Leto IX.
V Celji, dne 3. marca 1899.1
Štev. 9.
Maja vsaki petek ▼ tednu. — Dopisi naj se izvolijo pošiljati uredništvu in eicer frankirano. — Rokopisi Be ne vraCajo. — Za inserat* se plačuje 60 kr. temeljne pfi-
i ter od vsake petit-vreto po 10 kr. »st •nsakokrat; za večje inserate, kakor tudi za mnogokratno mberiranje primerni popust. — Naročnina za celo leto 3 gld.,
pol leta 1 gld. 60 kr, za Četrt leta 80 kr., katera naj na poSiija: Upr&vništvu „Domoviueu v Celji.
ima naša u- ^uija
Rubrovo sem^ je padlo na rodovitna, t'^
Zgodovinarji^ nalogo posredovat^BPI kulturno Evropo in barbarskim vzhodom. Haš namen ni tukaj razpravljati, v koliko se Avstrija zaveda te svoje od narave jej dane naloge in v koliko jo dejanski tudi izvršuje, marveč pribiti hočemo samo to, da vpliva celd barbarski vzhod na naš notranji položaj.
Dokaz temu je — in najsi se glasi še tako neverjetno — tajni ukaz avstrijskega pravosod nega ministra Rubra z dne 24. listopada 1897., v katerem nalaga vsem državnim pravdništvom, da čuvajo s skrajno pazljivostjo na družabni red in mir, da onemogočijo sleherno hujskanje zoper druge sloje, veroizpovedanja in narodnosti, skratka, da naredijo v razburkani Avstriji pre-potrebni mir.
Slehern človek mora na prvi pogled priznati, da si je postavil minister Ruber veliko in plemenito nalogo. Kdo bi kedaj sanjal, da postane birokratski minister, in to je Ruber, tak osrečevalec stare naše monarhije! On, o katerem se v obče samo ve, da sedi na ministerskem stolcu, hoče s pomočjo poslušnih državnih pravd-ništev naenkrat popraviti vsa napake in zaceliti vse neštete rane, katere so storili in prizadeli deloma po nevednosti, deloma vsled strankar-stva prejšni ministri in državniki.
Melanholično liki pesniki prvih desetletij našega veka, toži v svojem tajnem ukazu kako se na skrivnem in v javnosti hujska in ščuva narod zoper narod, vera zoper vero, kako se delajo umetnim potom nasprotja med raznimi družbami in sloji. Posledice teh bolnih rnzmer, da se kažejo v najžalostnejši luči in da če pojde tako dalje — se bliža neizogibna katastrofa. Vse prav res in še bolj žalostno! Edino veza. ms tlačene ovce pa je, da so celo naši
pastirji uvideli, Kam so dovedli svojo čedo. Toda to še ne zadostuje, če uvidi kak minister raz svoje zelene mizi vso nesrečo, katero so prizadeli razni boji človeški družbi. Samo iz dunajskih palač nam ni pričakovati zdravila, katera se nam pripravljajo v ministerskih pisarnah, kažejo čestokrat gorostasno nepoznanje vzroka bolezni in najnovejši recept, katerega je predpisal naš pravosodni minister, svedoči tako nevednost, da se je bati od njega največje nevarnosti, tako za posameznika, kakor za celoto.
Z raztegljivim § 87 kaz. zak., meni mini ster pravosodja, da odpravi vse boje, ki se bi-jejo dandanes v javnosti, domišlja si, da polove državni pravdniki jahajoč na omenjenem §, vse hujskače zoper druge narodnosti, veroizpovedanja in družabne sloje, in jih pozapro po delj časa v državne tamnice vladi na ljubo, človeški družbi na korist (!)
Časopisje in tiskovine, ki se bojujejo zoper neštete krivice, — po mnenju Rubrovem glavne
krivice bojev — namerava istotako udušiti z zloglasnim § 87. Kaj nioVu mar, da velja za
hujskače(!) te vrste § 30*i di~. tem. zak. in da imajo o njih soditi le porotniki! Brez dvoma ve, da sodijo porotniki človeške slabosti in napake drugače, nego sodniki po poklicu, in ker ti vkljub svoji vestnosti in natančnosti ne morejo smatrati za prestopek ali zločin, ako list ali knjižica razkriva razne krivice, opozarja na pripomočke in svari pred nevarnostjo, hoče minister Ruber soditi le s pomočjo § 87 kaz. zak.
Ne dvomimo sicer, da je minister hotel le dobro, ko je izdal zloglasni svoj ukaz A mesto da bi zadel volkove, udaril je po ovcah, mesto da bi prave krivce polovil, sega po nedolžnih, in to često s tako krutostjo, kakršna je v navadi kje na Turškem.
Zdelo se bo marsikomu neverjetno. Da se pa uveri, naj prečita n. pr. zaplenjene številke »Domovine" in »Slov. Gospodarja" in pa nemške
provincijalne lističe. Na mah uvidi, komu naj bi veljal imenovani "i^-* in zoper koga se v istini uporablja.
Ne tajimo sicer, da se i od slovanske strani bije hud boj, a boj, ki je upravičen, ker nam je vsiljen.
Naj bi bil minister, predno se je lotil, ne rečem nepremišljeno, svoje akcije pomirjenja
Avstrije, pomisM od kod vsi ti boji. Da je le malce stvarno sodil in mislil, priznati bi moral, da je glavni krivec današnjim prepirom in bojem avstrijska vlada sama. To je tista vlada, ki je s pomočjo nemške manjšine tlačila in k steni pritiskala vse druge narode, posebno pa slovanske; tista vlada, ki je mašila skozi desetletja slovanskemu narodu usta, ki se ni zmenila niti za njih prošnje, zahteve in grožnje, ki je bila zvesta zaščitnica preko meje škilečemu nemštvu, Slovanom pa prava mačeha, kadar se je šlo pripoznati jim njih politično ravnopravnost. kadar se je šlo za njih duševno in gmotno samostojnost.
Da se je moral temu nerazmernemu položaju storiti konec, da je morala neizogibno slediti reakc ja, to je vliaravi sami ležeče.
In ta boj, ki se bije danes na političnem, verskem in gospodarskem polju, ne preneha poprej, dokler ne izginejo vzroki zanje. Prej ne bo miru, in naj uduši pravosodni minister vse časopisje, ki ni privezano k vladinim jaslim, in naj pozapre polovico avstrijskega prebivalstva.
Tu ne pomaga noben § 87 kaz. zak. tu je treba drugih sredstev, katerih pa minister pravosodja bržčas ne pozna ali pa poznati noče. Če je njemu res toliko na »miru" ležeče, dokaže naj le z dejanji. Saj ni bil enkrat ali dvakrat opozorjen na nedostatke in krivice, katere se gode ravno glede pravosodja manjšim narodom, zlasti nam Slovencem.
Ako stori vsak minister, kar zahteva od njega zakon in zdrava pamet, ako preneha
LISTEK.
Jože Miklavec f
Napisal Jos. Vetušek. Preminil je na severnem Pohorja mož, mož katerega je šteti med one redke značaje, kakršnih ravno med našim zatiranim narodom toli potrebujemo in žal, tisočkrat žal, tako zelo pogrešamo: mož odločnih in jeklenih, mož, ki ne ljubijo samo z jezikom svoj narod, svojo domovino in milo materino besedo, marveč ob vsaki priliki pokažejo svoje mišljenje, trdno stoječi, kakor skala sred morja sovražnih valov, naj se le ti tudi z najbesnejšo silo zaganjajo ob njo, ona se ne gane, temveč stoji neupogljiva, nepremagljiva. Ker je zgoraj imenovani bil tak mož, spodobi se, da mu v »Domovini" postavimo skromen mali spomenik z željo, naj bi rajnki gledž svojega zlatega rodo- in domoljubja posebno med našimi merodajnimi krogi našel mnogo posnemalcev, osobito pa našel posnemovalcev gledč svoje odločnosti.
Pokojni Jože je bil porojen v občini Arlica, župnije ribniške na Pohorju leta 1840. Oče mu \
je bil kmet p. d. Feferl. Šolo je pohajal naš Jože v Ribnici v onih tužnih časih, ko se je še šopirila in ubijala jedino le blažena nemščina v bu-tice ubogih slovenskih otrok. Ker pa je bil dečko jako nadarjen in brihtne glave, premagal je kmalu vse težkoče, ki mu jih je ta šola mučilnica provzročala in je bil jeden prvih učencev v šoli.
A četudi je obiskoval le samo ljudsko šolo jednorazrednico, vendar je bil temeljito vešč obeh jezikov, slovenskega in nemškega v besedi in pisavi in je bil sploh bolj izobražen, nego marsikdo izmed onih, ki se ponosno trkajo na prsi, češ, kaj boste vi kmetski buteci, saj ne veste nič, le mi smo učeni, ker smo po mestnih šolah hlače trgali. Umljivo je, da si svoje obširno znanje ni v šoli pridobil, marveč se je pozneje izobraževal sam. V ta namen si je v družbi z rajnim L. Držečnikom, buditeljem tu-kajšnih Slovencev, naročeval razne knjige in časopise, iz katerih sta oba crpila in zajemala ono veliko navdušenost in ljubezen do našega milega materinega jezika, do naše drage domovine in do ljubljenega naroda našega, koja navdušenost in ljubav ju ni zapustila niti za trenotek do
hladne gomile. Oj kolikokrat se dogaja, da ob času, ko je treba dejansko pokazati svoje prepričanje in svoje mišljenje, kolikokrat pravim, radi malega dobička marsikdo proda svoje prepričanje in izda svoj rod slovenski in svojo tužno domovino oholim, požrešnim nasprotnikom našim.
Naš Jože, dasiravno je živel v bolj slabih nego v dobrih gmotnih razmerah — bil je namreč mali posestnik v Ribnici — vendar kaj tacega on ni storil nikdar ob nobeni priliki, in najsi je kot posledice svojega dejanja tudi že naprej videl stoterno neprilik in neugodnosti, katerih je imel tudi mnogo pretrpeti. On m nikdar omahoval ob času volitev, ampak je vselej storil svojo dolžnost, kakor mu je narekovalo srce, rekoč: Slovenec se boji samo Boga in nikoga druzega. Sploh je pokojnik vedel ob vsaki priliki stvarno in odločno zastopati svoje prepričanje, bodisi proti komurkoli. Vsaka slovenska zmaga in pridobitev napravila mu je veliko radosti in veselja, nasprotno pa ga je sleherna izguba na našem narodnem polji spekla v dno blage njegove duše. Zaradi njegovega znanja in njegove odločnosti so ga tukajšni narodnjaki
vlada izrabljati posamezne narode in sloje na škodo drugih in postane mesto strankarske vlade vlada narodov in njih koristij, konec bo marsikaterim tožbam, prepirom in bojem.
Naj mu le poročajo državna pravdništva, kako marljivo zaplenjajo neupogljive časopise, kako strogo postopajo zoper dozdevne sejalce prepira, toda naj se ne ziblje v sladki domišljiji, da doseže s časom svoj namen. Čim težji je jarem, tem večje je hrepenenje po osvoboditvi. Narodi se ne dajo več tlačiti in izrabljati, tem več zahtevajo pomoči od tam, kjer so imeli do slej vedno le zaprte roke in zaprto srca.
Za prihodnjost slov. naroda.
»Kmet je steber države, kmet je vir narodom, kmet jo podlaga temu svetu" — in kaj vse se sliši dan na dan trditi o našem kmetovalcu (poljedelcu), samo tega državni diplomatje ali navadni »zastopniki ludstva* nikoli ne trdijo, da se mora ta stan povsod podpirati in povsod vzdrževati z vsemi mogočnimi sredstvi! — Ali naj se mar sam vzdržuje iz svoje moči in s svojimi sredstvi?
Kmetskemu stanu se mora pomagati! Ta dolžnost zadene v prvi vrsti državo.
Pred 1848. 1. je bil naš kmet na pol sužen, danes je — na pol berač!
Pred 1848. 1. je užival le to, kar mu je vrgla za vrata tlaka in roka ošabnih graščakov in plemenitašev, danes živi le od tega, kar — si s žulji prisluži in pridela.
V sedanji dobi je naš kmetovalec slab pro-ducent: Če nima malega kapitala, dobro pognojene zemlje, dovelj svojih ljudi in primerno število svoje živine, je njegov stan obžalovanja vreden! A tacih »dobrih" (dobro situiranih) kme tov imajo naše slovenske dežele pač malo. Ti se še drže, vse drugo je pobral že — boben in Amerika. Ni čuda! Če je kmet sam nase navezan, mu danes kmalu spodleti!
Naš kmetski zarod se zanemarja, zanemarja po stariših, ki bi mu morali oskrbeti kmetijskih šol, kjer bi se za svoj poklic temeljito podučevali. Če bode naš kmet svoje otroke rinil v srednje šole, druge, odrasle v mesta si krubu služit, sam pa s tujimi ljudmi (posli in delavci) kmetoval, mu bo malo ostalo od pridelanega. In če ga vremenske nezgode zadenejo, je udarjen še po drugi strani.
Če opazujemo naš kmetski stan sedanje dobe, se nam je na vsak način bati za prihod njost tudi — slovenskega naroda! Če ne bo ta zaroda dobival iz kmetskega stanu, temveč le iz inteligence po trgih in mestih, bo v par letih naglo opešal.
Trudapoln je v istini kmetski stan, toda za njega ohranitev je treba skrbeti. S samimi študenti, vojaki, kočijaži, tovarniškimi delavkami, deklami in podobnimi sloji se poljedelstvo ne bo okrepčalo, in s polno in polovičarsko inteligenco se ne bo vzdržal kmetski stan!
Opazovanje in skušnja učita, da naš kmet po nekod zgublja pogum in veselje do svojega stanu, in zbok tega zapušča svoj dom.
Če otroci to pri stariših vidijo, se tudi njih loti mržnja do dela.
Kmet če biti po nekod svoj »gospod"! Kam pridemo s tem stanom, če ga ne vzdržimo v mejah! Zemlja ni povsod tako slaba, da bi ne vabila človeka k obdelovanju, toda če se mu ne seže pravočasno pod ramo in ga resno ne spodbudi k delu, bodo polja in travniki za slovenski naš narod — prazne livade! Pa začeti se mora pri našem kmetskem zarodu, ki je bil dosedaj le sam sebi prepuščen. Kmetski stan peša, če ga o pravem času ne rešimo, bomo kmalu — brez njega!
Njegov obstanek je dandanes odvisen od pomoči države in dežele, oziroma od skupin, ki so mu več ali manj dolžne pomagati. Država ali dežela, ki pusti kmetski stan propadati, uni čuje sama, sebe!
Poljedelstvo je v sedanjih časih vse pre malo cenjeno, nego bi moralo biti. Naš kmet sam ga dostikrat ceniti ne zna, saj drugače bi ga tako ne zanemarjal: ne pošiljal bi svojih otrok le v latinska šole, ne puščal odraslih v mesta v službe in ne opuščal stare krnetske šege in na vade ter segal po novodobnih. Kmetovalec naš je v marsikaterem oziru pokvarjen, na drugi strani pa premalo podučen o umnem gospodar stvu. Največ zakrivi pa se pri njem — z na pačno odgojo v mladosti.
Celjske novice.
(Shod spodnještajarskega učiteljstva), ka
teri je sklican na četrtek, dne 9. sušca leta 1899 ob 11. uri v Celje, na katerega je povabljena tudi vsa naša deželno- in državnozborska deliga-cija, ima namen: 1. da stopi učiteljstvo Spodnjega Štajarja v potrebno in koristno dotiko z zastop niki našega naroda v deželnem in državnem zboru, 2. da se jim predstavi kot važen činitelj kulture v državi, deželi in v narodu, 3 da jim oriše razvoj učiteljskega stanu do današnjega časa in da jim očrta svoje neugodne gmotne razmere, t. j. svojega vzvišenega poklica nedostojno plačo in da naznani, česa si želi za svojo naporno kulturno delo od njih in naroda, 4. da pojasni njim in davkoplačnikom, da je za učiteljstvo in šolo izdani denar prava narodova na obresti naložena glavnica, veliko večje vrednosti nego vedno rastoče ogromne vsote za to pove, puške itd., od katerih nima niti dežela niti narod v rastočem razmerju nobene večje koristi, 5. da vzbudi v njih in v narodu večjo zanimanje za njihov stan. Naši poslanci niso imeli doslej v izvrševanju svojega zasebnega po klica niti časa niti povoda premišljevati o važnosti učiteljstva, o vplivu šolskega poduka in vzgoje na narod, deželo in državo; dajmo jim torej k temu povoda in priložnosti! 6. da sliši iz njihovih ust mnenje o sebi in da mu nazna- j nijo česa žele oni v imenu naroda od njih. 7. da i
si zagotovi njihov glas za izboljšanje svojih plač. Znano je, da so v deželnozborski štajarski delegaciji tri stranke, namreč nemško-konservativna, nemško-nacijonalna oziroma liberalna in sloven ska stranka; kamer se nagne v tem vprašanju slovenska stranka, onde bode večina, iz tega sledi odločujoča važnost slovenske deligacije, 8. da označi poslancem in narodu v mnogobroj-nej udeležbi svojo stališče kot vodilo za prihodnje svoje delovanje v šoli in zunaj šole; 9. da obravnava ž njimi vprašanja a) o podržavljenju šole in učiteljstva, b) o disciplinarnem zakonu, c) o tajnej kvalifikaciji, d) o stalnem name.ščenju c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov. — Na ta shod so povabljeni s posebnimi vabili razven vseh spodnje-štajarskih učiteljev in učiteljic, tudi vsi okrajni šolski nadzorniki, vsi slovenski državni in slovenski štajarski deželni poslanci, učiteljice ročnih del ter uredništva slovenskih političnih listov.
(Razdelitev jubilejnih odlikovanj.) Pri tukajšnjem okr. glavarstvu vršilo se je preteklo nedeljo slovesno razdeljenje jubilejnih redov in križcev skupno vseh odlikovancev političnega okraja, izvzemši državnih uradnikov ter celjskih odlikovancev sploh.
(Komorni večer,) katerega nam priredijo v nedeljo zvečai^dne 5. t. m. prvi glasbeni ume!-niki iz Ljubljane°1fi °£&terega smo objavili zadnjič, obsegal bo naslednji vspored: 1. Anton Dvorak: Dumky, II. stavek Andante. Trio za giasovir, gosli in cello; svirajo gg. Prochazka, Wedral in Junek. 2. Pablo de Sarassate; F a ust, fantazija za gosli svira g, J. Wedral. 3. a) B. Smetana: Polka de Salon, op. 7, b) G. Werdi: Koncertna parafraza iz opere Rigoletto, igra na klavirji g. J.Prochazka. 4. Ant. Dvorak: Gozdni mir, b) D. Popper: Španski ples, igra na cello g. J. Junek. 5. W. A. Mozart: Kvartet za dve gosli, violo in cello, št. 21, D dur; svirajo gg. J. Wedral, dr. P. Drachsler, P. Lozar in J. Junek.
Z a dijaški dom v Celji) podaril je g. dr.
A. Schwab, zdravnik na Vranskem, 10 gld. Srčaa zahvala!
(Ogenj v sobi.) V trgovini južnih pridelkov Zamparuttija v Celju nastal je v soboto po noči ogenj ter napravil nad 400 gld. škode.
(Nadebudna nemška mladina), ali: kakšen les, takšen klin, kakšen oče, takšen sin, Tukajšni nemški »politični" listič ima svoje sotrudnike tudi med gimnazijsko nemško mladino. Odkod bi naj bil sicer nesramen napad na profesorja vero-nauka, ker je ta baje pri neki priliki grajalno spomenil devize Schonererjancev ,,Proč od Rima" Tudi je brati iz tamkajšnih blatilnih stavkov, da je v stanu kaj tacega zvariti le mlada, a sprf^-dena ter grdo nehvaležna duša In tisti citati iz Bismarckovih spisov?! Ali je nemškim mleč-njakom v študijo Bismarckovih neprebavljivo dolgih citatov, odločena zgodovinska ali klasična podučna ura? Kakšni značaji se bodo pač izci-mili iz mladenčev, ki gojijo tako črno nehvalež-nost, svojemu gotovo vse jednako ljubečemu profesorju, in kateri povdarjajo po političnih capah
zelo čislali in spoštovali, kajti bil je mnogo let občinski odbornik in svetovalec ter cenilni mož v Ribnici. Nad 30 let je bil cerkveni ključar in 32 let pa je bil občinski tajnik občine Janževivrh Arlica. Imel je torej dela več nego dovolj. Oskrbovati svoje posestvo in imeti še toliko drugih poslov, tedaj mora biti človek res vstrajno delaven. Naš Jože se je držal zares pesnikovih besed: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan." On je rad ustregel alehernemu in ako ga je kdo poprosil sveta v kaki zadevi, vedel mu je vselej prav svetovati. In če je bilo komu potreba pismene prošnje na kakšno višjo oblast, ni se nikdar brezuspešno obrnil na Jože Miklavca, kajti v peresu je bil tako vešč, da so ga včasih še takšni, ki so štu dirali, popraševali za svet. Vkljub vsem naporom in obilnemu delu je bil naš Jože do pretočenega leta prav trdnega zdravja. Lani v jeseni pa je jela v ribniški župniji razsajati griža. Takrat je on sprejel v svojo hišo nekega za grižo obolelega delavca. Vsled tega se je nalezel on in vsa njegova obitelj griže, katera je tudi spravila jednega njegovih otrok v črni grob. Odkar ga i je napadla griža, ni bil več popolnoma zdrav, |
kajti griži je sledil revmatizem, ki ga je imel | celo preteklo zimo priklenjenega na bolestni postelji. Zadnji čas so se mu bolečine v nogah nekoliko olajšale, in sleherni se je veselil videč ga zopet pohajati v cerkev, kar je kot veren kristjan vselej rad storil, kadar mu je bilo količkaj mogoče. Tudi na Pepelnico letos je bil še v cerkvi pri sv. maši, ter je bil omenjenega dne še prav vesel in dobre volje, tudi zvečer tega dne ni tožil o nikakih bolečinah. V četrtek, dne 16. m. m. zjutraj okolu polu pete ure pa mu postane naenkrat silno slabo. Njegovi so hitro poslali po duhovnika in zdravnika. Ko sta imenovana prihitela, je tlela le še mala iskrica življenja v njem. Neisprosna morilka, bleda smrt je kmalu pretrgala življenja nit blagemu Jožetu ter vzela ubogi, vsega pomilovanja vredne udovi pridnega in zvestega moža, devetim še živim otrokom ljubečega in skrbnega očeta, za kojih narodno izobrazbo se je toliko trudil, materi Sloveniji prezvestega in udanega sina, prijateljem ljubeznjivega in zvestega sodruga, vsem pa, ki so imeli priliko ž njim občevati, prijaz - nega in ljudomilega znanca. Zares: »Quel hora I nescis".
Da so rajnega ljudje misleči tudi politično drugače, res jako čislali in spoštovali, pokazal i je njegov pogreb dne 18. m. m. Udeležilo se ga je mnogobrojno ljudstva, ki je hotelo blagemu pokojniku skazati zadnjo čast. Hvaležna občina Janževivrh Arlica položila mu je krasen venec na krsto z napisom: »Svojemu mnogoletnemu tajniku občina Janževivrh-Arlica." Domači veleč, g. župnik je rajnkemu govoril pretresljiv nagrobni govor, spominjajoč se pokojnikovih zaslug kot cerkvenega ključarja, kot občinskega odbornika, svetovalca in tajnika ter kot človekoljuba sploh.
Sedaj, ko te je, dragi Jože, objel zevajoč grob, sedaj nam je še le popolnoma jasno, kaj si nam bil in kaj smo s teboj izgubili; ne vemo si odgovora na vprašanje, kedo nam bo zadelal verzel, katero je napravila ljuta smrt, iztrgavši tebe iz naše srede, iz naših vrst. Naj ti bo lahka domača žemljica, katero si toli ljubil. Dušo tvojo pa naj obsevajo žarki luči večne in neskončne božje milosti. Mi tvoji prijatelji pa ti v svojih vernih srcih ohranimo trajen in blag spomin!
kakršen je omenjeni listič, da so njih stariši vsi navdušeni za brezverstvo, kakršnega učita Wolf in Schonerer. Lepa bodočnost!
(Gospod državni pravdnik, tudi to ni hujskanje?!) Nemški izdajalci so se že veselili, da se posreči njihovim zaupnikom v državnem zboru zanesti v našo državo nevarno zavoro, ako bi bila obstrukcija zabranila uzakonitev največjih potrebščin, kakor je zakon za dovolitev rekrutskih naborov. Viada je izdajalski naklep uvidela, odpravila državni zbor ter omenjeno uzakonitev preskrbela s pomočjo § 14. Tukajšni J nemški listič, ki se vsiljuje Wolfovi stranki za nekako glasilo, piše o tej zadevi, češ, vojaški kontingent je sicer dovoljen s § 14 toda ker ta pot baje ni zakonita, poziva takorekoč, da ni nikdo dolžen priti k naboru. Seveda pokveke okoli »vahtarce" se nimajo bati takšne državne sile, da bi jih zamogli v cesarski službi rabiti, toda drugo je, da državni pravdnik ne vidi v taki pisariji nikacega hujskanja!
(Podlo ščuvanje) v tukajšnem nemškem lističu proti Slovencem ponavlja se v vsaki šte vilki, brez da bi vodja državnega pravdništva zagledal § 302, katerega pri »Domovini" takoj vidi, če le pove, kako gre v slast celjskim nem škutarjem naš denar. Povedali smo že, da je vse mišljeno in podla laž, da namerava kako slovensko dru&tvo leto a slaviti v Celji, blagoslov ljenje svoje zastave. Vkljub temu pa so v vsaki številki »vabtarce" nesramni napadi na celjske Slo vence in narod slovenski. Namen tega hujskanja pa se razvidi v predzadnji številki tega umazanega lističa. Baje se ima v kratkem vršiti obravnava proti raznim capinom, ki so pri zadnji slavnosti kazali svoje junaške Čine s tem, da so metali gojila, jajca, polivali s hudičevim oljem, trgali obleko, lučali kamenje itd. Radi bi s takimi spisi vplivali, da bi sodstvo in občinstvo bilo prepričano, da so ti capini le žrtve, narodni mučeniki, itd. Res čuda, kaj vse sme v Celji nemški listič in kaj slovenski list ne sme, in smo vendar vsi v eni državi in imamo vsi jeden kazenski zakon.
(Porotne obravnave.) Nadalje so se imeli zagovarjati pred porotniki naslednji zatoženci : Dae 15. m. m. oprostili so hlapca Alojzija P/nat iz Št. Ilja obtožbe nenravnega nasilstva, — Dne 17. m. m stal je pred porotniki 221etni kamnosek Alojzij R^žner iz Terlične, župnije sv. Roka ob Sotli, obdolžen ropa in javnega nasilstva, katerega je doprinesel dne 31. januvarja 1898 na Mariji Perger v Glažutarskem jarku. Porotniki so ga spoznali krivim, nakar ga je obsodilo so dišče v 41etno težko ječo, — Dne 17. m. m. bil je na obtožni klopi Štefan Zupane, bivši občinski tajnik v Zusemu. Kakor smo že svojedobno ome njali, ogoljufal je razne stranke in zavode za visoke zneske, poneveril mnogo denarja ter ponarejal vrednostne papirje. Obsojen je bil v 18me-sečno težko ječo. — Dne 20. m. m. obsodili so 291etno samsko deklo Matildo Kovač, doma od Spcd. Dravograda, pristojno k Sv. Miklavžu pri Slov. Gradcu zaradi detomora v 5 letno težko ječo. Zadavila je dne 6. januvarja t. 1. svoje dete, in sicer je bilo to njeno tretje nezakonsko. — Isti dan bili so na obtožni klopi trije mladi, a nad vse drzni tatje, in sicer mizarski pomočniki 181etni Rudolf Schambach, 171etni Jožef Pečnik in 191etni Jožef Križman, vsi trije v Brežicah. V teku jednega leta ulomili so na mnogih krajih, a to podne na zelo predrzne načine. Tako dne 15 febr. 1898 pri okraj, sodišču v Brežicah, v aprilu 1898 v Vel. Dolini pri gostilničarju Klabu čarju, kjer so okradli tudi ondotnega nadučitelja in učitelja, pozneje pri okrajnem glavarstvu v Brežicah itd. Obsodili so: Schambacha v 51etno, Pečnika v 2Valetno težko ječo, Križmana pa v 14dnevni zapor.
Slovenske posojilnice.
»Zveza slovenskih posojilnic v Celju" razposlala je ravnokar svoj osmi letopis, v katerem poroča o poslovanju slovenskih posojilnic v letu 1897. Ta letopis je silno zanimiv, akoravno po daja samo gole suhe številke; kajti te številke kažejo, kako velikansko so se razvili slovenski denarni zavodi.
Po tem letopisu je pri »Zvezi slovenskih posojilnic v Celju" 81 posojilnic ter je teh na Štajarskem 28.
V »Zvezi" stoječe posojilnice imajo skupnih aktiv nič manj kot 12,280 625 gld. 06 kr., torej skoraj trinajst milijonov goldinarjev ter
rezervnih zakladov 602.789 gld. 73 kr. Čistega dobička so imele 1897. leta 107 412 gld. 23V2 kr.
Največja izmed vseh posojilnic ne samo na Spodnjem Štajarskem, ampak na celem Slovenskem in tudi na celem Južnem Avstrijskem je pa »Posojilnica celjska", katera je imela leta 1897 samo poslovnega premoženja 1 726.816 gld. 51 kr. in rezervnega zaklada 107.141 gld. 39 kr.
Letopis je pa letos še posebno zaradi tega zanimiv, ker nam ne daje samo pregleda o stanju in poslovanju posojilnic, ki so člani „Zveze slovenskih posojilnic v Celju", ampak pregled delovanja in poslovanja tudi vseh drugih, torej vseh slovenskih posojilnic. Iz tega pregleda posnamemo, da je slovenskih posojilnic poslovalo 1897. leta 129; da so imele te posojilnice skupaj poslovnega premoženja 17,916.683 gld. 14 kr., torej skoraj osemnajst milijonov goldinarjev ter da so imele rezervnega zaklada 738.712 gld. 97Va kr. in napravile čistega dobička v 1897. letu 141588 gld. 51 kr.
Te številke nam kažejo torej, kako velikansko se je začel slovenski denar stekati skupaj v slovenskih denarnih zavodih. Ta mogočni razvitek slovenskih posojilnic v tako kratkem času, daje nam torej opravičeni up, da se bode slovenski narod enako češkemu po svojih denarnih zavodih popolnoma otresel in osvobodil tujega kapitala in njegovega vpliva ter omogočil, da bo res Slovenec v vsakem oziru gospodar na svoji slovenski zemlji."
Spodnje-štajarske novice.
f Dr. Jakob Ploj.
Iz Ptuja nam je došla turobna vest, da je preminil tam dne 28. m. m. ondotni dvorni in sodni odvetnik g. dr. Jakob Ploj, v starosti 69 let. Pokojnik, kakor sploh cela njegova rodbina ima neprecenljivih zaslug za narodni in gospodarski razvoj Slovencev na Spodnjem Štajarskem. Po kojni je bil vedno nesebični sodelovalec pri vseh ondotnih narodnih napravah. Svetila mu večna luč!
(Dopolnilna volitev za deželni zbor štajarski) mesto odstopivšega grofa Wurmbranda se vrši 28. marcija t. 1. v deželni dvorani graški. Kandidata si še nemško veleposestvo ni postavilo.
(Potrjenje) Cesar je potrdil izvolitev g. dr. Josipa Georg, načelnikom okrajnega zastopa v Šmarji pri Jelšah, ter g. Franca Ferlinc, njegovim namestnikom.
(Imenovanje.) Predsednik graškega nadso-dišča je imenoval računskega oficijala Matevža Trobec, računskim revidentom ter absolviranega gimnazijalca Antona Wratschko, računskim prak-tikantom.
(Učiteljske premembe.) Premeščena sta službenim potom (!?) gg. učitelja Jos. Brinar iz Vojnika v Rajhenburg, a A. Eksl iz Rajhenburga v Vojnik. Proti zadnjemu se je svojedobno brez vsake krivde ruvalo, dokler niso okoliščine res izsilile njegovo premeščenje; vprašamo pa, kako pride g Brinar do tega, da ga kar službena — megla odnese iz priljubljenega kraja, kjer je kot priznan pedagog tem vspešneje deloval, ker so mu bile posvem znane krajevne razmere.
(Iz Št Petra v Savinjski dolini) se nam poroča, da že imajo po novem letu drugega župana, da pa sta oba poslušni pari Lenkota. Ta trojica sedaj po navodilu Lenkota živahno gospodari Mostove, katere so imeli dosedaj posamezni posestniki v lasti in oskrbi, prevzema vse občina na svoje troške. Ljudstvo je zelo nezadovoljno, ker vidi in sluti pri vsaki nepravi zli duh starega lisjaka Lenkota, katerega se menda res ni možno otresti za zmirom.
(Nova občinska volitev v Veliki Pirešici.) Zaradi formalnosti je namestništvo zavrglo lanske volitve ter razpisalo novo volitev, ki se bo vršila v mesecu marciju t. 1. — Zanesti se smemo, da si bodo izvolili tudi tokrat le može, ki so po govoru in mišljenju nevstrašeni Slovenci.
(Iz Gornjegagrada) smo dobili pritožbo, da pošilja ondotni pošti graško poštno ravna-
teljstvo samo nemške razglase, katerih nikdo ne razume. Ker se to gotovo tudi drugim slovenskim poštam dogaja, naj vračajo take vsiljen dopise takoj v Gradec z opazko, da jih ljudstvo ne razume
(Iz Gornjesavinjske doline) se nam piše: Trgovina z lesom, ki je do zadnjih časov redila prebivalce Gornjesavinjske in Zadrečke doline, peša vedno bolj in bolj. Ljudstvo bode moralo gledati, da se poprime kake obrtnije, drugače bode sčasoma slaba predla. Imamo pač mnogo premoga in druge rude v naših planinah p v kaj pomaga, ker se nihče ne loti izkopavanja. Ali bi ne bilo umestno, če bi se prebivalci ob Savinji in Dreti poprijeli pletenja košaric V ta namen naj bi okrajni zastop poslal nekaj ukaželjnih na pletarske šole oziroma tečaje, da se naučijo pravilnega in lepega pletenja in ti bi potem lahko doma poučevali. Ta nasvet je premisleka vreden.
(Prvi letošnji turist na Menini (1500 m) bil je v Gornjegrajski koči dne 23. februvarja. Okoli koče in v obče na planini je kakega pol metra snega. Na nekaterih krajih, kjer so zameti pa je sneg tudi čez en meter visok. Koča je zelo dobro prezimila; v njej je bilo 1° pod ničlo mrzlote. Razgled s planine je po zimi prekrasen posebno na s snegom popolnoma pokrite Savinjske planine. Do visokosti kakih 1000 m je sneg deloma skopnel in v pozdrav se ti klanja nebroj bel h cvetk .črnega teloha". Najde se pa tudi nekaj drugih zastopnic pomladanske cvetane, kakor n pr. pljučnik, jeternik itd.
(Slavnim posojilnicami priporočamo, naj se pri sklepanju letnih računov oziroma pri razdelitvi čistega dobička spominjajo tudi Savinjske podružnice »Slov. planinskega društva". Ta podružnica deluje sicer mirno in tiho, a vendar neumorno in vstrajno. Postavila je v Savinjskih planinah šest planinskih zgradb in med temi tudi v proslavo cesarskega in papeževega jubileja »Jubilejno kapelico sv. C'rila in Metoda pod Ojstrico" v visočini 1780 m — nadalje je na novo naredila nekaj potov, druge zopet popravila in zaznamenovala. Ob potih postavila je čez 100 napisnih tabel. S svojim delovanjem je nemško planinsko društvo popolnoma izrinila iz naših planin. Letos namerava zgraditi »planinsko kočo" na Boču in na ta način razširiti svoje delovanje po ostalem delu Slov. Štajarja. Tako društvo je res potrebno podpore! Slišimo, da je vrla mozirska posojilnica naklonila S. p. »S. p. d." — 50 gld. podpore za leto 1899. Posnemanja vredno!
(Laški tržani) so priredili pretečeno soboto hrupno ovacijo svojemu ljubljencu dr. Schwabu, ker si je isti šel — drugi dan v Celje po »zaslužen" križec. Obhoda po trgu do njegovega stanovanja, pri katerem je vse križem grozovito hajlalo, vdeležili so se tudi nekateri ugledni Slovenci, a vodil je vso razgrajajočo druhal župan Weber. Ko so tako lepo unisono pritulili pred okna odlikovanca, ni se temu niti zdelo vredno se jim za »počaščenje" zahvaliti, niti se splošno prikazati, nego jim je pri oknu baje kazal hrbet, to pa neki zato, ker še spredaj na prsih ni imel križa, nego so mu ga še le drugi dan v Celju pripeli.
(Iz Laškega trga) se popravlja naš izkaz o jubilejnih številkah družbe sv. Mohorja v toliko, da ima ondotna nadžupnija 4842 duš, med temi 236 udov družbe sv. Mohorja, tedaj pride na 100 ljudij 4 87 Mohorjanov, ne pa le 0'4°/0. Vsled tega zavzema laška nadžupnija 112. mesto med izkazanimi župnijami, ne pa 219. — Kdor pomisli obširno sestavljenje onega izkaza, ne bo se spodtikal nad posameznimi poraanjkljaji, ki so se morda še kje vrinili našemu poročevalcu.
(Dr. A. Kautschitsch v Sevnici) umira, pa ne na telesu, temveč na mošnji. Kakor se čuje, napravil je okoli 75.000 gld. dolga, katerega bodo upniki iskali konkurznim potom. — Lepo nemško gospodarstvo! Heilo!
(V Zabukovju nad Sevnico,) kjer županuje nek »tajč — Požun" s pomočjo dr. Kautschitsche-vega pisača Komposa, so imeli žalostno pepel-nično sredo. Na pritožbo mnogih občanov iz Za-bukovja, odredilo je okrajno glavarstvo iz Brežic javno zaslišanje, odvzelo takoj policijskim potom vse občinske spise Komposu ter ob jednem spoznalo potrebo, občinske račune za več let nazaj pregledati.
(Za zvišanje učiteljskih plač) v XI, X in
IX činovni red poslala sta prošnje na visoki deželni zbor krajna šolska sveta Žusem in Slivnica v šmarijskem okraju.
(Iz Slivnice) Naše bralno društvo zborovalo je 26. svečana t. 1. Po običajnem nagovoru se je rešila najvažnejša točka, namreč volitev. Na mesto lani nas zapustivšega predsednika č. g. kaplana Krohne-ta izvoljen je na to mesto njegov naslednik č. g. Ivan Jurko, Pod predsednikom je izbran č. g. župnik Jan. Kozinc, tajnikom g. Kurbus, odbornikom pa gospodarji Anton Vega, Matija Zelič in Matija Vrečko; zadnji je ob enem blagajnik. Novi g. predsednik se zahvali za častno izvolitev ter prosi krepke vsestranske podpore. Po pravilih, pravi nadalje, dalo bi se mnogo koristnega in lepega v našem diuštvu ukreniti ter obljubi vse svoje moči postavljati v to svrho k čemur mu naj pomozi Bog. K živahnejemu gibanju našega društva predlaga se eno in drugo. Obvelja pa predlog, večkrat, najmanj vsak mesec zborovati. Ko se bo nabralo več denarja, vstanovila se bo knjižnica, katere še nimamo. Posel knjižničarja prevzame Franc Kurnik.
(Zmrznil je) v noči 26. m. m. v Rajhen-burgu bivši sedlar Verež, ki je ljubil »žgočo" kapljico. Tudi oni večer se ga je bil preveč na-lezel, obležal med potom ter zmrznil.
(Notarijat) Notarskim namestnikom v Konjicah po pokojnemu c. kr. notarju Karol u Kummer, imenovala je c. kr. okrožna sodnija v Celju gosp. dr. Josipa Barlč, notarskega namest nika v Slovenski Bistrici.
(Odlikovanje.) Nj. Vel. cesar Franc Jožef I. podelil je gosp. Francu Boheim, nadučitelju v Kozjem, srebrni križec s krono za zasluge, koji se mu je slovesno pripel dne 21. februvarja t. 1. Ne-le, da se je zbralo ta dan učiteljstvo celega okraja, ampak počastilo je odlikovanca s svojo prisotnostjo več odličnih oseb iz okraja. Bila je navzoča tudi vsa šolska mladina. Gosp. uradni vodja Julij plem. Vistarini, imel je lep govor, v kojem je povdarjal eminentno važnost ljudske -šole ter zaklical z vsemi navzočimi vred nje zaščitniku, presv. cesarju trikratni »živio". Spo minjal se je v svojem govoru zaslug odlikovanca, Gosp. Boheim je odlikovanje po vsej pravici zaslužil, zakaj on deluje kot učitelj že celih 88 let, izmed teh 28 let nepretrgano v Kozjem. A on ne deluje samo v šoli, marveč njega delovanje ae razširja tudi na zunaj. Dolgo časa je že marljiv ud okrajnega šolskega sveta, ravnatelj kozjanske hranilnice, bil je pa tudi dalje časa delaven občinski odbornik. Želimo mu torej, naj bi dičil križec njegove prsi še dolgo vrsto let!
(Deset goldinarjev nagrade) dobi oni, ki prinese ročni kovček, ki se je zgubil dne 15. decembra 1898 leta na poti Bizeljsko Brežice odnosno Brežice-Videm, v narodno gostilno v Brežicah na Štajarskem, oziroma županstvu v Krškem na Kranjskem. Če ga pa našlec noče vrniti, dobi oni, ki našleca ovadi in se kovček najde — 10 gld. nagrade.
(Nagla smrt ) Dne 22 m. m. je prišel na kolodvor v Poljčane nek bolehav starček ter si kupil vozni listek do Maribora, kamor se je hotel podati v bolnišnico. Komaj prileze v čakalnico, tam pa zaspi na večno. Pri sebi ni imel nikakšnih izkazil. Doma je bil neki iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici.
(Iz Laperja.) »Delavsko podporno društvo v Celju" storilo je zopet lep korak naprej. Ustanovilo je dne 26. februvarja t. 1. v Laporji drugo podružnico. Ustanovnega shoda udeležilo se je na stotine občinstva. Na shodu govorili so gosp. Ivan Rebek o delavski organizaciji, čast. gosp. J. Kržišnik o splošnem in socijalnem delavskem stanju ter g. dr. J. Karlovšek o narodno gospo darskih stvareh v prav mičnih primerah. Vsi govori bili so jako temeljiti, kar so spričevali neštevilni »živio" klici. Novi podružnici želimo mnogo uspeha!
(Slovenska zmaga v Ptuju.) Pri volitvi v ptujski okrajni zastop zmagali so dne 28. m. m. slov. veliki posestniki sijajno, dasi je bil naval meščanov nad vse drzovit.
(Nasilni sosedje) Iz Središča se poroča, da je pretečeni teden prišlo čez mejo 250 Hrvatov, ki so z nasiljem posekali okoli 10 oralov
| gozda. Poklicati so morali orožnike na pomoč. Nam se ta vest ne zdi dosti verjetna.
(Novo bralno društvo) osnujejo pri Sv. Benediktu v Slov. goricah. Sploh je opažati zadnji čas v tej župniji jako hvalevredno narodno gibanje. Vseh šest občin te župnije poslalo je prošnje za slov. vseučilišče in nadsodišče, a zadnji teden tudi za slov. poštni pečat. Nesebično prizadevanje odličnih narodnjakov najti mora svoj vspeh!
(Sramota za slovensko občino!) V Hočah pri Mariboru je v seji krajnega šolskega sveta predlaga! nek Pfeifer, naj se uvede v tretji razred nemški podučni jezik, a tudi v prvih dveh naj se podučuje »bolj nemški". In ta blazni in nazadnjaški predlog objestnega ozir. nevednega nemčurja je bil — jednoglasno sprejet!! Vendar je šolski okoliš popolnoma slovenski. Slovenci, katere nas vodi že vsak nerazsoden podrepnik, res ne zaslužimo boljše usode, nego jo imamo!
Druge slovenske novice.
(Imenovanje.) Pravna praktikanta pri ljubljanskem dež. sodišču g. Mirko Grasselli in dr. Viktor Murnik sta imenovana avskultantom.
(Vabilo) na CXVI. odborovo sejo »Slovenske Matice", v sredo, dne 8. sušca 1899. 1. ob petih popoludne v društveni pisarni. Spored: 1. Naznanila predsedništva. 2. Odobrenje zapisnika o CXV. odborovi seji. 3. Poročilo književnega odseka. 4. Poročilo tajnikovo. 5. Slučajnosti.
(Na korist Prešernovemu spomeniku) pri-rede zastopnice vseh ženskih diuštev v Ljubljani veliko veselico na belo nedeljo. — Pa je tudi potrebno, da se ukrene nekaj izvanrednega v to svrho, kajti po celoletnem nabiranju ima pripravljalni odsek jedva — nekaj čez dva tisoč goldinarjev. Res je sicer, da je med Slovenci narodni davek tako vsestranski in veliki, kakor nikjer drugje, a tukaj se gre za naš prvi narodni ponos, za našo narodno veijavo tudi na zunaj.
(Osebne vesti.) Tolminski okrajni glavar, namestniški svetnik grof Friderik Marenzi, premeščen je kot referent k namestništvu v Trst, dočim je prišel na njegovo mesto znani »ljub ljenec" Slovencev, goriški nadkomisar Prinzig.
(Mestna višja dekliška šola v Ljubljani) je dobila cesarjevo dovoljenje, da se sme imenovat: »Cesarja Franca Jožela mestna višja dekliška šola". To je prvi zavod svoje vrste v Avstriji, ki nosi cesarjevo ime.
(Slovenska obrtna šola) Take šole Slovenci dozdaj še nikjer nimamo in tako morajo naši sinovi slovenske narodnosti pohajati po nemških zavodih. Čas bi že bil, da bi se jeli naši merodajni krogi pečati s to zadevo, da bi tudi tak zavod zagledal tu ali tam luč sveta. Nemci se nam potem ne bodo rogali!
(Deželni dvorec) začeli bodo zidati vendar le v Ljubljani še letos. Sami načrti so do zdaj že požrli 2—3000 gld. — Deželni zbor pa bode še le čez dve leti zboroval v novem poslopju. De želnih poslopij je bilo v Ljubljani šestero vsled potresa podrtih, a dež. odbor še ni nobenega na novo zgraditi dal. Tako gospodarstvo pa nič! Malo nagleje bi pa vendar lahko delal kranjski dež. odbor, ali ka li ?
(Število naročnikov telefona v Ljubljani) znaša zdaj 127.
(Električno že'eznico) namerava zgraditi v Ljubljani tvrdka Siemens in Halske, ki je ku pila pravice od kranjske stavbne družbe.
(Zgradba novega sodnijskega poslopja) prične se to pomlad v Novem mestu.
(Iz Ljubljane.) Nemškim pedagogom se dobro godi! V Ljubljani je v teku nove šolske dobe delovalo veliko nemških učiteljev in profesorjev, katerim se zdaj prav dobro godi. Pridobili so si bili veliko zaslug za nemško šolstvo na Kranjskem in bili so za te zasluge dobro poplačani v sosednih deželah, kjer so se jim boljše službe podelile, n. pr. Linhartu, Knapitschu. Te dni je dobil enako plačilo Janez Benda. Rodom Čeh je prišel pred 15 leti v Ljubljano kot učitelj na deško čveterorazrednico nemškega »Schulvereina". Ob enem je postal steber in glava nemškega politično ■ šolskega gibanja v Ljubljani in na Kranjskem: bil je predsednik nemškega »Schulvereina", predsednik »kraineri-scher Lehrervereina", urednik »Laibacher Schul-
zeitunge", velik podpornik nemške kazine, nemškega »Turnvereina", pospešitelj nemških šol šulverein ovih na Kranjskem in na Štajarskem (n. pr. v Sevnici). Take in slične zasluge so ga storile sposobnega, da je postal — če tudi slovenščine nezmožen — začasni učitelj na sloven-sko-nemškem učiteljišču v Ljubljani in okrajni šolski nadzornik raznih nemških šol, na katerih je pa največ slovenskih otrok. Mož je z vso unemo učil slovenske otroke nemški jezik. Bil je ljudski učitelj, zdaj je pa imenovan profesorjem na c. kr. učiteljišču v Celovcu. Tako se delo nemškim učiteljem na slovenski zemlji plačuje. Kako se pa godi slovenskim učiteljem, o tem Vam, g. urednik, g. Gabršek, utegne pripovedovati.
(Deveti izkaz doneskov za cesarjev spomenik v Ljubljani.) Darovale so nadalje občine: Režiše nad Litijo 20 gld., Št. Peter na Krasu 30 gld., Šturije pri Vipavi 20 gld., Dobrniče pri Trebnjem 15 gld., Škofja Loka 50 gld , Koroška Bela 20 gld, Mengiš 25 gld., Srednja vas v Bohinju 20 gld., Knežak na Pivki 20 gld, Št. Jernej na Dolenjskem 30 gld., Dornberg s Prvačino 15 gld., Sodraž ca 20 gld., in Žaga pri Bolcu 20 gld.
(Nesreča) V tovarni kranjske industrijalne družbe na Savi na Gorenjskem je zlomil stroj delavcu Fran Oder dvakrat roko.
(Otrok zgorel.) V Žiganji vasi pri Tržiču pazila je dne 20. m. m, 14letna Alojzija Čop na ogenj pri kotlu v Kuhinji. Zraven je prebirala neko knjižico ter ni pravočasno zapazila, da se je oprijel ogenj njene obleke. Ko je prišla pomoč, bilo je dekletce tako opečeno, da je kmalu izdihnilo dušo.
(Promet na dolenjskih železnicah) v tem mesecu (februvarju) ni zaostajal za lanskim.
(Kaj stori žganje!) V Predjami na Notranjskem pili so na račun Antona Milavec, trije »prijatelji" žganje. V pijanosti so se sprli, navalili na svojega prijatelja ter mu s kamenjem razbili glavo.
(Samostanski gimnazij v Št. Pavlu na Koroškem), kateri je imel dosedaj pravico javnosti le za štiri nižje razrede, dobil je isto pravico tudi za 5. in 6 razred.
(Nevarne cigarete.) V Trstu, v Pulju in še v nekaterih drugih primorskih mestih se je zadnji čas pripetilo, da je zapaljena drama-cigareta razpočila ter v jednem slučaju kadilca umorila, drugje pa ali pošteno osmodila ali vsaj provzročila umestni strah. Vsled tega je v Trstu in v Rovinju prepovedano te vrste svalčic prodajati, ker se je dognalo, da je bilo v raztrelje-nih neko posebno nevarno razstreljivo. Iste cigarete so bile iz tobačnih tovarn v Ljubljani in v Rovinju. Izključena je skoraj misel, da bi bila pri tem vmes kakšna maščevalna ali anarhistična roka, saj bi tedaj ne privoščila nezgode kadilcem teh najcenejših svalčic, ki imajo svoje odjemalce med najnižjimi sloji. — Kakor se po roča, je vsa stvar zlagana.
(Umrl je) v Barkovljah pri Trstu dne 24. m. m. ondotni župnik Ivan Čarne, duhovnik kakršnih lahoni in Židje vedno manj privoščijo okoliškim Slovencem. Geslo pokojniku je bilo vsikdar: Bog in narod. V obojnem smislu se je žrtvoval celega ter so ga vsled tega tržaški Italijani in magistratni Židje strupeno obreko-vali. Bati se je, da ne dobijo Barkovljani podobnega mu naslednika.
(Namestnik grofa Coronini-ja v goriškem dež. zboru) je izvoljen dr. Camilo vitez Egger, kateri je dobil 502 glasa, dočim je njegov protikandidat italijanske katoliške stranke dr. vitez Baubela dobil le štiri glasove. Dr. Egger je proti dež. šolskemu zalogu, zanj so glasovali tudi nemški državni uradniki. Prav lahko je mogoče, da postane Egger sčasoma dež. glavar, no potem ve goriško učiteljstvo, česa ima pričakovati od dežele.
(Trgovska obrtna zadruga v Gorici) je imela dne 1. januvarja t. 1. 1062 zadružnikov s 1921 deleži, kateri reprezentujejo 5 763 000 kron. Koncem decembra 1898 je imela preostanka v blagajni 12.543 kron 54 vinarjev. Goriški Slovenci so tedaj res lahko ponosni na ta svoj zavod!
(Dopolnilna deželnozborska volitev) za mestno skupino Pazin-Labin in Plorain v Istri
namesto umrlega dr. Fr, Constantini-ja vrši se dne 15. t. m. Naj si iščejo Italijani kandidata križtm sveta, takšnega ne dobodo v lastnem rodu, ki bi dosegel rajnega zraven srditosti do Slovanov tudi v resničnem talentu.
(Italijanski poštenjakoviči.) Dan za dne vom prihajajo po Primorskem na sled večjim ptoneverjenjem, katera zakrivijo zgolj italijanski činovniki. V Piranu je pobegnil blagajnik mestne zastavljavnice, Italijan Frangiacomo ter odnesel 12.176 gld. Na civilnem sodišču na Reki sta učinila velikansko poneverjenje italijanska uradnika Milinovich in Superina. V občini Boljun so dobili letos občino Hrvatje v roke od Italijanov. Ko so revizorji prejšnje gospodarstvo pregledali, morali so oddati račune državnemu pravdništvu, ker so italijanski predniki s sleparstvom privedli občino skoraj v splošni gospodarski polom. Tukaj se najboljše blesti italijanska kultura in „poštenje".
(Časopis „Der Siiden") glasilo za izobraževalne politične in gospodarske koristi hrvaš kega in slovenskega naroda, priporočujemo kot najboljši časopis za oglase, ker je razširjen v najboljših in imovitejših krajih med Hrvati in ISlovenci in tudi drugod. Cena oglasom (inseratom) jje zelo nizka. Časopis se daje na ogled zastonj. lUpravništvo je na Dunaju I, Plankengasse 4.
(Akademično društvo »Slovenija" na Dunaju) vabi na slavnostni večer, kateri se vrši o priliki tridesetletnice* ak. dr. »Slovenija" v torek ' 7. marca 1899, v kori.st podpornega društva za « slovenske visokošolce na Dunaju. S3deiujejo gdč. : Sabin a p/. Branny (alt), g. koncertni mojster Karol Jeraj (vijolina), slavni tamburaški zbor hrv. ak. društva »Zvonimir". Prostovoljni doneski se sprejemajo v korist podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju. Lokal: Hotel „Goldenes Kreuz" VI, Mariahilferstrasse št. 99. Začetek ob osmih zvečer	Odbor.
Druge avstrijske novice.
(f Grof Rechberg ) V noči 26. m. m. umrl je na svojem posestvu na Spod. Avstrijskem 93letni grof Recberg, ki je bil leta 1859 zunanji minister ter dlje časa tudi ministerski predsednik. Bil je vedno vnet za zvezo s Prusko ter ga je vsled tega tudi Bismarck cenil. V tej svoji gorečnosti je tudi poslal avstrijske vojake v zvezi s Prusi proti Dancem, kjer je toliko slo venskih vojakov izkrvavelo pri Oeversee, ne da bi bil sam pokojni Rechberg si svest, kaj naj ima Avstrija od te vojne.
(Skupina nemških veleposestnikov) se je začela krušiti. Wolf Schonererjeva stranka si je že davno prizadevala zanesti razpor v to sku pino. Sedaj sta dobila grofa Stiirghka zase, ki p še vodene načrte svoje stranke v obstrukcijo-nijskem duhu. Nekaj tovarišev iz veleposestva mu pritrjuje, dočim večina njih izjavlja po listih, da nima grof Stiirghk nikake pravice na ta način v imenu cele stranke pisati in govoriti. Schonererjanci pa so dosegli svoj namen: zasejati povsod razpor in sovraštvo.
(Prememba dež volilnega reda za Spod. Avstrijsko.) Spodnjeavstrijski deželni zbor je sprejel v svoji seji dne 27. m. m. načrt za pre osnovo deželnozborskega volilnika. Po tem na črtu naj bi obsegalo mesto Dunaj lastno kurijo, ne pa v skupini z drugimi mesti in trgi. Vrh tega se bi naj osnovala nova splošna kurija, slična V. v državnem zboru. Ta nova kurija bi volila 12 mož v dež. zbor, tako, da bi isti štel 90 poslancev, namesto sedajnih 78. Tudi v dež. odbor bi poslala enega zastopnika, ter bi bili namesto treh v bodoče štirje. — Če dobi ta načrt najvišje potrjenje, sledile bodo vsekakor , tudi druge kronovine.
(Obletnica smrti Ante Starčeviča) obhajala se je dne 28. m. m. po celi Hrvatski ter sploh povsod, kjer živijo Hrvatje, z mašami za-dušnicami in s spomini na preporoditelja hrvatr skega naroda. Tri leta je že preteklo, da nima hrvatski narod na zemlji več svojega velikega učenika, toda v duhu živi med njimi kot čuvaj hrvatske sloge in odločnosti. Tudi mi kličemo s hvaležnim hrvatskim narodom: Viečna slava A.nti Starčeviču!
(Novo ministerstvo na Ogrskem) Dolgo trajna ogrska kriza je končana, sestava novega
ministerstva je završena in dne 1. t. m. so se že tudi pričele redne in mirne seje v ogrski zbornici. Razven ministerskega predsednika pl. Szella, sta v novem ministerstvu samo dva nova moža, in sicer dr. A. Plosz za pravosodje in Hegediis za trgovino. Baron Banffy je prejel pri odstopu zelo laskavo lastnoročno pismo cesarjevo ter veliki križec Štefanovega reda. Bivši finančni minister Lukacs je odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda.
Ogled po širnem svetu.
(Papež nevarno zbolel.) Zadnje dni se je papež Leo XIII. na sprehodu po vrtu močno prehladil, mrzlica ga je tresla in oba vatikanska zdravnika sta ostala celo noč pri njemu. Razven tega so morali izvršiti zarad takozvane fistule operacijo na njem. Ker ima starček 89 let, bati se je, da provzroči prehlajenje pljučnico, ki bi zamogla imeti skrajne posledice. Sv. oče sam se spominja nekega prorokovanja, da bo letošnje leto njegovo smrtno leto.
f Razor oževalna konferenca in Italija) Italijanska vlada je odrekla svojo vdeležbo, ako pride na mirovni sestanek tudi papež Leo XIII. kot neodvisen vladar. Ko je to slišala Holandija, odpovedala se je istotako. Ruski car je vsled tega pisal papežu ter obžaljuje v pismu, da se ga ne more vsled nastalih neprilik povabiti.
(Pri pogrebu francoskega predsednika Faure-ja) priskrbljeno je bilo vse, da se takoj preprečijo vsakojaki nemiri. Ia res se med pogrebom ni pripetilo nič, kar bi bilo motilo veličastni obred, katerega se je vdeležilo na sto-tisoče ljudstva. Ko pa se je vojaštvo vračalo od pogreba pod poveljstvom nekega generala, stopila sta pred armado poslanca Deroulede in Habert ter ga silila, naj koraka z vojaštvom v predsednikovo poslopje, istega prežene ter napravi splošni preobrat. Oba so aretirali ter ju izročili sodišču. Najbrže ju doleti pregnanstvo. Našlo se je pri njima tudi več pisem, katera sta pisala raznim vojaškim poveljnikom, naj se pripravijo na prevrat republike.
(Nemški državni kancelar knez Hohen-lohe odstopi.) Čestokrat se je že govorilo, da odstopi sedajni krmilar pruske države, knez Hohenlohe, ki je strijc cesarja Viljema II. Sedaj se ta vest vendar res potrjuje. Dne 23. m. m je cesar sprejel njegovo demisijo, vendar ga še obdrži na krmilu do 31. marca, s katerim dnem zvrši stari kancelar svojo 801etnico. Njegovim | naslednikom je določen knez Radolin, sedaj pruski | poslanik na ruskem dvoru.
(2001etnica kneževine Lichtenstein.) Dne 23. m. m. preteklo je 200 let, odkar je deželico L-chtenstein — kupil knez Ivan Adam Lichtenstein za 171 000 gld Že isto leto je povzdignil cesar Karol VI. to kupljeno deželico v samostojno državno kneževino; od istega časa vlada v tej deželici bogati rod Lichtensteinov, ki ima 46 gradov in 194 pristav po Avstriji. Kneževina Lichtenstein obsega 179 štirijaških kilometrov s 16 vasmi ter 9434 prebivalci. Nima pa ne vojakov ne davkov, kajti vsak primanjkljaj pokrije navadno knez iz svojega žepa, a tudi letne državne dohodke v znesku 17.000 gld. prepusti deželi za šole in ceste. Deželni zbor šteje 15 poslancev, a vsako nesporazumljenje v denarju ali uredbi popravi knez osebno. Srečna deželica, srečni prebivalci!
(Princ Jurij — krečanski knez.) Krečan-ska narodna zbornica je jednoglasno privolila, da nosi guverner, oziroma mirovni nadkomisar, grški princ Jurij, naslov »knez krečanski". — Za sedaj je naslov, sčasoma se pridruži tudi suvereniteta.
(Manila v ognju.) V noči 23. m. m zažgali so Filipinci na več krajih glavno mesto Manila. Ko so prihiteli celi polki amerikanskega vojaštva in policija, začeli so zarotniki iz okenj ter raz streh nanje streljati. Razvil in dovršil se je pravcati boj, predno so sploh pričeli gasiti. Škoda je velikanska. Ustaši hočejo na ta način Amerikance prisiliti, da ali zapustijo otok, ali pa začnejo ž njimi odkrito vojno.
Dopisi.
Iz Artič. V štev. 6. z dne 10. februvarja cenj. lista »Domovine", videl je neki dopisnik še
marsikatero napako pri nas in zahteval nekoliko več naprednega duha. Eno samo točko tega dopisa ne bodem zagovarjal, to so peticije za vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani, katere se še niso uposlale. Da se bode pa g. dopisnik pomiril v tem oziru, se s tem naznanja, da so se omenjene petici v seji obč. odbora dne 10. svečana t. 1. sklenile in taiste g. poslancu Žičkarju poslale. Torej ta napaka je sedaj odpravljena.
Da je pretečeno leto širila tukaj neka učitelji nemški duh, je istinito, taisto gospodično skušali smo že mi lansko leto nekoliko bolj svetu pokazati. Morebiti je taisti dopis s slovenskim naslovom romal v pt-uje kraje, iz katerih se ni znal več po pravem potu vrniti k »Domovini". Že iz taistega dopisa bilo bi razvidno, da nemškutarje pri nas ne trpimo.
Kar se tiče nemških kažipotov ob okrajnih cestah, pač ni le v artiški občini običajno, ampak v vseh občinah v področju okrajnega odbora brežiškega, ker naprava kižipotov ne spada v področje občin, ampak okrajnih odborov. Kakršnih mislij pa je okrajni odbor, takšni so
tudi kažipoti.
Kakšno pa je nasprotovanje proti razš.r-janju domače ljudske šole, bode iz sledečega razvidno. Krajni šolski svet v Artičah je v proračun za leto 1899 postavil tudi svoto 300 gld. v ta namen, da se počasi nabira glavnica za raz-širjavo šole. Ta znesek je tudi občinski odbor vsprejel v svoj proračun brez da bi se bil temu ustavljal. To je torej nasprotovanje, kaj ne??
Ako pa zoper to eden ugovorja, še to ni ! nasprotovanje, ampak le glas pojemajočega. Toliko v pojasnilo g. dopisniku.
Kakšen pa je napredni duh v Artičah:
Pet let se tukaj že uraduje izključno le v slovenščini, pred štirimi leti nadomestil se je samonemški obč. pečat s samoslovenskim, tiskovine za obč. potrebščine so slovenske, ter sa taiste kupujejo pri slovenskemu knjigotržcu v Brežicah, na prošnjo občinskega urada dobiva se sedaj le slovenski državni zakonik, kateri je pred dvema letoma dohajal le nemški. Dne 2. grudna 1. 1. postavila se je na križpotju Videm-Zdole Brežice-Bizeljsko na sredini občine cesarska jubilejna lipa. Kje se še v našem okraju nahaja takšno drevo?
Dae 30. januvarja t. 1. pa se je zopet izvolil popolnoma slovenski obč. odbor, kateri si je za župana zopet izvolil dosedajnega župana, Jerneja Slovenca, po imenu kakor tudi narodnosti.
Kaj še sedaj gospod dop;snik želi, naj nam naznani, ker smo pripravljeni kakšno napako, katera bi se nam predbacivala, takoj odpraviti.
Nova Štifta pri G-ornjemgradu. Kar bi se imelo že zdavnej storiti, kar bi bilo za Gornjesavinjsko in Zadrečko dolino in vso takozvano štajarsko Švico preimenitne važnosti in velike koristi, odlagalo se je do najzadnjega časa. Menim namreč železnico, katero nameravajo speljati čez Vransko in po popolnoma revnih in zapuščenih krajih na Kranjskem do Kamnika. Ta dogodek je vzdramil zadnji trenutek naš slavni okrajni zastop, da je storil v tem oziru velepomemben sklep za zgradbo železnice po Savinjski dolini mimo Gornjegagrada in Nove Štifte v Kamnik, da bi le ne bilo brezvspešno in zamujeno. Radi tega je sklenil tudi občinski zastop v svoji seji dne 19. februvarja t. 1. pod pirati sklep slav. oKrajnega zastopa v vsakem oziru na najzdatnejši način, ter vabiti vsa županstva, katera bi ta stvar zadevala, da nujno skličejo seje svojih zastopov, kjer bi naj se do-tični gg. župani ali njihovi namestniki pooblastili, da na shodu županov — ali že na Rečici ali v Gornjemgradu — stavijo v navzočnosti že jednega ali druzega g. državnega poslanca nanj svoje zahteve in razložijo svoja mnenja o tem. Mnogo večjega pomena in večje koristi bi bila ta železnica za ves kraj med Celjem, Kranjskim in Koroškim, nego čez Vransko — akoravno jim tam železnice nikakor ne zavidamo — in sicer iz sledečih vzrokov, o katerih se je pogovarjalo v zgoraj navedeni seji občinskega zastopa v Novi Štifti: 1. bi peljala železnica po večjem delu štajarske dežele, nego čez Yransko; 2 bi se vlekla mimo večjih obljudenih krajev in blizu trgov: Mozirje, Rečica, Ljubao, Gornjigrad, v zadnjem se nahajajo razni c. kr. in drugi uradi;
3. bi imela železnica tudi veliko dohodkov od romarjev, dohajajočih na velika božja pota v Nazaret, Sv. Frančišek in Novo Štifto, tudi obilni turisti štajarske Švice bi te železnice čisto ne zanemarjali; 4. nadalje bi nikjer ne bilo toliko lesu prevaževati, nego po navedeni progi, kjer se nahajajo največji in najlepši gozdi ljubljanskega knezoškofa in premnogih drugih posestnikov ter mnogoštevilnih lesnih trgovcev — a vsa lesna trgovina je obrnjena sedaj proti Trstu; 5. krijejo ti kraji v svojih notranjih prostorih mnogo raznovrstnih rudnin, največjega pomena v tem pa bi bila otvcritev rudnika za premog v Novi Štifti, kjer se nahaja najlepše in najboljše vrste v neizmerno veliki zalogi in tako plitvo pod zemljo, da ga na mnogih krajih izzoravajo s plugom na svetlo. Ti in še mnogi drugi vzroki bi jako povspeševali promet po tej železnici, samo treLa je takojšnega in odločnega delovanja za njo. Jako mnogo bi bilo v teh krajih z železnica pomagano vsem slojem tukajšnega prebivalstva. Na delo torej, kdor je k temu poklican in gotovo ne bode ostal ta trud brez blagoslova božjega.
Malanedelja. V svoji seji dne 12. m. m. sklenil je soglasno malonedeljski krajni šolski svet, da odgovori na dopis v »Domovini" „0d Malenedelje" štev. 3. t. 1. in sicer na oni odstavek, kateri se tiče našega podučitelja g. P.
Kot prva in najbližnja nadzorna šolska oblast moramo izreči, da je g. P. marljiv, vesten in natančen učitelj, kojemu ne smemo in r:e moremo odrekati občnega spoštovanja. Njegovo izvenšolsko življenje je brezmadežno. Povsodi nastopa kot zvesti sin svojega naroda, je doma v sosedni ljutomerski župniji, v politično vodstvo pa se ne vtika. Zakaj je gospod dopisnik vzel domačina na muho, očitajoč mu po časopisu, da zanemarja dolžnost nasproti tukajšnemu ljudstvu, nam je neumljivo. Krajni šolski svet je popolnoma zadovoljen, da izpolnuje omenjeni g. učitelj svojo nalogo v šoli, zunaj šole delati, ga ne veže postava. Sploh pa se nam ne zdi prava trditev, da je grdo, ako ne uči učitelj izven šolskega časa petja kmetskih fantov. Taka narodna »dolžnost" zahteva denarnih in drugih žrtev, zraven manjših sitnosti. Ca se kdo prostovoljno temu uda, je sicer vse hvale vredno, a učitelja mora-lično siliti k takemu poduku, nikakor ne gre. Ozir je treba tudi jemati na muzikalično nadarjenost, izvežbanost in posluh učitelja.
Naravnost žaljiv pa postaja dopisnik v sle dečem stavku: »Ali ne dobimo skoraj učitelja, ki bi bil vreden naših razmer in ki bi poznal dušo naroda?"
O. P. je bil j edin i prošnik za našo pod-učiteljsko službico, ima stanovanje proti plačilu pod slamnato streho v mokrotni sobici, prenapolnjen razred, da morajo otroci včasih posedati po tleh, nereden šolski obisk, kraj je oddaljen od železnice, brez dobrih cest; to so kratko na črtane razmere, katerih se po njega mnenju mora veseliti vsak učitelj in njegova dolžnost je, za te ugodnosti biti še hvaležen in poučevati tudi izven šole. Izborno! Da aiu je »duša naroda" zapustila z motiko vidno znamenje na hrbtu, menda nočete vedeti, drugače bi vendar ne govorili s tako vznesenim ponosom o tukajšnih razmerah. Ako zahaja g. P. v svojih prostih urah k svoji materi-udovi, ter ji kot zvesti sin pomaga v gospodarskih nadlogah, namesto da bi zapravljal svoje težko prislužene groše v družbi vinskih bratcev, mu moramo šteti v čast. Učitelj, kateri daje s svojim lepim življenjem dober vzgled odrasli mladini, poučuje posredno narod.
Ljubljeni naš narod pa nima samo pravice, od svojih učiteljev zahtevati različnega delovanja, ampak ima nasproti njim tudi svoje dolžnosti. Naj ne misli, da je učitelj, kateri kakega šolskega poredneža kaznuje, ali pa če sili malo-marneže k rednemu šolskemu obisku, že sovražnik naroda.
Malonedeljski krajni šolski svet nikakor ne pripušča, da bi se tukajšno učiteljstvo brez pravega vzroka napadalo, bodi si po časopisih in javnih igrokazih, bodisi z motiko, ali na kak drug način; ampak prosi vse merodajne kroge, naj pripomorejo z besedo in z dejanjem, da razširimo šolo, pripravimo stanovanja za učitelje,
se potegnemo za izboljšek njihovega gmotnega stanja, pošiljamo deco redno v šolo in sploh pri-pomoremo s svojimi močmi, da se nam šolska mladež temeljito poduči in v strahu božjem vzgoji. Po takem bodo zavladale v našem lepem in rodovitnem kraju krasne razmere.
Krajni šolski svet pri Mali Nedelji, dne 12. februvarja 1899.
Anton Belšak, načelnik.
Šolsko vodstvo pri Mali Nedelji, dne 12. februvarja 1899.
S. C vahte, šolski vodja.
Iz Središča. V dan 9. februvarja t. 1. sla vili smo slavlje pripetja zlatega križca na prsi gospoda Ivana Kočevarja, kojega zasluge je od likovalo Nj. Veličanstvo povodom svojega jubileja preteklega leta.
Po slovesnem sprejemu gosp. c. kr. okrajnega glavarja barona Apfaltrern in božji službi v središki podružnici, zbrala se je velika množica, da s čislanim slavljencem tem častneje proslavi dan, v krasno opremljeni dvorani občinske hiše. Med došlimi gosti opazili smo okraj nega sodnika dr. Preskerja, dr. Omulca in dr. Geršaka iz Ormoža in g. šolskega nadzornika Rannerja iz Ptuja. Slavnosti prisostvovala je nadalje zbrana č. g. duhovščina, cenj. obitelj slavljenca, učiteljstvo, občinski odbor, predsed-ništvo bralnega društva »Edinost", načelništvo požarne brambe, predsednik obrtnijske zadruge in več drugih odličnih gospodov.
Pred sliko presvitlega vladarja označil je g. okrajni glavar v lepi slovenski besedi po membnost trenutka, slavil zasluge odlikovanca in mu v topli čestitki pripel zlati križec. Ginjen zahvalil se je odlikovanec proseč glavarja, da sporoči zahvalo do prestola Nj. Veličanstva.
Za tem vršil se je banket, pri katerem se je živahno nazdravljalo in čestitalo odlikovancu, kakor tudi vsej v Slovencih poznati rodovini Kočevarjevi.
Za naše Južno -Štajarsko velezaslužen po kojnik dr. Štefan Kočevar pridobil je svojemu imenu trajen spomin. Vrl njegov siorodnik vreden je nosilec slavnega imena svojega prednika.
Neprecenljivih zaslug stekel si je gospod Ivan Kočevar za trg Središče kot neumoren pospešitelj in podpiratelj raznih društev, kot ud okrajnega odbora, kot načelnik konjerejskega društva za domače okrožje, kot večletni župan povdarjal je vedno strogo narodni značaj trga. Koliko zaupanje uživa gospod Ivan Kočevar v svoji ožji domovini, kaže dejstvo, da je bil pri zadnjih deželnozborskih volitvah postavljen slovenskim protikandidatom za mesta in trge mariborskega in ptujskega okraja.
V sklepu pa želimo, da zlati križec še mnoga, mnoga leta krasi prsi vrlega moža, kojega v prav nesebičnem smislu vodi geslo: »Domovini posvetimo Dela svoja in moči!"	— ec.
Narodno-gospodarske novice.
Dve najbolj nevarni prašičji kugi
II.
Svinjska kuga.
Svinjska kuga je zelo nevarna, izvanredno nalezljiva kuga, ki napada nasprotno kakor ru-dečica, osobito mlajše, le nekaj mesecev stare prašiče. Gljiva svinjske kuge zaide v telo po različnih potih: po pljučih, črevih in koži. Svinjska kuga se prenese na zdravega prašiča, ne da bi prišel ta z bolnim neposredno v dotiko. Najbolj razširjajo svinjsko kugo krma in posode za krmo. Včasih zaide gljiva v pljuča, in opraviti imamo s pljučno svinjsko kugo, včasih v prebavila in nastane takozvana črevesna svinjska kuga. Večkrat pa se obe spojite.
Vzrok, da se svinjska kuga tako raznaša in utihotaplja, je iskati v svinjski kupčiji. Najvažnejši viri so svinjski sejmi in barantanje s prašiči. Ker prašič ne zboli takoj, ko se je nav-zel strupene snovi, to je gljive svinjske kuge in se gljiva dolgo časa nevarna ohrani, vtihotapljajo svinjsko kugo navidezno popolnoma zdravi prašiči ; raznašajo, jo tudi ljudje z obleko in orodjem.
Lažje se nalezejo svinjske kuge prehlajeni in tolsti prašiči.
Šele 8—14 dni potem, ko se je navzel strupene snovi, zboli prašič na svinjski kugi.
Podoba svinjske kuge je zelo različna; v jednem in istem hlevu se kaže kuga zelo različna. Razločujemo, kakor smo že nekoliko povedali, pljučno, črevesno svinjsko kugo in ono z izpuščajem. Delimo jo tudi v zelo hitro, v hitro in dolgo trajajočo.
Zelo hitro svinjsko kugo redkokrat opažamo, ker prehitro teče. Že čez nekaj ur konča s smrtjo. Naenkrat postane žival težko bolna, če prav je malo preje rada žrla. Nato jo prične treti vročnica, prašič se opoteka, se ne more več vzdržati na nogah, notranja toplota se zviša, žila je pomnožena in nepravilna, srčni vdarec se komaj čuti, dihanje je mučno, težavno in pomnoženo, v dušniku slišimo hropenje in pogost in moker kašelj, izdihani zrak je zelo vroč, telesna površina je goreče • vroča. Prašiči krulijo izmučeno in brezglasno. Včasih tudi opažamo, da jim teče iz nosnic smrkelj ali kri in se nahajajo na koži okoli ušes rudečkasti madeži, istotako tudi na vrati in na strani prs. Trebuh je napet; ako pritisnemo nanj, je žival občutljiva in skuša bljuvati. Smrt nastopi včasih že čez nekaj ur, navadno po 3—10 urah; včasih pa preide zelo hitra svinjska kuga v hitro, ki trpi nekaj dalje časa.
Hitra svinjska kuga ima podobo pljučnega l in črevesnega vnetja, kateremu se pridružijo včasih različni kožni izpuščaji; trpi navadno nekaj dni ali 2—3 tedne. Groznica ni tako visoka kakor pri zelo hitri svinjski kugi, kašelj je kratek, suh boleč in traja večkrat krčevito četrt ure tako, da se žival hoče zadušiti, iz nosu se izceja žlemasto gnojna snov. Žival težko diha in stoče, žlemne kožice so višnjevkaste. V začetku je prašič večkrat vznemirjen, pozneje pa omoten in šibek, jed mu ne diši in trdo krmo težko požira. Sprva je zaprt, pozneje na stopi driska, katera se včasih takoj v začetku bolezni pokaže. V bolj težkih slučajih se pokažejo tudi ugnjide na jeziku, okoli zob, na nebu. Oči vpadejo, so vnete, iz njih se izceja in zlepfja. trepalnice V mnogih slučajih ni koža posebno izpremenjena; drugikrat pa porudi in opazujemo mehurčke, bodence in ugnjide, ki zelo srbijo.
Dolgo trajajoča svinjska kuga se razvije iz prejšne in traja 4—8 tednov, včasih tudi več mesecev. Včasih bolehajo pljuča, včasih čreva. V prvem slučaju je podobna dolgo ^rajajoča svinjska kuga sušici, pri kateri prašič težko diha, kašlja in vedno bolj medli. V drugem slučaju pa ima prašič grižo, blato smrdi, je zelenkasto ali zelenkasto rumeno, vmes pa se pokaže včasih zapeka. Tudi tukaj postajajo prašiči vedno bolj suhi, posebno v zadnjem koncu, so zelo slabi in otrpneni. Ako pritisnemo žival na trebuh, čuti bolečine, včasih tipamo v trebuhu vozlom podobne bule.
Zelo hitra svinjska kuga je navadno smrtna. Pri hitri prašiči redko ozdravijo ali pa preide ta v dolgo trajajočo.
Svinjska kuga se lahko zamenja z drugimi boleznimi; živinozdravnik jo od teh razloči s pomočjo drobnogleda po nje gljivah. Od teh bo lezni nam je omeniti:
1.	Rudečico, od katere se razloči po gljivi in potem, kar najdemo pri sekciji;
2.	tuberkulozo (jetiko, sušico), od katere jo more razločevati samo vešč živinozdravnik;
3.	bolezen, katero povzročajo črvi v plju-čah, o čemur se prepričamo pri sekciji.
Ozdravljati svinjsko kugo z zdravili navadno nič ne koristi. Glavna naša skrb bodi, da se je varujemo. Zato so tudi postavne naredbe za svinjsko kugo mnogo strožje nego za rudečico.
Kakor hitro izve župan, da se je pojavila v njegovi občini svinjska kuga, četudi samo sumljiva, mu je to takoj natančno naznaniti okrajni oblasti, takoj odstraniti zdrave prašiče od bolnih in okužene hleve osamiti.
Politična oblast odpošlje takoj uradnega živinozdravmka, ki poizveduje, kako je kuga nastala, odkod se je zanesla, in skrbi, da se iz-vrše postavne naredbe.
Na rudečici bolne ali na rudečici sumljive i svinje je ločiti ad zdravih in prepovedati vsako
uvažanje in izvažanje, sejme v (okolici in rezanje (kastriranje) prašičev, dokler trpi kuga.
Bolnih prašičev, ki ne žrejo, so žalostni, se zanvajo v steljo, bljuvajo ali imajo drisko, omahujejo v zadnjem koncu, imajo rudeče lise na koži, posebno na ušesih, rujavc-rudeče na telesu, posebno na prsih, trebuhu, notranjih straneh nog, katerih oči £0 z žlemom zlepljene, kateri kašljajo, se ne sme klati in se smejo samo pod nadzorstvom županstva ali okrajne oblasti pobiti, da se na neškodljiv način odstranijo.
Pra?iči, ki so poginili na svinjski kugi ali so se zaklali zaradi svinjske kuge, se morajo po kopati na posebnem mestu, katerega je določila gosposka, potem ko so se polili s sveže ugaše-nim apnom.
Kuga je tedaj uradno prenehala, ako ni nobene bolne živali, in v teku treh tednov po zadnjem slučaju, ki je poginil ali ozdravel, nobeden prašič več zbolel in so se hlevi in svinjaki očistili in razkužili.
Da bi se svinjska kuga korenito zatrla, namerava država z njo jednako postopati, kakor pred leti s pljučno kugo. Misli namreč dati takoj pobiti vse na svinjski kugi bolne, sumljive in one prašiče, ki so sploh v nevarnosti, da bi se kuge nalezli. Zato bi odškodovala gospodarje s 95% tržne cene za pobite svinje.
Književnost.
(Slovenska slovnica za Nemce) Dr. K.
Plečnikova slovnica „Praktiscbes Lehrbuch der skloveniscben Sprache" izišla je ravnokar v drugi pomnoženi in popolnjeni izdaji, kar je najboljši dcukaz, da je knjiga dosedaj najboljša učna knjiga za one, ki se hočejo kot samouki naučiti slovenščine. Cena ukusno vezani knjižici je 1 gld. 1(0 kr.
Razne stvari.
(Novi slovenski list v Ameriki) Prve dni pir hodnjega meseca začne izhajati v Clevelandu O) S-Jverne Amerike mesečnik .Narodna beseda". SJ tem listom imamo v Ameriki že tri tovariše.
(Trgovina s skolkami) je za Ameriko velikega pomena. V teku treh mesecev so jih nntwjorški trgovci poslali v Evropo 20 000 sodov. COJkar pa se je zadnji čas v Pulju in v Trstu ppokazalo, da je provzročilo uživanje školk smrtne bbolezni, porabilo se jih bo pri nas gotovo ve-Jiliko man).
(Podpornemu društvu za slov. visokošolce na Du-nnaju) darovali so poslednji čas sledeči p. n gospodje: FPrem. knez in škof lavantinski dr. Mih Napotuik (usta-nnovnik m društveni častni član) kakor vsako leto tudi ldetos 20 kron, vč. g. Anton pl. Sušič, c. i kr. polkovnik w Celju 30 kron, si. posojilnica v Ormožu 30 K, Anton ppl. Globočnik Šorodolski vladni svetnik v p. na Dunaju 220 K., si. hranilnica v Vipavi 20 K., g. Drag. Luteršek, ec. kr. voj. uradnik v Zloczowu (v Galiciji) 2 J K., g. N. FPolak v Tržiču 20 K., g. Vladimir Globočnik pl. Soro-ddolski, c. kr. sekc. svetnik v finančnem ministerstvu na IDunaju 12 K. Po deset kron so darovali gospodje: Al. IKremžar, mag. svetnik na Dunaju, dr. Klemen Seshum, (dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, Anton A. Knafelc, luradnik drž želez, v Beljaku (zbirko), dr Alojzij Homan, <dvorni in sodni svetnik na Dunaju, dr. Fr. Jurtela, dež. jposl. in odvetnik v Ptuju, dr. J. Povšič, c. kr. sodni tajnik j pri c. k. najv. sod. na Dunaju, Jos. Stritar c. kr. prof. na IDunaju, Jak. Bratkovič, c. kr. profesor na Dunaju, dr. Iv. 1 Rudolf, odvetnik itd. v Konjicah, Ivan Murnik, c. kr. ssvetnik itd. v Ljubljani, Franc Tomšič, nadinžener v IBlatni na Češkem, Anton Svetina c. kr. notar v Pliberku. — Dalje so .darovali: Vč. g. Ivan Plevanec, župnik v So-Iteski 6 K., Štefan Ktun, posestnik in gostilničar v Ljub-lljani 6 K, Božidar Štifta^-, carski ruski prof. v Kalugi fo K., Fr. Svetič odgojitelj na Dunaju 4 K., — Po dve Ikroni so darovali: V. č. g. Leop. Vozlič, kaplan v Rad-jgoni Karol Pleško, c kr. dež. sod. svetnik v Ljubljani, Egidij Fbk., c. kr. poštar v Ljubnem, J. Mladič, c. kr. i sodni pristav v Poptojni, v. č. g Erzar župnik v Selcah ] pri škofjiloki, Franc Berlec -v Novem mestu, dr. Andrej j Kuhar, not. kand. v Ljubljani. — Vsem blagim daroval-< cem bodi najiskrenejša hvala! Ker je to društvo v te-: A-očem šolskem letu podpiralo že 6 4 revnih dijakov na ' dunajskih visokih šolah, ter je v ta namen v 4 mesecih razdelilo 12 93 kron in ker je .letos beda slov. dijakov na Dunaju posebno velika, prosi odbor vse slov. rodoljube najiskreneje, da blagovole pošiljati darov za to prepotrebno društvo vč. ^...Franč. Jančar-ju pap. čast. komorniku itd. na Dunaju I. Sin^erstrasse 7.
Koledar/
Petek (3.) Kunigunda. ces.; Avsterij, muč. — Sobota (4,) Kazimir, spozn.; Adrijan, muč. Nedelja (5.) 3. postna. Evzebij. — Pondeljek (6.) Friderik (Miroslav); Fridolin, op. — Torek (7.) Tomaž Akv., cerkv. m.; Per-petua. — Sreda (8.) Janez od Boga, sp.; Filemon, m. Četrtek (9.^Frančiška, vdova; Pacijan, škof. — Zadnji krajec o. ob 5. uri 12 min. zjutraj.
Sejmi.
Dne 6. sušca pri Sv. Petru pod Sv. Gorami. Dne 8. v Vitanju. Dne 10. v Dolu pri Hrastniku, Deučlands-berga, Kapeli, Kostrivnici, Sp. Polskavi, Strassu, pri S>. Jurju ob Taboru in Vuhredu. Dne 11. v Celju.
Loterijske številke.
Gospodarska zveza
v Ljubljani
razpisuje mesto
raimatelja
z mesečno plačo lOO gld.. poleg popotnih pristojbin.
Rrfl-iktanti morajo izkazati temeljito-stro-kovno-trgovsko, teoretično in praktično izobrazbo in popolno znanje slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi
Prošnje, obložene s krstnim listom, nrav-nostnim spričevalom župnega in občinskega urada in dokazili o popolni usposobnosti, naj se vložijo do 10. marca t 1 na naslov načelnika
dr. Ivan Šušteršiča, odvetnika v Ljubljani. V Ljubljani, dne 22. svečana 1899.
Načelstvo.
Zahvala.
Slavna .Posojilnica Gornje Savinjske doline" v Mozirji blagovolila je podariti šoli v Letušu 10 gld. v nakup potrebnih knjig. Za ta velikodušni dar izreka v imenu učeče se mladine najtoplejšo zahvalo. Letuš, dne 20. svečana 1899.
IK- HVLarsoti.itz šol. vodja
V najem se da
ali proda se
blizu Dobrnskih toplic (Bad Neuhaus) mlin s štirimi tečaji na stanovitni vodi tudi v največji suši, zraven so tudi stope in čistilniki za žito; orodje je vse v najboljšem stanu. Ob enem se odda tudi krčma, katera je dobro obiskovana od topliSkih gostov. Prostori za krčmo obstoje iz 5 sob, kuhinje in 2 kleti, potem tudi trafika in kegljišče; nadalje se odda še mala kovačnica in mla-tilni stroj, katerega voda žene.
Kdor želi prevzeti, naj se blagovoli oglasiti naj-dalje do 15. sušca t. 1. pri gospodu	(76) 2—1
J. Brauner-ju na Dobrni pri Celju
Izjava..
Jaz podpisani Janez Škerbec, veleposestnik v Gorjanah, izjavim, da sem gospoda Janeza Pečnika s popolnoma neresničnimi trditvami in brez vsega vzroka razžalil. Jaz ga prosim za odpuščanje radi tega postopanja in se zavežem vse narastle troške v kazenski zadevi poplačati.
V Gorjanih, dne 1 i. svečani 1899.
Janez Škerbec 1. r.
Zahvala.
Ker mi ni mogoče se vsem onim mojim prijate.
ljem in častilcem, katen so se tako plemenito spominjali mene k mojemu cesarskemu odlikovanju, osebno zahvaliti, izrekam tem potom svojo najsrčnejšo zahvalo z izjavo, da mi bode to najvišje odlikovanje in ta odkri-srčna ljubezen v spodbujo k požrtovalnem delu v prid in blagor človeštva in mile naše domovine. V Trbovljah, dne 27. svečana 1899.
Fr. Kallan.
Natakar
oženjen, slovenskega, italijanskega in nemškega jezika popolnoma zmožen, išče službe ali gostilno na račun.
Ponudbe prosijo se na
F. Žargi, Graška cesta št. 41 v^Celji.
Uradno priznanje in zahvala.
Tukajšni občinski odbor je iz tukajšne šole izsto-pivši učiteljici gospici Marici Cimperšek za njeno večletno neutrujeno delovanje in izvrstno izgojo otrok na tukajšni šoli enoglasno iz dolžnega čutja izrekel naj-topljejo zahvalo.
Županstvo Š:. Pivi pri Preboldu.
Franc Randl, župan.
15.000
Za dobiti samo j
pri Kristijanu Wolfu
Kolodvorske ulice G> .pri cesarskem klobuku"
klobuki najboljega fabrikata in najnovejše fazone sedaj za skoraj polovično ceno.
Učenca
s primerno šolsko oliko, poštenih starišev, sprejme takoj trgovina
Drag. Hribar-ja
v Celju.
koreničnih necepljenih
ameriških trsov
za nove nasade se odda,
komad po 1 kr. Več pove Alojzij Šoba, župnik na Zdolah;
pošta Videm, Štajarske. (77) 2—1
■r^rar«	"h	"a "
Zalivala.
Za razne dokaze odkritosrčnega sočutja povodom smrti našega preljubega otroka
Jožeka
kakor za mnogobrojno udeležitev pri pogrebu, za krasne vence in tolažljiva pisma izrekamo vsem najiskrenejo zahvalo. Posebno zahvalimo velečastito duhovništvo, šolsko vodstvo in šolsko mladino, katera nagrobnica je ganila srca vseh navzočih in vse one, kateri so nas ljubez-njivo podpirali v teh britkih urah. Bog plati! Ljutomer, dne 27. februvarja 1899.
Obitelj Seršen.
Trgovina
Dragotina Hribarja v Celji
sprejema v naročevanje različne pečate iz kavčuka in mesinga, nadalje vignete 7.3 pisma in steklenice, po najnižjih cenah.
iT?

«
..THE GRESHAM
zavarovalna dražba za življenje v Londonu.
Fllijala za Ogrsko:
Budimpešta. Frana-Jožefa trg .') in 6, v družbeni hiši.
Fllijala za Avstrijo:
Dunaj, I. Gizclastrasse 1., v drnžbeni hiši.
Aktiva družbe 31. dec. 1897 K. 159,947.578--Letni zavarovalni dohodki z
obrestmi do 31. dec. 1897 „ 28,823.375-— Med letom 1897 je bilo od družbe izdanih 7468 polic
v znesku.......„ 67,331.352,—
Prospekti in cene, po katerih se ravna družba pri izdavanji polic in prijavni ohrazci dobe se brezplačno pri generalnemu zastopu v Ljubljani, pri G-vidonu žSeschlro-tu v vili nasproti »Narodnemu dom«..	(319) 12—4

Trst 25 februvarja 1899: Line „
59, 22, 50, 83, 7 (i, 89, 55, 43, 26
Najboljše in najcenejše travniške brane katerih se rabi dandanes
že na tisoče, izvrsten pripomoček za čistenje travnikov. Nadalje najboljše možnarje proti toči, kakor tudi k temu spadajoče plehaste cilindre, najizbornejše slamorez-nice, najnovejše mlatil-nice z ležiščem na kroglje, istotako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple itd itd.
..53

Domača tvrdka
_ ^ž^g^rSc . __s*3______
um u i imuni 111 imnn mi 111 ii .......nuni............................
Josip Lorber in dr.
iiiiiii..........i.....n in n 11 n......Minutnimi mi...........milu.....mi
(gr* ~~	^
tovarna za stroje in livarna
v Žalcu pri Celji
izd.el-u.je in prodaja
po tovarniški ceni.
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela, za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v najtemeljitejšo in ce-nejo popravo.
Za vaak rnožnar, stroj sploh za vsako delo se jamči.
*
Cene tovarniške.

I«
Gl
>-a #
If
m


%
• v
isa v
Celji.
št. 12 v Graški ulici je na prodaj ; ceno in plačilne pogoje pove
dr. Gvidon Srebre
odvetnik v Brežicah. 2—1
Najboljše gnojilo
za vinograde
so drobni odpadki in struženje od rogov. Vedno v zalogi 5000 kgr, 100 kg. po 6 gld. od postaje Skoljaloka, Gorenjsko. Plačilo precej.
(73) 3-1
L. Dagarin.
V pivovarni i
Kukec v Žalcu vzamejo se trije pridni delavci v službo, najrajše fantje, ki so bili vojaki.
Zelo velik pes
rumeno-belo progast, ušel je pred 9 tedni iz Braslovč. Omenjeni pes zadržuje se v okolicah Vitanje-Vojnik-Laški trg-Planiua-Poljčane. Kdor ga pripelje nazaj, (61) 2-2	dobi nagrade 20 gld.
mmmmmmmmmm
GO.OOO

I iN
vsake vrste proda po nizki ceni
Jože Janežič
na Bizeljske xxi
pri Brežicah. (15) 8—8
60.000
V Celju na prodaj
je hiša s 3000 kvadratnih metrov velikim vrtom, v najugodnejšem kraju mesta. Posebno pripraven je za stav-bališče. — Več pove upravništvo ,,Domovine". 3-2
fctesašMEBaBSig&B^^
ji
Išče se
slovenski trgovec
ki bi imel svojo prodajalnico v lepi veliki, ob državni cesti ležeči vasi na vznožji Pohorja, 1. uro od železniške postaje. Pogoji so jako ugodni. — Več pove upravništvo „Domovine".
Najnovejše stroje za
pridelovanje živinske krme, kakor:
stroje za rezanje zmesi, rez-nice za repo in krompir, mline za drobljenje in mečkanje, za parjenje živinske piče, prene-sljive štedilne kotlene peči z emajliranim ali z neemajliranim vložnim kotlom,
stoječe ali vozeče, za kuhanje in paijenje živinske krme, krompirja, za mnoge kmetijske in domače potrebe i t. d , dalje stroje za turšico luščiti (robkalnice), čistilne mline za žito, stiskalnice
za seno in slamo, na ročno gonjo, stoječe in vozeče, trijere-stroje izbiralnice, izdeluje in razj>ošilja z jamstvom izvanrednega dela, pri najizvrstnejšem in najbolj pripo-znanem izdelovanju
Ph. Mayfahrt & Comp
c. kr. izrecno priv. tovarna za kmetijske stroje, Hvalnica za železo in parna kovačija Dunaj, XX. Tatorstrasse 76-Odlikovana z nad 400timi zlatimi in srebrnimi svetinjami.
Ilustrovani katalogi z mnogimi priznalnimi pismi brezplačno — Iščejo se zastopniki in preprodajalci.
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v Novi Jork in Filadelfijo.
Koncesijovana od vis. c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje Red Star Linie. Dunaj IV. Wienergiirtel 20 ali pa Julij Popper, Bahnstr. 8, Innsbruck.
ličili odvetnik v Ljutomeru
naznanja, da bode imel od 1. marca 1899 naprej, svojo pisarno v poslopju ,,Okrajne posojilnice v Ljutomeru1' v pritličju.
Zahirale.

Spoštovani gospod'
Zahvaljujem Vas, ker ste mi poslali tako izvrstno zdravilo proti kašlju in prsoboli. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, pa sta mi kašelj in prsobol skoro prenehala. Pošljite mi takoj še 3 steklenice Vašega izvrstnega trpotčevega soka ter zraven tudi 2 zavoja čaja proti kašlju. Z velespoštovanjem Vaš hvaležni
Jakob Suppan.
V Divači, dne 19. vinotoka 1897.
Trpotcev sok (Spitzwegerich-Saft), kateri deluje tako izvrstno zoper kašelj, prsobol, hripo, težkemu dihanju pa tudi za stare bolečine, dobiva se vedno svež v lekarni k Zrinjskomu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naj vsakdo pazi na varstveno znamko, ker le oni trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinjskega, bana hrvatskega.
Cena steklenici trpotčevega soka z natančnim navodilom o vporabi je 75 krajcarjev.
Zraven trpotčevega soka je tudi dobro rabiti gorski čaj proti kašlju.
Cena jednemu zavoju gorskega čaja proti kašlju z natančnim navodilom je 35 kr.
Prvo kakor drugo se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priloži za vozni list in za zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu
H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Cenjeni gospod lekarnar!
Pred kratkem časom sem si naročil od Vas jedno steklenico krepilnih švedskih kapljic, one so meni in mojim znancem tako dobro pomagale, da se Vam moram za to dobro zdravilo najtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še poslati tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju.
S spoštovanjem
"Vid Zanič
Modruš, dne 26. maja 1898.
Prave krepilne švedske kapljice delujejo izvrstno proti vsem želodčevim boleznim, pospešujejo prebavljenje, čistijo kri, krepčajo želodec. Po teh kapljicah se izgube vse bolezni v želodcu in črevah ter se dobi dober tek. Paziti je treba na varstveno znamko, ker le one krepilne švedske kapljice so iz moje lekarne, ki imajo na steklenici sliko Nikole Šubiča Zrinskega, bana hrvatskega.
Cena jedni steklenici krepilnih švedskih kapljic z natančnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
Naročila, ki znašajo 5 gld. in več pošiljajo se poštnine prosto.
Vrlo spoštovani gospod!
Moja žena je ležala tri mesece vsled trganja po udih in kostoboli. Ko pa je začela rabiti Vaše „mazilo proti kostoboli" ustala je že po treh dneh, a danes pa, hvala Bogu, hodi. Zahvaljujoč se Vam na tem izvanrednem mazilu ostajam pokoren sluga
Bartol Lisički-
V Strmcu pri Stubici, dne 22. travna 1898.
Mazilo proti kostoboli (Fluid) je vrlo dobro zdravilo proti trganju v kosteh, revmatizmu, bolečinam v križu, proti prehlajenju, pri prepihu itd. Mazilo krepi izmučene žile, ter pomaga starim, ki trpijo na slabosti v nogah.
Vsaka steklenica mora biti previdena z varstveno znamko, t. j. s sliko Nikole Subida Zrinjskega, bana hrvatskega, ker samo ono mazilo je iz moje lekarne, koje nosi to varstveno znamko na steklenici. Cena jedni steklenici mazila proti kostoboli z natančnim navodilom je 75 kr. Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetju.
Kdor pošlje denar v naprej, naj priračuni za vozni list in zabojček 20 kr.
Lekarna k Zrinjskomu H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20.
MiBgMHB
KAROL GREGORIČ
posestnik vinogradov in vinotržec
Celje o Graška cesta št. 22 o Celje
v nekdanjem Konviktnem poslopju uljudno naznanjam, da sem zopet pričel trgovino z vinom, ter priporočam čast. duhovščini in slav. občinstvu svojo bogato zalogo vsakovrstnih pristnih vin od 18 do 30 kr. .liter. Z velespoštovanjem
Karol Gregorič.


V najem
dajem podpisani trgovino z železjem v svojih prostorih v Ojsterški vasi, kjer je tudi pripravni prostor za drugo trgovino z domačimi pridelki. — Kdor to želi, naj se oglasi pri	(64) 2—2
Val. Južna v Št. Jurju oh Taboru.
Dragi "bralci
Svoji k svojim I
Anton Kolenc
trgovec v Celji v „Narodnem domu" in „pri kroni"
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo bogato zalogo raznovrstnega
špecerijskega blaga
po jako nizkih cenah, kakor tudi vino, na debelo in drobno.
Kupuje vsake vrste deželnih pridelkov, kakor: oves, pšenico, rž, ječmen, ajdo, proso, konoplje, laneno seme. Ob času vsake vrste sadje, tudi divji kostanj vsake množine, sploh vse deželne pridelke po najvišjih cenah. Vzamem tudi še fižol vsake vrste in vsako množino, kakor tudi jajca in kuretino. Kupim tudi suhe gobe, orehe, suhe in sveže hruške, želod itd., vse po najvišjih cenah. — Častiti m gg. duhovnikom naznanjem, da imam vsakovrstne pristno čebelno-voščene sveče v zalogi.
Imam tudi krompir za seme
v zalogi, rožni in beli in seme štajarske detelje.
=~m
Pristni brinjevec
katerega sam žge, prodaja ali v steklenicah ali v malih sodCekih, l<ter po 1 gld. 30 kr.
Franc ZEPojlcar (50) 3—3
v Stariloki št. 19, pošta Škofjaloka. ♦ .. .............. ♦
Vožne karte in tovorni listi v
AMERIKO.
Kralj, belgijski poštni parnik
Kovač
-i •
pošten, in izurjen v svoji stroki, posebno za pluge in vozove, sprejme se takoj, kjer ga posebno veliko dela čaka. Dobi tudi lahko na več let kovačr.ico -v- najem. Poleg je lepo stanovanje, kuhinja in klet. Več pove
Davorin Pleterski
posestnik na ZJolah pri Vidmu (59) 2--'
„1*11 dobrem pastirju" i