Glasilo kolektiva izdaja Gl P »Ingrad« Celje v nakladi 2500 izvodov. Časnik urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik: Franjo Cevnik, urednik: Mojca Jagrič, tehnični urednik: Vili Šuster Prispevke sprejema uredništvo časopisa. Rokopisov in slik ne vračamo. Tisk: »Papirkonekcija« Krško. Po mnenju Izvršnega sveta SRS, sekretariata za informacije, je časnik oproščen davka na promet proizvodov (St. 421-1/72, z dne 16. 7. 1974). Smo močni, ker smo enotni Veliko je trenutkov in dogodkov, ki jih povezujemo z letošnjim dnevom Osvobodilne fronte in praznikom dela, prvim majem. In ne samo z njima, s prvima praznikoma v letošnjem letu. Tudi sicer je letošnje leto tisto, ki nas bolj kot katero koli drugo spominja na začetek boja proti okupatorju, na leto 1941. Rojstvo Osvobodilne fronte je prvi mejnik na tej poti, sledili bodo še drugi. Še posebej Dan borca, še zlasti dnevi, ki govorijo o začetkih oboroženih vstaj proti okupatorjem v posameznih republikah. Štirideset let je minilo od tistega leta, ko so se narodi in narodnosti Jugoslavije z orožjem v roki uprli okupatorjem in njihovim pomagačem. To je bilo leto preizkušnje, ki smo ga dobro prestali. Bil je izpit, ki nima primere v zgodovini narodov. Izpit, iz katere je zrasla nova in močna Titova Jugoslavija. Toda, letošnje leto ni samo tisto, ki nas spominja na dogodke izpred štirih desetletij in na tiste, ki so sledili, marveč je tudi priložnost za obračun prehojene poti in za sprejm novih nalog. Pravkar končano srednjeročno obdobje je opozorilo, kje je pot, ki jo moramo nadaljevati. Proizvodnja hrane je vsekakor na prvem mestu. Skrb za delovnega človeka ostaja vseskozi primarna naloga. Ustalitvena prizadevanja so obveznosti, ki smo jih sprejeli zavestno. Stabilizacija bo naš stalni sopotnik. Ne samo letos, tudi naslednja leta. Življenje in porabo moramo uskladiti s tistim, kar ustvarjamo. Delo, zavzeto delo, je zakon današnjega časa. Imeli bomo veliko priložnosti, da svojo ogretost za uresničevanje sprejetih nalog potrdimo. Te priložnosti se ponujajo vsak dan in pri slehernem človeku. Na vsakem delovnem mestu, ob vsakem času. To je naloga in priložnost za vse! V Celju smo to zagnanost potrdili tudi ob sprejemu letošnje štafete mladosti. Potrjujemo jo v pripravah na tretji kongres samoupravljalcev Jugoslavije. Svojo obljubo, ki smo jo dali Titu, tedaj, ko smo se od njega poslavljali s solzami v očeh, smo znova potrdili pred kratkim. Tudi z obsodbo dogodkov na Kosovu, tudi z obsodbo poskusov razbijanja bratstva in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Močni smo, kot smo bili pred štiridesetimi leti, močni in enotni smo tudi zdaj. In v tem spoznanju, v tej veliki odliki, je vsebina naših letošnjih prazničnih dni, našega jubilejnega leta. Tudi dneva Osvobodilne fronte, prav tako prvega maja in vseh, ki bodo sledili. Megrad k Ingradu O PRIPOJITVI BOMO ODLOČALI NA REFERENDUMU DNE 27. MAJA 1981 lil. KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV JUGOSLAVIJE Priprave na III. kongres samoupravljalcev, ki bo od 16. do 18. junija v Beogradu, so v polnem teku. Izvoljeni so že celjski delegati, 9 se jih bo udeležilo kongresa, med njimi tudi Franci Ramšak iz naše delovne organizacije. Komisije delovnih organizacij Ingrada in Megra-da so pripravile skupen elaborat o združitvi. Temeljite analize so pokazale, da bi ob določenih u-krepih, ki so navedeni v elaboratu, tri bodoče In-gradove temeljne organizacije v Ljubljani itn sicer: gradbena operativa, cestni promet in Mobilia, tvorile močan del Ingrada, ki bi obvladoval ta trg im se povezoval z ostalimi TO v Ingradu v enega izmed naj večjih gradbenih delovnih kolektivov v Sloveniji. V teh dneh teče v TO razprava o združitvi, (kjer bodo vsi seznanjeni o sedanji, oziroma bodoči organiziranosti Ingrada, zlasti še o potreb nih nalogah, ki jih bodo morale opraviti temeljne organizacije v Ljubljani, po združitvi v tem srednjeročnem planskem obdobju. Nekaj podrobnosti o teh nalogah in organiziranosti smo objavili že v prejšnji številki glasila. Referendum je predviden za dine 27. maja 1981. Do takrat bodo tekle priprave po postopku in načinu, ki jih določajo samoupravni akti. Vodstveni delavci so skupaj z DPO zadolženi in odgovorni za priprave, zlasti še, da bo sleherni delavec pravilno in dobro ->oučen o vsem, o čemer bo na referendumu glasoval. Naši cilji so jasni, le povezani in združeni v veliki in močni delovni organizaciji bomo zagotovili socialno varnost, hitrejši razvoj in napredek. F. Cevnik Naše čestitke ob 27. aprilu - dnevu OF )n prazniku dela -1. maju Konferenca OO sindikata v Ingradu Z delom do dogovorjenih ciljev Priprave na letošnjo konferenco osnovne sindikalne organizacije v Ingradu so bile precej dolge. Motiv teh priprav je bil pripraviti realno ocet.o sedanjega samoupravnega, družbenopolitičnega in ekonomskega položaja v delovni organizaciji. Na konferenci je uvodno poročilo dopolnilo v razpravi sedemnajst delegatov. V ospredju je bil vseskozi delovni človek, njegov položaj. Vrh tega smo se dotaknili še drugih vprašanj, tako produktivnost dela, ustvarjanje in delitev dohodka... In kot rdeča nit se je vleklo spoznanje, da si bomo boljši jutri zgradili le z boljšim delom. Ocena je opravljena, sprejeli smo tudi usmeritve za delo v naslednjem obdobju. Zdaj smo na vrsti prav vsi člani sindikata, da z delom uresničimo dogovorjene cilje. Še nekaj misli iz razprav in ocene: — Analiza problemov mora biti celovita, upoštevati mora celoto vzrokov in posledic. — Za uresničitev sklepov se mora boriti vsak član sindikata. — Delitev po delu moramo razviti do takšne stopnje da bo sleherni delavec motiviran za več in boljše delo. — Odnos do družbenopolitičnega in samoupravnega dela ni zadovoljiv, posebno pri delu poslovodnega kadra. — Potrebnih bo več kulturnih in družabnih prireditev, ker so delavci da- nes vse preveč odtujeni. — Nujno bo treba zmanjšati vse stroške, predvsem materialne. Dohodek mora biti osnova za nadaljnjo delitev. — Opredeliti je treba osebno odgovornost za nezadovoljiv družbeni standard na gradbiščih. — Vzgoji učencev je treba posvetiti vso skrb tudi v bodoče. — Na usmerjeno izobraževanje moramo biti dok ro pripravljeni. Ni sprejemljivo, da bi vzgojo prepuščali drugim. — Težišče dela mora biti v OOS, konferenca osnovne organizacije pa mora povezovati in usklajevali skupne interese. — Sklepi konference obvezujejo vse. Jože Mešl IZ POROČILA PREDSEDNIKA: — V sindikatu bo treba opredeliti naloge tako, da bo težišče dela pri reševanju ključnih problemov delavca. Danes se marsikatera osn. org. zadovolji z občasnimi akcijami le na športnem in kulturnem področju. — Neopredeljena odgovornost za sprejete sklepe, mrtvilo samoupravnih delovnih skupin in organov delavske kontrole, so zavirali razvoj samoupravnih odnosov v preteklem obdobju. — Preveč je prisoten cilj le povečati proizvodnjo, pri tem pa zanemarjamo materialne stroške in delovno storilnost. Zaradi nedoslednosti v organizaciji dela, delavec često ni motiviran za gospodarnejšo delo. — Letni oddih, potreben gradbenemu delavcu, je največkrat izkoriščen za vse drugo, le za oddih ne. — Sindikat mora biti vzpodbu j e valeč družbene samozaščite. Delovno predsedstvo na sindikalni konferenci: Anuška Drgajner (skup. službe), Adolf Strašek (projekt, biro) in Franc Popit (Gradbeništvo Rog. Slatina) Franc Šprajc iz TOZD GO Šentjur, je v razpravi opozoril na neurejene razmere v naselju na Teharju. Te pa se bodo izboljšale le z odgovornejšim odnosom samih stanovalcev in večjo vlogo osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji. Na zaključku konference sindikata je predsednik Jože Mešl podelil skomna darila kot priznanje za uspešno delo v osnovni sindikalni organizaciji. Priznanja so prejeli: Anton Rošer iz TOZD GO Slov. Konjice, Tomo Simon iz TOZD IGM Medlog, Anuška Drgajner iz Skupnih služb in Jožica Gnilšek (na sliki) za dolgoletno in vestno opravljanje blagajniških poslov pri Konferenci sindikata G1P Ingrad. Ena od osrednjih tem razpravljallcev na konferenci je bila »družbeni standard naših delavcev«. Delegati posameznih temeljnih organizacij so opozarjali na razmere bivanja in prehranjevanja naših delavcev, še zlasti na -tistih gradbiščih zunaj večjih centrov. Čeprav so nekatere temeljne organizacije Gradbene operati-ve v minulem obdobju pridobile nekaj novih kapacitet, so nekateri problemi še odprti. Nedvomno je največja pridobitev sedanji Zdrav-stvni dom v Slov. Konjicah, ki je kupljen za preureditev v samska stanovanja in bo v celoti zadovoljeval potrebe temeljne organizacije. V sprejetem srednjeročnem planu sta 2 % sredstev, ki jih združujemo za te potrebe, razporejena -na temeljne organizacije gradbene operati-ve, ki imajo najmanj nastanitvenih kapacitet. To so Rogaška Slatina, Laško, Žalec in Ljubljana. V razpravi je bilo tudi poudarjeno, da primanjkuje sredstev za reševanje stanovanjskega problema družin. Vsekakor bomo morali temeljito razmisliti, -kako bomo v prihodnje trošili ta sredstva, da bomo čimbolj optimalno reševali stanovanjske potrebe. Na dlani je ugotovitev, da bo za uspešnejše reševanje te problematike treba v čimvečji meri vključevati sredstva bodočih koristnikov oziroma lastnikov stanovanj . Sindikati v borbi za ohranitev življenjskega standarda Predsedstvo zveze sindikatov Jugoslavije je na -več sejah v začetku tega lata proučevalo aktualna vprašanja stabilizacije in zaščite standarda delavcev. Predsedstvo daje poudarek za izhod iz sedanjih težav predvsem v -razvoju socialističnega samoupravljanja, v povečanlju proizvodnje in dohodka. Delovni ljludje se morajo boriti za boljšo organizacijo dela, zmanjšanje stroškov proizvodnje in za boljši izkoristek delovnega časa in sredstev za delo, s čimer bodo doprinesli k izboljšanju življenjskega standarda. Zveza sindikatov se bo še nadallje zavzemala za zaustavitev neupravičenega dvigovanja cen, še posebej tistih, ki neposredno vplivajo na življenjske stroške. Vztrajala bo na neposredni odgovornosti nosilcev, iki odločajo o cenah v nasprotju z dogovorom o politilk-i cen v letu 1981. Vse osnovne organizacije zveze sindikatov morajo vsestransko analizirati vprašanje življenjskega standarda delavcev in sprejeti odločitve za njegovo zaščito. Franc Vrbnjak, predsednik občinskega sindikalnega sveta v Celju S to izvolitvijo, ki nam je '1-ahiko v ponos, so zopet posegli v delovno organizacijo po enem od najbolj marljivih in vsestransko angažiranem družbenopolitičnemu delavcu. Tovariš Vrbnjak je v vseh 22. letih Ingrada nepretrgoma opravljal najvidnejše družbenopolitične in samoupravlj als-ke funkcije v Zvezi komunistov, sindikatu in organih samoupravljanja. Do samega odhoda je bil predsednik delavskega svetla delovne organizacije, koordinator 2K, d-ol-ga leta pa je tudi član CK ZKS. Ob vsem tem pa ne smemo spregledati, da ima kot mojster avtomehaničnega servisa v TOZD Mehanizacija velike zasluge pri u-spešnem vzdrževanju mehanizacije za nemoteno delo. Tovariš Vrbnjak bo svoje bogate izkušnje iz ne- posredne proizvodnje in kot izkušen družbenopolitični delavec znal prav gotovo koristno uporabiti pri opravljanju zahtevnih nalog v času svojega mandata, pri čemer mu iz srca želimo obilo uspehov. Franjo Čevnik DOBITNICA »SREBRNEGA ZNAKA ZSS« FANIKA SKAMEN iz TOZD Mehanizacija je prejela letošnje občinsko odličje »Srebrni znak ZSS«, ki je bilo podeljeno 23 sindikalnim aktivistom in 4 OOZS v Celju. Svečana podelitev odličij je bila 20. aprila na volilni seji Občinskega sveta ZSS. Konferenca Z K GIPOSS Presekati podjetniški interes Številna udeležba na konferenci je pokazala zavzetost komunistov v SOZD Giposs za skupne probleme V maju že akcijska problemska konferenca ZK v SOZD Giposs. Dne 18. marca 1981 je billa konferenca delegatov članov ZK delovnih organizacij, ki so združene v SOZD GIPOSS. Delovni naslov konference je bil: »Naloge komunistov piri nadaljnjem razvoju družbeno ekonomških odnosov v Gipossu.« Že naslov pove, da je bila v središču izredno pereča problematika, posebno še prisotna v sestavljeni organizaciji združenega dala gradbene pa noge. Prisotnih je bilo več predstavnikov DPO Ljubljane, kot tudi iz drugih občin Slovenije. Konferenci je prisostvoval tudi tovariš Marjan Rožič, predsednik mesta Ljubljane. Po uvodni besedi generalnega direktorja mag. Lojzeta Capudra se je razvila odkrita in plodna razprava, v kateri se je ugotovilo, da s stanjem v SOZD ne moremo biti za-dovoljni. Osnovna ugotovitev je, da SOZD ne opravlja v celoti svoje naloge. Glavna ovira je neizpolnjevanje dogovorjenih nalog iln zapiranje v okvire podjetniških interesov. Poudarjeno je bilo, da bi predvsem komunisti morali presekati ozek podjetniški interes, znati opredeliti odgovornost za izvajanje dogovorjenih nalog, premagati podjetniško konkurenco in logiko lin se opredeliti za Skupno dogovorjeno širšo poslovno orientacijo. Misel, ki je bila večkrat izrečena je bila tudi ta, da v Ljubljani TOZD, M niso organizirane v širše samoupravne oblike, ne bodo imele pogojev za pridobivanje deli, ker predvsem ne bodo zagotavljale pogojev za pridobivanje potrebnih finančnih sredstev za proizvodnjo, zilasti za stanovanjsko gradnjo. Seveda pa je bilo tudi poudarjeno, da bo ljubljansko gradbeno tržišče še naprej odprto iln da bodo pridobivala dela tiste delovne organizacije, ki bodo zagotavljale primemo kvaliteto im roke izgradenj. Podobna ugotovitev je bila izrečena tudi za pridobivanje del v tujini. Le dobro organizirana celotna gradbena operativa Slovenije sku paj z GIPOSS zagotavlja kvaliteten iln uspešen plasma naših storitev na tujem tržišču. Ugotovljeno je tudi bilo, da so v GIPOSS delovne organizacije z zelo različnimi poslovnimi orientacijami, kot tipičnih regijskih deliovinh organizacij, ki opravljajo storitve v več občinah širom po Sloveniji, do tistih, Iki v glavnem opravljajo svoje storitve na ljubljanskem tržišču. Zaradi vseh naštetih vzrokov je bila ponovno postavljena zahteva, da se še enkrat opredeli osnovna naloga in smoter sestavljene organizacije. Ker bo del obravnavane problematike tudi prisoten na republiški problemski konferenci ZK, so bili sprejeti med drugim tudi naslednji sklepi1: L sprejemamo obveznost, da se uskladi planirana proizvodnja stanovanj tako, da bodo imele prvenstveno prednost gradnje na tistem področju, kjer imajo temeljne organizacije združenih delovnih organizacij sedež, proste 'kapacitete, mehanizacijo, samske domove im podobno, kar zagotavlja večjo racionalnost stanovanjske gradnje ne sme pa predstavljati vzrok za lokalno zapiranje; 2. pri stanov arijski graditvi borno uskladili planirane kapacitete, določili področja gradnje in uskladili obstoječe tehnologije. Predlog naj v sodelovanju z združenimi delovnimi organizacijami izdelajo strokovne službe GIPOSS v prvi polovici tega leta in ga dostavijo v Obravnavo in sprejem združenim delovnim organizacijam. Komunisti bomo v svojih sredinah odgovorno delovali za ižbiro najracionalnejše; 3. za Skupno izkoriščanje gramoznih agregatov se v roku enega meseca formira strokovna delovna Skupina, ki naj na osnovi sprejetih samoupravnih sporazumov o temeljih plana ugotovi način skupnega izkoriščanja in možnost skupnih naložb za ta namen; 4. dosledno bomo v vseh primerih skupnega nastopanja izvajali dela v smislu določil 68. člena ZZD po načelih pridobivanja skupnega prihodka in v ta namen pred začetkom vsake Skupne gradnje uredili medsebojna razmerja s samoupravnim sporazumom. V ta namen je potrebno takoj pristopiti k uskladitvi normativov iin kalkulacij; 5. čimprej je potrebno izpeljati usklajevanje za enotno nagrajevanje in delitev po delu, povračilo stroškov, ki jih imajo delavci zaradi dela na terenu, kar še posebej velja v tistih primerih, ko se izvajajo dela na skupnih gradbiščih; 6. v vseh primerih ugotovljene nelojalne konku- rence in neizvajanja sprejetih samoupravnih splošnih aktov GIPOSS moramo sprotno obveščati delavski svet sestavljene organizacije in koordinacijski odbor sindikata SOZD, delavski svet sestavljene organizacije pa mora v takih primerih takoj ukrepati v Skladu s sprejetimi Splošnimi akti sestavljene organizacije; 7. od naših poslovodnih organov in organov uprav- ljanja zahtevamo, da nas stalno obveščajo o vseh aktualnih zadevah, ki pogojujejo nadaljnji razvoj, sestavljene organizaci je, še posebej pa o tem ali je v vsakodnevnem življenju prisotna enotna poslovna politika ter kje nastopajo odkloni in problemi. Zaostrili bomo odgovornost članoiv OO ZKS za kršitev skupno dogovorjenih stališč komunistov v SOZD in dajali pobude za ukrepanje proti tistim, ki ne bodo izvajali sprejetih samoupravnih splošnih aktov in sporazumov ter sklepov samoupravnih organov; 8. organizirati je treba sikupno preskrbo z reprodukcijskimi materiali izdelki in storitvami, za realizacijo sredn jeročnega gospodarskega plana SOZD nn potrebe združenih delovnih organizacij v vseh primerih, kadar je takšna preskrba racionalna in zmanjšuje nabavne stroške in cene; 9. na vseh področjih delovanja se bomo dosledno zavzemali za izboljšanje kadrovske politike v SOZD ZGP GIPOSS; 10. v mesecu maju naj se pripravi akcijsko problemska konferenca ZK v SOZD, zaključki katere so programska usmeritev sestavljene organizaci je v naslednjem obdobju. V pripravi za akcijsko konferenco sodeluje en član Iz vsake delovne organizacije in DS SS GIPOSS ter Komite mestne konference ZKS (člani se določijo naknadno). Franc Berginc Most čez Savo med Črnučami in Tomačevim, dolg 204 m in širok 24,35 m, je zgrajen. Izvajalec del TOZD GO Ljubljana. V Zagorju lepo napreduje gradnja mostu čez Savo po novi tehnologiji »s potiskanjem«. Izvajalec del je temeljna organizacija Gradbena operativa Laško. Obujamo spomineNOB BIL SEM ŠE OTROK... Franc ČUJES je od 1955. leta na delovnem mestu laboranta v TOZD IGM, kot šestnajstletni fant — rodil se je namreč 1928. leta — pa je že bil borec v Šercerjev.i brigadi. V to dobo segajo tudi nekateri njegovi spomini: »Mislim, da me bo ta dogodek spremljal vise življenje. So nač dogodki, ki jih človek ne -more pozabiti. Bilo je v avgustu 1944. leta. Pripravljali smo se na napad na Št. Lovrenc na Pohorju. Bataljonu :c takrat poveljeval Franc Rojšek — Jaka, poznejši narodni heroj in človek, ki je pred leti umrl v Celju. Napadli smo postojanko, v kateri so bili nem- ški policaji in pripadniki VVermanschafta. Osvojili smo postojanko, zasegli precej orožja An streliva ter ujeli še osemnajst policajev. Pripadniki VVermanschafta so se odločili za partizane in so z nami odšli na Dolenisko. Do sem se je odvijalo vse leno, zato "'a so poznejši dogodki vezani na težje spomine. Orožje in strelivo, ki smo ga zasegli, smo naložili na voz z volovsko vprero in odpeljali proti Pesku na Pohorju. Voz je spremljal vod, ki je štel šestnajst mož. Ko smo tako hodili proti Pesku, nas je nenadoma napadla nemška patrulja, ki je štela olkoli dvesto vojakov. Za boj s tako močnim sovražnikom nismo bili pripravljeni. Nemci so s streli iz strojnic pobili vola, borci pa smo se umaknili, s "j smo kaj hitro spoznali, da je sovražnik premočan. In tako je orožje, ki smo ga po hudem boju malo prej zasegli, spet prišlo v nemške roke. Bilo nam je hudo. Vsi, ki smo bili tedaj v tem vodu, smo ostali živi, ranjen je bil te Jože Oblak. Ne glede na to, smo nadaljevali pot proti Pesku. Tam se je namreč Tomšičeva brigada že dva dni borila s premočnim sovražnikom. Tudi mi smo posegli v ta spopad. Naslednje jutro smo se borci Šercerjeve in Tomšičeve brigade umaknili proti Veliki Kopi in od tam po krajšem počitku krenili novim nalogam in novim bitkam naproti. Svobodo sem dočakal v Šlandrovi brigadi, kamor so me poslali iz partizanske bolnišnice. Decembra 1944. teta sem bil namreč ranjen. V oktobru 1945. leta pa sem bil kot mlado letnik demobiliziran. Na partizanško življenje in bitke im tudi pozneje na Slavno Jugoslovansko armado imam najlepše in nepozabne spomine. To so tudi spomini na moja mlada leta, iki sem jih preživeli s puško v rolki, saj sem bil takrat še skoraj otrok ... « Zapisala Lea Čmak Pospešene priprave Občima Celje je letos dobila zelo odgovorno nalogo s področja SLO in DS. Sekretariat za Ljudsko obrambo z drugimi dejavniki SLO in DS občine Celje mora organizirati in izvesti zvezno akcijo civilne zaščite pod skupnim nazivom »Celje v obrambi in zaščiti 81«. Ta vaja bo 6. junija 1981 v čast Dneva civilne zaščite. Namen te politično-mo-bilizacijsfce akcije je usposabljanje vseh delovnih ljudi in občanov za naloge, ki jih bomo morali izvajati v primeru elementarnih nesreč ali pa v morebitni vojni. v obrambi in zaščiti Z izvajanjem te akcije preverjamo stopnjo usposobljenosti CZ, NZ, nosilcev SLO in DS ter vseh delavcev. Na podlagi direktive sekretariata za 1' udsko obrambo občine Celje, se v vajo vključuje tudi DO GIF »Ingrad«, vse naše enote CZ, DSSS, TOZD Mehanizacija, Proizvodni obrati in TOZD GO Celje. TOZD IGM Medlog in Projektivni biro sodelujeta v vaji s KS na svojih območjih. Da bi se vaja čim kvalitetnejše izvedla, tvčejo intenzivne priprave. V našem programu smo si zastavili niz aktivnosti in sicer: izveden je že načrt vaje: — v mesecu marcu je končalo tečaj prve pomoči 13 udeleženk, — za vse udeležence je bilo organizirano doool-nilno usposabljanje s področja SLO in DS. Predavanj se je udele- Iz enot civilne zaščite TOZD Mehanizacija in Skupnih služb se je 13 članic udeležilo 26-urnega tečaja prve pomoči in ga s prizadevnostjo uspešno zaključile. Na izpitu so pokazale dosti znanja, nato so v aprilu sprejele opremo in izvedle krajšo praktično vajo pod vodstvom Avgusta Freliha, referenta za družbeno samozaščito. žilo okrog 1.200 delavcev, — predviden je donolnilni pouk za gasilsko enoto, tehnično reševalno enoto in RBK enoto, — v mesecu maju bomo izvedli posebno mobilizacijsko vajo. Zavedati se namreč moramo, da smo za organizacijo in izvedbo vaje odgovorni vsi in sicer: — štab CZ GIP »Ingrad« kot strokovni orrran, — vsi komiteji za SLO in DS, — sindikat, — in vse DPO. Po končani vaji bo analiza priprav in notek vaje, pri čemer bo potrebno potek vaje kritično in samokritično oceniti. Glede na to, da veliko pišemo in govorimo o po-diružbljanju SLO in DS, bi tudi takrat želeli, da se v vajo vključi čimveč-je število ljudi. Avgust Frelih Lani 211 nesreč pri delu Največ nesreč zaradi nezadostne spretnosti in neprilagojenosti V primerjavi s številom nesreč pri delu v letu poprej, se je lani pripetilo več nesreč in sicer 211. Od tega je bilo 193 nesreč pri delu in 18 nesreč na poti na delo in z dela. Od tega so bile 4 nesreče težjega značaja. Število nesreč na poti na delo in z dela se je v letu 1980 zmanjšalo (33 v letu 1979). Prav tako se je zmanjšala resnost nesreč, saj je bilo v letu 1979 13 nesreč težjega značaja. Največ nesreč se je nri-petilo v TOZD GO' Celje (42), IGM Mdlog (29), Mehanizacija (26), Proizvodnih obratih (19), GO Ljubljana (13), GO Šentjur (13) itd. Če še naprej urejujemo podatke, ugotovimo, da se je največ nesreč pripetilo v mesecu juniju (24) in februarju (23), po dnevih v tednu — v rotek (43), po urah dda ipa v drugi uri (29) in zadnji uri dela (27). Največ nesreč se je pripetilo delavcem, ki so stari od 20 do 30 let (91) in tistim, ki imajo 1 do 4 teta delovnega staža (67). Za zmanjšanje števila nesreč, kar nam je vsem cilj, moramo poznati vzroke nesreč. Tako je služba varstva pri delu skoraj za vse nesreče opravila raziskavo nesreč in ugotavljala vzroke, zaradi česa so se nesreče dogajale. Največ nesreč se je v letu 1980 pripetilo zaradi nezadostne spretnosti in neprilagojenosti delavcev delovnim procesom, kar potrjuje tudi prej navedeni podatek, da se nesreče nripetijo največ mladim delavcem s krajšim delovnim stažom. Sledijo vzroki: izvajanje delavne one-racije v nasprotju s predpisi (20), nespoštovanje splošnega režima dela (13). neuporaba osebnih varovalnih sredstev (15). Da ie zaradi nesoretno-sti pri izvajanju gibov in delovnih oneracii prišlo do 94 nesreč nri delu je vzrok jasen: fluktuacija zaposle- nih, predvsem pa vključevanje nezadostno strokovno usposobljenih delavcev v tok zahtevne proizvodnje. K temu problemu pa velja pripisati še naslednje naj pogostejše vzroke, ki nedvomno kažejo na ,to, da delavcem pri delu ni posvečena potrebna pozornost in se jim dovoljuje delo na kakršenkoli način, ki pa je o navadi najnevarnejši in večkrat usoden. Za odpravo vseh teh vzrokov nesreč pri delu je potrebna angažiranost prav vseh v naši OZD, saj smo za to po zakonu o varstvu pri delu zadolženi vsi, vsak na svojem delovnem mestu. Poučevanje, odstranjevanje negativnih pojavov in pogledov na urejanje varstva pri delu na vseh nivojih, zagotavljanje sredstev za varstvo pri delu, dosledno izvajanje tehničnega varstva, dviganje nivoja osebnega in druži, e-nega Standarda, delovnih pogojev, osveščenost, da je varstvo pri delu neločljivi del dela in delovnega procesa, vse to bo pripomoglo k izboljšanju varnega dela in zmanjšanja nesreč pri delu. Hubert Golner Pri zabijanju žebljev je veliko nepotrebnih udarcev po prstih, ki imajo večkrat neprijetne posledice. Rojstni dan praznuj doma! IZ NAŠIH TOZD - IZ NAŠIH TOZD TOZD GO Slov. Konjice Poslovni paviljon LIP Slovenske Konjice Poslovno stanovanjski blok Slov. Konjice Telovadnica pri osnovni šoli Frankolovo Prizvodna hala Kostroj v Slov. Konjicah Zdravstveni dom v Slovenskih Konjicah Poslovno stanovanjski blok z dvoriščne strani TOZD GO Šentjur V Šentjurju pri Celju raste nova montažna hala za celjski EMO Proizvodna hala EMO zgrajena po montažnem sistemu Ingrad TOZD IGM Medlog Lepši vidiki za kamnolome V programu nujno potrebna nova vlaganja Le trije kamnolomi, toda v bistvu gre za veliko več. Za dejavnost, ki jo nujno potrebujemo, ki je sestavni del našega proizvodnega programa. Zato problemi in naloge na tem področju — o njih piše inž. geot. Sera-fin Vrdoljak — niso le obveznosti temeljne organizacije IGM Medlog, marveč nas vseh. Temeljna organizacija IGM Medlog ima v svoji sestavi tudi poslovno enoto — kamnolomi, ki jo sestavljajo kamnolomi: Žagaj v Rogaški Slatini, Liboje An Stranice. Letna proizvodnja v PE kamnolomi je: 170.000 m1 dolomitnih agregatov, 100.000 m’ apnenčevih agregatov, 15.000 m' asfaltnih agregatov, 50.000 m3 tamponov in 120.000 ni’ raznih nasipov. Poslovna enota je prc-'tdklo leto poslovala s precejšnjo izgubo. Čeprav so bili fizični plani proizvodnje An kapacitete strojev zelo izkoriščeni, ni bilo pravih rezultatov. Vzroki za to iso delno v zadrževanju cen s strani Republiškega zavoda za cone, delno pa v zastarelosti opreme. Cene goriva, elektrike, razstreliva, tujih uslug in ostalega so pri proizvodnji kamnitih agregatov med letom naraščale, do-čim se prodajna cena ag regalov ni spreminjala. Po resolucijah je bilo dovoljeno dvigniti cene le za 8 % za celo leto kljub stalnemu naraščanju proizvodnih stroškov. Z novim letom 1981 lahko temeljna organizacija samostojno oblikuje cene kamnitih izdelkov na podlagi meril zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen. Z dejan sik im i proizvodnimi -stroški in formiranju dejanskih cen je v letu 1981 pričakovati ugodnejše rezultate. Za kamnolom Žagaj v Rogaški Slatini je posebna komisija -izdelala sanacijski program in že ukrepala. Ustavljena je proizvodnja asfaltnih agregatov. Obratuje samo primarni del separacije za proizvodnjo tamponov in nasipov. Zaradi potreb v okolici Rogaške Slatine za tamponskimi im nasipnimi materiali, naj -bi pristopili k nadaljnji eksploataciji, ki bo istočasno sanacija kamnoloma, ker bi sicer sama sanacija brez predelave materiala pomenila preveliko breme za temeljno organizacijo. Kamnolom Liboje potrebuje nova vlaganja. Kot -prva faza je nujna investicija za premestitev uk spl o-atacijskega polja kamnoloma s -primarnim drobljenjem. Zdajšnji način eksploatacije onemogoča povečanje proizvodnje nad 100.000 m' apnenčevih ag- regatov letno, je nerentabilen in nevaren za eksploatacijo kamna. Z ozi rom na to, da so z vsakim dnem vse večje potrebe Ingrad ove dejavnosti za apnenčevimi agregati in vi-sokokvalitetm-mi betoni, je investicija za razširitev kamnoloma potrebna. Obstoječa proizvodnja 100.000 m’ apnenčevih agregatov letno pokriva le potrebe Ingrada, ob tem pa se zaradi otežlkočene eksploatacije -letno zmanjšuje. Za druge kupce je prodaja tega materiala zelo omejena. Pripravlja se projektna dokumentacija, delamo na pridobitvi lokacijskega dovoljenja in projektiramo glavni načrt I. faze za razširitev kamnoloma. Idejni projekt celotne rekonstrukcije pa je že izdelan. Predračunska vrednost prve faze investicije je 130 -milijonov dinarjev. Tako velika investicija predstavlja breme za TOZD IGM Medlog in je sama ne bo zmogla, zato bo potrebna pomoč pri investicijskem vlaganju s strani drugih temeljnih organizacij v Ingradu. Močno upamo, da bo investicija v Libojah dobila vso podporo, saj ima ta kamnolom kot surovinska baza skupen pomen za celotno delovno organizacijo. V kratkem bo potrebna razširitev in dodatna investicijska vlaganja tudi v kamnolom Stranice. Serafin Vrdoljak, vodja Poslovne enote kamnolomi 'X Vrtalca pri delu z vrtalno garnituro Kamnolom Liboje Vsi trije posnetki so iz kamnoloma Stranice Vlado Kučlš, vodja obrala kamnolom Liboje Karel Žcrovnik, vodja o-brata kamnolom Stranice Komnolom Žagaj pri Rogaški Slatini — deponijski boksi klasirnice se bodo po opustitvi komnoloma uporabili v druge namene. GLAS MLADIH Korak naprej PO KONFERENCI MLADIH V TOZD GO CELJE Da se je začelo v Ou ZSMS TOZD GO Celje nekaj premikati, govori zadnja konferenca mladih v tej sredini. Čeprav je na konferenci manjkalo veliko mladih, so prisotni skupaj s predsednikom v svojih poročilih in razpravah opozorili na vrsto težav, s katerimi so se ubadali v preteklem letu in katere je potrebno nujno odpraviti. Še posebej je bila izpostavljena ugotovitev, da so sredina, ki ima okoli 150 mladih, da je med temi mladimi vrsta komunistov, o katerih bodo posebej razpravljali na redini sej,i predsedstva in da so OO, ki ima največ mladih iz bratskih republik. Prišli so tudi do ugotovitve, da s takšnim načinom organiziranosti OO, pri speci fič n osti del L razdobl jenu-sti, dela v bodoče ni možno nadaljevati. Zato so sprejeli sklep, da bodo reorganizirali OO in ustanovili aktive po vseh večjih gradbiščih. Izpostavljena je bila tudi vloga mladih s strani nekaterih predpostavljenih. V nadaljevanju so mladi sprejeli svoj program dela, ki v prvi meri nalaga predsedstvu zahtevno delo, zavedajo pa se, da ga bo moč uresničiti le s skupnimi močmi vseh mladih, s 'tesnejšim povezovanjem z DPO, samoupravnimi organi, vsa podpora pa je bila dana tudi s strani samega vodstva TOZD. Štafeta m ladosti Zvezna štafeta mladosti je prispela v Celje v petek, 23. aprila ob 18,50 uri. O-sredni sprejem štafetne palice je bil pred Muzejem revolucije, kjer je potekal slavnostni program. Med prenočevanjem štafete v Likovnem salonu smo si lahko ogledali štafetno palico, ki je bila postavljena ob stalnem menjavanju častnih straž mladincev in mladink. V Volilno-programske konference OO ZSMS Strniti čimveč mladih V mesecu marcu in aprilu smo izvedli volilno programske konference OO ZSMS GIP »Ingrad« Celje. Res je, zelo hitro je minilo preteklo mandatno enoletno obdobje, pa vendar ne tako hitro, da bi ne mogli kritično oceniti '-oteklega dbdob: v Bilo je uspešno, saj so se naši mladinci s svojim delom afirmirali v občini in republiki. V marsikateri OO ZSMS so ocenjevali delo mladih v naj ožji sredini zares kri tično. Čeprav ije bilo na takšen način izrečeno več krepkih na račun oretak lega obdobja, se je po burni razpravi situacija razjasnila in '-»okazalo se ;e sitahje, kakršno v osnovni organizaciji pač je. Na podlagi takšnega realnega prikaza položaja, je moč uspešno graditi nanrej. Zato takšne konference ocenjujemo pozitivno. Obratno, ne moremo konference pohvaliti tam, kjer so bile šablonske. Izvedene več ali manj zato, ker pač morajo biti. Žal so bile med uspešnimi konferencami tudi take, manj uspešne. Delovna usmeritev KS ZSMS GIP Ingrad, ter OO ZSMS v tekočem mandatnem obdobju je v okviru nalog, predvsem v strnitvi najširših množic mladih. Kakor vsi delovni ljudje, bomo tudi mi mladi zastavili vse sile v boju za učinkovitejše gospodarjenje ter stabilizacijo in zagotovitve ustreznega družbeno-ekonomskega položaja našega delovnega človeka. Kapica nalog je na področju stanovanjske problematike, SLO in DS, delegatskega sistema, informiranja itd. Za usposobitev mladih pri izvajanju teh zahtevnih nalog si je letos komisija za izobraževanje pri KS ZSMS zastavila obsežen program. Velja omeniti, da smo prvo stopnič- ko že prestopili, saj je bila dne 14. in 15. aprila interna mladinska politična šola na Dobrni. Udeležba na omenjenih izobraževalnih programih je dokazala našo zavest, da le na takšen način lahko dosežemo kvaliteten premik v delu OO ZSMS. Komisija za kulturo ima v svojem programu dejavnost, ki jo je afirmirala že v preteklem obdobju. Nastopi dramske, recitatorske skupine, pevskega zbora v okviru ZSMS so bile in bodo temelj kulturnega življenja v Ingradu. Poenotenje dela na tem področju na -ravni občine je zagotovil kulturni plenum mladih, ki je bil v mesecu marcu. Upamo, da bo le-ta prinesel tudi napredek v kulturnem delu. Za kaj več, pa nam kot že večkrat povedano, na tem področju manjka kulturnih animatorjev. Velja se prav tako zamisliti, da v navedeno kul- turno dejavnost nismo u-speli pridobiti širši krog mladih. Tako bo najvažnejša naloga v tem obdobju nuditi mladim take dejavnosti, s katerimi se bodo lahko uveljavili. Le taka usmeritev vodi k širini, ki si jo želimo ob spoznanju, da komisija za kulturo prav gotovo ni sama sebi namen. Navedel sem nekaj razmišljanj v zvezi z nekaterimi dejavnostmi mladine Ingrada v tekočem mandatnem obdobju. Takšno in podobno usmeritev pa bi lahko prevzeli za našo celotno aktivnost. To je aktivnost, ki pogojuje enotnost, frontni nastop mladih, bratstvo in enotnost narodov in narodnosti SFRJ — to je odlika, ki je dandanes vse bolj Domembna. Vrsta konkretnih predlogov, ki so jih posredovali prisotni in sprejeti sklepi zagotavljajo, da bodo mladi v GO Celje s svojim delom dokazali, da je moč računati tudi nanje in da so sposobni realizirati dogovorjene naloge. bližnji dvorani Narodnega doma je potekal celonočni program posvečen zvezni štafeti. Po prenočitvi je Štafeta mladosti v soboto zjutraj nadaljevala pot proti šentjurski občini. Del poti so jo ponesli tudi naši mladinci. V. S. Peter Ograjenšek Ajdovščina Sredi sončne Vipavske doline, tam, kjer se Čaven dviga v višine, na ruševinah stare rimske naselbine, so hiše in ulice mesta Ajdovščine. Iz naše borbe je Ajdovščina znana, v njej je ustanovljena prva Slovenska vlada. V svobodi mesto hitro se razvija, lesna, živilska, gradbena tu je industrija. Pozimi se s Kolka čez Škod burja požene, z ulic v tople sdbe Vse ljudi prežene. Pred burjo so strehe hiš s kamni obložene, redkokdaj so ceste v Ajdovščini zasnežene. 'Saj Ajdovščina je že na Primorski strani, ko jo gledaš iz letala, je kot biser na dlani. Skozi mesto se reka Hubelj vije, ki se pri Planini v Vipavo izlije. Če kdaj v Ajdovščino pripelje te pot, ob išči galerijo i'n grob slikarja Pilona. Pri kmetih pa dobiš domačega Vipavskega vina. da ne vrneš domov praznih se rok. Franc Ramšak Idejno-politično izobraževanje Uspela politična šola Izhajajoč iz programske usmeritve, je OK ZSMS Celje na osnovi akcijskega programa izvedla mladinsko politično solo za člane vodstev OO ZSMS, kar je ena ZSMS H'*1 P°8°.iev za kvalitetno izvajanje nalog v OO Politična šola je potekala na Dobrni od 10. do 20. apriJa letos in katere se je udeležilo tuidi sedem naših mladincev GIP Ingrada, in sicer: — Mladen Pasarič, sekretar OO ZSMS TOZD PO; Demal MerkaljeVič, predsednik marksističnega krožka, Mladinski dom; — Martin Preložnik, predsednik OO ZSMS TOZD Mehanizacija; — Anton Preložnik, predsednik OO ZSMS TOZD GO Celje; — Zdravko Topič, evidentiran kandidat za predsednika OO ZSMS IGM Medlog; — Bojana Pušelja, sekretar OO ZSMS TOZD Projektivni biro in — Miša Bračun, predsednica OO ZSMS DSSS. Program šole je bil zelo obširen, predvsem pa nasičen z vrsto zanimivih in aktualnih tem, na podlagi katerih so se odvijale razprave in vprašanja mladih udeležencev. Teme so obsegale predvsem: — vloga in naloge ZSMS v političnem sistemu (Bavdek, RK ZSMS), — odnosi med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi (Darko Končan, član kom. SRS za odnose z verskimi skupnostmi), — aktualna vprašanja in naloge na področju SLO in DS (Franci Puser izvršni sekretar OK ZKS), — vprašanja izvajanja Zakona o usmerjenem izobraževanju (Emiil Rojc — izvršni sekretar CK ZKS), — gospodarska in politična situatiija v Občini Celje ter naloge DPO v vseh temeljnih sredinah (Aleš Ilc — sekretar OK ZKS), — skupne naloge OO ZSMS in sindikata pri razvijanju samoupravnih odnosov v OZD, izvajanju kadrovske politike ter izvajanju stabilizacijskih nalog (Stane Mele), — oblike in metode političnega dela (Zdravko Troha), — mednarodna politična in gospodarska situacija (Janez Terček), — aktualne naloge OO ZSMS ter akcije OK ZSMS Celje v prihodnjm obdobju. Mnenje prisotnih je bilo, da je politična šola uspela in doprinesla veliko zanimivega in koristnega za na-daljne delo v OO ZSMS, zato želijo, da bi se politične šole v takšnem smislu še organizirale, talko na občinski kot interni ravni. Boris Markovič Udeleženci politične šole §§§§ PRAVNA POSVETOVALNICA VPRAŠANJE: Kako je urejen položaj moškega in ženske, ki nista poročena, pa že dalj časa živita skupaj v istem gospodinjstvu? Ali lahko eden po drugem dedujeta? ODGOVOR: Položaj moškega in ženske, ki živita dalj časa v življenjski skupnosti še do nedavnega predpisi niso urejali. V praksi se je čutilo pomanjkanje ustreznih predpisov in je sodna praksa v nekaterih primerih skušala življenjsko in pravično reševati pravne posledice ter status takih »izvenzakonških« razmerij. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih pa je uredil doslej neurejen pravni položaj moškega in ženske, ki živita v dalj časa trajajoči skupnosti in nista sklenila zakonske zveze in je taki skupnosti zagotovil pravno varstvo s s tem, ko je določil, da ima zanju taka zveza enake pravne posledice po tem zakonu, kot da bi sklenila zakonsko zvezo. Vendar pod pogojem, če ni biilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima, če bi jo sklenila, neveljavna. To načelo je prevzel tudi zakon o dedovanju glede dedovanja in je v 2. odstavku 10. člena določil, da moški in ženska, ki živita v dalj časa trajajoči življenjski Skupnosti in nista sklenila zakonške zveze, dedujeta drug po drugem kot zakonca, vendar le v primeru, če ni razlogov, iz katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Zakon o dedovanju ni opredelil pojma »dalj časa trajajoče« življenjske skupnosti, kot tega ni opredelil tudi zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ker gre za relativnost tega pojma, bo seveda stvar sodišča, da v vsakem konkretnem primeru, ob upoštevanju vseh okoliščin, odloči, ali gre za »dalj časa trajajočo« življenjsko skupnost ali ne, ter da ob tem pri uporabi zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih tudi ugotovi, če morda ne obstaja kakšen razlog, zaradi katerega bi bila zakonska zveza med moškim in žensko, ki živita v takšni skupnosti, neveljavna. Rado Čevniik, dipl. prav. Slab odziv V BODOČE NATISNITI VEČJI NASLOV V prejšnji številki Glasila smo objavili anketo o inovacijski dejavnosti v Ingradu. Natisnjena je bila na četrti strani, morda res malce preveč stisnjena in s premalo opaznim naslovom. Je morda to vzrok, da je bil odziv tako majhen? Ali pa našega Glasila sploh ne preberemo v celoti? Smo za tehnične izboljšave in izume popolnoma nezainteresirani? , , Kar se tiče odgovorov na anketo, bi lahko rekli, da na tem področju ni pravega zanimanja. Prispela sta namreč samo dva izpolnjena lističa. Pohvalno pa je to, da so v roku za izvedbo ankete prispeli trije predlogi tehničnih izboljšav in to iz temeljnih organizacij: Gradbeništvo Rogaška Slatina, GO Žalec in Proizvodni obrati. Ob predvidevanju, da marsikdo ankete v prejšnji številki ni opazil, vas s tem člankom nanjo vnovič opozarjamo in podaljšujemo rok za zbiranje do 10. maja 1981. Pričakujemo večji odziv! Alojz Krajnc TOPLIFIKACIJA MESTA CELJA Ogrevanje na Lavi V letu 1978 so zbori skupščine Občine Celje sprejeli program energetske oskrbe Celja, v katerem je posebni poudarek na programu toplifikacije mesta Celja. V okviru tega programa je zlasti obravnavana racionalizacija porabe toplotne energije. Ugotovljeno je, da je sedaj energija slabo izkoriščena, ker nastajajo vdliike izgube pri pridobivanu, transportu in njeni porabi. Vzroki za to so: počasno prehajanje od individualnih kurišč na da- ljinsko ogrevanje, objekti niso dovolj izolirani, porabniki niso stimulirani za varčevanje z energijo (neustrezne meritve) itd. S ciljem za racionalnej šo porabo toplotne energije, so v okviru navedenega programa sprejeti ustrezni ukrepi, ,ki po realizaciji zagotavljajo učinke kot so: prihranek na energetskih virih, optimalno porabo energije na enoto ogrevalnega prostora, zmanjšanje uporabe viso-kovredne energije za niz-kotemperatume nivoje, Prišli - V mesecu februarju in marcu smo na novo sprejeli 79 delavcev, od tega se jih je 12 vrnilo iz JLA. Od teh smo sprejeli 7 režijskih delavcev in sicer: Colnerič Anton, elekt. tehnik na Proizv. obrate, Pa j Jože, in Lončar Marko, gr. tehnika za Laško, Poženel Anton, gr. tehnik na DS Skupne službe, Maček Bogomir, gr. tehnik za Slov. Konjice, Kogovšek Janez in Korošec Marjan, oba gr. tehnika za Rog. Slatino. Odšlo je 100 delavcev, in sicer: na lastno željo 70, sporazumno 13, odpoved delavca 3, starostno upokojeni 5, invalidsko upokojeni 3, JLA 2, izključitev 4. Od teh so odšli trije režijski delavci. Upokojeni so bili Starostno: BELOSEVIČ Franjo, rojen 1. 12. 1920, strojnik KV v Medlogu. V naši organizaciji je združeval delo od 16. 3. 1963 do 11. 3. 1981, stalno bivališče ima Bušin 21, Pregrada. SLEMENŠEK Alojz, rojen 14. 6. 1922, tesar VK na TO Lesni obrati. Delo je združeval v naši organizaciji od 1. 8. 1946 do 31. 3. 1981, stalno bivališče ima Šmatevž 32, Go milsko. VANOVŠEK Ljudmila, rojena 17. 9. 1924, upravnica bifeja. Delo je združevala od 1. 3. 1955 do 13. 3. 1981, stalno bivališče ima Šaranovičeva 6, Celje. odšli ZAKUSEK Karl, rojen 24. 1. 1920, skupinovodja v Žalcu. Delo je združeval od 4. 5. 1970 do 13. 2.1981, stalno bivališče ima Letuš 76, Šmartno ob Paki. ČANDER Franc, rojen 10. 11. 1920, zidar VK v Celju. Delo je združeval od 6. 3. 1958 do 31. 12. 1980, stalno bivališče ima Rakovec 1, Grobelno. Invalidsko: KRASNIOI Mišin, rojen 22. 5. 1935, gr. delavec v Žalcu. Delo je združeval od 14. 6. 1974 do 23. 1. 1981, stalno bivališče itna Pagaruša Banja kot Prizrena. RAK Jože, rojen 18. 8. 1943, čuvaj v Medlogu, delo je združeval od 19. 10. 1967 do 9. 2. 1981, stalne bivališče ima Zg. Negonje 1, Rogaška Slatina. DJURIČ Todor, rojen 1927, gr. delavec v Rog. Slatini. Delo je združeval od 4. 4. 1972 do 18. 2. 1981, stalno bivališče ima Brusnica 4, Maglaj. Na novo življensko pol so stopili: Klarič Matija iz Laškega; Žepek Zdenka iz Skupnih služb; Spahic Ekrem iz Medloga in Čakš Stanislav iz Šentjurja. Naraščaj v družini so dobili: Pejič Ilija — sin Ivanko, Colič Ramiz — sin Edis iz Celja; Žilic Pero — hči Vesna, Hamzič Meh-med — sin Ahmet iz La- škega, Tosič Petar — hči Sladjana iz Slov. Konjic; Planinšek Alojz — sin Janez, Šipec-Vrbovšek Cvetka — hči Maja iz Medloga; Križan Sonja — sin Rok in Ograjenšek Marta — sin Matej, obe iz Skupnih služb. Marija Pšake- ZAHVALA Ob tragični smrti moje žene Mire HUMER, se iskreno zahvaljujem sodelavcem v Ingradu za izraze sožalja in izkazano pomoč. Hvala vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Ivan Humer s hčerko Ivico ZAHVALA Ob smrti našega dragega očeta IVANA GAJŠKA se lepo zahvaljujeva sodelavcem v TOZD GO Žalec in TOZD IGM Medlog, da so ga v takem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in nama izrekli sožalje. Iskrena hvala tudi sodelavcem v drugih TOZD. Sinova Maks in Mirko ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem vsem, ki ste mi ob smrti mojega nadvse dragega očeta JURIJA SKALETA, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali cvet je. Marija Plavčak zmanjšanje onesnaženja zraka itd. Istočasno pa program zagotavlja občanom in delovnim organizacijam dovolj energije za bivanje, oziroma za proizvodnjo in poslovne dejavnosti. Program toplifikacije Celja predstavlja izgradnjo enotnega toplovodnega sistema, ki bo povezan s štirimi kotlovnicami za daljinsko ogrevanje. Izvedba programa bo potekala postopno odvisno od potreb območja, ki jih zajema program. To so: Hudinja, Nova vas, Lava, Lokrovec — Dobrova in Otok Lisce. Za našteta območja je potrebno v letu 1981 zagotoviti cca 60 MVV energije ter vgraditi primarno in sekundarno toplovodno mrežo. V planskem obdobju do leta 1985 je predvidena izgradnja primarnega omrežja za območja Lava I in II, sončni park, Dolgo polje III, Nova vas — Hudinja, industrija sever ter gradnja sekundarnega omrežja za Lavo, Dolgo polje III im Hudinjo, dograditev kotlarne v Novi vasi in povečava na Lavi. Omenjeni program bo financiran iz prispevka za komunalno ' urejanje zemljišč, združenih sredstev, oziroma plačila prispevka v pavšalnem znesku 3 milijone din za MW in iz cene za kvadratni meter stanovanjske površine. Izvedba programa topli-fiikacije je delno že stekla, predvsem na Lavi, kjer so tudi naši objekti. Naša delovna organizacija je pristopila k izvajanju programa toplifikacije s podpisom pogodbe o sofinanciranju in si tako zagotovila dobavo toplotne energije za naše objekte na območju Lave. V nasprotnem primeru bi morali izvršiti rekonstrukcijo in povečavo obstoječe kotlarne, za kar pa nismo dobili dovoljenja. Prispevna stopnja znaša 3.000.000 za 1 MVV priključne moči ali skupaj za vse naše potrebe 12.000.000 din, kar predstavlja obremenitev za naslednje TOZD, odvisno od potreb: PO 33 %, Mehanizacija 43 % in Delovna skupnost 24 °/o. Plačilo naših obvez je razdeljeno na obroke in zadnji zapade 31. 12. 1983. Do zdaj je že poravnano skupaj 3.910.922 din, ki predstavlja vrednost za prodano opremo v sedanji kotlarni ter zaračunano najemnino in naše u-sluge. OKS, enota za upravljanje in urejanje stavbnih zemljišč Celje, iki je izvajalec toplifikacije, je na osnovi pogodbe že poskrbela za realizacijo sklepov, kar pomeni, da je omogočena uporaba plina in gospodinjskega olja za kurjenje kotlarne. Dobavljena je tudi dodatna kontejnerska kotlarna in s tem rešen problem ogrevan ja naših in ostalih objektov na Lavi. Ko bo zgrajena povezava s kotlarno v Novi vasi, bo sedanja improvizacija na Lavi odpadla. Z združevanjem sredstev, to je plač li prispevkov po pogodbi, nam pri-ada pravica dogovarjanja in soodločanja v vseh zadevah izgradnje in upravljanja z enotnim toplovodnim sistemom Celja in u-godnosti, ki izhajajo iz naslova združevanja sredstev Te pa so predvsem, da imamo za vse sedanje in bodoče objekte na Lavi zagotovljeno 'toplotno energijo. Franc Karner Zimske $IG '81 Letošnja udeležba na 23 zimskih SIG potrjuje, da so gradbeni delavci odločeni nadaljevati z ustaljeno dolgoletno tradicijo, saj itak sami iz svojih sredstev vsa ta leta skrbijo za nujno potrebno rekreacijo in športno ude j stvovanje. Organizator letošnjih zimskih ŠIG je bilo SGP Grosuplje; prevzel je zahtevno nalogo usklajevanja želja in možnosti in se v tesnem sodelovanju z vsemi prijavljenimi delovnimi organizacijami najresneje zavedal situacije, ko zaostreni pogoji gospodarjenja narekujejo več naporov in večjo šted-njo, kot smo jo bili vajeni doslej. Tekme v veleslalomu so bile 7. marca v Kranjski gori, v tdkih pa teden dni kasneje v Ratečah; udeležencev v veleslalomu je bilo 795 (568 M in 227 Ž), v tekih pa 342 (253 M, 89 Ž) iz 90 delovnih organizacij. Naši smučarji so bili letos uspešnejši kot prej-šna leta, v veleslalomu so dosegli 7. mesto, v tekih 30. mesto, v skupni uvrstitvi pa 17. mesto. Posamezniki so prispevali točke: v veleslalomu Vinko Čater 88.84, Karli Rom 88.07, Vlasta Šupek 85.73, Dušan Čater 83.40, Toni Špiljak 75.39, Dragica Kolar 71.44, Franc Berginc 66.52, Stane Kovač 48.11, Jernej Čater 47.52, Ivan Trobiš 46.06, Metka Lesjak 45.74, Slavica Kolšek 45.59, Emilija Franc 40.98 in Albina Bratec 23.29 (Karli Gornik je padel) v tekih Franci Ramšak V soboto, 21. marca se je na Golteh udeležilo nad 70 smučarjev zanimivega troboja celjskih delovnih organizacij Ingrada, Nivoja in Razvojnega centra. Na smučišču Starih stan so tekmovali v veleslalomu po pravilih občinskega sindikalnega prvenstva. Pri ženskah do 30 let je zmagala Vlasta Šupek 59.10, tretja je bila Slavica Kolšek 1.02.98, 5. Albina Bratec 1.10.40, v skupini nad 30 let je bila 5. Emilija Franc 1.22.40. Pri moških do 30 let je zmagal Dušan Čater 46.55, 3. je bil Toni Špiljalk 49.40, 7. Jani Arnuš 53.09, 10. Janko Stermeoki 56.62, v skupini od 30 do 40 let je bil 2. Karli Gornik 50.10, 4. Karli Rom 51.20, 9. Sta- ne Kovač 56.50, 10. Jernej Čater 56.82, v skupini nad 40 let pa je bil 2. Vinko Čater 54.24, 4. Franc Berginc 56.57, 8. Vili Spat 1 00 41 in 10. Ivan Trobiš 1.02.70. V ekipni uvrstitvi so prvo mesto in prehodni pokal osvojili smučarji Ingrada 622,13 (drugi Razvoj- 52.68, Aleksander Milanez 37.21, Slane Kovač 32.21, Vlasta Šupek 30.70, Franc Berginc 14.20, Marija Cvetko 16,63, Vinko Čater 12.88, Metka Hrastnik 11.53 (Tončka Pečovnik je odstopila). ni center 624,40 in tretji Nivo 718,86). Lep uspeh! POT POD NOGE, KREPIMO SRCE TRIM akcija v hoji bo letos 17. maja. Prijavno mesto bo na Skalni kleti, od tu pa se bo treba povzpeti do Celjske koče, kjer bo vsak udeleženec prejel TRIM značko. VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO Kolesarska TRIM akcija pa bo 31. maja na ustaljeni krožni poti okoli Celja. Prevoziti se bo treba 27 km, med potjo se boste lahko udeležili strelske TRIM akcije in sicer v Ljubečni. Skupno sta največ točk prispevala Vlasta Šupek 116,43 in Vinko Čater 101,72. Čestitamo! TRIM IGRE 81 Celjske sindikalne športne igre tudi letos potekajo v več panogah, v nekaterih je prvi, spomladanski del tekmovanja že končan. Naši odbojkarji in odbojkarice so nastopali v prvih ligah (po kvaliteti), moški so osvojili 3. mesto, starejši člani 1. mesto in ženske 3. mesto. Tudi ša-histi so tekmovali v 1. ligi in so prvi. V košarki so naši v L ligi dosedaj še brez poraza, o rezultatih smučarjev pa smo poročali v prejšnji številki gla.-sila. ŠAHISTI MED SEBOJ Interno prvenstvo Ingrada je bilo 20. — 22. marca na Lisci. Rezultati: L Zvone Streicher 8.5, 2. Franc Brinovec 8, 3. Milan Ojstrež 8, 4. Ljubo Krk 7, 5. Tomo Studnička 6, 6. Vinko Harinski 5, 7. Mirko Tkalec 3, 8. Ivan Bo-rovšak 2.5, 9-10. Stane Šafarič in Stane Turščak po 1 točko. In še hitropotezni turnir: 1. Franc Brinovec 8.5, 2. Milan Ojstrež 7.5, 3. Tomo Studnička 7, 4. Vinko Harinski 6.5 itd. Vili Š. NOVICE PRETIRAVANJE Z OSEBNIMI DOHODKI Pod takim naslovom ie bil v Delu dne 7. 4. 1981 objavljen zapis z občinske programske volilne konference ZKS v Celju, češ, da gre za vtis kot da v Ingradu pretiravamo z osebnimi dohodki. Kot trdi pisec članka, Drago Hribar, so bili izplačani osebni dohodki v gradbeni ope-rativi Ingrad v razmerju 1 : 9 (5.000 : 45.000 dinarjev). Bralci smo večinoma imeli vtis, da gre za razmerje med NK delavcem in direktorjem. Kakor nam je znano, v Ingradu takšnih razmerij ni, pa smo zaradi tega raziskali primer in ugotovili: V konkretnem primeru gre za razmerje v TOZD GO Celje, v kateri je bilo slučajno tako razmerje v mesecu septembru preteklega leta, ki pa se ne nanaša na razmerje med NK delavcem z najnižjim osebnim dohodkom in direktorjem, temveč za razmerje med proizvodnima delavcema. Med nekvalificiranim delavcem, ki je šele združil delo v tem mesecu in kvalificiranim delavcem, ki je izredno marljiv in vsestransko sposoben. V tem mesecu je moral zaradi značaja dela opraviti več nadur, delal pa je tudi vse sobote in nedelje. Zato je tako razmerje upravičeno nastalo, pri čemer pa je bil najvišji OD le okrog 38.000 in ne kot je v uvodu navedeno. Naše ugotovitve so bile v Delu že objavljene. OBRAČUNAVANJE NADOMESTIL Regionalna zdravstvena skupnost Celje je z dnem 15. 4. 1981 pooblastila GIP Ingrad, da za mesec april in potem nadalje obračunava vsa nadomestila, ki pripadajo delavcem iz naslova invalidnine, skrajšanega delovnega časa, po-rodnino, nego, izolacijo, vsa nadomestila preko trideset dni bolovanj itd. Skratka vse, kar je doslej izplačevala Reg. zdravstvena skupnost Celje, bo odslej obračunano v plačilni listi pri OZD GIP Ingrad Celje. Izjemno se bodo potni stroški, ki izvirajo iz zdravstvenih dajatev, obračunavali posebej. Izplačano pa bo vse ob dnevu izplačil osebnega dohodka. Obveščamo vse, ki so v staležu bolnih nad trideset dni in vse porodnice, da bo nadomestilo za april t. I. izplačano 19. maja poleg osebnega dohodka. Vse potrebne informacije dobite v oddelku za plače na Ljubljanski cesti 16, tam je tudi dežurstvo vsako sredo popoldan od 14. do 17. ur. Kamnolom Liboje ustvarja velike zaloge nasipnega materiala, katerega bi In-gradova gradbišča lahko več uporabljala in tako prispevala k boljšemu finančnemu rezultatu obrata. Zaloga nasipnega materiala se ocenjuje na cca 40.000 m\ Cena nasipnega materiala bo ostala nespremenjena tudi v letošnjem letu. RAZSTAVA PROIZVODNIH DOSEŽKOV V sodelovanju z IS Skupščine občine Celje pripravlja Zavod športno rekreacijski center Golovec razstavo proizvodnih dosežkov v občini Celje, ki bo v času od 19. do 26. maja v vseh pokritih in na odprtem prostoru zavoda. Razstave v takem obsegu ni bilo vse od 1957. leta. V tem času bodo tudi dopolnilne razstave iz pobratenih občin ter razne komercialne in druge prireditve, med katerimi je treba omeniti avtomobilski sejem in sejem rabljene opreme. Ingrad se je že vključil v to prireditev in odkupil 24 m2 razstavnega prostora. V PRIPRAVI JE PREDLOG O NOVOSTIH PRI POKOJNINAH V izdelavi je nov koncept pokojninskega in invalidskega zakona, ki bo neposredno povezan z združenim delom. V delovnem gradivu je več novosti. Med drugim naj bi izvršili valorizacijo osebnih dohodkov, po katerih določajo pokojnine, po povprečnem osebnem dohodku iz zadnjega leta dela, ne pa iz predzadnjega kot doslej. Predlagajo tudi, da bi znašala celotna starostna pokojnina — 40 in 35 let delovne dobe — 80 odstotkov (morda še manj) povprečnega osebnega dohodka namesto sedanjih 85 odstotkov. Predlagajo, da bi še naprej ostala starostna pokojnina s 40 leti za moške in 35 za ženske. Nov pa je predlog, da bi dobili pokojnino tudi tisti, ki nimajo 20 letne delovne dobe, in sicer takrat, kadar bi dosegli 65 in 60 let starosti, najmanj deset let pa bi morali biti zavarovani. Del ekipe po zmagi v veleslalomu na Golteh Naši presenetili v BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI — V BESEDI IN SLIKI OBISK IZ BUDVE PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE V okviru sodelovanja med občinami in gospodarskega povezovanja, je 2. in 3. aprila letos obiskala Celje delegacija gospodarstva in družbenopolitične skupnosti iz Budve, ki so jo zastopali predsednik skupščine iin predsednik izvršnega sveta SOb Budva, direktorji hotelskih delovnih organizacij im predstavnik Zavoda za izgradrljo občine Budva. Drugi dan obiska je delegacija prišla tudi v Ingrad, kjer so si najprej v sindikalni dvorani ogledali film o naši dejavnosti, nato so potekali razgovori o načrtovani izgradnji hotelskega naselja »Slovenska Obala« v Budvi, potem pa so si inčkateri ogledali obrate naše temeljne organizacij IGM v Medlogu, kjer jiih je najbolj zanimala industrijska izdelava montažnih elementov. Nato so si ogledali gradbišče v Levcu, kjer je zmontirana hala za blagovno hišo Nama. Na gradbišču verižnega bloka Otoik III-S jih je zanimala kvaliteta im cena stanovanjske izgradnje. Oglede pa so zaključili na objektih Športno rekreacijskega centra Gdlovec. Delegacijo iz Budve sta po celjskih gradbiščih spremljala inž. Janez Kozmus, direktor Zavoda za planiranje in izgradnjo občine Celje in tor tehničnega sektorja. AFORIZEM — Nekateri imajo vse in vendar jim manjka veliko. Drugim manjka veliko in vendar imajo vse. Na predvečer praznika, 30. aprila bo ob 18. uri praznični koncert godbe na pihala na ploščadi Tomšičevega trga. Ob 20. uri pa se prične kresovanje na Golovcu, Aljaževem hribu in Miklavškem hribu, kjer bodo sodelovali s svojimi programi člani organizacij ZSMS in pripadniki JLA. Prvega maja bo ob 6. uri budnica. Ob 10. uri pa pričetek tradicionalnega tovariškega srečanja delavcev in občanov na Gričku. Skupinski odhodi iz Celja na Griček bodo od 9. ure dalje. Ob 10. uri bo na Gričku slavnostni govor s krajšim kulturnim programom. Za vse udeležence bo poskrbljeno za zabavo in športno rekreacijo, kot vsa leta doslej se bo delil brezplačno »partizanski golaž« Sodeloval bo tudi zabavni orkester Vikija Ašiča, na voljo pa bodo tudi druge gostinske usluge. Torej, Griček! maja, vsi na PREMIJA ZA DOBRO DELO inž. Leon Črepinšek, direk-ViJii Šuster Primerov, ko bi za opravljena dela na nekem objektu pred iztekom pogodbenega rbka dobili premijo, ni velDko. Pa vendar beležimo to v zadniem času na objektu Osnovne šole v Cetinju, kjer izvaja dela Giposs-imgrad iz Ljubljane. In ker je takih odmero'v, po podatkih naše tehnične službe, da bi delo opravili pred rokom in dobili še premijo zares malo, ga objavljamo za zgled in spodbudo drugim. Že kar navajeni smo na to, da pri večini objektov, ki jih gradimo, zamujamo pogodbene roke. Te zamude so lahko objektivnega znača ja, nemalokrat pa zanje ni opravičila in nosi stroške za take zamude izvajalec dela. Ni tudi skrivnost, da investitorji radi uveljavijo določila pogodbe, ko gre za penale, drugače pa je s premijami za pred ro- kom opravljeno delo. To določilo velikokrat v pogodbi ni dogovorjeno, je izpuščeno ali prečrtano. Da pa so -lahko pogodbena določila uveljavljena tudi, ko gre za priznanje izvajalcu, govori naslednji zapis iz zapisnika o končnem obračunu del na Osnovni šoli Cetinje: »Prema čl. 11 Osnovnog ugovora iz vod j ač ima pravo premije (jedan promila PA SE TO... za svaki dan završet-ka posla pri j e ugovorenog roka. U gradjevinskom dnevniku konstanitova/no je, ..... ......... da su radovi završim: 40 dana pri j e roka, pa izjvodjaču pripada premija 428.829,— din.« Svoj delež k uspehu na tem objektu so dali vsekakor delavci in vodia del, Franc Klemen, ki je podatke tudi posredoval. — mj ■ w tntjjaai X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X "•‘ir* X X X Takole urejeno in počiščeno je bilo dvorišče pred 1. majem lani na TOZD Mehanizacija in Proizvodni obrati. Upamo, da bo tako tudi letos, pa ne samo tu, tudi na gradbiščih, obratih, delavnicah ... KOMBINIRANA KRIŽANKA Spodm je besede razporedite pravilno v lik. V označenih vodoravnih vrstah boste dobili zanimivo misel. 2 črki: ES, IE, IŽ, KO, NiK, 01, OJ, RA, RC, RG SI, SJ, SM, VE 3 črke: DVE, EGO, ION, URE, ŽIG 4 črke: AKA-I, ATS E, EDEM, EDNA, ESMA, ICE-K, KARL, MESO, REPA, SIAL, VALJ 5 črk: ATA1R, BELAN, IMOLA, JAKOB, LICEJ, OLOVO RESEN, VARTA, ZASIlP 6 črk: ELEATI, IRVING, MEDARD, ODVEZA, ORIANA OSATEC, OS SLAN, POČKAJ, SIRENE, SNEŽ-KE, SOMOZA, ŽALOST 7 črk: ALEKSEJ, DOBRAVA, JUTROVO, PEDIKER 8 črk: CARIGRAD, CIVILIST, REGISTER, TIROLSKA, ULEGLINA 9 črk: MARSEILLE 10 črk: KRALJEVINA