Junakinje. Veliko se je že pripovedovalo o krasnem duhu, ki preveva polke naših alpskih dežel, o veselju do boja* s katerira odhajajo na bojišče, o junaškem pognmu, s katerim se bijejo, o nezmagljivi kljubovalnosti, s katero znajo iimreti. Se nezapeta pa je pesem o o n i h h 6 e r a h A 1 p, ki vredne svojik očetov, mož, bratov v vojski razvijajo svoje tibo junaštvo ne Ie doma v bolnišnicah m laearetih, marveč tudi zunaj na bojišGu, na obvezovališftih in v bolnišnicah; ]<i slpde eetnm na maršu v zimskem viharju in poletni ^rofiini ter v bo^nem hrupu- bde naki njihovim živT:"";(>m. kakor dobri duhovi domačije. T^iko sta bili v Celovcu dve sestri Rudečega ' riža, Ana P i n t 8 r in Ivana B r a n d n e r, ki sta se takoj po izbruhu vojne prostovoljno javili v službo 7.i\ plemenito slvar in za5eli svoje blagonosno delovaii.io. Todn kmalu ji ni vefi trpelo doma. Hoteli sta le vuji na bdjižčo, kjer se je boril celovški polk — sedmi pešpolk; tam je njuno pravo mesto, tara sta morsli biti veft Mego strežnici, tam sta mogli pomagati, (olažiti, navduševati in tako poseči v boj sam. ZaČetkorn dccembra 1914 sta odrinili z nadomestnim oddelkoni se Imih ven k polku, ki sta mu potem sledili :ia vseh marSih in v vseh bojili brez vsakega ozrira iia j).juno osebo, na življenje in zdravje, vedno neujiiorni. Kakor vsak drug vojak sta trpeli vročino in jnraz Jii vse naporo bojev v Karpatih, na maršu ve'tio zgled vztrajnosti in neutrudljivosti, na obvezova¦ š;"•¦:, ^ bojii za marsikakega smrtno-ranjenega re'¦¦' niigol. > gorah je nastopila zima z vsemi svojimi gro/otami in straliotami, onidve sto vršili svojo dolžnost' 5n vztrajali. Počasi je prišla pomlad in za poraženimi rnskimi masami je šlo yen na planjavo, obe hrabri sestri še vedno spredaj, še vedno nezlomljenega duha. Toda v spomin na težki čas ste ponesli s seboj srebrno 6'astno svetinjo Rudečega križa z vojnim okraskom.