po možnostj lahko oblečeni, v©n-dar pa zavarovani pred iskrami. Za lju-di, ki gasijo, je treha preskrbeti dovoij pijače. Pr poroiamo mrzlo alj toplo ka-vo, čaj ali sadne sokove z vodo, kar ja najlažje pribavKi. Pod nobenim pogo-jem pa človek, ki gasi, ne sme uživa»i alkoh-olnih pijač. Skrbeti je treba tudi za obvezn,. material. Za gašenje požara je po-trebno sledeče orodje: krampi, iov-nice, motike, lopate, vile, grablje za prekopavan'e tal, tasipavanje in na-pravo zaščitnih jarkov. Za sečnjo in po-spravo drevja in grmovja pa so potreb-ne sekire, ceipini in žage, za odstranitev trave in praproti pa kose in srpi. Upo-raba orodja je odvisna od terenskih razmer, kj«r se je pojavil požar. Poseo-no dobra sredstva so tudi aparat: za ga-šenje požarov sploh (n, pr. MLnimax i. dr.), če so na razpolago. V času, kr» preti nevarnost požarov, morajo bui asebe za gasenje vedno pripravljeno fpri takem delu zapn6lene, da se jih lahko zbere in pošlje na pcžariače). Vcxlja gašenja mora bitj tndi že pred-časno določen (pri nn^HTiih upravah, na KLO, pri ga^ilsi itd.). Pri ga.^eni\J' mora discipiitia. gasilcj se marajo ravn^.ti po poveljih voditelja in drug drugemu tovariško pomagali. L. P.