PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKO PRIMORJE Trcf, sreda, 6. jairla - l.eto l sfev. 22 Uredništvo in uprava, Piazza»CarIo Goldoni st. 1-1 Telefon st. 93806, 93807, 93808. Rokopisi se ne Cena 1.- liro vračajo. Slovensko-italijanska protifašistična zveza Govor tovariša Borisa Kraigherja na ustanovni konferenci zveznih dele« gatov iz Slovenskega Primorja in Trsta Po otvorifveniH besedah tov. predsednika PNOO Franceta Bevka in po sprejetem dnevnem redu je predsednik konference predal besedo tov. Borisu Kraigherju, ki je izjavil:. j Tovariši in tovarišice! Komaj 5 tednov nas loči od dneva, ko smo v zaščiti edinic IX. Korpusa Jugoslovanske armade zborovali aktivisti iz Primorja in Trsta v Gornji Trebuši, na majhnem osvobojenem otoku severno od Vipavske doline med močnimi postojankami okupatorja: SS-divizij nemške vojske, belogardističnih tolp, četnikov, nedičevcev, ustašev, vlasovcev “»Mussolinijevih republikanskih band. V tem kratkem času so se K°S0jl naše borbe bistveno spraznili. Dosegli smo velike uspehe in pokazala se je potreba po Povem zborovanju. Bobra dva meseca nas ločita dneva, ko so zborovali pred-•tavniki tržaškega antifašistična gibanja in sestavili v naj-Wjih dneh, v času najhujšega okupatorjevega terorja v Trstu skupno vodstvo italijansko-slo-^enskega antifašističnega gibala v obliki CAIS. Od takrat velik del nalog, ki smo si Jh postavili, izvršili in to nam ®*je možnost, da na trdnejših temeljih nadaljujemo svoje delo. 1 Kabine so bile tedaj Baše osnovne naloge? 1- Mobilizirati vse sile, da z **dnjim naporom podpremo bašo vojsko, IX. Korpus in IV ■Armado, ki se nam je hitro bližala, da korenito uničimo sovražnika doma, da mu preprečimo uničiti še tisto narodno bogastvo, ki ga je bilo mogoče ohraniti, ter mu preprečiti reden umik, ker bi ta pomenil rušenje in požiganje naše zemlje hi ker je to od nas zahtevala fo^tenička dolžnost v skupni borbi Jugoslovanske armade ob ®trani zavezniških vojsk Sovjet-®ke zveze, Anglije in Amerike. 2. Utrjevati narodno oblast, da bo sposobna dati potrebno Ponaoč vojski v odločilnih bor-ah in vzpostaviti čim hitrejši ^ v novo osvobojenih krajih. 2- Utrditi in razširiti enotnost u?*^ra skupnega slovensko-jjjhjanskeiga antifašističnega ■g^ia, ki je osnovni pogoj za J^bjšnje postavljenih perečih in ki mora dati ljudstvu in enotno politično per-“e«tivo. Ustvariti je bilo treba tako °cp0 politično gibanje, da bo P°sobno vzdržati politične per-"P®ktlve v trenutku, ko se do-s°dki razvijajo z največjo br- zino in ko se našemu gibanju priključujejo nove najširše množice v krajih, kjer je bilo prebivalstvo doslej težje pristopno našemu političnemu vplivu. Tamkajšnje prebivalstvo je bilo v sami oboroženi borbi manj aktivno, toda spremljalo jo je z velikimi ^simpatijami, ji nudilo moralno pomoč in jo podpiralo z materialnimi dajatvami. Podpora vsega ljudstva V vseh smereh smo dosegli resnično mogočne uspehe. Mislim, da je dolžnost političnega vodstva, ki je zbrano na tem Nadalje moramo posvečati vso pažnjo organizaciji zadrug, ki bodo hitro pripomogle k izboljšanju gospodarskih pogojev naših malih producentov in k izboljšanju življenjskih pogojev naših delovnih množic. Prav na gospodarskem področju se moramo boriti z najtežjimi ovirami. Vendar je tudi tu marsikaj uspelo. V samem Trstu se je n. pr. posrečilo dokaj zadovoljivo rešiti problem prehrane. Tu moramo posebej, ponovno ugotoviti veliko pomoč, ki sta nam jo nudili jugoslovan- zati nas kot nesposobne, kot brezpomočne, ki hoče s tem o-pravičiti težnje po tem, da se vzame narodu njegova samostojnost, njegova pravica na samoodločbo, ki hoče žaliti suverenost ljudstva in mu na silo obesiti tujo oblast, tuj aparat. Pri tem si hoče licemersko dobiti legitimacijo, da prihaja v pomoč. Naii uspehi dokazujejo, da bomo zmagali sami Z veseljem sprejemamo vsako iskreno in dobronamerno pomoč. odločno pa odbijamo vsako Konju »m uattjanskih in slovenskih protifašističnih organizacij. Prisotni so bili delegati iz vseh predelav Primorska tn Trsta. Govori poUtierU sekretar tov. Bori? Kraigher zborovanju, da ob tej priliki ponovno izrazi svojo hvaležnost Jugoslovanski armadi in njenemu generalnemu komandanta maršalu Titu za osvoboditev Primorske s Tl stom. Obenem pa s ponosom ugotovimo, da Jugoslovanska armada ne bi izvršila tako hitrega in sijajnega prodora preko Postojne, U. Bistrice in St. Petra v Trst in preko Soče, če ne bi bila ta vojska deležna vse podpore ljudstva in požrtvova-n ja pri dajanju pomoči tej vojski. Marsikdo se je izrazil, da IV. Armada ni vklela še tako navdušenega in odkritosrčnega ljud-stva, ki bi nudilo vodstvu operacij tako podporo, kot so jo nudili primorski Slovenci, posebej pa je treba opozoriti na veliko neposredno oboroženo pomoč, ki so jo Jugoslovanski armadi nudile oborožene edinice v samem Trstu in ki so mnogo pripomogle k temu, da mesto ni bilo bolj porušeno. odborov °dborov zgraditev v 1 _ _ do okrožnih '»krajnih**1 od krajevnih j* . do Mestnega osvobo- dilnega sveta za Trst in do PN OO-ja, ki zboruje jutri na svoji IL pokrajinski skupščini. Intrige in klevete Ob tej priliki moramo ponovno odločno nastopiti proti vsem intrigam in klevetam raenih svetovnih listov, ki skušajo tsj oblasti odrekati njen pristni demokratičen značaj. To morejo pisati samo listi, ki so skrajno nepoučeni ali pa žele škodovati našemu ljudstvu. Odrekajo mu izvolitev lastne oblasti kar je v skladu z vsemi načeli Atlantske karte in vseh konfereno zavezniškega demokratičnega, bloka. To morejo pisati samo tisfi, ki skušajo reševati ostanke fašizma in kateri se boje samoodločbe ljudstva. Jasno je, da narodno osvobodilni odbori še niso taki, kakršne bi si želeli. Naša naloga je, da jim nudimo vso pomoč in jim stavimo na razpolago vse sile, jih krepimo' in vzgajamo. Ves stari aparat oblasti smo nadomestili z novim ljudskim, kar je razumljivo, ker je tu vladal fašizem 25 let. Ta nova oblast nastopa v času trdih pogojev vojne in pod težko nalogo povojne obnove porušenega gospodarstva. Jasno je, da ta oblast dela napake in jih bo še delala, toda moramo ji pomagati, da jih bo premagala s čim lažjimi posledicami. Posebne tožave ima oblast na gospodarskih področjih. Naši politični aktivisti se morajo z vso resnostjo lotiti reševanja problemov prehrane, obnove industrije, prometa, obdelave zemlje itd. Nuditi moramo tudi vso pomoč sindikatom, ki so ona sila, od katero jo odvisna hitra obnova našega gospodarstva, ske vlada in narodna vlada Slo-1 vmešavanje kogarkoli v naše venije. Poskrbeli sta nam sred-, notranje zadeve. Osnovno je — stva, mnogokrat za ceno odtr- j izgraditev naše ljudske, demo- govanja dobesedno od ust Lju bljani in drugim krajem. Prav tej pomoči se moramo zahvaliti, da nam je uspelo močno vzdržati cene in preprečiti prevelik razmah črne borze. Morda je malokje v Evropi, sigurno pa ne v Italiji, tako malo črne borze, kot jo je danes v Trstu. Nočemo trditi, da je ni in da je vse v rodu. Nasprotna, prav naša dolžnost je, da tudi na tem področju razvijemo vse sile in pomagamo oblasti stalno odstranjevati in premagovati slabosti in napake. S to trditvijo samo ugotavljamo stvarno stanje in s tem odgovarjamo tistim klevetam dela inozemskega tiska, ki izgleda, kot da si želi, da bi imeli težave in da jih ne bi mogli premagati. Temu tisku odgovarjamo, ko trdimo, da je pri nas v tem pogledu boljše kot marsikje in da je verjetno Rim, iz katerega prihaja del klevet proti nam, bolj potreben pomoči kot mi. Ne odbijamo,. nasprotno, veseli smo vsake pomoči, Toda pomoči, ki je iskrena, ki hoče ros biti pomoč. Iz nekega inozemskega tiska pa moremo sklepati, da gre včasih za pomoč, ki ni poštena- in ne iskrena, ampak, ki hoče svetu prika- kratične oblasti in v to usmerjamo osnovne sile svojega dela. Kdor nam hoče pri tem pomagati, kdor hoče nuditi pomoč ljudstvu, da si tako izgradi oblast, nam je dobrodošel. Z vsemi silami pa bomo branili vsako demokratično pridobitev, pred takimi neiskrenimi »pomočniki*, za kakršne se zavzema del svetovnega tiska, zlasti v Italiji, pa tudi v Angliji in Ameriki. \ Tovariši in tovarišice! Gotovo predstavlja enega najvažnejših uspehov naše borbe v zadnjih tednih politična utrditev ln razširitev OF. Viden dokaz tej trditvi je današnje zborovanje. Verjetno je prvič v zgodovini Primorske in Trsta, da so se združili predstavniki tako širokega slovenskega in italijanskega političnega gibanja k skupnemu zborovanju v vzdušju tako iskrenega in popolnega brat stva, ter v vzdušju tako trdne politične enotnosti. To nam tudi omogoča, da damo našemu političnemu gibanju novo, ki odgovarja današnjim potrebam borbe - potrebam, ki so, kot smo že poudarili, v marsičem bistveno različne od onih pred 5 tedni. no gibanje, ki je dobilo svojo najjasnejšo organizacijsko o* bilko v Trstu s formiranjem ©Alg v prvih dneh aprila 1945. Osvoboditev mest je odpravila vso pregraje in naglo ustvarila pogoje, ki omogočajo, da na osnovi tradicij iz zadnjega časa formiramo enotno politično gibanje, ki ima danes svojo prvo konferenco z namenom, da si izvoli svoje enotno pokrajinsko vodstvo. Dejstvo, da je to danes mogoče, je izraz izredne veličine osvobodilne borbe narodov Jugoslavije pod Titovim vodstvom. Moč in privlačnost tega gibanja, simpatije italijanskega prebivalstva za Tita, za borbo jugoslovanskih narodov in za jugoslovansko demokracijo ter razumevanje globokega ljudskega demokratičnega značaja te borbe, so bili pogoji, ki so omogočili razvoj v smeri ustvarjanja italijansko - slovenskega bratstva. To bratstvo je danes postalo stvarnost, osnovni činitelj, na katerem mora graditi vsak resnični demokrat, vsak resnični predstavnik ljudstva in vsak iskreni prijatelj Primorske ih ni nikdar obstojal kot organ an-1 tifašistične borbe, ker ni nikdar vodil nikake borbe proti okupatorju. Begunci, ki upijejo danes iz Benetk, ne morejo govoriti v imenu nobenega antifašističnega ali demokratičnega gibanja, ker v vsem govorjenju dokazujejo, da so predvsem sovražniki slovenskega prebivalstva, Jugoslavije in glasniki reakcije in nadaljevanja krivic nad prebivalstvom na tem ozemlju. Nadaljevati hočejo krivice, ki so jih na tem ozemlju vršile vse oblasti od Avstrije do danes, ko je ljudstvo prvič vzelo oblast v svoje roke. Nj'm gre predvsem za sejanje nacionalne mržnje, nacionalnega šovinizma in za razbijanje enotnosti resničnih antifašističnih sil. Namen tega razbijanja je ohranitev in obvarovanje fašističnih elementov pred ljudsko sodbo in preprečitev doslednega čiščenja vseh organov naše oblasti in javnih institucij od ostankov fašizma. Dosledno izvajanje teh naših nalog pa je pogoj uspešnosti naše borbe v težnji po ustvaritvi in utrditvi resnične ljudske oblasti. Naše gibanje ima dovolj notranjih sil in bo zaradi svoje moralne sile ob pravilni agilnosti naših aktivistov moglo preprečiti nakane sovražnika, da razbije naše vrste. Pri tem je posebno važna vzgoja naših PNOO razširien Drugo zasedanje Pokrajinske narodnoosvobodilne skupščine za Slovensko Primorja V Ljudskem domu v Trstu, je bilo. včeraj II zasecUnje Pokrajinske narodno osvobodilne skupščine za Slov. Primorje Dvor« ne so napolnili predstavniki naših vojaških isr civilnih oblasti in številni delegati iz vse Primorske. Navzoče je nagovoril predsednik PNOO tov. France Bevk, ki je pozdravi! načelnika štsba IV. armije generalmajorja Jakšiča, komandanta, mesto generalmajorja Dušana Kvedra in vee prisotne. Na. kratko je orisal te-živno pet PNOO od prvega zasedanja do danes in poudaril našo ti dno voljo braniti naše pridobi tve prav tako, kot smo si jih pridobili. Med viharnim vzklikanjem je go-vtrtt generalmajor tov. Jakšič; ki je poudaril da bo vojska ljudstvu pomagatr, prsvtafeo kot' j* ono podpiralo svoje vojake v najhilj čn.ih dneh našo zgodovine. Sledi)® ja poročilo tajnika PNOO Dr. Bogdana Breclja. Iz njegovih b»-Sfcd se je razbralo« kako ogromno delo je izvršil PNOO v pičlem mesecu po osvoboditvi, V živahni diskusiji, ki je sledila so se obravnavata pereča vprašanja splošnega in lokalnega značaja. Delegati so poročali o problemih v' svojem delokrogu in izrekli priznanje velikemu delu, ki ga je izvršil PNOO. Nato j® bil prečitan odlok o razširitvi PNOO ln o njegovi najvišji zakonodajni in izvršni oblasti za Slovensko Primorje in Trst. Odlok je bi! soglasno sprejet. Tov. Tomo Brejc je prečrtal listo novega PNOO, ki jo je predlagal za glasevenje. Lirta je bila soglasno sprejeta in tabo izvoljen razširjeni PNOO, ki s® v njem: Predsednik France Bevk, podpredsedniki; Dr. Zorattt Umberto, Petterin Luigi, Kraigher Boris, tajnika Dr. Bogdan Brecelj ln Benčič Dragotin. Sledilo je črtanje- resolucij mar-šelu Titu, predsedniku slovanske vlado Borisa Kidriču in sekretarju KPI Palsnirn Togliattiju. Zasedanje je zaključil član PNOO tov Grmek, ki je vse skupaj ponovno pozval k združitvi vseh sil za skora-jšno obnovo r.aše domovine. kadrov, aktivistov in poglabljanje italijansko - slovenskega bratstva. Od njih je odvisen uspeh naše borbe. Naj živi italijansko-slovenska protifašistična zveza! Glasniki ljudske volje V nadstljnih govorih so italijanski delegati poudarjali neločljivost Trsta od njegovega la-ledja. Čeprav je prebivalstvo zaledja v ogromni večini slovensko, ne bo mogla reakcija niee- Trsta. Na tem gradimo mi na- lsar opraviti. Reakcionarji si za« ' man domišljajo, da se bo italijansko prebivalstvo Trsta obrnilo na stran Italije. V imenu vseh poštenih Tržačanov so govorniki poudarjali, da bodo odločno branili to, kar je bilo priborjenega v skupni borbi. Tržačani so vedno sodelovali s svojim zaledjem in hočejo z njim še naprej sodelovati. Tovariš Pavle, italijanski delavec iz Trsta je dejal, da moramo razkrinkavati in izpodbijati spletke reakcionarnih proti Enotnost ljudskih svobodoljubnih sil Danes ustvarjamo enotno slo-vcnsko-italijansko antifašistično zvezo za Slovensko Primorje in Trst. To je velik korak naprej k politični utrditvi slovensko-italijanskega bratstva. To je velik korak naprej v »meri utrjevanja enotnosti vseh resuifrno ljudskih, demokratičnih, antifašističnih in svobodoljubnih dl na tem ozemlju. To je korak na-PreJ’ ki je danea mogoč in nujen in ki je naravna posledica vse naše dolgoletne osvooodilne borbe. Istočasno je to morda tudi ena največ jih novosti te vojne, novosti, s katero reakcija ni nikdar računala. Novost, ki reakcijo zato skrajno preseneča, in novost, ki zato povaroča najbolj klevetniško in nervozno kampanjo tistega tieks, ki mu resnična ljudska demokracija smrdi Kaj je novega v ustvarjanju slovensko - italijanske antifašistične 'Zveze? Italijansko in slovensko prebivalstvo sta premostila prepad, ki so ga imperialisti že desetletja, fašisti pa ves čas po prvi vojni načrtno poglabljali. NI taka premostitev lahek probfcm ht pomeni gotovo v svetovni zgodovini enega edinstvenih primerov, ki dokazuje veličino in moč ljudskih množic, 6e vzame- jo politično iniciativo in borbo resnično v svoje roke. Samo pod to predpostavko je mogoče premostiti tako globoke in sistematično poglabljane prepade, kot je bil ta. Ustvarjanje tega enotnega antifašističnega gibanja je seveda- neposredna posledica skupne borbe, zlasti zadnjega leta. V tej borbi se je razvijalo naše politično gibanje v mestih, zlasti Trstu in Gorici nekoliko drugače kot v ostalih krajih Primorske. Ta mesta so bila pač zaradi žic in bunkerjev okupatorjeve vojske močno odrezana od ostalih krajev in so morala svojo borbo razvijati na drug način. V borbt prekaljeno bratstvo Osnovno vez med obema sektorjema borbe je tvorila naša vojska. Takoj po Badoglijevi kapitulaciji so se v sestavu jugoslovanske vojske formirale partizanske edinice, ki so se pozneje razvile v brigade Garibaldi v sestavu IX. korpusa. Skupna borba z orožjvm je pre« kalila to bratotvo in omogočila netavarjimje vezi za enotno po* lirično gibanj*. V avrho mobilizacije naših mest za pomoč vojski se je rodilo v mestih ita-lijansko-siovensko protifašistič- no italijansko-slovensko protifašistično zvezo. ^ Osnovni cilji ki so skupni vsem v tej naši politični formaciji so: 1. Mobilizacija vseh sil za dosledno uničenje ostankov la šizma, za osiguranje resnične ljudske demokratične oblasti in za podporo tej oblasti pri nje« nih naporih za gospodarsko obnovo Primorja in Trsta. 2.0uvanje načela samoodločbo, ki ne dopušča vmešavanja niko-gor v našo notranje zadeve. 3. Smatramo, da pripada to ki predstavlja politično in gospodarsko orioto, kjer ni mogoče trgati kateregakoli mesta od njegovega zaledja, k Jugoslaviji. To zahteva prebivalstvo, ki je po večini jugoslovansko, kakor zahtevajo to tudi gospodarski interesi celote, ker samo priključitev k- Jugoslaviji more napraviti iz tega ozemlja steber miru v Evropi. Most priteljstva med Jugoslavijo in Italijo je nujna potreba teh dveh dežel. Avtonomija Trsta v federativni demokratični Jugoslaviji daje Trstu vse garancije za nacional* ne pravice obeh narodnosti in največje možnosti gospodarskega procvita. Osnovni pogoj uspeha Smatramo, da je na tej osnovi mogoče zbrati vse poštene demokratične sile. Vsem tem je vsak trenutek možno pristopiti k neposredni borbi in delu za osnovne cilje našega ljudstva. Utrditev našega političnega gibanja naj pomeni nadaljno razširitev s formiranjem akcijskih odborov po tovarnah, obratih, delavnicah, uradih, ustanovah, vaseh, ulicah in kvartih., Vzgajati in graditi moramo aktiviste našega gibanja, ki mu morajo dati borbenega elana in tempa v delu, kakor tudi trdnosti v borbi proti vsem pojavom delovanja sovražnika. V naših vrstah moramo vzgajati disciplino in čuvati enotnost gibanja kot osnovi pogoj uspeha v borbi. Sovražnike moramo razkrinkati Fašistični elementi skušajo razbiti italijansko - slovensko bratstvo, češ da so v nevarnosti italijanske narodne pravice. Pri tem si nadevajo najrazličnejšo krinke. Izkoristiti hočejo celo firmo CLN iz Severne Italije. Ugotavljamo, da CLN v Trstu fašističnih klik, ki hočejo izpodbijati težnje tržaškega ljudstva po demokraciji. Sile, ki so se borile za osvoboditev Tista, se niso borile samo proti,okupator ju, temveč tudi za zmago ljudske demokracije. Referent za socialno skrbstvo pri osvobodilnem svetu za Trst don Canriani, italijanski duhov- nik je govoril o vprašanju repatriacije internirancev in o lažnivi propagandi reakcije med temi repatriiranci onstran Soče. To, kar mislijo delavci po tovarnah je povedal italijanski de-Ihvec tov. Sur to: «Trst je življenjsko vezan na svoje zaledje. Noben delavec ne želi, da bi ga ločili od tega zaledja. Ko so začeli fašisti kazati razliko, ki naj bi bila med Slovenci in Italijani, smo mi delavci kljub temu živeli z njimi v popolnem soglasju. Tovarišica Marina je dejala: «Se veliko bolj moramo utrditi slovensko - italijansko bratstvo. To mora biti ena naših najvažnejših nalog in mi moramo oditi s tega aborovanja s trdnim sklepom, da bomo širili resnico povsod. po mestih in vaseh, tovarnah in podjetjih. Vsem ljudem moramo govoriti in razlagati o veliki svobodi, ki jo imamo. Komisar garibaldinske brigade «Fontanot» tov- Mario j« v imenu vseh italijanskih borcev v Titovi jugoslovanski armadi dejal: «Hočem povedati, kako smo se mi razumeli s slovenski- mi partizani za časa borbe. Videli smo, kaj so pravzaprav oni že imeli, ho amo mi zbirali svoje moči. Samo tako, da smo skupno živeli in se skupno borili, smo mogli ustvariti to trdno zvezo med Slovenci in Italijani. Ohranili bomo to, kar smo si priborili. Hočem pa svojim italijanskim tovarišem povedati, da bomo odslej, ko smo spoznali, kdo so oni onstran Soče, storili vse, da ustvarimo slovensko-italijan-sko bratstvo še trdnejše in neomajno.» Po izvajanju urednika lista «11 nostro awenire», je predsednik tov. Babič zaključil diskusijo. Sovjetska odlikovanje maršala Tita Moskva, S. — General Antonov, Sef glavnega vrhovnega stana Sovjetske zveze je podelil maršalu Titu najvišje sovjetsko vojaško odlikovanje. red Zmage. Tito sprala! dele pate ^ flllštUlIJ ili1*. Flif! rciivusiiv Uun^/Uav.rivj B»o®ra(t, 51 Tanjug. — Predsednik zvezne vl&d« maršal Josip Bron-Tito J 3 sprejel ob prisotnosti predsednika vta«l» taderaln® Bmtike Dr. Bato-riča delegate katoliške duhevšslne s ško/orn Salis- Semico na čelu, bi je v imenu katoliškega Mera paadravil maršala Tita. Maršal se je zaliva d U delegatom sa pozdrav ter dejal; Gospodje, posebno me veseli, ko vidim da imate polno razumevanje za sedanje stanje v Jugoslaviji in da kažete željo za sodelovanje. Amertško-sevietsiio prfiateiistvo Truman: Delovati moramo tUiipao *a pnMot miru - SZ naj|&4}& najdos ednejža Pranttetjica mednarodne varnosti Na množičnem zborovanju, ki je bilo v New Yorku pod vodstvom Narodnega sveta za ameriško-sovjet-sko prijateljstvo, so bile prečitan« naslednje brzojavke: Žrtve ne smejo biti zaman «Sie6en sem, da lahko Ročaatlrn mož® in žene, ki . so se tako hrabro borili za zmago nad skupnim sovražnikom, ki so padli, derprina- šajoč najvišje žrtve za uničenje tiranije. Omogočili so, da je bii do sežen trajen mir, ki temelji na vzvišenih načelih, za katere smo se borili. Sedaj moramo storiti vse, kar je v naših močeh, da te žrtve ne bodo zaman. Delovati moramo skupno za utrditev miru. Truman.» Brzojavka Stettiniusa se glasi: »Neprestano se moramo zavedati, da nadaljujemo z istim sodelovanjem, s katerim smo »e prekalili v vojnih preizkušnjah.* Trdnost in trajnost miru Veleposlanik 32 v Združenih državah Amerike je poslal naslednji brzojavni pozdrav: «2m*ga nad Nemčijo j« osvobodila evropske narode fašističnega suženjstva in u-stvarila pogoje za mirno sodelovanje med narodi, ki cenijo svobodo. Od. uspešnega sodelovanja med Združenimi ameriškimi državami in Sovjetsko zvezo bo v veliki meri odvisna trdnost in trajnost miru v bodočnosti. Prepričan sem, da bosta sodelovanje in vzajemnost, ki so ju pokazale velike sile v voj- 8n V uodeljo je bU pri Sv. Ivanu, u Trstu velik miting. Po dolgih istih /UitalUntga zatiranja je domači zbor spet lahko svobodno našlo pil (Sivolase slovenske matere na mitingu pri Sv. Ivanu ni ln s k*tero je- bila omogočena zmaga nad nemškim militarizmom, v bodoo« prav tako močna pri čuvanju miru, ki j* bil izvojevan za cene neštetih žrtev. Narodi Sovjetske zveze bodo prav tako dosledni in vztrajni pri ustvarjanju trdnega miru, kakor so bili trdni in vztrajni v zmagoviti vojni nad skupnimi sovražniki. 21 velo prijateljstvo narodov Združenih držav in Sovjetske zvezala Priznanje sovjatskerau vojaku Na mitingu je govoril general 8tillweH, poveljnik kope*ih sil ameriške armado: »Američani bodo izrazili samo čustva svojih lastnih vojakov, če se poklonijo s posebnim spoštovanjem pred ruskimi vojaki. To smo ugotovili na vseh bojiščih v zagrizenem boju, ki je bil poln odpovedi, ob junaški obrambi Stalingrada in ob njihovi prvi veliki zmagi, ko so uničili VI. nemško armado in usmerili potek vojn« proti končni zmagi. Videli smo ruske vojake -pri preganjanju nemške vojske in čiščenju domovin« od napadalcev, pri največji in naj. vztrajnejši ofenzivi, kar jih pozna vojaška zgodovina. Polna tri leta smo gledali ruskega vojaka, kako je prenašal vso težo nemškega jMi-tiska ia ga z ogromnimi napori premagoval Sovjetska vojska je prekosila vsa dejanja ruskih vojakov v prejšnjih slavnih vojnah in prav tako vsa dejanja katerekoli druge zgodovinske vojne. Ponosni smo, da smo se v tej slavni vojni vezali z njimi. Ve* civilizirani svet mora spoštovati v tej borbi osrednjo postavo ruskega vojaka.* Knsnovaojs vojalh riočtncov Za njtan je povzel besedo senator Pepper, ki je opozoril na srečanje ameriških tn sovjetskih vojakov n& Labi: »Srečanj« med vojaki Sovjetske zveže in nami je bilo eden največjih dogodkov v zgodovini človeštva. Ti mladi vojaki z različnih strani sveta so se srečali »redi evropske celine. Danes so prisotni kot najzgovornejše priče sovjatsko-ameriške enotnosti.* Izjavil je, da bodo Goerlng, Heas ln drugi predstavniki zločinske drhali v najkrajšem času usmrčeni ln bo nacisem dokončni izkoreninjen. Nadaljeval j«;. »Zgodovina je res bogata na velikih vojaških dejanjih, na junaštvih in občudovanja vredni smelosti, toda doslej še ni pisala ia besede še niso pripovedovale o večjih dejanjih in večjih junaštvih, kakor so Junaštva Rdeče armade. Hitlerjevska sila se je zrušil* pred Moskvo in Stalingradom, pred močjo Rdeče armade in ljudstva, ki ga vodi eden izmed največjth mož zgodovine, Stalin. Nihče n« more zanikati, da je Sovjetska zveza igrala veliko in slavno- vlogo, vlogo ustvaritve prijatelj »kega sodelovanja med združenimi narodi V teku tega meseča so prišli predstavniki Sovjetske zveze v Združene države in neumorno delali pri zagotovitvi blagostanja in vesoljnega miru. Nato je govoril generalni poročnik Walker, ki je med drugim-dejal, da so vojaki Združenih držav Amerike konkretno postavili na laž vse priljubljene teorija bivšega sovražnika v Evropi. Vogalni kamen mira Predsednik Narodnega sveta za ameriško sovjetsko - prijateljstvo Lamont je v svojem govoru med drugim rekel: «Danes, ko je najvažnejši cilj ustvaritev trajnega, vesoljnega miru, moramo obljubiti, da n« bomo nikdar popuščali v naporih za ohranitev mini in tesnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo, kar predstavlja vogalni kamen miru. Narodni svet se bo boril proti vsem, ki hočejo omajati zvezo združenih narodov v miru ali v vojni.* Vodja Narodnega- sveta za ame-riško-sovjetsko prijateljstvo Smith j« poudaril potrebo sovje tako-ameriškega prijateljstva: «Od vseh svetovnih ati nihče n« želi miru bolj iskreno kakor Sovjetske, zveza. Njen« politika in .njena dejanja najbolj® kažejo, v vseh 25 let njenega obstoja, da "5e Sovjetska zveza najmočnepša ln najdoslednejša braniteljica mednarodne varnosti. Ge hi poslušali Sovjetsko avezo, in hi preje » njo sodelovali, namesto da »mo jo plasirali v žalostnem obdobju Monakova, bi danea rivali v boljšem svetu. Vsi rasen slepcev in zlobnežev morajo jamo videti, ds je Sovjetska zveza sosed, vreden zaupanja.* Za njim so govorili Se razni am** riški la sovjetski predstavniki. PRIMORSKI DNEVNIK 6. junija 19' IZ NAŠIH KRAJEV ' Istrski in reški Italijani so sl na konferenci v Pulju izvolili svoj Izvrinl odbor V nedeljo 3. junija se je vršila v ■ rlju prva plenarna konferenca )■ ilijanske zveze za Istro in Reko. 1. ieležilo se jo je 250 delegatov vseh llijanskih skupin iz Istre in Re-1 i, predsedstvo Italijanske zveze r predstavniki enotne Osvobodil-!’ i fronte za Istro, Osvobodilnega eta za Trst, predstavniki tržaške-l t, okrožja, predstavniki Pokrajin-r ega narodno osvobodilnega odbo-i n, ter vojaške in civilne oblasti iz i' -lija. Za predsednika skupščine je bil voljen, tovariš Georgij Sestan. overili so tovariš Ljubo Drudič, -edstavnik enotne narodne Osvo-jdilne fronte za Istro, ki je po-- ravil skupščino v imenu istrskih I: rvatov in poudaril pravice Itali-nov iz Istre in z Reke, ki so si i izvojevali v skupni borbi za o-e oboditev. Profesor Furlan je upščino pozdravil v imenu Osvo-: dilnega sveta za Trst. Med dru-•n j« dejali «Ce smo se borili s _upno z jugoslovanskimi narodi, . jčemo tudi skupno z njimi živeti v novi demokratični federativni Ju-t islavijl.* V imenu Italijanov Trškega okrožja je govoril tovariš 1 lcigrau Fulvio. Tovariš Lavo C srmelj pa je nagovoril in pozdra-v 1 skupščino v imenu Slovencev, ; ovenskega Primorja in v imenu j ikrajinskega narodno osvobodtl-ga odbora za Slovensko Primorje. Mi smo s Titom Tovariš Eros Sequi je dejal v £ ujem govoru: Tovariš Dlno Faraguna, predsed-r !k italijanske zveze za Istro in 1 ako je v svojem referatu prika-. il borbo Italijanov dz teh krajev i:u skupno sodelovanje s hrvatskim r irodno osvobodilnim gibanjem. Delo Istrskih In rešldh žena V Jmenu protifašističnih žen«. I .tre in Reke je govorila tov-ica C loia della Neve. V svojem govoru , med drugim navedla tudi rezul-t te dela raznih protifašističnih or-; anizacij. Na Reki so italijanske rotifaiistka nabrale za borce Ju- bavne in prodajne zadruge, ki se bodo najhitreje razvile. Moremo ga pa prilagoditi tudi za vse druge vrste zadrug s primernimi izpre-membami. Iz vzorca pravil je razvidno, da za ustanovitev zadruge zadostuje 7 ljudi. Toliko je namreč potrebno, da moremo postaviti upravni odbor, katerega sestavljajo predsednik, tajnik, blagajnik in en član odbora brez funkcije. Za nadzorni odbor nam zadostujejo trije filkni, Pri večjem številu članov in, ako se nam zdi potrebno, bomo oba odbora primerno povečali in izvolili namestnike, kakor jih predvideva vzorec pravih določiti dan ustanovnega občnega zbora, ki naj bo čimpreje. Ustanovni občni zbor Ko nam Je Okrajni NOO izdal dovoljenje za ustanovitev zadruge, se občni zbor lahko takoj skliče. Najprej je treba izvoliti osebo, ki bo predsedovala občnemu zboru, zapisnikarja, ki bo pisal zapisnik in dva overovatelja zapisnika, ki bosta s svojim podpisom potrdila, da je vsebina zapisnika resnična. Nato zapisnikar spiše seznam vseh navzočih, ki nameravajo pristopiti k zadrugi in sodelovati na občnem zboru. Kakor zapisnik o občnem zboru mora biti tudi ta seznam podpisan od predsednika občnega zbora, zapisnikarja in od obeh ove-rovateljev. Članstvo v zadrugi Novi člani morajo lastnoročno podpisati pristopne izjave s sledečo vsebino: Podpisani (ime, pri- Njeno poslovanje Takoj po ustanovitvi zadruge naj se sestane upravni odbor na prvo sejo, na kateri naj sklene vse potrebno, da bo zadruga začela poslovati. Treba je določiti prostor za pisarno, skladišče? kupiti poslovne knjige, urediti računovodstvo itd. Ugotoviti je treba možnosti nakupa oziroma prodaje blaga, katero žele člani kupiti oziroma prodati. Kupcem bomo ponudili naše blago, od prodajalcev bomo zahtevali ponudbe. V prvem kakor tudi drugem primeru se bomo obrnili v prvi vrsti na zadruge in šele potem na zasebne trgovce. Ako zadruga nima zadostne deležne glavnice za nakup blaga, naj se obrne s prošnjo za kredit na Denarni zavod Slovenije, podružnica za Slovensko Primorje, ki posluje v poslopju Banca dTtalia v Trstu. gim: Zakon o odvzemu vojnega dobička, pridobljenega v času okupacije je bistveno dopolnilo ukrepov, ki jih je v teku borbe izdala naša narodna oblast -z namenom, da se kaznujejo vsi, ki so sodelovali z okupatorjem in da se kaznujejo tudi oni, ki so si pridobili oblast na račun naroda. Med tem j ko se ]e narod boril in trpel, so j brezvestni trgovci in dobavitelji j dobavljali blago okupatorju in ko- j pičili bogastvo. «Borba» navaja nekaj primerov j gospodaskega sodelovanja z okupatorjem in pravi dalje: Ko vidimo, da si široki narodni sloji niso mogli nabaviti niti najpotrebnejših živil, je še bolj očitno, kako so bogatini s tem sodelovali in služili okupatorju. V večini naših pokrajin se je pokazalo, da so veletrgovci sodelovali z okupatorjem in izkoriščali vojne razmere ter bedo naroda, da bi si pridobili novo bogastvo. in to predvsem kmečko prebivalstvo in njegova mladina. 1000 železniških pragov dnevno Beograd, 5. Tanjug. — Po osvobodil vi so pričele naše oblasti v polnem razumevanju pomena žage za izdelovanje tehničnega lesa iz hrastovine v Djurdjevcu, ki je po kapaciteti ena izmed največjih žag v Evropi, s poplavljanjem pokvarjenih naprav, ta- | ko da so sedaj že vsi oddelki v tovarni obnovili delo. V tovarni je sedaj zaposlenih preko 500 delovcev, vendar pa se to število dnevno veča. Zaga izdeluje sedaj okrog 1000 železniških pragov dnevno in varna, hrastovih konstrukcij. Tovarna hrastovih parketov izdeljuje 3-400 m2 parketov dnevno, med tem, ko je v skadišču 13 miljonov kosov Zahvala ranjencev idr.jskemu prebivalstvi Ranjenci iz vojaške bolnice Idriji se najtopleje zahvaljuj vsemu civilnemu prebivalstvu Idriji in okolici, zlasti pa tov« šicam SPZZ in ZSM v Idriji, C kovniku, n»a Ledinah in v Zireh vso veliko ljubezen, katero so P izkazale že ob prihodu z gora v drijo s tem, da nam je prh ' hrastovih parketov. Tudi oddelek za prisrčen jn nepozaben sprejem izdelavo vinskih sodov dela s polno paro. S polno kapaciteto dela tudi tovarna tanina, iz katerega se dobiva prvovrstna esenca. w.v.v.v.v.v.v.v.w.v..v,v.v.v.v.v.v.v.v.*.v.v IZ SOVJETSKE ZVEZE Vse te odredbe kažejo, da narodna oblast ni zaščitila saimo interesov delavca in kmeta, temveč tudi interese vseh zavednih trgovcev. Z zakonom o odvzemu vojnega dobička bo AVNOJ pokazal, kaj mora storiti naša narodna oblast v interesu širokih ljudskih množic. Poziv goriSkim socialnim referentom Odsek za socialno skrbstvo pri Izvršnemu NOO v Gorici poziva vse referente (poročevalce) za socialno skrbstvo iz Solkana, Sv. Petra, Standreža, Vrtojbe, Bukovice, Kronberga, Loke, Aiševice, Stare gore, Podgore, Pevme, Oslavja, Podsabotina, Sv. Mavra, Ločnika in Gradišča, da se takoj zglase v uradu za socialno skrbstvo v hiši Pobuda na vaikem zboru županstva I. nadstropje, soba št. imek, poklic, bivališče) pristopam j 31 zaradi navodil, kot član k zadrugi (naslov zadru- Clen 8. zakona določa, da se vojni dobiček odvzame v celoti in se vsota uporabi za obnovo v času fašistične okupacije porušenih krajev. S tem vidimo, da bo ta zakon prinesel največje koristi onim, ki so dali največje žrtve v osvobodilni borbi. Sovjetska Ukrajina se obnavlja Prvi kongres balkanske mladine B.ograd, 5. Tanjug. — V okviru priprav za prvi kongres balkanske pi otifašistične mladine se je pričelo 20. maja tekmovanje mladine posameznih federalnih enot. Mladina keograda, kjer bo ta manifestacija, jc še pozvala na tekmovanje mladino glavnih mest federalnih držav, pa tudi mladino Trsta. Tekmovanje v Beogradu se je pričelo ob množičnem sodelovanju mladine. Različno od Stvarna škoda, ki jo je utrpela ob nemškem vdoru Ukrajinska republika, se ceni preko 100 milijard dolarjev. Leta 1944 so se začela popravljalna dela v 229 velikih rudnikih Donečke kotline, katerih proizvajalno kapaciteto so dvignili za 70%. 66 vslikih rudnikov je že ■popolnoma obnovljenih, kopati pa so začeli tudi že v nadaljnjih 70. Premoga iz Donečke kotline je zopet toliko, da ne zadošča le krajevnim potrebam, ampak ga odvažajo tudi že v druge pokrajine ZSSR. Mnogo električnih central že deluje, v Dnjepropetrovsku pa bo preteklo še nekaj časa, da bodo stroji zopet stekli. Glavnih železniških prog je bilo leta 1944. popravljenih že 35.000 milj. Površina obdelane zemlje v ukrajinskih kolhozih je znašala lani 65%, predvojno površine in število domače živine je bilo že' precej višje kakor leta 1943. Zenske imajo še nadalje važno vlogo pri obnovitvenih delih, kajti moški so povečini še v vojski. Izkazale so se tudi v rudniških in zidarskih delih. Zene — zidarji so opravile dvojno delo ali celo dvakrat in pol več dela kakor običajno. , ____________________ . ! . vseh dosedanjih tekmovanj, pri ka ge) in se s tem brezpogojno podre- j Ja goriško km«ti|Sivo j terih se je prakticiral , način pre jam njenim pravilom ter njih poz- i odsek za kmetijstvo pri Izvrš-, kournega dela, je sedaj cilj tekmo-nejšim izpremembam. Kraj, datum nem NQO v Gorici je v mesecu in lastnoročni podpis. Ustanovitelji j maju razdelil 750 stotov cezane na Na vaškem zboru postavimo us- j lahko podpišejo tudi skupno pri- j približno 3,650.000 trt. Iz Tržiča je tanovitev zadruge na dnevni red. j stopnico. Pristopnice je treba za-; dobil 3000 katere sedaj razde- Vzemimo, da gre za nabavno in i znamovati s tekočimi številkami in , jjuje_ y teku je tudi razdeljevanije prodajno zadrugo. Nekdo prečita j jih kot važne listine varno hraniti.; 400 gt0t0v modre galice, katero je in raztolmači pravila, da navzoči j Pri sprejemanju članov, še pose- j ta odsek p0 pooblastilu ministrstva spoznajo pravice in dolžnosti čla-! bej pa pri vdlitvi upravnega in nad- j za kmetijstvo dobil iz Celja. Iz nov zadruge. Pogovoriti se je treba j zornega odbora je treba strogo pa- j Tr3ta je odsek dobil 200 stotov o namenu nove zadruge in o po- j žiti na to, da se nam ne bodo vrl- i žveplene kisline, iz katere se ,zde-gojih, ki so potrebni za uspešno de- j nill ljudje, ki v narodno-osvobodil-lovanje zadruge; kaj bo prodajala! nem gibanju niso sodelovali ali so ih kaj kupovala, kdo bo vodil ra- j nam bili celo nasprotni. Opozarja-čunovodstvo, koliko bo potrebno mo na določbo pravil, po katerih za obratne glavnice itd. Ko je predlog za ustanovitev zadruge sprejet, je /sem 1 davkoplačevalcem GORICA, 5. | požiga in izropanja — zelo priza- Odsek za finance pri Okrožnem j deti ter so tako padli v veliko rev-arodno osvobodilnem odboru za i ščino, se bo imel pri Izterjevanju oriško naznanja, da poslujejo re-no vsi uradi finančne uprave meta in da ostanejo vsi zakoni in dredbe, zadevajoči posredne in .eposredne davke, pristojbine, kol-covlne in razne druge dajatve v „voji polni veljavi. V veljavi osta-lejo tudi vsi zakoni in odredbe ;lede carine, trošarine in vseh ob-inskih davkov. Vsi davkoplačevalci se obveščajo, la je plačati za tekoče leto že od-ierjene davke na podlagi davčnih eznamov, ki se nahajajo pri davčni zterjevalnici in sicer zemljiški in dšni davek, izredni davek na ne-tremičnine v zvezi s posojilom, po-ebni davek na dohodek individual-dh podjetij in nedelniških družb er davek na vojne dobičke. Davkoplačevalci, ki so opustili voj obrat in ga ne mislijo več na 'jaljevati, naj to čim prej nazna-li jo davčnemu uradu, da se jim zbri-e davek na premično imetje. Dru i davkoplačevalci, ki se čutijo v esnici prekomerno obdavčene, naj aprosiijo do 31. julija t. 1- za znižajo davka za prihodnje leto. Z davkoplačevalci, ki so bili zaradi -ojnih dogodkov — bombardiranja, davkov poseben obzir, Pri registrskem' uradu se še vedno nadaljuje plačevanje vseh pristojbin in neposrednih davkov na opravila, kolkovin in raznih prispevkov. Obnoviti se morajo ob zapadlosti vsi tozadevni abonmaji, ki pa se bodo plačevali na novo število tekočega računa. Ker so nekatere vrste kolkov izven rabe, druge vrste pa bodo kmalu pošle in se ne bodo nadomestile, se bo morala tozadevna kolkovina plačevati v gotovini. Pojasnila o tein se bodo dobila pri registrskem uradu, Vsi plačevale! davkov in raznih zgoraj, navedenih dajatev se pozivajo, da vestno opravijo svoje dolžnosti do finančne uprave, da bo ta mogla točno izpolniti svoje obveznosti do uradništva vseh panog, do zelo številnih upokojencev in vojnih invalidov.. Vsi prestopki se bodo kaznovali po veljavnih zakonih. Na deželi pobirajo na račun (a-kontacije) davkov, ki bodo pozneje odmerjeni, okrajni narodno o-svobodilni odbori s pomočjo krajevnih narodno osvobodilnih odborov. odklonitev sprejema ni treba navajati razlogov. Zadružna pravila Nato preidemo na sprejem pravil. Določiti Je treba poleg imena, namena in sedeža tudi okoliš zadruge, dalje višino deleža, višino jamstva ter morebitno pristopnino, število članov upravnega in nadzornega odbora ter njihovih namestnikov. Višina deležev je odvisna od števila članov in od tega, koliko obratne glavnice je potrebno za uspešno delovanje zadruge. Višina jamstva pa se ravna po višini deležev oziroma višini posojila, katero bi si zadruga morala najeti, ako je deležna glavnica premajhna. Pristopnina služi za kritje ustanovnih stroškov, za nabavo knjig, pisarniških potrebščin itd. Pristopnina se v nobenem primeru ne vrača članom. Zadružni deleži Važno je načelo, da ima vsak član ne glede na višino deležev samo en glas, da se deleži ne obrestujejo in se na-nje ne deli dividenda. Kolikor se dobiček deli, se to izvrši v razmerju poslovanja člana v zadrugi in ne v razmerju vplačanih deležev. Ta načela moramo v vsakem primeru obdržati v pravilih neizpre-menjena. Ko so sprejeta pravila, preidemo na Izvolitev upravnega in nadzornega odbora. Končno sklepa občni zbor še o ostalih točkah, ki jih predvideva člen 17. pravil in, koli- luje v Bukovici modra galica za potrebe okrožja. Od ministrstva za kmetijstvo je Goriško okrožje dobilo na razpolago 350 konj, kateri so bili porazdeljeni po prizadetih krajih. Za rejo plemenskih svinj je bilo razdeljenih 80 stotov moke. Prav tako 20 stotov otrobov. 4 I » Miting v Brdih vanja v tem, da se doseže čim boljši uspeh pri normalnem 8. urnem delu. Z maksimalno izrabo svojega znanja in z načrtno razdelitvijo dela, dosega mladina zelo visoko stopnjo produkcije. 7.a vzor se postavlja predvsem mladina, ki je zapo«>en.) v podjetju Siemens, ter ona, ki dčla v beograjski kurilnici. Pripravimo se! * Posebno se vsem zahvaljuj« za vso požrtvovalnost, ki nam bila izražena v obliki raznih prit* škov. Dokazali so, da mislijo čutijo z nami tudi v najtežjih s nutkih, dokazali so svojo v®® ljubezen do domovine in do bori-ki so zanjo žrtvovali najdražje. Mi ranjenci, ki smo bili ranj v težki borbi s sovražnikom v f moči, vam zagotavljamo, da W sedaj, ko smo ozdravili, še j5 poprijeli za delo, premagali in Č Pr« 657 milijonov rubljev. V načrtu je, da se naloži 202 milijonov rubljev j raakogar, ki bi hotel stegati & imperialistične roke po naši st v nacionalno gospodarstvo republike, kar odgovarja svoti preteklega leta. Razširjen bo sistem namakanja zemlje, s čimer bo kolhozom zagotovljenih več tisoč ha novega terena. Proračun predvideva nadalje znatno razširjenje elektrifikacije: V načrtu je grgdnja električ- zemlji. 2ivel naš vrhovni kom1 RADIO TRST Spored za sredo, 6. junija; m $ (Kc/s 111/0) Stazione I. 7: jutranja glasba, 7.15: poroč nega kabla iz Amasije v Gukosijan. I v slovenščini in napoved spor* Zvišana bo tudi kapaciteta električ- j 7.30: poročila v italijanščini in* nih central v Akhiji in v Nor-Ba- povad sporeda, 7.45: godba I. P yasei. V načrtu je obnova električ- | letarske divivije pod vodstvi nih central v Echmiadzinu in Di-lizhanu. Tudi fondi, namenjeni lokalnemu gospodarstvu, so bili znat- Momčila Filipoviča, 8.39: zakljui1 12: napoved časa, napoved sp®! da in duet harmonik, 12.15: P** čila v slovenščini, 12.30: plesni 1 no povišani. Proračun predvideva j tržaškega radia pod v< stvom Erlacha, 13.15: poročila v 443 milijonov rubljev, kar odgova- . rja 77% vsega proračuna republi- lijanščini, 13.30: glasba na ploš3 ke, za socialne in kulturne potre- | 14: zaključek, be. Za to leto je v načrtu izgradnja 18: napoved sporeda in sp- -oroS , , -v. u-1 svojcem, 18.20: slovenska žen® dveh novih univerz, gledališča u ural ^ ^ ^ metniske sole, mnogih klubov, ^ ^ ^ radijsk. orkester p knjižnic, bolnic, muzejev in otros- vodstvom G-uida Oergolija, 20: I Velika gradbena dela Zasedanje vrhovnega sovjeta Armenske republike podi predsedstvom predsednika Sakyana j« razpravljalo v poročilu, ki kaže' da se je proračun za leto 1944 - 45 povečal za 21% nasproti onemu iz leta 1943-44 in za 37% napram proračunu v letu 1939-40, ki je znašal čez kih zavetišč. Udeleženci zasedanja | roflJa y itaiijanščini/ 20.30: si* so z velikim navdušenjem poslali | nj-.nj koncert, izvaja veliki rad pozdravno brzojavko maršalu Sta- | ski orkester pod vodstvom Cip*1 linu. 21.30: slovenska narodna gla* 22: sporočila svojcem, 22.15: C* ure za Garitaldince, 22.30: plesi oper, plošče, 23: pregled tiska, 23; plesna glasba, 24: zaključek. 16 milijonov šolskih knjig Sovjetska vlada je tudi v sveti in hudi domovinski vojni posvetila veliko pažnjo mladini in njeni vzgoji. Letos bo državna založba za vzgojno književnost v Moskvi izdala 16 milijonov šolskih knjig, 12 j rojstno leto, vojaško edi^’ milijonov do prvega oktobra, osta- | oziroma zadnje bivališče, da^ Poizvedbe Zaradi pomanjkanja prost* smo poizvedbe po svojcih skrčil*) najnujnejše podatke: ime in F; milijonov do prvega nek pa do konca leta V’.VAV.W.WWAV.VWA%W.Vli zadnjega obvestila in naslov — i a, ki poizveduje. dl Poziv javnega tožilca Beograd, 4. Tanjug. — Jugoslovanski odbor za telesno kulturo se intenzivno pripravlja za prvi zlet fiskulturnikov Jugoslavije, ki bo letos meseci avgusta v Beogradu. Tajništvo FOJa se je odločilo, da se bo v okviru priprav za veliki zlet v pi sameznih federalnih državah, in s!cer po vseh okrožjih, okrajih in mestih Jugoslavije . S temi pripravljalnimi zleti bo nastal z raznovrstnimi tekmovanji močan, množičen V ponedeljek se je vršil v Brdih I fiskulturnikov, v katerega Urad javnega tožilca objavlja: Poziva jo se vsi oni, ki lahko razpolagajo s podatki o preteklosti in delovanju naslednjih obtožencev, da prediože preko sektorskih poveljništev Narodne zaSčite javnemu tožile« vse navedbe v prid ali v breme obtožencev. Te navedbe lahko obsegajo pismene in podpisane izjave, slike, izrezke iz časnikov, zasebna pisipa, okrožnice itd. Treba je da se nemudno izroče, da bi se lahko izvedle potrebne preiskave in pričele redne obravnave. Vsi pa so pozvani, da se ne GERMEK (GERMANI) _ BRIJEL je bil odpeljan 21. aprl 1944 v nemško taborišče in nin'3" o njem nobenih vesti. — Inforf . cije na naslov: Gcrmek Jose? javijo osebno v uradu javnega | Danc 16 Sežana - Trst. tožilca, marveč se ravnajo po Nel dia j« bi se govor ne u] Predi mova Peljal Janj : da sp ki m cija < riki, ncevi eo na nje a res j demo Volje zdrui prioa no ,p žišče biok: Ti da n prav bodr tam ževa življ eiste kem V S< rem; dei celo Jo, i radi Bolj poja thar trdi ker »jei kori Ve . del »od; K , Pio denr podanem navodilu Trst, 3. junija 1945. JAVNI TOŽILEC Seznam obtožencev: ZABRIC KARLO je bil od -I tembra 1944 na Istrskem voj3: področju, kasneje pa v neki b« cj, — Obvestila na naslov: ZaP Dane 19, Sežana - Trst. ___i gršl «kr; tičn Upr ■Vol; Ban dol gle Jen okrajni miting. Mladinke so pri- j V.V.W.V/.V.V.V.V. pravile lčp oder, ga okrasile z zele' ejem in cvetjem. Na mitingu so bili prisotni tudi predstavniki ameriške vojske. Govoril je tovariš Julij Beltram-Janko v imenu go-riškega prebivalstva in okrožnega odbora za Goriško. V svojem govoru je pred vsem poudaril štiri glavne naloge, ki so pred nami, in sicer obnova naše dežele, izgradnja rarodne oblasti, bratstvo med Slovenci in Italijani in dvig samozavesti vsak?ga našega državljana. Fri mitingu so sodelovale mladinke in pionirčki, ki so priredili več igric in deklamacij. Ljudstvo je z zanimanjem in navdušenjem cledi-lo programu. Zaključen je bil z narodno himno «Hej, Slovani...* Sola-vir ljubezni in bratstva Prva konferenca italijanskega In slovenskega uCiteljstva iz Trsta in tržaikega okrožja Sol za kanalski okraj V vaseh Kanalskega okraja se j€ zadnje čase občutilo veliko pomanjkanje soli. To vprašanje je sedaj rešil prehranjevalni odsek, kateri je preskrbel sol za prebivalstvo vsega okraja. Vsi krajevni narodno osvobodilni odbori lahko dvignejo sol pri okrajnem prehranjevalnem odseku v Kanalu ter jo razdelijo kor se tičejo novoustanovljenih za- med ljudstvo. Vsaka oseba dobi po drug. ^ 1 kg. soli in sicer po 18 lir. Danes se je v Trstu vršila prva konferenca italijanskega in slovenskega učiteljstva iz' Trsta in tržaškega okrožja. Udeležilo se je je nad 600 poklicnih in pomožnih učiteljev in učiteljic, med njimi mnogo takih, ki jih je prej fašizem odstrani iz služb. Šolski nadzornik za italijanske šole v Trstu tov. Ferlan je pozdravil udeležence, med njimi kot goste predsednika PNOO tov. Franca Bevka, zastopnika Komande mesta Trsta tov. majorja Kostjakovskija in druge zastopnike civilne oblasti. V svojem govoru je tov. nadzornik dejah: Šoto mora postati vir ljubezni in bratstva med narodi. Sola bo postala ustvapriteljica in vzgojiteljica novega reda. Šolski nadzornik slovenskih šol v Trstu, tov. Drago Pahor je prikazal borbo in velike žrtve, ki jih ima za seboj primorska partizanska šola v skoraj dveh letih svojega obstoja. 1 Tudi kulturna borba je zahtevala 1 An VOVK JOSIP in ANTON iz ® specializirani mehanik Stoki L;^a v siov-.nski Istri sta bila1 Viktor iz Orleka pri Sežani, let- ternirana v Orlovcu, pozneje P3it nik 1924; Študent-tehnik Gaz- bila v 2. četi I. bataljona Kovor gr ....................... 1 gf: odreda. — Poizveduje Vovk rina, Gradišče 47, pošta Obi“ ^ za na Poljskem, letnik 1918; I Slov. Istra. čuvaj v ladjedelnici sv. Marka | franc GOSTIŠA iz Dolenj^’ Ma-scia Arturo iz Colle Sannito st je bil v 17. Brigadi Simona G1 žrtev. Padali so tudi kulturni delavci, ker so nosili luč prosvete. Udeleženci so z močnimi aplavzi odobravali zagotovilo govornika, da se bo pomožnemu učiteljstvu nudda možnost, izučiti se in se nato uvrstiti med poklicne učitelje. Odposlane so bile pozdravne resolucije maršalu Titu, Pokrajinskemu narodnoosvobodilnemu odboru, narodni vladi Slovenije in ministru za prosveto v Ljubljani. Tržaško učitejstvo sta toplo pozdravila tov. France Bevk ter zastopnik Komande mesta Trsta, ki je še enkrat poudaril veliko vlogo, ki jo ima danes učiteljstvo pri u-stvarllvi novega sveta. Geslo, ki se v dvorani nad tribuno razprostira. «Vzgajali bomo nove rodove za bratstvo in mir med narodi*, nai bo našemu učiteljstvu smernica za novo vzgojo slovenskih in italijanskih otrok, za boljšo in srečnejšo bodočnost. (Benevento), letnik 1895; kape-1 gorčiča. — Pozveduje Zlata. N3 tan železniške milice Oardo Ca- Okrajna Agit. prop. komisija, millo iz Reggio Emilia, letnik /ana-__________________________L- 1896; uradnik Zago Vittorio iz ZLOBEC MIRKO, rojen 7. Trsta, letnik 1914; uradnik tr-11921 iz Krojne vasi, je bil naza^j žaškega Lloyda De Faveri Um-berto iz Barkovelj (Trst), letnik 1902; uradnik pri Cassa di Risparmio Rossi Carmine z Reke, letnik 1903; miličnik pri DI-CAT Dal os Giovanni iz Vrteni-gle, letnik 1909; tramvajski uslužbenec Gvdante Feliee iz Viži-nade, letnik 1903 in tramvajski uslužbenec Cumar Giuseppe iz Vižinade, letnik 1891. /evgenij Petrov: 22 Vojaški On tudi pozna drago po koraku — je rekel major z nasmehom. Vendar se je takoj zresnil. Odletel je — je rekel in prisluškoval. Prišel je čas petdesetminutne vznemirjenosti, ki te z vso silo pri-Iska. Preteklo je deset minut. Sedeli mo v hišici. Prispel je radiotele-,T>m — je raportiral radioteleg-ra-,lst: V prvem letalu je vse v redu. — Dobro-reče major. Sedaj bo najbolj neprijetnih deset minut. Spuščali bodo bombe in ne morejo joslati radiotelegrama. Začel sem prelistavati album, iz-lelan z veliko ljubeznijo: Zgodovino enote. Tukaj so bile fotografija pilotov, ki »o bili odlikovani, Uagrami borbenih poletov, naše in lemške izgube. Stresel sem se, ko jem zaslišal glas radiotelegrafista. — Tovariš major, prišel je radlo-•.elegram: «Vse je v redu, povelje ;'e izvršeno, v prvem letalu. . -» To je dobro je rekel major, fiedaj so lahki. Zopet bo tistih neprijetnih deset minut. Odleteli so brez zaščite lovcev, Major se je ne- kaj časa sprehajal po sobi, nato pa je molče zapustil sobo. Sel sem za njim. Sprehajal se je po dvorišču, pogledal na uro, stopil na zaboj in zopet vzel v roke daljnogled, ki mu je visel na prsih. — Leti, — je rekel in gledal v daljnogled. Sla sva na letališče. Ponovilo se je vse tisto, kar se Je zgodilo malo prej. Nova trojka je dospela, tečejo nam nasproti. Major je hitel. ' — Včeraj se ena posadka ni vrnl-la — je rekel v naglici. Dobri dečki. Nigem še Izgubil upanja. Lahko še pridejo, kajneda? Naravno — mu reče — Sedaj pogostoma prihajajo čez bojno črto iz Nemčije. Tudi ja* tako mislim, — Je rekel major. Obstal je, vzdignil roke k čeladi in prejel raport. Ta večer sem se pogovarjal s prvo trojko, ki je »pustila bombe na letališče, Iz štaba armade je že prišlo poročilo, da je naša avlacija uničila vsa nemška letala, ki so jih z jut čaj odkrili. Vsi trije mladeniči so bili nenavadno dobro razpoloženi. Dan je pretekel zelo dobro. Sedeli smo v sobi političnega inštruktorja Dubinjina: komisar eskadrilje, izkušeni pilot, ki dobro pozna svoje delo. On je vzgojil to trojko in ponosen je nanjo. — Evo naše priče — reče — pilot — vodnik Melnikov, »trmoglavec Gabonenko in mitraljezec — radiotelegrafist starešina Koveni-kov. Ptiči so se spogledali in nasmejali. Ugotovili so, da ima posadka skupaj 62 let: Manikov 23, Kove-nikov 20, a Gaponenko 19. Ravnokar jim je odbilo 62 let — Je pripomnil v smehu Melnikov. — A vi fantje, slecfie si kombi-nizione, je rekel politični inštruktor, tukaj je gorko. Slečite jih do pasu kot v dvorani. »Ptiči slečejo kombinizlone in na treh bluzah se zablestijo v zlatem emajlu trije novi redi »Rdeče zastave*. Hotel bi čitalcem povedati življenjepis teh mladih junakov, toda nimamo ga še napisanega. Njihov življenjepis se je šele začel. V vsa kem pogledu-74 sijajnih borbenih poletov je krasen začet. k. Kako je bilo? Učili so se. Manikov je končal sedem razredov, po- tem pa je šel v tehniko. Sanjal je da bo postal glasbenik, toda ni imel sreče, da_bl prišel v glasbeno šolo. Potem je’ delal v tovarni za obdelavo lesa, poleg tega se je učil v aeroklubu. — Ko so prišli k nam piloti — pravi piloti, — da si izberejo fante za letalsko šolo, so Jim bili takoj všeč — je rekel Melnikov — evo to so pravi aviatičarji. Da veste, tako sojelastičnl, oni so mi bili od prvega trenutka naprej zelo všeč. S svojima dvema neločljivima sopotnikoma se je Melnikov spoznal še v edlnici. Gabonenkov je končal deset razredov v Kubanski postaji. Tisti dan, ko so končali deset razredov, so se maturanti sprehajali s svojimi dekleti. Bil je lop kubanski večer. Srečali so se s pismonošo. Ah, — je rekel. «Tu ste dečki! Baš vas iščem*. Izročil jim Je poziv od vojaške komande. Drugi dan je bilo že devet mladeničev v Krasnodaru. Vsi so »e zapisali v šolo »trmoglavcev. Dali so Jim še trinajst dni za veselje. Zadnjih trinajst dni otroštva. Zatem Je takoj postala mladost. Gaponenko gleda na sebe, na onega kubanskega z višine najmanj za 50 let — toliko časa jc preteklo v tem letu dni. Jaz sem bil... Zoržik, Šiško, Kač-ketič. Z eno besedo popolnoma drugačen. Enkrat sem poletel v šoli z inštruktorjem. Moral sem odloč ti smer- Rekel sem inštruktorju: «Prihajam k cilju*. A inštruktor se je obrnil in dejal: »Zapomnite si, ml ne prihajamo, temveč letimo*. Kovernikov je bil šofer. — Tri leta sem izrševal to delo — je rekel nejevoljno. Potem pa je nezaslišno hitro, napredoval — šola za mitraljezca-radiotelegrafista, vojna in prvi borbeni polet. O tem prvem borbenim poletu govorijo vsi trije šaljivo. Vendar se vidi, da fantom sedaj ni bilo za šalo. Leteli smo, niti zemlje nismo videli, je rekel Melnikov- Pred poletom so se poslovili z vsemi, dolo čili so c;lo komu se da njihova zapuščina. Tudi fotografije so dali od ljubljenih deklet. Z eno besedo, poleteli so s prepričanjem, da se ne bodo nikoli več vrnili. Potem so se priučili. Nič jim ni, če letijo. Prešlo nam je v strast — je rekel Melnikov. Avijon nas je priklenil nase. Prvič so poleteli v oktobru — je pripomnil politični Inštruktor Du-binjin, — a sedaj kot da letijo žo deset let. Talenti! Spominjam se, prve dni smo leteli v oblakih. Le-evo letalo se je takoj nagnilo, a ostali so šli dobro. Postrani so šli toda vendar so leteli. Mislim sl, nič zato, perje bo zraslo mojim ptičem. A potem, koko so leteli! Silno je to Nekoč so jih hoteli Nemci odrezati od mene, a odrezati jih— pomeni konec! Gledam. Melnikovo letalo je bilo 'popolnoma obkroženo od eksplozij. Toda nič. Junak, šili so naprej. Dobro so se držala letala. Tedaj so naši strmoglavili «Mes-serschmidta* pri Sončnogorskem. Ptiči so se šopirili. Neprijetno jim je bilo, ker so jih hvalili. 14. januar 1942. v 19. Kosovelovi brigadi. — Zlo1* Krojna vas št. 23, Trst._________: VUK SILVANO, rojen leta ^ je bil v 1. četi, 15. bataljona, Brigade na Hrvatskem. — Antonija, Koper, Gažon 46. LODUC ANTON, rojen leta 1® v Messini, odšel je k partizani leta 1944. — Avguština Vuk, 6 duc, Gažon 47, Koper. J Tečaj za ljudske govornike v Rojanu Odsek za propagando pri I. o-kraju.OF v Rojanu organizira tečaj za ljudske govornike in predavatelje na mitingih in konferencah. Ker se pouk prične že v nekaj dneh, se vabijo kandidati, ki se še niso vpisali, da se takoj prijavjo pri referentu za propagando v ro-janskem Narodnem domu. Pri tej priliki sporoča prosvetni referent rojanskega okraja, da se nekateri prijatelji ljudske prosvete začeli že prinašati knjige za okrajno knjižnico, drugi se pa naprošajo, da pohitijo, da nam bo mogoče knjižnico čim preje odpreti NaSe telefonsko > omrežje Telefonsko omrežje v Trstu in okolici je v borbi pretrpelo težko škodo. Tako Izven mesta zveze sploh ni bilo, v mestu samem pa samo deloma. S prav partizansko iniciativnostjo so se naši telefonisti vrgli na delo. V dvajsetih dneh so popravili o-mrelje,, tako da ima danes Trst zvezo z Reko, Pazinom, Tržičem, Ljubljano, Zagrebom in Beogradom V teku so popravila po posameznih poslopjih. Tako so nekdanji partizani dokazali, da znajo zgrabiti za delo tam, kjer je najbolj treba. CUCEK VENCELJ iz Kala F Sv. Petru na Krasu št. 75, je J , v 2. četi, 1. bataljona, 10. LjUblJn * ske udarne brigade. — Cucek v* rija, Kal 75, Sv. Peter na Krdsj žc ali Trst, Via Gaspare Gozzi št- J III, vrata 15. že ta BERTOTI ADOLF iz NabreL -je bil v O. T. Lager III Rhein3" k dion, Diisseldorf, DeutschlandJ C1 lion, Dussoldorr, utuiscniano 1 -- Danila Bertoti, Nabrežina lvj FRANC PIRJEVEC, J - rojen 1923 v Danah je bil pri 4. Pr®^ morski Brigadi v Barju. — Karjfi Pirjevec, Dane št. 30, Sežana, 'Tu MIKLAVC MILO, rojen 192JJ Danah, je bil ujet v Sardiniji’! Ivana MIklave-c, Dane št. 11, * Žana, Trst. , d COLJA ALOJZ iz Nabrežin® j bil zaprt v Coroneu od 18. 11. K do 4. 4. 1945. —Colja Rozalija, *j brežiha. J i SOSIČ SAVA (partizansko OAto CA BENCINA) iz Kozine .št. 84.^ jena .3. 10. 1921 je bila odpelji 10. 2. 1945 v Avstrijo. — «Lju<*^j dom*, soba št. 117, Trst, ali S® Karel, Kozina St. 8. GREGORIČ. LEOPOLD iz M čl« bljane, rojen 27. 1. 1921 v Prva® je bil nazadnje Pri sabotažni 8 pini v Trstu. Gregorič Ljudh1 Ljubljana, Tržaška 24. Ji -----------------------------------JU MARUŠIČ. ALOJZ, rojen . ■it3. VOJAŠKA KARIERA ALFONZA SCHOLA. Spoznali smo so tri metre globoko pod zemljo. To je bilo v Zemljanki, zelo lepi Zemljanki, ki je bila sestavni del vsega podzemskega mesta v gostom jelovem gozdu blizu Malojaroslavskoga. (Dalje prihodnjič) Otroška zavotliča Z odlokom socialnega oddelka kotorskega NOO je bilo ustanovljenih na Braču 19 otroških zavetišč. V njih bo preskrbljenih okrog 980 mladoletnih otrok. To število se bo s prihodom beguncev še zvišalo. V teh zavetiščih bodo puščali starši, ki hodijo na delo, na polje, podnevi svoje otroke. Otroci bodo dobivali v zavetišču dnevno po en obr^k hrane. 1913 v Opatjem selu je bil P°' misar čete v 3. bataljonu 19. Marušič Sdz* velove brigade. Opatje selo 77. STOJAN IVANČIČ je bil Jul’, iJ* 1944. na Sardiniji. — Družina 1^ čič, Javorje, p. Obrovo pri P°' du, Istra. ^ TRETJAK ANTON-MARC1'*^, v 3. bataljonu 19. brigade ^rC,0i Kosovela kot vodja telefon’* , ZORO, roj. 28. 2. 1920, int’’-nir®'- Nemčlji, taborišče N Rottau Eliess 129, tn roi. 27. 4. 1922, in VAJ-f^mzu. J ptll 2. 1927, interniraj . llg_ . Trgtilj cija Tretjak IZGUBIL* sem železniški tfpttiMACIJO na imc Dora t nn poti Trst-Bazovica. NaJ .1 tel in prosim, da jo vrne na n a sl" j tciju I , 1fi _ San Anastasio 16, Trst.