PoStno tek, račun. — Confp corrente con la poeti.
vnalc Četrtek. — Uredništvo in upravnifitvo v Gorici, Via <5. iVvctti 9. — Tlaka Narodna Tinkama. Izdajatelj in odjjov. urednik FRANCK UKVK
i^ldsom; 1 milim, viiočine v iiriui eue^a stolpa L. —BO, za tr^ovAc reklame, liaiičnu obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrata L. 1._
_g	__Celoletna naročnina L. — Za hlozeinatvo L. 22.SO.
OOMCA. Cghjgh dne a. nfrrn«. 1025.
TO PRVI NI APRIL ■ KER JE ZE VČERAJ BIL
- udo jc veliko, it človeka pol, nn je spregovorilo >t-sed za nežni spol:
u temu je podpore; it' pravi kavaiir. Milno mu pravico želi ljubi mir«.
nežni spol poglc<la, prime ga slabo, reč, čc kup napuha vlado nam v roko.
Druga stvar nič manj ni čudna, odškodnina je prišla, malo shojena in potna, in ud praha pač je vsja.
Tudi shujšala med potom je precej, precej hudo; Če bi kuga i<> pobrala, bi jc nikdar ne bilo. Brž na kolodvor hiteli in brzeli so ljudje, dostojanstvenik jo čaka, baje v'kik se sliši žc.
Tam ie mož z odlikovanji, jih je pač zato dobil, ker se za. zavlačevanje odškodnine jc boril.
Če medalje so iz repe ali je samo koren, ali so iz čokolade, tega pač ne ve noben. Vemo pa, da odškodnina pride nam le za april vsakdo prav do grla lani sit jo je ta čas že bil.
Če še |>ride z odškodnino tudi drugega še kaj. to ve sam naš Bog nebeški, morda so obljube vsaj. Teh bajč. je bilo truma, je pod težo vdrl se. tir in pa za lokomotivo jim baje je zmanjkal »šmir«. »Smir« pa jim zato je zmanjkal ker so šmirali ves čas, kar je bilo konec vojne vsa ta leta samo nas.
nedeljo dne 5. aprila predstava v Trgovskem domu; J. Jalen: DOM - Ob 8= uri.
,Kaj pa ti zopet tu?*
.Izgnali so me."	—___ •
.Zakaj?"
,Ker ima policiji preveč dela z menoj. Kdo seledaj boji del«
srečal ženske, ki so vzbujale v meni ta čuVstva hi vendar se mi jc vedno zdelo, tk jc vsem tem ženskam še vednO nekaj manjkalo In kar nisem sc mogel odločiti, da bi vrel katero izmed njih za ženo. Tako sem dočakal svojih triintrideset let in kakor Salo* mon bi lahko rekel, da me je obiskalo osemdeset žeti in deklet brez števila. Seveda, kakor Salomon sfcan si tudi jaz rnisKi, da sem dovolj mo* der, in zavarovan proti, vsem slučajnostim, toda. pred kia»* kim sem videl, da mc je vsa moji modrost pustila na cedilu.
Med intcligcriti, ki so Še preostali in bežali v tujino, sem pil tudi jaz. Najprej sem sc mudil v Franciji, potem v Berlinu. V Parizu sc mi jc od samih žensk kar vrtelo pred očmi; nisem vedel, katera ženska ima lenšo roko, lepši stas in glas, katero jamico v licih bi poljubil ali za kate* rimi nogami bi gl<?d*l;vso Pa*
Goric u, dne 2. aprila.
Pruv za prav Se ne vem, ne, kakšen dalum le danes, lat ko sem zmešati, da si bi se. ga bil včernj pruv lahko naučil . Jedva sem vsi al, sem videl vse polno ljudi, ki so leleli proti južnemu kolodvoru. 7.a-nlpuilo me je, knj se jc zgo* d ilo. Rekli so mi takoj, da je volna odškx>dnina prišla iz. Rit mu. »Sicer ic potrjeno, dn Je tisti polž, ki Je spočetka vo /M vlak crknil, toda takoj so pot čakali, da je prišel na svet drugi, zrastel in se podal na pot, da so ga vpregil v čakajoči vlak, ki je Sel z božjo in polževo pomočjo naprej In res prisopihal v Gorico ravno nu prt ve ga aprila.
To jc pa tudi smola, da je večje ne more biti. Če bi vlak ne bil dospel ravno na prvega aprila, bi bili morda ljudje Se dobili kaj drugega ruzen ptič* f jegu mleku in žubje volne. tat ko so pa odnesli tako dolge nosove, da so se vlekli z enega konca mestu do drugega.
Komaj smo se na jezili, da z vojno odškodnino M nič, ko smo slišali, da se pelje iz Vidi. ma glavno mesto nazaj v Go? rico in polno kramarjev, ki so vsi veseli. Radovedni če je »glavno mesto« ta čas kaj zru: silo ali se postaralo, smo leteli čez drn in strn proti Ločniku. Pa vraga — »glavno mesto« se je peljalo v avtomobilu irt det lalo tak prah, da ga še videti nismo niOgli. .
Ko smo prišli v Gorico. ga tu ni bilo, i o je znamenje, da se je naprej peljalo ali pa je šlo le na »špas«.
Ne smete mi zameriti, če vam povem še eno, da smo vsi lefeli gledat, na magistrat, kjer so bajč začeli deliti pravice Slovencem. Seveda — to pot ne zastonj. Sklepali so baje —za 1. aprila — da bodo. vsem Slovencem, ki so že v grobu. pripeli patrijotične znake. Če ne druge, vsaj kat kega športnega društva, recit mo nogometa, dasi ti počivat joči že dolgo več nc brcajo z nogami.
To je Čuka zelo razveselilo, da jc iz hvaležnosti sklenil, da prvega aprila ne bo nič več verjel, da si je zadnja še najbolj verjetna. ....
Tudi ni hotel verjeti, da so
ONA.
Nikoli sc nisem bal Hume« nejevih vezi in noben so vraž* nik žensk nisem. Ravno nasprotno. Zdi se mi, da žensk šo nihče ni tako zalo ljubil ka« kor jaz, Id jih. imam žc od svojega šestnajstega leta da« Ijc rad In' še poprej sem kot otrok vedno rajši imel punč* kc moje sestre kakor svojo konje, bobne in vojake in čc-sto sva' še s sestro sprla pri igranju, ker je Ona hotela, punčke le oblačiti irt oblačiti, jaz pa slačiti. Ljubim žensko graciio, klanjam se ženski ele* ganci. ne morem se zlepa na* gledati očt mlade deklice, zvok ženskega glasu me opaja, ob ženskem smehljaju vztro* petam. Rad poljubljam jamice v licih in elegantna, roka ali noga me navda z navduši* njem. Celo lokavost, površ« nost iii kovarstvo so mi mile ženske lastnosti in rad jih odpuščata slabotnim h Čer* kam Eve,
Cesto sem žc v življenju
rižanke so »e mi zdele p ne. Toda »nje* — nj^ č*Tv. Parizu, nego n* p Frankfurta v Berlin.
Na maH po^tajici, ki jj la uredi gostega zclenji! cij in kostanjev, so ulj mol fcupč najprej cdo škatlic, savltkov in roti vsem tem" pa sc ji-, stoj voz mlada dama v žak^, ki.- Ne bokrf popisoval zunanjosti, toda koj L jo ugledal. nem z vse« jena mahom* občutil, «u i »ona« in di nobene lqJ na svetu. Vfcc. prav vsej lo na nkl in povrhu kar je manjkalo vsein a dosedaniini .'Osenubk* Ncodoljiva kila jme ie | da sciin io ycnomer op« in kar Čudi sem, kako mt k lepa jo k' njej nevidne Kmalu sejn vedel, iki j< 5cj;t let VdoVa po možu, padel v vo|nl m da žaluj njim 5e vodno ravno tali lcOr prvi dan, ko jc zu za njegovo smrt Kar ral m! je hotelo storiti, ko čul o toliko žalosLi: o, zelo trpeti morejo samo j btoittHilk« z modrimi. Id mi očmi In prosojnimi rej mf. brmetke in črne s<>| toliko žalost nesposobne. tH sem sorodnost najini in usodnost najinega a nja in vedel sem, da mi |j na ali1 nadomestila ysc d nobeno.
'K sreči ali k nesreči sel je pokvarila lokomotiva t lc, pozno ponoči smo da v Berlin, Za hotel ic bi prepozno.* Železniška id je dala 'zakasnelim potJ na razpolago spalne v« Koj poskrbel za 4 praznih prostbfov-
Mojo vdovo ie obšli g že ob sami tn&K. da bi * v lafpč sama z moškim. | to vertdat ni nič straid milosti j iva«, sem jo W »Mislite si. da potujete * iAn eksprpsom«.
»Ah, ne govorite«, jej horvalaL »Kai bi si vendaj slil moj ubogi Fredi. cc 9 videl v kupetjt) samo s ij moškim! $aj ne verja vedno misHin le nanj insj nanj! Do jufra bom žc" prebila v kolodvorski < niči«.	.
»Verjemite mi. da šc vcSel, .če bo videl, ikj na toplein in spite na kcm. namesto da sc m po čakalnicah. Gotovo ij tak egoist, marveč man«. , ; .4*, L^
».Seveda jet Kil i ljubcZnjiv ie bil ce Vr t* kadar, so drufji navad«* J
edla sva na klop in n se zaldei pri Sarloton. m stolpu, da nc bom niti ovratnika niti sc nil Ptomifdltc, kako 10 je sedeti v spalnem ne se peljati. Ko sem rat obljubil, da bom je vdova orinr!« vrata, naju Predi ni* videl. Ta-:ča! Vso noč bom smel nrjern bfcžinj in prisiliš* njenemu dihu.' Noč v origfoainiem položaju a naju bo gotovo bolj kakor še toliko src« >o gledališčih! Ona se je pričdk stisnila v en kot jaz pa v drugi, lravnost smešno! Sede. ozu pa vedeti, da so voz
nikamor odpeljal!« losthva, j*z so tako rad na konec sveta«, to j c prtnlaleč. Zdi se niste Nemec«, is sem«.
gat Rus toretj?« kaj pa ravno bogat?« m vi jo. da so vstf Rusi ho? n da imajo široko na*
a, preden so nas izgnali, vse to res imeli«, bogi Rusi! Ali vas o» k zdo tišči? Veste, sto« a minuto na hodnik, da ležem in potom pridite, j. Samo... da veste, niti v h.... Predi vidi vse«, c četrt ure jc ležala ona »odnji. jaz na zgornji po? Jgotovila jc. da jo voz spominja na ženitovajij« potovanje z njenim Fn> in se jezila nad Fran* ki so ji ga ubili, potem utihnila. Ljubezen je sebičnega. To vedno linjarije ni tiega Frcdija ■ bilo odveč, tpda danes proščam. Ni minilo dob a se je začul proseč, tih k:
redi, mil? moj. pridi k
Nekaj me je sunilo in koj se mi je zazdelo, da jc meni tako ime. Nikoli noprej z vse« mi usemdesetorimi nisem ob* čutil take sreče kakor z »njo«, nobena nedolžna ali novopo-ročena ženska ni bila tako zelo sramežljiva in tako než* na kakor liemriet.sk To ni bi* Ia noč, bila je idntazija, nc* beška godba. To ni bila navadna ženska, to je bila . »o« na«, ki sem jo iskal vse živ* I jen je.
Ne vem več. kako jc dan zamenjal noč. Vso noč niscin spal. Gledal sem vesnomer v nien izmučeni bledi obrazek. Z ljubkim smehljajem je po» zdravila svetlobo jutra in 1110»
nc. ki »cm odgrnil zavese. Zdelo se mi jc, da bi sc vse življenje ne mogel naveličati odgrinjati njej zavese. Lovil sem njen smehljaj in snamež* ljivosti jo bilo med nama žc mani. Gotovo se Predi še id bil prebudil. Smel sem obleči nogavice na njene prelestne noge in poljubiti jamico ua kolenih. Se enkrat ho ko nje* ne ustnice dotaknile mojih. O, kako krasna je bila njena n lavo I asa glavica, ki je mole* la iz žalne oblekel
»Sedaj pa konec. Predi žc gleda«.
Moje srce je bilo oddano. 7x sem j<> hotel poprositi vai roko. Vos čuk jc žvrgolela m
Poročni prstan.
_________^____m
koma j sem čakal hipa, da si jo pritisnem na srce in jo za* r-rosim. nai mi postane žena. 7.c sem odpiral usta. Toda na vrata je potrkal noisač in ne* dolgo 1 otem sva bila že v av* tu.
»Pribite že jutri k meni. Čeprav stanujem pri prijateljici, r a imam poseben vhod. In kako se pišete, še sedaj nc vem.«
Predstavil senu sc. »I lin, kako smešno, težko ime, Karahcljskij!« Iskal sem vizitke. »Kaj pn jc tole?« Vzela mi je iz norlfclja bankovec za dvajset angleških funtov. Po* vedn I sem ji, da jc to donar.
»Tak smešen denar! Prtv tako smešen kakor vsi Angk;» /i. I'« Klari te. mi ga. Jaz zbiram papirnat deiuir. pa takega še nobenega nimam" . Podaril .sem ji hanktpvcc. Potem so Je avto ustavil.
»Lc glej, bogati Ruski, da res prideš«. je Ae rekla iu pri* kimala z lopo glavico. In ni* sem je videl vcČ.
Nisem noben »ovražnik žensk in nc bojim sc Hiininc» jevih vezi, toktii šel tja nisem. Se danes ne vem, aH jo hila to sveta naivnost ali pa kaj drugega.
Treba je vedeti, da jc tedaj veljal angleški Funt celih tri* stodvattajst mark.
ZAVAROVAN. A: »Ali sc nič ne bojiš, da bi lj kdo kaj ukradel, ko sc greš kopat in obleko pustiš na bregu?«
B: »Delam vedno previdno. Uro in verižico dam v hlačni, .'žep; nobenemu nc bo prišlo na um, da bi uro imel v hlač* nem žepu; listnico pa vzju
ONA. .Kaj? Poročni prstan si izgubil? Kako jc mogoče iz- mem iz hkičnega žepa in jo gubiii poročni, prstan?"	dam v oni žep. kjer sem imel
ON. To je tvoja krivda. Žc štirinajst dni sem li pravil, da j uro. Tako sem zavarovan, da ima žep mojega telovnika luknjo, pa je nisi za Sila.	' mf nihče ničesar nc ukrade.«
vji in nedeljski lovci.
oraedija v štirih dejanjih s petjem. '
ŠTEFAN: Morala sc je zgoditi nc* i! (Da Cilki lonček, snitme nahrbf-Oče. z menoj! Ti počakaj tu! ((h naglo na levo. takoj za njim I M;
IIJKRON1M (prestrašeno): Moj anti se ni papanu pripetila ne*
a.
CILKA: Bodite brez skrbi. presvet* nc! Moj Štefan zna izprati in ob-i rane, oče pozna Vsa zdravilna a v gozdu, ki pomagajo v vsaki ni
I1JERONIM: Tako Čudne slutnje
ŠTEFAN (za kulisami). Do lovske koče nesimo kneza!
V. PRIZOR. Prejšnja, Štefan, logar, lovci. — Štefan. k>gar in dva lovca nesejo kneza, Cilka prinese iz koče priprosto ležišče, na ktero položrio kneza.
MIJKKONIM (ves iz sebe). M on Dicu, chčrc papa, kaj se je zgodilo?
KNlvZ (izmučen): Sedel sem na kamen, sc primem — in naenkrat čutim, da me je nekaj v bodlo v levo roko, levo roko. Ocz par minut sem začutil strašne bolečine, strašne bolečine ... Zda j me pečd in žge, roka nri oteka, oteka .
LASKA R (pride in nese kačo): Mo* .dras jc biu. dc b' ha sto hudičev, poj kcjš'n! Glih de s'm ha šio zahrabu za iicp! Ja, Icjtos jc vruoča jesen! (Dene kačo z g lavo na tla in jo pobi je s peto.
Potem odpre gobec in ga kaže navzot čim). 11 lcj te. kejšne zuobe 'ma ta stroj* la! (Med tem Štefan z nožem razpara knezu levi rokav do ramena, Cilka mu da iz košare prt. s katerim zaveže roko nad komolcem).
STKFAN: Zganja, hitro žganja!
fjider 1 izmed lovcev mu da steklenico). Visokost, izpijte naglo to žganje, -naj V<is popolnoma onuuni! Nevarnost ni! Sc nož mi izperite v žganju. (Izroči nož bližnjemu /ovci/, Štefan trdo drži roko knezovo). Cilka, oplalmi si usta in bodi pripravljena, da izsesaš rano! (Vzame nož in razširi rano na knezovi roki. Itoh pik stoku v bolečinah.)
III.IKRONIM: Pomo/.ite očetu, si jajno nagrado dobile!
STKFAN: !>< vragi kd«» mm- " • denar in nagrado, ko se gre za življenje
Po pati navzdol.
Sc jc pol podrt* koča vodno tamkaj za vasjo; streha gola rebra kaže, zid preraslo trnje. bo. Nekdaj tam je blo živahno, od takrat deset je let; sc zanimaljc za kočo ■nnogobrojni moški svet. Kdo za lepim sc dekletom pač nikdar še ni ozrl. kteri manj. a zopet drugi, kar z očmi bi jo požrl. Saj šc meni sc jc vsela tajno prav na dno srca; ali sakrabolska štrena, v vojni se je /medla vsa. Zamižal sem. kadar v kočo inož za možem 'zginil je; zlasti tujcem lianca lepa. jc ogrevala srce. S skrivališča sem poslušal, čutil v srcu sem nemir, ko zaslišal sem besede: . K onim mehi I lanerl jetzt mit mir!
Tajnost bukov gozd zakril je, njih ljubav vsp medsebojno; dan za dnem Jolianca lepa, vživala je slast opojno. Sctala se z roko v roki ic po stezi s častnikom, vračala sc jc po noči. vedno Ic skrivaj na dom. Ni vprašala jo nje mati. kod hodila si m s kom; oče se za to ni brigal: Da tobak imel lc bom. Mlada lepa pa Johanca vedno bolj navzdol ic šla, v teku dvoje let globoko sc je že pogreznila. Kdor bi takrat v kočo stopil, se bi nudil mu prizor: Starec pri zibeli dremlje, kakor kak leseni štor. Zunaj v kuhinji pa srcblje starka močno črno kavo. žganje ji smrdi iz grla, komij da podpira glavo. Dete nekaj mescev staro, v zibelki s£ oglasi ZibJii starec, leno tnalo! starka v sobo zakriči. Zopet zibelka zaškripljc, bije ji tečaj ob tla;
starec ves zaspan blebeče: kam je neki zopet šla? Prejšnje leto jo podila le ljubezen jc iz hiše; zdaj pa v bedi in potrebi, si denarja okrog išče. Prejšnjo Hanncrl zdajle kliče: Vcnga. mi* Giovaninna! Se ta z drugim se po gozdu, Nemec ji je iz spomina, čas beži. kolo vrti sc. vse se jc žc spremenilo. • kot po svetu, tako v koči. vse se jc preobrnilo. Zganjcpitjc kmalu starko spravilo jc pod zemljo; vnučku novemu popravlja starec zopet zibelko. Čas zbežal je, vojna tudi, ž njo vojaki so odšli; Ilanca pa v domače fante upira Ic zaman oči. V hišo vedno večja bpda skozi okna. duri sili. dvoje otročičev p lak a, k niha ni. a bože mili. Kdo prevzame naj v oskrbo vso razpadlo kočo staro, starca, dvoje otročičev. poleg šc črvivo šaro. Pač iz bližnje vasi vendar je do koče prikleni al.
sitni in čemerni človek, ter Johanco jc pobraL Je čevljar le po poklicu, ker nerad on škarpe flika, v krčmo raje lc zahaja, tjakaj ga šc najbolj mika. V noči večkrat se iz spanja skoro pol vasi zbudi, ker iz koče glasno vpitje, jok in kreg do ušes doni. Končno šijj in kopita, ic čevljar naložil v koš, kdo bo več sc ubijal z bedo in ušel je Ilanci mož; ko razkačen jo privezal z dreto h kljuki za roke, s kneftro jo po licu udaril: Na. da boš pomnila me! Z vsemi si ljubim kovala, imela res si pravi. raj. vso lepoto si prodala, prodaj zdaj, čc imaš kaj! Vzel bbtago jc na rame starec in bežal iz hiše. da šc njega ne priveže. ter beračit jo pobriše, Lačno deoo sovaščani pa sprejeli so mod se, a Johanca prej prelepa, naj po svetu služit gre. Res lepota jc minljiva, zlasti čc sc jo zlorablja.
Ubogati nI dobro.
Prvi potepuh: Zakaj si pa danes zaprt? Drnjp potepuh: Zato, ker šem ubogal. . Prvi potepuh: To vendar i* mogoče. Drag* potepuh: ln vendar je. Ukradel sem krompir in bežal pred policajem. Ta me je tako 1 jubeznjivo vabil, naj po. čakam, da sem ga res ubogal. Zdaj {Ki seffim tu.
nekaj let In žc vsa' zgine, mir ih srečo ugonablji Ko jc vržena na tičsto. da jo vsak lahko*pohodi. takrat sc prettidoHt gnjusi žal, prepozno ▼ jjlavj blodi, Jasno to nam dokazuje osamela vaška koča, ki nemarnost v njej nek dan z vrha strehe nam sporoči Kam nc nravnost n&s iimvu vzgled ic Ilanca in dokaz-koliko oseh ie bednih storil levi njen obraz. Zdaj v zgubančeno nji: lil nihče več ne ne om. lam po meahi alužbe Hčc, svet ž njo obračuni I jc. Kot zamazana ae capa. valja šc okrog voglov, a dotlej le, tka v cknnato vas jo brcnejo domov. Iii napisal, kak- »godilo sc šc bode z ubogo Hupo; pa aaj veste, kot navadno nc zgodi a kostjo obrano.
TATVINA. I
A: »Pokažite mi novo vi noati^o. ključavnico zopir mc*.
B: .Zal. da ne norem, i so mi jo danes ukradli' NI ONA KJUVA GospotMnja: »^e vtm rečem. pri ™m u noter, pri dnigon ven.«.
Služkinja: »Kaj aam kriva, da haara dvoje ums? DOBRA BUDILKA Gost: .Ali -tale budi kliče?«
Sluga: »Seveda, aamo trati jo ic treba poprej-. VLJUDNOST. A: .KajLboi rekel, st ko se boš lepega jutra zbu v peklu?«
B:; »Pozdravil te boni I bro jutro, gospod sosed-NAPAČNO RAZUM lil, Učitelj nastani noi na k stran, nad-učenčevim srci Povejte mi. kam pridem, porinan tu notri Učenec: V temnico (z.i|*
in smrt. — Cilka, hitro! (Cilka poklekne •n deb po ukazu.) — Toliko časa, da sc prikaže iz rane vodena sokrvca! — Oče. prinesite sveže amike.
LASKAR: Glih tam zad jc an Icjp hrm arnike (gre ponj. Pobere mrtvega modrima, in ga vtakne v kamižolo.) Pej buo kruonca za modrasovo hlavo. Duo bra buo!
LOGAR (ikodoželjno).- Ako knez ne ozdravi, boš ti :kHv! Že veš kaj te čaka!
jiTEFAN: Ti si živina, ko šc v ta* ka prilikah nc misliš ko na zlobo in maščevanje!
CILKA: Glej. Štefan, (Si briše
usl;,)
ŠTEFAN (stiska rano): Prav, Cil. bt! Knez it rešen/
HTJERONIM (hvaležno): Tega ti nc pozabim idcoH! Tudi moj papa ti bo hvaležen!
ŠTEFAN (obvezuje rano z zelišči, ki mu jih je nabral ljnkar): Kaj bo tir sto! Tudi ciganu na cesti bi pomagal v takem slučaju!
KNEZ (se prebudi kot U težkega sna. Sname prstan z desne roke ln ga natakne na CUkin prsi.) To imaš v spomin, ti dobna gozdna vila, gozdna vila.
CILKA (mu poljubi roko): Hvala, mllostivi gospod knez! (Z veseljem o= gledaje krasni prstan).
KNEZ: Ako ozdravim in upam. da fcom. mc ofciščita Vi dva v mojem gra= du, v mojem gradu. hočeta za vaju skrs beti.
LASKAR: Tako se Srajal
KNEZ: .Zdaj mc pa počasi ni -.il dofao ^i rokKčite domačega z<lri< ka. f Štefan. Logar in dva gosta sel pravljajo. da ponesejo kneza.)
LOGAR: V tem č#w tudi nos bam za to, da izve knez, kakšna sta ti in Laskar.
STEfANt Sc prav nič nc bojim
LOGAR: Tudi boš moral poved čemu si bil danea v gozdu!
LASKAR (princu): Pej' pruos haspuod princ, ko b' ini dalj an li« nar fariiaia!
HIJERONIM fdobrt \otnn mu bankovec): Tu imaš za mojiga i' srnjaka!
Zavesa.
I Konkurenca.
i i iijls smo. dosedaj imel) 10 enega kr&narja, Hrglc= Zadnje čase jc pa od ne« prišel še eden, ki se je I /a Vodičarja. Tedaj se je pričela med nji* konkurenca na življenje mit. Vino je bilo takrat i vasi naiboJj. po ceni. lan v tednu smo hodili 1'rglezu; drugi dan smo šli \'(niičarju, ker je že pri li^ i i-opustil; tretji dan v Ion srno pa šli zopet k sili /.u, ker" je dobil novo vi; . kakor jc pravil. p<> zclo U reni. Tako smo upali i/ivi ti celo čase, ko ho Vo-ur točil zastonj. Urglez n bo pa šc celo plačal, čc mi. k njemu hodili pit. In »vo bi to tudi dočakali, da ni i>rigo<Rlo nekaj čudne (■oreh) jc namreč pri Vo* carju.
To je, bilo pa tako-le: Ca* ci su inipli,'ves^hco ip «icer Hriilezti. Ta je%il nad vse lja/.en, sama ljubeznivost bila. Ko je žc navtala ic stopil inalo pred hišo, ohladi od preobilega la Mož je bil namreč o* lih lic in precej trebu* sf. tako da mu je postalo tro vročp.
Hladil se je tako zunaj pred io in z zadovoljstvom gle* 1 čez cesto proti Vodičar* rikrčmi, v kaieri. jc bila da« s tema: skozi nobeno okno sijala luč.
Tedaj je zapazil skozi te* u neko senco, ki sc jc bli« la sosedovi - hiši, v roki Jc »ila nekaj, kar jc bilo po* Rhnn posodi za vodo; kmalu i tu <>enco se je zopet poj a; i';! Iniga in zopet druga in aka je prišla od vasi gori. •a vasi Da se je čulo. kakor i I i nekdo gonil vodnjak. Našemu Brglczu jc šinila lu-nilna misel v glavo. »Gori. go^i!« ' jc kričal ln ki-1 nazaj h gostom, o<l so«
•	tlo sobe.
»Dobro, da ste gasilci bli-
•	' Cori, gori pri .Vodi*
irju!«
Gasilci so bili na mestni. n nekaj sekund so bjli zc ri-d Vodičarjem. •V kleti gori, v kleti!« jc ričal za njiini Brglez. Kes se
•	^iimo v kletnih oknih svet* kalo
•
Drugi dan mi je pa pove« »1 nlen od, gasilcev. da so
•	Hil i v kleti krčmarja Vodi« '-rja L i je jahffl največji sod I r-M jo] ;n rrilijnl vodo ... met	p^ jc Vjila. zbrana
niegova družina z vedri i škafi.
Vndičarja zdtfj ni več v na*
• si vasi Alcni se zdi to škoila, ! ker tako smo prišli oh zad* , ni« »Panje, da bi kedaj vino zastonj pili____
Ženitbena ponudba.
Mlati, komaj .12 let Mar
mudenič želi v sviho dopisovanju in poznejše ženilbe znanja z mlado ter inteligeut. no mladenko. Ima .1 miljone nunsko avstr. kron ter po»e> duje obilo starih cunj. katere si |t irtctl vojno nabral po raznih delili sveta. Vsa njegova zunanjost je lepa: no
ono rko jc slep, nos ima za krivi jen navzgor in na koncu rndeč, (ker namreč nikoli ne bi ji vina. ker inia premalo alkohola V sebi); pa eno no«= go jc malo šopast, pa to ga prav nič ne ovira, da bi mogel iti vsak dan v gostilno.
I Vos i se torej .cenjene go« .•■po:lične, katere so samskega stanu ter bi hotele ."topiti v /a k on. naj se javijo. Stif rosi od 20 tlo 24 let Mlajše imajo pretlnost.
Ponudbe naj sc pošiljajo na »Čuka na palci« pod šifro: »Prijetna bodoč nosi*.
Ne gos - pač pa opico.
Pravilo.
Ciospa Žužek (k sosedi): »Pomisli; včeraj je moi mož šel na kiv na divje Rosi, a sc je vrnil danes zjutraj ob trdi
domov«.'
Gospa Petelin: »Ali je pij nesel kako gos?« Gospa Žužek: -»Gos ravno ne, pač pa pijano opico«.
Prevelika kuhinja.
vedel, da grof ne živi v sijajni nih gmotnih razmerah, odgo^j vori suhoparno: »Vaša ku«j lun j a je prevelika za Vas!« j
Ko se je • car Peter Veliki (1682 1725) vračal iz Holan« dijc. kjer sc jc v mestecu Saardam kot navaden d£Ia« vec »Peter Mihajlov« učil 'Hrodarstva, je potoval skozi Nemčijo io se ustavil pri gro« f ii Waldcck*u, ■ ki jc mogoč« nega carja povabil na kosilo. Obeti je bil uprav cesarski, da so se mize šibilc pod iz«, bornimi jedrni. Po kosilu je, grof svofjemu gostu razkazo«, val svoj ponosni grad in pra*. ša slednjič Pet/ral iVcftkcgal,. ali mtu ugaja '-zgradba. »Da«.
reče car, »lega je krasna, slog r hi ga gotovo že toliko imeli stavbe jc lep, jgrad ima samo da bi si lahko kupil vi'o« '
nkdosi l:l>NOST. j Zena možu: »Taki ste vsi!i Preti poroko govorite, da brez nas ne morete živeti, po po4 roki pa, da z nami ne moretjj živeti«.	i
raz<;ovoh
miid kadll.CP.m in !
nkkadilckm. a: »Poglej, čc bi ti nič nej kadil, in bi ves denar, ki ga zal | kajenje potrosiš, dal na strani
napaka«. »Veličanstvo, bi li smel vedeti, kje tiči ta napaka?« Peter, ki je dobro
R; »Prijatelj, kje imaš pni ti tvojo vilo, ker uič nc ,ka< diš?« i
Pravijo v Kiiežakti, da' so nekatera Ucklt-ta zelb poparjena, odkar '\c minula pepclniea. ker so ostale slrii-t let;.	" "•
Pravijo istoriirn. da, Jnjdo dekreta ustanovila proti Ijubavnl klali. Vsa tist. Se tle lio več laki. hllk^1i>'|Ki vofrafjli.
Pravijo v Knežakd, tla bodo naredili poleg drairtiitlgn^a krožka 5e pivsko pohajiilni) 'Jjni£tv<>.
Pravijo v fSVačiid. da ]e ž,Mpan mepijvcilid iK11* .Nebesa ua jtondjl.;,
'fctty' IA .M.iU-l doloma, :!Mar v I loj/llie i k. Mri'.lil:'Hii' predsblVtjab 2». l! m ! ■ ; 1 ' '
Pravilo, da ' hO Peter na (uaiio-vem lifSo iHipravtJal. bo "vm:' '.Mir kailltiiie koi vzd^lliu. '
Pravijo v Stnrtdi' pod Mangartom. tla lil pi-kalcr.V strml&ka tli-kle la rada I udi klobuk rtofcfla, p« 'se bo le. »ti hI >ic W|4el dim." ko bl moral klobuk v ktruii lu Jeibak ua #lavo. ki Je liikim n<V*|k>dieuaii! ic\ v slavo.	m' ...
Pravijo, da |c viJarkovlJah mnogo i'u\>,za ouioiit, a St več da ]«.' do/ft-teljli devic, katere čakajo, da iialHi-Ci dan odre^uja tudi za nje, če nu tli. pa, morila le t>o. .I.e pildl, le pridi sem sama doma. bom Slniklt ku« liata li bom dala 'uc dva«.
1'ravfto isto lam, J^i od &<lhj napi ej na&| uoKuinetali he hodu več tppiabljali tls?e miiSaidce (ala Sput pc|iei;a iiuter) pri ^ii/^hVar-janjii oziroma iKraplu. kakor do sc-ilai.
Pravijo isto l.jm, da liomo v kral-k|:ai imeli iMiuii^ni .Aj/ciipoit« TVst-Ikirkovlje-Miramar, kar pam Jc v veliko, veselje, da je eu lep kri* te .napravljen. y ostalo da lina. v rokah "nekn finančno tfdttd podjetje.
Pravijo, da ie voilsivo ps>slale, za kvante v. JlaUh v .velikih skiheb za ivoje.. brezposelne . potnike. In Senilne • posredovalce. VrSiJo ^e v la na-mop dnevno izredne seje, ki trajajo po 3 do 4. uro.,Kriza-se, je reSiJa s tem. da bo »fraljlar«, povišal kvatJ-tarino.	• ■ ,	•
Pravijo, da so dekleta v Ravneli ueprekosljiva v lepili • Klasovih, nedosegljiva v knaikili. krilcilu neomaJilji-• Ma v iranžah In nepopisljiva v bar« vah.
Pravil« v Halah, vjje klešče pri zo-h(i7.dravBiikcai .unbuJaloriju je takti razjedla rija: da se tc ruora.pr^ vsaki vporabi zaviti, v cunjo, da sc rija ne loti ic zob.
Pravil* ua Uajiiiicah, da so fantje začeli tekmovati z dekleti v ricanju las; res Klavno delo.
Pravijo, da so v velikem Srnaku dekleta jako slabe volje, odkar nc hodi več v vas neki govejAki fanl ena je baje zbolela sanjo radi tCRa.
'Pravilo, da so ledinski fantjc*zelo iradovediii ko vsak večer nastavljajo ušesa, tako da so. nekateri cclo zboleli.
Pravijo, da je na Colu, odkar so dekleta jokale, ki se nlno množile la oust. res nastala velika rek:« od solz. Sli so eolski Linije in so si izmislili Se m- preveč nemirno. Naplavili so si čolne in se po sol/ah naših domačih deklet vozijo v druge vasi pti dekleta- Cc pa nastane prevelika voda za vas. fuutjc. obrnite se na nas. deklela. mi Va.s usliiimo s tem poico leni. da ostanete pii nas. du ne-bu treba -sol/, točili.po vas.
Pravijo, tla si je k.....daoar Pif
skrbel ps;i. da mu bo delal družbo, ker mu jo noč« delali neko košansko ■dekle«.
Pr? v i Jo, da u- na tiradišiu pri p;ivi neka punca 'zapustila bnfet Viuavi sartio zaradi lega. da bo la žje. vpeljavala Ssdiivu |f;<t«> n.i tiri. dišču svoji tekmovalki.
VellktMiie razglerfaice
mm« «aitt»eje
Strcfcar Joici. Vfeoiie; llandcli t:m*. čipajc: Maver Amob. b4cv pti Dnrad; Koajedtc f cUks. |»Uve; tcromtiS. Jvaa. Kotfaakvic* ptl Ka ula: Klu Amum. Tru.	Ko-
der A»r*i.	- PWdbrdo: CmI
l-md^A. Sedlo; S£dk JoJd. Vfcova; tratili« Iimc. Vrtalna: l**vlia riaK. K««cc; M Ala«. Oor. Sdkavo: Dofaa« Slukhv. fUorie; Viki Iva«. <io£c: Aatoa SM. Slav. 6c; 3cnm Jakofc, IUovd; (»min fdvifd. Kafcrciiaa; Mak»c rraac.
IW»r VAkM. KofcuU: Ui« Ir«. Ka^iid; KmbU Vu A*. KofcMid; Karz AaceL Sunotar-oc: K«Ex* Kafri. Nova Sica; lUa, dc* AMtn. fbOmica: Malhi l«W. fiini Ii: ino Muko, Gore-
1Z FILMA. Filmski ravnatelj: V u njem dejanju ae vVcžetc v| stdjo. v kateri leži lev. In, no komična sečna bo!«
Igralec: »Hvala lepa za ti prijaznost, gospod ravna t d 1 ionski ravnatelj: »To prosim r«! Lenr vam nc storil ničesar, on jc vtnda mlekom vzrejen*-
Igralec: »Verjamem' Ti jaz sem x mlekom vzrejen, vendar ljubim meso vsi rrste be
IZ VIPAVE. Stal jc nckoč_. pravzapt stoji ic danes trg. ki čakii elektriko. No končno jo ( vendar dočakal. Celo cena lo ao napravili na tdd Vipt Poleg tega je stala »pri k sarni« velika tovarna, ki jc -enkrat Sc sama ujporablji elektriko. Nekega dne jc i stal ogenj in napravil prti škode. In tako je imel ni orožnik nalogo, da potzvcd za storilcem, oziroma, da i stvar nekoliko preišče. In I ko pride oroMk v centri da poklicati monterja.
»Torej, vi ste tisti mož«, dejal »Idi luč prižiga in vj su jc?«
Monter jc pritrdil. »No!« jc rekel orožnik, »j daj- pazite, kaj vas bom vp šal. kajti to je zelo važno. I ste včeraj električno luč p žgal i. kam ste pa vrgli vžMl Kco?«
be ia «2ru*c	tr^roua« ackidkji »OBirtce«.
Pnt«i v	Lnvii »mL d* *c
khcic	nočete* Iiti
naj se obrne na Ividko
marička mpa mrita.
■ila: Huli dc). dabra; ali kku su iii-dla- Jcku jtrdu za hadit.
k'k»: Buh de). Kod; pa hodš, al' i upa pabiraS Ifijca. al' s juh že
ala?
riia: Se jeli nfsn' neč dablla, inje •aiukiiska vse -pabralu. jrii^ka: Seli tud na Pejčeneh na uči dabila. ka Je »brika< Sla uče-
[jie-
rtia: Cc dablm ki, bo prav. čc ti,»u Sla pa Se loi, nazaj.
. Mfrička: Al' ni s bla u kratčin dele v I (Jorlc?	• I
Mrita: Ja sn' bla. pa nc zarkd kupčije z jajcani. ka Jeh iiisn neč dalilla* . Marička: Ki le le pa nesu za n* zlmnak dal. čc ue kupčije?
Mrlta: tinti v nebesih vi. de sn' bla Sla le Ii dninarju. k.i nlsu ueč uridiia.
Marička: O jest mi' pa mlslla. dc* nesla dol kiSu opiliik jajc.
Mrlta: Veruj uit. desn' nesla sama tri. desn' miela za pa pol.
Marička: Kit im fa|l. des šla k doh-tar ju?
Mrita: Notrc nisii prov dabra; ka-daj mc kuste prime, tlc mlslcin. de boni lili zdej gin.
Marička: Ki liodi zarad tlstjca h dolilarju. mpa druKii plučujeS, n ma* Ia uajie bretuev^a dob. ka liodS a-kul.
Mrlta: Prov pravS. hvala za nasvet. Kile j pa morem |et. al' ti Ac ua KreS damu?
—
1 * 'L * f t f ■ »t
......... j*
' Marička: Ja pujdeui. pa jemam S« tov aku] aprabke. . f ;«•.., ; J Mrlta: Bcjn. pa dahni > sti mej.' sama- če naj Cuk ui sllšiij. de,, sva se sk.ira skrlgale lo v »Klemenih* za rad iaic.	, . <<(lr
MarjČka: I*r6v ji<£ > |il gvISnaj pravje de Kuriti zlatriv akid,- • ..
Mrita: Nej Ic hod. 'v ulia ne| mil piSe. Z ItuKam! i \ » i f Marička: Srejčjia, Mrita; Hud štaba! 1	! . i SJ : J .* |
= VELIKE ZALOGE = PO ZNIŽANIH CENAH.
Izredna prodaja na rait
riev
ulica Savorgnana, 5- VIDEN (Udine)

vogal ulice Cavour.
'.J <W -;iS C
Z ozirom na \edho višje cene jo centralno ravnateljstvo v Mi-	1
lanu odredilo posebno približno 20 dnevno prodajo po znižanjh cenah,	|
ter se za ta čas odpovedalo tudi najmanjšemu odstotku dobička.
Zato opozarjamo naše cenj. odjemalce, da S Čefrlkom 2. aprila	^
skozi celi mesec smo uvedli zgorajšnje odredbe in prodajamo po	^ do sedaj še nikoli tako nizkih cenah veliko izbero oblek za lovce,
izdelano perilo, bombaževino, platno in bombaževino v vseh viso-	U
činah, prtenino, brisače in prtiče fiundra, pletenina iz' volne in	j l)ombaževine, tepihe, obposteljne tepilie, moderce iz Jute in <Joeof
zavese, blago za mobilje, posteljne koverie in 'juhe iz platna v	U
vseh merah, prebivanje, opreme za neveste, popolne opreme za pre-	y nočišča, za internate iu zavode, izgotovljene blazine iz žime in volne.
OPOMBA
Usaho blago, hi ne ugaja najsibo glede kvalitete ali pa cene se »zame nazaj.
d r o b' r i o.
Na debelo in na = STALNE CENE.
Razprodajalcem posebsn popust - Stalna razstava z zaznamovanimi cenami. ^ r
■ jrV-irV*^' »H- n ^ ir "* >f •* if ♦ • « v_jf	i. * v* v «
1
r
Ulll IILIIEI
DENAR V 1UG0SLAVIH
liilaai
liiluki
v tsNfRiniHi mstoi "v LJubljani
Mestni trg Stev «
vloge na ■mline knjlilc «- In koči rafun, jik obtn^e
t« <«pWS ■um	i
Obrestne tn* t.
Aagleški p.»č i L 11—
■ica liter. Rtuua Ki-gUoa n L 15-50 sVilo
uka lil«. Jajčna	a L 12. ilelle-
TitfMn MjCacji« L S-L VrrBKMlk l^iunii - brL inaaulk
n L S,- l»t« Lik«ji: Cmfcmo. Ckutrmc. HMUU. Ili«ilniec. - NokMf.JacirT.SiMU -V» •rcc Sneg«. CkM i L IS V> ^ Ucaura Lin. Kogui trni ■	> L 10 Ueklcnicn 7 1«L
-Pnaifc i-^tti« a L. ti lk»
. Žganiami iu trgu Sv. Antona štev 7.
Nova h^fftprlm S raznim bla( oni. (
VtUa nkjp tUiftw^(M>i» x*«Ao <l>ji) arafrr. M)«.	mat '
^klrir. Ict liuu . dcmkl. (r<V>. kloWli. b(X. aaU)«: poaot* potcrlM, '
sleklo. ^P*. (frilo	pnfi*w »e* iarmre hJ' H§ilk "»■> J
gr- t -	Vm' |>o konkurenčnih cennh.	" ~ j
^ __________
Trgovino w m< nufnlfluro
ŠKODNIK ANTON
Oorica - VIo Seminarlo IO - Gorica
Le zadovoljno«* k pravi sreo vodi! Zapomni si. nev sta, to resnico, in preden sdtf ionbu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
lOago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pet srmeritščtt « Z deseto
trgovec Skodnlk Anton, znan povsodL
- rt to se tiče tudi tebe, mali,
in tebe, žena, ženin, fani, deklina, trgovec ki kupageš mnogo bkrati
cefirta. eksferda in etzmma!
»Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče
In zadovoljnost kluč je že do sreče.
IVAN TEMIL - Gorica
Via G. Carducci štev. f BRUSAR in NOŽ A R
V delavnici ao ■««eiŽe«I delavci - apecijalisti u brunraka deU, kakor ImM u popravljanje operacij *kik predmetov L L i
I\ložarnIca MS O L I N G K N-
Prodaja ludi loalelne prednici«
V zalogi se naliajaju najbol.ši, ptislni in garanlitaui kamni, osle berga—anke za brušenje kos. - Delavoiea na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nnžrv, • sploh' vseh rezil.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in kojigoveSke ter vse dipge nože in rezila.
Z A IZVRŠENI DELA JAMČI
POSEBNOST: Žepne električne iarnice ii najboljših tovaren.
Manufakturo, perilo, izdelane oblake
po cenah brez konkurence
koplte pri dobrozaaal
Bratje Mose
Via Raslcllo 7 - GORICA - Via RasteHo 7
Pozor! Firili zi ■iinii Corso Giuseppe Verdi 1
MMirn.
Volneno blago lombaievine
Perila a
! Pozor
Mil
Podružnica: Via Carducci
Izdelano perik za moške In ienske
Laneno platni
In* bombažasti
Popolne bale Preproge Ir. baržuna In llnoleja
ilTBU IE
GORICA
T«leolaG«le v. 27*