Izhaja po dvakrat na mesec v Ljubljani, kedar ga prebere in ne konfiscira policija. — Velja celo leto 3 gold., pol leta 1 gold. 50 kr. in četrt leta 80 kr. za vsacega brez ozira na stan, osebo in narodnost. — Posamezne številke se dobivajo, če jih kaj ostane, po 15 kr. v administraciji. Vredništvo in opravništvo (administracija) je na včlikem trgu hiš. št. 3 v prvem nadstropji na ulice. Tam se sprejoma denar. Bdf Kdor ga bere in ga ni kupil, se bo, ako se zasači, ostro kaznoval. Cvet nemške kulture. Nemška omika ali kultura je najbolj popolna izobraženost človeka, ne more se njej enacega misliti. — Francoska, angležka, laška, posebno pa slovanska omika je le za divjake, se toraj z uno ne more nikakor primerjati. Omikan Nemec — in vsa omika je natlačena v tistem, kdor druge uči, t. j.'v profesorji — je tako popolna stvar, da nima prav nobene napake človeške in drugih divjih narodov, n. pr. Slovencev na sebi; nemški profesor je toraj • ideja nemške omike, njega moraš posnemati v vsem, da se te bo prijela kultura, da ne boš divjak z neotesanim obnašanjem, kakor so na priliko Slovenci. Da boš pa vedel, kako se ti je obnašati, da boš omikan, navedel ti bom dva izgleda, ktera naj ti bosta ob enem cvet nemške omike. Prvi izgled. ' V Strassburg na novem Nemškem, ktero mesto so bili Prusi Francozom vzeli, priklatila se je nemška in-teligencija iz vsih kotov Nemčije in tudi iz Avstrije praznovat spominj ondotnega vseučilišča. Med to inteligencijo je bilo, se vč da, največ profesorjev in dva posebno omikana spravita se nad nekega nemškega plemenitaža ter ga tako dolgo bijeta po glavi, da je bil do smrti ranjen in je čez 2 dni umrl. In ta dva moža nemške inteligencije nista bila pijana, kakor so včasih „neomikani) surovi“ Slovenci, kedar se pretepajo, tudi jima ubiti ni ničesar storil, kakor da je zažvižgal in s tem hotel priklicati koga, da bi mu prinesel vode, ker je bil revež bolan. Pozneje, ko se je zvedelo, da je pretepeni že umrl, je prišlo pismo od enega teh inteligentnežev, v kterem zagovarja svojo inteligencijo s tem, da je mislil, da pretepa Fran- coza. Da bi bil ubiti res Francoz, bi se bila profesorja s svojim junaštvom še bahala. — Ta dogodba je čisto resnična že zarad tega, ker „Tagblatt“ noče o njej nič vedeti. Zakaj neki? Saj se drugikrat vselej tako rad pobaha z nemško inteligencijo, kako da tega cveta še ni zapazil. Kjer profesorji, kteri so poklicani izobraževati mladino, svojo omiko s pestmi po čepinjah mirnih ljudi dokazujejo, tam je res inteligencija na taki stopinji, da više nikakor ne more, ako ne — na vislice. Po nemški se pravi taki inteligenciji „Galgenintelligenz“, ker so taki ljudje tako omikani, da zaslužijo — vislice. Potlej pač Nemci smejo biti ponosni zarad svoje inteligencije! Nam ni nič mar za-njo, le to prosimo, da bi je na naših čepinjah ne poskušali. Drugi izgled. Profesor Heinrich (Heureich) v Ljubljani je pp celi svinjski deželi dobro znan posebno zarad njegovih lepih estetičnih priimkov, ktere se je navadil Slovencem in njihovi deželi dajati. Tako omikan profesor Heinrich še ni, da bi — kakor njpgova kolega v Strassburgu — mlatil ljudi po čepinjah, vsaj svetu še ni znano, da bi bil koga ubil; vendar slovi že po omenjenih lepih besedah’ kot jako omikan človek po vsi svinjski deželi, kjer se nahajajo prešiči in presice. Ta mož je pognal te dni zopet en cvet svoje kulture in sicer v šoli, kjer je imenoval Alojzijance (dijake v Alojzijeviši) „Asiniane“ (oslovce), in to zarad tega, ker so, kakor je rekel, že na pol sveti. Ali ni to jako lep „Witz“? ne kaže ta beseda, da je prof. Heinrich vseskozi omikan človek? Le temu se mora človek po pravici čuditi, kako da hoče biti ta mož profesor oslov ali oslovcev. Ali jih je mar zarad tega „oslovce“ imenoval, ker hodijo v šolo njega poslušat, da bi se navlekli nemške inteligencije, ktero, je Heinrich že do vrha poln ? To se ve, da ta beseda ni razžaljiva, ker leti le na slovenske dijake. Tudi o tej dogodbi ne vč „Tagblatt“ ničesar povedati, dasiravno sicer škandale po vsili kotih pomete in svojim bralcem na mizo prinese. — Tako trosi profesor Heinrich svojo nemško omiko med Slovence. Res, oslovske besede iz ust profesorja so strašno lepe, njegovemu stanu na vso moč spodobne. Ta dva cvetja nemške kulture za zdaj. Kedar bom za nove zvedel, bom zopet povedal, kje se vidijo ali slišijo. Kaj ne, da je ta cvet strašansko lep, slovenska inteligencija ga ne rodi! m „Tagblattova“. porednost.____________ Kovačevo civilno poroko je naznanil „Tagblatt“ in za njim njegova teta „Laibacherica“ tako-le: „Prvi civilni zakon se bo sklenil pri nas v Šiški s kovačem Schiwizhoffnem“. Ves svet vč, da je okrajni glavar Schiwizhoffen že in še oženjen. Kaj neki je rekla njegova gospa, ko je zvedela, kaj „Tagblatt“ o njem piše! „Tagblatt“ rsSehiwiz- — Slovenščina gosp. Muleja. Bralcem že znani gospod Mulej, okrajni sodnik in c. k. barantač na Vrhniki, dobi v roke pritožbo slovensko. „To je vse nasledek tiste narodne politike“ pravi, „prekleta naj bo!“ Ko se je izklel, izjezil in znebil nekterih besed, ktere se ne dajo tiskati, se vsede in piše sledeče povabilo tožencu:*) 2Va Valentin Kogaužek v Podlippa, hiš. št. 26. C. k. okrajna sodnija Verhnka Vam naroča, da imate dne 6- May t. 1. ob 9 ur ¿opoldne gotovo tu se znajti in se s tem povabilom oglasiti, da hote savol ene naspodobne paže zasližani, ok na pridete, bote persileni. --------C. k. Ok. Sodniya Verhnikal. May 1872.-------- Mull e y. Dobro gosp. Mulej! Le tako naprej! V 100 letih se boste že tudi slovenščine naučili. *) Besede z ležečimi črkami so po g. Muleju lastnoročno pisane. je vendar hudoben, kajti hoffen“. -Nehvaležnost. Plemenitaška prevzetnost^ Gospod Wurzbach, zarad taborove prepovedi znani okrajni glavar radolški, je v pogovoru z nekim nižjim uradnikom, kteri ni žlahtnega stanU, jezno rekel: „Molčite! Mar mislite, da sem jaz iz ravno tiste gline, kakor Vi?!“ Gospod Wurzbach je tedaj iz gline? Pri nas delajo iz gline opeko in lonce; da so Wurzbachi tudi iz gline, to še dozdaj ni bilo znano. Kedar boste še kaj vedeli, gospod Wurzbach, povejte ali pišite meni, take reči so za-me, kakor nalašč. „Brencelj“. Pruski cesar je poslal cerkvi protestantov v Trstu dva topa za zvonove. Ljubljanski prusaki se britko pritožujejo, da za ljubljansko cerkev protestantov ni ničesar poslal. Kako neki je mogel pozabiti na-nje, ki so se njega tolikokrat spominjali in na njegovo zdravje toliko vrčkov izpraznili. — Tudi cesarji so nehvaležni. Očitna zapravljivost. Neki gospod Hočevar iz Krškega je podaril ljubljanskim gasilcem 150 gold. Zarad te očividne zapravljivosti mislijo moža staviti pod varstvo, in to bilo bi prav. Nezadovoljen kmetič. (Podučna povest za ljudstvo. Dalje in konec.) Ubog Boštjan! Kak’ Neža mu Na ušesa vedno poje! Gotovo bi poslušal raj Sršenov cele roje. „Joj meni! Oh, me res je sram, Da tacega moža imam! Najprej stotake v žep si sprosi, Potem pa jih med kmete trosi“. „Oh ljuba moja, kaj li češ? Saj vsega dost imaš, Kar kol’ srce ti poželi; Cernu li godrnjaš?“ A Neža urno: „Moj Boštjan, Ti glavo imaš brez možgan. Kaj zdaj veljajo še stotaki ? Veljajo kaj le tisučaki.“ Tako mu Neža dan na dan Klepeče na uhč. Boštjan ne vč, kaj bi počel, Al tepel bi ženč? „Oh taka žena sam je vrag. Kaj mi poreče starček blag! Ne upam si ga poiskati, S prošnjo zopet nadlegovati“. Tako s pobešeno glavo Korači v grada gaj; Bil hrastov je in prav hladen, Samotnim ugoden kraj. Prijetno tu vse zeleni, Prav v sredi gaja hrepeni Prot’ nebh smreka kakor sveča; Pod to Boštjan naš starca sreča. „No, kaj prignalo te, Boštjan, Tu sem, kjer vlada mir? Al sreče ni? od doma mar Pregnal te je prepir?“ Tako mu starec govori, Obličje se mu zatemni. Boštjan pa jako slabe volje: „Napotil sem se bil na polje“. „Na polje? Ej! Mar polje gozd?“ Se starec zareži. „Govori mi! Kaj druzega Srce ti spet teži“. „Oh, res je taka“, dč Boštjan, „Doma prepir mi dan na dan. Me brez preneha žena kara; Zdaj že stotakov več ne mara“. „Če taka je, bo*kmalu mir“, Se smeje mož na to. „Al srečen boš, če tisučak Ti v žepu vedno bo?“ „Ne upam si, je pač preveč“, Boštjan spregovori boječ'. „Pa vendar, da bi ženi vstrezal, Po tisučake raj’ bi sezal“. „Naj tudi to se ti zgodi, Da ženi vsaj bo všeč“, Tak’ pravi stare; „me volja je, Ti zadnjikrat še vstreč’. kuharca. Povsod je fletno, doma v Ibljan pa naj-fletnej. Kar se meškur-jev an tiče, jih je tud v Novem mest dost, eni so še hujš koker ibljanski, tode vse en sem raj v Ibljan, k’ imam že dost pekon-tarc. Vsi ldje niso koker se sika, zato pa nisem mogla v Noyem mest ostat, posebno k’ sva se z gvantnem ib-lajtarjem, per kterem sem bla v dinstj^skre^-gala. — Zdej sem pa spet v Ibljan. V Novem mest mi je blo preveč dolgčas, ni nič takga plavša, koker tukaj na plač, polej pa človk nima s čim cajta pregnat. Koj k sem perila s postiij onam~^~Ibijanor—sem-dobila nov dinst. In veste per komu? Per enem faj-moštru, k’ nimajo žegnov in tud ne visokih biksanib skoraj, pa vendar poročajo. To so tist pecirksavt-man, k’ so peršli za Pajkom in se zaŽvirchofna pišejo. Pa naj vam vse povem, de ne boste mislil, de se lažem, koker tist „blat". Veste v Šiški — to je mest zraven Ibljane — je en kovač, k’ se če na vsako vižo oženit, pa ne dobi derlavbnost od škofa. Za take falenge so naredli na Dunaj nalaš en ksesele, de se smejo tak ldje, k’ jim cerkev ne derlavba v zakon stopit, poročit per pecirks-avtman, ni treba poroke v cerkvi, pa vse glih gilta. Takmo zakon, k’ ga pecirksavtman žegna, se pravi cbilen zakon. Na Kranjskem bo ta ta prvi, se bo vidlo, kaj bo s tega, al bo kaj drugačen, koker kakšen drug. Vidite, zavolj tega so naš gospod, k’ so drugač prav luštni, fajmošter, tode cbilen fajmošter iz parmercgarske gase. Zdaj imamo v Ibljan eno faro več, ta je za okolco al umgebengo al pecirk. V mest so pa fajmošter za take poroke Dežman sam, k’ so purgelmajster, za gospodo je drugačna postava. Samo če b’ se otli rotovški fajmošter — to so Dežman —, k’ so še ledek, toko oženit, tist ne vem, kdo bi jih poročil, k nimajo koplana. Kaltendreger so njegov namestnik al vice, morde so oni rotovški koplan. Polej pa mežnarja nimajo. Je že križ, če ni vse koker b’ moglo bit. Jest se že ne bom omožila na to vižo cbil, da b’ me kakšen mestačar poročal, raj ostanem ledek do smrt. Ja lepe reči se godé v Ibljan, k’ se bo že per rihti poročalo. Namest oklica po cerkvah pa pabijejo tista, k se četa poročit, na črno tablo pred rihto, to se pravi, ne peršon, ampak le imena, da jih bere vsak,' kdor mem gre. Mene bi blo sram, ' tako na dil nabita bit, de že ves svét~vê,~de me noče nobeden prav Jaj-. mošter poročit. Kaj b’ ldje od mene mislili! De sem lutrajnarca al pa še kej druzga. Fisbčua sem, kakšna bo ta ofcet. Moj fajmošter bodo gotov povabljen, bodo že kej povedal. Ce kej zvem, bom pa drugič povedala, koko je blo. Adijo do cbilne poroke! ^ Ljubljanski nemškutarji veliko storč za razveseljevanje odrašenih. Danes napravi konšt. društvo zabavljico v kazini, kjer se vrlo pije in na ves glas dere, potem da še tiskati govore svojih „pajaceljnov“, da se tudi tisti, kteri niso bili nazoči, smejejo; jutro je zbor 30 ljubljanskih mestnih modrijanov, v kterem Saferjev Dolfi razveseljuje nazoče s svojo komiko; tudi kako drugo nemčursko društvo napravi pogosto kaj smešnega, toda vse to le za odrašene. Za razveseljevanje otrok pa skrbi gasilno društvo „fajerber“. Že pisana obleka in svitle čelade so cestni mladeži jako všeč, kjerkoli se kak „fajerber“ pokaže, ima celo četo otrok za seboj, kteri ga občudujejo. Pa Za otroke. Kjer ti stotak do zdaj je bil, Boš vselej tisučak dobU. Nadjam se, da potem boš srečen Ter meni nikdar več netečen“. Prikazen zgine in Boštjan Vesel domu hiti Ko vgleda Nežo, tisučak Od daleč ji moli. „Glej starec pač mi vse stori“, Tak’ jo vesel nagovori. „Živela bova zdaj brei dela, In vendar vsega dost’ imela“. Življenje novo se prične: Tako živi le knez. Gostov zahaja četa v grad, Obedi so in ples. Boštjanu pravijo „gospod“, In Neža je „gospa“ povsod. Na videz ju ves svet spoštuje, Za hrbtom pa ju zasmehuje. Se druga se Boštjanu stvar Prav sitna prigodi. Kje jemlje ta^ grajšak denar, To vsem se čudno zdi. Jih mnogo pravi, da hudič j Mu nove bankovce kopič’; A drugi, da mu družba cela Teh bankovcev na kupe dela. Ni dolgo, da k sodniji ta Novica prileti: Da tisučakov naš Boštjan Ima kakor smeti. „Gotovo, da ti bankovci Pošteni, pravi niso vsi“. Tako sodnija koj sumiči; Boštjana vjamejo pa briči. Na to je v luknjo vtaknen bil, Več mesecev zaprt. Na duši in telesu ves Je revež bil potrt. Nazadnje pa se vendar-le Resnica v preiskavi zvč, In tisučaki pri Boštjani Za dobre bili so spoznani. Tedaj iz ječe ga spuste, Ker je nedolžen bil A vendar se tud’ potlej ni Življenja veselil. Če kupil si je kje tobak, Je moral menjat’ tisučak; „Na svetu večega ni križa, Kakor je človek brez drobiža“. Na zadnje se je vsak že bal Z Boštjanom se pečaf; Denarja iz njegovih rok Se bal je vsak jemaf, Ker vsak je mislil, de denar Boštjanov je peklenski dar. Tako Boštjanu ni živeti, Pač boljše glada je umreti. Ves tužen ko se na večer Iz grada spet podi, Prikaže v hosti starec se; Beseda bila ta: „Kaj išeš tukaj, ljubi moj ? Kaj ti zopet po glavi roj’? Te li vročina nadleguje? Al črv skrbi ti v sercu kljuje?“ „Ob, revež sem! Pomoči spet Prišel sem k teb’ iskat“. „Mar nisi“, se oglasi mož, Žadosti še bogat?“ 9, 10* kaj bo en sam proti vsem vkup, kedar napravijo vaje, to se reže, kedar gasč tam, kjer ni ognja! Vsa mestna mladina, vsi šolarčki se takega dneva vesele, in kedar drdrajo „fajerberi“ po pisku otročje piščalke z brizgal-nico po mestu, hajdi, to je veselje, to je dan za žvrgo-lečo mladino! In to je hvalevredno. Da bi ne bilo društva „fajerberskega", bi naša mladina res ne imela skoro nobenega veselega dneva. Iz dandanašnje šole. Katehet. Koliko je Bogov, Janezek. Janezek. Tega ne vem natanko. Katehet. Kako da ne ? Janezek. Vnedeljo sem slišal iz prižnice, da ima zdaj že vsak človek svojega Boga, toraj mora biti strašno veliko Bogov. Pa jih je vendar še premalo. Katehet. Zakaj? Janezek. Zato, ker je mnogo ljudi, kteri nimajo nobenega. — Katehet. Dobro, Janezek. * * * Katehet. Kaj je vsakemu treba vedeti, kedar k pameti pride? Povej ti Jože! Jože. Kje je c. k. davkarija, okrajna sodnija, deželna sodnija, Žabjek in kak dober dohtar. * * * Učitelj. Tone, ali si zapomnil, kako daleč je od severnega do jadranskega morja? Tone. To je tako daleč, kakor seže nemški jezik. Učitelj. Kaj se nahaja ob bregovji jadranskega morja? Tone. Konec nemškega jezika. Osmer Jaz sem Osmer Kavee, Mi para najti ni, Ker slabšega, ko jaz sem, Nikjer se ne dobi. Da mene je premagal, Kdo se ti bahat smé? Ako b’lo slabo záme, Pokazal sem peté. Po celi kranjski zemlji Sem znan jaz korenjak; Zato sem šel pa v Celje, > Kjer bolj’ je zá-me zrak. Na Janjče mi predaleč, Mi Jeifca-pnst je kraj;----— Zato pa rajše v Celje Zabavat grem se zdaj. Oh, v Celji res prijetno, So naši spred in zad; „Slovenija“ rodila Je v mestu slab še sad. Kavec. Zato sem tjekaj romal, Kjer svet me ne pozná; Kjer še nikomur znano, Kaj naša garda zna. Tam sem se pač repenčil, Ko da bi svet bil moj; Tam sem lahko zabavljal, Ni nihče rekel: Stoji Slovencev ni b’lo blizo, So baje bal’ se nas; So bili le kletarji. Prašali: Wiinschen’s was? Kako pač vse drugače, “Na~Janjče~kcTsino šli! Smo v hrib veliko laglje Kakor nazaj prišli. 'O So v Celji me sprejeli Navdušeno strašn