ESLOVENIA LIBRE Glasilo Slovencev v Argentini Leto LXXXI | 17. decembra 2022 - Buenos Aires, Argentina | Št. 24 www.svobodnaslovenija.com.ar Svobodna Slovenija OBISKAL NAS JE ŠKOF ANTON JAMNIK V drugi polovici meseca novembra nas je obiskal ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, ki je od zadnjega aprila odgovoren pri slovenski Cerkvi za Slovence po svetu. Glavni namen obiska je bil podelitev zakramenta sv. birme, obiskal pa je tudi naše domove in se udeležil številnih dejavnosti z namenom, da spozna življenje skupnosti v Argentini in poživi naše verske in narodne dejavnosti. Sveta birma v cerkvi Marije Pomagaj V nedeljo, 27. novembra, je škof Anton Jamnik podelil zakrament svete birme devetnajstim mladim. V petek pred birmo se je škof v Slovenski hiši srečal z birmanci in njihovimi starši in botri. Škofa Jamnika je pozdravila katehistinja Julka Furlan, ki je skupino birmancev pripravila na prejem zakramenta. V nedeljo se je na slovesnosti svete birme zbralo veliko število rojakov, ki so z veselim petjem in sodelovanjem spremljali birmance. Škof Jamnik je v nagovoru birmance povabil, naj bodo žive priče Kristusa, da svojo vero poglabljajo in da vedno znova vabijo Jezusa v svoja srca. Škof Jamnik se je zahvalil staršem, botrom in celotnemu občestvu, posebno zahvalo pa je izrazil duhovnikom, ki vodijo slovensko skupnost. Sveta birma v cerkvi Marije Kraljice V soboto, 26. novembra, so trije učenci Baragove šole prejeli zakrament sv. Birme. Valentina, Alenka in Cristian so že nestrpno čakali ta dan! Birmovalec jim je povedal, kako se Jezus veseli, da bodo prejeli Svetega duha kot apostoli na Binkoštni dan. Poudaril je, da jih bo imel v spominu kot Lanuška sveta Trojica in da bodo tako ostaneli vsi trije združeni kot pravi kristjani. Naročil jim je, naj branijo in slavijo Boga, kakor so to delali apostoli: od zdaj naprej imajo moč in Svetega duha, ki jim bo pomagala na vseh področjih življenja. Pripravil je tudi molitev za nogometno tekmo in rekel, da gotovo v torek ni zadosti molil, ampak danes pa bo - in je bilo! Po končani Sveti maši je bilo na vrsti fotografiranje in poseben blagoslov vaščanov, vsem je gosopd škof izročil podobico Brezjanske Marije. Nato so starši, botri in birmanci imeli posebno malico in osvežitev, ker je bilo res prav vroče. Škof jim je v spomin izročil še sveta pisma in Lujansko Marijo, da jih bo vedno spremljala v težavah življenja. A srečanja še ni bilo konec... birmanci so škofu pripravili pravo presenečenje. Podarili so mu vrečko z rekviziti za navijače. Ojoj! je bil vesel, ko je dobil veliko rokavico, posebno piščalko, klobuček, zastavico in veselja kar ni bilo konec, ko je rekel, da bo s tisto opremo začel navijati za Argentino. Mogoče je bilo pa res vse tisto potrebno..! Prav veseli smo bili škofovega obiska in se poslovili z upanjem, da ostanemo vedno združeni v molitvi. LvS V Slovenski vasi V ponedeljek, 21. novembra, nas je obiskal škof dr. Anton Jamnik. Točno ob 19. uri je prišel, pozdravil in blagoslovil s križem vse navzoče. Predsednica doma, Kristina Grbec, ga je pozdravila in mu na kratko opisala našo zgodovino in naše dejavnosti, ki jih je on prav pozorno poslušal. Otroci so že stali pred odrom in učenci 3. in 4. razreda so recitirala Stritarjevo »V šoli«, nato pa vsi skupaj zapeli »Navzgor se širi rožmarin« in venček narodnih. Seveda so gospod škof in vsi navzoči spremljali s petjem. Škof Jamnik je stopil za mikrofon in najprej lepo čestital otrokom, ki so ga spomnili na otroške dni, ko je sam prav premišljeval o vranah, ki se družijo rade. Koliko časa ni slišal tiste pesmi! Govoril nam je tudi o odgovornosti, ki jo imamo učitelji in katehistinje pri ohranjanju jezika in vere. Prisotni so bili tudi g. delegat Franci Cukjati, župnika g. Toni Burja in g. Jože Bokalič pa msgr. Mirko Grbec. Z veseljem smo poslušali obiskovalca in se malo okrepčali z limonado, sokom in čajem. Pohvalil je okusne empanade in seveda tudi pecivo. Ob prijetnem pogovoru je krožil med obiskovalcem in se z vsemi pogovarjal. Seveda so prednost imeli birmanci, ki so se mu predstavili in rekli, da nestrpno čakajo sobotni dan. Prav tako ga je zanimalo, kako bo »jutrišnji« dan - misleč na torek in nogometno tekmo proti Savdski Arabiji. Povedali smo mu, da bodo celo šole zaprte in da bo pouk začel šele 9.30 uri. Tudi zaposleni v trgovinah ali raznih podjetjih gledajo nogomet in ne sprejmemo strank med tekmo. Prosil je, da ga naučimo navijat in zatrdil, da bo vesel, če zmaga Argentina. (A na žalost se to ni zgodilo). Prav lepo smo se imeli ob prijateljskem vzdušju in se veselili njegovega obiska. Pred odhodom se je ogledal še šolske prostore in bil zelo navdušen nad spomenikom škofa Barage, ker mu je obudil spomin na čas, ko je bil tajnik škofa Alojzija Šuštarja in je na pisalni mizi imel Baragovo leseno podobo. A rekel je tudi, da takega spomenika še ni nikjer videl. Skupaj smo se fotografirali ob spomeniku. Ko smo se poslovili nam je spet obljubil, da bo navijal za Argentino. LvS V Našem domu San Justo V četrtek, 24. novembra, je Sanjuška družina z velikim veseljem sprejela ljubljanskega pomožnega škofa msgr. dr. Antona Jamnika. Pozdravili so ga predstavniki odsekov, ki delujejo v Našem domu. Po ogledu prostorov smo g. škofu nakazali vse dejavnosti, ki se vrstijo skozi leto in to že več desetletij. Zavedamo se, da ne ohranjamo le ljubezni do naših slovenskih korenin ampak predvsem močno vero, ki je prisotna pri našem vsakdanjem delu. V veliki dvorani je bilo vse svečano pripravljeno za daritev sv. maše. Ob somaševanju našega dušnega pastirja, dr. Jureta Rodeta in g. Francija Cukjatija je g. škof daroval sv. mašo, med katero je bilo ubrano ljudsko petje. Med pridigo nas je g. škof spodbudil in nagovoril, kako je prav dobrota in sprejemanje sočloveka z vsemi danostmi in tudi napakami glavni most za iskreno, pristno povezanost, sožitje in medsebojno ljubezen. Obdajati se moramo z ljudmi, ki nas učijo, kako postati dobri, pristni kristjani, kako vzgajati srce k velikodušnosti, ponižnosti in solidarnosti. Zelo obogateni smo mu globoko hvaležni za vse napotke, ki smo prejeli pri svetem bogoslužju. Po obredu mu je predsednik Našega doma, g. Marjan Godec izrekel toplo dobrodošlico; pozdravili so ga je tudi predstavniki mladinske organizacije. Večer je olepšala tudi folklorna skupina Mladika, ki nam je zaplesala razkrižje. Prišel je trenutek za bogato zakusko, med katero se je g. škof ustavil pri mladih in starejših, z vsemi je dobrohotno in veselo spregovoril. Zahvaljujemo se škofu msgr. dr. Anton Jamniku za nepozabni obisk, ki nam bo ostal v prelepem spominu in v naših hvaležnih srcih. NDSJ Foto: Mikaela Malovrh STRAN 2 17. DECEMBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA OBISKAL NAS JE ŠKOF ANTON JAMNIK V San Martinu V Slomškovem domu V soboto, 27. novembra, nas je obiskal Ljubljanski pomožni škof, dr. Anton Jamnik. Srečanje smo začeli s sv. mašo v kapeli Srca Jezusovega, pri kateri sta z njim somaševala delegat Franci Cukjati in naš župnik, dr. Jure Rode. Prisotnih je bilo nekaj narodnih noš, peli so domači pevski zbor, šolski otroci in skupina Muchachas. Po sveti maši smo se pomaknili čez ulico v Dom, tam so obiskovalca sprejeli šoski otroci s šopkom nageljnov, nato je pa predsednik Marko Škulj pozdravil v imenu vseh članov in mu izročil darilo za spomin. Nato je škof Jamnik pozdravil nazvoče in povedal, da je zelo navdušen in presenečen ker imamo kar tri pevske skupine. Nato si je ogledal prostore doma, pozdravil zastopnike organizacij in se z vsemi fotografiral. Šolski otroci so mu zapeli dve pesmi, sledi je pogovor z mladimi in s člani pevskega zbora. V baru so že bile pripravljene argentinske V torek, 22. novembra, nas je v Slomškovem domu obiskal ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik. Ob 19. uri sta z delegatom in našim župnikom g. Francijem Cukjatijem darovala sv. mašo. Kot dobrodošlico sta mu učenki Slomškove šole Nadja Kočar in Tanja Cestnik, podarili šopek. Po sv. maši je gostu izrekel pozdrav predsednik Marko Selan, nato so pa šolski otroci in mladi zapeli nekaj pesmi. Po tem formalnem delu je srečanje nadaljevalo v baru in na vrtu Slomškovega doma, na zakuski in klepetu. Škof Jamnik se je vsakemu približal in nas zelo prisrčno in veselo nagovoril. Tako smo imeli priliko, da smo neposredno delili naša veselja in tudi težave s škofom, ki je sprejel odgovornost za skrb in stik s Slovenci po svetu. Hvaležni smo gospodu škofu za obisk, ki bo, tako upamo, pripomogel k naši verski in slovenski zavesti! empanade, pa sendviči in pijača, da nam je bilo med pogovorom lepše. Obiskovalec je pozdravil tudi vse, ki so delali v kuhinji in pred odhodom želel še nadaljnje uspehe pri nogometnem prvenstvu. Bil je zelo navdušen, ko smo mu pokazali, kako pri nas navijamo! Prosili smo ga, če lahko pri slovenski Cerkvi posreduje, da pride v našo skupnost še en duhovnik, ki bi pomagal našim dušnim pastirjem; obljubil je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moči. V Dom je gospoda škofa prišla pozdravit tudi prednica zavoda Srca Jezusovega in mu podarila relikvijo ustanoviteljice njihovega reda, sestre Marije. Bil je zelo ganjen, ko se ji je zahvalil za dragocen dar in jo blagoslovil. Škof dr. Anton Jamnik ima zelo vesel in duhovit značaj in smo bili zelo veseli njegovega obiska! Slomškov dom Lučka Makek Na Pristavi V sredo, 23. novembra, je Slovensko Pristavo obiskal škof Anton Jamnik. V razgovoru pred sv. mašo smo ugotovili, da to ni bil njegov prvi obisk, ampak da se je pred leti že mudil med nami. Ker se tega ni spominjal, smo mu pokazali sliko našega arhiva. Dva fantička v narodni noši sta mu v dobrodošlico podarila slovenski šopek. Daroval je sv.mašo s somaševanjem župnika g. Francija Cukjatija, med katero nas je bodril k zvestobi Kristusu in Cerkvi ter narodnim svetinjam. Sledila je zakuska, med katero ga je vljudno pozdravil inž. Bine Magister, predsednik Društva Slovenska Pristava. Prosil ga je, naj nam pošlje slovenskega duhovnika. Škof č.g. Jamnik je prijazno odgovoril, da bo naredil vse, da bi nam to željo izpolnil. Moški zbor pod vodstvom Matjaža Rožanca je lepo zapel tri narodne pesmi. Zadržal se je v prijaznem razgovoru z vsemi navzočimi in še celo z nami zapel! Hvala Bogu za tako lep obisk! Pristava I. VSESLOVENSKO SREČANJE IN 7. MARTINOVANJE V MENDOZI Na pobudo veleposlaništva Republike Slovenije je med 17. in 20. novembrom potekalo I. Vseslovensko srečanje v Mendozi, združeno s praznovanjem Martinovanja, ki ga že je 7. organiziralo tamkajšnje Društvo Slovencev. Sledijo zapisi o dogajanjih, ki so zbrala številne slovenske rojake od vsepovsod. Četrtek Vseslovenski mednarodni dan in 7. Martinovanje v Mendozi se je na pobudo Veleposlanika v Argentini organiziralo in vršílo med 17. in 20. novembrom. V četrtek so nekateri od obiskovalcev ob spremstvu gospe Rezke Novak Nemanič šli na izlet v visoke Ande. Zvečer se je vršil kulturni program, ki se je začel na trgu Independencia sredi mesta. Tam so prižgali vodomete ob zvoku argentinske in slovenske himne. Navzočih je bilo veliko število ljudi, med njimi veleposlanik Republike Slovenije v Argentini, nekaj častnih konzulov in predstavnikov raznih organizacij ter kvartet Lunca iz Slovenije. Nato so se vsi napotili v gledališče Independencia, kjer se je vršil dobro pripravljen program. Napovedovalca Zofija Hirschegger in Fric Šmon sta ves večer jasno in lepo povezovala vse dejavnosti. Prvo sta pozdravila sta Ministrico za turizem in kulturo v Mendozi, Noro Vicario, ministra vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Mateja Arčona, veleposlanika Alaina Briana Berganta, častne konzule iz Bariloch, Brazilije, Buenos Airesa in Mendoze, predsednike slovenskih društev iz Bariloch, Buenos Airesa, Córdobe, Entre Ríosa, Formose, Mendoze, severne Patagonije, Santa Fe in Tucumana, predsednika Slovenske kulturne akcije, konzularne predstavnike in diplomate v Mendozi, predstavnike Bolsa de Comercio de Mendoza in ProMendoza ter občine Mendoza, člane zbornice SLOAR, pevsko glasbene skupine Lunca iz Slovenije, člane folklorne skupine Mladika iz San Justa ter obiskovalce iz Argentine, Urugvaja, Brazilije in Kanade. Zaželela sta jim dobrodošlico ter srečne dni na tem štiridnevnem srečanju, predvsem obiskovalcem Kuturne noči in tujcem. Navzoče je nato pozdravil predsednik Društva Slovencev v Mendozi, Tine Šmon, ki je razložil, kako je nastala ideja tega snidenja. Nato je pozdravil veleposlanik Slovenije v Argentini Brian Bergant, zatem minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon, ob koncu pa ministrica za turizem v Mendozi Nora Vicario. Za odprtje nastopov glasbe in plesov je zapel argentinsko in slovensko pesem Slovenski mendoški zbor, katerega že izvrstno vodi 20 let Magt. Diego Bosquet. Zatem je nastopil otroški zbor privatne šole Anton Martin Slomšek pod vodstvom Mariana Peralta. Nato je na oder stopil naš znani Slovenski mendoški oktet, ki je zapel nekaj vinskih pe- smi pod vodstvom Diega Bosqueta. Zatem smo z veseljem sprejeli otroško in mladinsko plesno skupino »Mendoški nageljni«, kateri so lepo zaplesali belokranjske plese. Nadaljevale so se otroške pesmi s predstavo skupine »Škrjančki« pod vodstvom gospe Angelce Šmon, ki je vsem 20 nastopajočim babica. Med petjem so tudi recitirali in zaigrali na inštrumente (harmonika, violina). Za tem je na oder prišla izvrstna plesna skupina »Mladika« iz San Justa, Buenos Aires, v različnih skupinah in nošah različnih krajev Slovenije. Plesalci so bili najprej odrasli, nato pa mladi in otroci. Odrezali so se ! Za zaključek je nastopil ansambel zabavne glasbe »Lun´ca« iz Slovenije. Inštrumente so igrali Alen Tiliger, Miha Selič in Luka Pintarič, pela pa je Ana Šket. MIF Petek Po celodnevnem sprehodu smo se lahko malo odpočili in ohladili, tako, da smo se celo peš podali na pot do Auditorio Angel Bustelo. Slabe pol ure smo hodili po prijetnem mendoškem mestu, da smo dospeli na kraj kjer smo se po treh letih znova srečali z mendoškimi prijatelji. Bratovsko smo se objeli in poljubili, saj smo se pogrešali, čeprav nas je v Buenos Airesu obiskal oktet. Bilo nas je iz vseh koncev Argentine. Po stari argentinskoslovenski navadi smo z zamudo začeli z degu- stacijo vin, saj nam je poslovna konferenca “zaračunala” kar lepo kupico minut. Dvorana, ki jo ponavadi uporabljajo za slavne koncerte, je bila lepo opremljena z mizami, ki so bile temeljito pripravljene s štirimi kozarci na osebo, vodo in pladnji piškotov, da bi med vsako degustacijo vin očistili usta in jezik različnih okusov.. Po izrečeni dobrodošlici nas je takoj nagovoril inženir Nesti Bajda, ki nam je razložil dinamiko degustacije. Obenem je alegorično opisal primerjavo Argentine in Slovenije pod naslovom Vinska world cup 2022. Argentino in Slovenijo je primerjali v različnih značilnostih. Presenetljivo je bilo izvedeti, da je v Sloveniji zapisanih kar 28.000 kleti, ko jih je v Argentini malo manj kot 1.300. Argentina ima čez 200.000 hektarjev vinogradov, Slovenija pa komaj malo več kot 15.000. Argentincem bolj paše rdeče vino, Slovencem pa belo. Poleg tega, letno spijemo tu na jugu malo čez 37 litrov na osebo, pod Triglavom pa 24 litrov. Degustacija je bila na slepo, to se pravi, steklenice so bile pokrite da nismo vedeli kaj pijemo. V prvi rundi smo pokušali bela vina. Petletni Chardonnay iz Brda (Bagueri) in mlajši Mendoški Chardonnay (Catena). Globoko rumene barve in suh, se nam je izdal, da je bil slovenski starejši. Argentinski se je pa razločil z edinstvenim značajem, odlično tipičnostjo, uravnoteženostjo in koncentracijo. Zatem smo okusili rdeča vina. Izbrani Teran STRAN 3 SVOBODNA SLOVENIJA | 17. DECEMBRA 2022 I. VSESLOVENSKO SREČANJE IN 7. MARTINOVANJE V MENDOZI iz kleti Štoka ter znani Malbec Catena Zapata, za katerega je čas žetve odvisen od sestavine tal. V istem vinogradu se šopi grozdja poberejo v različnih tednih. Teran je iz sorte refošk, na katerega značaj močno vpliva kraška rdeča prst terra-rossa. Večina sodelujočih je zadela ugotovitev vsake sorte vina. Lahko rečemo, da se tu pod južnim križem kar dobro razumemo na vina! To je bil šele začetek… Zatem smo se uvrstili v La Enoteca, kjer je bila narodna šola za vinogradništvo. Tu so se oblikovali strokovnjaki za vinogradništvo Argentine in Latinske Amerike. Tam so nas pogostili mendoški rojaki z obilnim in okusnim narezkom, kjer so prav posebej izstopali domači pridelki kot olive, paradižniki, sir, itd. Seveda nas je zelo dobra kapljica opogumila za dolge pogovore, sploh pa še za petje narodnih pesmi tako, da smo do pozne ure peli in pili… in dan se je nagnil. Gregor Modic To so tudi okusili vsi, ki so se vračali od razlage v vinarni. Kako se je to prileglo! A kar kmalu so natakarji tudi postavili solate, majoneze in “criollo” omako, kruh in meso, ki je bilo tako okusno in mehko, da bi lahko to jedli kar z rokami. V lepi družbi in z dobrim vinom je vsem dobro teknilo. Časa za pogovor ni manjkalo. Spomini, spoznanja, zanimive dogodivščine, to je bilo veselja in smeha povsod!. Za kulturni del je lepo poskrbela skupina Mladika, saj je z argentinskimi plesi in raznimi nošami izvrstno zaplesala in vsem pokazala delček naše države. Ansambel Lunca pa je vabil, da se ob slovenski pesem zavrtimo in zaplešemo polke in valčke. Močno sonce je sijalo še naprej in iskali smo senco, katere je bilo na dovolj. Veselje je srce tudi bolj grelo. Zbrali so se možje in fantje in zapeli nekaj narodnih pesmi, kar je tudi mendoška navada. Malo utrujeni smo se odpravljali na svoje domove. Z nasmehom na ustih je bilo videti zadovoljstvo preživetega dneva. In želja ponovnega srečanja je bil pozdravček v slovo. Emi Urbančič Marušič Sobota I. Vseslovensko srečanje in VII. Martinovanje 2022 se je nadaljevalo v soboto v vinarni Doña Paula s prisotnostjo približno 400 ljudi. Prvi žarki sonca so oznanjali topel sobotni dan. Čeprav se je delo že pričelo okoli 2. ure zjutraj, ko sta dva izvežbana pekača skupaj spravila več kg desk in lepo prižgala ogenj, da je bila žerjavica pravočasno pripravljena. Veliko kravo 380 kil s svojo kožo sta položila na žar za izvrstno hrano-asado vseh, ki se bodo udeležili srečanja. Prvi so prihiteli možje in fantje, ki so s pridnimi rokami pripravili prostor in z lepo belimi prti pogrnili mize krog jezera in v senci zelenih dreves. Od 10. ure dalje so s skupnimi avtobusi ali osebnimi vozili prihajale skupine, družine in prijatelji. Ob 11. uri smo si ogledali delo v vinarni, in to v spremstvu in razlagi po slovensko, špansko in angleško. Za vse je bilo poskrbljeno, da bi razumeli kako poteka delo v vinarni in kako dobimo tako dobro vino. Med tem se je tudi poskrbelo da so se otroci zabavali in mnogi so res pokazali posebne talente za barvanje. Pod drevjem in v senci, pred čudovitimi hribi in jasnim nebom so bile na razpolago table, čopiči, in barve za vse otroke. Majhni in veliki, od 2 do 14 leta, dečki in deklice, so se hitro in veseli zanimali za barvanje. Čudovite slike smo si končno lahko ogledali vsi. Tudi kocke in lepilo je bilo na razpolago za druga dela. Tudi napihlljiva skakalnica je vabila otroke. Kako so to uživali! Ko se je bližala ura kosila so priskočili natakarji z mesnimi in zelenjavnimi “empanadas”. Nedelja V nedeljo zjutraj se je vse skupaj začelo s koncelebrirano slovensko zahvalno sveto mašo in blagoslovom vina v mendoški Katedrali “Nuestra señora de Loreto”. Mašo je vodil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, odgovoren pri SŠK za Slovence po svetu, somaševali so P. Miran Žvanut, provincial slovenskih jezuitov, jezuit Marjan Kokalj. Franci Cukjati - delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, dušni pastir v Mendozi g. Janez Cukjati in domači župnik. Škof se je v pridigi osredotočil na tri besede: ”prosim, hvala in oprosti”. Med mašo sta prepevala Mendoški Slovenski pevski zbor in Slovenski Mendoški oktet Po sveti maši smo se pomaknili v Slovenski dom v Mendozi, kjer so se združili slovenski rojaki iz Južne Amerike, Kanade in Slovenije . Po zajtrku se je začel kulturni del programa. Nagovorili so navzoče predsednik slovenskega doma v Mendozi, Tine Šmon, predsednik Zedinjene Slovenije, Jure Komar, veleposlanik Republike Slovenije V Argentini in pobudnik tega srečanja, Brian Bergant ter minister RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Matej Arčon. Ta je je izrazil hvaležnost, da je obiskal slovensko skupnost v Mendozi, spoznal srčnost in predanost tukajšnje slovenske skupnosti. Zahvalil se je vsem, ki se po svojih najboljših močeh s srčnostjo in zavednostjo trudijo ohranjati slovensko kulturo in povezujejo slovensko skupnost. Pozval je vse, da se spoštujejo, da se povezujejo, da iščejo v lju- deh pozitivne plati. Za zaključek pa je še dejal, da je hvaležen, ker je ravno minister za slovence v zamejstvu in po svetu, “ker sem minister ljudi, ki vas zelo cenim, vas spoštujem in imam zelo rad.” Podelil je tudi priznanja in zahvale Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Slovenski mladinski organizaciji SDO-SFZ ob 70-letnici delovanja za dolgoletna prizadevanja in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenstva med mladimi rojaki v Argentini; Slovenskemu društvu Triglav Entre Rios ob 20-letnici delovanja za dolgoletno, srčno delo in neprecenljiv prispevek k ohranjanju slovenstva v slovenski skupnosti; fundaciji Slovenski duh ob 5-letnici delovanja za neutrudna prizadevanja pri ohranjanju slovenskega jezika in kulture ter povezovanje slovenske skupnosti v Argentini. Priznanja so prejeli še dolgoletni častni konzul RS v Mendozi Jože Šmon za neprecenljiv prispevek k razvoju in ohranjanju slovenske zavesti, jezika in kulture ter dolgoletno delo znotraj slovenske skupnosti v Argentini; Društvo Slovencev v Mendozi in Slovensko argentinska gospodarska zbornica za aktivno sodelovanje in vložen trud pri pripravi in izvedbi I. Vseslovenskega srečanja z martinovanjem v Mendozi. Sledil je nastop folklorne skupine Mladika iz Buenos Airesa, folklorne skupine Mendoški nageljni, otroškega zbora Skrjančki iz Mendoze in pevskega zbora šole Antona Martina Slomška iz Mendoze. Na ogled je bila tudi razstava mozaikov iz različnih materialov slovenske rojakinje iz Čila gospe Martine Tomažič. Na pripravljenih stojnicah na dvorišču doma so mendoški Slovenci nudili razne dobrote kot na primer pijačo, meso in sladoled. Razvijali so se pogovori ob dobri kapljici in tudi smeha ni manjkalo. Vse skupaj se je končalo s plesom ob zvokih slovenskega ansambla Lun’ca. Želja je da bi se te vseslovenski dnevi ponovili v bližnji prihodnosti. Samo to, da je v nedeljo bilo prisotnih 500 rojakov je znak uspeha prireditve. Izkazali so se mendoški Slovenci ki so s svojim delom in trudom pripomogli h končnemu uspehu. Mirko Vasle Obisk tovarne IMPSA V petek, 18. novembra smo obiskali veletovarno IMPSA. Obisk je organizirala zbornica SLOAR s predsednikom g. Martinom Križem na čelu. Navzoči so bili zastopniki slovenske državne zbornice, slovenski konzuli ter veliko število podjetnikov in strokovnjaki strojništva in elektrotehnike Tovarna je danes last države Argentine, province Mendoze in le mali del delnic ohranja družina Pescarmona, ustanoviteljica podjetja. V IMPSI so nas sprejeli odgovorni za institucionalne odnose. Z videoposnetkom so nam predstavili podjetje, ki je že preskočil stoletnico neukinjenega delovanja in je znan po celem svetu. Projekte, ki jih izdelava na ključ (llave en mano) so vodne zapornice, žerjavi, mostni žerjavi za jezove, turbine vseh vrst (Pelton, Francis in Kaplan), generatorje za hidroelektrarne ter težko železnino za luke. Pomemben je IMPSA WIND, edino podjetje v Latinski Ameriki z lastno tehnologijo, ki načrtuje in proizvaja visoko zmogljive vetrne turbine in ki je patentiralo inovativno zasnovo. ICSA spada v isto poslovno skupino in se ukvarja z avtomatizacijo in povezavo za nadzorne sisteme SCADA, HMI, itn. Nato smo bili povabljeni, da obiščemo laboratorij vseh vrst preučevanja modelov turbin, kjer v miniaturi delujejo jez, vodne cevi, pretok vode in slap. Več senzorjev, ki so nastavljeni na vseh koncih mini centrale, podaja svoje parametre v center kontrole, ki preko razvitih računalniških programov podajo informacijo, kako se bo obnašala hidroelektrarna v realnem stanju. Na tem visokem nivoju razvoja so danes na svetu samo trije laboratoriji. Obisk je nadaljeval v tovarni, ki je res impozantna, videli smo horizontalne in vertikalne stružnice ter velestroje vseh vrst. Zaradi preciznosti izdelkov v tem sektorju je temperatura skozi celo leto 20°C. Videli smo lopate (álabes) za turbine Kaplan ki ravno izdelavajo za EBY (Ente Binacional Yaciretá). IMPSA je preko pogodbe z Livarno LITOSTROJ iz Ljubljane dobila naročilo za 20 lopat. LITOSTROJ je svetovno znana tovarna za izdelavo hidroturbin. V argentinski provinci Salta je elektrarna Cabra Corral opremeljena z dvema turbinama Litostroja,vsaka za 40 MW (54.500 CV konjskih sil). Projekt Cabra Corral je začel oddajat elektriko v drugi polovici desetletja 1970. Jože Šmon Obisk šole Anton Martin Slomšek V petek, 18. novembra, sem spremljal uradni obisk dvojezične slovenske šole Anton Martin Slomšek v Godoy Cruz (to je predel mesta Mendoze). Šolo so obiskali minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon in njegova ekipa, veleposlanik RS v Argentini Brian Bergant in ekipa veleposlaništva, častni konzul RS v Mendozi Jože Šmon, provincialni direktor šol Lic. Jose Thomas, predsednik Društva Slovencev v Mendozi Tine Šmon, odbornik Pauli Šmon in jaz. Sprejela je obiskovalce direktorica šole gospa dra. Kristina Groselj in nas pospremila v glavno dvorano, kjer so spregovorili pozdravne besede in nas pogostili z slovenskim zajtrkom (med, mleko, potica, pecivo itd.). Nato so imeli kratek nastop otroci šole in je sledil prosti pogovor med obiskovalci, učenci in učiteljskim kadrom. Šola se je ustanovila leta 2011, jo vodi Fundacija SLO, danes ima 126 učencev, njena misija je podati učencem prvovrstno katoliško izobrazbo na podlagi slovenskih in argentinskih vrednot. Kot posebni predmeti se poučujejo katekizem, slovenščina in angleščina. Šola nima državne podpore, dobiva pa podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Po pogovoru so nam pokazali prostore šole in razložili, kako se je razvila šola v teh enajstih letih. Veliko truda in prvovrstnega dela je vloženega v ta projekt. Minister in obiskovalci so čestitali in pohvalili voditelje šole za opravljeno delo in jim želeli uspeha v bodočnosti. JLK STRAN 4 17. DECEMBRA 2022 | SVOBODNA SLOVENIJA I. VSESLOVENSKO SREČANJE IN 7. MARTINOVANJE V MENDOZI Srečanje folklornih skupin V petek, 18. novembra, je otroška folklorna skupina Mendoški nageljni sprejela Folklorno skupino Mladika iz San Justa v slovenskem domu v Mendozi. Pričeli smo srečanje s pozdravom v dvorani, vsaka skupina se je predstavila in povedala o svojih začetkih, izkušnjah in kaj počnejo pri vsaki vaji in med letom. Nato smo imeli kratek tečaj, kjer so nas Katerina Javoršek, Barbara Kržišnik ter Miriam Mehle, voditeljice skupin, naučile dva plesa. Zaključili smo s skupno večerjo. Bilo je res lepo videti, kako sta se obe skupini razumeli med seboj. Ta izkušnja je bila zelo pomembna za obe skupini, posebno za Mendoške nageljne. Zahvaljujemo se skupini Mladika za tako lep in topel obisk. Upamo, da se pospeši vez med domovi s temi srečanji, ker vemo, da delamo za isti cilj: ohranjati z ljubeznijo slovensko kulturo. Miri Šenk Sestanek pri konzulu Šmonu V soboto, 19. novembra, nas je zbral Jože Šmon v pisarni slovenskega konzulata v Mendozi. Poleg konzula so bili povabljeni gospod Carlos Iannizzotto predsednik CONIAGRO (to je krovna organizacija poljedelskih zadrug v Argentini), inž. Paul Burlot (Foro Mundial de Cooperativas vitivinicolas), Bogdan S. Salej (SBGN), Robert Rakar (direktor Trgovske zbornice Primorska) , Križ Martin, Kocmur Andrej in Komar Jure (SLOAR). Namen sestanka je bil povezati v zadružnem duhu Argentino in Slovenijo, videti kaj se lahko skupaj naredi v tem smislu. Vsak prisoten se je predstavil in na kratko predložil svoje ideje. Pogovarjali smo se o možnostih in sedajnih težavah tu in v svetu. A sestanek je bil zelo pozitiven in so se izpostavile prve vezi, katere bo treba razviti v prihodnih časih. Gospod Jože Šmon nam je zelo dobro postregel in vodil sestanek, hvala njemu za to priložnost. JLK KULTURNA VEČERA SLOVENSKE KULTURNE AKCIJE Slovenska kulturna akcija je zadnje mesece priredila dva kulturna srečanja, ki sta se vršila v dvorani dr. Tineta Debeljaka v Slovenski hiši. Za te priliki je vodja likovnega odseka umetnica Andrejka Dolinar organizirala razstavi. 29. oktobra je bilo predavanje z naslovom «Najina Jakobova pot«. Zakonca Jana Peternel in Jernej Dobovšek sta pričala o svojem romanju v Santiago de Compostela v zahvalo ob 40-letnici poroke. Povedala sta, kako sta duhovno doživela romanje, in opisala zgodovinsko ozadje in zanimivosti krajev, ki sta jih prehodila, ob tem pa sta navzočim kazala slike Jakobove poti. Romala sta dvakrat: leta 2011 sta prehodila 100 kilometrov v Navarri, leta 2013 pa drugih 150 kilometrov v Galiciji. Prvič sta šla iz samostana Roncesvalles v Pirinejih do mesta Estella. Romanje sta začela s sv. mašo, pri kateri sta tudi dobila romarski blagoslov, ki so ga podelili v več jezikih. Septembra leta 2013 sta začela drugi del romanja v vasi O Cebreiro in prišla do Santiaga de Compostele. Ko sta na cilju predstavila »Credencial del peregrino« (z žigi, prejetimi na vseh krajih, kjer sta se na poti ustavila) sta dobila v latinščini napisano potrdilo o opravljenem romanju. Isti dan je bila na ogled likovna razstava del pokojnega slikarja Andreja Makeka. Umetnikova hčerka Lučka je predstavila očetov življenjepis in umetniško delo pod naslovom: »Andrej Makek - likovni ustvarjalec.« 26. novembra je bila na vrsti razstava del slikarke Helene Klemenc. Teme slik so bile: Človeška figura v različnih običajih ali situacijah, Kristusovo trpljenje, Tihožitje, Fantazija, 30- letnica osvoboditve. Pri vseh je uporabljala mešano tehniko: kemični svinčnik in akril, barvice ali kreda. Sledila je predstavitev dvojezične knjige »Svobodoljubna Slovenka«, ki je izšla že leta 2020 v Buenos Airesu, a zaradi pandemije je bila predstavitev odložena. Avtorica Mira Delavec Touhami je prikazala življenje in delo Josipine Urbančič (1833 – 1854). To je bila prva slovenska pesnica, pisateljica in skladateljica, objavljala je s psevdonimom Josipina Turnograjska. V knjigi je opisana zgodovina rodbine Urbančič, Josipinina življenjska pot in njeno delo ter so objavljene njene poezije, kratka proza in skladbe. Za našo slovensko skupnost v Argentini je še posebno zanimiv podatek, da so nekateri Josipinini prapranečaki živeli med nami. Se gre za družino Ašič, Vital (1935 – 2022) in Vera (poročena Bajuk). Skladbe so objavljene v obliki slik originalih, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica (NUK) v rokopisni zbirki. Publikacijo bogatijo slike: Josipinina portreta, portret njenega moža, gradu Turn in slika družine Ašič. Knjigo je prevedel v španščino Damijan Ahlin. Ob predstavitvi knjige je povedal, kako je nastalo sodelovanje z avtorico in kako se je lotil dela. Oba sta nato odgovarjala na vprašanja navzočih. Večera sta zaključila z zakusko ob prijateljskem pogovoru. Knjigo Svobodoljubna Slovenka ter druge publikacije Slovenske kulturne akcije lahko naročite na sledeči elektronski naslov: skakcija@gmail.com SKA SLOVENIJA PRISOTNA PRI OBELEŽITVI 150. OBLETNICE MARTINA FIERRA Ob proslavitvi 150. obletnice Hernandezove pesnitve, ki velja za »narodno knjigo Argentincev« (Leopoldo Lugones), argentinsko klasiko par excellence (Ricardo Rojas), neki »alegoričen ključ« (Leopoldo Marechal), interpretacijo argentinske zgodovine (José María Rosa itd.) in po kateri je gavčo prenehal biti »marginalec« in postal nacionalni junak, je bila prisotna tudi Slovenija. Da je Slovenija bila prisotna še z enim predmetom pri tej obeležitvi poleg odličnega prevoda dr. Tineta Debeljaka, gre zahvala Robertu Danielu Colombu Janžekoviču, predsedniku slovenskega društva Kamen iz Olavarrie v provinci Buenos Aires, ki je prispeval pisalni stroj, na katerem je Tine pisal prevod. Sam Roberto nam sporoča: »Slovenski prevod Martina Fierra je razstavljen na kmetiji Pueyrredon v občini San Martin, rojstnem kraju Joseja Hernandeza. To Debeljakovo prevajalsko mojstrovino je muzeju podaril Slovenski dom San Martin, za to priložnost pa je Kamen posodil Tinetov pisalni stroj, s katerim je pisal ta prevod. Našemu društvu ga je podaril Marko Vombergar. Muzej je vreden obiska, na ogled sta tudi seveda bila oba predmeta v sobi, v kateri so vsi prevodi. Kasneje bo pisalni stroj znova shranjen v prostorih društva v Olavarii. « Glede pisalnega stroja pojasni tudi Marko Vombergar: »Moja mama, in tudi teta, sta podarili ta pisalni stroj. Dr. Tine Debeljak je dobil službo v Lomi Negri, med drugim je sprejel delo v tako oddaljenem kraju, ker je že prevajal Martina Fierra in ga je zanimalo podeželje in ljudje v teh krajih. S seboj je imel pisalni stroj s slovensko tipkovnico in črkami. Ko smo enkrat bili v muzeju v Lomi Negri, smo omenili, da imamo ta stroj, in se zmenili, da ga bomo poklonili društvu.« Kako je pa v muzej prišel izvod luksuzne slovenske izdaje Martina Fierra, nam pove Viktor Leber, in sicer je bilo to ob 142. obletnici Hernandezovega dela, v času, ko je Slovenskemu domu predsedoval Daniel Žagar. Takrat je dom podaril muzeju en izvod slovenskega prevoda, skupaj s spominsko ploščo, ki je delo Regine Truden Leber. Eden izmed dogodkov je bilo tudi branje odlomkov Martina Fierra v šestnajstih jezikih na Fakulteti za humanistiko in vzgojno-izobraževalne vede UNLP in spet je bila prisotna slovenska beseda. V slovenščini je brala Florencia Ferre. Tako nam je dogodek opisala Florencia: »V bistvu je bila povabljena Tjaša Lorbek, ki mi je posredovala vabilo svojega nekdanjega učenca Lorenza Calamanteja. Zaradi urnika dela se sama ni mogla udeležiti prireditve, zato je predlagala, naj pridem jaz namesto nje. Kot že vejo vsi moji prijatelji in znanci, uživam ob glasnem branju in me je predlog razveselil. V okviru »Jornadas 2022. 150 años de El Gaucho Martín Fierro« je dr. Maria Celina Ortale, predavateljica [profesora adjunta] španske filologije na Univerzi v La Plati in urednica Zbranega dela Joseja Hernandeza, ki ga je pravkar objavila založba Eduvim, priredila poseben dogodek pod imenom Lecturas políglotas, na katerem smo na dvorišču fakultete prebrali prvi spev Martina Fierra, to je po devetnajst kitic, kar ni malo, v šestnajstih jezikih. Najprej v španščini, potem pa po španskem abecednem redu v nemščini, katalonščini, kitajščini, slovenščini, francoščini, stari grščini, gvarani, jidišu, angleščini, italijanščini, japonščini, latinščini, portugalščini, kečujščini in baskovščini. Povezava Po vrsti smo šli potem v učilnico, kjer so nas snemali pri branju, ki je že dostopno na: Na otvoritvi so nas predstavniki Kečua iz Peruja pozdravili z inkovskim obredom, na koncu pa smo poslušali ob harfi pesem (guaranio) Recuerdos de YpacaraI v gvarani. Dogodek je bil razglašen za projekt kulturnega interesa (Universidad Popular Alejandro Korn). Bila sem zelo počaščena, da sem imela priložnost predstaviti res čudovit prevod dr. Tineta Debeljaka argentinskemu občinstvu. Čeprav seveda niso razumeli jezika, so vsi dojeli in občudovali njegov odlični posluh in je prevod naredil prijetno bratovsko vzdušje med publiko. Nenazadnje bi omenila, da so bili na dogodku prisotni predsednica slovenske skupnosti Berissa in tudi študenti fakultete, ki obiskujejo tamkajšnji lektorat slovenščine.« Rok Fink Lektoriranje: Tjaša Lorbek STRAN 5 SVOBODNA SLOVENIJA | 17. DECEMBRA 2022 KOLEDAR 17. decembra ob 20:00 Božični koncert v San Martinu 23. decembra Koncert božičnih pesmi v farni cerkvi v Ramos Mejíi. Vabita MPZ San Justo in Ex-Corde 24. decembra Božična polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj 31. decembra Silvestrovanje na Pristavi OSEBNE NOVICE DIPLOMA Na Buenosaireški univerzi je diplomirala Ivana Karla Petkovšek in postala »Licenciada en Trabajo Social«. Čestitamo in ji želimo mnogo uspeha! “ ZA RAZMISLEK IN NASMEH “En dober pregovor na dan, prežene slabo voljo stran” PREGOVORI IN CITATI OBISK V zadnjem času je slovenska skupnost v Argentini prejela kar nekaj obiskov, med drugimi so argentinske Slovence obiskali ministrica Republike Slovenije za zunanje zadeve, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in ljubljanski pomožni škof. Pred nekaj dnevi nas je pa seveda obiskal tudi sveti Miklavž. Zelo čustveno je Fran Saleški Finžgar napisal spomin, ko je obiskal Ivana Cankarja na smrtni postelji: »Tiho, po prstih sem stopil v sobo deželne bolnice, kjer je ležal zadnje dni pred smrtjo. Ob koncu postelje sem obstal, zazrl sem se v njegovo lice. Tako resnobno, tako strogo je bilo, kot ga nisem videl nikoli. Oči zaklopljene, celo trepavnice so se mi zdele tako svinčeno težke, da ga nisem upal nagovoriti in ga predramiti. Komaj sem spoznal, da rahlo diha. Dolgo sem stal ob postelji ves pogreznjen v ta izraz. Zdelo se mi je, da čutim, kako se za tem čelom snujejo misli, kako grebejo po človeških srcih, kako pretehtavajo razdaljo od sedanjosti daleč nekam v bodočnost. Vse njegovo revno, izmučeno telo, vsa ta uboga okolica v njegovi bolniški sobi mi ni mogla skaliti vtiska, da stojim ob postelji moža-vidca, duševnega velikana. Nisem imel poguma, da bi bil stopil do njega in ga prijateljsko prijel za njegovo vsehlo desnico, ki je kot mrtva, brezkrvna ležala na odeji. Nisem upal — in ” iz sobe nisem mogel. Tako je bilo tiho, da je žepna ura glasno motila s tiktakanjem nemi molk krog njega. Hipoma glasno vzdihne. Počasi privzdigne trepavnico levega očesa, motno se upre zenica vame in tedaj naenkrat odpre obe očesi na široko, po vsem licu se razlije tisti edino njemu pristni, skoro razposajeni smeh, s katerim je pozdravljal prijatelje, če je bil dobre volje. Veselo je bušilo iz njega, kot bi ga bil naletel ob čaju: »Glej ga, ali si ti?« »Ali počivaš, Ivan,« sem rekel polglasno in sedel k postelji. »Menda,« je odgovoril. Spet je izginila vsa veselost z lica in ga obdala čudovita resnoba. Nemo me je gledal, vprašujoče. Ničesar nisem vedel, kaj bi mu bil povedal ta trenotek. Toda njegovo vprašujoče oko me je opozorilo: »Ali si prišel kot sva se menila,« Domislil sem se pogovora, ko sva modrovala o smrti. Rekel mi je: »Jaz se ne bojim smrti. Vedi, da bo lažji moj opravek z Bogom tedaj, kot mnogo drugim — morda tudi lažji kot tebi.« Ob tem spominu mi je prišlo samo po sebi na ustnice, da sem šepetaje vprašal to vprašajoče oko: »Ivan, morda želiš odveze?« »Daj, prosim!« mi je odgovoril odločno, se nagloma energično vspel na postelji in pogledoval v nedosežno daljavo … Ko sem se ločil od njega, sem ves presunjen taval po stopnicah.« Tudi pregovori nam govorijo o obiskih: • Gost v hišo, Bog v hišo! (Slovenski pregovor) • Pot ni dolga, če ljubiš tistega, h komur greš na obisk. (neznani avtor) • Najslabši med modrimi je tisti, ki obišče princa. Najboljši princ je tisti, ki obišče modreca. (Idries Shah, indijski pisatelj) • Zdravilo je za bolnika vesel obraz obiskovalca. (Fernando de Rojas, španski dramatik) • Nekaj išče, kdor vas dolgo obiskuje. (španski pregovor) • Dobro ime žensk – kakor dobro ime zdravnikov – zavisi od obiskov, ki jih imajo. (Ramón de la Cruz Cano y Olmedilla, španski dramatik) • Obiski prinašajo veselje, če že ne, ko pridejo, vsaj, ko odidejo. (španski pregovor) • Jezus te čaka v cerkvi. Zakaj ne greš k njemu pogosto na obisk? (sv. Janez Bosko, italijanski duhovnik, vzgojitelj, pisatelj in svetnik) • Sveti Miklavž ima prav: ljudi obišče enkrat na leto. (Victor Borge, danski pianist in komik) • Vi mislite, da bi moral imeti rad svojo taščo, ker nas obišče samo dvakrat na leto … vendar ne veste, da njeni obiski trajajo šest mesecev. (Juan Verdaguer, argentinski komik in igralec urugvajskega porekla) • Redek obisk prijateljstvo poveča. (arabski pregovor) Izbral: Jože Jan Vabljeni, da svoje voščilo delite s Slovenci po celem svetu! Pošljete ga lahko na naslov pr.urad.slovenci@gov.si Bliža se Božič! korak naprej POGLED NAZAJ, Dragi bralci, svoja božična voščila lahko objavite v Svobodni Sloveniji. Pošljete nam jih lahko do 20. decembra, da jih vključimo v božično številko. Objava je brezplačna!* Klikajte za povezavo (*tudi mi želimo prispevati k veselemu decembrskem vzdušju) ALMANAH | RAST 51 Svobodno Slovenijo podpirajo | Glasilo Slovencev v Argentini Ustanovitelj Miloš Stare Lastnik društvo Zedinjena Slovenija Predsednik Jure Komar Urednika: Mariana Poznič, Jože Jan Uredniški odbor: Erika lndihar, Lucijana Hribar, Cecilija Urbančič, Jože Lenarčič, Miloš Mavrič, Marko Vombergar, Tomaž Žužek Oblikovanje: Leila Erjavec, Sofia Komar SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA Ll BRE Ramón L. Falcón 4158, Buenos Aires - Argentina email svobodna.ba@gmail.com www.svobodnaslovenija.com.ar