III. Konferenca Iz sveta In slovenIje 23. september 2022 Ljubljana Atrij ZRC SAZU e-zBornIK Ljubljana 2022 III. KONFERENCA SLOVENSKIH GLASBENIKOV 1 IZ SVETA IN SLOVENIJE Ljubljana, 23. september 2022 jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 2 III. KONFERENCA SLOVENSKIH GLASBENIKOV IZ SVETA IN SLOVENIJE Ljubljana, 23. september 2022 Kazalo 3 Uvodna slovesnost, pozdravni nagovori gostitelja in gostov Opening Ceremony, Welcome Addresses . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Uvodno predavanje Keynote Address . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Glasba in posel Music and Business . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31 Glasba in diplomacija Music and Diplomacy . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 55 je Predstavitev slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije: ni Bogate glasbene poti Presentation of Slovenian Musicians from Slovenia and Abroad: ta in Slove Rich Musical Careers . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 sve iz Predstavitev slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije: kov Mladi talenti Presentation of Slovenian Musicians from Slovenia and Abroad: lasbeni Young Talents . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 nskih g nca slove onfere II. K 4 Program 5 PETEK, 23. SEPTEMBER 2022 09:00 – 09:30 Prihod in registracija udeležencev 09:30 – 10:10 Uvodna slovesnost, pozdravni nagovori gostitelja in gostov � Boris Pleskovič, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa � Matej Arčon, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu � Peter Baroš, svetovalec na Ministrstvu za kulturo Pozdravne besede častnega pokrovitelja: jeni Peter Štih, predsednik SAZU Umetniški program: ta in Slove Kvartet klarinetov Slovenske vojske sve iz 10:10 – 10:30 Uvodno predavanje kov Glasbena matica Ljubljana – lasbeni na plemenitih temeljih zgrajena prihodnost � Veronika Brvar, Glasbena matica nskih g Ljubljana in Mojca Kovačič, Glasbeno narodopisni inštitut ZRC SAZU nca slove 10:30 – 10:45 Odmor onfere II. K Pro 10:45 – 12:15 Glasba in posel gram Predsedujoči: Tomaž Simetinger, Zveza kulturnih društev Slovenije � Tomaž Simetinger, Zveza kulturnih društev Slovenije: Glasba, zdravje in nove karierne priložnosti � Gal Faganel, Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani, Slovenija: Več kot talent – ključne neglasbene veščine � Maja Cerar, Columbia University, ZDA: Glasba in interdisciplinarne izmenjave (na daljavo) 6 � Klementina Milošič, Round Hill Music, ZDA: Osnove glasbenega posla in glasbena promocija (na daljavo) � Jernej Bervar, ZDA: Osnove glasbenega posla in socialni mediji (na daljavo) 12:15 – 13:15 Odmor za kosilo 13:15 – 14:45 Glasba in diplomacija Predsedujoča: Veronika Brvar, Glasbena matica Ljubljana Uvodno predavanje: Jan C. Henneman, Nizozemska: Glasba in diplomacija II. K Sodelujoči: on � Tone Kajzer, ZDA: Glasba kot izraz identitete fere in instrument javne diplomacije (na daljavo) nca � Valentin Inzko, Avstrija: Vloga slove glasbe v diplomaciji ns � Tina Žerdin, Slovenija / Avstrija: Glasba kot kih g univerzalni jezik, v kriznih in manj kriznih časih lasbeni 14:45 – 15:00 Odmor kov iz s 15:00 – 16:10 Predstavitev slovenskih glasbenikov iz sveta vet in Slovenije: Bogate glasbene poti a in Sl Predsedujoči: Aleksi Jercog, RAI ove slovenski program, Italija nije m Sodelujoči: ograPr � Jože Vidic, Slovenija: Slovenski oktet skozi prizmo časa � Manuela Rojec, Slovenija: Tartinijevo leto � Alfi Nipič, Slovenija in Aleksi Jercog, Italija: Na poti sedemdeseti obletnici Avsenikove glasbe 16:10 - 16:20 Odmor 16:20 – 17:30 Predstavitev slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije: Mladi talenti Predsedujoča: Elvira Hasanagić, Slovenija / Nemčija 7 Sodelujoči: � Petra Kovačič, Dunajska državna opera in Dunajska filharmonija, Avstrija: Od Tolmina do Dunaja � Lucija Krišelj, Orkester Tonhalle Zürich, Švica: Moja pot � Iztok Hrastnik, Dunajska državna opera in Dunajska filharmonija, Avstrija: Glasbena izobrazba v Sloveniji � Jaka Mihelač, Berlinska državna opera, Nemčija: Opera na odru in opera zunaj njega � Ema Bajc, Bremer Philharmoniker, Nemčija: Flavta in jaz (na daljavo) je 17:30 – 17:45 Zaključki konference ni � Veronika Brvar, Glasbena matica Ljubljana in Boris Pleskovič, Svetovni slovenski kongres ta in Slove sve 17:45 – 18:45 Ogled »glasbene Ljubljane« iz kov Vodeni ogled po znamenitostih Ljubljane, ki so zaznamovale njeno glasbeno zgodovino lasbeni in sedanjost. Vodi: Veronika Brvar nskih g 20:00 Koncert slovenskih samospevov ob 150. obletnici ustanovitve Glasbene matice ljubljana nca slove onfere II. K Pro Nastopajo: gram � Nada Tavčar, Italija, sopran, � Sara Briški Cirman, Slovenija, mezzosopran � Andrej Rustja, Italija, tenor � Nadia Magister, Argentina, mezzosopran � Marko Ferjančič, Slovenija, bariton � Katarina Zorec, Slovenija, sopran � Nadia Ternifi, Slovenija, sopran � Vladimir Mlinarić, Slovenija, klavir 8 II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije Program 9 FRIDAY, SEPTEMBER 23, 2022 09:00 – 09:30 Registration 09:30 – 10:10 Opening Ceremony, Welcome Addresses � Boris Pleskovič, President of Slovenian World Congress � Matej Arčon, Minister for Slovenians Abroad � Peter Baroš, Adviser to the Minister of Culture Welcome Address of Honorary Sponsor: Peter Štih, President of SASA je 10:10 – 10:30 Keynote Address ni Glasbena matica Music Society - ta in Slove Future built on noble foundations sve � Veronika Brvar, Glasbena Matica Ljubljana iz Musical Society in Mojca Kovačič, Institute kov of Ethnomusicology ZRC SAZU lasbeni 10:30 – 10:45 Coffee Break nskih g 10:45 – 12:15 Music and Business Chair: Tomaž Simetinger, Zveza nca slove kulturnih društev Slovenije onfere II. K Pro Speakers: gram � Tomaž Simetinger, Zveza kulturnih društev Slovenije: Music, healt and business � Gal Faganel, Academy of Music, University of Ljubljana, Slovenia: Beyond talent – crucial non-musical skills � Maja Cerar, Columbia University, USA: Music and interdisciplinary exchange (on-line) � Klementina Milošič, Round Hill Music, USA: Music business 101 and social media promotion (on-line) � Jernej Bervar, USA: Music business 101 and 10 social media promotion (on-line) 12:15 – 13:15 Lunch Break 13:15 – 14:45 Music and Diplomacy Chair: Veronika Brvar, Glasbena matica Ljubljana Music Society Keynote speaker: Jan Henneman, Netherlands: Music and diplomacy Speakers: � Tone Kajzer, USA: Music - Expression of identity and instrument of public diplomacy (on-line) � Valentin Inzko, Austria: The role I of music in diplomacy I. Ko � Tina Žerdin, Slovenia / Austria: Music nfe as universal language, in times of renc bigger or lesser grade of crisis a slove 14:45 – 15:00 Coffee Break nskih gl 15:00 – 16:10 Presentation of Slovenian Musicians from asb Slovenia and Abroad: Rich Musical Careers enikov Chair: Aleksi Jercog, RAI slovenian program, Italy iz sve Speakers: ta i � Jože Vidic, Slovenia: The Slovene n Sl octet through the prism of time ove � Manuela Rojec, Slovenia: The year of Tartini nije � Alfi Nipič, Slovenia and Aleksi Jercog, Italija: On the way to the 70th anniversary of Avsenik‘s music m 16:10 - 16:20 Break ograPr 16:20 – 17:30 Presentation of Slovenian Musicians from Slovenia and Abroad: Young Talents Chair: Elvira Hasanagić, Slovenia / Germany Speakers: � Petra Kovačič, Vienna Philharmonic, Austria: From Tolmin to Vienna � Lucija Krišelj, Tonhalle-Orchester, Zürich, Switzerland: My journey � Iztok Hrastnik, Vienna Philharmonic, Austria: Music education in Slovenia 11 � Jaka Mihelač, Berlin State Opera, Germany: Opera before and after the curtain call � Ema Bajc, Bermer Philharmoniker, Netherlands: The flute and I 17:30 – 17:45 Closing Session � Veronika Brvar, Glasbena matica Ljubljana Music Society and Boris Pleskovič, Slovenian World Congress 17:45 – 18:45 Guided Tour »Musical Ljubljana« Sights of Ljubljana that marked its musical history and present Guide: Veronika Brvar jeni 20:00 Concert on the Occasion of the 150th Anniversary of Glasbena Matica Music Society ta in Slove sve Performers: iz � Nada Tavčar, Italy, soprano kov � Sara Briški Cirman, Slovenia, mezzosoprano � Andrej Rustja, Italy, tenor lasbeni � Nadia Magister, Argentina, mezzosoprano � Marko Ferjančič, Slovenia, baritone nskih g � Katarina Zorec, Slovenia, soprano � Nadia Ternifi, Slovenia, soprano nca slove � Vladimir Mlinarić, Slovenia, piano onfere II. K 12 Uvodna slovesnost, pozdravni nagovori gostitelja in gostov Opening Ceremony, Welcome Addresses 13 jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 14 ostov ostitelja in gi g agovor n ozdravni snost, p 15 dna slove dr. Boris Pleskovič Uvo Predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Spoštovane udeleženke in udeleženci konference glasbenikov, drage glasbene ustvarjalke in ustvarjalci. Pred nami je III. konferenca slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije. To je že 43. vseslovensko strokovno srečanje, ki ga organizira Svetovni slovenski kongres (SSK), tokrat v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana in Glasbenonarodopisnim inštitutom ZRC SAZU. Letošnje srečanje glasbenikov zaznamuje 150-letnica ustanovitve Glasbene matice Ljubljana. jeni Konferenca predstavlja prizadevanja, da se slovenska glasbena umetnost vzpostavlja kot vrhunska, dinamična in pestra umetniška praksa doma in po svetu. ta in Slove sve Za glasbo so že zdavnaj zapisali, da ne pozna meja, da glasba govori en iz jezik, ki ga razumejo povsod po svetu. Toda v vsaki glasbeni govorici so sle-kov di človekove in narodove duše. Slovenci te sledi puščamo povsod po svetu. Praktično po vsem svetu delujejo slovenski skladatelji in dirigenti, na sve-lasbeni tovnih odrih pa lahko vidimo imenitne slovenske pevce. Ponosen sem, da premore Slovenija tako veliko število odličnih glasbenih ustvarjalcev, ki se nskih g lahko kosajo v svetovnem merilu. Glasba in pesem sta pomembni sestavini naše nacionalne kulture in iden-nca slove titete, ki se pogosto prepletata. Slovenska pesem in glasba sta spremljali onfere naše izseljence na njihovi poti v svet – krajšali sta jim čas, blažila njihovo II. K domotožje in združevala med seboj mlajšo in starejšo generacijo. Upam, da Uvo bo to srečanje podobno prispevalo k povezovanju in dialogu med sloven- dna skimi glasbenimi umetniki. Dialog je tisti, ki nadgrajuje naše misli, ideje in slove širi našo ustvarjalnost. Na konferenci slovenskih glasbenikov pa odpira mo- s žnosti, da se slovenskim glasbenim ustvarjalcem in poustvarjalcem, zboro- nost vodjem, pedagogom in tudi drugim glasbenim delavcem približa trende iz , po tujine in utre pot v svetovni glasbeni prostor, v katerem lahko zastopajo ter zdra predstavljajo izjemno slovensko glasbo. vni n To srečanje je hkrati tudi priložnost za vse tiste Slovence in Slovenke, ki agovor glasbo ustvarjajo na različnih koncih sveta. Je priložnost za boljšo pre- i poznavnost teh umetnikov in njihovih del doma, kakor tudi vzpodbuda za gos uporabo njihovih nastopov v slovenski diplomaciji. titelja Konferenčni del srečanja bo obsegal tri tematske sklope: »Glasba in posel«, in 16 g »Glasba in diplomacija« in »Predstavitev slovenskih glasbenikov iz sveta in ost Slovenije«, ki bo razdeljen na dva tematska podsklopa: »Bogate glasbene ov poti« ter »Mladi talenti«. Sklepnemu delu konference bo sledil zanimiv vo-deni ogled po glasbeni Ljubljani, skupno srečanje pa bomo zaključili z ve- černim koncertom v počastitev 150. obletnice Glasbene matice Ljubljana. Zahvaljujem se akad. prof. dr. Petru Štihu, predsedniku SAZU, za prevzem častnega pokroviteljstva konference. Poleg tega se želim zahvaliti vsem članom programskega odbora, ki so s svojimi nasveti in dragocenimi izku- šnjami sooblikovali program. Za sodelovanje bi se rad zahvalil Glasbeni matici Ljubljana in Glasbenonarodopisnemu inštitutu ZRC SAZU in ter vsem uglednim predavateljem, ki ste podarili svoj čas in talente za uspeh tega srečanja. Zahvala gre tudi Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki finančno podpira strokovne konference ter Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU), ki nam je prijazno odstopila prostore za današnji dogo- I dek. Nenazadnje hvala tudi strokovnim sodelavcem Upravne pisarne SSK I. Ko za odlično logistiko: glavni sekretarki Sonji Avguštin Čampa, Nini Frlan in nfe Luki Klopčiču. renca Vsem vam želim uspešno strokovno delo v želji, da bi spoznanja in dogna- slove nja konference s pridom uporabili tudi pri svojem delu. Veseli bomo vaših ns konkretnih predlogov in novih pobud na področju povezovanja slovenske kih g glasbene ustvarjalnosti. Tistim, ki prihajate iz tujine želim, da bi v Sloveniji las lahko doživeli čim več prijetnih trenutkov in se, kot nastopajoči, kmalu vr- beni nili. Vedno boste dobrodošli. kov iz sveta in Slove nije ostov ostitelja in gi g agovor n ozdravni snost, p 17 dna slove Matej Arčon Uvo Minister Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Spoštovane rojakinje in rojaki, spoštovani častni gostje, spoštovani organi-zatorji III. Konference slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije, cenjene dame in gospodje, dovolite mi, da vas toplo pozdravim v imenu Vlade Republike Slovenije, v imenu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu ter v svojem imenu. Želim izraziti iskreno zahvalo Svetovnemu slovenskemu kongresu, Glasbeni matici Slovenije in Glasbenonarodopisnemu inštitutu ZRC SAZU za skrbno organizacijo tega srečanja. jeni Veseli me, da lahko ob tej priliki, tudi jaz temu plemenitemu dogodku do-dam svoj drobni kamenček v mozaiku širšega kroga slovenskih glasbenih strokovnjakov, ki ste se tukaj zbrali z namenom izmenjave izkušenj in kreta in Slove pitve pretoka glasbenega znanja v slovenski prostor in na tuje. sve iz Glasba je življenjskega pomena v različnih trenutkih človekovega obstoja, kov tako v življenju posameznika kot celotnega naroda - razveseljuje in budi optimizem, obenem pa nas tudi pomirja in nam daje pogum za življenje. lasbeni Kot je nekoč dejal Beethoven: »Glasba ima moč, da spreminja svet.« nskih g Kulturna dejavnost slovenskih glasbenih in pevskih društev po svetu, v zamejstvu in v matični domovini, pooseblja naše iskreno hrepenenje, da bi slovenska melodija in pesem še dolgo zveneli v vsaki slovenski duši. nca slove Glasbeno ustvarjanje in izražanje predstavlja namreč pot, ki v duhu na onfere skrivnosten način povezuje osebe in dogodke, sedanjost in preteklost v II. K nedeljivo enost; meje in delitve med ljudmi tako vsaj začasno izginejo. A Uvo tudi potem občutek povezanosti ostaja za vedno zapisan v lepem spominu. dna Tako nas naša skrb in požrtvovalnost za ohranitev slovenske glasbene kul- slove ture, ne glede na časovno in prostorsko odmaknjenost, intimno povezujeta s med seboj in s skupno deželo naših prednikov - Slovenijo. nost, p Ob tem bi želel spomniti, da temelji slovenske samostojnosti, neodvisnosti ozd in državnosti segajo daleč v preteklost, in da sta dva pomembna temelja rav slovenska kultura in identiteta. Slovenska glasba v vseh pogledih predsta- ni n vlja pomemben element naše kulturne identitete. O tem priča tudi častitlji- agovor va 150-obletnica ustvarjalne dejavnosti Glasbene matice Ljubljana, ki jo i praznujemo v teh dneh. Prijetno sem presenečen, da je tematika tokratne gos konference slovenskih glasbenikov usmerjena predvsem v aktualnost se- titel danjega trenutka in v prihodnost, o čemer pričajo naslovi tematskih sklo- ja in 18 pov konference: »Glasba in posel«, »Glasba in diplomacija«, »Predstavitev go slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije«, kar vnaša obetavno svežino stov v samo delo konference. Kot posrečeno ocenjujem tudi tematsko povezovanje preteklosti – tema: »Bogate glasbene poti« s prihodnostjo – tema: »Mladi talenti«. Dovolite mi, da vam zaželim veliko veselja, vztrajnosti in uspehov ob novih izzivih na vaši nadaljnji glasbeno ustvarjalni poti - predvsem pa pri ohra-njanju in razvijanju naše - slovenske kulture in pri poglabljanju med sosed-skega prijateljstva. Hvala! II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije ostov ostitelja in gi g agovor n ozdravni snost, p 19 dna slove Peter Baroš Uvo Svetovalec na Ministrstvu za kulturo V imenu Ministrstva za kulturo in ministrice dr. Aste Vrečko vam izkazujem iskrene čestitke ob organizaciji in izvedbi III. Konference slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije, ki poteka v sodelovanju Svetovnega slovenskega kongresa, Glasbene matice Ljubljana in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Čestitke in zahvala častnemu pokrovitelju dr. Petru Štihu, predsedniku SAZU, vsem govorkam in govorcem ter drugim sodelujočim, ki boste prispevali svoje dragocene misli in besede. Posebne čestitke Glasbeni je matici za častitljivih 150 let obstoja in delovanja ter predsednici Veroniki ni Brvar za prizadevanja, ki bodo Glasbeni matici popotnica za naprej. Dvanajst let mineva od predhodne konference. Dvanajst let, v katerih se ta in Slove je marsikaj spremenilo. Pretresi, ki smo jim priča v zadnjem času, kličejo k sve iz razmisleku. Na osebni ravni, na ravni interesnih skupin in širše skupnosti, kov na ravni sveta. Svet se že dolgo ni zdel tako majhen. Pa najsi k temu prispe-vajo nove komunikacijske tehnologije ali pa okoliščine, ki domala vsakega lasbeni prebivalca planeta silijo v isto vprašanje. Vprašanje lastne ranljivosti, ranljivosti skupnosti, ki ji pripada, ranljivosti sveta v katerem skupaj sobivamo. nskih g Skrbno izbran program letošnje konference glasbenikov se ozira v preteklost, sedanjost in prihodnost slovenske glasbe doma in na tujem. Postavlja nca slove jo v kontekst aktualnosti, v središče problemov, priložnosti in izzivov, ki jih današnjost prinaša. Prihaja v najprimernejšem trenutku, ki nosi vselej isto onfere ime: sedaj. Pravimo, da glasba povezuje in vključuje. Da v sebi skriva srž II. K Uvo neke univerzalnosti. Da kultivira in motivira. Če temu pritrdimo, glasbi pri- dna znamo določeno poslanstvo in jo zavežemo tudi k odgovornosti. V današnji slove dobi odgovornost terja veliko hrabrosti. Neizogibnost razmisleka o ranlji- s vosti glasbe in z njo povezanih življenj naj hrabri luč spomina na velike nost dosežke slovenske glasbene umetnosti. Spremljajo naj ga zgodbe mnogih , po glasbenih uspehov sedanjosti, ki jim pritrjujejo tudi številna priznanja in zdra nagrade zunaj naše države. Razkrivajo naj se možnosti, ki lahko slovensko vni glasbo ponesejo še dlje in naprej. Preko nacionalnih meja, opremljeno z nag novimi znanji in veščinami, ki nam jih v izziv ponuja današnjost. ovor i Vsem sodelujočim na III. Konferenci slovenskih glasbenikov iz sveta in gos Slovenije želim veliko pronicljivih misli in besed ter izmenjanih idej in iz- titel kušenj. Predvsem pa hrabrosti. Ker svet je majhen, naša glasba pa velika. ja in 20 gostov II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije ostov ostitelja in gi g agovor n Častni pokrovitelj ozdravni snost, p Honorary sponsor 21 dna slove akad. prof. dr. Peter Štih Uvo Predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Spoštovani minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, gospod Matej Arčon, spoštovani predsednik Slovenskega svetovnega kongresa, gospod Boris Pleskovič, spoštovana predsednica Glasbene Matice Ljubljana, gospa Veronika Brvar, jeni spoštovani udeleženci in udeleženke današnje konference, spoštovane gospe in spoštovani gospodje! ta in Slove V veliko zadovoljstvo mi je, da vas lahko v imenu Slovenske akademije sve iz znanosti in umetnosti pozdravim na današnji tretji konferenci slovenskih kov glasbenikov iz sveta in domovine, ki jo je ob sodelovanju Glasbene matice Ljubljana in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU organiziral lasbeni Slovenski svetovni kongres. Naj začnem s staro in velikokrat izrečeno mislijo, da je glasba univerzalna. nskih g Govori z vsem razumljivim jezikom, čeprav to seveda še ne pomeni, da se nam včasih ne kaže kot tuja ali vsaj nenavadna. A ne glede na to, je glasba, nca slove ki je imanenten del človekove biti, od vedno povezovala ljudi, tudi tiste, ki se med seboj ne razumejo in živijo v različnih kulturnih in socialnih okoljih. onfere To je nekaj, kar ji daje velik pomen in moč. Povezovanje, le da tokrat vseh II. K Uvo Slovencev, ki živijo v domovini, zamejstvu in izseljeništvu, je tudi glavna dna naloga Slovenskega svetovnega kongresa, ki to svoje poslanstvo zelo uspe- slove šno opravlja že več kot trideset let od svoje ustanovitve ob slovenski osa- s mosvojitvi leta 1991 in ki se nenazadnje odraža tudi v današnji konferenci. nost A povezovanje je nekaj, čemur se čuti zavezana tudi Slovenska akademija , po znanosti in umetnosti. Kot najvišja državna znanstvena in umetniška usta- zdra nova povezuje Akademija na simbolno reprezentativni ravni že od svoje vni ustanovitve celotno slovensko občestvo in v tem smislu med njenimi čla- nag nicami in člani niso slučajno vrhunski znanstveniki in umetniki iz vseh treh ovor Slovenij, domovinske, zamejske in izseljeniške. i gos Toda ob vsej svoji univerzalnosti se nam glasba kaže tudi kot nekaj na- titel rodno samobitnega, kot nekaj, kar je povezano z našo narodno identite- ja in 22 to in je del nje. To občutje se je razvilo zlasti od 19. stoletja naprej in je go zvezano z oblikovanjem modernih evropskih narodov v tistem času, med stov katere sodimo tudi Slovenci. Zavedanje, da je glasba gradnik, prenašalec in utrjevalec narodne zavesti, da ima torej tudi v tem ožjem nacionalnem kontekstu povezovalno in konstitutivno vlogo, je bilo pri Slovencih prvič povsem jasno artikulirano leta 1872. Takrat je bila v Ljubljani ustanovljena Glasbena matica, ki spada med naša najstarejša kulturna društva. Letos praznuje zelo častitljiv jubilej – stopetdesetletnico svojega delovanja in dovolite mi, da izkoristim priložnost tega nagovora, da ji v svojem imenu in imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti čestitam ob visokem prazniku in ji zaželim nadaljnjih uspehov. Glasbena matica je ob ustanovitvi v svoja pravila zapisala, da želi vse-stransko podpirati in gojiti narodno glasbo, skrbeti za slovensko glasbeno literaturo in objavljati kompozicije slovenskih avtorjev, razpisovati nagrade za domača glasbena dela, zbirati slovenske narodne pesmi, osnovati II. K glasbeno knjižnico in ustanoviti pevsko-glasbeno šolo. To je bil zelo ambi- on ciozen program, ki je zajel tako rekoč celotno glasbeno dejavnost in ki ga fere je Glasbena matica v naslednjih desetletjih v veliki meri tudi uresničila. Za nca ilustracijo naj omenim samo ustanovitev glasbene šole 1882, ki sodi med slove najpomembnejše dosežke Glasbene matice z dolgoročno veljavo trajnega ns značaja. Takrat ustanovljena glasbena šola v Ljubljani ni bila samo temelj kih g drugim glasbenim šolam na Slovenskem, ampak tudi zametek višjemu glas- las benemu konservatoriju, ki je bil zopet podlaga za ustanovitev naše najvišje beni glasbene šole – Akademije za glasbo. kov iz Spoštovane gospe in gospodje, od tistih pionirskih časov se je v svetu glas- sve be veliko spremenilo, o čemer na tem mestu ne morem govoriti, niti sem ta i poklican za to. Ugotovim lahko le, da so z razvojem, novimi mediji, komu- n Sl nikacijsko povezanostjo na globalni ravni in še z marsičem drugim nasto- ove pili tudi na področju glasbe novi izzivi in da so se odprle nove perspektive nije ostov in možnosti. Nekatere med njimi nagovarja tudi današnja konferenca, na kateri vam želim uspešno delo, dobro diskusijo in prijetno druženje, vsem njenim pripravljalcem pa se zahvaljujem za njeno organizacijo. Hvala lepa. ostitelja in gi g agovor n ozdravni snost, p 23 dna slove Uvo jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 24 Uvodno predavanje Keynote Address 25 jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 26 edavanje dno pr Glasbena matica Ljubljana – Uvo na plemenitih temeljih zgrajena prihodnost Glasbena matica Music Society - Future Built on Noble Foundations 27 Veronika Brvar* Mojca Kovačič** Glasbena matica Ljubljana v letošnjem letu praznuje 150. letnico delovanja. Vlogi in pomenu enega najstarejših kulturnih društev na slovenskih tleh se bosta posvetili dve predavateljici. V uvodnem delu predstavitve bo orisa-na pot Glasbene matice Ljubljana od ustanovitve do današnjega razcveta dejavnosti, v drugem pa bo izrisano delovanje Glasbenonarodopisnega in- štituta ZRC SAZU, naslednika Folklornega inštituta, ki je bil leta 1934 ustanovljen pri Glasbeni matici Ljubljana. jeni Ustanovitelji Glasbene matice so že ob nastanku podjetno začrtali pot delovanja in z jasno vizijo ambiciozno usmerili pogled daleč prek ozkih ta in Slove meja svojega mesta. Društvo je uspešno delovalo na različnih področjih sve ter nenehno izkazovalo ter utrjevalo svojo družbeno odgovornost ter skrb iz za slovensko glasbeno kulturo, razvoj glasbenega šolstva v slovenskem kov jeziku in uveljavitev slovenskih glasbenikov ter slovenske glasbe doma ter na tujem. Med dosežke spadajo ustanovitev glasbene šole 1882. leta, lasbeni kjer je bilo na prvem mestu poučevanje v slovenskem jeziku. Za postavitev mednarodnih standardov je zaprosila mednarodno uveljavljenega pevca, nskih g skladatelja in cenjenega pedagoga Frana Gerbiča. Leta 1891 je ustanovila Mešani pevski zbor, ki ga je dolga desetletja vodil dirigent Matej Hubad, nca slove zbor pa se kot eden redkih sestavov lahko pohvali z neprekinjeno tradi-cijo delovanja. Leta 1908 je ustanovila Slovensko filharmonijo. Ta je de-onfere lovala le do leta 1913, kljub temu pa zapustila pomembno sled v razvoju II. K Uvo glasbe na Slovenskem. Po dolgoletnih prizadevanjih je Glasbena matica dno leta 1919 ustanovila prvi konservatorij in tako omogočila razcvet profesio- pre nalne glasbene kulture. S prvim Slovencem, članom Dunajske filharmonije dav g. Karlom Jerajem, je v okviru Orkestralnega društva spodbujala nastanek anje nove slovenske glasbe. Z ustanovitvijo Folklornega inštituta leta 1934 je postavljala temelje znanstvenoraziskovalnemu delu. Podjetno je poskr-bela za svoj dom z nakupom dveh hiš, odprla trgovino z muzikalijami in koncertno poslovalnico (1922), pripravila prvi mednarodni Glasbeni festival (1932), in opozarjala nase v širši družbi kot pobudnica postavitve spo-menika Ilirskim provincam in Aleje skladateljev (1932). Takoj po 2. svetovni vojni je bila dejavnost Glasbene matice, razen Mešanega pevskega zbora, ukinjena, s tem pa so bile prekinjene tudi podjetniške in svetovljanske poti, 28 s katerimi bi si lahko slovenska glasba in glasbeniki lažje utirali poti zunaj državnih meja. Vnovični razcvet društva je v novi demokratični državi Sloveniji omogočil uspešno voden in rešen postopek vrnitve premoženja, in od tedaj naprej društvo znova opozarja nase s svojo dejavnostjo, hkrati pa se s ponosom ozira na razcvet dejavnosti, katerega seme je posejalo v preteklosti. Glasbena matica danes gradi most med ljubiteljsko in pro-fesionalno kulturo ter na trdnih temeljih dediščine snuje nove programe, pomembne za glasbeni in kulturni razvoj danes, še bolj pa za prihodnost. Tudi v tem vnovičnem razcvetu se Glasbena matica sooča s številnimi izzivi in pobudami, samozavest za pogled v prihodnost pa ji dajejo tudi dosežki preteklosti, na katere je še vedno ponosna. Med njimi je tudi izjemna pot Folklornega inštituta, danes Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, ki je iz ljubiteljske dejavnosti na Slovenskem prerasel v mednarodno uve-ljavljeno znanstveno ustanovo. Inštitut je v tem času prehodil dolgo pot: od idej zbiranja, katalogiziranja, ohranjanja in objavljanja slovenskega fol-klornega gradiva in kanoniziranja nacionalne kulture, ki so vodile inštitut v II. K prvih desetletjih, pa do kritične umestitve glasbeno plesnih in zvočnih po- on javov (predvsem) ljubiteljske kulture v širši družbeni ali politični kontekst. fere Pogosto pa je naslovila tudi odseve družbenih, (trans)kulturnih in drugih nca identifikacij pevcev, plesalcev, ustvarjalcev, poustvarjalcev in poslušalcev v slove raznolikih glasbeno plesnih pojavih. V številnih projektih so raziskovalci in ns raziskovalke inštituta posvečali tudi glasbeni in plesni kulturi Slovencev v kih g zamejstvu in po svetu, predvsem v Italiji, Avstriji, na Madžarskem, v Franciji las in v Združenih državah Amerike. benikov iz svet � *Veronika Brvar a in Sl Muzikologinja Veronika Brvar od leta 2013 deluje v mednarodnem prostoru ove kot vodja podjetja Vera Cultura – from concept to audience, ki ga je usta-nije novila na Nizozemskem. Kot dolgoletna urednica za resno glasbo na Radiu edavanje Slovenija (1992 -2009), vodja programske službe na Festivalu Ljubljana (2009 -2013) in predsednica najstarejšega društva za glasbo v Sloveniji Glasbene matice Ljubljana (od leta 2016) ima številne izkušnje in obširno znanje na področju umetniškega ter organizacijskega vodenja glasbenih ter interdisci-dno pr plinarnih kulturnih programov. Devet let je bila članica strokovne komisije Uvo za glasbo pri Evropski zvezi radijskih postaj ter vodja številnih mednarodnih programov (TENSO, Echos, MusMa). Od študentskih let naprej sodeluje z Glasbeno mladino Slovenije in Glasbeno mladino ljubljansko. Od leta 2010 je odgovorna urednica strokovne tiskane revije o glasbi Glasna, od 2019 pa mentorica na Univerzi za 3. življenjsko obdobje. Je avtorica treh scenarijev za dokumentarne portrete slovenskih glasbenikov ter slovenske glasbene krajine, ki jih je pripravila TV Slovenija. 29 � **dr. Mojca Kovačič Je etnomuzikologinja, zaposlena na Glasbenonarodopisnem inštitutu ZRC SAZU. Prek raziskav ljudskega petja, ljudske inštrumentalne glasbe ter so-dobnih glasbenih in zvočnih pojavov preučuje osnovne zakonitosti teh pojavov in izpostavlja njihovo družbena in politična razmerja kot so: glasba in spol, nacionalizem in glasba, kulturna politika, procesi ponarodevanja in koncepti popularne glasbe, glasba in identiteta. V zadnjih letih se je največ posvečala vprašanjem zvočnosti mest, ulični glasbi in religijskim zvokom v sodobnem urbanem prostoru, mestnim politikam in izkustvenim vidikom per-cepcije zvočnosti ter identifikacijskim vidikom folklornih udejstvovanj članic in članov manjšinskih folklornih skupin. Svoje preučevanje zvoka in glasbe je razširila z raziskovanjem afektivnih potencialov zvoka, vključno s fizič- no izkušnjo poslušalca in njeno povezanostjo z družbenimi, zgodovinskimi, osebnimi in političnimi izkušnjami. Je predstojnica Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU in predavateljica modula Slovenska ljudska glasbena dediščina na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 30 Glasba in posel Music and Business 31 jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 32 oseln p Glasba i PREDSEDUJOČI 33 dr. Tomaž Simetinger Je doktor etnologije, kulturne in socialne antropologije. Doktoriral je iz področja historične antropologije, natančneje iz kulturne zgodovine plesa in se tudi sicer posveča raziskovanju tega fenomena ter drugih nesnovnih pojavov v kulturni zgodovini Evrope. Trenutno je zaposlen v Evropskem parlamentu, sicer pa opravlja funkcijo predsednika krovne Zveze kulturnih društev Slovenije. Je avtor ali soavtor raziskav s področja ljubiteljske kulture, sicer pa tudi jeni redno sodeluje z Javnim skladoma Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Tam opravlja vlogo predavatelja in vodi različne seminarje, izobraževanja in tabore. ta in Slove sve Kot predavatelj sodeluje tudi s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana, iz kot gostujoči predavatelj pa sodeluje še z drugimi fakultetami. Je avtor in kov urednik številnih strokovnih in znanstvenih člankov, monografij in učbenika. lasbeni Za svoje delo je prejel že več nagrad med njimi Zlato plaketo Javnega sklada za kulturne dejavnosti in srebrnega piskača ZKD Ljubljana. nskih g Trenutno sodeluje na evropskem projektu Culture for Healt, povezanim s prispevkom, predstavljenim na simpoziju. nca slove --- onfere II. K Gla Tomaž Simetinger holds a PhD in ethnology, cultural and social anthropo- sba i logy. He specialised in historical anthropology, specifically in the cultural n p history of dance, and his research focuses on this phenomenon and other ose intangible phenomena in the cultural history of Europe. He is currently l employed by the European Parliament, and otherwise holds the position of President of the umbrella Association of cultural societies of Slovenia. He is the author or co-author of research in the field of amateur culture and regularly collaborates with the Public Fund of the Republic of Slovenia for Cultural Activities. He is a lecturer there and runs various seminars and trainings. He also works as a lecturer with the Ljubljana Conservatory of Music and 34 Ballet and as a guest lecturer with other faculties. He is the author and editor of numerous professional and scientific articles, monographs and a textbook. He has received several awards for his work, including the Golden Plaque of the Public Fund for Cultural Activities and the Silver Piskač of the ACS Ljubljana. He is currently working on the European project Culture for Healt, linked to a paper presented at the symposium. II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije oseln p Glasba i Glasba, zdravje in nove karierne priložnosti Music, Healt and Business 35 Tomaž Simetinger* Zgodovina zdravljenja z umetnostjo sega že v 19. stoletje, ko so na tem področju pionirsko prepoznali pomen kreativnosti človeka v psihoterapiji. V anglosaksonskih deželah dobi ta sektor močnejši zagon v desetletjih po drugi svetovni vojni, na Slovenskem pa šele v 80. letih 20. stoletja, ko so zdravljenje z umetnostjo uvedli v Psihiatrično bolnišnico Ljubljana. Pri tem se odpira vprašanje, kako s pomočjo obstoječih dobrih praks po Evropi in širše implementirati sistem, ki bi lahko omogočil nove poklicne možnosti je glasbenikom in drugim umetnikom ter s tem nagovoril potrebe specifičnih ni družbenih skupin. Trg glasbe je danes močno globaliziran in v kontekstu t. i. »zahodnih družb«, ta in Slove v ekonomskem smislu močno razvit. Kljub temu pa odpira možnosti za ra-sve iz zvoj novih pristopov in s tem odprtju novih delovnih mest za glasbenike ali kov njihov dodaten zaslužek. Različne oblike umetnostne terapije so brez dvo-ma eno tistih področij, ki nosijo visok razvojni potencial. Glede na obstoje-lasbeni čo dinamiko teh praks na evropski ravni pa lahko sklepamo, da bo razvoj tega segmenta v prihodnje močno v porastu tudi na Slovenskem. nskih g Doslej znane raziskave ugotavljajo, da ima glasba vrsto pozitivnih učinkov tako na psihičnem, fiziološkem kot socialnem nivoju: nca slove � skupinsko petje prispeva k dobremu počutju in zdravju ljudi z boleznimi onfere dihal, ljudi s Parkinsonovo boleznijo in demenco ter starejših ljudi na II. K splošno; Gla � skupinsko petje ali igranje instrumenta pomaga zmanjšati občutek sba i osamljenosti med starejšimi odraslimi in je povezano s kognitivnimi n p koristmi; osel � glasba/petje pomagata pri razvoju odpornosti pri odraslih in vplivata na zmanjševanje bolečine in stresa; � družbene koristi petja skupnega muziciranja so še: krepitev socialne podpore, omogočanje sodelovanja, zagotavljanje občutka identitete in pripadnosti, preprečevanje osamljenosti in socialne izolacije, izbolj- šanje socialnega delovanja, spodbujanje razvoja skupnosti, pomoč pri zmanjševanju neenakosti, spodbujanje solidarnosti in kohezije ter izboljšanje dostopa do zdravstvenega varstva in umetnosti. 36 Zaradi dokazanih pozitivnih vplivov glasbe in umetnosti nasploh je Evropska komisija podprla projekt Culture for health, kjer sistematično spremlja preko 500 tovrstnih evropskih projektov. Kot primere naj izpostavim: 1. Projekt MusiCOM (Romunija, Francija, Grčija, Ciper) Tvorjenje glasbenih skupnosti kot oblika podpore pri neformalnem učenju mladih. 2. Projekt: Glasbeni in pevski teden: Pojmo pri vseh starostih (Francija) Glasba kot oblika povezovanja med različnimi starostnimi strukturami prebivalstva. 3. Projekt: Kultura v bolnicah (Danska) Projekt uvaja različne oblike glasbe v bolnice in meri njihove učinke. Več o izpostavljenih in drugih projektih na: www.cultureforhealth.eu. II. Ko Z mapiranjem in analizo obstoječih praks želi Evropska komisija ugotoviti, nfe kako razumeti okolje, kjer se stikajo različni sektorji kot so: zdravstvo, so- renc ciala, kultura, ekonomija itd. Ključno vprašanje je, kako postaviti definici- a sl jo pojava umetnosti kot terapije, ki obsega številne raznovrstne prakse in ove se pogosto oddaljuje od zgodovinsko ustaljenih pogledov in razumevanje nski umetnosti in njene vloge v družbi, predvsem pa terja vnovičen razmislek h gl njenega načina financiranja. Države imajo na tem področju zelo različne asb pristope. Specifika slovenskega kulturnega modela temelji na dejstvu, da enik imamo izjemno močno razvito mrežo nevladnih organizacij s področja lju- ov iz biteljske kulture, ki bi lahko s pravimi ukrepi postala platforma za razvoj sve terapije z umetnostjo. Društva z ljubiteljsko dejavnostjo povezana s pro- ta i dukcijo glasbe po statističnih podatkih daleč prevladujejo nad drugimi in s n Sl tem predstavljajo že obstoječo kapilarno mrežo NVO-jev, ki lahko služi kot ove osnovna platforma za implementacijo nadaljnjih ukrepov s tega področja. nije osel Z načrtno nadgradnjo znanj in kompetenc glasbenikov in glasbenih peda-n p gogov, se tako odpira niša z relativno velikim ekonomskim in zaposlitve-nim potencialom, ki bi hkrati nagovarjala vse večje potrebe družbe po teh Glasba i vsebinah. V tem pogledu bi morali povezati Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Zvezo kulturnih društev Slovenije, Akademijo za glasbo in druge fakultete, Pedagoško akademijo ter pristojna ministrstva in se uskladiti o nadaljnjih vsebinah in usmeritvah. Prvi korak k implementaciji in uresničevanju potencialov, ki nam ga umetnostna terapija omogoča, je ozaveščanje deležnikov in odločevalcev, refleksija trenutnega stanja na Slovenskem in pregled že obstoječih praks v Evropi ali širše. Pri tem je treba odgovoriti še na nekatera druga ključna vprašanja kot so: formulacija strateških usme-ritev in ciljev za glasbene terapevte, s tem pa umestiti sektor umetnostne terapije v novo medresorsko področje, ki preči kulturo, socialo in zdravstvo; 37 definirati strokovne standarde; določiti morebiti potrebne nadzorne in re-gulativne mehanizme; omogočiti nove finančne vire. V prvi vrsti pa prepo-znati možnosti pilotnih projektov ter obstoječih dobrih praks, ki jih lahko implementiramo v slovensko okolje. --- The history of art therapy dates back to the 19th century, when pioneers in the field recognised the importance of human creativity in psychotherapy. In Anglo-Saxon countries, the sector gained a stronger impetus in the decades after the Second World War, but in Slovenia it was not until the 1980s that art therapy was introduced at the Ljubljana Psychiatric Hospital. This raises the question of how to implement a system that could provide new career opportunities for musicians and other artists, addressing the needs of specific groups in society, by drawing on already existing good practices across Europe and beyond. jeni The music market today is highly globalised and, in the context of so-called „Western societies“, economically highly developed. Nevertheless, it opens ta in Slove up opportunities for the development of new approaches and thus for the sve creation of new jobs for musicians or their additional earnings. The various iz forms of art therapy are undoubtedly one of those areas which have a high kov potential for development. However, given the existing dynamics of these practices at European level, it can be concluded that the development of lasbeni this segment will also be on the rise in Slovenia in the future. nskih g Research to date has shown that music has a number of positive effects on psychological, physiological and social levels: nca slove � Group singing contributes to the well-being and health of people with respiratory diseases, people with Parkinson‘s disease and dementia, and onfere older people in general; II. K Gla � Group singing or playing an instrument helps to reduce feelings of lo-sba i neliness among older adults and is associated with cognitive benefits; n pos � music/singing helps to develop resilience in adults and has an impact on el reducing pain and stress; � the social benefits of singing together include: strengthening social support, enabling participation, providing a sense of identity and belonging, preventing loneliness and social isolation, improving social functioning, promoting community development, helping to reduce inequalities, promoting solidarity and cohesion, and improving access to healthcare and the arts. The proven positive impact of music and the arts in general has led the 38 European Commission to support the Culture for Health project, which systematically monitors more than 500 European projects of this kind. Examples include: 1. The MusiCOM project (Romania, France, Greece, Cyprus) Creating musical communities as a form of support for non-formal learning for young people. 2. Music and Singing Week: Singing at all ages (France) Music as a form of bonding between different age structures of the population. 3. Project: Culture in hospitals (Denmark) The project introduces different forms of music in hospitals and measures their effects. II. K More about the highlighted and other projects at: www.cultureforhealth.eu. on By mapping and analysing existing practices, the European Commission fere aims to find out how to understand an environment where different sectors nca such as: health, social, cultural, economic, etc. intersect. A key question is slove how to define the phenomenon of art as therapy, which encompasses a ns wide variety of practices and often departs from historically established kih g views and understandings of the arts and their role in society, and above las all requires a rethinking of the way it is funded. Countries have very diffe- beni rent approaches in this area. The specificity of the Slovenian cultural model kov is based on the fact that we have an extremely well-developed network iz s of non-governmental organisations in the field of amateur culture, which, vet with the right measures, could become a platform for the development of a in art therapy. According to statistical data, associations with amateur activi- Slove ties related to music production far outnumber others and thus represent nije osel an already existing capillary network of NGOs that can serve as a basic n p platform for the implementation of further measures in this field. By systematically upgrading the skills and competences of musicians and Glasba i music educators, a niche with relatively high economic and employment pot ential is thus opened up, which would at the same time address the growing needs of society for these contents. In this respect, the Public Fund for Cultural Activities of the Republic of Slovenia, the Association of Cultural Associations of Slovenia, the Academy of Music and other faculties, the Academy of Pedagogy and the relevant ministries should be brought together to agree on further content and orientations. The first step towards the implementation and realisation of the potential that art therapy offers is to raise awareness among stakeholders and decision-makers, reflect on the current situation in Slovenia and review existing practices 39 in Europe and beyond. In doing so, some other key questions need to be answered, such as: the formulation of strategic orientations and goals for music therapists, thus positioning the art therapy sector in a new inter-mi-nisterial field that crosses culture, social and health; defining professional standards; identifying possibly necessary supervisory and regulatory me-chanisms; and making new financial resources available. Above all, to identify the possibilities of pilot projects and existing good practices that can be implemented in the Slovenian environment. � * dr. Tomaž Simetinger Je doktor etnologije, kulturne in socialne antropologije. Doktoriral je iz področja historične antropologije, natančneje iz kulturne zgodovine plesa jeni in se tudi sicer posveča raziskovanju tega fenomena ter drugih nesnovnih pojavov v kulturni zgodovini Evrope. Trenutno je zaposlen v Evropskem parlamentu, sicer pa opravlja funkcijo predsednika krovne Zveze kulturnih dru- štev Slovenije. ta in Slove sve Je avtor ali soavtor raziskav s področja ljubiteljske kulture, sicer pa tudi re-iz dno sodeluje z Javnim skladoma Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. kov Tam opravlja vlogo predavatelja in vodi različne seminarje, izobraževanja in tabore. lasbeni Kot predavatelj sodeluje tudi s Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana, kot gostujoči predavatelj pa sodeluje še z drugimi fakultetami. Je avtor in nskih g urednik številnih strokovnih in znanstvenih člankov, monografij in učbenika. Za svoje delo je prejel že več nagrad med njimi Zlato plaketo Javnega sklada nca slove za kulturne dejavnosti in srebrnega piskača ZKD Ljubljana. Trenutno sodeluje na evropskem projektu Culture for Healt, povezanim s pri-onfere spevkom, predstavljenim na simpoziju. II. K Gla --- sba in p Tomaž Simetinger holds a PhD in ethnology, cultural and social anthropo-o logy. He specialised in historical anthropology, specifically in the cultural sel history of dance, and his research focuses on this phenomenon and other intangible phenomena in the cultural history of Europe. He is currently employed by the European Parliament, and otherwise holds the position of President of the umbrella Association of cultural societies of Slovenia. He is the author or co-author of research in the field of amateur culture and regularly collaborates with the Public Fund of the Republic of Slovenia for Cultural Activities. He is a lecturer there and runs various seminars and trainings. He also works as a lecturer with the Ljubljana Conservatory of Music and Ballet and as a guest lecturer with other faculties. He is the author and 40 editor of numerous professional and scientific articles, monographs and a textbook. He has received several awards for his work, including the Golden Plaque of the Public Fund for Cultural Activities and the Silver Piskač of the ACS Ljubljana. He is currently working on the European project Culture for Healt, linked to a paper presented at the symposium. II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije oseln p Glasba i Več kot talent – ključne neglasbene veščine Beyond Talent – Crucial Non-Musical Skills 41 Gal Faganel* Glasbeniki za uspešen poklicni razvoj potrebujemo tudi nekatere neglasbene veščine, ki so v tradicionalni predpoklicni glasbeni vzgoji pogosto zapostavljene. Katere neglasbene veščine so najpomembnejše za uspe- šno podporo naši osnovni umetniški disciplini in razvoju glasbene kariere? Kako ostanemo osredotočeni in predani najvišjim umetniškim standardom in obenem pridobimo ključne neglasbene veščine? Ali je tak pristop sploh smiseln? jeni --- Musicians need a non-musical skillset in order to advance our careers in a ta in Slove fast-changing musical profession. Such skills are often overlooked or un-sve dervalued in the traditional music education. Which non-musical skills are iz crucial to successfully support our core artistic competency and build a kov career in music? How do we manage to stay focused and committed to the highest artistic standards while developing the necessary non-musical lasbeni skillset? Is that even a reasonable approach? nskih g nca slove onfere II. K Gla � * izr. prof. dr. Gal Faganel sba in p Mednarodno uveljavljen in nagrajen violončelist ter iskan pedagog. Po o doktoratu pod mentorstvom Eleonore Schoenfeld na univerzi University of sel Southern California v Los Angelesu je do 2010 nastopal kot violončelist solist v orkestru Phoenix Symphony. Violončelo in komorno glasbo je od 2010 poučeval na univerzi University of Northern Colorado in kot gost na številnih ustanovah po svetu. Od 2019 Faganel poučuje violončelo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Poleg pedagoškega dela na univerzi in na mojstrskih tečajih nastopa in snema kot solist in komorni glasbenik, tudi v najuglednejših dvoranah, z vrhunskimi glasbeniki po ZDA, v Aziji, in v Evropi, tudi kot član ansambla Colorado Piano Trio. Kritiki hvalijo njegov »močan in lep ton,« »izjemno občutljivo interpretacijo« ter »briljantno virtuoznost in mladostno moč.« Faganel je snemal za mnogo radijskih hiš in založb po svetu. Faganelovi študenti so uspešni tako na tekmovanjih kot na orkestr-42 skih avdicijah, ter delujejo kot izvajalci in učitelji glasbe. Poleg pedagoške predanosti violončelu Faganel uživa v poučevanju komorne glasbe, svetuje glasbenikom v razvoju, pripravlja glasbenike na orkestrske avdicije, ter vodi karierna izobraževanja in delavnice. --- He is a versatile award-winning cello performer, an acclaimed teacher, and a recording artist. He has performed extensively as a soloist and a chamber musician throughout the United States and in Europe as well as in Asia. His performances and recordings have been praised in the press for “exceptionally sensitive interpretation,” his “powerful and beautiful tone,” and “brilliant vir-tuosity and youthful vigor.” He is a winner of numerous national and international competitions including the International Cello Competition “Antonio Janigro” in Croatia, the American String Teacher’s Association Competition, and the Yamaha Young Performing Artists Competition in the United States. Faganel has been researching, cataloging, performing, and recording music for cello by Slovenian composers. He has recorded for many labels and radio I stations internationally. With a doctorate from the University of Southern I. K California under the mentorship of Eleonore Schoenfeld, he was previously on the principal cellist of the Phoenix Symphony. Since 2010, he taught at the fere University of Northern Colorado where he has greatly enjoyed mentoring nc cellists, coaching chamber music, and collaborating with colleagues in the a sl Colorado Piano Trio. He appears as a guest at numerous institutions around ove the world and most recently began teaching at the University of Ljubljana nsk Academy of Music. In addition to being a devoted cello pedagogue, Faganel ih g loves coaching chamber music, frequently trains musicians in preparation la for orchestral auditions, mentors developing musicians, and leads career de-sbe velopment courses and workshops. nikov iz sveta in Slove nije oseln p Glasba i Glasba in interdisciplinarne izmenjave Music and Interdisciplinary Exchange 43 Maja Cerar* Glasba in posel imata, kot pojma za posameznika različne pomenske od-tenke, edinstven medsebojni odnos in ta nas vodi po individualnih poteh. V prispevku bom navedla nekaj primerov dela v smislu izmenjave, ki sloni na interdisciplinarnosti. Študij muzikologije (zgodovine, teorije in analize) mi je odprl perspektivo na širino palete možnih relacij in interpretacij v povezavi s partituro in skladatelji. Načini in značaji interdisciplinarne izmenjave v glasbi so v neneh-jeni nem razvoju in zahtevajo od vsakega posameznika prilagodljivost in inova-cijo. Možne variante bom predstavila z vidika delovanja, predvsem v ZDA. ta in Slove Interdisciplinarnost v pouku violine in komorne glasbe: sve iz Na Columbiji poučujem v glavnem študente, ki imajo druge smeri študija, kov na primer medicino, ekonomijo, mednarodno poslovanje, itd. Ti študenti imajo drugačen odnos do glasbe; zanjo si morajo posebej izboriti čas, v na-lasbeni trpanem in finančno obremenjevalnem študijskem programu. Glasba jim je posebno dragocena, kot katharza in katalist, za ideje iz njihovega strokov-nskih g nega področja. Morda so med njimi tudi nekateri, ki bi se posvetili glasbi, kot glavni izraz njihovega poslanstva, pa so jim morda starši odsvetovali, saj umetnost ne zagotavlja finančne stabilnosti. Odnos do glasbe je pri teh nca slove študentih izjemno zavzet, muzicirajo na izredno visoki ravni. Ker ni časa za onfere dolgo ali dnevno vajo, to absolvirajo zelo učinkovito. Delo z njimi je izredno II. K zadovoljivo in hvaležno, prav zaradi intenzivnosti angażmaja in konteksta Gla njihove primarne dejavnosti. Za primerjavo so na drugi strani tudi dokto- sba i randi glasbene kompozicije, ki so že izšolani violinisti. Globina internali- n p ziranja partiture iz vidika mikrotonalnega skladatelja se izraža v intenziv- ose nem interesu za raziskavo tonskih barvnih odtenkov. Pouk violine je torej l lahko fokusiran tudi na mikrointonacijo v izrazu polifonije in harmonije. Interdisciplinarnost v razredih, v katerih je vpisanih okoli dvajset študentov: Posebno koristno je usklajeno širjenje splošne izobrazbe v visokošol-skem curriculumu. Študenti absolvirajo obvezne predmete, kot so umetnost (Art Humanities), glasba (Music Humanities), sodobna civilizacija (Contemporary Civilization) in znanost (Frontiers of Science), v katerih so vajeni odkrivanja in diskusije med-disciplinarnih idejnih povezav. Diskusije 44 zgodovinskega konteksta, teorije in analize so v tovrstnem pristopu uteče-ne in študentski doprinos je pogosto v smislu interdisciplinarnih analogij. Obvezni predmet glasbe poučujejo profesorji in doktorandi glasbene zgodovine, kompozicije, teorije in etnomuzikologije, vendar tudi nekaj profe-sorjev iz drugih disciplin, kot na primer umetnostne zgodovine. V tedenskih kolegijih se izmenjujemo s kratkimi predavanji o novih metodah, idejah in tehnologijah. Sama sem v sklopu teh kolegijev spoznala, kako se izmenjava znanja stalno razvija in obnavlja. Interdisciplinarnost med študijem: Glasbeni oddelek na Columbiji vključuje Computer Music Center. Pod isto streho imajo tudi podiplomski študenti likovne umetnosti svoje prostore. V interdisciplinarnih seminarjih, v katerih so bili v času mojega študija vpisani skladatelji, likovni umetniki, koreografi in fiziki, sem v skupnih projektih za- čela z glasbeno improvizacijo, šivala senzorje v rokavice in svetlobne žice v I oblačila. Dolge neprespane noči in debate, izluščanja idejnih konceptov in I. Ko iskanja skupnih raven, so dominirale delovni proces. Z enim od teh skupnih nfe projektov, smo nastopali v Barceloni, San Diegu in New Yorku, kjer je pred- renc stavi sledila delavnica z otroki. a slove V rani mladosti so mi fantazijo prebudile pripovedke in prigode mojega ns dedka Naceta Simončiča, izjemno vsestranskega igralca, baletnika, lut- kih g karja in avtorja neštetih zgodb. Sama sem prvo vlogo v teatru imela v las Zürichu, kjer sem v letu mature več kot petdesetkrat nastopila kot solistka beni Vivaldijevi štirih letnih časov, ki vodi skozi zgodbo v predstavi. Delo v teatru kov se je nadaljevalo na Columbiji s projekti, s katerimi smo nastopali v Ameriki iz s in Švici. V Sloveniji smo z RTV orkestrom v Cankarjevem domu realizirali vet Laugh Perfumes, violinski koncert Douglasa Geersa s teaterskimi elementi, a in prepojenimi z nadihi Schoenbergovega Pierrot lunaire. Med študijem na Slove Columbiji sem se tudi spoznala s koreografijo šole Merce Cunninghama. ni Ti vtisi so, med drugim, botrovali projektu plesne interpretacije Bachove je osel suite, katero je Metropolitan muzej v letu 2021 predstavil v virtualnem kon-n p certu z več kot pet tisoč ogledi. Izkušnje s koreografijo in gestiko iz sveta teatra, integriram tudi v svoje Glasba i muzikološko delo, saj na tem področju raste zanimanje za literaturo in seminarje na mednarodnih konferencah. Letos sem prispevala članek v American Music Review, o skladbi za violino in interaktivni computer, ku-bansko-ameriške skladateljice Tanie León. S tem, ko se širijo akademska področja in raste kuturna senzibilnost, smo poustvarjalci in muzikologi odvisni od medsebojnega sodelovanja in zau-panja, da ohranjamo v glasbi izvirno avtorstvo. --- 45 Music and business have different nuances of meaning, as well as a unique relationship to one another for each person, which guides our individual paths. I will discuss examples of business in the sense of an exchange rooted in interdisciplinarity. The study of musicology opened my perspective onto the breadth of possible relations and interpretations in the engagement with scores and composers. The manner and character of interdisciplinary exchange in music are in constant flux, and they demand flexibility and innovation from every individual. I will present various possibilities of interdisciplinarity from the vantage point of my work, primarily in the United States. Interdisciplinarity in teaching violin and chamber music: At Columbia University, I mostly teach students who have a major other than music, such as medicine, international relations, etc. These students jeni have a different relationship with music. They have to fight for the time to spend on it within their dense schedule of classes and expensive programs of study. Music is like a catharsis and a catalyst for ideas from their own ta in Slove areas of expertise. Some of them may feel that music is their primary cal-sve iz ling, but were told by parents that art does not guarantee financial stability. kov These students’ relationship with music is passionate, and they perform on a very high level. Since there is no time for daily practice, they have to do lasbeni it efficiently. Working with them is extremely rewarding, because of the intensity of their engagement and the context of their primary field of study. nskih g On the other hand, I also teach graduate students, who are already accom-plished violinists. The depth at which, for example, a microtonal composer is able to internalize a score manifests itself in an intensive interest nca slove in exploring tone color and intonation. Here, teaching violin can focus on onfere micro-intonation as a means to enhance the perception of polyphony and II. K harmony. Gla Interdisciplinarity in classroom teaching: sba in p The general education integrated into Columbia’s curriculum is especially os beneficial. Students take mandatory classes in art, music, civilization, and el science, where they are trained to discover and discuss cross-disciplinary connections of ideas. Discussions of the historical context, theory and analysis happen naturally, and the contributions by students are often by way of interdisciplinary analogies. The required music courses are taught by professors and doctoral students of music, but also faculty from disciplines such as Art History. In weekly meetings, faculty present new methods, ideas and technologies to one another; and I have witnessed at these meetings how the exchange of knowledge is constantly evolving and renewed. 46 Interdisciplinarity during my own studies: The Music department at Columbia includes the Computer Music Center, and under the same roof are the studios of master’s students in Art. During the time of my studies, composers, artists, choreographers, and physicists enrolled in interdisciplinary seminars there. I delved into the collaboration, including music improvisation, and sewing sensors into gloves and light wires into costumes. Our work process was dominated by long nights, with debates around crystalizing concepts, searching for common ground. We performed one of these collaborative projects widely, including in Barcelona, San Diego and New York, where the performance was followed by a workshop with children. In my early youth, my imagination was awakened by the stories and ane-cdotes of my grandfather, Nace Simončič, an extraordinarily multifaceted actor, ballet dancer, puppeteer and author. My first role in theater was in Zürich, where during my final year in the gymnasium I performed as the II. K soloist in Vivaldi’s Four Seasons over fifty times, portraying a character who on leads through the plot onstage. My work in theater continued at Columbia, fere with projects presented in the United States and Switzerland. In Slovenia, nca with the RTV Orchestra in Cankarjev Dom, we realized Laugh Perfumes, slove a violin concerto by Douglas Geers, infused with theatrical elements and ns inspired by Schoenberg’s Pierrot Lunaire. During my studies at Columbia kih g I also came in contact with choreography from the Merce Cunningham las School. These impressions, among others, were influences upon a choreo- beni graphic interpretation of a Bach suite that the Metropolitan Museum featu- kov red in 2021, in a virtual concert that received over 5,000 views. iz sve I also integrate my experience with choreography and gesture into my mu- ta i sicological work, since interest is growing in these topics at international n Sl conferences. This year I published an article in the American Music Review ove nije osel on a composition for violin and interactive computer by Cuban-American n p composer Tania León. As academic fields become wider and cultural sensibility grows, we as per-Glasba i formers and musicologists depend on mutual collaboration and trust, so that we can preserve original authorial intention in music. � *dr. Maja Cerar Repertoire violinistke Maje Cerar seže od baroka do sodobne glasbe, nastopa tudi z elektronsko glasbo, ter v plesnih in teaterskih predstavah. Koncertna kariera se je začela 1991 v Tonhalle Zürich. Sledili so nastopi po svetu kot solistka z orkestri in v recitalih z znamenitimi glasbeniki. Koncertirala je, med 47 drugim, na festivalih, kot so Young Artists in Concert v Davosu, Lockenhaus Festival Gidona Kremerja, svetovni glasbeni dnevi International Society for Contemporary Music v Ljubljani, International Computer Music Conference (Barcelona, Singapur, New York, Texas), Society for Electroacoustic Music in the United States (Texas, Arizona, Florida, Boston), Viva Vivaldi v Mehiki, Diffrazioni v Firencah in Leading American Composers v Washingtonu. Leta 2016 je bila featured performer na New York City Electroacoustic Music Festival-u, priredbi New York Philharmonic-a. Njena skupna dela (collaborative works) so bila predstavljena na Re:New Frontiers of Creativity (simpoziju ob 250-letnici Columbijske univerze) in Listening in the Sound Kitchen festivalu Princeton univerze. Od leta 2014 so njena samostojna dela z robotiko in senzorji bila predstavljena na festivalu The Tribeca Film Institute “Tribeca Hacks” in Atlantic Music Festival “Future Music Lab.” Maja Cerar je nastopila z mnogimi prvimi izvedbami skladb, ki so bile napi-sane zanjo. Skladatelji s katerimi je delala na interpretacijah kompozicij so, je med drugimi: Jean-Baptiste Barrière, Sebastian Currier, R. Luke DuBois, Beat ni Furrer, Elizabeth Hoffman, György Kurtág, Alvin Lucier, Katharine Norman, Yoshiaki Onishi, Morton Subotnick, in John Zorn. Diplomirala je na konzervatoriju Winterthur-Zürich in zaključila študij na ta in Slove Columbia univerzi z Master of Arts, Master of Philosophy in doktoratom iz sve muzikologije. Na Columbia univerzi je član Music Performance Faculty. iz kov www.majacerar.com --- lasbeni Violinist Maja Cerar‘s repertoire ranges from the Baroque to the present, and nskih g her stage experience includes performances with live electronics as well as theater and dance. Since her debut in the Zürich Tonhalle in 1991, she has performed internationally as a soloist with orchestras and given recitals with nca slove distinguished artists. She has played at festivals such as the Davos „Young Artist in Concert,“ Gidon Kremer‘s “Lockenhaus Festival,” the International onfere Society for Contemporary Music’s World Music Days in Ljubljana, the International Computer Music Conference (Singapore, Barcelona, New York, II. K Gl Texas), the Society for Electroacoustic Music in the United States conference asb (Texas, Arizona, Florida, Boston), the „Viva Vivaldi“ festival in Mexico City, a i the “Diffrazioni Festival” in Florence, and numerous others. n pos In 2016, she was the featured performer at the New York City Electroacoustic el Music Festival, an event of the New York Philharmonic Biennial. Her collaborative works have been featured at the „Re:New Frontiers of Creativity“ symposium celebrating the 250th anniversary of Columbia University and „Listening in the Sound Kitchen“ festival at Princeton University. Since 2014 she has also created her own works, fostered by The Tribeca Film Institute’s “Tribeca Hacks” and by the Future Music Lab at the Atlantic Music Festival, involving robotics and wearable motion sensors. Maja Cerar has premiered and recorded numerous works written for and dedicated to her. She has worked with many composers, including Jean-Baptiste Barrière, Sebastian Currier, R. Luke DuBois, Beat Furrer, Elizabeth 48 Hoffman, György Kurtág, Alvin Lucier, Katharine Norman, Yoshiaki Onishi, Morton Subotnick, and John Zorn. She graduated from the Zurich-Winterthur Conservatory and earned a Ph.D. in Historical Musicology from Columbia University, where she is currently a member of the Music performance faculty. www.majacerar.com II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije oseln p Glasba i Osnove glasbenega posla in glasbena promocija Music Business 101 and Social Media Promotion 49 Klementina Milošič* Kaj je delo managerja, založnika ali glasbene založbe? Kakšne vrste avtorskih pravic poznamo in ali moramo svoje avtorsko delo zaščititi? Katere so glavne osebnosti glasbene industrije in kakšna je njihova vloga? Kako poteka kreativni proces? Kje poiskati ljudi, s katerimi bi gradili svojo kariero? Kakovost glasbenega dela je seveda še vedno najpomembnejša, a glasbena industrija se v vse večji meri posveča tudi promociji, saj sta splet in digi-talizacija olajšala dostop do glasbe, trgu pa prinesla večjo konkurenčnost. jeni A ker se trendi stalno spreminjajo in je delovanje glasbenikov naravnano globalno, je poznavanje aktualnosti tako rekoč nujno, kajti samo ustvarjanje dandanes žal ni več dovolj. Promocija je namreč postala skoraj ena-ta in Slove kovredna kreativnim procesom že samo s tem, ker preverjeno veča krog sve iz poslušalstva. kov lasbeni � *Klementina Milošič nskih g Zaposlena je pri podjetju Round Hill Music, glasbenem založniku v New Yorku, kjer dela kot Business & Legal Affairs Manager. Klementina ima več nca slove kot desetletje izkušenj v glasbenem založništvu, marketingu in menedžerstvu. Pianistka, doma iz Slovenije, je svojo kariero začela na radijski postaji onfere v Ljubljani v Sloveniji. Kasneje se je preselila v ZDA, da bi nadaljevala kariero v glasbeni industriji. Preden se je leta 2018 pridružila podjetju Round II. K Gl Hill Music, je Klementina pridobivala izkušnje v glasbenem založništvu pri asb podjetju SONGS Music Publishing in Sony/ATV, izkušnje v glasbenem mene-a i džerstvu pa pri podjetju TMWRK Management. Klementina je tudi soavtor n po knjige z naslovom „Osnove glasbenega posla in glasbena promocija“, ki je se julija 2020 izšla v Sloveniji. l Klementina je diplomirala iz prava na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, leta 2016 pa je zaključila tudi študij glasbenega menedžmenta na Berklee College of Music v Bostonu, MA. --- Klementina Milosic is a Business & Legal Affairs Manager at Round Hill Music, a music publishing company in NYC. With a diverse musical background, she has over a decade worth of experience in publishing, music marketing, and artist management. A piano player, originally from Slovenia, began 50 her career at a radio network station in Ljubljana, Slovenia. She later moved to the US to pursue a career in the music business industry. Prior to joining Round Hill Music in 2018, Klementina gained music publishing experience at SONGS Music Publishing and Sony/ATV as well as artist management experience at TMWRK Management. She co-wrote a book on 101 Music Business and Music Promotion for artists which was published in July 2020 in Slovenia. Klementina holds a law degree from the University of Law in Ljubljana, Slovenia as well as a BA in Music Business/Entrepreneurship from Berklee College of Music, Boston, MA. II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije oseln p Glasba i Osnove glasbenega posla in socialni mediji Music Business 101 and Social Media Promotion 51 Jernej Bervar* Kaj je promocija? Kaj je delo managerja? Moramo svoje avtorsko delo za- ščititi? Kako izbrati najustreznejše avtorsko delo za objavo na družbenih medijih? Kdaj je sploh najbolje objavljati? Obstajajo med posameznimi družbenimi mediji razlike? In navsezadnje: zakaj sploh objavljati na njih? Pa tudi: ali lahko svojo kariero pripeljemo korak naprej? Katere so glavne osebnosti glasbene industrije in kakšna je njihova vloga? Kako poteka kreativni proces? In kje poiskati ljudi, s katerimi bi gradili svojo kariero? jeni Kakovost glasbenega dela je seveda še vedno najpomembnejša, a glasbena industrija se v vse večji meri posveča tudi promociji, saj sta splet in digi-talizacija olajšala dostop do glasbe, trgu pa prinesla večjo konkurenčnost. ta in Slove A ker se trendi stalno spreminjajo in je delovanje glasbenikov naravnano sve iz globalno, je poznavanje aktualnosti tako rekoč nujno, kajti samo ustvarja-kov nje dandanes žal ni več dovolj. Promocija je namreč postala povsem ena-kovredna kreativnim procesom že samo s tem, ker preverjeno veča krog lasbeni poslušalstva. nskih g � *Jernej Bervar nca slove Je kitarist, komponist in producent - prejemnik številnih internacionalnih onfere nagrad, ki živi in deluje v New York-u. Z glasbo se je začel ukvarjati pri 4 II. K letih, kasneje začel s študijem klasične kitare, ki je hitro prerastla v ljubezen Glasba in posel 52 do Jazz-a in improvizirane glasbe. Leta 2012 je prejel štipendijo Berklee College of Music, kjer je študiral koncertno smer. Jernej je prejemnik številnih internacionalnih nagrad med drugim John Laporta Jazz Award in Performance Division Award. Leta 2014 je dobi-tnik prve nagrade na internacionalnem tekmovanju Wilson Center Guitar Competition. Jernej nastopa po odrih v Evropi, Ameriki, Aziji in Afriki, med drugim na prestižnem Montreux Jazz Festivalu. Sodeloval je z glasbeniki kot so Divinity Roxx, Victor Wooten, Nona Hendrix, Ali Caldwell, Cory Henry, Sharay reed, Nikki Glaspie, Oz Noy itd. II. Ko --- nfere He is an award-winning musician, guitar player, composer, arranger, and pro-nca ducer, living in New York City. slove Jernej discovered his passion for music at early age of 4. Coming from a clas-n sical background, he soon developed interest in jazz. In 2012, Jernej was skih awarded the scholarship to attend Berklee College of Music and has moved gl to Boston to study jazz guitar. asbeni Jernej won several notable awards, including John Laporta Jazz Award and kov Performance Division Award. In 2014, he won first prize at the international iz Wilson Center Guitar competition in Milwaukee, USA. svet Jernej is performing at concerts nationally and internationally in Europe, a in USA, Africa, and Asia, including festivals such as the prestigious Montreux Slove Jazz festival. He has been featured on numerous albums, released in Europe, USA, Japan, and China, and has worked with leading artists such as Divinity nije osel Roxx, Victor Wooten, Nona Hendryx, Ali Caldwell, Cory Henry, Nikki Glaspie, n p Oz Noy and Sharay Reed, among others. Glasba i 53 jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 54 Glasba in diplomacija Music and Diplomacy 55 jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 56 acija iplomn d Glasba i PREDSEDUJOČA 57 Veronika Brvar Muzikologinja Veronika Brvar od leta 2013 deluje v mednarodnem prostoru kot vodja podjetja Vera Cultura – from concept to audience, ki ga je ustanovila na Nizozemskem. Kot dolgoletna urednica za resno glasbo na Radiu Slovenija (1992 -2009), vodja programske službe na Festivalu Ljubljana (2009 -2013) in predsednica najstarejšega društva za glasbo v Sloveniji Glasbene matice Ljubljana (od leta 2016) ima številne izkušnje in obširno znanje na področju umetniškega ter organizacijskega vodenja je glasbenih ter interdisciplinarnih kulturnih programov. Devet let je bila ni članica strokovne komisije za glasbo pri Evropski zvezi radijskih postaj ter vodja številnih mednarodnih programov (TENSO, Echos, MusMa). Od ta in Slove študentskih let naprej sodeluje z Glasbeno mladino Slovenije in Glasbeno sve mladino ljubljansko. Od leta 2010 je odgovorna urednica strokovne tiskane iz revije o glasbi Glasna, od 2019 pa mentorica na Univerzi za 3. življenjsko kov obdobje. Je avtorica treh scenarijev za dokumentarne portrete slovenskih glasbenikov ter slovenske glasbene krajine, ki jih je pripravila TV Slovenija. lasbeni nskih g nca slove onfere II. K Glasba in diplomacija Glasba in diplomacija Music and diplomacy 58 Jan C. Henneman* It is a great pleasure to be back in Slovenia. Moreover, it is a great honour to be invited back in Slovenia to address you today. Congratulations to Glasbena matica in Ljubljana with its 150th anniversary. A surprising invitation indeed, because I left Slovenia a long time ago. Lydia and I stayed four years in your beautiful country. Being retired since ten years means that my story today will be quite personal and that I cannot avoid sharing with you some of my own experiences in Slovenia. Until my appointment in I Ljubljana, our Ambassador in Vienna was accredited to Slovenia, I became I. Ko the first resident Dutch Ambassador in Ljubljana. We had to establish an nfe embassy, we were more or less a startup. Fortunately, we could build upon renc local staff of the former honorary Consulate General in Ljubljana. a slove International Cultural Policy, its principles nski Some might associate ‘Music and diplomacy’ with Vienna, more specifical- h gl ly with the Vienna Congress following the devastating Napoleontic wars. asb Music and dance appear to have supported diplomacy at Vienna Congress. enik Today, our theme has several dimensions: that of musicians, of their audien- ov iz ce, of embassies, and of governments. Let me start with the latter. svet Cultural activities of Dutch embassies are based upon our government’s a in International Cultural Policy. I had the pleasure to outline our policy at the Slove conference ‘New Paradigms, New Models - Culture in the EU External relati- ni ons’ which Slovenia organized during its EU Presidency in 2008. Today, I will je acija quote some lines from its 2021-2024 version, which are relevant for small but beautiful embassies as our embassy here in Slovenia. In four examples iplom of practising ‘music and diplomacy’, I will give the floor to some musicians n d and representatives of cultural institutions with whom we cooperated at the time. Our present Ambassador in Ljubljana was kind enough to give Glasba i me an update of our bilateral cultural cooperation. Ambassador Verboom, dear Johan, I am very pleased that you join us here at the conference. Dear Veronika Brvar, when you invited me, I asked you whether the Russian invasion in Ukraine would influence the theme of our session at the conference. You replied me immediately: ‘Now, more than ever, it is time for music and diplomacy.’ Dutch international cultural policy defines the value of culture and bilate-59 ral cooperation as follows: “Culture and the arts enrich individuals and bind society together. Culture shows who we are, where we come from and what we stand for. Cultural partnerships and exchanges with foreign countries provide inspiration, inc-rease our store of knowledge and give access to high-quality culture and arts.” The policy paper continues: “Culture is ‘soft power’. Through culture, a country strengthens its ability to make friends and yield influence. In a world of increasing international contacts and conflicts, culture can contribute to positive images of the Netherlands and foster debate.” Then it turns to the economic dimension of culture: “Economically speaking, too, culture is significant. In the Netherlands, the cultural and creative sectors do much to boost employment. Culture is a major element of state je visits and trade missions.” ni About the role of government the policy paper says: “In short, government involvement in international cultural policy is necessary: not just beca-ta in Slove use of the intrinsic value of culture, but also because of its international sve iz character, its role in the development of talent and its importance for the kov Netherlands’ image as a creative, open country. … Dutch embassies and consulates-general are our eyes and ears abroad. They also have large lo-lasbeni cal networks, including cultural networks. This is important in building and maintaining relationships, identifying opportunities and matching supply nskih g and demand.” And the paper concludes: “In recent decades, international cultural poli-nca slove cy has contributed to the internationalisation of Dutch culture. It has proved its worth as a pillar of the Kingdom’s diplomacy, and it functions as a onfere II. K Gla unifying link between political, economic and social topics in cultural and sba i foreign policy.” n dip These are only a few quotes. The paper, furthermore, formulates the princi- lom ples of international cultural policy, its aims, priorities, implementing par- acij ties and the choice of priority countries. If you are interested to read the a text in full, I shared its website link (International cultural policy 2021-2024 - government.nl) with the conference secretariat. To summarize the quotes: international cultural policy is defined as a foreign policy instrument, as ’soft power’ and as an instrument to reach non-state actors. It contributes to develop talent, to promote cooperation and to boost employment. It is important for the Netherlands’ image as a creative, open country. 60 I must admit, such comprehensive policy approach sounds like music to my ears. But its principles have led to serious criticism. I happened to find a twenty year old example of such criticism. Its author served some years abroad as cultural counsellor at one of our embassies. Nationalism and propaganda continued to colour, in his view, the opinion about cultural activities. He believed that cultural activities should focus on the intrinsic value of culture and not on Holland Promotion and that diplomats do not not know anything about culture. International cultural policy, its practice at a small embassy Fortunately, I did not know his views when we started our embassy in Slovenia. How to implement such a comprehensive policy, if an embassy, like ours in Ljubjana, has a rather small staff and little or no budget? Fortunately, we could build on the knowledge, experience and network of the former Consulate General’s staff. Networking is essential, I define the role of bilateral Ambassadors as ‘being there’. I accepted, in principle, all II. K invitations, and had the pleasure to meet with many people. I noticed a on keen interest in cooperating with counterparts in the Netherlands, also in fere the cultural field, which was very encouraging for our startup embassy. nca sl We launched a yearly ‘Bilateralni Fokus’, a kind of Dutch-Slovene week. We ove suggested economic, cultural, political partners to plan joint activities du- nski ring this week. The embassy focused on coordination, on publicity and on h gl modest financial support. I imported the concept from St.Petersburg where asb we called it ‘Okno vNiderlandi’, ‘Window on the Netherlands’, paraphrasing enik Czar Peter the Great’s ‘Window on Europe’. When I served later in Prague, ov iz we translated ‘Bilateralni Fokus’ into ‘Nethworks.CZ’. svet International festivals are wonderful instruments to bring musicians from a in different countries together and to allow audiences to enjoy their perfor- Slove mance. You have beautiful festivals in Slovenia, for example in Ljubljana, in nije acija Maribor and in Brezice. The embassy might be involved or not. As embassy, we also profited of the presence of Dutch musicians at such festivals. iplomn d Judith and Tineke Steenbrink, for example, participated in the Brezice Festival for Early Music. The ‘Steenbrink Sisters’ they were called, or the Glasba i ‘Baroque Twins’. We asked Judith and Tineke to give an extra concert. They remember that they did not have much experience at the time and greatly appreciated the opportunity to play for an international audience and to see how the public reacted to their choice of music and their performance. Young talent the Baroque Twins were at the time, they returned later to Slovenia to participate in Brezice Festivals again. In the Netherlands, they initiated ‘Holland Baroque’, an orchestra with about fifteen international musicians. They contribute as ambassadors of Baroque music to the image of the Netherlands as a creative country. Apart from performing and ma-61 king CD’s, Holland Baroque is active in research and educational projects. Besides international festivals, specific programmes may be instrumental to promote international cultural cooperation. During our stay in Ljubljana Slovenia joined the European Union. It was impressive to see how your government informed citizens step by step about the ongoing negotiations. This transparency must have contributed to a high approval rate when the referendum about your European Union membership was held. To welco-me the ten new members of the European Union, the Netherlands organized during its EU-presidency in the second half of 2004 ‘Thinking forward’. It was a cultural programme aimed at mutual cooperation between the younger generation of artists, musicians and designers as well as between cultural institutions. ‘Thinking forward’ realized eight cooperation projects in each of the ten new member states and had a budget of Euro 7,5 million at its disposal. The programme was partly government financed and partly jeni by cultural institutions and sponsors. But is was entirely organized by the cultural partners themselves. Projects and content were their responsibility. Embassies were informed and assisted where needed and possible. ta in Slove sve Frans Brouwer visited me a year earlier, in 2003. He briefed me about a iz major project of Combattimento Consort Amsterdam to perform in several kov new EU member states a contemporary interpretation of Händel’s opera Agrippina. During our discussion we wondered whether this project would lasbeni fit in ‘Thinking forward’. Frans Brouwer contacted ‘Thinking forward’s ‘in-tendant’ Han Bakker who, in the end, incorporated the Agrippina in the pro-nskih g gramme. Combattimento Consort’s modern scenary, stage direction and energetic style convinced him. Combattimento Consort, from its side, was nca slove happy to be part of and funded by ‘Thinking forward’. They performed their Agrippina in six out of the ten new member states, Cankarjev Dom hosted onfere them in Ljubljana. Combattimento Consort Amsterdam aimed at recruiting II. K Gla local solists, but due to practical reasons, it proved not to be feasible to sba i do so. The audience was very impressed. Our embassy’s involvement was n d limited to some lobbying. Han Bakker told me that the formula of ‘Thinking iplo forward’, a major cultural governmental event but coordinated by an ‘inten- mac dant’, an independent commissioner, is still being applied. ija My third example relates to an initiative of a cultural institution, of Kulturni dom in Nova Gorica. The then artistic director, Tanja Kustrin, wished to invite the Rotterdam Chamber Orchestra, a brand new orchestra of young international musicians from Rotterdam. Tanja Kustrin remembers that she had a true wish to bring to Gorica’s theatre musicians from different countries and to build connections with different institutions. The orchestra’s director and conductor, Conrad van Alphen, was very happy to come to 62 Nova Gorica, it would be their first concert abroad. But he had a financial problem: Kulturni dom did not have a budget for travel allowances and the competent cultural institution in the Netherlands could not give him a subsidy. That is why Conrad van Alphen asked the embassy whether it could be of any financial assistance. What to do? We believed that traveling to Slovenia, not less than 14 hours by train, should in itself be rewarded. We checked what happened with Conrad van Alphen’s grant application. The answer was simple, there was no money left for travel allowances in that specific application round. It had nothing to do with the high quality of the orchestra. Fortunately, we found some ‘seed money’ in the embassy’s budget, enough to finance the orchestra’s train tickets. But … we set some conditions. As I told you, we were a startup embassy. We found office space at Poljanski nasip, but we did not have as yet an ambassadorial residence. Our Queen’s birthday was approaching, having no residence we had to find another pla- II. K ce for the reception in her honour. It happened that a concert was canceled on in the beautiful Slovenská filharmónia in Ljubljana. Monika Kartin, its di- fere rector, offered the concert hall to us and we asked the Rotterdam Chamber nca Orchestra to give a mini concert for our guests as prelude to the Queen’s slove birthday reception in the foyer of the theater. Conrad van Alphen gladly ns accepted our offer and condition. But we had a second one. It is a tradition kih g to play our national anthem at the Queen’s or King’s birthday reception. las It must have been the first of many times that they played our national beni anthem, it sounded great in the wonderful acoustic of Slovenská fllhar- kov mónia. Some other embassies in Ljubljana followed our example and com- iz s bined their national day celebrations with musical performances. After the vet Rotterdam Chamber Orchestra’s first performance abroad, here in Slovenia, a in many other followed up to date. They returned to Slovenia to play a combi- Slove ned concert together with Maribor Philharmonic Orchestra, a nice example nije acija of cooperation. Their name changed, it is now called Sinfonia Rotterdam, Conrad van Alphen is still its director and conductor. iplomn d To allow young talent to experience international podia being did not always work out. The Hague asked us to find a podium for one of our most Glasba i promising young musicians then, but unfortunately it did not fit in the programming of Cankarjev dom. But I am sure that Radio Slovenija has broad-casted later many of Janine Jansen’s violin concerts. Thanks to you, dear Veronika Brvar, listeners of Radio Slovenija could in my time regularly listen to concerts by Dutch orchestras. Ambassador Johan Verboom mentioned to me last year’s concert of the Royal Concertgebouw Orchestra at the Ljubljana Festival, it was the fourth time already that this orchestra performed in Slovenia. He also showed 63 me Klement Ramovs’ invitation for a concert by the Dutch Scaramuccia Ensemble at the Brezice Festival for Early Music, also in 2021. Two decades ago, Klement Ramovs had invited the Steenbrink Sisters to this festival. The Week of Dutch Culture at the Municipal Library of Ljubljana in 2009 included music perfomancies, like the Jubilee Bilaterlni Fokus did in 2010 and like the opening of Bilateralni Fokus in 2007 in the presence of their Royal Highnesses Prince William Alexander and Princess Maxima during their offical visit to Slovenia. International diplomacy, its ‘soft power’ The policy paper defines culture as ‘soft power’. Tanja Kustrin, in her words, speaks about ‘a strong belief in the power of music that can build bridges between people from different places, as an example of how the world can work together with respect, curiosity for an absolute beauty which has an identity, but at the same time has a power to touch and enrich whoe-jeni ver.’ Frans Brouwer believes that international cultural policy and embassies should pave the way abroad for cultural actors to act independently, while according to Conrad van Alphen international cultural cooperation ta in Slove could contribute to diplomacy, if culture and politics remain separated. sve iz Questions such as whether music may contribute to improve the world mo-kov tivate Judith and Tineke Steenbrink. How could we start a dialogue with music, the language without words? Baroque music is in their view a key lasbeni towards creativity, phantasy and dialogue. Reading all their beautiful words brought me back to St. Petersburg. To cele-nskih g brate the third centennial of Czar Peter the Great’s visit to the Netherlands in 1696, the Netherlands government organized an almost year long bilate-nca slove ral cooperation programme. It included visits to St.Petersburg of our Crown Prince, Prime Minister, other government ministers, businessmen, scientists onfere and, last but not least, a soft power invasion of individual musicians and II. K Gla orchestras, many representatives of other arts and a number of exhibiti- sba i ons. It was a great and, first and foremost, genuine effort to build bridges n d between the Netherlands and the Russian Federation, to show how Dutch iplo and Russians could work together with respect and how culture had the mac power to touch and enrich whoever. The programme included naval visits ija by the Royal Netherlands Navy to St.Petersburg and Kaliningrad. The orchestras of the Royal Marines and of the Naval Base Leningrad performed together. For both of us, Dutch and Russians, including the St.Petersburg City Administration of which Vladimir Putin was second in charge, it was a genuine effort. As a modest follow up, we introduced in St. Petersburg ‘Okno vNiderlandi’, an yearly Dutch-Russian week. With ‘Window to the Netherlands’ we paraphrased Czar Peter the Great’s ‘Window to Europe’, 64 his policy to open up his country to Europe. Peter the Great is also present in Slovenia, you can see his bust at Brdo Castle. As President of the Russian Federation Vladimir Putin has apparently a great esteem for Czar Peter the Great, but instead of further opening Russia’s window to Europe and to a greater part of the world, he appears to close it again. Could International cultural policy contribute to diminish tensions, to avoid conflicts or to alleviate their impact? Merlijn Twaalfhoven believes so. This composer, musician and cultural entrepreneur is my fourth and final example. At the time, Merlijn Twaalfhoven organized quite thrilling musical events in Ljubljana and Maribor. He mobilized in a week time young music students and taught them how to improvise and to create together. The concerts looked like improvised shows, but, behind the scene, Merlijn had organized them with the rigor of a state visit. Today, his leading concepts continue to be, freedom, meeting each other and playing. He believes that music may bring about peace among people in cities, in conflict I areas, in refugee camps … UNESCO honoured him in 2011 with the award I. Ko for Young Artists for intercultural dialogue between the Arab and Western nfe world. Marijana Golovchenko, a renowned singer from Kyiv, supports from renc the Netherlands her colleagues in Ukraine. ‘My singing’ she said in an inter- a sl view, ‘is cultural diplomacy’. ove ns Some concluding remarks kih gl International cultural policy, culture and diplomacy, music and diplomacy, I asb shared with you some examples of how artists, embassies and governments enik could complement each other for the better in a comprehensive approach: ov iz artists and cultural institutions sharing responsibility for the intrinsic va- sve lues of culture and its beauty, embassies networking and catalyzing, go- ta i vernments reaching out to non-state actors, citizens and civil society, and n Sl contributing to mutual understanding and cooperation. Such international ove cultural policy has nothing to do with the nationalism and propaganda nije acija which I quoted earlier. As if it were an artist impression, I hope to see once again a Dutch soft power invasion in St.Petersburg, like in 1996. iplomn d Last but not least, I wish to thank Veronika Brvar and Boris Pleskovic for inviting me to address you today, and Tanja Kustrin, Judith and Tineke Glasba i Steenbrink, Conrad van Alphen, Han Bakker, Frans Brouwer and Merlijn Twaalfhoven, who shared their memories and gave me food for thought about ‘music an diplomacy’, I wish to thank Ambassador Johan Verboom for updating me about our bilateral cultural relations, and, of course, you as attentive audience. � *Jan C. Henneman 65 Ambassador Jan C. Henneman presented his credentials to President Milan Kucan 2001 as the first resident Ambassador of the Netherlands in Slovenia. During his four years in Ljubljana he focussed on enhancing bilateral political, economic and cultural cooperation and witnessed Slovenia’s accession to the European Union and NATO. Some might remember him cycling at his folding bike to the Embassy in Palaca Kapitelj or to his residence in Koceze, renowned for its modern architecture. The Sailing Club Veter invited him to become member of the first organizing committee of the Diplomatic Regatta in Izola. As Ambassador for Cultural Cooperation he returned to Slovenia in 2008 to participate in the conference ‘New Paradigms, New Models - Culture in the EU External relations’. His last posting was Prague, where some of its architecture, such as part of the Presidential Palace at Hradcin, was rather familiar to him as it was designed by the famous Slovene architect Joze Plecnik. Earlier Jan Henneman served in Canberra, Algiers, Copenhague, St.Peters-je burg and Moscow. At the Ministry of Foreign Affairs he was involved in ni asylum and refugee policies. The Ministry granted him special leave for an assignment at the Geneva headquarters of the United Nations High Commissioner for Refugees. Today, he is Chairman of the Board of Justice ta in Slove and Peace Netherlands (Justitia et Pax) which assists human rights defenders sve at risk and contributes to the integration of refugees in Dutch municipalities. iz kov Slovene Ambassador Leon Marc asked Jan Henneman to write about his experiences in Slovenia in his book about Dutch-Slovene bilateral relations on the occasion of the twentieth anniversary of its independence. Jan lasbeni Henneman edited as co-author several books about Dutch - Czech relations, with special focus on Jan Amos Comenius - the founding father of modern nskih g pedagogy - who was granted asylum in Amsterdam in 1656. Jan Henneman is member of the Advisory Council of the Comenius Museum and Mausoleum in Naarden. nca slove onfere II. K Glasba in diplomacija Glasba kot izraz identitete in instrument javne diplomacije Music - Expression of Identity and Instrument of Public Diplomacy 66 Tone Kajzer* Glasba kot pomembna komponenta kulturne diplomacije v kompleksnosti urejanja mednarodnih odnosov in v kontekstu definiranja naše identitete ter uresničevanja ključnih zunanjepolitičnih prioritet Republike Slovenije V prispevku na temo povezanosti glasbe in diplomacije za tretjo konferenco slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije, kjer se organizatorjem zahvaljujem za povabilo skušam na kratko osvetliti zgodovinske aspekte povezav med pesmijo, glasbo, diplomacijo in oblikovanjem narodne identi- II. K tete. Obenem pa se na kratko dotaknem tudi akademske in praktične ravni on pomembne povezanosti ter prepletenosti glasbe in diplomacije. ferenc Prispevek obravnava tako normativne podlage za delovanje slovenske di- a sl plomacije na področju t.i. kulturne diplomacije, in praktične vidike pove- ove zave glasbe in diplomacije, ob predstavitvi ključnih prednostnih področij nski slovenske zunanje politike. Slednje so sicer navedene v začetku leta 2022 h gl prenovljenem Strateškem dokumentu slovenske zunanje politike. asbeni Pri tem skušam osvetliti še aktualno vlogo in vpetost glasbe kot pomembne kov komponente slovenske kulturne diplomacije, katere prizadevanja gredo v iz s smeri podpore slovenske diplomacije uveljavljanju naših interesov tako na vet področju politike, gospodarstva, razvoja, znanosti, izobraževanja in kulture. a in Sl Naj na začetku omenim, da so slovenske ljudske pesmi in glasba, bodisi ove skozi glasbeno spremljavo, ali individualno ter zborovsko petje, odigrale nije acija izjemno pomembno vlogo pri oblikovanju naše slovenske narodnostne zavesti in identitete, še preden se je sploh oblikovala slovenska država in iplom slovenska diplomacija. Pri tem se strinjamo, da je imela slovenska pesem in n d glasba izjemno pomembno vlogo v procesu hrepenenja naših prednikov ter dozorevanja in oblikovanja politične zamisli o naši lastni slovenski državi. Glasba i Pesem Zdravljica Franceta Prešerna, ki je aktualna slovenska himna in dejansko del vsakega uradnega državniškega in diplomatsko-protokolarnega dogodka, je bila tako napisana v času pomladi narodov ob nastanku političnega programa Zedinjena Slovenija, in objavljena v letu 1848. Kasneje je bila uglasbljena z melodijo istoimenske zborovske skladbe s strani skladatelja Stanka Premrla. Pesem Zdravljica je tako že pred več kot sto leti imela diplomatsko sporočilnost, in je okrepila težnje ter prizadevanja za lastno državo. 67 Sicer je bila glasba skozi celo zgodovino vedno izjemno pomembna komponenta diplomatsko-politične komunikacije. Pri tem je skupni imenovalec diplomacije in glasbe ta, da lahko obe, sicer vsaka na svoj način, sporočata kaj dejansko pomeni mir na eni strani, in kaj vojna na drugi strani. Glasba, v povezavi s kulturo in diplomacijo, je odigrala pomembno vlogo tudi v času naših osamosvojitve in prizadevanj za doseganje mednarodnega priznanja. Nenazadnje pa je bila Beethovnova 9 simfonija izbrana za himno Evropske Unije zaradi svoje diplomatske in univerzalne sporočilnosti miru ter vzbujanja občutkov bratstva in pripadnosti humanosti. Naj v povezavi med glasbo, diplomacijo in krepitvijo pripadnosti in uvelja-vljanja skupnih ciljev ter vzbujanja domoljubja posebej izpostavim vlogo slovenskih izseljencev, tako v zamejstvu posebej pa po svetu. V Združenih državah, kjer trenutno opravljam diplomatsko delo je poznano, da sloven-je ska pesem, posebej skozi zvoke harmonike, kjer je v Clevelandu posta-ni vljen poseben Muzej posvečen polki, povezuje, in predstavlja univerzalno diplomatsko „glasbeno“ komunikacijo z ameriško javnostjo, skozi katero ta in Slove Slovenci sporočajo narodno in kulturno identiteto ter pripadnost skupnim sve vrednotam svobode in demokracije, ki jih delimo z Američani. iz kov Danes, ko je svoboden in demokratičen svet združen v obsodbi brutalne agresije nad Ukrajino le-ta, poleg fizične obrambe tudi s pomočjo glasbe v lasbeni povezavi z diplomacijo krepi napore v mednarodni skupnosti za obrambo njene suverenosti in ohranitev ozemeljske celovitosti. nskih g V sodobnem času se je v kontekstu povezave med glasbo in diplomacijo, posebej v kontekstu komunikacije pozitivnih vrednot in promocije države, nca slove njene kulture, znanosti, turizma in drugih področij zelo uveljavil izraz t.i. glasbena diplomacija. Slednjega poznavalci bolj definirajo kot posebno onfere II. K Gla obliko kulturne diplomacije, ki se vse bolj tudi uveljavlja pri delovanju slo- sba i venske diplomacije. n dip Glasba prav tako lahko pomaga pri lažjem razumevanju in preseganju kul- lom turnih razlik, in obenem promovira sodelovanje, razumevanje in medseboj- acij no spoštovanje med ljudmi. V tem smislu lahko glasbo seveda označimo a kot pomemben dejavnik oz. instrumentarij kulturne diplomacije, ki prispeva k lažjemu doseganju kompromisov, in posledično k zagotavljanju mednarodnega miru. Slednjo, kulturno diplomacijo, ki kot rečeno zajema tudi povezavo med diplomacijo in glasbo v veliki meri uporablja tudi slovenska diplomacija. Pri tem je kulturna diplomacija v Strateškem dokumentu slovenske zunanje politike posebej navedena med prednostnimi področji delovanja slovenske diplomacije. 68 Pri tem želim izpostaviti primere dobrih praks in projektov povezovanja glasbe in diplomacije v moji dolgoletni diplomatski karieri, ko uspešno po-vezujemo glasbo in diplomacijo vezano na splošno promocijo slovenskih zunanjepolitičnih in posebej gospodarskih interesov v državah, kjer sem deloval oz. še delujem kot veleposlanik. Tako ob najvišjih državniških obiskih, kot je bil, ko sem bil med leti 2008 – 2012 veleposlanik na Finskem, državniški obisk takratnega predsednika republike, kot tudi ob delovnih obiskih ministrov in ostalih obiskih visokih predstavnikov Slovenije, skuša-mo vedno v maksimalni možni meri v osrednji del in spremljajoče dogodke vključiti elemente kulturne diplomacije. Spomnim se, ko me je takrat klical šef finskega protokola in prosil za po-moč pri vključitvi slovenske glasbe v dogodek svečane državniške večer-je v finski predsedniški palači. Zelo smo bili počaščeni, ko je finski vojaški orkester tekom dogodka izvajal dela tako Ipavca, Gallusa ter Ramovša in I Kozine, kasneje ob svečanem plesu pa še moderne slovenske skladatelje, I. Ko Sepeta in Privška. nfere Pri tem želim, vezano na čas službovanja na Finskem posebej omeniti sode- nca lovanje z Markom Ozbičem, tržaškim Slovencem, pianistom in zborovodjem slove v Operi v Helsinkih. Marko mi je bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. ns Posebej sem ponosen, ko so v samem centru Helsinkov na glavni promena- kih g di ob odpiranju razstave Identiteta Slovenije, leta 2014 zazveneli prijazni las zvoki slovenskih skladb, ki so jih izvajali glasbeniki iz Opere v Helsinkih. benik Prav tako sem bil ponosen, ko smo podoben projekt postavitve izjemne ov iz razstave o Sloveniji na prostem, ob deseti obletnici vstopa v EU v prestol- sve nici Kraljevine Danske, Kopenhagnu imeli gostovanje posebne glasbene ta i skupine iz Slovenije, kjer so prevladovali študentje akademije za glasbo. n Sl V času mojega dela v Kraljevini Danski smo veliko koncertov, ki smo jih ove nije acija iplomn d Glasba i 69 organizirali izvedli s pomočjo mladih slovenskih glasbenikov, in seveda glasbenic, ki so študirali na danski Kraljevi glasbeni akademiji. Prav tako smo bodisi samostojno ali ob drugih diplomatskih dogodkih pred-stavljali slovensko zborovsko pesem. V lepem spominu ostaja koncert me- šanega pevskega zbora iz Slovenije v Švedski protestantski cerkvi. Veliko pozornosti je v Kopenhagnu – posebej med mlado generacijo, ki smo jo želeli seznaniti s Slovenijo - pritegniti koncert slovenske skupine Laibach. V Kraljevini Norveški smo, ob robu slovensko-norveškega literarnega ve-je čera, kjer se je predstavil slovenski pisatelj Drago Jančar in spregovoril o ni knjigi To noč sem jo videl, organizirali tudi koncert Vlada Kreslina. Slednji je pri norveških prijateljih zbudil veliko zanimanja. Posebej v delu, ko je ta in Slove izvajal ljudske pesmi iz Prekmurja sve iz Od zadnjih glasbenih prireditev, odkar delujem kot veleposlanik v Združenih kov državah, kjer je dejstvo, da smo bili skorajda leto in pol omejeni zaradi pandemije Covid, želim posebej izpostaviti več koncertov slovenske zborovske lasbeni skupine Krila. Zahvaljujoč našemu častnemu konzulu gospodu Medvedu iz Minnesote je skupine nastopila večkrat. Posebej impresivno je slovenska nskih g pesem zazvenela ob odprtju prenovljene spominske plošče slovenskemu misijonarju škofu Baragi na območju Velikih jezer. nca slove V lepem spominu mi prav tako ostajajo srečanja s slovenskimi skupnost-mi. V času mojega službovanja v Skandinaviji, ko sva s soprogo v Helsinkih onfere podala pobudo za vzpostavitev Združenja staršev slovenskih otrok smo II. K Gla doma pri nas, na ambasadi in drugje organizirali številna druženja, kjer je sba i bil eden od osrednjih elementov tudi slovenska pesem. n dip V Združenih državah kjer trenutno delujem s to prakso seveda nadaljuje- lom mo. Lansko leto, je bilo ob 30 obletnici samostojne Slovenije posebej sveča- acij no v Slovenskem narodnem domu v Clevelandu. In da ne pozabim omeniti a mojih obiskov v Indiani in Kaliforniji, kjer je bila prav tako pomembna komponenta slovenska glasba. V San Franciscu so se ob obisku ministra za di-gitalizacijo Slovenci posebej organizirali in glasba, ki jo je izvajala skupina nekdaj zelo poznane pevke Moni Kovačič, ki sedaj živi in dela v Združenih državah, je bila izjemna. V letošnjem letu 2022, ko obeležujemo 30 let diplomatskih odnosov med 70 Slovenijo in Združenimi državami smo organizirali več gospodarsko-pro-mocijskih kot ostalih diplomatskih dogodkov in razstav. Pri tem smo na najboljši možen način, bodisi skozi vključitev glasbenikov ali predvajanjem slovenske glasbe, vključevali in povezovali glasbo, kulturo in diplomacijo. Izjemno uspešno smo organizirali tudi gospodarsko-športni dogodek s po-slovno konferenco v Teksasu in ameriško-slovensko udeležbo na košarkarski tekmi, kjer je nastopil slovenski košarkarski as Luka Dončič, ob premorih tudi z zvoki glasbe Avsenikov Na Golico. Slednja pesem je seveda tudi tukaj v Združenih državah izjemno sporočilna, in povezuje rdečo nit prvih slovenskih izseljencev, ki so prihajali v Združene države, do sedanjih mladih generacij, ki jim glasba starih staršev morebiti zveni staromodno, vendarle pa jim - vsaj večini - zbudi slovenske korenine. Naj zaključim s potrditvijo pomena glasbe kot izjemno pomembne komponente kulturne diplomacije, ki vsekakor pozitivno deluje v kompleksnosti urejanja mednarodnih odnosov. Prav tako je glasba izjemno pomembna v II. K kontekstu ohranjanja in negovanja naše narodne identitete ter uresničeva- on nja ključnih zunanjepolitičnih prioritet Republike Slovenije. ferenc Izjemen pomen ima predvsem slovenska narodna glasba pri povezovanju a sl slovenskih zamejskih in čezmejnih skupnosti, zato se bom zavzemal, da se ove naj vloga le-te znotraj kulturne diplomacije še naprej krepi. nskih g --- lasb In my paper on the connection between music and diplomacy for the third enik conference of Slovenian musicians from the world and Slovenia, where I ov iz thank the organizers for the invitation, I try to focus on the historical aspec- sve ts of the connections between song, music, diplomacy and the formation ta i of national identity. At the same time, I also briefly touch on the academic n Sl and practical level of the important connection and intertwining of music ove and diplomacy. nije acija iplomn d Glasba i 71 The paper deals with the normative bases for the functioning of Slovenian diplomacy in the field of cultural diplomacy, and practical aspects of the connection between music and diplomacy, while presenting the key priority areas of Slovenian foreign policy. The latter are stated in the revised Strategic Document of Slovenian Foreign Policy at the beginning of 2022. In doing so, I try to shed light on the current role and involvement of music as an important component of Slovenian cultural diplomacy, whose efforts go in the direction of supporting Slovenian diplomacy in asserting our interests in the fields of politics, economy, development, science, education jeni and culture. Let me start by mentioning that Slovenian folk songs and music, whether ta in Slove through musical accompaniment or individual and choral singing, played sve an extremely important role in the formation of our Slovenian national iz consciousness and identity, even before the Slovenian state was establis-kov hed. Here we agree that Slovenian song and music played an extremely important role in the process of the yearning of our ancestors and the ma-lasbeni turation and formation of the political idea of our own Slovenian state. nskih g The song Zdravljica by France Prešern, which is the current Slovenian anthem and actually part of every official state and diplomatic-protocol event, was written during the Spring of Nations at the beginning of 1848 nca slove when first political program for united Slovenia was prepared. The song onfere Zdravljica already had a diplomatic message more than a hundred years II. K ago, and it strengthened aspirations and efforts for one‘s own country. Gla Otherwise, throughout history, music has always been an extremely impor- sba i tant component of diplomatic-political communication. Here, the common n d denominator of diplomacy and music is that both, otherwise each in its own iplo way, can communicate what peace actually means on the one hand, and mac what war means on the other. Music, in connection with culture and diplo- ija macy, also played an important role during our independence and efforts to achieve international recognition. Finally yet importantly, Beethoven‘s 9th symphony was chosen as the anthem of the European Union because of its diplomatic and universal message of peace and the arousing of feelings of brotherhood and belonging to humanity. In the connection between music, diplomacy and the strengthening of belonging and the enforcement of common goals and the instilling of patrioti-72 sm, let me highlight the role of Slovenian emigrants. Both abroad and especially around the world. In the United States it is known that the Slovenian song, especially through the sounds of the accordion, connects and represents a universal diplomatic „musical“ communication with the American public, through which Slovenians communicate their national and cultural identity and belonging to the common values of freedom and democracy that we share with Americans. Today, when the free and democratic world is united in condemning the brutal aggression against Ukraine, the latter, in addition to physical defen-se, is also using music in connection with diplomacy to strengthen efforts in the international community to defend its sovereignty and preserve its territorial integrity. In modern times, in the context of the connection between music and diplomacy, especially in the context of the communication of positive values I and the promotion of the country, its culture, science, tourism and other I. Ko fields, the term so-called musical diplomacy. Experts define the latter more nfe as a special form of cultural diplomacy, which is increasingly gaining gro- renc und in the functioning of Slovenian diploma a slove Here I would like to point out examples of good practices and projects of ns connecting music and diplomacy in my long diplomatic career, when we kih g successfully connect music and diplomacy related to the general promo- las tion of Slovenian foreign policy and especially economic interests in the beni countries where I worked or I still work as an ambassador. kov iz Both, during the highest state visits, as well as during working visits by mi- sve nisters and other high-ranking representatives of Slovenia, we always try to ta i the maximum extent possible to the central part and accompanying events n Sl to include elements of cultural diplomacy. ove nije acija iplomn d Glasba i 73 I remember when the head of Finnish protocol called me and asked for help with the inclusion of Slovenian music in the event of the state dinner in the Finnish presidential palace. We were much honored when the Finnish military orchestra performed the works of Ipavac, Gallus and Ramovš and Kozina during the event, and later, during the festive dance modern Slovenian composers, Sepe and Privšek. Here, related to the time I served in Finland, I would like to especially mention the collaboration with Marko Ozbič, a Slovene from Trieste, pianist and choirmaster at the Opera in Helsinki. Marko was always ready to help jeni me. I am especially proud when, in 2014, in the very center of Helsinki on the main promenade at the opening of the Identity of Slovenia exhibition, musicians played the friendly sounds of Slovenian compositions from the ta in Slove Helsinki Opera. sve iz I was also proud when we had a similar project of setting up an exceptional kov exhibition about Slovenia outdoors, on the tenth anniversary of the accession to the EU in the capital of the Kingdom of Denmark, Copenhagen, where lasbeni a special music group from Slovenia was hosted, dominated by students of the Academy of Music. During my time in the Kingdom of Denmark, we nskih g organized many concerts with the help of young Slovenian musicians, and of course female musicians who studied at the Danish Royal Academy of nca slove Music. onfere We also presented a Slovenian choral song, either independently or at II. K other diplomatic events. The concert of the mixed choir from Slovenia in Gla the Swedish Protestant Church remains a fond memory. The concert of the sba i Slovenian group Laibach attracted a lot of attention in Copenhagen - espe- n d cially among the young generation. iplom In the Kingdom of Norway, on the sidelines of the Slovene-Norwegian lite- acij rary evening, where the Slovenian writer Drago Jančar presented himself a and spoke about the book I saw it last night, we organized a Vlado Kreslin concert. The latter aroused a lot of interest among Norwegian friends. Especially in the part when he performed folk songs from Prekmurje Of the last musical events, I want to highlight several concerts of the Slovenian choir group Krila. Thanks to our honorary consul Mr. Medved from Minnesota, the group performed several times. The Slovenian song 74 sounded especially impressive at the opening of the renovated memorial plaque to the Slovenian missionary Bishop Baraga in the Great Lakes area. I also have fond memories of meetings with Slovenian communities. During my service in Scandinavia, when my wife and I initiated the establishment of the Association of Parents of Slovenian Children in Helsinki, we organized many gatherings at home, at the embassy and elsewhere, where one of the central elements was a Slovenian song. In the United States, where I currently work, we naturally continue this practice. Last year, on the 30th anniversary of independent Slovenia, there was a special celebration at the Slovenian National House in Cleveland. In this year 2022, when we celebrate 30 years of diplomatic relations between Slovenia and the United States, we organized more economic and promotional events and exhibitions than other diplomatic events. In doing so, we included and connected music, culture and diplomacy in the best I possible way, either through the involvement of musicians or by playing I. Ko Slovenian music. nfere We also very successfully organized an economic and sports event with a nca business conference in Texas and an American-Slovenian participation in slove a basketball game, where the Slovenian basketball ace Luka Dončič per- ns formed, with the sounds of music by Avseniki Na Golico during the breaks. kih g The latter song is, of course, also extremely informative here in the United las States, and connects the red thread of the first Slovenian emigrants who beni came to the United States to the current young generations, for whom the kov music of their grandparents may sound old-fashioned, but for them - at iz s least for most - it awakens Slovenian roots. veta i Let me conclude by confirming the importance of music as an extremely n Sl important component of cultural diplomacy, which certainly works in the ove complexity of international relations. Music is also extremely important in nije acija the context of preserving and nurturing our national identity and realizing key foreign policy priorities of the Republic of Slovenia. iplomn d In particular, Slovenian national music is extremely important in connecting Slovenian border and cross-border communities, so I will advocate Glasba i strengthening its role within cultural diplomacy, � *Tone Kajzer Rodil se je 9. julija 1966 v Slovenj Gradcu. Osnovno šolo je obiskoval v rodni Mežici, kasneje pa je študiral na Fakulteti za arhitekturo gradbeništvo in ge-odezijo v Ljubljani in na Ekonomsko- poslovni fakulteti v Mariboru ter na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Po izobrazbi je univerzitetni diplomi-75 rani ekonomist ter specialist mednarodnih odnosov. Poklicno kariero je začel v diplomaciji in sicer v začetku leta 1995 v Ministrstvu za zunanje zadeve. V dosedanji diplomatski karieri je deloval tako v notranji kot zunanji službi. Med leti 1996 in 2000 je delal na veleposlaništvu Slovenije v Egiptu, kasneje pa je po vrnitvi v zunanje ministrstvo do leta 2007 opravljal naloge namestnika nacionalnega koordinatorja za mednarodno razvojno sodelovanje in vodje sektorja. V sektorju za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč je leta 2006 v vlogi vodje projektne skupine za pripravo Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju, sodeloval pri pripravi zakonodajnega okvira za področje mednarodne razvojne pomoči. Omenjeni zakon je bil v Državnem zboru sprejet leta .2006. Leta 2007 je bil na Ministrstvu za zunanje zadeve imenovan za vodjo sektorja za Hrvaško, kjer je sodeloval pri reševanju odprtih vprašanj med dr- žavama, leta 2008 pa je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlanika RS na Finskem in v Estoniji, kjer posebno pozornost namenjal jeni gospodarski diplomaciji in konkretni pomoči slovenskemu gospodarstvu. S soprogo Mileno sta vzpostavila tesne stike s Slovenci na Finskem in sta tudi pobudnika ustanovitve Združenja staršev slovenskih otrok, ki sedaj izjemno ta in Slove aktivno deluje na Finskem. sve Konec leta 2012 je bil po vrnitvi iz Finske imenovan za državnega sekretar-iz ja v Kabinetu predsednika vlade, kjer se je do ponovnega odhoda v tujino kov poleti 2013 ukvarjal z zunanjepolitičnimi in zunanje ekonomskimi vprašanji. Leta 2013 je bil imenovan za izrednega in pooblaščenega veleposlani-lasbeni ka v Kraljevini Danski, kjer je poleg Danske nerezidenčno pokrival celotno Nordijsko regijo (Islandija, Norveška, Švedska, Finska) ob tem pa do začetka leta 2016 še Estonijo in Litvo. V času mandata, ki ga je zaključil poleti 2018 nskih g si je izjemno prizadeval za okrepitev odnosov in posebej gospodarskega sodelovanja z državami Nordijske regije, kjer se je na njegovo pobudo močno nca slove razširila in okrepila mreža aktivnih častnih konzulov. Po koncu drugega veleposlaniškega mandata poleti 2018 je v MZZ prevzel onfere koordinacijo digitalnega področja. Pri tem je deloval na področju povezova-II. K nja novih digitalnih tehnologij in gospodarske diplomacije ter vzpostavljanja Gl mreže Evropske digitalne diplomacije. Marca 2020 je bil imenovan za dr-asb žavnega sekretarja v MZZ, kjer je bil pristojen za področje multilateralnih a i odnosov in razvojnega sodelovanja, obenem pa je skrbel za dvostranske n di odnose z ZDA in Transatlantsko sodelovanje. Od januarja 2020 opravlja delo plo veleposlanika Slovenije v Združenih državah Amerike, z nerezidenčnim po-ma krivanjem Mehike, Paname ter Kostarike. cija Pri delu se posebej angažira na področju krepitve in poglabljanja dvostran-skega in zavezniškega sodelovanja med Slovenijo in ZDA. Posebno pozornost namenja področju gospodarske diplomacije, in širi mrežo kvalitetnih častnih konzulov širom ZDA. Prav tako je aktiven na področju sodelovanja na področju kulture, in se angažira pri sodelovanju s številčno slovensko skupnostjo v ZDA. Veleposlanik Kajzer je med drugim avtor več prispevkov na področju mednarodnih odnosov. Veleposlanik Kajzer je velik ljubitelj dobre knjige in vseh 76 športov kjer se je v preteklosti veliko ukvarjal s tekom, sedaj pa mu je posebej pri srcu igra golfa. Je poročen, in ima dve hčerki. --- H.E. Tone Kajzer has been the Chief of Mission of the Embassy of the Republic of Slovenia in Washington since January 2021, where he serves as the Ambassador to the United States of America, Mexico, Panama, and Costa Rica. He also serves as Slovenia’s permanent representative to the Caribbean Community and the Organization of American States. His tenure has covered the Slovenian Presidency of the Council of the European Union in 2021 and the campaign for a non-permanent seat on the United Nations Security Council, set to begin in 2024. In a school essay about his dream job written when he was just 14, Kajzer recalls wanting to become a big rig truck driver in America, much to the cha-grin of his teachers. Instead, he was pushed toward geodesy/surveying (the science of accurately measuring and understanding the Earth‘s geometric shape, orientation in space, and gravity field). In a country (then a region of I Yugoslavia) that is heavily forested, this was a promising career. I. Ko But enlistment in the Yugoslav People‘s Army gave Kajzer the opportunity to nfe fulfill his childhood dream. While in the army he earned his license to drive ren heavy trucks, which he maintains to this day, and trained others to do the ca s same. Kajzer also received a degree in geodesy and engineering from the love University of Ljubljana, which he used in a brief stint working for a mining n company. Fate however, as it often does, called him in a different direction. skih g After receiving a joint degree in economics and international relati-la ons from the University of Maribor, Kajzer joined his young country’s sbe Ministry of Foreign Affairs in 1995, four years after gaining its indepen-nik dence from Yugoslavia. His first foreign posting took him to the Slovenian ov iz Embassy in Egypt as Second Secretary for Economic Affairs (1996-s 2000). Following this, Kajzer helped to implement the Stability Pact for veta Southeastern Europe, a program initiated by the European Union to enco-in urage peace and economic growth in the region. In 2004 he was named Slove Deputy National Coordinator for Slovenia’s Development Cooperation ni Program (ODA). There he was tasked to draft the Law on Slovenia’s ODA, je acija which was subsequently adopted by the Slovenian Parliament. As Head of Department for Croatia in the Ministry of Foreign Affairs, he actively participated in resolving outstanding issues between the two countries. iplomn d In 2008, he was appointed Ambassador of the Republic of Slovenia to Finland and to Estonia, where he devoted most of his time and energy to enhancing relations and cooperation. Following his return from Finland in Glasba i 2012, he was appointed State Secretary at the Office of the Prime Minister, but public service from the field again beckoned him. From 2013 until 2018, Kajzer served as Ambassador of the Republic of Slovenia to the Kingdom of Denmark. Based out of the embassy in Copenhagen, his portfolio also covered the entire Nordic region (Iceland, Norway, Sweden, Finland), as well as Estonia and Lithuania. To fulfill the broad mandate, Kajzer took the initiative to substantially expand Slovenia’s network of Honorary Consuls across the region in order to extend the embassy’s outreach capability, an approach he has replicated in North America. 77 Following his return to the Ministry of Foreign Affairs in 2020, Kajzer was responsible for the coordination for the digital transformation which, through the ongoing digital or fourth industrial revolution at all social and economic levels, shapes the conditions for the competitiveness of states, bringing to our daily life not only progress and prosperity but also challenges due to the increasing cyber and hybrid threats. Most recently, he held a position as State Secretary at the Ministry of Foreign Affairs. A family man first and foremost, Ambassador Kajzer and his wife Milena have two daughters, Trina and Angela, and a Lhasa Apso Family Dog named Kora. Outside of diplomacy, he is an avid golfer, enjoys cooking, and is a fan of American country music. jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K Glasba in diplomacija Vloga glasbe v diplomaciji The Role of Music in Diplomacy 78 Valentin Inzko* * Valentin Inzko Je avstrijski diplomat slovenske narodnosti, rojen 22. maj 1949. Od leta 2009 do 2021 je opravljal vlogo visokega predstavnika za Bosno in Hercegovino. Valentin Inzko se je rodil v slovenski družini v Celovcu na avstrijskem Koroškem. Njegov oče, Valentin Inzko starejši, je bil znan kulturni in politični predstavnik slovenske manjšine na Koroškem. Valentin mlajši je I obiskoval dvojezično šolo na Svečah v občini Bistrici v Rožu. Po končani I. Ko slovenski srednji šoli v Celovcu leta 1967, se je vpisal na Univerzo v Gradcu, nfe kjer je študiral pravo in filologijo. Med letoma 1972 in 1974 je obiskoval renc Diplomatsko akademijo na Dunaju. a slove Leta 1974 je začel delati na avstrijskem zunanjem ministrstvu. Med leto- ns ma 1982 in 1986 je delal kot tiskovni predstavnik na avstrijskem konzulatu kih g v Beogradu. Nato je odšel v Mongolijo in na Sri Lanko v okviru avstrijske las misije pri Združenih narodih. Zaradi domotožja se je leta 1990 vrnil in do beni leta 1996 delal kot kulturni ataše v Pragi. V letih 1996 in 1999 je bil avstrijski kov veleposlanik v Bosni in Hercegovini. Leta 2005 ga je avstrijski predsednik iz s imenoval za avstrijskega veleposlanika v Sloveniji. Marca 2009 je postal vet sedmi Visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino. Inzko je tako postal že a in drugi koroški Slovenec po Wolfgangu Petritschu na tem mestu. Slove nije acija Poleg slovenščine in nemščine tekoče govori tudi hrvaško, rusko in češko. Med drugim je prevedel delo Václava Havla » Življenje v resnici« in »Moč iplom brezmočnih« v slovenščino. n d Junija 2010 je bil izvoljen za predsednika Narodnega sveta koroških Glasba i Slovencev. Poročen je z argentinsko Slovenko, operno pevko Bernardo Fink Inzko. 79 jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K Glasba in diplomacija Glasba kot univerzalni jezik, v kriznih in manj kriznih časih Music as Universal Language, in Times of Bigger or Lesser Grade of Crisis 80 Tina Žerdin* Sem svobodna umetnica, harfistka, živim na Dunaju. Delila bi rada nekaj svojih izkušenj in mnenj o udejstvovanju na glasbenem področju v obdo-bjih večjih in manjših družbenih izzivov. V letih 2018 in 2019 smo bile s kolegicami kvarteta za sodobno glasbo »airborne extended« izbranke programa NASOM (New Austrian Sound of Music) ter bile na ta račun v obdobju dveh let iz strani Ministrstva za zunanje zadeve Avstrije oziroma le-temu podrejenih »Kulturforumov« fi- II. K nančno in organizacijsko dobro podprte pri svoji mednarodni dejavnosti. on Imele smo status avstrijskih kulturnih veleposlanic ter koncertirale in pre- fere davale v Rusiji, Ukrajini, Turčiji, Črni Gori, Izraelu, v Kanadi, na Poljskem, nca Madžarskem, v Italiji, Franciji, na Švedskem, v Belgiji, Veliki Britaniji, na slove Irskem…. Še vedno imamo odlične odnose z avstrijskimi »Kulturforumi« po ns vsem svetu. Program NASOM, ki letos praznuje dvajsetletnico obstoja, je kih g bil v glasbi tako uspešen, da se je v zadnjih letih preselil tudi na področje las upodabljajočih umetnosti in literature. benik Dejavnost avstrijskega kulturnega foruma v Pekingu sem v najlepši luči do- ov iz živela že jeseni leta 2013. Kot članica avstrijske delegacije umetnikov in sve politikov sem odpotovala v Mongolijo. V sodelovanju z Državno opero v ta i Ulan Batorju in drugimi partnerji s področja kulture smo izvajali nekajte- n Sl denske izobraževalne programe ter se pripravljali na svečani koncert ob ove štiridesetletnici diplomatskih stikov med Mongolijo in Avstrijo. Ta vez je nije acija obojestransko še toliko pomembnejša, ker je bila prav Avstrija prva država, ki je leta 1973 priznala samostojno Mongolijo. iplomn d V opernem orkestru, kjer sem po opravljenih dnevnih dejavnostih na lastno iniciativo ob večerih igrala, sem težko s komerkoli komunicirala. Srednja in Glasba i starejša generacija kolegov tam še govori rusko in z njimi smo včasih našli kakšno podobno besedo slovanskega izvora, redki mlajši člani orkestra so govorili nekaj angleščine. Z dirigentom žal dobesedno nisva našla skupnega jezika. Razen glasbe. Pogovor ni stekel, predstava Labodjega jezera pa. S solzami v očeh kolegov iz orkestra – najbrž ne toliko zaradi mojega igranja, pač pa zaradi zvoka harfe, ki ga v Mongoliji niso slišali že več kot deset let, od upokojitve zadnje mongolske operne harfistke. Je prav to dejstvo, da je mogoče z glasbo nagovoriti skoraj vsakogar, ki ga 81 sicer zgolj besede ne dosežejo, razlog, da se diplomacija običajno vedno zateče k glasbenikom, ko želi širšo javnost na lep način opozoriti na svoje dosežke in prizadevanja? Proslave ob praznikih, obletnice, dobrodelne prireditve ob kriznih situacijah – skoraj vedno se bo v te namene zgodil koncert. Glasbenikom je vloga glasnikov vrednot, ki naj bi bile prave, ter pozivov, ki naj bi bili pozivi k dobremu, seveda pisana na kožo. V glasbi se téme poe-nostavijo, sivo postane spet črno ali belo. Največkrat se nas da precej hitro prepričati, da stopimo v službo višjih ciljev. Običajno zadostuje, da se nam zapiha na duše, ki praviloma hrepenijo po ekskluzivnosti. Naše plačilo za tovrstne usluge je nekaj (v najboljšem primeru) medijsko izpostavljenih odrskih minut, aplavz publike ter majhen, večji ali pa tudi ničeln honorar. Odvisno od konteksta: za namene prazno-vanj in obletnic smo običajno plačani več, za dobrodelne koncerte nič. jeni Ob vsaki večji politični krizi se odpovemo honorarjem, se oblečemo v najlepša koncertna oblačila in izberemo skladbe, ki bodo ljudem odprle srca ta in Slove in posledično morda denarnice. Smo v takšni vlogi glasbeniki sploh še gla-sve sniki ali pa zgolj lesketajoč ovojni papir, ki potrjuje vrednost, atraktivnost iz in pravilnost politične vsebine? kov Najbolj ironično je, če obdobje množičnih dobrodelnih koncertov nepo-lasbeni sredno sledi obdobju, v katerem nam je bilo javno nastopati prepovedano in smo bili svobodni umetniki prepuščeni milosti ali nemilosti državnih nskih g finančnih podpor. Takšen je bil, vsaj v Avstriji, začetek letošnjega leta. Po izpraznjenih koledarjih v zimskih mesecih so že marca le-ti skoraj pregore-li. Še malo prej vsem odvečni smo bili v novi politični krizni situaciji prepo-nca slove trebni. Vabila k udeležbi na dobrodelnem koncertu ni bilo možno zavrniti onfere brez slabe vesti ali celo črne pike pri dotičnem organizatorju. Častno smo II. K se odpovedovali honorarjem, ob tem pa plačevali večerna varstva otrok, Gla se čez noč učili na hitro sestavljenih programov… V podporo Ukrajini smo sba i marca solidarnostno nastopali tudi po večkrat na teden. Se v kriznih časih n d zaslužkom za svoje delo solidarnostno odpovedujejo tudi diplomati? iplom Z igranjem zastonj si glasbeniki delamo veliko škodo. Glasbene dvorane acij bi publika zagotovo bolj pogrešala, če v času covidnih zaprtij ne bi bila a deležna koncertov na balkonih in množičnih recitalov iz dnevne sobe po spletnih omrežjih. Še bolj, če bi jim bil v smislu kolegialnosti do žive glasbe odvzet tudi dobri stari YouTube. Zato apel kolegom iz vrst profesionalnih glasbenikov: ne igrajte koncertov po balkonih! Če je to le mogoče, stopite v službo okrasja diplomacije le pod primernimi, v naprej dogovorjenimi finančnimi pogoji. V splošnem 82 bi bilo nujno v vsaki državi oblikovati vsaj priporočila ali celo določi-ti minimalne standarde za dostopnost naših storitev (glej npr. Deutsche Orchestervereinigung Honorarmindeststandards), na katere bi se lahko v procesu pogajanj za honorarje sklicevali. Vsekakor moram pohvaliti avstrijski sistem podpore umetnikom v času covida. Po zelo nebirokratski poti smo bili hitro deležni povsem solidnih podpor. Ob tem nam ni bilo prepovedano delati, če smo to možnost imeli. Lahko smo opravljali studijsko delo, učili preko spleta… V mojem primeru sem smela t.i. premostitveno financiranje prejemati celo kot sočasna prejemnica porodniškega nadomestila. In kar je še posebej pohvalno: državne podpore smo v zmanjšani višini dobivali še tri mesece po izteku »lockdownov«. K sreči je bilo odgovornim očitno jasno, da konec zaprtja še zdaleč ne pomeni takojšnje rekonstrukcije kulturnega življenja v polni meri. Razmer v Sloveniji ne poznam dovolj dobro, a upam, da je bilo tudi tam tako. II. K Iz sedanjosti me spomin zopet ponese v lepo izkušnjo glasbene diplomaci- on je: spet sedim v orkestru Mongolske nacionalne opere ter s kolegi, s kateri- fere mi se ne morem pogovarjati, igram glasbo Čajkovskega. Spremljam oboo, nca skušam obogatiti zvok godal, podredim se fraziranju flavte… Čajkovski, slove Rus in homoseksualec, nas povezuje, v njegovi glasbi se dopolnjujemo ns in se spoštujemo. Najbrž prenesemo nekaj lepote te komunikacije tudi v kih g kakšno srce v publiki. In prav zato je pomembno, da glasbo igramo. Tudi las Čajkovskega. benikov iz svet � *Tina Žerdin, mag. art. a in Sl Harfistka Tina Žerdin je na Univerzi za glasbo na Dunaju v koncertnem ra-ove zredu profesorice Adelheid Blovsky-Miller z odliko opravila tako dodiplom-nije ski kot tudi magistrski študij ter se postransko intenzivno izobraževala pri acija številnih znanih tujih profesorjih, predvsem predstavnikih francoske šole igranja harfe. iplom Med študijem je bila štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije. n d Po študiju je iz strani dunajske Univerze za glasbo prejela nagradno štipendijo za izjemne študijske dosežke, leta 2010 pa za svoje raziskovalno in Glasba i umetniško dejavnost na področju vloge harfe v opusu skladatelja Richarda Wagnerja tudi štipendijo Bayreuthskega štipendijskega sklada. Koncertno se veliko udejstvuje tako doma kot tudi v tujini: nastopa kot solistka, kot članica raznovrstnih komornih zasedb in kot soloharfistka uglednih avstrijskih orkestrov (Dunajski komorni orkester, orkester na starih inštru-mentih „Wiener Akademie“, Madžarsko-avstrijska Haydnova fiharmonija, orkester za snemanje filmske glasbe Synchron Stage Orchestra). Redno sodeluje z orkestroma Dunajske državne in Ljudske opere, večkrat je gostovala tudi v orkestru Milanske Scale. 83 Je avtorica številnih posnetkov za arhiv Radia Slovenija in avstrijskega ORF-a. V letu 2015 je v založbi Društva slovenskih skladateljev izšla njena prva samostojna zgoščenka z deli slovenskih avtorjev. S promocijo le-te je opozarjala na pomanjkanje novih slovenskih skladb za harfo in spodbudila nastanek številnih novih del. Druga zgoščenka s sodobno slovensko glasbo za harfo „Odzven Harfonije“ bo izšla konec leta 2022. Kot interpretinja sodobne glasbe sodeluje z ansambli Klangforum, Phace, Kontrapunkte, Reconsil in „die Reihe“ na Dunaju. Kot članica kvarteta „airborne extended“ po vsem svetu koncertira ter predava o izvajalskih praksah v sodobni glasbi. Kot pedagoginja je dejavna v Sloveniji in Avstriji. Je tudi ustanoviteljica izobraževalnega programa za harfo v Mongoliji. jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 84 Predstavitev slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije: Bogate glasbene poti Presentation of Slovenian Musicians from Slovenia and Abroad: Rich Musical Careers 85 jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 86 oti lasbene p ogate g: Bjeni ta in Slove sve iz kov PREDSEDUJOČI 87 lasbeni Aleksi Jercog nskih g Predstavitev slove Glasbeni urednik slovenskega programa RAI, publicist in glasbenik Aleksi Jercog se je rodil 10. aprila 1971 v Trstu v slovenski družini. Po letih študija harmonike je z odliko in pohvalo diplomiral iz zgodovine glasbe na filozofski fakulteti tržaške univerze. Na podlagi diplomske naloge o zgodovini in repertoarju harmonike je leta 1997 nastala knjiga La fisarmonica – Organologia e letteratura, katere se je študentje italijanskih konservatorijev poslužujejo pri izpitu zgodovine in ni kulture koncertne harmonike. Leta 2004 je izdal monografijo o znameni-tem modelu harmonike Super VI Scandalli – Una fisarmonica nella storia. ta in Slove Oba eseja je objavila založba Physa iz Trevisa. Leta 2005 je ob priložnosti sve 50-letnice prvega Avsenikovega nastopa med Slovenci v Italiji objavil knji-iz go S pesmijo našo – 50 let ob Avsenikovi glasbi na Tržaškem in Goriškem. kov Leta 2008, ob 55-letnici Avsenikove glasbe, je po naročilu založbe Avsenik napisal knjigo S polko v svet – Glasbene poti bratov Avsenik, leta 2016 pa lasbeni za isto založbo dokončal projekt kataloga Avsenikove glasbe, ki je bil objavljen v obsežni knjigi Zlati zvoki – Katalog Avsenikove glasbe 1953-2016. nskih g Leta 2017 je na pobudo Mladinske knjige napisal biografijo Slavko Avsenik – Življenje za glasbo. nca slove V letih 1998-2006 je bil sodelavec Primorskega dnevnika v vlogi glasbe-onfere nega recenzenta. V nadaljnjem so njegove strokovne glasbene članke ob-II. K javile razne revije, časniki in zborniki. Napisal je tudi predgovore raznim Pre zgoščenkam, koncertne liste in programske knjižice glasbenih nizov. dsta Večkrat ga pokličejo kot žiranta v komisije raznih festivalov, glasbenih tek- vite movanj in revij. v slove Leta 1991 je začel s sodelovanjem na slovenskem programu italijanske na- ns cionalne RTV hiše RAI, kjer je kot urednik redno zaposlen od leta 2006. kih g Na Radiu Trst A vodi oddaje Iz domače zakladnice, Jazz odtenki in Z naših las prireditev ter urejuje druge glasbene sporede. Leta 2013 je za slovenski TV beni program RAI napisal scenarij in režiral uspešni dokumentarni film Spomin kov – Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah. V letih 2016-2020 si je zamislil in iz s uresničil štiri Koncertne sezone Iz domače zakladnice. veta i Kot harmonikaš in klaviaturist je bil član ansamblov Pomlad, Freeway in n Sl Veseljaki, nato pa sodeloval z vokalnim tercetom Kresnice in s pevko Jožico ove 88 Svete. Od leta 2019 vodi narodno-zabavni ansambel na lastno ime, pri kate- nije rem sodelujejo glasbeniki iz čezmejnega prostora Italija-Slovenija-Hrvaška, : Bog in igra v skupini Alpenbrass. Je avtor številnih zabavnih in narodno-zabav- ate nih skladb. Občasno deluje tudi kot snemalec in glasbeni producent. glasbene poti II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije oti lasbene p ogate g: Bjeni Slovenski oktet skozi prizmo časa ta in Slove sve The Slovene Octet Through iz kov the Prism of Time 89 lasbeni Jože Vidic* nskih g Predstavitev slove Slovenski oktet je že sedem desetletij ugledna glasbena istitucija, ki je ves čas svojega delovanja vnašala v domače okolje nove glasbene smernice ter pomembno soustvarjala glasbeno krajino doma in v svetu. Po zgledu Slovenskega okteta je doma in v svetu nastalo preko sto novih skupin, ki so v njem našle svoj pevski ideal. Skozi desetletja se je glasbena podoba okteta bistrila in kmalu presegla svoj osnovni namen. Slovenski oktet je bil ustanovljen z namenom, da bi v svet ponesel glas o jeni domovini. S seboj pa je nosil tudi dušo ljudi, ki so prepevali v njem. Že ob nastanku leta 1951 so bili vanj izbrani najboljši pevski glasovi tedanjega časa, ki so pod budnim očesom uglednih glasbenih vodij ansambla bistrili ta in Slove zvok in širili repertoar ansambla ter iz preprostih obdelav ljudskih nape-sve iz vov kmalu prešli v nov glasbeni svet izvajanja zahtevne glasbene literature kov svetovnih mojstrov začenši z renesanso vse do sodobne glasbe današnjega časa. lasbeni Slovenski oktet se je rojeval v topli jeseni leta 1951, ko so po dolgih pripravah končno stopili skupaj in prvič zapeli v mali dvorani Slovenske filharmo-nskih g nije. Priprave in pobude, da bi našli in zbrali ustrezno skupino pevcev, so se začenjale že dve leti poprej in so sprva prihajale od Slovencev, ki so živeli nca slove v Severni Ameriki, kasneje pa jih je povzela tedaj ustanovljena Slovenska izseljenska matica, ki je v dogovoru s tedanjo kulturno oblastjo dosegla onfere II. K Pre sporazum, da ustanovijo nov pevski ansambel, ki bi v svet ponesel glas o dsta domovini. vitev s Po intenzivnih pripravah, v katerih so sodelovali ugledni dirigenti in skla- love datelji tedanjega časa, so na avdiciji izbrali idealno glasovno zasedbo ter ns ji nadeli ime Slovenski oktet. Skupaj z izjemnima tenoristoma ljubljanske kih g opere, Jenezom Lipuščkom in Gašperjem Dermoto so v ansambel zbrali las odlične pevce, ki so znali na pretresljiv način obuditi domačo ljudsko pe- beni sem, glasbeno vodenje pa so zaupali mlademu in tedaj še neuveljavljene- kov mu zborovskemu dirigentu Janezu Boletu. Z njim so postavili trdne temelje iz s repertoarja okteta ter začrtali njegovo poslanstvo. Skupaj s strokovnimi so- vet delavci, ki so skrbeli za promocijo okteta in njegovo koncertno dejavnost, a in S se je kmalu oktet začel pojavljati na koncetnih odrih doma in počasi tudi v love 90 svetu. nije Sprva je bila dejavnost usmerjena predvsem na protokolarne obveznosti, : Bog ko je oktet s krajšimi programi sodeloval ob obiskih tujih državnikov v do- ate movini, kasneje pa je smel z državniškimi delegacijami potovati po svetu in gla s petjem negovati odnose s tujimi državniki. Ob teh priložnostih je ansam- sbe bel izvajal krajše nastope in celovečerne koncerte ter se počasi osamosva- ne p jal ter potrjeval svojo veliko koncertantsko moč. Svojo koncertno dejavnost oti je z leti razvejal po vsem svetu. Potovali so na vse kontinente sveta in ob tem vedno izvajali vsaj eno skladbo iz okolja kjer so gostovali. S tem so izkazovali pozornost do gostiteljev in hkrati širili svoj repertoar. V dosedanjem dolgem in bogatem obdobju delovanja se je zamenjalo prek 40 pevcev. Nekateri od njih so bili vodilni slovenski solisti svoje generacije in so nastopali na največjih koncertnih in opernih odrih doma in po svetu, drugi so bogatili zven okteta s svojo ljudskostjo, neposrednostjo in toplino. I V vseh letih je ansambel posnel in izdal preko šestdeset plošč in zgoščenk I. Ko ter snemal za mnoge televizijske in radijske hiše širom sveta. nfere Kot poklon generacijam Slovenskega okteta je sestav leta 2007 izdal knjigo nca Borisa Pangerca Slovenski oktet, v kateri je opisan temeljit prerez delo- slove vanja in poslanstva tega ansambla. Ob dvajsetletnici delovanja (1971) je ns oktet dal pobudo za nastanek Tabora slovenskih pevskih zborov v Šentvidu kih g pri Stični. lasb Za svoje delovanje je bil dvakrat nagrajen s Prešernovo nagrado (1957, enik 1964), z nagrado Društva slovenskih skladateljev (1971), Drebosnjakovo ov iz nagrado (1975), nagrado Orlanda di Lassa (1984), z velikim zlatim znakom sve svobode Republike Slovenije (1996) in s častnim priznanjem Svetovnega ta i slovenskega kongresa (2016). n Slove V vseh teh letih je odličnost sestava vzdrževalo in usmerjalo pet umetni- ni ških vodij: Janez Bole, dr. Valens Vodušek, Darijan Božič, Anton Nanut in dr. je oti Mirko Cuderman. Od leta 2008 je njegov umetniški vodja Jože Vidic, prvak Slovenskega narodnega gledališča Opera in balet Ljubljana. lasbene p Slovenski oktet skozi prizmo časa odslikava veliko potrditev temu, da so se pred več kot sedemdesetimi leti pravilno odločili. Vemo, da je bil oktet ogate g: B skozi desetletja pogosto na svojem previsu, kam in kako naprej, vendar se jeni je znal vedno pravilno odločiti in strniti vrste ter najti pravo rešitev ter se ponovno dvigniti in zasijati. ta in Slove sve iz � *Jože Vidic kov Baritonist Jože Vidic, prvak SNG Opera in balet Ljubljana, je nagrajenec 91 lasbeni Prešernovega sklada (2013) za vlogi Lorenza v operi Črne maske in Grudna v operi Ljubezen kapital. Petje je študiral v Ljubljani pri prof. Jelki Strgar in nskih g pri prof. Karlu Jeriču. V letu 2000 je postal stalni član solističnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Na odru matičnega gledališča ter gostovanjih doma in po svetu je poustvaril preko petdeset opernih vlog. Med njimi velja izpostaviti naslednje: Macbeth (Macbeth), Jago (Otello), Ford (Falstaff), Rigoletto (Rigoletto), Predstavitev slove Renato (Ples v maskah), don Giovanni (Don Giovanni), Evgenij Onjegin (Evgenij Onjegin), Lorenzo (Črne maske), Konrad (Renske nimfe), Figaro (Seviljski brivec), lord Ashton (Lucia di Lammermoor), Orfej (Orfej in Evridika), Marcel (La bohème), dr. Malatesta (Don Pasquale), Escamillo (Carmen), Valentin (Faust), Veliki svečenik (Samson in Dalila), Mož (Tejrezijeve dojke), Gruden (Ljubezen kapital), Vladimir (Knez Igor), Pantalon (Zaljubljen v tri oranže), Danilo (Vesela vdova), Gabriel von Eisenstein (Netopir), baron Weps (Ptičar), Bob Baker (Wonderful town), Samuel (The pirates of Penzance), . . Doma in v tujini se je uveljavil tudi kot koncertni pevec. Nastopa z različnimi orkestri pod vodstvom uglednih domačih in tujih dirigentov v delih od baro-jeni ka do sodobnosti: J. S. Bach, Matheus Passion (Pasijon po Mateju), Johannes Passion (Pasijon po Janezu); G. F. Händel, Jephta, Judas Maccabaeus, Allegro il pensieroso ed il moderato, Messiah; J. Haydn, Nelsonmesse (Nelsonova ta in Slove maša), Theresienmesse; F. Schubert, Lazarus; L. van Beethoven, 9. simfonija; G. Mahler, 8. simfonija; J. Brahms, Ein deustsches Requiem (Nemški rekviem); sve iz M. Durufle, Requiem; G. Fauré, Requiem; F. Martin, Golgota; B. Papandopulo, kov Hrvatska misa; M. Musorgski/D. Šostakovič, Pjesni i plaski smerti (Pesmi in plesi smrti); C. Orff, Carmina burana; B. Arnič, Simfonija št. 3 „Duma“; D. Maslanka, Mass (Maša); A. Srebotnjak, Mati; L. Lebič, Miti in apokrifi; M. lasbeni Strmčnik, kantata Dunajski večeri; U. Lajovic, Poglavlje iz Pasijona Andreja Schusterja Drabosnjaka ... nskih g Leta 1996 je postal član vodilne slovenske komorne vokalne skupine Slovenski oktet, s katerim koncertira na mednarodnih festivalih doma in v nca slove tujini in je od leta 2008 tudi njegov umetniški vodja. onfere II. K Predstavitev slove nskih glasbenikov Tartinijevo leto iz sveta i The Year of Tartini n Slove 92 ni Mauela Rojec* je: Bogate glasbene poti � *Manuela Rojec Je poklicna podžupanja Občine Piran od leta 2019. Pomembna zadolžitev podžupanje Rojec je skrb za izvajanje posebnih pravic, ki jih zagotavlja ustava Republike Slovenije italijanski avtohtoni narodni skupnosti za uveljavlja-nje njenih potreb in interesov ter skrb za organizirano sodelovanje pri javnih II. K zadevah. Ena izmed nalog podžupanje je tudi sodelovanje s Samoupravno on skupnostjo italijanske narodnosti pri pripravi in izvajanju političnega ter fere kulturnega programa. V Občini Piran je zadolžena za spremljanje področja nc kulture in izvajanje projektov na tem področju, zato jo je župan zadolžil za a s vodenje odbora Tartini in koordinacijo projektov Tartini 250 v letu 2020 ter love Tartini 330 v letošnjem letu. Podžupanja Rojec sodeluje z županom, kabine-ns tom in občinsko upravo pri pripravi proračuna Občine Piran, pri pripravi sej kih občinskega sveta, pri vodenju projektov, pri spremljanju izvajanja proračugla na, redno sodeluje pri komunikaciji z občinskimi svetniki in občani, sodelu-sb je na protokolarnih srečanjih in dogodkih ter občasno vodi seje občinskega enik sveta. ov iz sveta in Slove nije oti lasbene p ogate g: Bje Na poti sedemdeseti obletnici ni Avsenikove glasbe ta in Slove sve On the Way to the 70th Anniversary iz kov of Avsenik‘s Music 93 lasbeni Alfi Nipič* Aleksi Jercog** nskih g Predstavitev slove Harmonikaš in komponist Slavko Avsenik (1929-2015) in njegov brat, klari-netist, aranžer in producent Vilko Ovsenik (1928-2017) sodita med tiste vse redkejše glasbene ustvarjalce, ki bi ne potrebovali nikakršne predstavitve: njune glasbene stvaritve so segle v srca milijonov poslušalcev in združile ljudi vseh starostnih stopenj ter socialnih in zemljepisnih pripadnosti – od alpskega prostora do vsepovsod, kjer živita in se ohranjata slovenska be-je seda in duh. Njuna avtorska glasba je – ob zborovstvu in godbeništvu – ni postala eden najprodornejših izrazov slovenske množično zaznamovane kulture: če je v domovini marsikatera Avsenikova uspešnica že skorajda ta in Slove ponarodela, je na tujem celo odraz slovenskosti. Gre torej za največji in sve mednarodno najodmevnejši projekt v zgodovini slovenske zabavne glasbe. iz kov Glasba bratov Avsenik je tako tesno povezana z domačo grudo, da bi jo lahko imeli za nekakšno zvočno kuliso slikovite alpske narave: ko ji pri-lasbeni sluhnemo, se nam pred očmi nemudoma prikaže gorenjska pokrajina – podobno kot poslušanje musette glasbe ponese naše misli v Pariz ali nskih g Schrammelmusik na Dunaj ali liscio v Italijo ali country v ZDA. Kot je napisal Slavko Avsenik ml., “njuni lirični in fantazije polni valčki ter od veselja in srčne radosti brsteče polke povezujejo vse glavne značilnosti slovenskega nca slove temperamenta, ki se zrcali v odrezavi alpski poskočnosti, globini južnoslo-onfere vanskega temperamenta, mediteranski milini in panonski otožnosti.” II. K Predstavitev slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove 94 Iz spontanega veseljaškega igranja v prvih povojnih letih na dvorišču dru- ni žinske gostilne Pri Jožovcu v Begunjah na Gorenjskem sta brata Avsenik v je: B letih 1953-1955 razvila izvirno zasedbo (inštrumentalni kvintet s pevskim oga duetom ali tercetom) in nov glasbeni izraz, ki je zadobil naziv narodno- te g -zabavna glasba. lasbe V svojih skladbah sta vselej izžarevala prvinsko pristnost in preprostost; ne p kljub temu, da je njuna glasba dosegala čedalje višjo umetniško in profesi- oti onalno raven, je njuno skladateljevanje ostalo na ravni žlahtnega glasbenega obrtništva. Kot samouk je Slavko neusahljivo koval melodije, te pa je Vilko, kot akademsko izobražen glasbenik, prefinjeno prirejal za kvintet. Čeprav sta se naslanjala na korenine slovenske ljudske glasbe, sta jih zna-tno posodobila in jih oplemenitila z izpiljenimi harmonijami in orkestraci-jami, ki so bile dotlej poznane le na področju zabavne in jazz glasbe. Zato lahko njuno glasbo imamo za enega prvih pojavov world-etno glasbe v Evropi. Da še zdaleč ne gre samo za plesno, pač pa tudi za koncertno glas- II. K bo, to so s svojimi mojstrskimi izvajalskimi sposobnostmi dokazali vsi člani on Avsenikovega ansambla, ko so stopali na odre prestižnih kulturnih hramov, fere ki so po navadi namenjeni le resni glasbi. Pri tem nikakor ni mogoče mimo nca svojevrstnega dosežka: Ansambel bratov Avsenik je trikrat samostojno slove koncertiral v dvorani Berlinske filharmonije. nski Da gre za izjemno obsežen glasbeni pojav, o tem pričajo tudi podatki s h gl področja diskografije. Ansambel bratov Avsenik (ki je danes, se pravi skoraj asb trideset let po prekinitvi delovanja, še vedno pravi pojem in merilo na tem enik glasbenem področju) je v štiridesetih letih aktivnega delovanja posnel pre- ov iz ko osemdeset albumov (od katerih so dober del dvojni LP-ji), preko dvajset sve EP plošč in skoraj sto SP plošč, ki so izhajali paralelno za domače in nemško ta i govorno tržišče. Za milijonske prodaje nosilcev zvoka po vsej Srednji Evropi n Sl in Ameriki so Avseniki prejeli triintrideset zlatih, dve platinasti in eno dia- ove mantno ploščo. nije oti lasbene p ogate g: Bjeni ta in Slove sve iz kov 95 lasbeni nskih g Predstavitev slove jeni ta in Slove sve iz Preko tisoč avtorskih skladb, preko deset tisoč koncertov Ansambla bra-kov tov Avsenik, desetine priznanj in odličij od vsepovsod: vse to je bilo že leta 1990 certificirano v Guinnessovi knjigi rekordov. lasbeni Poslanstvo igrane Avsenikove glasbe je od leta 2009 v rokah Slavkovega nskih g vnuka, harmonikaša Saša Avsenika (r. 1991). Kot predstavnik tretje generacije Avsenikove glasbene družine skrbi, da bi ljudem še naprej ponujal v poslušanje ‘klasike’ svojega starega očeta, hkrati pa skuša aktualizirati nca slove ponudbo svojega ansambla in kuje nove glasbene projekte. onfere II. K Pre Če pomislimo, da je Avsenikova glasba pred skoraj sedemdesetimi leti sto- dsta pala svoje prve korake na dvorišču podeželske gostilne, pristala pa na od- vite rih nekaterih najuglednejših srednjeevropskih koncertnih dvoran, je jasno, v sl kako je prehodila izjemno uspešno glasbeno pot. To glasbo danes izvajajo oven ne samo narodno-zabavni ansambli, temveč tudi godbe na pihala, zbori in ski simfonični orkestri. Med akademske skladatelje, ki so Avsenikove skladbe h gl aranžirali za klasične sestave, sodijo Bojan Adamič (1912-1995), Jani Golob asbe (r. 1948) in Slavko Avsenik ml. (r. 1958). Vse to dokazuje, da dobiva (kvalite- nik tna) narodno-zabavna glasba zasluženo priznanje. Avsenikove melodije pa ov iz so ne samo preživele razne mode in trende, temveč so postale del našega sve vsakdana; so zvoki, ki nas, zdaj poskočno zdaj otožno, božajo že sedem de- ta i setletij in so, navsezadnje (če si priznamo ali ne), del nas samih. n Slove 96 nije: Bog � *Alfi Nipič ate g Človek, kot je veseli štajerc Alfi Nipič, se najbrž lahko le utrne. Kot zvezda: las pojavi se in zasije in človek ga pod tem širnim nebesnim svodom zazna, doži-ben vi, a mu kot pojav ostane nekje v podzavesti, češ, to pa je moje nebo, to je ta e p moj, naš čas. Kajti tako svojo identifikacijo kot svojo posebnost človek hkrati oti išče in najde tudi v njih, ki ti nekaj na najbolj žlahten način dajejo, ti nekaj sugerirajo in te nekako nevidno obeležijo. Takim ljudem pravimo umetniki. Če pa imajo za seboj res širok krog tistih, ki jih radi poslušajo, gledajo, berejo ali kaj pač, če je to krog intelektualno, socialno in karkoli že izredno velik, da zajema tako univerzitetnega profesorja kot kmetiča nekje v rovtah, potem gre za ljudskega umetnika, kjer ima pridevnik ljudski pač najbolj plemeniti smisel. Ker je Alfi hkrati pel rock, pop in narodno-zabavno glasbo, pisal besedila in I nasploh vseskozi dokazoval izredno glasbeno širino je doma v svoji deželi I. K prejel največje priznanje – estradno nagrado. In prav v času, ko je na popev-onf karskem področju dosegel domala vse, kar se je doseči dalo, ga je na enem ere od televizijskih nastopov opazil Slavko Avsenik. Povabil ga je k sodelovanju nca in nato je bil Alfi član svetovno slovitih Oberkreinerjev skoraj 20 let. Z an-sl samblom Slavka Avsenik je posnel čez 250 skladb in prejel zato 15 zlatih ove plošč, od tega eno tudi platinasto. nski Nič manj pomembno pa ni, da je ostal ob vseh teh spremembah navzno-h g traj isti stari Alfi z mariborskega Ezleka, docela predan in zaljubljen v svojo lasb Slovenijo in Maribor, kajti tukaj ima svoj »genius loci« od tod mu tako rekoč eni »kontrolirano poreklo«. Zato pa ga zlasti v mestu, do katerega robov seže kov vinska trta, cenimo kot rujnega s kontroliranim poreklom. iz sveta in Slove nije oti � **Aleksi Jercog Glasbeni urednik slovenskega programa RAI, publicist in glasbenik Aleksi lasbene p Jercog se je rodil 10. aprila 1971 v Trstu v slovenski družini. Po letih študija harmonike je z odliko in pohvalo diplomiral iz zgodovine ogate g glasbe na filozofski fakulteti tržaške univerze. : Bjeni Na podlagi diplomske naloge o zgodovini in repertoarju harmonike je leta 1997 nastala knjiga La fisarmonica – Organologia e letteratura, katere se študentje italijanskih konservatorijev poslužujejo pri izpitu zgodovine in kulture koncertne harmonike. Leta 2004 je izdal monografijo o znameni-ta in Slove tem modelu harmonike Super VI Scandalli – Una fisarmonica nella storia. sve Oba eseja je objavila založba Physa iz Trevisa. Leta 2005 je ob priložnosti iz 50-letnice prvega Avsenikovega nastopa med Slovenci v Italiji objavil knjigo kov S pesmijo našo – 50 let ob Avsenikovi glasbi na Tržaškem in Goriškem. Leta 2008, ob 55-letnici Avsenikove glasbe, je po naročilu založbe Avsenik napi-97 lasbeni sal knjigo S polko v svet – Glasbene poti bratov Avsenik, leta 2016 pa za isto založbo dokončal projekt kataloga Avsenikove glasbe, ki je bil objavljen v nskih g obsežni knjigi Zlati zvoki – Katalog Avsenikove glasbe 1953-2016. Leta 2017 je na pobudo Mladinske knjige napisal biografijo Slavko Avsenik – Življenje za glasbo. V letih 1998-2006 je bil sodelavec Primorskega dnevnika v vlogi glasbenega recenzenta. V nadaljnjem so njegove strokovne glasbene članke objavile Predstavitev slove razne revije, časniki in zborniki. Napisal je tudi predgovore raznim zgoščenkam, koncertne liste in programske knjižice glasbenih nizov. Večkrat ga pokličejo kot žiranta v komisije raznih festivalov, glasbenih tekmovanj in revij. Leta 1991 je začel s sodelovanjem na slovenskem programu italijanske nacionalne RTV hiše RAI, kjer je kot urednik redno zaposlen od leta 2006. Na Radiu Trst A vodi oddaje Iz domače zakladnice, Jazz odtenki in Z naših prireditev ter urejuje druge glasbene sporede. Leta 2013 je za slovenski TV program RAI napisal scenarij in režiral uspešni dokumentarni film Spomin – Naših 60 let ob Avsenikovih melodijah. V letih 2016-2020 si je zamislil in jeni uresničil štiri Koncertne sezone Iz domače zakladnice. Kot harmonikaš in klaviaturist je bil član ansamblov Pomlad, Freeway in Veseljaki, nato pa sodeloval z vokalnim tercetom Kresnice in s pevko Jožico ta in Slove Svete. Od leta 2019 vodi narodno-zabavni ansambel na lastno ime, pri kate-sve rem sodelujejo glasbeniki iz čezmejnega prostora Italija-Slovenija-Hrvaška, iz in igra v skupini Alpenbrass. Je avtor številnih zabavnih in narodno-zabavnih kov skladb. Občasno deluje tudi kot snemalec in glasbeni producent. lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 98 Predstavitev slovenskih glasbenikov iz sveta in Slovenije: Mladi talenti Presentation of Slovenian Musicians from Slovenia and Abroad: Young Talents 99 jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K 100 enti ladi tal: Mjeni ta in Slove sve iz kov lasbeni PREDSEDUJOČA nskih g 101 Elvira Hasanagić Predstavitev slove Sopranistka Elvira Hasanagić je diplomirala in magistrirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče ter na Gledališki akademiji August Everding v Münchnu. Je tudi diplomantka Fakultete za družbene vede v Ljubljani, smer komuni-kologija, tržno komuniciranje. Že od samega začetka njene profesionalne pevske poti jo kritike, kot tudi mnenje publike in strokovne javnosti, označujejo za enega obetavnejših glasov na operni sceni. V eni od najpomembnejših strokovnih nemških jeni revij Das Opernglas so jo za vlogo Lucie v Donizettijevi operi Lucia di Lammermoor proglasili za novo pevko belcanta, produkcija »Tri sestre« v kateri je sopranistka v Teatro Colón Buenos Aires in Državni operi Berlin ta in Slove pela eno od naslovnih vlog, pa je ameriška strokovna revija Operawire pro-sve iz glasila za top 5 opernih produkcij. kov Sopranistka Elvira Hasanagić je med drugimi nastopala v Nemški operi Berlin (Deutsche Oper Berlin), Teatro Colon Buenos Aires, Državnem lasbeni gledališču am Gärtnerplatz v Münchnu, SNG Opera in balet Ljubljana ter Maribor, v Gledališču Prinzregententheater v Münchnu, v Narodnem gle-nskih g dališču v Mannheimu, Državni opereti Dresden. Sodelovala je s pevci svetovnega slovesa: Jose Cura, Placido Domingo, Ramon Vargas, Stefano la nca slove Colla in Regula Mühlemann ter dirigenti Zubin Mehta, Ulf Schirmer, James Conlon, Uroš Lajovic in drugimi. onfere II. K Pre Za njen debi v Verdijevi vlogi Luise Miller (SNG Opera in balet Ljubljana, dsta 2020) je Das Opernglas napisal slednje: „vrhunec večera je bila Elvira vite Hasanagić v naslovni vlogi. .“ ter Dunajski Online Merker: „Elviro Hasanagić v sl je idealna Luisa Miller. .“. ove ns Izdala je več plošč v sodelovanju z bavarskim radijskim orkestrom, sloven- kih g skim radijskim orkestrom, z Založbo kaset in plošč RTV SLO ter nemškim las Deutschland Radio Kultur. benik Za umetniške dosežke v letu 2017, ji je mesto Dresden in Nemško društvo ov iz za podporo opernih pevcev podelilo naslov: svet Mlada umetnica leta 2017 (Nachwuchskünstlerin des Jahres 2017) a in Sl Elvira Hasanagić je dobitnica nagrad na nacionalnih in internacionalnih ove 102 tekmovanjih ter je štipendistka Ministrstva za kulturo RS, DAAD, Nemškega nije združenja gledališč, Fundacije Yehudija Menuhina, Fundacije Ana in dru- : Mla štva Richard Wagner Ljubljana. di tal Je ustanovaiteljica Stignani Young artists program Imola in Stignani tekmo- ent vanja za operne pevce Imola, Italija. i Sodeluje tudi kot redna članica žirij na mednarodnih opernih in solopev-skih tekmovanjih. II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije enti ladi tal: Mjeni ta in Slove sve iz Od Tolmina do Dunaja kov lasbeni From Tolmin to Vienna nskih g 103 Petra Kovačič* Predstavitev slove V svojem kratkem predavanju predstavljam svojo glasbeno pot, ki me je vodila iz majhnega slovenskega mesteca do svetovne prestolnice kulture. Ker ima okolje izjemen vpliv na razvoj osebnosti in miselnosti ter s tem sooblikuje naše življenjske odločitve, se moj prispevek osredotoča na izku- šnje iz domačega okolja, ki so mi omogočile bogat umetniški razvoj in me pripeljale v enega boljših svetovnih orkestrov. jeni � *Petra Kovačič, mag. art. ta in Slove Petra Kovačič (1990) je začela igrati violino s šestimi leti na Glasbeni šoli sve Tolmin v razredu profesorja Jurija Križniča. S šolanjem violine je nadaljevala iz na Srednji glasbeni in baletni šoli Ljubljana v razredu prof. Jerneja Brenceta kov in hkrati prve izkušnje komorne glasbe pridobivala v razredu prof. Tomaža Lorenza. Po opravljeni maturi je Petra nadaljevala študij glasbe na Univerzi lasbeni za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju, v razredu priznane solist-ke in pedagoginje prof. Roswithe Randacher. Vseskozi šolanje se je Petra nskih g redno udeleževala mojstrskih tečajev, kjer je kot aktivna in pasivna udele- ženka pridobivala znanje in izkušnje pri priznanih violinskih pedagogih (M. Frischenschlager, H. Fister, P. Novšak, V. Meljnikov, L. Honda-Rosenberg, P. nca slove Vernikov, V. Steude, P. Götzel, M. Šetena). onfere II. K Pre Po uspešno opravljeni avdiciji je Petra Kovačič od februarja 2016 članica dst skupine prvih violin Dunajske državne opere in od februarja 2019 polno-avit pravna članica Dunajskih filharmonikov. ev sl Petra je večkratna nagrajenka tekmovanja TEMSIG-a, tako v kategoriji vio-ove lina kot komorna igra, zmagovalka mednarodnega tekmovanja ‚Etude i ska-nsk le‘ v Zagrebu ter nagrajenka mednarodnega tekmovanja Alfredo e Vanda ih g Marcosig v Gorici. Decembra 2009 je Petra prvič koncertno izvedla Koncert las za violino in godalni orkester Petra Šavlija s komornim godalnim orkestrom be Camerata Labacensis pod vodstvom Marka Muniha. nikov Poleg službenih obveznosti – opernih predstav, filharmoničnih koncer-iz s tov in rednega koncertiranja z orkestrom v najpomembnejših dvoranah ve po svetu (Musikverein, Carnegie Hall, Suntory Hall, Teatro Colon, Gasteig, ta i Elbphilharmonie, Theatre des Champs-Elysees, Berlinska filharmonija… ) n S Petra redno ustvarja tudi kot članica stalnih komornih sestavov in s številni-love 104 mi priložnostnimi komornimi skupinami. nije Petra je redna članica komornega godalnega orkestra Ljubljanskih solistov : Ml (od ustanovitve leta 2010), komornega ansambla Wiener Streichersolisten adi (od leta 2014), ki združuje glasbenike iz orkestra Dunajskih filharmonikov tal in Dunajskih simfonikov, ter komornega godalnega orkestra Neue Wiener ent Solisten (od leta 2019). Petra se s sestavoma Ljubljanski solisti ter Neue i Wiener Solisten predstavlja tudi kot solistka. Od leta 2022 je Petra izredna študentka študija psihologije na britanski univerzi The Open University, z željo pridobivanja potrebnega razumevanja mehanizmov človeške psihe za pomoč glasbenikom pri soočanju s pritiski javnega nastopanja ter lastnih pričakovanj. II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije enti ladi tal: Mjeni ta in Slove sve iz Moja pot kov lasbeni My Journey nskih g 105 Lucija Krišelj* Predstavitev slove V tujino sem odšla iz radovednosti in želje po spremembi okolja. Že ob začetku študija na ljubljanski Akademiji za glasbo sem bila povabljena kot substitutka k sodelovanju z orkestrom Slovenske filharmonije, kjer sem se kmalu po tem tudi zaposlila. Apetit po odhodu v tujino se mi je vzbudil takrat, ko sem opravila avdicijo za mladinski orkester Gustava Mahlerja, s pomočjo katerega sem spoznala glasbenike iz cele Evrope. Priložnost se je pokazala že proti koncu študija na akademiji, ko mi je moj jeni profesor Primož Novšak predlagal, naj si ogledam možnosti za študij v Zürichu. Sam je kot nekdanji koncertni mojster orkestra Tonhalle v Zürichu dobro poznal mesto in glasbeno sceno, tako da mi je lahko tudi svetoval pri ta in Slove izbiri novega profesorja in podal nekaj praktičnih nasvetov o tem, kako si sve iz organizirati življenje v tujem mestu. kov S svojimi delovnimi navadami in veliko zavzetostjo sem študij začela odlič- no, nekaj mesecev po začetku pa sem opravila avdicijo za praktikum v or-lasbeni kestru Tonhalle, kjer so bili zadovoljni z mojim delom in sem po letu dni prejela pogodbo za določen čas. Po priporočilu glasbenikov so me angažinskih g rali še v orkestru Züriške operne hiše. Na poti do uresničitve mojih sanj o redni službi v orkestru Tonhalle pa se nca slove je znašlo kar nekaj ovir. Na avdicijah za redno službo namreč nisem imela onfere največje sreče, saj sem se spopadala od težav s tremo do tega, da so hkrati II. K na avdiciji sodelovali boljši violinisti ali pa so bili vsaj na dan avdicije bolje Pre pripravljeni od mene. Po koncu študija sem se soočila tudi s problemom dsta vize, saj je bil pogoj za bivanje v Švici stalna zaposlitev, potrdilo o vpisu na vite fakulteto ali pa švicarski ekvivalent s.p. (samostojnega podjetnika). v slove Profesor dr. med. Horst Hildebrandt, ki je poznal mojo situacijo, me je po- ns vabil k sodelovanju v raziskovalno skupino za področje fiziologije igranja kih g na instrument, univerza pa me je za kompenzacijo za vpisnino na doktorat las zaposlila kot asistentko na oddelku za godala. Zaradi birokratskih težav pri beni določanju višine asistentskega honorarja (nisem imela ustrezne izobrazbe) kov sem vzporedno vpisala še študij glasbene pedagogike, ki sem ga končala v iz s treh semestrih. veta i Vseskozi sem še naprej preizkušala svojo srečo in živce na avdicijah za n Sl glasbenico v orkestru in po spletu okoliščin pristala na delovnem mestu ove 106 namestnice koncertnega mojstra v ljubljanski SNG Opera in balet. Takrat nije je Tonhalle ponovno razpisal avdicijo in sem se, predvsem zato, ker je moj : Mla partner bival v Zürichu, odločila, da še zadnjič poizkusim. Po več kot letu di t dni premora od avdicij in koncertov se mi je končno nasmehnila sreča in alen dobila sem redno službo, ki jo opravljam danes – druga violina tutti v orke- ti stru Tonhalle Zürich. Ko danes razmišljam o svoji dosedanji poti, seveda vidim, da bi kje lahko ubrala morda kakšno bolj elegantno možnost, vendar kljub temu menim, da sem se v ključnih trenutkih dobro odločila in poiskala kreativne rešitve. Predvsem sem se naučila, da je potrebno poleg talenta in trdega dela znati razmišljati izven okvirjev ter biti spreten v svetu, ki ne pozna tvojih osebnih okoliščin in ne sprejema izgovorov. --- I I first went abroad out of curiosity and a desire for a change of scenery. At I. Ko the beginning of my studies at the Academy of Music in Ljubljana, I was nfe invited to join the Slovenian Philharmonic Orchestra as a substitute, and renc soon after I started working there full time. My appetite for going out of the a sl country was somehow opened up when I auditioned for the Gustav Mahler ove Youth Orchestra, where I met musicians from all over Europe. nskih g A real opportunity presented itself towards the end of my studies at the las Academy, when my professor Primož Novšak suggested that I look into the beni possibility of studying in Zurich. As a former concertmaster of the Tonhalle kov Orchestra in Zurich himself, he knew the city as well as the music scene and iz s was able to give me advice on choosing a new professor and some practical vet tips on how to organise life in a foreign city. a in Sl With my work habits and a lot of commitment, my studies began without a ove hitch, and a few months later I auditioned for an internship at the Tonhalle nije enti Orchestra. They were happy with my work and after a year I got a fixed- -term contract. On the recommendation of the musicians, I was also enga-ladi tal ged by the Zurich Opera Orchestra. : Mjeni However, there were a few obstacles between me and my dream of a regular job in the Tonhalle Orchestra. From difficult problems with stage fright to the fact that there were always better violinists auditioning (or at least ta in Slove better prepared than I was on the big day), I was not very lucky in the audi-sve tions for the full-time job. iz kov I was also faced with the problem of a visa after I finished my studies, as I would have needed a permanent job, a certificate of enrolment, or the lasbeni Swiss equivalent of a sole proprietorship to stay in the country. A professor and Doctor of Medicine, Horst Hildebrandt, who knew about my situation, nskih g 107 invited me to join a research group, working on the physiology of playing an instrument, and the university in turn hired me as an assistant professor in the string department to offset the tuition fees for my PhD. Due to the bureaucratic difficulties in determining my fees (I did not have the right training), I enrolled in a parallel course in music pedagogy, which I completed Predstavitev slove in three semesters. During all this I was still trying my luck and nerves with orchestra auditions and by an interesting set of circumstances, I landed a job as deputy concertmaster at the Ljubljana Opera. Soon afterwards, the Tonhalle had called for auditions again and, mainly because my partner was staying in Zurich, I decided to give it one last try. After more than a year off from auditions and concerts, luck finally smiled on me and I got the job I have today – second violin tutti in the Tonhalle Zürich. jeni When I reflect on my path today, I can see where I could have perhaps ta-ken a more elegant solution, but I believe that I made good decisions and ta in Slove looked for creative solutions at crucial moments. Above all, I have learnt sve that alongside talent and serious work, you need to be able to think and to iz cope in a world that does not know your personal circumstances and does kov not accept excuses. All this knowledge has made me more resiliant and I am ready to take on new adventures. lasbeni nskih g � *Lucija Krišelj nca slove Diplomirala je iz violine na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani v razre-onfere du Primoža Novšaka, nato pa je študij nadaljevala s solistično specializacijo pri Andreasu Janke na Visoki šoli za umetnost v Zürichu. Nekaj let pozneje II. K Pr je na omenjeni fakulteti diplomirala iz področja glasbene pedagogike v ra-eds zredu Fränzi Frick. Pod mentorstvom prof. dr. med. Horsta Hildebrandta je tav raziskovala tudi področje fiziologije igranja na inštrument in leta 2021 diplo-ite mirala še na oddelku za Fiziologijo glasbe. v slove Svoje znanje in izkušnje je predajala tudi mlajšim generacijam. Tako je že ns med študijem delovala kot asistentka na Visoki šoli za umetnost v Zürichu, kih dodatno pa je kot profesorica violine poučevala na Umetniški gimnaziji v gl Wattwilu. asbeni Kot solistka je doslej nastopila z Orkestrom Tonhalle-Zürich, Züriškim ko-kov mornim orkestrom, Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana, Orkestrom SNG iz Maribor, Komornim orkestrom Univerze v Zürichu, Komornim godalnim or-sve kestrom Akademije za glasbo, Simfoničnim orkestrom Univerze v Ljubljani, ta i Orkestrom Slovenske vojske ter Harmonikarskim orkestrom Akademije za n S glasbo. love 108 Redno sodeluje v komornih sestavih s priznanimi umetniki, kot so Wolfram nije Christ, Quirine Viersen, Ivan Monighetti, Guy Braunstein, Wolfgang Boettcher, : M Hendrik Heilmann in Richard Octaviano Kogima. ladi t Od leta 2011 do 2013 je bila članica Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja. ale Kasneje je uspešno opravila avdiciji za orkestrsko akademijo Dunajskih fil-nti harmonikov (2015 in 2016), od januarja 2018 pa je članica orkestra festivala Menuhin, ki deluje v Gstaadu pod taktirko Jaapa van Zwedna. Lucija Krišelj vse od leta 2016 redno sodeluje s švicarskim orkestrom Tonhalle-Zürich, kjer je od leta 2021 redno zaposlena kot violinistka tuTtist-ka. Z orkestrom se je pod taktirko umetniškega vodje Paava Järvija udeležila številnih turnej in gostovanj po Evropi in Aziji. V času študija v tujini je prejemala štipendijo fundacij Zangger-Weber in Elsy Meyer. Je prejemnica Prešernove nagrade Akademije za glasbo za izjemne študijske dosežke. --- II. Ko Lucija Krišelj graduated in violin at the Academy of Music, in the class of Primož nfe Novšak, and then went on to specialise as a soloist with Andreas Janke at the ren Zurich University of the Arts. Later she graduated in music pedagogy from the ca s same institution, in the class of Fränzi Frick. Under the mentorship of Prof. Dr. love Med. Horst Hildebrandt, she researched the physiology of playing an instru-n ment and thus graduated in 2021 in the Department of Music Physiology. During ski her studies, she also worked as a teaching assistant at the Zurich University h gl of the Arts and additionally taught violin at the Wattwil Art High School. asb As a soloist, she has performed with the Tonhalle-Zürich Orchestra, the eni Zurich Chamber Orchestra, the RTV Ljubljana Symphony Orchestra, the kov Orchestra of the Slovene National Theatre Maribor, the Chamber Orchestra iz of the University of Zurich, the Chamber String Orchestra of the Academy of sve Music, the Symphony Orchestra of the University of Ljubljana, the Slovenian ta i Armed Forces Orchestra, and the Harmonica Orchestra of the Academy of n S Music. love nije enti She regularly participates in chamber ensembles with renowned artists such as Wolfram Christ, Quirine Viersen, Ivan Monighetti, Guy Braunstein, ladi tal Wolfgang Boettcher, Hendrik Heilmann and Richard Octaviano Kogima. : Mje From 2011-2013 she was a member of the Gustav Mahler Youth Orchestra, ni and in 2015 and 2016 she successfully auditioned for the Vienna Philharmonic Orchestral Academy. Since January 2018 she has been a member of the Gstaad-based Menuhin Festival Orchestra under the baton of Jaap van Zweden. ta in Slove Since 2016 she has been working regularly with the Tonhalle-Zürich sve Orchestra in Switzerland, where she has been employed as a violin tuttist iz since 2021. She has toured and performed in Europe and Asia with the orche-kov stra under the baton of artistic director Paavo Järvi. During her studies abroad she received a scholarship from the Zangger-lasbeni Weber and Elsy Meyer Foundations. For her outstanding achievements during her studies she was awarded the Prešeren Prize by the Academy of nskih g Music. 109 Predstavitev slove jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K Predstavitev slove nskih glasbenikov Glasbena izobrazba v Sloveniji iz sveta i Music Education in Slovenia n Slove 110 ni Iztok Hrastnik* je: Mladi talenti Vse se je začelo že v mali šoli, ko sem obiskoval glasbeno pripravnico v glasbeni šoli. Želel sem si igrati kitaro in starši so mi to omogočili. Kasneje sem začel tudi violino in z obema inštrumentoma opravil nižjo glasbeno šolo. Ne vem kako točno je bilo takrat z glasbeno izobrazbo v Sloveniji, vendar za moje starše, ki so bili revni, glasbena šola ni bil tako nemogoč strošek. Mogoče je bila celo za drugega otroka glasbena šola brezplačna. Nas je bilo kar precej. Glasbena šola je praktično vsem otrokom dostopna, ne vem I kako bi jaz sicer prišel do glasbene izobrazbe in sploh sem, kjer sem danes. I. Kon Na Dunaju, na primer, je veliko premalo glasbenih šol, zato je tudi več pri- fere vatnega poučevanja, kar pa vse skupaj precej zakomplicira. Glasbeni pouk nca ni razdeljen na šest letnikov in izraz „opravljena nižja glasbena šola“ ne slove obstaja. Otroci v glasbenih šolah nimajo pouka teorije, če pa že, pa zelo ns pozno in malo. To, kar se v Sloveniji o glasbeni teoriji naučimo v srednji kih g glasbeni šoli, se v Avstriji učijo šele pri študiju. Izjemna prednost za sloven- las ske glasbenike. benik Zelo sem hvaležen, da je glasbeno šolstvo meni, enemu kmetu z dežele, ov iz omogočilo tako izobrazbo. Neverjetno je, koliko je takih primerov po svetu. svet Resno delo se je zame začelo, ko sem preklopil na kontrabas in se vpisal a in na srednjo glasbeno in baletno šolo v Ljubljani, danes KGBL. S profesorjem Slove Zoranom Markovićem sva se zelo dobro ujela in ne morem si predstavljati, ni da bi mi lahko kdo drug dal toliko znanja kot on. je enti V času srednje šole in študija sem bil ves čas aktiven. Vedno sem se udeležil slovenskega tekmovanja TEMSIG, saj sem tako imel cilj pred seboj in je zato ladi tal priprava potekala zelo usmerjeno. Vsaka izkušnja, tudi slaba, pripomore : Mje k napredku. Večkrat sem nastopal na recitalih v okviru Glasbene Mladine ni ljubljanske, Mladi virtuozi, solo koncerti z orkestri po Sloveniji, se udele- žil seminarjev v tujini pri priznanih profesorjih, sodeloval z mednarodnimi ta in Slove mladinskimi orkestri in se kmalu tudi zaposlil v Simfoničnem orkestru RTV sve Slovenija. Ker pa sem bil še mlad, sem poskušal še dalje, izgubit nisem imel iz kaj. Po nekaj neuspešnih avdicijah v orkestrih svetovne špice, pa mi je na kov Dunaju kar uspelo. Težko je reči zakaj, saj je nešteto dejavnikov, ki vplivajo na tak dogodek, kot je avdicija. Za začetek, kako je kandidat pripravljen. Je lasbeni namenil dovolj časa vedenju, ali je samo v štirinajstih dneh skupaj spravil ves program. Psihična pripravljenost zahteva čas. Nastopanje pred znanci, nskih g 111 prijatelji in profesorji zelo dobro koristi pripravi na avdicijo. Pa vseeno ni na avdiciji nič določeno. Morda slab dan, neprespanost, ali slabo vreme vplivajo na nastop. Mogoče kljub dobremu igranju ta hip ne ustrezaš članom žirije, ali je konkurenca prevelika. Absurdno pa je, da lahko ena avdicija tako močno spremeni življenje posameznika. Predstavitev slove � *Iztok Hrastnik Glasbeno pot je začel s kitaro in violino, kasneje nadaljeval s kontrabasom in diplomiral leta 2009 pri profesorju Zoranu Markoviću v Ljubljani. V času izobraževanja je Iztok dosegal številne nagrade na tekmovanjih v Sloveniji in v tujini. Kot solist je nastopil s simfoničnim orkestrom Srednje glasbene in bale-je tne šole Ljubljana, Celjskim godalnim orkestrom, simfoničnim orkestrom ni Slovenske Filharmonije, z orkestrom ljubljanske Opere, z orkestrom Baden-Baden Philharmonie, ter s simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. ta in Slove Recitali v ciklu Mladi virtuozi, Glasbene mladine ljubljanske in Akademije za sve glasbo Ljubljana so Iztoku omogočili neprekinjen glasbeni razvoj, ki pa ga je iz še dodatno izoblikoval na glasbenih seminarjih pri svetovno priznanih kon-kov trabasistih: Alberto Boccini, Jane Saksala, Josef Niderhammer, Klaus Stoll, Joel Quarrington… lasbeni Igranja v orkestru se je začel učiti že kot otrok, v času študija sodeloval v orkestru Akademije za glasbo Ljubljana, simfoničnem orkestru Slovenske nskih g Filharmonije, mednarodnem mladinskem orkestru Gustav Mahler in drugih, poklicno pot pa je začel v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, kjer je nekaj let nastopal kot solo-kontrabasist. nca slove Iztok je od leta 2011 član znamenitega orkestra Dunajske državne opere/ Dunajske Filharmonije. Kljub intenzivnemu delu v orkestru veliko časa na-onfere meni tudi komorni glasbi. II. K Predstavitev slove nskih glasbenikov Flavta in jaz iz sveta i The Flute and I n Slove 112 ni Ema Bajc* je: Mladi t sano ale irr A nti nis O Foto: I Moja glasbena pot me je do danes popeljala skozi čudovite trenutke, ki so me oblikovali v glasbenico, umetnico in me vedno znova inspirirali, da se še naprej razvijam ne le v flavtistko temveč predvsem v ambasadorko glasbene umetnosti. V nekaterih trenutkih celo v glasbeno ambasadorko Slovenije v tujini. Trenutno živim v Bremnu, kjer sem članica Bremenske Filharmonije pod umetniškim vodstvom dirigenta Marka Letonje. Po maturi na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani sem svoje šolanje II. K nadaljevanja na Johannes Gutenberg univerzi v Mainzu v Nemčiji, ki me je on naučila strukture in discipliniranega dela. Poglobila sem odnos do tradicije fere klasične glasbe in spoznala, da je poklic glasbenika enakovreden poklic nca vsem ostalim poklicem ter družbi še kako potreben. slove Vseeno to zame ni bilo dovolj, želela sem stopiti tudi izven klasičnih okvir- nski jev zato sem svoj podiplomski študij nadaljevala v Amsterdamu, ki je tako h gl rekoč središče inovativnosti in kjer je preplet različnih umetnosti videti na asb vsakem koraku. Menim, da je razlog za to zagotovo tudi v tem, da država enik podpira mlade še ne uveljavljene glasbene podjetnike. Z dobro vizijo in ov iz načrtom za izpeljavo projektov tako vzpodbujajo k razvoju kulture. svet Dobri pogoji in visoka kvaliteta trga pa omogočata tudi vedno večje zani- a in manje mladih za nizozemske umetniške univerze in posledično tudi vsako- Slove letni večji vpis študentov. nije enti ladi tal: Mjeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g 113 Predstavitev slove Ko sem sama opravljala sprejemne izpite za podiplomski študij, ki so tra-jali več dni, je bilo prijavljenih več sto odličnih flavtistov. Zato sem bila še toliko bolj vesela enega izmed treh mest v razredu Kersten McCall-a, solo flavtista Kraljevega orkestra Concertgebouw. V Amsterdamu sem bila več let priča različnim umetniškim zvrstem z visoko svetovno kvaliteto tako v slikarstvu, operi, baletu, jazz-u in klasični je glasbi, kot tudi v projektih v katerih delujejo mladi, ki razvijajo interdisci-ni plinarne projekte in odkrivajo nove, bolj učinkovite načine za umestitev umetnosti v sodobno družbo. ta in Slove Poleg poustvarjanja klasične glasbe sem imela možnost poustvariti dru-sve iz gačne, nove inovativne projekte. Udeležila sem se projekta evropske ko-kov misije za mlade podjetnike, kjer so med drugim predavali vodilni profesorji managementa v glasbi, kot je naprimer Dr. Frans Brouwer. Skupaj s lasbeni pridobljenim znanjem magistrskega študija in evropskega projekta managementa, sem po dveh letih sodelovanja z baletnimi solisti Nizozemskega nskih g nacionalnega baleta na oder postavila svoj prvi izobraževalni koncert za mlade »Through dreams to music«. Temu so sledili še drugi projekti v obliki komornih zasedb interdisciplinarne narave v sodelovanju z glasbeniki in nca slove umetniki različnih smeri. onfere II. K Pre V letu, ko je svet prevladala pandemija, sem postala članica dveh mladin- dsta skih orkestrov: Gustav Mahler Youth Orchestra (GMJO) in European Union vite Youth Orchesta (EUYO).Tako se mi je izpolnila velika želja. Žal pa so bili v sl zaradi zaprtja vseh kulturnih dejavnosti v času pandemije odpovedani vsi oven koncerti. Orkester evropske unije (EUYO) je leta 1976 ustanovil Claudio ski Abbado. V orkestru lahko sodelujejo vsi,ki so uspešno opravili avdicijo v eni h gl izmed 27 držav evropske unije. Na avdicijo se vsakoletno prijavi več tisoč asbe glasbenikov in le izbrani zastopajo svojo državo. EUYO je izjemna prilo- nik žnost za mlade glasbenike, da nastopijo v najboljših koncertnih dvoranah ov iz Evrope pod taktirko uveljavljenih dirigentov in da med seboj spletejo med- sve narodne vezi, ki trajajo vse življenje. ta in S V treh letih članstva v orkestru sem sodelovala z dirigenti kot so Vasily love 114 Petrenko, Ivan Fischer, Sasche Goetzel, Pekka Kuusisto. Nastopala sem na ni odrih v Hamburgu, Amsterdamu, Bolzanu, Ferarri, Benetkah in mnogih dru- je: M gih. Med vsemi koncerti pa mi bo za vedno najbolj ostal v spominu koncert lad v dvorani Concertgebouw v Amsterdamu, kjer je bila prisotna tudi nekdanja i tal kraljica, danes princesa Beatrix, ki nam je po koncertu namenila posebno ent pozornost. Druženje je bilo nepozabno. i V tujini se dobro zavedajo pomena izobraževanja študentov instrumenta-listov. Izkušnje, ki jih mladi glasbeniki dobimo preden vstopimo v profesionalne orkestre, so izjemno pomembne. Znanja, ki sem ga pridobila kot redni substitut v Kraljevem Concertgebouw Orkestru, v Concertgebouw Chamber Orchestru, v Gürzenich Orchestru Köln in mnogih drugih, se ne da pridobiti na akademiji, za štirimi stenami učilnice ali na predavanju. Ne le obvladanje svojega instrumenta, temveč tudi razvoj projektov, različni inovativni pristopi so tisto, kar kulturo, v koraku s časom, približa ob- I činstvu. Brez pravega zavedanja o pomembnosti kulture v družbi in s tem I. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije enti ladi tal: Mjeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g YOU 115 ittus, E aniel D Foto: D Predstavitev slove tudi finančne podpore države, projekti mladih ostanejo le ideja, kultura pa se z njimi ne razvija in se vedno bolj oddaljuje od svoje publike. Glasbena umetnost postaja del elitne družbe, kar pa nikoli ni bil njen namen. � *Ema Bajc Svojo glasbeno pot je začela v Ljubljani, v njenem rojstnem mestu. Javnosti se je prvič predstavila pri trinajstih letih s solo koncertom s Slovenskim ko-je mornim filharmoničnim orkestrom. V tistem trenutku se je zaljubila v oder in ni svojo karierno pot posvetila glasbi. Po končani Srednji glasbeni šoli v Ljubljani pod mentorstvom prof. Nataše ta in Slove Paklar je svoje izobraževanje nadaljevala na dodiplomskem študiju v Nemčiji pod mentorstvom prof. Dejana Gavrića in podiplomskem študiju na sve iz Conservatorium van Amsterdam pod mentorstvom prof. Kersten McCalla. kov Skozi leta je nastopala v širokem spektru mladinskih in profesionalnih orkestrov; Junge Norddeutsche Philharmonie v Nemčiji, Philharmonisches lasbeni Staatsorchester Mainz, Wiesbaden Staatstheater, Gürzenich Orchester Köln. Je stalna substitutka v kraljevem orkestru Concertgebouw, komor-nskih g nem orkestru Concertgbebouw ter orkestru severne Nizozemske (Noord Nederlands Orkest) na Nizozemskem. V letu 2017 je svojo kariero nadgra-dila s svojim prvim nastopom v Evropskem mladinskem orkestru (European nca slove Youth Orchestra). Od leta 2020 do 2022 je bila članica Mladinskega orkestra Gustava Mahlerja (Gustav Mahler Youth Orchestra) in Evropskega mladin-onfere skega orkestra (European Youth Orchestra). Julija letos je postala članica II. K Bremenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Marka Letonje. Pre --- dstavit Ema Bajc began her musical journey in her hometown of Ljubljana. She pla-ev yed her first open performance at thirteen, collaborating as a soloist with slove the Slovenian philharmonic chamber orchestra. It was at that moment that n she discovered her true calling and decided to embark on a career in music. sk After completing her musical high school studies in Ljubljana under the men-ih g torship of prof. Nataša Paklar, she continued her education abroad, comple-las ting her bachelor studies in Mainz, Germany under the mentorship of prof. beni Dejan Gavrić and her masters studies at the Conservatorium van Amsterdam kov under the mentorship of prof. Kersten McCalla. iz s Throughout the years Ema has performed with a specter of youth and profes-vet sional orchestras, including the German Junge Norddeutsche Philharmonie, a in Philharmonisches Staatsorchester Mainz, Wiesbaden Staatshteater, and Sl Gürzenich-Orchester Köln. She performs as a regular substitute in the Royal ove 116 Concertgebouw orchestra, the Concertgebouw Chamber Orchestra, and the nije North Netherlands Orchestra (Noord Nederlands Orkest). In 2017 she per- : M formed for the first time in the European Youth Orchestra. In the years 2020 lad to 2022 she has performed with the Gustav Mahler Youth Orchestra and the i tal European Youth Orchestra. As of July 2022, she is a member of the Bremen en philharmonic under the leadership of conductor Marko Letonja. ti II. Konferenca slove nskih glasbenikov iz sveta in Slove nije enti ladi tal: Mjeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g 117 Predstavitev slove jeni ta in Slove sve iz kov lasbeni nskih g nca slove onfere II. K Izdajatelj in založnik Svetovni slovenski kongres Slovenian World Congress Linhartova c. 13, 1000 Ljubljana, Slovenija Tel: +386 1 24 28 550 e-pošta: info@slokongres.com spletna stran: www.slokongres.com Odgovorna urednica Sonja Avguštin Čampa Urednica Nina Frlan Grafična priprava Benjamin Pezdir s.p. 118 Organizator konference Svetovni slovenski kongres v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana in Glasbenonarodopisnim inštitutom ZRC SAZU Konferenco so omogočili Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Glasbena matica Ljubljana ZRC SAZU Častni pokrovitelj Predsednik SAZU, akad. prof. dr. Peter Štih Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID 122496003 ISBN 978-961-6700-36-8 (PDF)