Izhaja v a a k o sredo Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 0"—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603 LIST LJUDSTVU V POUK ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO* Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 21-13 Cen« lnseratom: Cela straa din 2000 —, pol artraal «Ha 1000 —, četrt strani tu, ki so ga rdeče tolpe petkrat zažgale. O svoji nalogi je p. Jaime izjavil: »Obnova kapucinskega reda v Kataloniji je težka stvar. Rdeči so samo v tej Dne 13. septembra je bila izdana uredba, po kateri se sladkor za sladitev vinskega mošta oprošča državne trošarine. Po tej uredbi se odobrava za sladitev vinskega mošta v letu 1938 nabavka sladkorja brez državne, banovinske in občinske trošarine iz državnih sladkornih tovarn, in sicer največ 4 kg na vsakih 100 litrov vinskega mošta. Potrdilo za nabavo sladkorja bodo izdajala pristojna finančna ravnateljstva pod pogojem, da kmetijski referent potrdi na lastno odgovornost, da grozdje v dotič-nem kraju ni moglo dovolj dozoreti zaradi izredno slabih vremenskih razmer ali da je bilo zaradi vremenske škode prezgodaj obrano. Finančna ravnateljstva, bodo dostavljala zaradi tega vsako prošnjo prej ministrstvu in šele na zahtevo tega se bodo izdajala dovoljenja. Prizadeti vinogradnik mora po predpisih kolkovati prošnjo in ji brezpogojno priložiti potrdilo občine o količini pridelanega mošta v litrih, izjavo, koliko in od katere državne sladkorne tovarne si želi nabaviti sladkor, in izjavo, da bo mešanje izvršil samo v navzočnosti pristojnih nadzornih organov. Vinogradniške zadruge Nesreče Strašna nesreča v ruški tovarni. V ruški tovarni za dušik se je zgodila 14. septembra dopoldne strašna nesreča. V tovarni v Rušah polnijo pod pritiskom 300 atmosfer v železne valje kisik, katerega uporabljajo pri varjenju železa. V oddelku za kisik se je pripetila omenjenega dne strašna eksplozija. Delavca Stanka Strnada, ki zapušča ženo in tri nepreskrbljene otroke, je eksplozija raztrgala ter raznesla, da so morali posamezne kose pobirati. Drugega delavca, Hinka Ditmajer, kateri je bil nekoliko vstran od Strnada, so zadeli nešteti drobci jeklenih valjev. Iz Maribora poklicani reševalci so ga prepeljali v bolnišnico z zdrobljeno levo nogo ter roko in z nevarnimi poškodbami po glavi in telesu. Prehudo poškodovani Ditmajer je 16. septembra malo pred pogrebom tovariša Strnada umrl. Ker je bila vsaka zdravniška pomoč zaman, ga je prepeljal mariborski reševalni avto zopet iz bolnišnice na dom v Ruše, kjer ga je rešila smrt groznega trpljenja. SEa las ušel dvakrat smrt!. Zadnji četrtek zvečer je patruliral po železniškem mostu v Mariboru stražnik Anton Sikošek. Naenkrat se je pod njegovimi nogami vdrla trhla deska in stražnik je bil z obema nogama v odprtini. Ohranil je toliko duha-prisotnosti, da se je obdržal z rokama za rob luknje, sicer bi bil padel v globočino in Be ubil. Preden pa mu je uspelo, da se je izvlekel iz nevarnosti, se mu je bližala pre-mikalna lokomotiva s koroškega kolodvora. Sikošek je prepoznal skrajno nevarni položaj, v katerega je zašel. Z zadnjimi močmi se je toliko stisnil ob stran, da je Btroj odvozi! mimo njega, vendar ga je lo- pokrajini umorili 40 očetov kapucinov. Vsi naši samostani do zadnjega so popolnoma razdejani. Ostal je edino samostan v Mal-lorki.« prošnje za svoje člane lahko pošljejo skupaj ali pa vinogradniki vsake občine kolektivno, vendar morajo plačati pristojbino 30 din za vsakega prosilca posebej. Prošnji je treba priložiti seznam zadružnikov ali vinogradnikov z navedbo količine pridelanega mošta in količine sladkorja, ki si jo vsak zadružnik ali vinogradnik želi. Seznam mora potrditi županstvo. Vinogradniške zadruge, katere člani prodajo zadrugi ves grozdni pridelek v nadaljnjo predelavo in ki sami opravijo sla-jenje, plačajo za prošnjo pristojbino po št. 1 in 5 pristojbinskega zakona. Slajenje se bo vršilo samo v navzočnosti organa finančnega nadzorstva. Vsako dodajanje sladkorja brez navzočnosti nadzornega organa bo veljalo za tihotapstvo in se bo tako tudi kaznovalo. Dovoljene količine sladkorja za slajenje mošta ne smejo služiti nobenim drugim namenom in tudi ne za slajenje vina. Glede dobave sladkorja, cene. plačilnih pogojev itd. se je obrniti do sladkornih tovarn na Bel ju in Čukarici. Finančna ravnateljstva so dolžna izdati dovoljenje v roku 24 ur po prejemu prošnje. i i komotiva še občutilo sunila v ramo. Šele nato si je s preostanki moči rešil življenje iznad deroče Drave. Posestnica dvakrat pičena od strupene kače. Ana Urbas, 41 letna posestnica na Slemenu v župniji Selnica ob Dravi, je bila zaposlena na njivi. Pri delu jo je pičil modras, na katerega je slučajno stopila, dvakrat v nogo. Urbasovo so prepeljali takoj v mariborsko bolnišnico. Delavcu zdrobilo levo nogo. V tovarni Thoma na Pobrežju pri Mariboru je lesen mostiček, po katerem so spravljali težek stroj z voza, zdrobil levo nogo 45 letnemu tovarniškemu delavcu Martinu Klemenčič. Žerjav prebil delavcu lobanjo. V železniških delavnicah v Mariboru so spuščal* strojna kolesa z žerjavom z vagona na tla. Pri tem delu je udaril žerjav 32 letnega delavca Jožefa Cvahte iz Hotinje vasi s tako silo po glavi, da mu je prebil lobanjo in so ga prepeljali reševalci nezavestnega v bolnišnico. Pri padcu s kolesa si zdrobi! obe čeljusti. Dominik Žnofl, gonjač živine od Sv. Jakoba v Slov. goricah, je srečal na Košikih pri Maribora na kolesu osebni avto in konjsko vprego. Ker se ni mogel nikamor izogniti, ga je zbil avto pod voz. Pri padcu s kolesa si je zlomil obe čeljusti in se je še hudo poškodoval na glavi. Nesreča drvarja in posestnikovega sina. Pri lesnem podjetju v Rušah je bil zaposlen kot drvar 26 letni Mio Rosandič iz Like. Pri spuščanju hlodov s Smolnika v dolino je zašel omenjeni Ličan pod hlode in je obležal nezavesten z razbito glavo. — Konrad Golob, 27 letni posestnikov sin od Sv. Antona v Slov. goricah, je bil zaposlen pri odkopavanju zemlje na banovinskem zemljišču v Brengovi. Nenadno se je spro- ži piaa zemlje ki ga pokopal. Zlomila mu je aemija desno nogo in ga poškodovala na glavi. Tovariši so ga odkopaH, — Oba poškodovana se zdravita v mariborski bolnišnici. liik poškodoval hlapca. V mariborsko bolnišnico je bfl prepeljan 56 letni hlapec Florjan Polajžar iz Limbuša, katerega je pritisnil podivjani bik s tako silo k zidu, da mu je zlomil rebra na desni strani. Dveletni otrok utonil. V Podgorju pri Slovenjgradcu se je podala posestnica Svetec z dveletnim Fran čekom na travnik, katerega obkroža potok Suhodolnica. Otrok se je izmuznil materinemu nadzorstvu samo za par minut, katere so zadostovale, da se je opdčil na glavo v potok in so ga potegnili utopljenega. Nesreča otroka pod vozom. Posestnik Horvat iz Gor. Jablane pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je peljal krompir z njir ve. Naproti mu je prišla dveletna hčerkica. Otrok je zašel pod konje, kateri so ga pohodili in hudo poškodovali po glavi in po vsem telesu. Kokoš zakrivila smrt mehanika. 14. septembra se je peljal v Juršince pod Ptujem z motornim kolesom mehanik in trgovec Franc Širec. Ko je oddal popravljeni motor lastniku, je hotel oditi peš domov. Lastnik motorja mu je ponudil, da ga odpelje on v Ptuj. Na ovinku pri Gaberniku ie preletela cesto kokoš. Pri izogibu kokoši je zadel motor s polno brzino v kun gramoza in oba vozača je vrglo po tleh. Lastniku motorja se ni zgodilo nič hudega, mehanik Širec je podlegel poškodbam 15. septembra v ptujski bolnišnici. Omamljen od strele. Zadnji četrtek, dne 15. septembra, je urezala strela v hišo posestnika Franca Kosa v Brezju pri Mariboru, ne da bi bila vžgala. V trenutku udara je bil hišni gospodar med podboji hiše in ga je vrglo na tla. Kosa so spravili v nezavestnem stanju v bolnišnico, kjer so ugotovili resne znake ohromelosti obeh nog. • Pri padcu z motornega kolesa si prebil lobanjo. V noči na 15. september se je zgodila v Vitanju pri Konjicah huda nesreča z motornim kolesom. Javornik, pekovski mojster iz Frankolovega, je zavozil na ostrem ovinku v kup gramoza in od tam ga je pognalo v obcestni zid. Javornika in njegovega sopotnika, nekega mehanika iz Celja, je vrgel sunek na tla. Pek si je prebil lobanio pri padcu in se je tudi sicer hudo poškodoval, njegov sovozač je pa dobil le neznatne praske. Hudo poškodovanega so prepeljali v celjsko bolnišnico. V zadnjem trenutku preprečena velika rudarska nesreča. V Senovem pri Rajhen-burgu se je na nočnem šihtu v tamošnjem rudniku ob štirih zjutraj 16. septembra sesul rov in zapri izhod petim radarjem. Po trebuhu plazeč so ušli, ko sta se gramoz in zemlja zrušila nad njimi. Pred njimi pa je bil rov zasut in odrezan izhod. Reševalci so jih po dveinpolurnem odkopavanju srečno in še ob pravem času rešili. Vzrok nesreče so bili že čisto gnili podporniki. Usodepolna eksplozija petrole jke. V Pe-oovniku pri Celju se je opekla 32 letna umetniška slikarica Teodora Schreiber zaradi eksplozije petrolejke po vsem telesu. Jamski voziček zlomil rudarju nogo. V Zabukovci pri Celju je padel s premogom naložen jamski voziček na desno nogo Ceitefšf slaHSior m sfaffianfe finsMcgci mosta 49 letnemu rudarju Martinu Veber as Vrb-ja in mu jo zlomil v podkolenu. Očeta je vlak smrtno povozil, hčerka je ostala nepoškodovana. Dne 15. septembra okoli poldne je peljal Prane Savinc, 68 letni klobučar v Radečah pri Zidanem mostu, s svojo hčerko Anico na polje južino delavcem. Ko je peljal čez železniško progo, je zadel tovorni vlak v zadnji del voza, ga potegnil s seboj in zdrobil. Konj se je odtrgal in zbežal. Savinca je vlak vlekel nekaj časa s seboj, nato ga pa odvrgel vsega krvavega v živo mejo. Lokomotiva mu je zlomila obe nogi, roki ter je imel še prebito lobanjo. Eno uro po prepeljavi na dom je revež umrl. Hčerka Anica je priletela po trčenju med odbijače in je obsedela tam v omotici. Ko se je vlak ustavil, se je zavedla in čutila majhne bolečine zaradi prask na nogi. Pri nezabni smrtni vožnji je bila obvarovana od angela varha. Delavec smrtno ponesrečil. V noči na 14. september se je zgodila smrtna avtomobilska nesreča blizu vasi Zgornje Pijav-ško pri Krškem. Od Celja je privozil tovorni avto, naložen s smrekovimi hlodi. Šo-firal ga je Vladimir Longo iz Dobrne pri Celju. S šoferjem se je peljal 28 letni delavec Franc Hladin, uslužben pri lesnem trgovcu Francu Ostrožniku na Dobrni. Na precej ozki cesti v zgoraj omenjenem kraju se je tovorni avto tako izognil osebnemu, da je zdrknil v obcestni jarek, zadel z vso silo ob gabrovo drevo in se ustavil. Zdrobile so se vse šipe na kabini in delavec Franc Hladin se je tako hudo poškodoval na glavi, da je bil koj mrtev. Smrtno povožen kolesar. V Ljubljani na Masarykovi cesti je 15. septembra točno opoldne padel zaradi vožnje po napačni strani pod tovorni avto kolesar Jože Hren, 24 letni mizarski pomočnik pri Rozmanu v Stanežičah pri Ljubljani. Prepeljali so ga nezavestnega v bolnišnico, kjer je kmalu podlegel prehudi poškodbi. Huda železniška nesreča. Dne 14. septembra se je zgodila pri Ovčarski Banji huda železniška nesreča. Trčila sta brzo-vlak iz Beograda in mešanec, ki je pripe- se prav lahko prehladlte, a mnogokrat nastane iz „brezpomembnega" prehlada resna In,dolgotrajna bolezen. Vze-mitej«zaradi tega 2e pri prvih makih bolezni svetovno znane ASPIRIN TABLETE Z BÁYER-JEVIM KRIŽEM^ Ogla» re{. pod S. br. «7 od 10. L 1934. ljal iz Sarajeva. Nesreča se zahtevala šest mrtvih, 16 hudo in 20 lažje poškodovanih. Bazne požarne nesreče. Dne 16. septembra ob osmih zjutraj je izbruhnil v Mariboru v Linhartovi ulici v prostoru za de-stiliranje tvrdke Motor Oil Co. zaradi eksplozije ogenj, kateri se je širil z vso brzino po čistilnih napravah. K sreči niso bile v bližini zaloge bencina. Na pomoč pribrzeli gasilci so ogenj zajezili s peno in oteli ostala poslopja. Škoda bo znašala par sto tisoč dinarjev, ako bodo naprave za čiščenje nerabne za nadaljnje obratovanje. —- Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je udarila 15. septembra med nevihto strela v gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Glaserja in ga je vžgala. Zgorelo je 58 voz krme in znaša škoda 70.000 din. — Rdeči petelin se je pojavil v Murščaku nad Radenci v viniča-riji vinogradne posesti učiteljic Filomene in Tereraje Aleksič. 10.000 din vredno poslopje je pogorelo. Bazne novice Nov veliki zvon za frančiškansko baziliko v Mariboru. Livarna Biihl v Račah pri Pra-gerskem je vlila v minulem tednu za frančiškansko baziliko v Mariboru 6000 kg težki veliki zvon, Novi zvon bo največji v Jugoslaviji. Jekleni bat bo tehtal 300 kg in bo višji kakor odrastel človek. Z zvonom velikanom bodo zvonili ob večjih praznikih. Za pogon bodo potrebni štirje moški. Delavski dom v Celju blagoslovljen. Zadnjo nedeljo je bil v Celju slovesno blagoslovljen od celjskega g. opata Juraka nov delavski dom, kateri je stal 2,800.000 din. Blagoslovitve se je udeležil ban dr. Natlačen, minister dr. Korošec pa je poslal brzojavko z željo, da bi novo zgradba vedno služilo, koristim delavstva. 90 letni jubilej železnice Celje—Ljubljana. Dne 16. septembra 1848 je bil kolodvor v Celju slovesno okrašen. Pričakovali so Iznajdba gumijaste pete Zopet je hotel slučaj, da so iznašli gumijasto peto. Neki mladenič, ki se je imenoval 0'Sulivan, je bil zaposlen v neki tovarni. Stroji so pretresali vso stavbo. To tresenje je močno vplivalo na mladeničeve živce, ki že sicer ni bil preveč zdrav. Nekega dne mu je prišlo na misel, da je vzel s seboj v tovarno kos gumija in ga dal pod noge. Takoj se je počutil bolje, ker je gumi ublažil tresenje. Po nekaj dnevih je z žalostjo ugotovil, da mu je nekdo ukradel gumi. Bil je odslej nekoliko bolj previden. Gumi je obre-zal v obliki pete in ga pribil na čevlje. Tako je napravil prvi gumijasti podpetnik. Kmalu je osnoval tovarno gumijastih pet, ki spada da- Januš Goleč: 34 Ponarejevalci Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe Od kod in od koga je nabavil mojster to fotografsko čudo, je do danes uganka. Dokazano je, da je prepustil Rupnik tolikokrat zasledovalcem cele zaloge na pol dogotovljenih bankovcev, kemikalije, vse mogoče pripomočke in tajnosti, le s fotografskim aparatom je zginil tolikokrat prav v poslednjem trenutku, ko so že grabili po njem orožniki ali policisti. Na lečo fotoaparata je bil tako navezan, da jo je v nočeh, ko je počival, običajno snemal z aparata in jo je nesel kam izven skrivališča, v katerem je tičal ter delal. Res je, da je zahteval Rupnik od onih, kateri so ga vabili na štero, da mu morajo dati predvsem denar za nabavo fotografskega aparata, katerega je večkrat tudi kupil in še prav dragocenega. Takih aparatov je oblast več zaplenila, a leča Rupnikovega aparata je še danes skrita in čaka na mojstra. Izredne zmožnosti in prikritosti tolikanj čuvanega aparata bo ponesel Rupnik s seboj v grob. Kar se tiče tovarištva in zaupanja, so bili zapisani v Rupnikovem srcu koj za fotografskim aparatom razni kaznjenci, s katerimi je prestajal kazen in kateri so bili mnogo pred njimi izpuščeni. Znano je, da po kaznilnicah sklenjena znanstva in prijateljstva prav trdno držijo tudi na svobodi. Rupnik je užival sigurno ugled v kaznilnici kot zločinec izrednih zmožnosti, M lahko človeku vedno koristijo v življenju. Razni tatovi ter sleparji, kateri so bili z mojstrom vred v ječi, so poslušali njegove ponarejevalske doživljaje in so obviseli na njem a vso vdanostjo ter komaj čakali, da jih obišče, kakor hitro bo prost. Po izpustitvi leta 1936 je bil Rupnik hitro v družbi bivših kaznilniških tovarišev na Pobrežju pri Mariboru. Tamkaj je zvedel vse, kar se je zgodilo zanj in za njegovo znanje važnega v dobi, ko je moral čuvati štiri stene. Od tovarišev je zaznal, kje bi bil najbolj zaže-ljen in kje najbolj varen, ako bi se predal uživanju ponarejevalne strasti. Po poročilu o splošnem položaju se je začel oglašati mojster po Dravskem polju, in sicer pri onih kmetih, o katerih je imel poročilo, da so jih speljali v škodo ter posmeh sleparji. visoke dostojanstvenike k otvoritvi železniške zveze Celje—Ljubljana. Za 800 gostov je bilo pogrnjenih miz. Po zajtrku in po izrečenih raznih napitnicah je blagoslovil lavantinski škof progo med grmenjem topičev in med živijo-klici je pripeljal prvi vlak iz Ljubljane v Celje. Nekaj dni pozneje je obiskal Celje feldmaršal Radecki, pregledal je narodno gardo in se je odpeljal proti Italiji. Dograditev nove železniške postaje v G. Radgoni. Nova železniška postaja v Gornji Radgoni bo dograjena 18. oktobra in je stala 800.000 din. Slinavka v laškem okraju ponehala. Okr. načelstvo v Laškem je izdalo razglas, da je slinavka ponehala in je promet z živino zopet prost ter so sejmi zopet dovoljeni. Tudi izvoz živine v druge države je dovoljen in se je v zadnjem času že precej izvažalo v Nemčijo. Zasluga za tako hiter konec te bolezni gre predvsem živinozdrav-niku dr. Malenšku, kateri je z ostrimi in odločnimi ukrepi zabranil razširjanje bolezni, pa tudi ljudstvo je uvidelo, da ta bolezen ni šala, ampak velika nesreča ter je ubogalo tozadevna naročila. Saj letos po našem okraju ni sadja, zato je edini vir dohodkov v denarju naša živina. Poskusna vožnja novega zrakoplova »Grof Zeppelin 130«. Novi nemški zrakoplov »Grof Zeppelin 130« je srečno opravil pod vodstvom dr. Eckenerja prvo poskusno vožnjo nad Bodenskkn jezerom 14. septembra s 75 gosti. Poleg posadke so se udeležili prve vožnje zastopniki nemškega poskusnega zavoda za zrakoplov-Btvo ter zastopniki letalskega ministrstva. Novi zračni orjak, je dolg 245 m. Celice za nosilni plin obsegajo 200.000 kubičnih metrov. Zrakoplov bo prevažal 20 ton. Zunanji obod je iz močnega sukna. Gonijo ga Štirje motorji, vsak po. 850 konjskih sil. Največja hitrost znaša 135 km na uro. Povprečna brzina je 125 kg na uro. Poizvedovanje. V začetku julija je ušel od doma 15 letni Znidarec Franjo iz Brezo-vca, občina Polje ob Sotli. Fant Je za njegovo starost močan, Blabo oblečen In bos. Ker so bila vsa dosedanja Sloviti živinski in kramarski sejem na Svetih gorah, v občini Sv. Peter pod Svetimi gorami, ki bi se imel vršiti 7. septembra, se letos vrši v torek, 27. septembra. Poselite ta sejem, ki je eden najboljših živinskih sejiKov. Obveščeni so tudi kupci, ki kupujejo živino za inozemstvo. poizvedovanja za njim zaman, se prosi, da bi ee vse morebitne ugotovitve o fantovem bivanju sporočile njegovemu očetu Petru žnidarec, posestniku v Brezovcu 13, p. Podčetrtek. Združenje gostilniških podjetij v Ptuju je otvo-rilo lastno pisarno in prirej» servirni tečaj. Ob priliki proslave 50 letnice obstoja Združenja gostilniških podjetij v Ptuju se je istočasno otvo-rila nova, lično opremljena zadružna pisarna v Panonski ulici 5, ki jo vodi g. Jakob Muhič. Uradne ure za člane tega združenja bodo vsak petek od 9 do 12. Združenje namerava prirediti decembra ali januarja za svoje vajence in vajen-ke obvezni servirni tečaj po načrtu, ki ga izdelala zvezna uprava in potrdila banska uprava. V tečaj se bodo poleg gostilniških vajencev in vajenk sprejemali tudi sinovi in hčerke članov tega združenja. Zato se pozivajo vsi člani in članice gostilniškega združenja v Ptuju, da naj najkasneje do konca oktobra v uradnih urah prijavijo svoje sinove in hčerke za servirni tečaj. Romanje na grob sv. Antona v Padovo, združeno z izletom v zanimive Benetke in z obiskom Svete gore, Gorice, Trsta in bojišč ob Soči, bo od 8. do 10. oktobra Najlepše, najzanimivejše in najcenejše jesensko romarsko-izletno potovanja. Cena 280 din za osebo; kdor pa gre samo do Gorice-Trsta, pa 160 din. Ker je treba vsem obveznostim zadostiti do SO. septembra, naj vsakdo, ki je namenjen na to potovanje, takoj zahteva brezplačna navodila pri »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. 1421 Prelepo potovanje v sončno Dalmacijo» iz Ljubljane preko Novega mesta, Gorjancev, Metlike, Karlovca do slovečih Plitvičkih jezer, skozi Bosno k čudodelni Gospej srnjaki in k Materi božji zdravja v Split; z ladjo na prekrasni otok. Hvar. Na novo mašo v Tkon. V Trogir, šibenik, Skra-din; preko ponosnega Velebita v Senj, Crikveni- co; preko Delnic in Kočevja, v Ljubljano. Kdor hoče doživeti mnogo zanimivoeti in videti znamenite kraje ob morju, ne bo zamudil ugodne prilike od 12. do 18. oktobra. Cena 450 din. Priglasite se po dopisnici »a brezplačna navodila »Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. 1422 Občinstvo Slovenskih goric, nalagajte denar le pri »Posojilnem društvu Sv. Lenart, Slov. gorice«, kjer se vam obrestuje kot nove vloge po 4%, po dogovoru 4y2% in takoj v celoti izplačuje. Dajejo se tudi posojila. 138G Obžalovanja vredni slučaji Ukradeno kolo zastavil za aove čevlje. V Frančiškanski ulici v Mariboru je bilo dne 15. septembra ob osmih zjutraj ukradeno od neznanca skoro novo kolo, katerega je prislonil delavec Janko Markovič iz Studencev samo za hip ob neko hišo. Ob pol devetih se je pripeljal tat na ukradenem kolesu k čevljarju Štefanu Gašpariču v Orožnovi ulici in se je začel pogajati za par 285 din vrednih gojzaric. Lagal je, da bo zapustil njegov brat ta dan bolnišnico, pa nima čevljev. Obljubil je mojstru, da mu bo prinesel denar za čevlje al pa mu jih bo vrnil, če bi mu ne bili prav. V zastavo je pustil novo kolo, katero je vredno dobrih 1000 din. Kupca ni bilo od nikoder. Čevljar je naznanil zadevo policiji, katera mu je razjasnila, da je dal tatu za ukradeno kolo par novih in težkih čevljev. Krvav obračan. V gostilni Kamičnik v Slovenjgradcu so popivali fantje iz vasi Troblje in Gradišče. Brata Prane in Avguštin Paradiž iz Trobel j sta hotela povzročiti pretep v krčmi, kar pa je preprečil sin gostilničarke. 16 letni Franc Planinšek in 23 letni delavec Pavel Smolnikar, oba iz Gradišča, sta se odstranila iz krčme. Za njima sta se priplazila zgoraj imenovana in sta izzivala na spopad. Slednjič se je lotil Franc Paradiž obeh fantov. Smolnikar je potegnil nož in je prizadjal Paradižu več nevarnih zabodljajev v hrbet. Nato je prešel v napad Planinšek in je zabodel nasprotnika parkrat v prša. K sreči se je pojavilo na kraju pokolja orožništvo, katero je zaprlo pretepače, Paradiža pa so odpremih s hudimi ranami v bolnišnico. Stari ogoljufani poljanski znanci so sprejeli Rup-nika z odprtimi rokami in so mu potožili vse, za kar bo bih bridko oškodovani v njegovi večletni odsotnosti. Kot dokaz za lopovsko sleparstvo so mu kazali fotografske posnetke bankovcev, katerim se je mojster smejal z razlago in zagotovilom, da je dokopa-cje po tako neuki poti do potvorb, ki bi bile le senca pravega bankovca, nemogoče? Po temeljitem ogledu na licu mesta in prepričanju na lastne oči, kaj vse so zagrešili najbolj drzni »fušerji« na račun ljudske radovednosti, se je umaknil mojster z Dravskega polja v svoj brlog ob Dravi in je bil fotograf, kateri se ukvarja z vsemi mogočimi poskusi za nove iznajdbe na polju fotografije ki barvotiska. Udobna ponarejevalnica v Gornjem Radvanju Po obisku svojih prijateljev po Dravskem polju, po ogledu ničvrednih potvorb tekmecev ter navadnih sleparjev in v prepričanju, da se njegovemu načinu ponarejanja ni niti eden za las približal, kaj ga šele dosegel, se je zaprl mojster Rupnik v svoje obdravsko zatočišče v Mariboru ter je bil nekaj časa ves zatopljen v poskusno fotografiran ie. Čakal je stari pretkanec, da ga bo povabil na ponarejevalno štero kak bolj petičen človek, pri katerem se mu bo godilo udobno in bo lahko udejstvil na kakem dobro skritem ter varnem mestu na bankovcih, kar so mu rodili novega in uporabnega poskusi s prenašanjem fotografij na razne kovinaste plošče. Kmalu se mu je ponudila prilika, da je bil povabljen od premožnega dravskopoljskega posestnika, v Gornje Radvanje v bližino Maribora. Prejel je na roko lepe tisočake, da si je uredil v čedni hiši s pomočjo pomagača,. s katerim sta bila znanca iz Staro-šinc in je nekaj razumel o ponarejanju, ponarejevalno delavnico. Soba, v kateri sta bila ponarejevalca na delu, je imela vhod iz spalnice zakoncev, pri katerih sta se nastanila. Vrata je zakrivala omara, katera se je dala premikati sem ter tja. Vsa okna pritlične hiše so bila zamrežena. Križe ponarejevalnice je pustil Rupnik prežagati na vseh koncih. Bili so samo prislonjeni v okno, katero je bilo na ta način pripravljeno za pobeg. , .(Dalje prihodnjič) nes med največje tovarne na svetu. Mačke z zvonci Mestna uprava v Gre-noblu na Francoskem je sporočila lastnikom, oziroma lastnicam mačk, da morajo v bodoče te svoje živali opremiti s pravim zvoncem. Ta svojevrstni ukrep je bil potreben, ker so mačke v zadnjih časih hudo gospodarile med pticami, tako da se je bilo bati, da v kratkem v Grenoblu ne bo več ne ptic pevk ne kokoši. Mestni očetje so si zato izmislili pameten, izhod. Pričakujejo namreč, da bo zvonenje ptice opozarjalo na bližajočo se nevarnost in da bodo pobegnile, še preden jih dobe mačke med svoje zobe. Hlapec prodal gospodarja za 4000 din lesa. Lenart Ločnikar, 24 letni hlapec, je služil že pet let pri posestniku Francu Kranjcu v Mali Mislinji in je užival gospodarjevo zaupanje. Nehvaležnež je zlorabil delodajalčevo naklonjenost m prodal iz gozda 282 debelih smrek in povzročil za 4000 dinarjev škode. Izredna smrt na železniških tračnicah. Zadnjo soboto, 17. septembra, popoldne se je peljalo iz Maribora v Ptuj z vlakom ve liko ljudi. V enem vagonu je izzval nežna nec prepir, ker je grozil, da bo vse pometal iz vlaka. Nekateri so se postavili nasilnežu v bran. Med postajama Race in Pra gersko je prišlo do ruvanja tik pred va genskimi vratmi, katera so se odprla in omenjeni nasilni moški je padel na tračnice ter obležal nezavesten. Na Prager skem so obvestili potniki o tem dogodku osebje na postaji. Kmalu po prihodu ptujskega vlaka je odpeljal s Pragerskega osebni vlak iz Ljubljane. Strojevodja tega vlaka je bal na Pragerskem opozorjen, naj vosi previdno, ker je na tiru nezavesten človek. Kljub pazljivosti pa je strojevodja pinepozno zagledal pred seboj na tračnicah ležečega moškega, katerega je lokomotiva povozila. Ko so po ustavitvi vlaka sprevodniki izvlekli neznanca izpod koles, so videli, da je mrtev. Položili so ga v .jarek poleg tira in vlak je nadaljeval vožnjo. Mrtvi je bil sodno raztelešen. Zdravnik je ugotovil, da je imel pokojnik zlomljenih več reber in je umrl zaradi notranje izkrvaviive. Tedaj, ko ga je povozil ljubljanski vlak, je bdi že mrtev. V žepu smrtno ponesrečenega so našli davčno ¡knjiižico na ime Franc Hončič, poljedelec iz Bahinjcev v občini Križovljan pri Varaž-dimi. Smola dveh tatov. V trgovino Maksa Za-bukovšeka v Celju sta stopila dva lepo oblečena gospoda. Eden je prosil krojaškegr mojstra, naj mu prišije gumb na sukno, drugi je med šivanjem izmaknil balo suk-na ter pobegnil. Zabukovšek je poklical policista, kateri je prijel tata, M je že bil odvrgel ukradeno blago v klet davčne uprave. Policija je prijela oba tatinska gospoda, od katerih je eden neki Podkra jšek iz Siska, drugi pa zidar Franc Toplak. Po daljšem zasliševanju sta priznala, da sta Skušala na isti način kakor pri g. Zabu-kovšeku poskusiti svojo srečo tudi pri krojaškem mojstra Selišku, kjer pa se jima je ponesrečilo. Oglasila sta se tudi pri Allmos-lechnerju, kjer sta zahtevala boljšo zlato uro z nekim posebnim črnim vložkom, da bi tako dalj časa ' riliko izbirala uro in si tudi kaj vtaknila v žep. Trgovec pa je bil previden in nakana se jima ni posrečila. Nato sta se oglasila tudi pri urarju Loibni-ger, kjer se jima tudi ni posrečilo, da bi lahko kaj izmaknila. Po sedmih letih najdena razbita mon-štranea. Nad kamnolomom v Bučni vasi pri Novem mestu je našel železniški uslužbenec leta 1931 v novomeškem frančiškanskem samostanu ukradeno monštranco. Tat je monštranco razbil in jo je preizkusil v ognju, če je zlata. Ko se je prepričal, da gre le za pozlačeno kovino, je pobral iz nje ponarejene umetne kamne, drugo pa je odvrgel. Slovenska Krajina „Slov. Gospodar*' stane: za vse leto 82 din, za pol leta 16 din, za četrt leta 9 din. Orensovcl Caprar smo že o veličastni proslavi, katere se je udeležilo okrog 18.000 ljudi, pisali v zadnji številki »Slov. gospodarja«, vendar Se napišemo nekaj vtisov, ki smo jih doživeli. Proslava je bila tako sijajna, da je Prekmurje ne pomni Nikjer v letopisih ni zabeleženega, da bi se v Slovenski Krajini ugodilo nekaj stičnega. Uvod v proslavo je bilo v soboto zvečer kresova-nje in odkritje spominske plošče na »Našem domu«. Ko pa je v nedeljo zjutraj aonce vzhajalo izza gorskih velikanov ter ožarjalo prostrano prekmursko ravan, so se začele ogrinjati velikanske množice ljudi proti Crenscrvcem. Kader rediteljev, ki je 1x3 že na vse zgodaj na nogah, je imel polne roke deda, da je to množico razvrstil kot je bilo določeno. Svoje posle je častno izvršil, za kar mu gre vse priznanje. Ljudje se niso zbali dolge poti in izdatkov, samo da se udeležijo te zgodovinske svečanosti Nekateri so po cele ure čakali na prihod svojega voditelja dr. Antona K o r o š -; ca in ko so zvedeli, da se je po sprejemu po občinskih možeh odločil, da pojde peš, je po vsej ] množici završalo. Ko je šel mimo množic, so ga povsod spremljali gromki »živijoc-klici. Po prihodu na balkon »Našega doma« se je razvil tri četrt ure dolg sprevod, ki je neprestano vzklikal kralju, kraljevskemu domu, voditelju Slovencev, banu, g. Klekln in vsem odličnim gostom ter enako za osvoboditev zaslužnim možem. Vse, kar smo ta dan doživeli, nam ostane v neizbrisnem spominu. Vsak pa, ki se proslave ni udeležil, je obžaloval, zakaj ni šel. Iz vse prireditve in udeležbe se jasno vidi, da na skrajni severni meji Jugoslavije živijo narodno zavedni ljudje, ki so pripravljeni s svojo krvjo vedno braniti svojo rodno čemijo, kjer so zagledali luč sveta in kjer ffc je dobra prekmurska mati učila slovenskega jezihs.. Vc'1-ia tombola v Mursld Sshaia 9. eiitobra ob dvek popoldne na Glavnem trgu. Motorno kolo — šivalni stroj — 1® kdes itd. BATERIJE CROATIA žepne anodne-ogrevače, ir-deluje samo domača ivornica IVAN PASPA I SINOVI ZA6KEB, HOTVRAŠKA 69 Turnišoe. Prejšnji teden so začeli pri naši šoli delati betesnirano ogTajo, ki je bila zelo potrebna, kajti stara je bila že v slabem stanju. Preden so jo začeli gTaditi, pa je bilo malo sitnosti z gospo sosedo, ker je ta trdila, da bo ograja segala za zklom njene hiše na njeno ozemlje. Toda komisija je dokazala nasprotno, s čemer se je seseda morala, sprijazniti. — Že 14 dni traja šolski pouk, a še vedno imamo v resnici dve, a na papirju tri učne moči, kar je ravno za polovico premalo. Otroci imajo samo trikrat na teden pouk, kar daleko ni dovolj. Starši so nejevoljni, ker otroci ne morejo redno posečati pouka. Zato ponovno prosimo merodajno oblast, da ustreže večkratnim prošnjam ter nam nastavi zadostno število učiteljstva! — Kaj pravite k temu? Nekemu posestniku je pes utrgal verigo ter z njo zbežal na travnike sosednje vasi. Tam sta ga ujela dva fantalina, ga privezala in nato z revolverjem streljala vanj. Uboga žival se je mučila in v bolečinah zvijala, dokler ni prišel zakupnik lom, ki se je usmilil trpeče živali ter ji pognal kroglo v glavo. Ali ni to skrajna trdoerčnost? Pes je bil baje žrtev nekega maščevanja. Mala Polana, Tudi mi se začenjamo oglašati v »Slov. gospodarju«, da ne bo kdo trdil, da smo taki zaspanci. Proslava v Crensovcih nam bo ostala v neizbrisnem spominu, ker kaj sličnega še nismo doživeli. — Sedaj mlatimo in opravljamo druga jesenska dela. Otavo smo že spravili, le tu in tam se opazi kakšen zapozneli kosec, ki je prej ni utegnil pokositi. — Za g. Kan-tašem nam je težko, ker je bil dober dušni pa- stir. — Na, tem mestu opozarjamo junaka, ki rad zahaja v gostilne, si naroči jedi in pijač« in ko si žeiodček napota! kar tebi nič meni nič brez plačila odide. Zaenkrat njegovo ime pri-krijemo, če se pa ne bo poboljšal, ga bomo imenoma navedli ker je nas druge vaščane sram, če moramo poslušati take stvari, ki mečejo slabo luč tudi na druge. Dolnjelendavshe gorice. V predzadnji številki »Slov. gospodarja« smo pisali o bolezni »griža« ter o njenih žrtvah. Sedaj se je zdravstveno stanje hvala Bogu zboljšalo in se je bolezen zelo omejila. — Bliža se čas trgatve. Z žalostjo v srcih opazujemo, kako nam v nekaterih krajih grozdje gnije. Nekateri garičanci ne bodo pridelali niti toliko, da bi krili stroške obdelovanja. — Mogočno pojejo v nekaterih krajih klopotei svojo jesensko pesem, ki mimo idočega popotnika navdušuje ter ga vabi k zorečemu grozdju, rekoč: KIo, klo, Ido — posezi, trgaj, sad užij — za časom maja ne žaluj! Sv. Sebeščan. Prejšnji mesec je bilo pri nas pomembno tridnevno zborovanje prekmurske katoliške inteligence. Med drugimi so se tečaja udeležili narodni poslanec dr. Klar, banska svetnika gg. Klekl in Bajlec, gimnazijski ravnatelj g. Zobec, dekan g. Jerič in ostala naša inteligenca, posebno duhovniki. Predavanja so bila med drugim o agrarni reformi (Jerič), o sezonskem delavstvu (Kerec in Bejek), o kmečki izobrazbi (Zobec). Predavali so še: Klekl, škra-han, Rous, Berden in drugi. Po vsakem preda vanju se je razvila zelo živahna in doilga debata. Vsak dan je bila peta sv. maša in večemice. Zadnji dan je bilo skupno sv. obhajilo. Tečaj je na vsak način dosegel svoj namen. Sv. Sebeščan. Naši delavci v inozemstvu imajo lotos precej nesreč. Roko si je zlomila Kerec Marija iz Prosečke vasi, nogo pa Horvat Štefan od Sebeščana ter roko natrl Šeruga Janez. Daj Bog, da bi se vsi zdravi vrnili. — Duše si jih sa-veda še več polomi. Sv. Sebeščan. Delo pri našem domu gre proti koncu. Do 1. oktobra bo dom popolnoma dogo-tovljen in odprt faranom. Dom bomo blagoslovili šele k božiču, to pa zato, ker se do takrat že vrnejo naši delavci, ki so največ prispevali in zato se naj tudi z nami veselijo. Zopet so darovali za naš dom po 50 din: Šantavec Marija, Pa-latin Alojz in žena, Fujs Klarica, Kamin Linika, Gomboši Marija, Broder Kal man, Horvat Marija, Horvat Franc, Gomboši Franc, Celeč Franc, Celeč Alojzija, Panker Ivan, Franc, Drobec Marija, Gomboši Terezija, Fujs Verona, Pintarič Ana, Kelner Karel in žena, šeruga Štefan, Graj Štefan, Zelko Ilorika, Broder Terezija, šantavec Franc, Ludovik, Kerčmar Štefan in žena ter hčerki Justina in Milika, Kuplen Ivan, Kreft Janez; Zelko Karel 100, Ficko Verona 100, Fujs Terezija 40, Anton 20, Fujs Janez 20, Ficko Alojzij 80, Horvat Jožef 40, Broder Franc 40, Domijan Šarika 132, Gyergyek Marija 132 din. Bog vam bodi plačnik! Nadaljnji seznam darov bo sledil Iz Argentine nam je poslal žokš iz Ša-•lamenec 1300 din, katere je nabral med rojaki Moščanci. Naša gasilska četa je dala napeljati k nam telefoni, ki je nameščen v gasilskem domu. Stroškov je okrog 5000 din. — Vodia naše že- lezniške postaje bo šel še to jesen v pokoj in to zaradi, bolezni. Bil je zelo priljubljen in prijazen z vsakomur. Želimo mu, da bi svoj pokoj dolgo užival in da bi popolnoma okreval. I Ki a $ i raj 11 i Gaj pri Pragerskem. Umrl je zadet od srčne kapi daleč okoli znani hišni posestnik in železničar Ivan Plohi. Dolga leta se je boril za zasluženo pokojnino, katero je pa užival le malo let Razen številnih prijateljev ga bodo pogrešali tudi siromaki, kajti vsakemu je rad pomagal, kolikor je le mogel. Njegov pogreb je pričal, kako je bil priljubljen. Od rajnega se je v ganljivih besedah poslovil g. zlatomašnik Mlakar, pevci iz Cirkovc pa so mu zapeli v slovo žalostinke. Rajnemu blag spomin — žalujočim naše sožalje! Cvetkovci. V dneh od 2. do 4. septembra je razobesila gasilska četa črno zastavo na gasilskem domu v znak, da je njen podporni član R a u š 1 Franc iz Senežic nenadoma umrl. Rajni je bil zelo spoštovan, dober katoličan, rad je podpiral misijone, naklonjen je bil tudi gasilskim vrstam, katerim je pred smrtjo podaril lepo podporo. Gasilci so mu izkazali hvaležnost s tem, da so nastopili z mestno godbo iz Ormoža pri njegovem pogrebu. Pri hiši žalosti se je od rajnega poslovil tov. predsednik Novak iz Tergovišča, ob gromi pa je spregovoril predsednik Kmečke hranilnice in posojilnice Ormož g. Franc Petek iz Cvet-kovec, ker je bil rajni častni član omenjene posojilnice. Pogreba so se udeležili tudi štirje oo. minoriti iz Ptuja in domača duhovščina. Rlag mu spomin! — žalujočim naše sožalje! špitalič pri Slov. Konjicah. Dne 16. septembra smo pokopali Štefana G r a š i č , posestnika v Starih Slemenah. Lep je bal njegov pogreb. Veliko ljudi ga je spremljalo na zadnji poti. Celo sedem občinskih odbornikov, med njimi župnik iz Stranic, g. Jožef žolnir, je prihitelo na pogreb svojega tovariša občinskega odbornika občine Slov. Konjice. Ob grobu je vzel v imenu fare slovo od rajnega domači g. župnik Janez Gori-čan, v imenu občine Slov. Konjice pa g. Matija Napotnik iz Slov. Konjic. S solzami v očeh so se razhajali pogrebci od pogreba vzornega gospodarja in gorečega kristjana. »Blagor mrtvim, ki v Gospodu umrjejo; odslej naj počivajo od svojega truda.« — žalujočim naše sožalje! V Saint Andresse, kjer je bivala med svetovno vojno belgijska vlada, so odkrili zadnje dni spomenik kralju Albertu. Prajadhipok, bivši kralj srednjeazijskega Slama, bo zapustil oktobra Anglijo ki se bo vrnil v domovino. Bolgarski kraljevski par na sprehoda po Londonu Petančičeva igra »Deseti brat« na prostem. Po predstavi sledi prosita zabava, pri kateri bo sodelovala godba iz Slov. Konjic. Pridite od blizu in daleč na naše granitno Pohorje in v prijazno župnijo Kebelj! * Hajdina pri Ptuju. Katoliška mladina priredi v nedeljo, 25. septembra, katoliški mladinski dan. Spored: Od 7 do 9 pokalne tekme članskih vrst fantovskih odsekov ptujskega okrožja; do 9 zbiranje skupin pri gasilskem domu na Sp. Hajdini; ob 9.15 sprevod v cerkev, nato pridiga in sveta maša; od 11 do 12 pokalne tekme mladčevskih vrst fantovskih odsekov ptujskega okrožja, ob 12.15 Skušnja za telovadni nastop; ob 14 večer-nlce, ob 15 javni telovadni nastop slovenskih fantov in deklet. Vsi fantovski odseki in dekliški krožki ptujskega okrožja, Dravskega polja, Slovenskih goric in tudi drugi vljudno vabljeni! Prijatelji slovenske katoliške mladine, pridite vsi med svojo mladino! Naj bo geslo: Vse, kar ne pojde na Prevalje, mora v Hajdino pri Ptuju! Gornja Ponikva. Igro »Roka božja« vprizorl dekliška Marijina družba v nedeljo popoldne, dne 25. septembra, ob treh popoldne. Med odmori bo igral družbin dekliški tamburašk zbor. Loče pri Poljčanah. Po vsej Sloveniji obhajajo 20 letnico Jugoslavije. In Loče menda niso zadnje. Zato bo naše Prosvetno društvo Slomšek proslavilo 20 letnico države dne 24. septembra ob osmih zvečer in 25. septembra ob treh popoldne v šoli s primernim govorom in z igro: »A njega ni...« Vstopnina navadna. Ločani in okoličani, pokažite svojo narodno zavednost! Na svidenje! Stari trg pri Slovenjgradcu. Dve pomenljivi prireditvi smo imeli zadnji čas pri nas. Na Marijin praznik je bila »farna akademija« s krasnim nastopom fantovskega in dekliškega krožka, na kateri je govoril meščanskošolski upravitelj g. Theuerschuh. Sledečo nedeljo pa narn je prišel predavat iz Maribora naš bivši g. kaplan Štefan Kušar o razmerah v Hitlerjevi Nemčiji. Obakrat je bila dvorana napolnjena. Ribnica na Pohorju. V nedeljo, 11. septembra, je priredil fantovski odsek in dekliški krožek s sodelovanjem sosednjih bratskih odsekov svoj mladinski dan. Zjutraj so imeli sv. mašo, med katero je bilo skupno sv. obhajilo članstva. Po sv. maši smo sprejemali goste. Ob devetih smo Tabor na Pohorju! Povsod po naši Sloveniji se vršijo ljudski tabori Tudi mi Kebeljčani nočemo biti zadnji! Zato bo tukajšnje Prosvetno društvo Slomšek priredilo dne 2. oktobra svorj ljudski tabor. V primeru slabega vreimena ta dan bo tabor dne 9. oktobra. Spored: Ob devetih bo slovesna sv. maša, katero bo daroval g. Panič Jožef. Ob desetih začne ljudsko zborovanje z govori raznih govornikov. Ob dveh popoldne se bo vprizoiila General Sjrovy, generalni inšpektor češkoslovaške vojske ee zbrali na letnem telovadišču, od koder ae je razvil lep sprevod organiziranega članstva v krojili in civilu k podružnici Sv. Lenarta, kjer je domači g. kaplan Jakob Sem imel sv. opravilo. Med sv. mašo je godba od Sv. Trojice v Slov. goricah Igrala zborno sv. mašo z ljudskim pet-tjem. Popoldne so bile slovesne večernice, nato pa je bil na novem letnem telovadišču prvi javni nastop, katerega je otvoril naš g. duhovni voditelj Jakob Sem. Govornik g. Kotnik iz Maribora je podal par res lepih spodbudnih besed naši mladini. Izvrstno so se odrezali na orodju naši bratje Iz Sv. Lovrenca na Pohorju, kateri so nam naj- Popisi_ črneče pri Dravogradu. Kresovi bodo zagoreli na starem gradu in pri Sv. križu v soboto zvečer ter oznanjali vest, da naj vsi naslednji dan pohitimo na narodni koroški tabor v Prevalje. 611 bomo, kolikor mogoče, v skupinah. Kolesarji naj bi se zbrali okrog sedmih na Meži. Dravo-jjrajčani bodo šli isti čas z avtomobili ali vlakom. Ornečani, Dohrovčani in Podklančani se bomo peljali z vozovi, ki bodo okrašeni. Zbirališča: ob 6.30 v Crnečah pri gasilskem domu, Dobrova in Pod-klanec isti čas pred hišo družine Kogelnik. — Češkoslovaški vojaki pri vaji s strojnico Ameriški učenjak je vzgojil pišče v stekleniei več pripomogli, da je naš mladinski dan tako veličastno potekel. S prireditvijo so boli zadovoljni vsi, stari in mladi. špitalič pri Slov. Konjicah. Naše Kat. Izobraževalno društvo je oživljeno. Kar je zamudilo, skuša zdaj popraviti. Priredilo je letos že dve prireditvi v šoJl Pogodilo je posebno igro »Pri kapelici«, ki bi se naj ponovila. Našim nasprotnikom pa ni po volji prosvetno delo društva. Tista dva nadebudna fanta, ki sta po Igri napadala naše ljudi na cesti, se bosta morala zagovarjati za svoje junaštvo pred sodnijo. * Fantje in možje, dekleta in žene! Na svidenje ta dan na Prevaljah! Sv. Lovrenc na Pohorju. Rane, ki jih je zadalo nezaupanje denarnim zavodom v dobi denarne krize, bo mogoče zaceliti le z živahnim novim delovanjem. Zato danes opozarjamo ljudstvo na sledeče: Kmet bo vedno potreboval posojil po nizki obrestni meri. Pod ugodniimi pogoji jih bo dobil le doma. Zato pa mora zaradi napredka kmečkega stanu ostati domač denar v domačem zavodu. Ta kmečka zavednost se mora dvigniti! Kako naj govorimo o kmečki skupnosti, če bi nosili denar tujim zavodom. — Denar naj ne leži doma v skrinji! Tam ne nosi nobenih obresti. Izpostavljen je tatovom; saj čitamo vsak teden o tatvinah denarja po domovih. Na razpolago pa je tudi za nepotrebne stvari, za zapravljanje. — čemu bi nosili denar v tuje denarne zavode ? Ali ni naša kmečka hranilnica prav tako varna? Letos je poteklo 30 let, odkar je bila ustanovljena, pa ni še niiti eneg£. vlagatelja, ki bi mogel reči, da je kaj na svoji vlogi Izgubil od strani hranilnice. Zgrajena je na neomejenem jamstvu, to je, da vsi člani jamčijo z vsem svojim premoženjem. Posojala dobe domači ljudje, o katerih vedo člani načelstva, kaj premorejo in kako morejo dolg zopet odplačevati. — Obrestovan je novih vlog je primerno. Nove vloge so vedno na razpolago. Tudi stare vloge se izplačujejo po dejansko resnični potrebi vlagateljev. Položaj se z dneva v dan izboljšuje in s sodelovanjem vseh bomo prišli zopet v normalno poslovanje, ki bo v korist vsemu kraju. — Poudarjamo pa potrebo po varčevanju. Brez tega ni nikjer napredka. Starši, predstojniki, učitelji, učite mladino var- Stadion v Helsingforsu na Finskem, v katerem se bodo vršile leta 1940 svetovne športne tekme, je dograjen. Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdigovanju, zgagi, povzročeni po hudi zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se (izkazuje vedno kot popolnoma zanesljivo sredstvo za čiščenje črev. (Ogl. reg. S. br. 30.474/35.) 1138 - — ■ ,.-, „-.-„-.--, ,-„ i,-,.,,_ i,-,,-,-. -,,- , m ........ čevati! Vpeljite domače hranilnike in ob koncu leta naj roma ta denar v posojilnico, ki bo nosil obresti in bo na varnem. Mladina, poslušaj svarila in opomine svojih predpostavljenih, ki ti žele le dobro! Fant, pomisli, da ne boš vedno mlad, čvrst in zdrav. Prišel bo čas, ko ti bodo moči opešale; takrat bo hranilna knjižica tvoja tolažnica in rešiteljica iz težkega položaja. Studenci pri Mariboru, že pred nekaj časom je neki časopis pisal, koliko denarja bodo podedovali kapucini v Studencih po rajnem posestniku Pavliču v St. Lovrencu na Pohorju. Dotič-ni list je vedel povedati tudi, da so hodili kapucini k dotičniku — morda se priporočat za kak »spominek« v oporoki. Da ne bodo ljudje slabo poučeni in odslovili kapucinskega brata, če pride prosit za živila, češ, saj ste veliko podedovali, moramo povedati resnico. Predvsem pribijamo, da nihče femed kapucinov ni hodil obiskovat g. Pavliča z namenom, da bi izvabil iz njega Posredovalec v češkoslovaško-sudetskonemškem sporu lord Runciman s svojo soprogo v Pragi denar. Možno je, da je kak brat prišel na zbirci kakor sploh v vse hiše tudi v njegovo. Zgoraj omenjeni časopis je pisal tudi, da so kapuclni dobili denar iz zapuščine. To ni res. Rajni g. Pavlič je zapustil polovico vsote, za katero se bo prodala njegova imovina, cerkvi sv. Jože-sa v Studencih, ne pa kapuc in o m. Drugo polovico pa je dobila cerkev Matere milosti v Mariboru. Glede visoke vsote, ki sta jo dobili obe cerkvi, je omenjeni list v zmoti, ker ni odštel raznih sodnih in komisijskih stroškov. Dalje: Cerkev sv. Jožefa je še do danes podružnica sv. Magdalene v Mariboru. Očetje kapucini oskrbujejo samo službo božjo v njej, a ni njihova, kakor je n. pr. kapucinska cerkev v Celju last loo. kapucinov. Kar je torej cerkev sv. Jožefa podedovala, od tega ne dobijo kapucini niti pare. Kapucini nimajo nobene pravice razpolagati s kakršno koli dedščino, ki je naklonjena cerkvi sv. Jožefa. Sicer pa s to dedščino, katero je rajni g. Pavlič naklonil predvsem in edinole cerkvi, naj bi se prav kmalu nabavil tretji nov zvon, katerega je zadnja vojna vzela. To bi bilo najbolj potrebno. Hajdina, Nedelja, 11. septembra, je bila za gasilsko četo iz Goreče vasi prelep dan. Domači g. župnik je namreč s škofovim pooblastilom slovesno blagoslovil novo ročno brizgalno, ki si jo je četa nabavila. Boter, mladi g. Musek, je s svojim velikodušnim darom dal pobude in poguma tudi drugim, da so kar največ prispevali ▼ ta gasilski namen. Prepričevalne besede Kristusovega namestnika so šle vsej množici vernega ljudstva prav do srca, tako da bo ta dan Ostal v prijetnem spominu prebivalcem pri Sv. Kungotl, kjer je bila služba božja in blagoslovitev, kaikar tudi ostalim domačinom in gostom iz Peker. V nedeljo, 25. septembra, pa bo na Haj-idini, če bo dovolj ugodno vreme, »mladinski dan«, ki ga bo obhajala mladina fantovskih odsekov tn dekliških krožkov iz vsega ptujskega okraja, B njo pa seveda tudi prijatelji mladine. Pridite! Sv. Marjeta niže Ptuja. Začetek splošnega izkopavanja krompirja zavoljo dozorelosti in gnitja istega zaradi moče je povzročil, da je cena ¡krompirju padla za 5 par, od 60 na 55 par. Zato je nakladanje in prodaja močno ponehala. V ponedeljek, 5. septembra, je bilo v Ptuju preomo-vanje konj. Prigotn je bil rekorden, kakor tudi nagrade: 10.000 din! Naši priznani šmarjetski ¡konjereje! so odnesli vsa prva darila. Dobili so 2900 din. Znamenje, da imamo v naši okolici dobre žrebce, kar je poleg dobre nege prva podlaga za uspešno konjerejo. Le škoda, da se nekateri kmetje še vedno nočejo zavedati, da je Jkonjereja izmed vse živinoreje še najbolj dobič-ikanosna v današnjih časih. Marsikateri kmet še vedno tarna o krizi, noče pa se malo pobrigati S» zboljšanje konjereje. Da bi dal pripuščati svo-ije kobile pri dobrih žrebcih in s tem vzredil dober konjski material. — Premovanje rodovniške ¡govedi pinegavske pasme, ki se je po treh letih zopet vršilo pri nas 1. septembra, je prav tako pokazalo uspeh v napredovanju. Vendar pa moramo reči, da smo v konjereji precej naprej. — Dne 9. septembra se je nahajala v Ljubljani na jbanskl upravi naša občinska deputacija, ki je intervenirala glede novega mostu čez Pesnico,! ¡glede poglobljenja Pesnice na Forminu in glede (okrepitve obrambnih naprav na reki Dravi. Od-jposlanstvo je bilo prijazno sprejeto in se mu je ¡obljubilo upoštevanje zaprošenega, Z elektrifika- Proti trdi stolici in zlati žiB, združeni e nava-ilom I črvi, utripanjem srca in glavobolom, je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josofova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, ¡a vrhu tega tudi v zastarelih primerih ne odreče. itfOgl. reg. S. hr. 30.474/35.) 1138. mmmmmmmmm Pridite vsi na HOROlIfl NARODNI TABOR m« v nedeljo 25. septembra 1938 cijo pa so še velike težave, ker je treba premostiti razna nasprotstva. Počasi bo že šlo vse, ker tok časa marsikaj ugladi in poravna. Veržej. Naši kraji se kaj radi nazivajo »mali Banat«, zato je več kot opravičljivo, da se tudi pri nas postavi »silos« za žito v smislu odredbe o silosih. Naša občina je v ta namen napravila posebno vlogo na kr. bansko upravo v Ljubljani s prošnjo, da ona zastavi ves svoj vpliv za postavitev silosa v Veržeju. Veržej je namreč najbolj osrednje ležeč kraj za okraje Ljutomer, Sobota in Dolnja Lendava, ki pridelajo žita nad lastno potrebo. Zato upamo, da bodo merodajrd činitelji uvideli potrebo silosa za Obmurje, kakor tudi potrebo skladišč za shranjevanje sadja s sadno sušilnico. V našem trgu so v ta namen na razpolago idealna stavbišča ob železniški postaji, gramoz in pesek je na licu mesta, dovozne ceste so v dobrem stanju, opekarna je oddaljena komaj 3 km, električni daljnovod gre v neposredni bližini trga, delovne moči so poceni, te dni pa dobimo s pošto še telefon. Tako govori vse za postavitev silosa za Obmurje v Veržeju. Ljutomer. Dne 25. septembra se prične peti del poučnega tečaja z obhodom po vinogradih v Nunski grabi, Presiki in Globoki. Zbiranje ob 14 pri Kodoličevi hiši v Nunski grabi Drugi dan se tečaj nadaljuje po objavljenem sporedu. Slov. Konjice. Pred kratkim so se zbrali v Slov. Konjicah jubilanti in obhajali svoje jubileje. Bili so: g. žičkar Marko iz Loč: 40 letnica mašništva; g. Tomažič Anton iz žič: 20 letnica mašništva; g. Paulič Peter od Sv. Jerneja: 30 letnica mašništva in 20 letnica župnikovanja na isti župniji; g. Kumar Karel: 40 let, kar je nastopil službo v Slov. Konjicah. Tem jubilantom so se pridružile s svojimi jubileji tu