CELJSKI TEDNIK Leto ХП. štev. 3 СеЦе, 19. januarja 1962 СЖИА nvoou ao DIN GLASILO SOCIAUSTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE UST IZDAJA IN TKIA ČASOPISNO PODJETJE .CELJSO TISK« ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO KOLEKTIV EMAJLIRANE 3,000.000 Med prvimi kolektivi v Celju, ki so razpravljali o pomoči pri- zadetim V Dalmaciji je bil kolek- tiv Tovarne emajlirane posode v Celju. Ko je delavski svet v po- nedeljek zasedal, so člani, ki predstavljajo vse proizvodne od- delke, sporočili, da se je ves ko- lektiv odločil dati hitro in izdat- no ix>moć. Zaradi dejstva, da so bili na področju Makarske ljudje pred- vsem materialno oškodovani in da so si reševali le gola življenja, so bili člani delavskega sveta Bveta mnenja, da bodo najuspeš- neje lahko pomagali, če bodo v potresno področje poslali svoje izdelke — to je emajlirano poso- do. Zaradi potresa je gotovo tudi preskrbovalna mreža prizadeta in ljudje bodo v prvih dneh do nor- malizacije razmer veliko na bolj- šem, če bodo imeli v čem kuhati. Delavski svet Tovarne emajli- rane je zato odobril pošiljko po- sode in sicer en vagon v vrednosti 3 milijone dinarjev. Ta izredno humana gesta celot- nega kolektiva ima še posebno vrednost zato, ker so to sklenila pred začetkom organizirane akci- je za zbranje pomoči. Vagon po- sode iz te tovarne je že na F>oti v Makarsko in bo prispel tja kot eno prvih daril iz celjskega okra- ja. Tri milijone je tudi za ta kolek- tiv precej. Veliko več pa seveda, če upoštevamo ljudski izrek: — Kdor hitro da, dvakrat da! — »CELJSKI TISK« 200.000 DINARJEV Tudi v našem časopisnem pod- jetju smo razpravljali o nesreči v Dalmaciji in sklenili prispevati v sklad za pomoč prizadetim za- radi potresa 200.000 dinarjev, kar odgovarja dvodnevnemu neto zaslužku celotnega kolektiva. O STATUTU KOMUNE Novosadsko posvetovanje je dalo takšno obilico materiala, bogastvo idej Ln množico napotkov, da tega seveda ni moč zajeti v enem članku. O našem statutu, to je statutu celjske komune, bo potrebno, seveda še ogromno razpravljati, pa tudi pisati. Namen današnjega članka pa je ,da se naši prebivalci do- dobra spoznajo s pojmom statuta, njegovo vlogo in pred- vsem tudi s postopkom, po katerem bomo pri nas sestavljali in v javnosti obravnavali predlog statuta. Zato bom tu citiral nekaj stav- kov iz predavanja prof. Maksa Šnuderla o »družbenih osnovah nove ustave«. V opisni obliki nam on izredno kreativno ponazoruje pojem komune kot sledi: »Sistem samoupravljanja na področju gospodarstva in na pod- ročju socialnih služb je na določe- nih (teritorialnih) območjih ustva-; ril nov, poseben družbeni orga- nizem. Na območju občin delujejo go-' spodarske organizacije, družbene organizacije, zavodi, mnogo poli- tičnih organizacij, zlasti Sociali- stična zveza delovnih ljudi, dalje zbori volivcev, krajevni odbori in drugi. Ce območje občine vzame- mo kot enoto, potem vidimo, da se delovanje vseh teh enot in organizacij prepleta, da ni osam- ljeno, ampak da ima med seboj določene stike, medsebojno dolo- čene funkcije, ki imajo svoje sre- dišče v občinskem ljudskem od- boru. Občinski ljudski odbor je le še napol državni organ, v večji meri je že družbeni organ, ki v večji meri opravlja družbene za- deve, kot pa izvršuje oblast. Na ta način nastane na območju ob- čine svojstven splet dogajanj, ki je vse usmerjeno v družbeno-eko- nomski napredek tega območja. Ta svojstveni splet obstoječih organizmov, povezan s sistemom družbenega upravljanja, to orga- nizirano mrežo gibanja imenuje- mo komuno.« (podčrtal R.) FRANC RUPRET Naloga statuta komune pa lo- gično je, da fotografira te kom- plicirane odnose, da jih uredi, si- stemizira, sinhronizira — pred- vsem pa, da te odnose izboljša, dovede na višjo družbeno raven. Poleg tega pa še mnogo več: v statutu se morajo prebivalci ce- lotne občine točno dogovoriti o vsem svojem delovanju, določiti svoje lastne družbene norme, najti najustreznejše silnice svoje medsebojne odvisnosti in iste u- smerjati tako, da bo optimalno najboljše izkoriščen celoten po- tencial, s katerim občina kot ce- lota razpolaga. Ce je temu tako, bo tak statut postal najvažnejši akt komunalne samouprave, akt resničnega, de- mokratičnega bistva naših osnov- nih celic, osnovnih družbenih skupnosti t. j. komun. (Nadaljevanje na 2. strani) Kaj naj predstavlja statut komune? O statutu komune, ki ga lahko označimo tudi z neke vrste lokal- no ustavo, daje program ZKJ na- slednjo definicijo: «•V statutu komune mora vsak občan najti svoje pravice in svo- je dolžnosti, kakor tudi drugih or- ganov družbenega upravljanja, upravljanja vse družbe.« Da lahko v celoti doumemo vlo- go in pomen statuta komune, si moramo biti predvsem in v prvi vrsti na čistem s tem, kaj je pravzaprav komuna sama. Definicija, da je komuna družbena skupnost, t. j. skupnost proizvajalcev in potrošnikov je si- cer seveda pravilna, vendar še vse premalo ilustrira njeno bi- stvo. Ce se Ljubljana ponaša s svojim znamenitim »kozolcem«, potem tudi v Celju ne zaostajamo za njo. Nova palača Narodne banke na Trgu svobode počasi leze svoji dogratitvi nasproti. Ravno zato nam še dolgo bodoča banka kaže svoja betonska rebra, ki po pra- vici zaslužijo epiteton »kozolec«. Stavba trenutno izgleda kot kak- šen bahav »kozolec« Kralja na Betajnovi s svojimi, kdo ve koli- kimi »štanti«. Celjani so hiši že dali omenjeno ime, zato se ga stavba bržčas ne bo iznebila. LETNE KONFERENCE ZKJ y Žalcu bodo februarja Občinski komite ZKS v Žalcu je sklenil, naj bi bile letne konfe- rence osnovnih organizacij izve- dene v mesecu februarju. Na njih bodo komunisti pregledali svoje delo v minulem obdobju, ga kri- tično ocenili in sprejemali sklepe da bi odpravili pomanjkljivosti. Še pred letnimi konferencami pa bodo rešili ' vsa organizacijska vprašanja. Ob tem bodo napotila ITT nlenuma CK ZKJ soočili s kon- Itremo prakso na svojem področju in svoje bodoče napore usmerili k izvajanju teh sklepov. Ce bodo organizacije ZK hotele obdržati ugled med delovnimi ljudmi, se bodo morale odločno boriti proti napakam in pomanjkljivostim v svojih vrstah in bolj odločno od- stranjevati iz članstva tiste, ki ni- kakor ne morejo razumeti, da mo- ra komunist aktivno delovati kot družbeno politični delavec. Ne- katere člane bodo organizacije zaradi upravičenih razlogov (bole- zen, starost, matere z otroci) lah- ko oprostile opravljanja družbeno političnih dolžnosti. V občini je sedaj nad 50 osnov- nih organizacij in 5 komitejev z okrog 900 člani. Da bi letne kon- ference kar najbolj izvedli, je za- gotovljena pomoč članov občin- skega komiteja, ki bodo sodelo- vali ne le na konferencah, ampak tudi v pripravah nanje. Razum- ljivo je, da morajo osnovne orga- nizacije voditi najbolj razgledani in sposobni komunisti. Ce bo po- treba, bodo novoizvoljene sekre- tarje osnovnih organizacij razre- šili drugih dolžnosti, ki jih lahko opravljajo tudi drugi člani. J. g. piSe očividec jure SARLAH o dogodkih iz makarske Pomagajmo prizadetim v Dalm.aciji Elementarna nesreča, ki je hu- do prizadela osrednji del Dalma- cije, je vzbudila povsej državi, pa tudi v svetu, obilo sočutja in pripravljenosti za pomoč priza- detim. V tej številki objavljamo reportažo očividca prvih potres- nih sunkov v Makarski, vendar je pozneje ta del dalmatinske obale in notranjosti doživel še veliko strašnejša razdejanja». S potresom je prizadeto območje, ki je približno tako veliko kot Slovenija. Potres ni terjal veliko smrtnih žrtev, pač pa je te kra- je in ljudi hudo prizadel v mate- rialnem pogledu. Kot po vsej domovini, je tudi pri nas ob prvih poročilih o tra- gediji velika večina naših delov- nih ljudi izrazila svojo priprav- ljenost za pomoč in svojo huma- nost do bratskega ljudstva v Dal- maciji. Da pa bi to prizadevanje in pripravljenost uspešno organizi- rali v koristno in učinkovito ak- cijo, je bil v ponedeljek na po- sebnem sestanku v Celju usta- novljen »Okrajni štab za pomoč prizadetim v Makarski*«. V štab so prišli predstavniki SZDL, sin- dikata. Rdečega križa, zbornic, ljudske oblasti in J LA. Takoj po konstituiranju štaba je bila de-^ lovna seja na kateri je bilo govo- ra o načinu zbiranja pomoči in o drugih problemih s tem v zvezi. Navajamo le najvažnejše skle- pe ter priporočila štaba. O Stab je ustanovljen od pred- stavnikov omenjenih množičnih organizacij in ima svoj sedež pri Okrajnem odboru Rdečega križa (OLO Celje). • Po občinah so te dni usta- novili občinske štabe v približno enakem sestavu .ter določili tudi zbirna skladišča ter mesta za zbiranje pomoči. • Narodna banka v Celju je odprla tekoči račun, kamor se bodo zbirala denarna sredstva podjetij, ustanov in drugih orga- nizacij, kakor tudi nakazila ob- činskih štabov, ki bodo zbirali manjše prispevke. Naslov računa je 603-11-9-965 Okrajni odbor RK Stab za pomoč Makarski. O Stab priporoča gospodar- skim organizacijam, ki namera- vajo poslati prizadetemu podro- čju pomoč v industrijskih izdel- kih, da to storijo neposredno s tem, da pošljejo pošiljke narav- nost na naslov: Stab civilne za- ščite za pomoč, centar za snab- devanje. Trgovinska komora, Split, Saveznička obala. Obvesti- lo o darilu pa naj le-ti posredu- jejo pristojnim občinsikim šta- bom zaradi evidence. # Občinski štabi bodo zbirali prispevke tudi od posameznikov in manjših organizacij. Le-ti bo- do blagovne pošiljke pošiljali v takih količinah, ki bodo ob stro- ških prevoza najbolj ustrezne. V kolikor bodo nastaJi izdatki, bo- do po posebnih navodilih lahko za prevoz črpali sredstva od de- narnih daril, # Stab priporoča, naj bodo da- rila v materialu čim bolj uporab- na in koristnEL Predvsem je tre- ba premisliti pri živilih, ki se kvarijo. Nima smisla zbirati in darovati take stvari, katerih pre- voz bi bil dražji od vrednosti po- šiljke same. # Akcija naj poteka pod ge- slom «-KdoT hitro da — dvalcrat da-«. To je razumljivo, kajti rav- no ta čas, do ureditve razmer, je najbolj kritičen. Stab priporoča, naj bi bila zbiralna akcija kon- čana do konca januarja. # Za podrobnejša pojasnUa se naj kolektivi in posamezniki o- bračajo neposredno na občinske štabe. # Vsi tisti, ki so že, ali imajo izrecno željo, da stopijo z darili v neposredni stik s prizadetimi kraji, riaj svoje prispevke sporo- čijo občinskim štabom s primer- nimi potrdili o darovanju. Prepričani smo, da bo le malo ljudi, ki bi v okviru kolektivov, organizacij ali kot posamezniki ne pokazali svojega človekoljub- ja do bratskega naroda v priza- detih krajih. Spomnimo se pomo- či, ki jo je bilo deležno tudi Ce- lje ob elementarnih nesrečah. Pomoč v stiski in nesreči je ena od osnovpih vrlin in značilnosti človeka kot družbenega bitja! NARODNA BANKA CELJE 603-11-9-965 OKRAJNI ŠTAB ZA POMOČ MAKARSKI za čas od 18, do 28. januarja Prevladovalo bo suho ozi- roma jasno in mrzlo zimsko vreme. Neznatne snežne pa- davine se pričakujejo v bli- žini 21. januarja, nekoliko pomembnejše (s prehodnim popuščanjem mraza) pa okrog 26. januarja. Dr. V. M. O TRAGEDIJI POD DIOKOVIM Makarska v nedeljo, 7. janiuir- ia. ... Ko se je ladja približevala obali Makarske, smo vsi z rado- vednostjo iskali posledice potre- sa, o katerem smo zvedeli iz ča- sopisa. Vendar — presenečenje. Nikjer nobenih vidnih zunanjih znakov. Nehote sem se spomnil poletno podobo tega kraja; dolga peščena obala, drevoredi in parki, oljčni nasadi, ki se razprostirajo na desetine kilometrov pod skžo- raj navpičnimi stenami Biokova. Ta gorski masiv se vleče kot ve- riga ob obali od Splita pa tja do Ploč. Sele ko smo izstopili na obalo, so nam zaskrbljeni obrazi in ga- nljiva srečanja domačinov s so- rodniki povedali, da so ti ljudje pred dvema dnevoma doživeli težke trenutke. Prisluhnili smo razgovorom in zvedeli, da je bila okolica hujše prizadeta, v sami Makarski pa so samo razpoke v zidovih. Ljudje že nekaj dni niso mirno spali. Utrujeni in zaskrbljeni ob- razi, polni negotovosti, in še mno- žična psihoza bojazni pred jutri- šnjim dnem je še močneje pod- črtala stvarnost. Dalmatinci so znani po svoji temperamentni zgovornosti, to pot pa so bili ti mirni in molčeči... Pohiteli smo si ogledat letovi- šče Okrajnega odbora Počitniške zveze Celje. Nobene škode... Podrt je bil samo visok borovec. To naselje ima prijetne weekend — hišice, ki so se ob potresu za- majale kot barčice na malce raz- burkanem morju... in ostale ne- poškodovane. Ce ne bo hujšega, kot se to do- gaja v Cilu in Japonski, smo se tolažili, se nam ni treba ničesar bati. Utrujeni od potovanja smo hitro zaspali. Naslednji dni, oko- li pete ure zjutraj je bil prvi ra- hlejši sunek. Ta nas je verjetno prebudil. Zadremali smo še malo. Ura se je približevala šesti zju- traj ... Ničesar hudega sluteč, sem si hotel prižgati cigareto. Za- bobnelo je! To bobnenje je bilo podobno močnemu grmenju v ne- vihti, samo da je bil začetek blag in postopoma zamolklo naraščal. To je mogoče hujše od tistega, kar sledi. Traja le nekaj sekund. Takoj za tem se je zemlja stresla. Prvi sunek je bil najmočnejši.' Najprej nas je vrglo nekoliko v zrak, potem pa so se postelje močno zamajale v zelo hitrih tre- sljajih levo in desno. Tema, škri- panje stavbe ter grmenje skal iz Biokova, nervozno klicanje sta- rejših in jokanje otrok na dvori- šču sosednje zgradbe, to so bili prvi trenutki po sunku. Mi smo še ostali v postelji. Prešteli smo še šestnajst manjših sunkov v krajših presledkih med katerimi sta bila predzadnja nekoliko moč- nejša ... Potem smo čuli glasove ljudi iz sosednje vasi, ki so se z rmjnujnejšim približevali naše- mu naselju. Najprej smo jih po- tolažili, da to področje ni tipično vulkanskega in potresnega zna- čaja, kakor je to v Cilu in Japon- ski, kjer so sunki pogostejši in tudi še močnejši, da je mogoče zidove stavb popraviti s poseb- no zmesjo pod pritiskom in so ti zidovi pozneje celo trdnejši. Ven- dar to ni mnogo zaleglo. Ljudje so se spraševali, kaj bo jutri, bali so se za življenje. Tudi ko sem dal najmlajšim nekaj mandarin, so še vedno bile v njihovih očeh solze, ostal je mil in otroško vpra- šujoč pogled. Hitro smo skoraj vse vaščane vasi Puharič razme- stili po naših weekend — hiši- cah, in jim dopovedovali, da tukai ni tako velike nevarnosti kot v njihovem kamnitem' naselju. Ljudje so bili hvaležni in v nji- hovih očeh je posijal le majhen žarek upanja ter olajšanja. Odšli smo v mesto. Pravkar sta pristala dva mornarska mi- nolovca z evakuiranci s sosednjih dveh vasi, ki jih je potres do tal porušil. Že okupator jim je požgal med vojno vse domove, po osvo- boditvi pa so bile na novo zgraje- ne in zdaj so spet zravnane s tle- mi. Ljudje so se molče izkrcavali s culami v rokah. Stara ženica je na vprašanje znanca, kje je njen sin, samo odgovorila: >*Mrtav je.-< Evakuacija je bila dobra, hitra. Prihitela pa je tudi pomoč iz Spli- ta. Kmalu po potresu so že drve- li kamioni polni evakuirancev proti Splitu. Prisluhnili smo zopet razgovo- rom. Iz vrha Biokova (1.700 m) j& prispel upravnik planinskega do- ma in pripovedoval: Močno gr- menje in nenaden sunek vetra me je malo zmedel, potem pa me je treščilo v zid. Ravnokar me je klical Split po UKV kanalu. Nebo je bilo temno. Mislil sem,, da je padla atomska bomba... Ustavili smo se blizu sten Bio- kova. Tam je dvoje majhnih po- slopij z zasilnimi, na pol kameni- timi hlevčki. Veste pravi starejši možak, ki pa mu je kljub grozoti \ ostalo še nekaj humorja, tega fo- j tografiranja sem se že naveličaL ! Tale rojstni kraj moje koze ni vreden posnetkov, ampak sosedn- je ubilo osla, tudi moj hlev se je porušil, toda moja koza je ostala živa. Da, da, koze imajo včasih več sreče kot osli. Se vedno je ostala psihoza za- skrbljenosti in ljudje so želeli čim prej iz tega kraja nesreče. Tudi mi smo stopili v avtobus in odhiteli proti domu, spremljala pa nas je misel o krutem in tako redkem dogodku. Makarska, kakršna je bila še lani sredi turistične sezone. V ozadja planinski masiv Biokovo, ki je pred dnevi »plesal« svoj uničujoč ples ter s sunki in plazovi kamenja porušil več vasi... e CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 19. januarja 1962 Madame de Stael je pred očmi velike francoske revolucije ugo-. tovila, da je postala politika novo področje za domiselnost Franco" zov, češ, vsak upa, da se ho v njej povzpel do pomena v mnogih možnostih, ki so se povsod kaza- le. Sto sedem deset let za ti- stim časom stoji Francija spet pred velikimi odločitvami. Raz- red, ki je bil tedaj na pohodu, je danes v obrambi, kaže pa, da ima energične, drzne, prav malo preudarne, a v bodočnost Franci- je fanatično zaverovane može, Pariz živi v vzdušju desničarske- ga puča. Ali pomeni to, da si NATO na Atlantiku želi fašisti- čno bariero od Dunquerquea do Gibraltarja? Sodeč po tem, da ima OAS rnočne položaje v arma- di in policiji, bi bilo to možno, saj je politika pučev za ohranitev ali pridobitev položajev danes prav tako uporabna kot v prete- klosti. Lep primer za to je Bližnji in Srednji Vzhod. Libanon je v Varnostnem svetu obtožil dve ve-, liki državi, da sta hoteli nasilno spremeniti izvenblokovski režim t s pomočjo Jordanije. Ce se zdaj- koncentrirajo angleške čete tu ! sem, je res, da je bil Libanon sa- mo člen v verigi poizkusov, kako bi imperialisti zajeli arabski svet,' kakor je nedavno dejal Kasem. Gre seveda za Sredozemlje, za Levanto, za nafto in še seveda strategijo, saj je tu stičišče potov, med Evropo, Azijo in Afriko. Til] blizu je SZ z vsem svojim gospo- : darshim in političnim vplivom, arabski svet pa razdeljen in sprt Vse polno je ovir. V Južnem, Vietnamu je vojna. ZDA so prav- zaprav že intervenirale. Zato tu- di nevtralizacija Laosa nima pra- vih prespektiv, ameriški ekspo- nent Bun Um je s svojim rav- nanjem to jasno pokazal. Velika Britanija in SZ posredujeta, toda položaj je več kot napet, ZDA so v Južnem Vietnamu angažirane z ljudmi in z orožjem vseh vrst. ^>Svobodni svet*< se tu eksponira za klavrnega eksponenta Din Diema. Portugalski diktator Salazar je majhen predstavnik nekoč veli- kega kolonializma. Zabeležiti je treba Nehrujevo besedo: »-Sala- zarju ne morem dati pameti, če ne prizna dejstva, da je Goa osvo- bojena.-" To je zgodovinska be- seda, saj je Nehru predstavnik države, ki je bila pred 13 leti še največja kolonija na svetu. V Evropi se je zgodila velika sprememba: Anglija je bila pri- siljena prositi Nemčijo za pomoč in Nemčija jo je dala, toda tako, da so to v SZ notirali kot voja- ško finančno pogodbo. Nemčija bo vzdrževala angleške čete v Nemčiji tako, da bo povečala svo- ja vojaška тшгосИа v Angliji. To pomeni, da Anglija nima več pro- stih rok v Evropi, njena znana politika »-splendidne izolacije« je v zatonu posebno še za to, ker bo z nemško pomočjo le zlezla v gospodarsko zajednico, ki jo vodi Nemčija. Adenauer je Mac- milLanu jasno povedal, da mora opustiti svojo politiko pomiritve z Moskvo. Kaj to pomeni za Nem- čijo in za zanodni pakt, si ta tre- nutek kar težko predstavljamo. Kot zgodovinski podton k angleš- ki kapitulaciji omenimo sovjet- sko spomenico Zahodni Nemčiji, v kateri so Rusi malce nerodno skušali vabiti Nemce od doseda- nje atlantske politike, češ zahod- ni zavezniki skušajo Nemce samo izrabiti, v resnici pa da se že zdaj boje nemške konkurence na svetovnem tržišču. Adenauer je to seveda ignoriral in tudi v uspeh pogajanj med Vzhodom in Za- hodom ne veruje. Nemški gospo- darski strokovnjak Erhard je ob- enem s ka'",clerjem prepričan, da bodo ZDA ohranile >>ćursio stall- šče-'< do Berlina in do SZ. K temu t:idi Kennedy v ameri- škem kongresu ni povedal nič bistevno novega. Povezovanje Za- hoda z gospodarskimi, vojaškimi in političnimi vezmi na podlagi antikomunistične histerije, to je na kratko apel ameriškega pred- sedn.ka. »Kaor je z nami, bo do- bil orožje in še kaj zraven, to naj si zapomnijo vse države na svetu in še skupno tržišče po vrhu. Zahod je svet svobode, pri tem pa spet pokazal atomsko mu- skulaturo. »Vse kar je proti ka- pitalističnemu svetu, je fanati- zem, najboljši vseh svetov na sve- tu je ameriški«, tako nekako od- meva njegova poslanica kongre- su. T. O. O STATUTU KOMUNE (Nadaljevanje s 1. strani) 1-1 a v ou pavuarxíu upravljanja demoKraiiUiiin nacei in xnei-ou ae- la pa bo seveda taK statut postal tuai gonilna sua splošnega na- predka v komuni. V iNovem baau smo slišali iz- redno laskave definicije o vlogi in pomenu statuta Kui.iaiie tev to vscivaKor zasluzijo, da j in na tem mestu ponovimo. Najpomembnejša je bila ugoto- vitev, da boao zvezna ustava, re- publiške ustave in statuti komun trije osnovni dokumenti družbe- nopolitične ureditve pri nas. 'i'o dovolj jasno govori o vaznosici bo- dočih statutov. Dalje: »Statut je akt o življenju in de- lu v komuni.« »Statut mora biti svobodni do- govor občanov o urejanju vseh odnosov v komuni.« »Statut je prvenstveno osnovni politični akt vsaKe teritorialne skupnosti.« »Statut mora postati magna- karta vsakega občana.« itd. Predvsem je osnovne važnosti za razumevanje vloge statuta ko- mune, da doumemo njegovo kom- pleksnost, celovitost. Ne gre to- rej več kot do sedaj za statut ob- činskega ljudskega odbora, ampak za statut, ki naj ureja vse odnose in celotno življenje na področju cele občine. Statut komune bo torej moral neposredno določiti vlogo in me- sto vsake edinke v obcmi, brez izjeme: torej vlogo gospodarskih, družbenih organizacij, pa tja do društev in posameznikov. V sta- tut ne bo smelo biti pozabljeno ničesar, kar je za življenje ko- mune v enem ali drugem oziru pomembno. Nove označbe iz predloga ustave Pri razpravah o statutu komu- ne se že каг na splošno upoiauija nova terminologija, ki jo bo ver- jetno uveljavila nova ustava. Te označbe so sicer v glavnem že znane, vendar smatramo, da jih je treba zaradi razumevanja tu na kratko omeniti. Občinska skupščina. Namesto dosedanjega pojma občinskega IjudsiKega odbora uvaja nova u- stava izraz оосшзке skupócine. Pri tem seveda ne gre samo za formalne spremembe imena, am- рак izraza preavsem težnjo, dase aa najvišjemu organu koinunaine samouprave tudi sirsi роиоагек. , Z bon deiovmu orgaiuzacij. i^^a- mesto dosedanjega zuora proizva- jalcev bi nosil la organ sirso o- znako »zbor delovnih organiza- cij«. To pomeni, da bodo ta zbor zastopali vsi delovni kolektivi v komuni, tako iz področja gospo- darskih, kot družbenih dejavno- sti, analogno razširjenemu pojmu proizvajalca, ki se je v našem si- stemu sedaj že dokončno uvelja- vil. Odbori občinske skupščine. Na- mesto dosedanjih svotov se pred- laga izraz »odbori občinske sKup- ščme«, kar spet kaže na razširitev njihove vloge in na neposredno povezanost s samo skupščino. Krajevne skupnosti, zaradi ize- načenja položaja stanovanjskih skupnosti m dosedanjin krajevnih odborov se je tu poisicalo sKupen izraz, ki tudi dejansKO najDoij u- streza namenu ten samoupravnih organizacij. Tako se bodo ie-te obravnavale sedaj na isti način in nosile tudi sKupno ime, kar js tudi Iz principieniiii iitausc ediuo prav. Zbori občanov. Namesto dose- danjin zborov volivcev bomo v bodoče govorili o zoorih oDcanov, s čemer se zeii predvsem pouda- riti, da bo laiiKo na lea zuonn sodeloval vsaK naš državljan, to je oDcan. Zbori proizvajalcev. Namesto dosedanjin proizvajaiskih zDorov volivcev bomo v oauoce govorili le o zDorin proizvajalcev, каг je z ozirom na spremeinoo v termi- nologiji povsem razuniljivo. Seveda bo verjetno obravnava statutov komun prinesla še števil- ne druge spremembe v pojmih odnosno izražanju, vendar sem tu navedel le te, ki so najbisitvonej- ši in za katere je tako rekoč že več ali manj gotovo, da bodo kot taki tudi osvojeni. Vsebina statuta komune Iz definicij, ki sem jih navedel v prvem delu članka že seveda tudi izhaja, kaj bo moral statut komune v glavnih osnovah vsebo- vati. Da pa bodo bralci dobili o tem še nekoliko konkretnejšo predstavo, bom vendar tu še po- drobneje navedel nekatera naj- važnejša vprašanja, ki jih mora statut komune vsekakor predvi- deti. Vprašanja so povzeta po predlogih, ki so bili podani v ko- referatu v Novem Sadu. Uvodna določila. To poglavje bo moralo vsebovati definicijo obči- ne, opis njenega področja, polo- žaj v mejah okraja in druge sta- tistične podatke. Najvažnejši del tega poglavja pa bodo morale biti odredbe o statusu, pravicah in dolžnostih občine ter pravicah in dolžnostih občin. Pri tem gre predvsem za to, da se te pravice, ki so seveda zajamčene vsakemu državljanu z ustavo, v našem sta- tutu dejansko konkretizirajo, to je določiti je potrebno metode in sredstva, s pomočjo katerih ob- čani svoje pravice tudi praktično lahko uveljavijo. Drugo grupo problemov bodo v statutu predstavljala vprašanja iz družbeno ekonomskih odnosov. Ta del statuta mora prikazati ob- čino kot družbeno ekonomsko skupnost in celotni mehanizem delovanja take skupnosti. Naj- važnejša vprašanja, ki jih je po- trebno rešiti v tem delu so pred- vsem: — usmerjanje in vsklajevanje razvoja gospodarstva in družbene dejavnosti v komuni; — vsklajevanje interesov de- lovnih organizacij z obče društve- nimi interesi; — spodbujanje razvoja delov- nih organizacij, produktivnosti in ekonomičnosti dela; — razpolaganje z dohodki ob- čine in način njihove razdelitve za gospodarsKe, Kulturne, social- ne in druge potrebe; — način določanja prispevkov državljanov iz osebnega dohodka za skupne potrebe znotraj ob- čine; — določitev mer za zaščito družbene in osebne lastnine; — upravljanje ljudskega pre- moženja; — medsebojni odnosi občinskih, družbenih in drugih organov ter delovnih kolektivov. V tem poglavju mora biti tudi podrobno obdelana vloga druž- benega plana in način sestave in obveznosti, ki iz njega izviriajo, dalje vloga proračuna, vseh skla- dov, proračuna krajevnih skup- nosti. Seveda morajo biti pri tem do- ločeni principi, na kakšen način bodo formirani dohodki skupno- sti in skladov, in na sploh njihov položaj v merilu občine. Prav tako je potrebno v statutu predvideti vlogo komunalne ban- ke za gospodarstvo komune. Tretja grupa problemov, ki jih mora obdelati statut, se bo na- našala na organizacijo, funkcijo, način in metodo dela organov družbenega samoupravljanja in drugih organov v občini. V tem poglavju bo potrebno temeljito obdelati vlogo in sistem dela ob- činske skupščine, zbora delovnih kolektivov, komisije skupščine itd. Pri tem je potrebno zaradi večje demokratičnosti posvetiti vso pozornost tudi iskanju novih oblik dela. Prav tako bo potrebno v statu- tu obdelati položaj in vlogo od- borov občinske skupščine, to je dosedanjih svetov, jim določiti njihov delokrog, oblike dela itd. Pri vsem tem je potrebno po- sebno pozornost obrniti tudi na programiranje in sinhroniziranje dela vseh organov. Dalje je potrebno v tem po- glavju določiti vlogo in položaj krajevnih skupnosti in to pred- vsem: — določiti področja, — principe njihove notranje organizacije, — pravico in obveznosti občin- skih organov napram skupnostim in obratno, — fiksirati pomoč občinskih organov tako materialno kot strokovno, — način koordinacije dela, — pravice glede predlogov o občinski skupščini itd. Končno je potrebno pri tem de- lu predvideti tudi vlogo predsed- nika občinske skupščine, tajnika, kakor tudi organizacijo admini- stracije, kjer je potrebno v glav- nem določiti število organov in tudi osnovne principe izdelave administrativnega proračuna, principe o razdeljevanju osebnih dohodkov itd. V naslednji grupi vprašanj bi naj statut predvsem določil vlo- go Socialistične zveze, zborov ob- čanov in zborov proizvajalcev ter institucijo občinskega referendu- ma. Ker je bilo o tem že pisano v zadnji številki »Celjskega ted- nika« tu ne bi podrobnejše raz- pravljal. Poudaril bi le to, da bi po sugestijah, ki jih je dalo novo- sadsko posvetovanje bilo nujno potrebno razširiti krog vprašanj, ki se morajo obvezno obravnavati na zborih občanov, prav tako pa naj bi bil referendum obvezen glede vseh odločitev, ki so dejan- sko najpomembnejše za razvoj komune in ki interesiraju dejan- sko vsakega občana. Kskšna je pot do dobrega statuta nase komune Sestava originalnega, dejan- skim razmeram vsake občine pri- lagojenega statuta je strokovno, kot družbeno politično zelo težav- na in odgovorna naloga. Statut mora biti odraz našega življenja, naše realnosti; samo v tem primeru bo ostvaril odnose in pospešil procese, ki jih želimo. Zato moramo začeti z delom na statutu predvsem z ugotavljanjem in analiziranjem sedanjega sta- nja. Najprej je potrebno »inventari- zirati« sedanje odnose, sedanjo organizacijo, sedanje norme, tako vse dobre, kot slabe. Pri tem mo- ramo biti kritični, vztrajni, da bomo dobili odgovore na naše najtežje probleme kot n. pr.: — zakaj ne dela zadovoljivo zbor proizvajalcev, — zakaj ni dovolj zanimanja za zbore volivcev, — kje je vzrok pasivnosti ljud- skih odbornikov, — zakaj kolektivi ne upošteva- jo priporočil zbora proizvajalcev, — zakaj nam dobre zamisli o- stajajo neizvršene, na pol pota, — kje so vzroki za prepočasno decentralizacijo v podjetjih, — zakaj še nimajo vsi kolektivi svojih razvojnih programov, — kakšen je vzrok za indolent- no obravnavanje kadrovskih pro- blemov, — kje so vzroki nezaupanja v delo ljudskega odbora, — kaj zavira hitrejše uveljav- ljanje mladih kadrov, — zakaj še vedno ni povsod ra- zumevanja za reševanje komunal- nih problemov, Problemov je seveda še več: — neaktivnost nekaterih kra- jevnih skupnosti, — slabo gospodarjenje hišnih svetov, — neodgovorna politika cen v trgovini in obrti, — slabo upravljanje družbene- ga premoženja, — reševanje problemov mimo organov samoupravljanja, — slaba informiranost občanov, — premajhna kompleksnost v delu družbenih organizacij, — gomilanje sestankov na ob- činski ravni, — nedovoljna gospodarska ak- tivnost, — premajhen interes za študij- sko raziskovalno delo, — nerazumevanje in kritika re- ševanja urbanističnih problemov, — ekscesi v delitvi dohodka itd. Ob sestavi novega statuta se bo potrebno o vseh teh problemih pogovoriti in predvsem precizno dogovoriti, po kakšnem postopku in ob katerih družbenih normah bomo v bodoče te in slične pro- bleme reševali. Pomembno vzporedno delo Izdelava in razprava o statutu komune bo tekla vzporedno z razpravo o naši zvezni in repub- liški ustavi. To je tudi najbolj logično, najpravUnejše in faktično edino mogoče, saj mora naš sta- tut ostati seveda dosledno v me- jah naših temeljnih družbeno-po- litičnih dokumentov. Toda to še ni dovolj. V občini deluje še množica samostojnih sa- moupravnih institucij, ki morajo vzporedno prav tako izdelovati svoje statute, odnosno pravila. To velja predvsem za gospodarske organizacije, ustanove javnih služb iz področja zdravstva, šol- stva itd., in za vse krajevne skupnosti. Status komune mora sicer o- kvirno določiti principe za izde- lavo teh statutov, predvsem pa določiti vlogo in mesto teh orga- nizacij v življenju komune. Izdelava vseh teh statutov o- snovnih edink v komuni je prav tako izredno pomembna, saj mo- rajo ti statuti predvsem zajamčiti uveljavljanje vsega naprednega in demokratičnega v osnovnih ce- licah komune. Če ne bomo do- segli kvalitete v teh dokumentih, bo nujno potem tudi sam statut komune odrezana suha veja brez potrebnega življenjskega soka. Vzporedno s tem pa je potrebno izdelovati tudi podrobne poslov- nike za delo organov občinskega ljudskega odbora itd., saj je le s takšnim koordiniranim delom dano zagotovilo, da ne bo v pra- ksi prišlo do neskladnosti odnos- no do razlik med statutom in prakso. Zato se moramo enako zavzeto lotiti vseh teh vprašanj — da bo naše delo uspešno. Postopek in razprava o statutu Na prihodnji seji občinskega ljudskega odbora bomo predlagali naslednjo organizacijo dela in po- stopek: — Delo bo izvrševala glavna ko- misija za statut in komisije: .^^ za družbeno-ekonomske odno- " se, za družbene dejavnosti, za družbene organizacije in krajevne skupnosti ter še po- sebne komisije: za statute krajevnih skupnosti, za statute gospodarskih orga- nizacij, za statute družbenih ustanov. Postopek pa bi bil naslednji: 1. faza: analiziranje sedanjega stanja, zbiranje pripomb, kritike na sedanjo prakso in odnose. Se- stava pregleda problemov, ki jih mora statut obdelati. 2. faza: Sestava tez za statut komune. Sestava tez za statute gospodarskih organizacij, krajev- nih skupnosti, ustanov. Obravna- va tez v javnosti in v vseh po- litičnih forumih. Zbiranje pred- logov in kritika postavljenih tez. 3. faza: Proučitev predlogov. Izdelava osnutka statuta. Obrav- nava v občinski skupščini. Konč- na redakcija na osnovi razprave v skupščini. 4. faza: Referendum o statutu komune. Statut bi se nato tisJcal v priročniku za vse občane in vse ostale, ki ga potrebujejo. Rok za sprejetje statuta komu- ne je dan orientacijsko do konca leta 1962. To nas ne sme uspa- vati, saj je delo zelo obsežno in mora iti, kot je razvidno iz napi- sanega, skozi številne razvojne faze. Akoravno tudi s predpisi mor- da ne bo fiksiran rok, je kvali- tetna in čim hitrejša izdelava sta- tuta predvsem v našem skupnem interesu: — v interesu posameznika — občana, ki bi s statutom dobil predstavo o svoji vlogi in svojih možnostih; — prav tako pa v interesu na- še skupnosti, saj lahko pričakuje- mo, da bomo prav s statutom raz- rešili marsikak »trd vozel«, ki nas je doslej v delu zaviral. Kvalitetna izdelava statuta ko- mune in vseh ostalih statutov ter- ja polno angažiranje vseh druž- beno-političnih sil v komuni. Po- men tega dela je takšen, da nam ne sme biti žal naporov. Ce se bomo torej zavzeli enotno in složno za to, lahko z optimizmom pričakujemo, da bo naš novi sta- tut postal res najpomembnejši akt naše komune, akt, ki bo imel trajen pomen za njeno nadaljnjo rast in napredek. Prva pomoč ZA PREBIVALCE POTRESNEGA PODROČJA Kot so pokazali že prvi po- datki in poročila Okrajnega odbora Rdečega križa v Ce- lju, je poziv posebnega od- bora za pomoč prebivalstvu na potresnem območju Dal- macije naletel pri delovnih kolektivih celjskega okraja na veliko fazumevanje. Ta- ko se je delovni kolektiv Cinkarne odločil, da bo na- kazal enodnevni zaslužek vseh zaposlenih v vrednosti 2,5 milijona dinarjev in 10 ton fasadne barve v vredno- sti enega milijona dinarjev. Razen tega je kolektiv Cin- karne odstopil prebivalcem iz krajev, ki jih je prizadejal potres, počitniški dom v Ma- lem Lošinju. Na seznam darovalcev se je vpisal tudi kolektiv Les- ne industrije Nazarje z enim vagonom gradbenega lesa. Z enakim darilom se je izkazal tudi kolektiv Lesne industri- je v Šentjurju. Razen tega so iz Tovarne nogavic na Polze- li poslali prebivalcem Ma- karske in ostalih krajev v Dalmaciji tisoč parov noga- vic. Tovarna volnenih odej v Skofji vasi pa 44 odej. Celjski Ingrad je že poslal na potresno področje nekaj svo- jih zidarjev, ki bodo sode- lovali pri obnovi porušenih domov. Okrajni odbor Rde- čega križa je prispeval 300 tisoč dinarjev ter 100 oblačil, kolektiv celjske bolnišnice pa 200.000 dinarjev. Spisek darovalcev pa s tem še ni zaključen. Na njem je še dolga vrsta imen delovnih kolektivov, ustanov in orga- nizacij, ki vsak po svoji moči skušajo pomagati prebival- cem, ki so zaradi potresa ; vsaj za nekaj časa ostali brez domov. IMENOVAN JE OKRAJNI ODBOR JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER V LETU 1962 Te dni je Okrajni odbor SZDL v Celju imenoval 19-članski od- bor, ki bo v okrajnem merilu usmerjal in vodil delo v okviru Jugoslovanskih pionirskih iger v letošnjem letu, ki so posvečene telesni kulturi mladih. Zato bo- mo letošnjo akcijo v sklopu Ju- goslovanskih pionirskih iger ime- novali »Leto telesne kulture mla- dih«. Za predsednika Okrajnega odbora Jugoslovanskih pionirskih iger je bil imenovan tov. VOJKO SIMONIC, za podpredsednika pa DRAGO CUCEK ter KAREL JUG. CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 19. januarja 1962 s KOMPASOM v... — Izleti in potovanja, ki jih vsako leto prirejamo z lastnimi modernimi turističnimi avtobusi, rednimi in posebnimi vlaki, ladja- mi ter letali, bodo tudi letos se- stavni del našega delovnega pro- grama, je na vprašanje o letošnjih načrtih turističnega in avtobusne- ga podjetja KOMPAS dejal šef celjske poslovalnice tega podjetja tov. Milan Vukmanič. — Kako ste ocenili lansko de- javnost na tem področju? — Izredno ugodno, saj je samo naša poslovalnica v Celju orga- nizirala o'coli devetdeset samo- stojnih izletov, od tega dvajset v inozemstvo. Med izlete, s kateri- mi smo dosegli izredne uspehe la- hko štejemo onega v Auschwitz, nadalje v Gradec ob priliki od- kritja spomenika padlim v drugi svetovni vojni, med drugim tudi padlim borcem legendarnega Po- horskega bataljona in končno de- cembrski izlet v Moskvo. Na ta izlet smo še posebej ponosni, saj smo ga organizirali sami in tako prvi po 1948. letu uspostavili sti- ke s sovjetskim Intouristom. Za- radi uspeha, ki smo ga dosegli prav pri tem izletu, je naša celj- ska poslovalnica dobila pooblasti- lo za organizacijo vseh izletov in turističnih stikov z vzhodno- evropskimi državami. To je veli- ka in odgovorna naloga, ki jo bo- mo Sikušali reševati z največjo odgovornostjo in prizadevnostjo, saj gre za prve stike in prve iz- menjave turistov med našo dr- žavo in deželami vzhodnih držav. — Ali nam lahko o teh načrtih poveste kaj več? — Zaenkrat samo to, da tečejo razgovori o prihodu več skupin turistov iz vzhodnoevropskih dr- žav k nam. Mi smo jim nudili več možnosti za zelo zanimiva poto- vanja in bivanja tako ob jadran- ski obali, kot tudi v alpskem pre- delu naše ožje domovine in po- dobno. — Koliko izlotov pa imate v le- tošnjem programu? — Vsega skupaj jih bo okoli sto petdeset. Ce sodimo po praksi zadnjih let, pa se bo to število prav gotovo še povečalo. Poleg tradicionalnih izletov, ima naš letošnji program tudi nekaj po- sebnosti, ki bodo prav gotovo vzbudile ogromno zanimanja. Ta- ko bo med drugim naša celjska poslovalnica organizator izleta, ki bo trajal sedem dni in na katerem bodo njeni udeleženci oDiSKaii su- ri velike in znamenite operne hi- še, kot prvi dan v Milanu, drugi dan v Parizu, tretji dan v Pragi in nazadnje ob povratku še Ve- liki teater v Moskvi. To bo do- živetje, ki bo prav gotovo en- kratno. Mimo tega bomo tudi le- tos nadaljevali z izleti v Sovjet- sko zvezo in podobno. — Ali se bo3íe pri svoji dejav- nosti omejevali samo na izlete v tujino? Kako pa je z izleti v na- še kraje? — Tudi teh ne bomo zanemar- jali, kakor jih tudi doslej nismo. Nasprotno, dajali jim bomo prednost in skušali ustreči vsem željam. Tako so tudi letos na vi- diku izleti na Vršič, v dolino So- če, na Plitvice, na vse velesejme in podobno. In končno v letošnjem letu bo- mo posvetili dosti več pozornosti kot v preteklem obdobju organi- zaciji letnega oddiha za naše de- lovne ljudi. Skratka, je zaključil razgovor tov. Vukmanič, z vsakikm izle- tom, ki ga bomo priredili bomo skušali zagotoviti prijetno razpo- loženje in počitek. h''-'M. B. OBLAČKO IN HLADNO VREME Lanska jesen je bila zelo dolgfe. Še v sredini decem- bra je bilo razmeroma toplo vreme. Zaradi tega ni na- ključje, da so mnogi rekli, da to ni pozna jesen, temveč začetek pomladi. Tudi tem- perature so bile zelo visoke, kar sicer ni običaj v naj- hladnejšem mesecu v letu — decembru. Toda, zima se je navzlic vsemu začela pravočasno. Okoli dvajsetega decembra je po vsej državi zapadel sneg, pa tudi temperatura je močno padla. V mnogih kra- jih je zapadlo toliko snega, da je prišlo do prometnih za- stojev. Okoli novega leta je temperatura ponovno pora- sla. Sneg je skopnel. Pred nekoliko dnevi je pri- šlo do ponovnega vdora hlad- nega zraka in do prehodnega poslabšanja vremena. Deže- valo je, v mnogih krajih pa je zapadel tudi sneg. Tem- peratura je padla. Po tem poslabšanju vremena, ki je zajelo vso državo, je prišlo do ponovnega dviga zračne- ga pritiska. Toda, navzlic te- mu se je še nadalje zadržalo oblačno vreme. Temperature se v konti- nentalnem predelu gibljejo med minus dva in minus osem stopinj, na Primorskem pa med plus pet in plus de- set stopinj. — Kakšno pa je vreme v Evropi, so vprašali člana Zveznega hidrometeorološke- ga zavoda v Beogradu. — Področje visokega zrač- nega pritiska vlada nad za- hodnim, srednjim in jugo- vzhodnim delom Evrope, je odgovoril tov. Emerik Sakl. Zato je v teh krajih oblačno in megleno. Temperature so nizke: med mimi«; tri in mi- nu«^ enaist stopini. Atlantske zraf^"o fTmote nrodiraio n^e- ko SkandinP^no in prinaša- jo snremenliñ/o vreme z de7iem in snegom. N4 vnrašanie. kakšno bo vrp^1^p v orihodnje, je tov. Sakl r^-'^T: — Prihodnje dni ne priča- kujemo večjih sprememb. V kontinentalnem delu se bo še nanrej zadrževalo hladno in oblačno vreme, na Pri- morii'. pa zmern^' oblačno s temneraturo okoli plus pet stopinj. Skratka, po besedah tega vremenosiovca bomo še na- prej imr-li oblačno in hlad- no vreme. TELESNA VZGOJA NA DNEVNEM REDU: Občinski odbor Socialistične zveze v 2alcu je v minulem letu izvedel več pomembnih posveto- vanj o kmetijstvu, novem gospo- darskem sistemu, kulturni dejav- nosti in podobno. Sedaj pa je na vrsti telesna vzgoja, ki ima v ob- čini velike možnosti za razvoj, a navzlic temu s sedanjim stanjem ne moremo biti zadovoljni. Zato se je Občinski odbor SZDL v Žalcu odločil za širše po- svetovanje, na katerem bodo go- vorili o problemih telesne vzgoje, o nalogah Ljudske mladine na tem področju, pa tudi o Jugoslo- vanskih pionirskih igrah, ki so v letošnjem letu posvečene telesni kulturi. Predvidevajo, da bo to posve- tovanje ob zaključku tega meseca. V zadnjem času je precej delovnih kolektivov omogočilo svojim delavcem nakup mopedov. Tako so prišli tisti, ki sicer stanujejo daleč proč od delovnega mesta, do primernejših prevoznih sredstev. Naša slika, ki je bila napravljena pred približno enim mesecem, torej v času, ko še ni bilo snega, prikazuje vrsto niopedov na dvorišču usnjarskega kombinata Konus v Slovenskih Konjicah TRGOVINA iN TRŽIŠČE Na tržišču se srečujemo z ži- vahno igro cen. V gibanju cen, ki se je pričelo lani v tem obdobju, beležimo skromen splošen porar^t in to v septembru lani za 8 % na- pram maju in za 4 % napram ja- nuarju lanskega leta. Tako je v povprečju; pri pcGameznih proiz- vodih pa beležimo strm porast maloprodajnih cen v primerjavi s cenami iz i9ü0. leta, iJJí ua pii- mer pri pšenici za 16 %, koruzi za 18, govejem mesu za 12, svinj- skem mesu za 20, mloku za 20, obutvi za 7, gospodinjskih apara- tih za 13, opeki za 39, cementu za 13, lignitu za 26 od^-to'4ov itd. Iz- jema so tekstilni izdelki, kjer je zabeležen padec cen, medtem ko je pri ostalih skupinah proizvo- dov tendenca padanja cen le po- samična. Gibanje cen je oživelo kritiko na račun trgovine. Potrošnikovo mnenje, da vsako zviševanje pripiše trgovini in žel i am trgov- C3V, da bi prišli do lahkega za- služka, lahko srečamo tuai pri drugih. Trgovino krivijo tudi ti- sti, ki so jeseni v začotku lo-oš- njega leta sami začeli poviševati cene z namenom, da bi s tem za- gotovili boljši položaj v novi raz- delitvi dohodka in v novem re- žimu menjave. Tu gre za visolce »profitne stopnje« ali pa za pove- čane osebne donodke, ki presega- jo stopnjo realizacije, oziroma stopnjo produktivnosti. Trgovino krivijo tudi tisti, ki so % ine tru- meau dooiii aoiocaie ugotaiob'ti, toda niso IZpOinUl OÜíJUÜc: ÜO Zill- zanja cen lu prav ia.iu usci, ki iKaj radi preslišijo dejsivo, aa ciruzoa aaje iieKje visu-^c izvozne 'jtJifiiii- je na maioproaajne cene. ivoncno so tum zviaiiiie pi.ev'u^.ne taiixe kot važen eieuicat 1кса.;.^ш.ас^ЈС. Ne zeiimo se poistavijati v vlo- go aavoxa<,a Ugo vaie, mu uDiu- ziti oscrmo KriLL^e na racun iije- nm neziuravin in Sicoüijivm ue-^ janj. Toda zanemarjanje p^avšiiin vziL/iCov nas lie iiio±e piivesti uu- leč, Naspromo. ue vzamemo ciej- stvo, aa je inüusi,rijsKa proizvua-' nja za siro.co potrošnjo porasiu za 12/0, da se je kmecijsi^a zni- žala, da so denai-ini аоииша pre- bivaistva porasii za 2a/«, zeiez-; nisKe tarue za najmanj 15 % iii cene proizvajalcev uiaga za širo- ko pou'osnjo od 2 do 0O /o, teda, ni pretirano, če rečemo, da jc prav trgovma vplivaia na to, Uv., bi prepieoiu pru^uauo povečanj., coii, Ki Ui vsai>;i urugí uezeii sae- duo po Siieiiciii -üJ-LHAiiju v pj-ui/i- VOUUji Ш UL».ilAl...iiA p.CÜlVUxúuVa. liUz.oina Di Uiia LiUitev, ua je ta »zasiu^a« paáieuicd goòpixiaxyice moči trgovine ali pa odgovornosti" zai>oslenih kadrov. Obrazložitev ■ je treba poiskati v njenih skrom- nih tehničnih, kadrovskih in eko- nomskih možnostih in v izjem- nem položaju ekonomike trgovine, ki je stalno pod pritiskom javne- ga mnetja. Ilustrirajmo to z ne- katerimi podatki, ki jih je obja- vila Zveza trgovinskin zbornic. Na enega zaposlenega v trgovi- ni odpade pri nas 145 prebivalcev, medtem ko znaša povp'reček v enajstih zahodnoevropskih drža- vah 30. V Sovjetski zvezi gradijo trgovine po normativu 66 prebi- valcev na zaposlenega. Od vseh zaposlenih je pri nas v trgovini 6.8 %, v Zahodni Nemčiji 8.9, v Norveški 9.3, v Angliji 11.4, v Ni- zozemski 14.6 odstotkov. Razdrob- ljenost trgovine, ki onemogoča for- miranje pomembnejših finančnih sredstev, dopolnjuje še slaba stro- kovna izobrazba, saj je v trgovi- ni zaposlenih 29.6 % ljudi brez ustrezne izobrazbe in le 12% s srednjo izobrazbo. Promet od 1956. do 1960. leta. se je povečal za 86 %, medtem ko se je število zaposlenih povečalo le za 16.6 %. Vrednost prometa na malo na enega zaposlenega še je v istem razdobju povečala od 8.7 na 13 milijonov dinarjev ali za 49 %, število prodajaln pa vsega le za 13 %. Točno je, da so rasli tudi osebni dohodki v trgovini, toda marža, ki ji po svoji skromnosti ni primere v svetu (15 % v trgovi- ni na malo in 6.7 % v trgovini na veliko), je zelo blago porasla. Po- vprečno povečanje skladov v letu 1960 znaša v trgovinskem podjet- ju na malo 2.4 milijona dinarjev, v trgovini na veliko pa 9.9 mili- jona, vključno s sredstvi rezerv- nega sklada. Omenjeni podatki "nazorno ute- meljujejo, da se je naša trgovina izhajajo iz predpostavke, da je tr- govina nujno zlo in da je zato doslej razvijala v pogojih, ki iz- treba narodni dohodek uporabiti le za razvoj proizvodnje in stan- dard. Ne mislimo,, da to ni bilo potrebno v preteklosti, toda isto- časno ne smemo zanemariti stal- nega in večkratnega pritiska na trgovino: da povečuje obseg pro- meta, zboljšuje kakovost postrež- be in da ne povečuje svojega de- leža v razdelitvi narodnega do- hodka. Temu je treba dodati še uporno zapiranje trgovine v naj- ožja območja. Vse dosedanje or- ganizacije in reorganizacije so vedno ohranile delovanje trgovi- ne na območju enega kraja in njegove ožje okolice. Proizvajalci vedno bolj kažejo težnjo, da preidejo na masovno in ceneno proizvodnjo in zahtevajo od trgovine, da jim omogoči opti- malno tržišče. Zato se mora trgo- vina hitreje razvijati za to fimk- cijo. Toda te funkcije ni mogoče "ugotoviti samo z reorganizacija- iU:, ampak drugače. rg Postavljanje novega droga za ele. trično napeljavo RAZGOVOR MIMOGREDE POTREBA PO ELEKTRIČNI ENERGIJI PRI INDUSTRIJI IN ŠIROKI POTROŠNJI RASTE VSAKO LETO. ŠTEVILO PREBIVALCEV SE NENEHOMA VECA, VECA PA SE TUDI ŽIVLJENJSKA RAVEN — VSE TO KAJPAK ZAHTEVA VECJO INDUSTRIJSKO DELAVNOST. ELEKTRIKA PA JE OSNOVA VSEG\ RAZVOJA IN ZATO SE MORA PROIZVOD- NJA ELEKTRIČNE ENERGIJE RAZVIJATI SKLADNO Z OSTALIM ŽIVLJENJEM. PRAV TA RAZVOJ PRIVABLJA MLADINC IN VEDNO VECJE ŠTEVILO FANTOV SI IZBIRA POKLIC ELEKTRICARJA. Tovariša Planinska sem le 7a hip usiavila za ta razgovor, saj je pravkar prišel iz Strug in že se mu je znova mudilo na delo. Čakala ga je vodna črpalka in pol ure za tem že spet delo v Nazar- jih in na Rečici. Pa vendar: — Povejte našim bralcem kaj o sebi in delu? — O sebi, in če mogoče zgošče- no. Saj. A menim, da je vse pre- cej odvisno od dneva in ure, je odvrnil nasmejano. Včerai. ko smo postavili na Krašici pod Cre- tu uov TV pretvornik, je v meni nekaj ponosno spregovorilo. Da- les pa, ko moram na teren z mo- oedom skozi ta sneg in mraz in to še po slabih cestah, se je vče- rajšnje prijetno počutje prelomilo na dvoje. — — Nimate avtomobila, sem za- čudeno vprašala. — Kolesarimo in zopet kolesa- rimo, v vsakem vremenu in ob vsaki uri. To je tisto najhuje pri našem delu. Teren je obsežen, na- ročil ne zmanjka, dnevi pa kratki, da je joi. Večkrat se vprašniemo, kako piriti tja nekam pod Raduho, Konjski vrh ali Bele vode. — Omenili ste pretvornik. Bi lahko povedali kaj več o tem va- šem ponosu? — Za zdaj je to eden najmoč- nejših pretvornikov v S^ovoniii, saj meri stolp za anteno 22 met- rov ter pokriva skoraj v3o Zgor- njesavinjsko in Zadreško dolino. Vsi lastniki televizijskih sprejem- nikov so presenečeni, saj jim kvaliteten Einreic '-'-^ — Im^ate televizijski aparat, sem takoj nato radoveunu ^ ^,.^^^.. — Zal, še ne. Vendar pa je moj najmlajši sinček živo nadomejúlo za zvok, vsi trije otročički pa za sliko, je odgovoril smeje se — in tako nroji večeri niso prazni. — Bo kateri od sinov elektri- čar? — Moja želja to ni. če pa bi vztrajal, mu ne bom branil. Sicer pa je vse to še tp'-o dale"- "a zdaj so kavbojske hlače in pištola ob pasu njegov svet, svet, ki ga osre- čuje in privablja.' — Pa še to^e: Kaj vas je pah- nilo v ta poklic? — Tega prav gotovo niso krive moje punčke, ki sem se z njimi š* devetletni fantič tako rad igral, saj so tako zasanjano gledale va- me. Bržkone tiči vzrok kje drugje. Ko me je leto dni kasneje stresla elektrika, je bil okrog mene pre- plah tako velik, da me je prevzelo neko s strahom pomešano spošto- vanje do vsega, kar je bilo z elek- triko v najmanjši zvezi. Pa sem jo ubral med žice. — Vaši bližnji načrti, bodoče delo? — Preurediti moramo Loke — elektrificirati deset hiš, ki sodijo pod Mozirje, a doslej še nimaj3 elektrike? — Čudno kaj? — Resda navsezadnje, a je ven- darle tako. Danes elektrika osvet- ljuje poslednjo hribovsko bajto, vsak najmanjši zaselek, od vsepo- vsod te spremljajo radijski zvoki, pa se vendarle še pripeti tudi kaj takega. — In še zadnje vprašanje: Ko- liko vas je pri tem delu? — Z menoj vred osem: osmorica neustrašenih ljudi, mladih ljudi, ki nesebično dela in vztraja v svojem poklicu kljub vsemu. Da, vsemu navkljub, ljubezen do poklica zmaguje ovire, ruši pre- graje: elektrika je osnova vsega razvoja... M. M. eNA PRAVLJICA OD ZELO visoke plače ErìkraX je za osmimi goram.i za osmo oočino ž.vela ena zelo lepa pravljica od ene še bolj zelo lepe in visoke plače, katera je dosegla baje cel.h ploščatih de- belih 218 tisočakov, se reče da jih ni dosegla plača, ampak da j-h je dosegel tisti, kateri jih je dobil, kar se reče spet z drugač- nimi besedami, da je živel en ze- lo srečen človek, kateri je imel zares srečno plačo, ker so bili namreč vsi tisočaki tudi zelo sre- čni, da so bili tako blizu skupaj in so se tiščali in jih je bilo tako veliko, kakor da gre za eno тм- dovoljno mnogoštevilno 218 član- sko familijo, katera bi sigurno odnesla en rekord med mnogo- števJ.nimi iamilijami. V pravljici ni b lo enih tako imenovanih zlih duhov, zavolo česa je srečen človek z zelo lepo plačo živel zares eno presrečno življenje, kar se reče, da ni imel nobenih posebnih skrbi in da mu sploh še na misel ni bilo treba hoditi eni drugi misli, na na pri- mer ene tako lepe plače ni zaslu- žil ali da je taka plača tako ve- l ka, kakor če bi seštel na primer plače kakih 24, 22 ljudi skupaj, če se upošteva, da je v njego- vem kraju., živelo še veliko ljudi s plačo 9 tisočakov, kar se reče, da je bilo njegovo delo 24, 22 krat več vredno od vsakega teh ljudi s tako plačo. Srečen človek, kateri je imel tako lepo plačo, katera je po ne- točnih in nepopolnih podatkih znesla 218 tisočakov, iz česa ra- zumljivo sledi, da jih je lahko znesla tudi več, je z.vel torej mirno življenje človeka, ki ima zelo lepo plačo. Ker v pravljici ni bilo enih zlih duhov, ki bi ga motili pri seštevanju ali odšte- vanju enih rejenih tisočakov, mu je lahko na obrazu sijalo zado- voljstvo in eni moralni žarki za- doščenja, kajti moč denarja je dandanes tako porasla, da j", člo- vek tim bolj zadovoljen, koliko več ga ima in tim bolj žalosten, koliko več mu ga primanjkuje, iz česa sledi, da gre za nekako ma- tematično sorazmerje, katero vpliva na zdravstveno, se reče, telesno in duševno počutje dvo- nožnega organizma. Pa je kmalu totala pravljica postala znana tudi enim zlim du- hom in tako so se znajdli v njej, kar se reče, da srečen človek naj- brž ni pričakoval enega vmeša- vanja v privatne in personalne zadeve njegove aktovke, v kateri je imel zaprte tisočake, ker nam- reč tako velikih listnic še ni v trgovinah, da jih 00jo naj o rž začeli izdelovati, zavolo če^a sle- di iz tega, da bi mu zli duhi lah- ko resno ogrozili mnogoštevilno finančno familijo in mu povzroči- li zmedo v njegovih mesečnih zaslužkih, kateri so bili si]urno še pred plačevanjem po delu vsaj tako obsežni, da mu sigurno ni bilo treba tuhtati, kako bo cel mesec prišel skoz, kakor morajo tuhtati, eni dru ji človeki, kate- rim pa tuhtanje vseeno nč ne pomaga, ker namreč ne pridejo skoz. Kako so eni zli duhi nato ta- tole pravljico zmešali, še ni zna- no, zavolo česa totala pravljica še nima konca, rekli pa so, da bo- jo prekontrollrali in prekonštrui- rali, katera plodovitost je rodila tolk enih otrok, eno tako mno- žično familijo in da ne bi radi ugotavljali ob koncu leta, da je še kakh 82 članov živelo kje v ilegali in da je znesla torej plača debelih 300 tisočakov. Anton Pravljičar IZ NAŠIH KOMUN V ZNAMENJU USPEHOV V nedeljo je bila v Velenju VII. redna letna skupščina Počitniške zveze Slovenije. Skupščina, ki je obravnavala delo organizacije PZ v razdobju lanskega leta, je ugotovila, da je bilo le-to uspešno, pestro in vse- binsko bógalo. Talli prograir. je bil uspešno izveden. Pri tem je zlasti pon-.snîbnc, da so družine, izvršni odbori v občini, okraju in republiki prirejali posamezne akcije vse leto. Vse akcije so bile vsebinsko solidno pripravljene, kar je omogočila predvsem vzgo- ja kadrov in propagandno delo ter porast članstva. Lansko jubuejno leto se je od- razilo tudi v delu Počitniške zve- ze, saj je bil njen program s tem v zvezi, da je na krajih samih neposredno seznanjala svoje čla- ne z dogodki iz naše ljudske re- volucije. V ta namen so posamez- ne družine prirejale različne po- hode po partizanskih poteh, aka- demije, razstave itd. Prav tako pa je PZ Slovenije pripravila nekaj večjih zborovanj, tako v Lovren- cu na Pohorju, na Rašici pri Ljubljani, v Štanjelu na Krasu, na Graški gori, na Doliču, v Prekmurju in drugod. Organizacija PZ se je lani tudi šitevilčno okrepila, čeprav še ni družine v vsaki občini, za kar pa obstoje vsi pogoji. Tako se je šte- vilo članov povečalo za 447 mla- dih ljudi, pri čemer je organiza- cija štela ob koncu lanskega leta vsega skupaj 11.892 članov, ki so bili vključeni v 188 osnovnih eno- tah; med letom pa je v dejavnosti PZ sodelovalo kar 35.000 članov pri izletih, potovanjih, letovanjih itd. Značilno je tudi, da članstvo nenehno narašča in da vsi člani med letom sodelujejo vsaj v eni osnovni akciji. Ta okoliščina pa narekuje, da organizacija PZ kot specializirana mladinska organi- zacija za mladinski turizem še v večji meri kot doslej skrbi za vse- binsko dobro pripravo posamez- nih akcij za vso šolsko, delavsko in kmečko mladino. Za takšno delo je organizacija tako kadrov- sko kakor organizacijsko sposob- na, saj ima poleg 10-letnih izku- šenj ponekod tudi potrebna ma- terialna sredstva. Tako se bo or- ganizacija še hitreje razširila in vključila v dejavnost komune. Dosedanja razširjenost organiza- cije potrjuje, da bi lahko že v nad tridesetih občinah od šestinšest- desetih formirali občinsko orga- nizacijo. Na skupščini so tudi naglasili, da je PZ lani usp>ešno sodelovala od družin do republike s sorod- nimi organizacijami. Ljudsko mladino ter Socialistično zvezo v konkretnih akcijah, hkrati pa tu- di, naj bi to sodelovanje dobilo v tem letu še večji razmah in po- stalo vsebinsko globlje. Kako dela zavod za zaposlovanje delavcev Zavod za zaposlovanje delavcev v Žalcu je pričel poslovati lani kot samostojen zavod. Upravlja ga 9 članski svet zavoda, ki ga sestavljajo zastopniki gospodar- skih organizacij, občinskega sin- dikalnega sveta in zavoda za so- cialno zavarovanje. Zavod se vzdržuje iz prispev- kov, ki jih od osebnega dohodka vplačujejo gospodarske organiza- cije po stopnji 0,4%. Prispevek nakazuje Okrajni zavod za soci- alno zavarovanje. Od planiranih 9,036.000 din za leto 1961 je zavod v desetih mesecih prejel 7,680.974 din ali 88 %. Ker pa je zayod do- bro posloval, ni nikoli bilo veliko brezposelnih. Število upravičen- cev do denarnega nadomestila se je gibalo med 5 do 8 na mesec, ker je zavodu uspelo z dobrim po- slovanjem in gospodarskimi orga- nizacijami v primeru odpovedi razpoložljivo delovno silo hitro preusmeriti drugam. Nekoliko večji porast nezaposlenih je bil v zadnjih mesecih lanskega leta, ko so prenehala sezonska dela. Tako je zavod izplačal le okrog 20 % planiranih denarnih nado- mestil in je bilo skupnih izdatkov le nekaj nad 3 milijone din. Ce k temu prištejemo še presežek po zaključnem računu iz preteklega leta, znaša pozitivni saldo zavoda nad 6 milijonov din. Naloge zavoda so dokaj obsežne in raznovrstne. Poleg vodenja evidence o delovni sili in razpo- rejanja proste delovne sUe ter skrbi za zagotovitev pravic za- časno nezaposlenih, je njegova naloga tudi, da skrbi za strokov- no usposabljanje in prekvalifika- cijo nezaposlenih, če se pokaže potreba, poklicno usmerja mladi- no litd. Te svoje naloge opravlja v sodelovanju z vsemi gospodar- skimi organizacijami, družbenimi organi ter družbenimi organiza- cijami (zlasti pa sindikati, za- vodi za socialno zavarovanje, šo- le). V desetih mesecih je po po- sredovanju zavoda dobilo zaposli- tev 972 moških in 499 žensk. Po posameznih mesecih ostane pri- javljenih kot nezaposlenih le 20 do 30 moških in. 80 do 100 žensk. Od teh pa je polovica takšnih, ki žele zaposlitev v določenem pod- jetju ali stroki. Zavod je v minulem šolskem letu anketiral 277 učencev zad- njega letnika obveznega šolanja. Važno pri tem je, da so nudili po- moč tistim učencem, ki se niso mogli odločiti za nek poklic ali ki kljub prizadevanju niso uspeli najti učnega mesta v šoli ali obrti. Tako je bilo 83 učencev na stro- kovnem posvetu pri psihologu. Razvoj in uspehe nekaterih učen- cev pa spremlja zavod tudi še kasneje in jim po potrebi pomaga. V zavodu za zaposlovanje in- validov na Vranskem, ki spada v delokrog zavoda za zaposlovanje, je končno le uspelo odpraviti kadrovske in finančne težave, da ima sedaj boljšo perspektivo ob- stoja. J. G. Šolske prehra- ne ne cenimo dovoli Za pravilno rast mladega rl.«- veka je nujno, da dobi telo i^A take snovi, s katerimi se zaščiti in krepi organizem in omogoči pravilna rast okostja ter drugih organov. Organizem otroka potre- buje zadostne količine kalcija in vitaminov. Te pa dobiva v mle- ku, sadju in sadnih sokovih. Na šolah žalske občine povsod delujejo šolske kuhinje. Hrano prejema nad 3.000 šolskih otrok, od tega 230 brezplačno. Prispevek staršev za malice je sorazmerno nizek, le 150 do 200 din mesečno. Večje šolske kuhinje s takim pri- spevkom sicer za silo izhajajo, ker je tam manjša režija. V manjših pa mora biti zato delež skupnosti večji. Tako nizke pri- spevke je možno obdržati le tako dolgo, dokler prihaja mednarod- na pomoč v hrani. Iz enoletnega pregleda o delu šolskih kuhinj je razvidno, da so starši povprečno prispevali 424 tisoč din. Od tega je šlo večino za izboljšanje prehrane in sicer 358 tisoč din, ostalo pa za režijo. Ob- činski ljudski odbor oziroma šole prispevajo iz proračunov za oseb- ne izdatke zaposlenega osebja, vzdržujejo prostore, nudijo kur- javo, razsvetljavo itd. Po zatrjevanju učnega osebja pa otroci odklanjajo mleko. Do- gaja se tudi, da ga zametujejo, ali pa vzamejo samo kruh, mle- ka pa ne. Tak odnon ne izvira sa- mo od otrok, ampak je celo med odraslimi zakoreninjeno nazira- nje, da je mleko v prahu »umet- no«, kar pa nikakor ne drži. Zato je treba prepričevati tudi starše na roditeljskih sestankih, pone- kod pa celo učno osebje. Ce bi poskrbeli, da bi učitelji povsod nadzirali delitev malic in tudi sa- mi malicali z učenci, bi bilo pod- cenjevanja manj. Seveda je treba skrlDeti, da malice ne bodo eno- lične. Mleko v prahu se da upo- rabljati na več načinov. Mleka v prahu vendar ne gre zameta- vati, saj ga uporabljajo tudi v bo- gatejših državah, ker znajo ceniti njegovo vrednost. Zato je svet za šolstvo na zad- nji seji pooblastil Center za na- predek doma in družine, da tudi v prihodnje opravlja inštruktažno službo v šolskih kuhinjah. Razen tega bo treba prirejati seminarje za šolske kuharice ter pojasnje- vati pomen šolskih malic tudi od- raslim. Napak ravnajo na primer na tistih šolah, kjer imajo uspo- sobljeno predmetno učiteljico za gospodinjstvo, ki je najbolj pokli- cana, da strokovno usmerja šol- sko kuhinjo, vodstvo le-te pa so raje prepustili kaki drugi osebi. Šole bodo morale tudi čim prej izdelati pravilnike o poslovanju šolskih kuhinj ter izvoliti odbore ali komisije za šolske kuhinje. Po- nekod jih imajo že dalj časa, dru- god pa ŠG odlašajo in odgovornost nosi le upravitelj šole ali pa kak drug član učiteljskega kolektiva, ki vodi šolsko kuhinjo. J. G. »SVOBODA« položila obračun dela v soboto so se zbrali k rednemu letnemu občnemu zboru člani de- lavsko prosvetnega društva Svob ode Celje. Med drugim so tudi po- vedali, da javnost o njihovem de lu še mnogo premalo ve in da sta tega prav gotovo kriva tudi celj ski tisk in radio. Da bi popravili to, kar je bilo mogoče res narobe, bomo poskusili iz obsežnega gra- diva, ki so ga na zboru predložili, izluščiti tisto, kar bo naše bralce najbolj zanimalo. Hitremu tempu našega družbe- nega razvoja je tudi Svoboda pri- lagodila svoje delovne oblike. In v prihodnje bo še bolj kot doslej stremela za tem, da bi slehernega občana prepričali v koristnost kulturno prosvetnega dela. Zato se bodo še tesneje povezali z de- lovnimi kolektivi, organizacijami Ljudske mladine in sindikatom, popestrili in izboljšali bodo revi- je in prireditve, zagotovili boljše delo kluba — oblike, ki je zaži- vela že v preteklem delovnem razdobju — in svojo kulturno prosvetno dejavnost poskušali še bolj približati občanom. Lahko bi rekli, da so v pretek- lem letu vse sekcije Svobode do- segle lepe uspehe. Ce pa bi med njimi iskali najboljše, nedvomno ne bi mogli prezreti velikega po- slanstva, ki ga med prebivalstvom izvršuje društvena knjižnica. Ko so 1955. leta — ob skromnih za- četkih knjižnice — pregledovali podatke o bralcih, so ugotovili, da je med njimi nad tri tisoč pet sto mladih ljudi in samo nekaj nad dve sto petdeset delavcev. Le- tošnji podatki pa so pokazali, da je knjižnico obiskovalo sedem ti- soč sedem sto mladincev in mla- dink in že tisoč štiri sto delavcev. Vsekakor — lep napredek! Izredne uspehe so dosegli tudi Svobodaši na učiteljišču, kjer sek- cije vključujejo vse učiteljiščnike. Le-ti delajo v pevski, dramatski in še številnih drugih sekcijah in so v preteklem letu mnogokrat pokazali, kaj zmorejo. Njihov de- lež je prav gotovo še večji, če upoštevamo to, kako malo časa imajo in kako velika je pri njih stiska s prostori. Zbor na gimnaziji — ki je, kot vemo, zasedel na pevskem festi- valu prvo mesto v svoji skupini — zavzema med ostalimi pevski- mi zbori Svobode vidno mesto. Medtem ko se moški pevski zbor bori predvsem s »kadrovskimi« problemi, in išče več mladih pev- cev, pa je delo ženskega pevske- ga zbora težavno zavoljo dela v izmenah. V takole kratkem sestavku bi ne mogli vseh sekcij tega delav- skega društva niti našteti. Raje bomo kdaj drugič o vsaki posa- mezni sekciji kaj več napisalL Ob koncu pa naj pohvalimo le še prizadevne člane celjskega De- lavskega odra, ki so z gostovanji izven meja okraja ter celo repub- like k afirmaciji društva prav go- tovo v mnogočem pripomogli. UPRAVIČENE PRIPOMBE Odloki ljudskih odborov, med njimi tudi odlok o čiš- čenju in vzdrževanju pločni- kov in cest, so v veljavi in se skoraj vsako leto ponav- ljajo. Tudi lansko jesen je celjska občina javno opozar- jala na to prepotrebno zade- vo, ki ni samo v korist lep- šega izgleda mesta ob Savi- nji, ampak tudi varnosti dr- žavljanov. Vse pa kaže, da izvajanje teh odlokov nihče ne kontro- lira. Razen v ožjem središču mesta in še to ne povsod, pločniki niso očiščeni. Ne samo lastniki zasebnih hiš, tudi pred stavbami javnih in družbenih služb temu niso posvečali dovolj potrebne po- zornosti. Morda ta zadeva glede čiš- čenja cestišč izgleda nepo- membna; mislim pa, da spa- da v skrb komune, družbe :n posameznikov in to pred- vsem zaradi varnosti držav- ljanov. Okoličani pa se tožijo, da tudi njihova cestišča niso bi- la pravočasno zorana. V žalski občini se je že pričela nabiralna aiccija Na skupnem posvetu predstav- nikov Občinskega odbora SZDL in Rdečega križa so v Žalcu v po- nedeljek ustanovili občinski štab za zbiranje pomoči prebivalstvu Hrvatske, ki je büo prizadeto v potresih. Štab je takoj pozval vse delov- ne kolektive, družbene organiza- cije in občane, naj kar najhitreje prično zbirati prispevke. Pomoč se bo zbirala v obutvi, obleki, odejah in denarju. Dočim bodo gospodarske organizacije svoje prispevke nakazovale neposred- no, bodo organizacije SZDL in RK zbirale prispevke od prebi- valstva bodisi pri občinskem šta- bu ali pa na sedežih osnovnih or- ganizacij in sol. V akcijo se bodo vključili tudi podmladkarji RK na šolah. V torek so sklicali predsednike organizacij RK, kjer so jim raz- delili navodila in nabiralne pole, istega dne zvečer pa so se že vr- šili sestanki krajevnih organiza- cij in aktiva SZDL. O uspehih nabiralne akcije, ki je pričela 17. januarja, sproti poročajo občin- skemu štabu. Med prvimi, ki so že določili svoje prispevke, je kovinsko pod- jetje »Kovo« Vransko (70.000din) in sindikalna podružnica občin- skih uslužbencev (30.000 din). Petdeset let zakona Osamljeni so primeri prazno- vanja petdesetletnice zakona in le redki so zakonski pari, ki do- čakajo praznovanje zlate poroke. Zato upravičeno prištevamo tak dogodek vsekakor v pomemben življenjski jubilej. Pred dnevi sta se v vrsto teh redkih jubilantov uvrstila zakon- ca Jože in Brigita RAMŠAK iz Polzele. Obred zlate poroke je bil v poročni sobi na Polzeli v na- vzočnosti slavij enee v, predsedni- ka krajevnega odbora Vinka Ko- lenca, ki jima je čestital k nju- nemu življenjskemu jubileju in izvršil obred zlate poroke. V ime- nu občinskega ljudskega odbora Žalec pa je zlatoporočencema če- stital podpredsednik občine Vla- do Plaskan in jima izrocü diplo- mo in skromno nagrado. Štirje srečni dogodki v družini so še trdneje povezovali medse- bojne vezi. Vzgoja treh sinov in hčere je zahtevala iskrenega so- delovanja obeh, da sta uspela vzgojiti te v zavedne državljane. Kakor sta bila nacionalno zaved- na, sta tudi svoje otroke vzgojila v naprednem duhu. Oba sta še vedno pri dobrem zdravju, kljub temu, da je oče RAMŠAK kot upokojenec doži- vel železniško nesrečo, pri kateri je dobil težje telesne poškodbe. Zlatoporočencema iskreno če- stitamo! б STRELSKA LIGA v reljskem okraju so se pred krat- kim o'.ločili za strelsko tekmovanje pe li^aškem sistemu. Vseh 88 drnžin so raz- delili v devet skupin. Po programu se bodo družine v vsaki skupini srečale т medsebojnih dvobojih, vendar ne tako, da bi zdaj strelci ene družine potovali k drugi in obratno, temveč tako, da bo- do streljali in tekmovali seve kar na domačih streliščih. V primerih oboje- stranskih dogovorov pa bo lahko priš- lo tudi do neposrednih srečanj. Za tak način tekmovanja so se odločili pred- vsem zaradi štednje skromnih finančnih sredstev. VEČNI REFREN: DENAR Pravzaprav je razlog, zaradi ka- terega lahko pozornega poslušal- ca razpravljanje o kulturni pro- blematiki utrudi, toliko bolj, ko- likor večkrat takšnemu razprav- ljanju sledi. In čeprav se bržkone vsakdo zaveda pomembnosti kon- struktivnih razprav, ga na koncu vendarle utrudijo. Razlog je se- veda zelo preprost in je zapopa- den v eni sami besedi: denar. Malone vse razprave so ubrane na to temo, kar se zdi navsezad- nje, docela logično, ker je bilo namreč naivno pričakovati, da je kultura nekaj, kar lahko nastaja samo iz sebe ali da lahko, ker je že proizvod duha, živi od duha! Pa vendar. So očit- no znamenja, ki govorijo v prid tej naivnosti, Predvsem: kultura nenehno izpričuje nujnost in po- membnost svoje eksistence in mi smo ji nenehno hvaležni. Svojo hvaležnost ji izražamo v različnih oblikah, od katerih je ena tudi ta, da pravimo: naša kultura je se- stavni del družbene stvarnosti in družbenega standarda, brez kul- ture si ni mogoče zamisliti ure- jenih družbenih razmer, kulturi vso skrb in pozornost in tako da- lje: kultura v vseh šestih sklo- nih! Pri tem ji celo priznavamo, da ne more viseti v zraku, marveč da lahko stoji le na trdnih tleh, na tako imenovani materialni o- snovi, na kateri stoji vse, kar je materialno in na kateri mora stati vse, kar naj stoji trdno. Toda brž ko je treba to materialno osnovo zagotoviti, naklonjenost do kulture popusti in kultura vendarle obvisi. S to »uverturo« kajpak nikakor nočem zmanjševati prav gotovo zelo velikih vsot, ki jih je deležna naša kulturna dejavnost od druž- be; še najmanj v Celju samem, kjer imamo, kakor je znano, vr- sto pomembnih ustanov, katerih vzdrževanje in urejevanje vseka- kor kaže dovolj prizadevnosti. Gre pa v prvi vrsti za problema- tiko, ki očitno postaja vse bolj problematična in ki je vsak dan znova prisotna. Tako je v tem smislu izzvenela tudi razprava zadnje seje Sveta za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora Celje, ki je zla- sti ob vprašanjih spomeniškega varstva, to je, restavracije in kon- servacije nekaterih spomenikov na našem področju, pokazala pre- cejšen finančni primanjkljaj. Za- vod za spomeniško varstvo v Ma- riboru je tu sicer opravil po- membno delo, vendar je ohrani- tev posameznih spomenikov od- visna izključno od denarja, ki ga za to imamo. Ureditev tega vpra- šanja bo še toliko važnejša zdaj (čeprav poprej ni bila nič manj važna), ko bomo v Celju dobili medobčinski zavod za spomeniško varstvo. Spričo kritičnega polo- žaja, v katerem so nekateri spo- meniki, bo namreč nujno zagoto- viti vsaj tolikšna sredstva, da jih bo mogoče obvarovati pred na- daljnjim propadanjem. Podobna denarna nota je za- zvenela tudi iz tistega dela raz- prave, ki se je nanašal na usta- novitev celjske knjižne založbe. Poleg tega, da je ta ustanovitev povezana z ureditvijo knjigotržke trgovske mreže, bi bilo namreč potrebno modernizirati časopisno podjetje Celjski tisk, kar pomeni, ga finančno podpreti. Razumljivo je, da celjska tiskarna v sedanjih razmerah pač ne more biti kos še založniški dejavnosti, hkrati pa je seveda tudi razumljivo, da bi se lahko težnje po založbi v tako imenovanem tretjem središču Slovenije enkrat že uresničile! Saj je znano, da o tem že zelo dolgo govorimo. Čeprav obstoje vendarle ugodne perspektive in predvsem potrebe, doslej v tej smeri ni bilo pravzaprav nič na- rejeno. Toda prav zadnja razpra- va je pokazala, da bi bilo nema- ra mogoče tudi kaj narediti. In končno je bü denar prisoten še ob vprašanju ustanovitve ob- činskih skladov za kulturo. Slo je namreč za to, kako naj bi formi- rali te sklade in, malce ironično povedano, s kakšnim čudežnim zdravilom bi jih ohranjali pri živ- ljenju ali po kakšnem kanalu bi nam uspelo spraviti vanje vsaj nekaj denarja. Čeprav bodo ob- činski proračuni morali tudi kul- turi odšteti znesek v določenem odstotku, se vsekakor že zdaj u- pravičeno poraja nesorazmerna mrzlica med tem, kar dajemo re- cimo telesni kulturi in tistim, kar pri tem ostane za kulturo. Raz- metavati denar za nek nogomet- ni klub in dajati igralcem neza- služeno visoke vsote ter tako pačiti osnovni smisel našega športa, ki naj bi bil amaterski, poraja docela umestne kritike, ker razmetavamo denar, ki je družbena lastnina za nekaj, kar v takih okoliščinah ne more biti družbeno! Istočasno pa seveda kakšno prosvetno društvo prosi miloščino in ne ve, kako bi diha- lo dalje! D. Hribar CELJSKI TEDNIK, STEV. 3 — 19. januarja 1962 Pred kongresom Ljudske mladine Slovenije CELJANI se PRIPRAVLJAJO 2e v prejšnji številki smo — v razgovoru s predsednikom okraj- npea komiteja Ljudske mladine v Celju Zvonetom Draganom — Si o kingresu Ljudske mladine Slovenije, ki bo 26. in 27 janu- îrja v Kranju. Tokrat smo za razgovor naprosili nekaj delegatov L celjskega okraja. Vprašali smo jih, kaj od kongresa pričakujejo, o čem bodo ob tej priliki razprav IjaU in če so temo ze izbrali, za- kaj so se odločili prav zanjo. Takole so povedali: Ljubo Naraks. sekre+ar občinske- ga komiteja LMS Šoštanj: Več novih oblik dela z mladino na vaseh »Mislim, da bo kongres zelo ve- liko pomenil za nadaljnji razvoj Ljudske mladine. Tako bomo na njem nujno morali spregovoriti o novih oblikah dela z mladimi ljud- mi. Opažamo namreč, da imamo nekatere od teh oblik še vedno samo na papirju in da predvsem v vasi ni tako lahko vnesti novih smeri dela. V oddaljenih krajih je mladina v večini primerov le še vedno iniciator kulturno-za- bavnega življenja in še vse pre- malo sodeluje pri reševanju pro- blemov določenega območja ozi- roma komune. Občinski komiteji Ljudske mladine pa, ki bi mora- li takim aktivom najbolj poma- gati, še vedno posvečajo največ pozornosti mladini v občinskih središčih in večjih krajih. Na kongresu bom razpravljal o kadrovski politiki — in to zato, ker me je delo v šoštanjski ob- čini privedlo do ugotovitve, da je tudi v naši organizaciji ta pro- blem zelo aktualen. Ljubo Naraks Bogdan Marinkovič, sekretar okrajnega komiteja LMS Celje: Šs vedno premalo inlüdih Udi v IjUdski mladini »Izredno hiter tempo družbe- nega razvoja v zadnjem času je tudi mlade ljudi postavil v precej drugačno vlogo kot je bilo to še pred meseci. Decentralizacija u- pravljanja in številne spremembe, ki jih je prineslo preteklo leto, zahtevajo od mladih ljudi prav gotovo več znanja, volje in de- lovnega elana. Letošnji kongres Ljudske mladine Slovenije naj bi jasneje določil metode mladega proizvajalca v vseh teh številnih procesih. Prepričan sem, da bo res tako. Na kongresu bom govoril o or- ganizacijski rasti in krepitvi Ljud- ske mladine. Odločil sem se za to temo, ko sem pregledoval podatke zadnjega štetja prebivalstva. Do- tlej smo bili trdno prepričani, da je v celjskem okraju v Ljudski mladini okrog 85 odstotkov mla- dih ljudi. Podatki zavoda za sta- tistiko pa so pokazali, da živi pri pri nas nad 34 tisoč mladincev in mladink. V Ljudski mladini jih je torej le 60 do 70 odstotkov. Me- nim, da bi lahko organizacije Ljudske mladine ustanovili pred- vsem še v okviru kmetijskih za- drug in gospodarstev, v manjših industrijskih ter celo v nekaterih obrtnih, trgovskih in gostinskih podjetjih. Tiste mlade ljudi pa, ki na delovnem mestu nimajo ak- tiva Ljudske mladine, bi morali vključevati — in to mnogo bolj kot smo doslej — v terenske in vaške organizacije. In ker je pro- blem odhajanja mladine iz vasi v mesto aktualen tudi za druge slovenske okraje, menim, da bi bilo na kongresu tudi o tem tre- ba spregovoriti. Poskusil bom to storiti.« Fredi Golavšek, predsednik ob- činskega komiteja LMS Celje: Za eiotnejsD smer v ljudski mladini »Obdobje od šestega do sedme- ga kongresa Ljudske mladine je büo za našo organizacijo izredno pestro. Medtem so se razvile šte- vilne nove oblike dela Ljudske mladine — tribune mladih, utrdi- le so se politične šole, razvili marksistični krožki — ves ta raz- voj pa je v slovenskem merilu po- tekal precej neenakomerno. Pre- pričan sem, da bo letošnji kongres začrtal enotnejšo smer dela in razvoja za vse okraje in vse ob- čine naše republike. Le tako bo- mo namreč v bodoče lahko govo- rili še o boljših delovnih rezulta- tih. Odločil sem se, da bom na kon- gresu govoril o Ljudski mladini kot o »kadrovski osnovi« za vso družbo. V zvezi s tem nameravam poudariti, da za rast mladega na- raščaja ni odgovorna samo Ljud- ska mladina. Takoj ko govorimo o mladem človeku kot o nosilcu družbenega napredka v bodoče, je za njegov razvoj odgovorna družba kot celota. Kako bomo material s kongresa posredovali članstvu? Zato bomo uporabili redne sestanke s sekre- tarji osnovnih organizacij, več pa se bomo o tem pogovorili še te dni pred kongresom. Nuša Fležar: »Pričakujem, da bo- mo na kongresu veliko slišali o strokovnem in splošnem izobra- ževanju« Mara Cvikl, šola za zdravstvene delavce v Celju: Zanas morda drobni, zanje pa življenjsico važni problemi v »Glede tega, kaj pričakujem od kongresa, se v vsem pridružujem tovarišem, ki so govorili še pred menoj. Zato bom odgovorila le na drugo vprašanje. Mislim, da ne bo nič preveč, če bi na kongresu govorili tudi o življenjskih problemih ljudi. Se vedno namreč za to ne najdemo skoraj nikoli dovolj časa. Vendar pa so vprašanja glede stanovanj, prehrane, prostega časa in po- dobno za mlade ljudi prav tako pomembna kot razpravljanje o organizacijski rasti Ljudske mla- dine. Le da na prvo mnogokrat pozabljamo. Socialno ekonomske komisije, ki so v preteklem letu zaživele pri občinskih komitejih Ljudske mladine bodo imele prav gotovo polne roke dela. Reševati bodo morale vprašanja prestop- ništva, socialnega stanja mladine, morale se bodo povezovati soci- alno kadrovskimi službami v go- spodarskih organizacijah itd. V zvezi z vzgojo mladega naraščaja pa nameravam poudariti tudi to, da bi morali mladinski fimkcio- narji graditi svoje delo na med- sebojnem spoštovanju in dajanju vzgleda — ne samo z besedami, temveč tudi in predvsem z deja- nji.« Franček Ribič, predsednik ko- misije Za strokovno in snlošno iz- obraževanje pri ObK LMS Celje: O izobraževanju »Poleg tega, da bo letošnji kon- gres pomenil prelomnico v delu Ljudske mladine, bo prav gotovo tudi središče izmenjave nekajlet- nih izkušenj. Nedvomno bomo ob- širno govorili tudi o splošnem in strokovnem izobraževanju. To te- mo sem si namreč izbral za raz- pravo tudi sam. Govoril bom predvsem o izobraževalnih cent- rih, ki dajejo včasih le vse pre- več strokovno izobrazbo. Mladim ljudem pa je potrebno tudi zna- nje o družbi. Menim, da ni po- vsem v redu tudi to, da dajejo v centrih prednost predvsem sta- rejših delavcem. Sicer pa bi lah- ko o tem na široko razpravljali. Ko se bom vrnil s kongresa, bom vsem mladim ljudem v na- šem podjetju . poskušal vsaj v glavnih obrisih posredovati snov s kongresa. O njem pa bom govo- ril tudi s člani organizacije Zve- ze komunistov, ki bi — po mo- jem mnenju — tudi morali doga- janje na kongresu z zanimanjem spremljati.« Franček Ribič Pet razgovorov mimogrede, bi imenovali ta-le sestavek. Naj mi tovariši, ki so se razgovora ude- ležili, pa njihovih besed nisem zapisala, oprostijo. Vse. kar so po- vedali, bi bilo težko zajeti. Želi- mo, da bi se na kongresu odrezali in da bi se vrnili domov oboga- teni z novimi izkušnjami. Letošnje leto se je komaj pri- čelo, pa je že muhavo. Najprej trda, mrzla zima in južno vreme hkrati v januarju. Za take stvari pa je samosvoja rečica Sotla zme- raj občutljiva, pa čeprav jo obso- telska vodna skupnost skuša kro- titi. Lani je večkrat poplavljala, v tem tednu pa se je spet razlila po Imenem pod j u dn preko ce- ste. Kljub deloma vzravnani stru- gi ne more požirati vode, ki se steka z gričev naokrog, ko topli vetrovi ližejo snežno odejo. Tudi to pot je drla čez cesto na večih mestih blizu Podčetrtka, Imenega in Polja ob Sotli ter še b:>lj razmajala razmočeno maka- damsko cesto. Ob straneh nove obsotelske proge se je razkoša- tila kot kakšno jezero, da so va- ške hiše videti, kot bi bile ob o- bali. Sneg je že pobralo, toda prav gotovo še bo zapadel in spomladi bo Imensko polje vsaj za nekaj trenutkov spet rumenkasto, blat- no jezero. s. Več delovnih mest za žene Zavod za zaposlovanje delav- cev v Velenju, ki deluje v šoa- tanjski in mozirifki občini, rešu- jp mvnna -r^nvčn vn-^niania zapn- slevanja delavcev. Poleg tega pa so v LeíOáajL sezoHi u. guu.¿.iu¡,i nad dvajset predavanj po osnov- nih šolah, in tako prispevali k po- klicnemu usmerjanju mladine. Zavod pa ima še vedno precej težav. Tako nimajo stalnih na- meščencev, tudi prostori niso tak- šni, kot bi morali h'ti itd. Na пр- davvi seji plo sobo, kjer lušči- jo fižol, koruzo in se pomenkuje- jo. Seveda, zdaj imajo povsod skoraj že rad jske sprejemnike in posebno ob četrtkih zvenijo po vasi poskočne melodije. V Obso- telju poslušajo tudi šmarsko ra- ri.jsko postajo, ki pa je zadnje čase nekako oslabela, da jo težko ujamejo. Posebno tisto izobraže- vanje ob sredah popoldne slišijo zelo slabo. Ce rad a ni, pa vseeno besede stečejo, ko oberejo sve- tovno, d jmačo in vaško politiko. Naš: kmečki očanci sploh radi mxirujejo in svoje povedo, več- krat trd ), ostro in pikro. Tako-le ob kapljici v topli izbi ob zim- skih večerih pa se jim jezik še bilj razveže, da je kar zanimivo prisluhniti. Storil sem to in verjet- no ne bodo hudi, če jim ukradem katero, ki so jo za zapeòkom iz- lušč li. -Primojamen, da je bilo res'- se je prepr.čij.vo ozrl starec Pe- pe, ko se je odkašljal. >->-Ranjki moj ded so povedali, — naj poči- vajo v miru! — coprnice so bile. Ne, ni bilo v Brijovem kotu, tem- več v Trobeješkem grabnu. Tam so sedele in na mladih vrbovih šibah pekle. Ja, to je resnica, so rekli ded! Na lastne oči je to vi- dela stara Neža; pa ni prej po- vedala, ko na smrtni postelji. Oni, pa veste res niso bili k laži nag- njeni! Med tistimi coprnicami so nekatere celo poznali. Veste, pa od takih hiš so bile, ko si ne bi nihče mislil. Ni čudno, da so tam vsega imeli!« Ančka in Fran- ček, vesela in mlada, sta se krhko zasmejala, kot ne bi hotela ver- jeti stričevim basedam. »Ja, zna- le so denar delati!« je zavzdihnil stric. »♦Stric, pa jih ne bi še vi poiska- li, da bi nam naredile dosti de- narja. Veste, da vam potem ne bi bilo potrebno. tako zmerjati, ko bi dobili ček z občine za davek in skočnino!« Stric je najprej hudo pogledal, potem pa je za- momljal: »Ej, neverni Tomaži ste vi mladi! Cisto pokvarjeni ste že! Samo, vesta, coprnice se vsake- mu ne prikažejo: to je tisto!« Vsi so se veselo smejali. Pri drugi hiši sta se znašla soseda. Najprej sta presojala o Berlinu, ki je tako smešno pre- zidan. «-Jaz tega ne morem razu- meti«, je pihal Tevž. »Vsi so iste krvi, Nemci so, pa se tako po- strani gledajo,'kot bi se sploh ne mogli pomeniti. Saj pravim, svet je že čisto zmešan ...« je zaklju- čJ svojo razlago. »Vidva ga že ne bosta k pameti spravila«, je smeje posegla gospodinja Ana. "Kaj pa te briga! Kaj pa se ti zastopiš! Za babnice ni politika, za tebe je kuhla pa pisker!« se je rahlo razjezil mož. »Le čakaj! Dru» ¿ bom pa še jaz šla v za- družni dom, da bom slišala, o čom povejo. Nekaj bom že razu- mela, da me ne boš imel več za norca!« Smejala se je sočno, toda si.sati je bilo zares. »Na, vid š. kam smo prišli! Mlada tako stal- no čepita na vseh sestankih, zdaj bi pa še ona hod.la?« Sosed se je zasmejal: »Kaj pa misliš! Naša Micka ima ušesa zmeraj pri ra- ri u, orikar smo ga kupili. Bolj ve, kaj se po svetu dogaja kot jaz, ki sem vendar bi soldat.« Potem so se še d^lgo pogovarjali o dogodkih^, o atomski bombi, na- zadnje pa še o združeni zadrugi. pa še o Zaneku, ki se je po dol- gem času vendar odločil za za- konski stan. Pr. Stefu pa se je razvijal go- spodaiski pomenek. »Pravim ti, Tomaž-vo žlndro trosi po snegu, ne bo škodilo! Franc je tudi tako dalai. Ta se počasi topi in ne bo šla v izgubo. Pri svinjah sem imel pa letos še kar sreč ), samo za vel.kega prašiča ne vom, kaj mu je b.lo Ledvice in polovico jeter je imal buiastih, da smo ob zakolu mara- li vse zavreči. Ti, zdaj sam se spomnil: kako bo kaj letos z za- drugo? Zdaj so se na veLko zdru- žili: šmj:s;- gaško, šmarsko gospodarstvo, pa še mesarsko podjetje in naša. In zdaj resnično v Imenem, ne vel tam v Bistrici. Kaj misliš, borne lahko pravočasno orali? Kdo ve, kje bodo imeli stroje, če bodo d9 nas sploh prišli, ko bodo uprav- ljali od zgoraj, tam iz Rog. Slati- ne?« je zaskrbljeno modroval Stef. »Seveda bodo morali gleda- ti tudi na nas, če smo člani. Ni vrag. da b: zdaj ne mogli obde- lovati v redu! V kooperacijo bom šel, toda če ne bo pravega sodelo- vanja, če ne bom obdelal zaradi nji...!« Grdo je pjglerial. Po- tem so obrali še oset, ki je lani skoraj vse leto rasel na neki dru- žbeni njivi, pa krmo, ki je poko- šena zgnila na travniku. Da. p=sani so zimski pomenki ob zapcćkih in včasih jim je d )bro pi-iNluhniti. N č ne bi bilo narobe, če bi se ž.vahneje pogovarjali v klub.k h prostorih in tam stresali take, kot jih doma ob luščenju f ž ila. koruze. Izlušč.li bi, kar bi b.lo potrebno. KULTURA IN PROSVETA MELANHOLIJA (13 olj, 5 lesorezov in 4 risbe Darinke Lorenčakove na r^retavi v foyerju celjskega gledališča). Pri umetnini ima vsebina vča- sih sekundarni pomen, za Darin- ko Lorenčakovo pa pomeni glav- no vodilo vseh likovnih proble- mov. Njena miselnost je podana v dokaj nevabljivi motiviki — v pretesi j ivi žalosti, bridki vsakda- njosti trpečih in osamljenih, v globoki melanholiji, boleči psiho- patiji in vojnih strahotah. Vsa človeška bitja, ki so naslikana, odtisnjena ali pa samo začrtana, objema svojstvena otožnost. Za- radi tega se nam ob pogledu na- nje stisne srce in čisto nehote tu- di sami zaidemo v svet nostalgije in pesimizma. Bolečina preide le ob nežni Prvi ljubezni, mirnem Zalivu, Oljkah, skritih v ogradah. Otroških glavicah in mali Alili... Vendar Dež lahko izpcre tudi to in pred nami je znova siva razpo- loženjska ubranost v otožni likov- ni interpretaciji. Vsaka umetnina, z otožnostjo ali brez nje, nastaja iz nekih kon- kretnih vzrokov, ki rešujejo kon- kretne likovne probleme. Naj so ti vzroki v slikarkini notranjosti — talci, kot se odraža na njenih avtoportretih. Naj bo v splošnem kakorkoli že, v vsakem človeku je gotovo poleg vsega skrita tudi otožnost, le da so redki, ki znajo ta čustva prenesti v umetnost. Pri razstavljenih delih gre vse- kakor za neko prekinitev z ide- ali lepote in optimizma iz časa, ko sta bila umetničin ustvarjalni proces in problem povsem dru- gačna. Pri tem pa ne gre za kak eksperiment na likovnem področ- ju, pač pa za lastne, na podlagi daljših razmišljanj dosežene li- kovne pridobitve, ki marsikate- remu opazovalcu pomenijo dosti več kot kaj nerazumljivo zani- mivega. Vsako razstavljeno delo ima namreč svojo vsebino in pe- nden. S tem je Darinl:a Dorenča- kova dosegla svoj namen. Izpovedi v grafiki nas znova prepričujejo, da zna umetnica tu- di s skrajnim poenostavljenjem izpovedovati nenavadna doživetja Ln to s posebnim občutkom ^ o- pazovanja. Koliko umetniškega hotenja skriva v sebi Melanholija in koliko intenzivnega doživljanja je v Drevesu življenja! Tudi Mar- tinčkov pokop je poln miselnih prvin njene umetniške individu- alnosti, ki je spletla grafično ubranost črno-belih odnosov. Po- vsod gre za miselnost in domisel- nost slikarke ter nami, ki samo čakamo na njena razmišljanja, li- kovna iskanja in končna dejanja. Olja... Z Vrtiljakom lutk se lahko popeljemo (seveda še le po- tem, ko smo si jih natančno ogle- dali) pred Ogledalo norcev: ljudje se igrajo, gledajo igre, obenem pa noro razmišljajo brez konca in kraja. Življenje pa se vrti hitro in če ne bomo pohiteli, bomo ko- maj utegnili v miru uživati ob morju v Rovenski ali Zalivu. Brez otožnosti bomo le, če ne bomo pomislili na strahote Fran- kolovega ali Starega piskra ali pa Dediščine vojnih sirot. Še smo vsi polni vojnih nesreč in krivic, a nas je ponovno lahko strah pred Razdejanjem in Obupom! Pred umetninami Darinke Lorenčakove čisto brez potrebe! Z vso pieteto oblikuje spomine na našo pretek- lost; Frankolovo je dokument ča- sa, in njenega likovnega udejstvo- vanja! Slikarka podaja olja tako kot jih zahteva vsak motiv zase. In ne kot kopijo narave danosti — le kot izraz notranjih vrednot, pa naj gre pri tem za določen pro- blem ali pa idejo na sploh. Temu podreja Darinka Lorenčakova vsa slikarska pravila o barvi, kompo- ziciji in vsem drugem. Človek ima za Darinko Loren- čakovo posebno ceno, zato mu v svojem likovnem svetu rada od- stopa mesto, ki ga obdeluje z li- terarnim nadihom, pa tudi z last- nimi izkušnjami in spoznanji. Ob tem se kvalitetno dviga, z njo pa tudi mi, ker spoznavamo umet- nost svoje vrste. Za konec: Obožujemo otožnost Eduarda Muncha! Otožnost Da- rinke Lorenčakove pa nam je bližja, laže jo podoživi j amo z njo in laže odkrivamo njen miselni svet v slikarstvu — melanholijo, ki ima pozitivno komponento. Milena Moškon FILMI, ki jih bomo gledali. . MORALIST Italijanski film Moralist je hkrati komedija, družbena satira in kriminalka. Glavno vlogo igra Alberto Sordi, čigar popularnost nenehno raste in ga zato vsi ima- jo za čuvarja morale. Je namreč predsednik kluba, ki se bori za moralo, vendar je istočasno tudi trgovec z belim blagom in «sna- bavljač« deklet za sumljive lo- kale. Tako se ob prizorih iz noč- nih lokalov prepleta rahla krimi- nalna nit s satiro na družbeno stvarnost licemerskih slojev druž- be v nekaterih državah. Film Moralist je nadoovprečna komedija, ki je bila deležna zelo pohvalnih ocen. BELE SENCE Film pripoveduje o Inuku, Es- kimu s skrajnega severa Kanade, ki odhaja s svojo ženo v snežno pustinjo, da bi si z lovom na li- sice prislužil puško. Belci, ki ži- vijo nekaj sto kilometrov od tod, dajo namreč puško za nekaj li- sičjih krzen. Ta kupčija pa je seveda povezana s starim eskim- skim običajem, po katerem Eski- mi gostu ali domačinu v zname- nje hvaležnosti za gostoljubje od- stopijo ženo. In tako ponudi Inuk svojo ženo nekemu misijonarju, ki sprejme ponudbo z ogorčenjem in obtožbo, da so Eskimi okoreli grešniki. Inuk, ki je smrtno u- žaljen, ga ubije. Nato zbeži dalje proti severu. Medtem neki beli agent najde Inuka in ga odvede v naselje belcev, kjer naj bi ga obsodili za zločin ... Film, v katerem igra glavno vlogo A. Queen, poleg njega pa še japonska igralka Joko Tani, je posnet po romanu, ki ga je lani izdala tudi Prešernova družba v svoji redni zbirki. Kako usmerjati mladino v poklice Oglejm.o si na kratko zaskrblju- joč položaj staršev in mladine, ko izpolni osemletno šolsko obvez- nost. Tisti, ki so to vprašanje re- ševali že med obveznim šolanjem, se nekako laže znajdejo kakor ti- sti, ki jih preseneti konec zadnje- ga šolskega leta. Vsako ugibanje o bodočem poklicu mladega člo- veka mora privesti do zaključka. Ce je bil pravilen, prinaša v dru- žino srečo in zadovoljstvo, sicer pa prej ali slej povzroča težave. Vsak po'klic je po vsem omika- nem svetu spoštovanja vreden. Naš gospodarski in kulturni raz- voj kaže, da že skoro ni več po- klica, ki ne bi terjal neko določe- no strokovno znanje. Vrsta naj- različnejših šol in tečajev daje ali pa izpolnjuje splošno in stro- kovno znanje. Toda že pri izbiri šole same je nujno imeti pred očmi POKLIC, na katerega se kdo pripravlja. Tudi gimnazija, doslej edina šola višje stopnje se z reformo pripravlja na to, da u- sposobi absolventa za določen po- klic, ne da bi moral končati svoj študij še na univerzi. Pri izbiranju poklica moramo upoštevati telesne in duševne last- nosti mladega človeka, ki se de- loma že pokažejo med obve2mim šolanjem. Dobro ravnajo starši, ki svoje otroke neprestano opa- zujejo, da bi jih pred svetovanjem za poiclic temeljito spoznali. Ena- ko dolžnost čutijo učitelji in pro- fesorji. Zavedajoč se te odgovorne na- loge, je tudi naša družba priskoči- la staršem in mladini na pomoč s tem, da je pri Zavodu za zaposlo- vanje delavcev (prej Posredoval- nica za delo) ustanovila REFE- RAT ZA USMERJANJE MLADI- NE V POKLICE, ki posluje že od leta 1955 dalje. Iz Biltena, ki ga je pred krat- kim izdal ta zavod je razvidno, kako koristna je ta ustanova v pomoč staršem in mladini, ki jim vsestransko pomaga pri izbiri poklica. Njegova naloga je dvoj- na: išče prosta delovna mesta v obrti, industriji, kmetijstvu, trgo- vini in drugod ter usmerja mladi- no v poklice. Vse to delo pa ne bi bilo tako uspešno, če ne bi pri tem sodelo- vala tudi POKLIONA SVETO- VALNICA. Čeprav so prvi sveto- valci mladini pri izbiri poklica njeni starši, učtelji in profesorji, socialni delavci in drugi, vendar prodira v našo družbo prepričanje da je za pravilno svetovanje po- trebno tudi strokovno in psiho- loško znanje, ki ga more končno nuditi le sodobno urejena po- klicna svetovalnica. Le-ta je v Celju izvršila že 2643 pregledov in nudila 1393 in- formacij Žal je ta ustanova pri starših in mladini še vse premalo cenjena in upoštevana bodisi za- radi njihove nepoučenosti bodisi brezbrižnosti, da bi se zanjo za- nimali. Vanjo se zatekajo le v skrajnem primeru, ko vsepovsod zmanjka ustvešne pomoči. Največja napaka pri usmerja- nju mladine v poklice pa je v tem, da gospodarske organizacije, obrtniki in ustanove sprejemajo nove kadre brez registracije pi Zavodu za zaposlovanje delavcev zato je iskanje novih učnih ú delovnih mest silno težavno. Ko bomo dosegli še to, da za radi natančne evidence ne bo vei mogoč noben sprejem v pod j et j< ali ustanovo ali vpis na katero- koli šolo višje stopnje brez pri- jave na določenem mestu (Zavoc za zaposlevanje delavcev), šele tedaj bo usmerjanje mladine м poklice popolnejše in koristnejše, V zvezi z omenjenimi prijava- mi bi poleg razpisa za vpisovanje učencev na razne strokovne šole moral slediti še splošen razpis uč- nih delovnih mest v okviru komu- ne. Zavod bi s tem storil družbi neprecenljivo uslugo, -nik Vedno marljivi Nedvomno nosi levji delež v kulturni dejavnosti celjske DPD >>Svobode-« prav sekcija harmoni- karjev. Le-ta deluje na celjskem kulturnem področju že nekaj let. Vsako leto si pri občinstvu prido- biva večje simpatije in priznanja, kar je nedvomno dokaz, da je de- lo teh mladih ustvarjalcev zelo plodno. Sekcijo harmonikarjev Glasbe- ne šole DPD »Svoboda« Celje se- stavljajo gojenci štirih letnikov. Ti pa se po štiriletnem učenju lahko vključijo v sekcijo, ki Je od Glasbene šole DPD »Svoboda« ločena, vendar pa sodi še vedno v pristojnost Svobode. Glasbena šola Svobode рпгзја ob zaključku obeh polletij šol- skega leta interne produkcije, na katerih posebna komisija ocenju- je znanje vsakega posameznega gojenca. Na javni produkciji, ki jo Glasbena šola priredi navadno enkrat v letu, pa nastopijo gojen- ci pred občinstvom. To javno produkcijo, imenova- HRABRI PODVIG je italijanska komedija, v ka- teri nastopajo V. Gassman, R. Salvatore in Claudia Cardinale. Gre za skupino brezpomembnih lopovov, ki se pripravljajo na ve- liko pustolovščino. Napadli naj bi nekega uradnika športne sta- ve, ki nosi v kovčku velikansko vsoto denarja. Toda uradnik ve za podvig in se sam vmeša vanj, da bi si tako še z nekim drugim uradnikom razdelil levji delež »■plena-. Sledi cela vrsta zabavnih zapletov, po ikaterih se nazadnje kovečak znajde pod neko klopjo v parku, kjer čaka na policijo. Sadovi neke pedagogike ali quo vdis pedagogika ? Ne da bi podcenjevali po- membnost vzgojnega dela in ne da bi posploševali njego- vo pogosto neučinkovitost ali vsaj njegove šepave rezulta- te, je res, da je naša peda- goška praksa, posebej tista, ki zadeva vzgojno varstvene ustanove, še dokaj na tleh. In ne samo to. Ker je pone- kod očitno zelo daleč od pe- dagogike, ni pedagoška, in ker ni pedagoška, ji lahko pripišemo tudi, da ni stro- kovna, in če ni strokovna, je logično, da tudi ni sposobna, da bi vzgajala. Iz tega pa nujno sledi še druga kompo- nenta: če namreč takšna pe- dagogika vendarle vzgaja, ni verjetno, da bodo sadovi nje- ne vzgoje zdravi. Nepozna- vanje osnovnih pedagoških motivov, to je tistega, na če- mer sloni pedagoška znanost in čemur so posvečeni peda- goški učbeniki in čemur se reče: živ organizem, hkrati pa tudi nepoznavanje vsaj poglavitnih dognanj te zna- nosti in teh učbenikov, zago- tavlja v najboljšem primeru dvomljive praktične dosež- ke. Predvsem iz r£izloga, ker se v vzgojno varstveni usta- novi znajde »pod skupno stre- ho« malone toliko različnih vzgoj, kolikor otrok. Toda, da bi najprej sploh razvozlali značaj vzgojm- varstvene ustanove, se zdi zlasti važno ugotoviti, da nam že prvi del naziva dopušča pravico, govoriti o i>edago- giki. To je tem bolj pomemb- no, ker poznamo zaenkrat še, ločeno, vrtce in zavetišča, in ker velja mnenje, da je vr- tec neka višja in zavetišče neka nižja oblika vzgojno varstvene ustanove, pri če- mer je nemara zavetišče le varstvena ustanova. Ne gle- de na tako, po vsebini vse- kaikor nespametno ali vsaj nelogično delitev, zdrav ra- zum vendarle ne more po- grešati ne v prvi ne v drugi ustanovi odgovarjajoče vzgo- je, ker si namreč ne more predstavljati, da bi lahko več ji ali manjši otroci živeli v kolektivu, ne da bi jih kdo vzgajal. Od tod potemtakem sledi, da mora biti tudi pe- dagogika v obeh oblikah nuj- no prisotna. In v resn'ci pe- dagogika tudi je prisotna, pač tam, kjer ni odsotna. Tako je znašla ustanova, ki nam je dala pobudo za pričujoči sestavek, neko no- vo vzgojno varianto, docela nove »prijeme« in »metode«, za katere je predvsem zna- čilno, da se nanašajo na po- imenovanje posameznih mrt- vih ali živih predmetov. V tej ustanovi pravijo recimo tistemu, čemur pwavimo sta- ra šara — »hudič«, vojakom — »družeki«, razen tega pa poznajo otroci še celo vrsto taikšnih izrazov, ob katerih bi zardel celo papir, če bi jih prenesli nanj. Ce abstrahiramo to, da be- seda »hudič« triletnemu ot- roku pravzaprav nič ne po- meni, kakor tudi to, da ne ve, kaj je posmehljivka, za- popadena v izrazu >->družek«, je popolnoma neznano, zakaj bi mu bilo treba prikrivati pravilna imena predmetov in mu v zameno zanje, četu- di morda nezavestno vcep- ljati tako nesmiselno termi- nologijo! Vsekakor je res, da so otroci tisti, ki takšno ter- minologijo prinašajo s seboj, prav tako nesporno pa je, da so vzgojitelji tisti, kate- rih osnovna dolžnost bi bila, da bi si jo prizadevali od- pravljati! Odpravljati in je ne morda še celo negovati in do- puščati, da se tako bujno bo- hoti! To seveda ni lahko. To- da s tega stališča so vse stva- ri težavne. Hkrati z moralnej šim odnosom do odgovorno- sti svojega poklica in do ti- stega, čemur je ta poklic na- menjen, bi bila ob tem tudi neizogibno nujna zavest, da imamo pred seboj pomemb- no nalogo. Pravilna vzgoja je največ, kar lahko otrok ima, nevzgo- jenosti pa predvsem nima on sam, marveč je je deležna tu- di njegova okolica. Da pa je vzgajanje v tem smislu dvoj- no tratenje časa, je jasno: prvič, nič ne vzgajamo in drugič, sadove naše »vzgoje« morajo potlej prevzgajati starši — vsekakor z večjim napKDTom in morebiti manj- šim uspehom, kakor če bi otroka vseskozi vzgajali sa- mi. In najteže je nazadnje tam, kjer ni »^korektur«. D. Hribar no »Parada harmonikarjev« sm» imeli priložnost videti tudi zadnjo nedeljo v Narodnem domu. Da je bil spored bolj i>ester, so ga obo- gatili in izpopKDlnili S točkami, v katerih so nastopali gojenci tudi v duetih, triu in v zborih, ki se vrste po letnikih. V drugem delu sporeda so se predstavili tudi člani »Sekcije« s svojim kvintetom, sekstetom itd, Z izvajanjem znanih in neznanih skladb so želi pri poslušalcih ve- liko zanimanje, pri marsikom, ki doslej še te zvrsti kulturne dejav- nosti v Celju ni poznal, pa mne- nje, da bi se naj p>odot)ni vedri nastopi naših marljivih n?iladih glasbenikov večkrat ponovili. Nedvomno so harmonikarji »Svobode« Celje s svojim priza- devnim učiteljem tov. Lesko vi- kom in s pomočjo predsednika sekcije tov. Umeka želeli doka- zati, da znamo tudi v Celju nekaj ustvariti. Z nedeljskim nastopom so to tudi potrdili. K trudu in naporom te »števil- ne druž'ne« kot imenuje svoje harmonikarje tov. Leskovšek, pa je treba prišteti še splošno med- sebojno razumevanje in pomoč članov, kar nedvomno krepi nji- hovo delo. Naj bi bilo to tudi na ostalih področjih kulturne dejavnosti! D-ca CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 19. januarja 1962 TINE IN EDO sta padla Tine in Edo sta bila bratranca. Oba doma iz Prebolda: Tine Skor jančev, a Edo Lubejev. Oba sta hodila v tovarno, oba je vezalo neokrnjeno sorodstvo; oba sta bi- la narodnjaka. Tinče je rad razpotegnil har- moniko. Edo je rad telovadil. Ra- da sta bila vesela. Kako tudi ne! Bila sta mlada in zdrava, vzgo- jena v dobrih družinah. Prišla je vojna. Tineta in Eda ni zalotila nepripravljena. Vede- la sta, kje je njuno mesto; po ne- kaj mesecih sta postala partiza- na. Tine je imel zvezo z zaročen- ko Kati. Stopala mu je zvesto ob strani in ga obveščala o dogodkih, ki jih je videla okoli sebe. Nena- doma pa se je vse spremenilo. Kati je obvestil nek policist, Slo- venec po rodu, da sta Tine in Edo izdana. Dejal je, naj pazita, da ne bosta prišla v roke nemški poli- ciji. Tine in Edo sta postala previd- na. Za Savinjo sta imela v grmov- ju skopan bunker. V njem sta ča- kala, kako se bo stvar razvijala; v bunkerju sta kovala načrte za akcije proti okupatorju in doma- čim plačancem. Lepega dne pride nemški poli- cist k Tinetovi zaročenki in ji reče: Kje je Škorjanc Martin? On je urar, kajne? Kati je potr- dila, da je Tine res urar, samo da ga ni doma. Zato ji je poli- cist naročil: Na postaji imamo uro, s katero si nikakor ne zna- mo pomagati. V roke jo mora vzeti urar. Recite Martinu, naj se zglasi pri nas, da nam popravi to vražjo uro. Vedela .;e Kati, kakšna je bila tista ura. Tinca in Eda so hoteli na lep način aretirati. Ker pa Tineta le ni bilo, je prišel še ge- stapovce: Kje je Skorjanc Mar- tin? Ne vem, je rekla Kati. Ce se ne motim, je sedaj na w^ehrmanschaft vajah. Dobro! je gestapovec šklocnil z dolgimi prsti, še enkrat premeril z ostrim pogledom Kati, se odse- kano zasukal in šel. Sledili so dnevi v napetosti. O- vaduhi so bili Tinetu in Edu na sledi. Vrtela sta se vedno v tr- šem obroču. In nekateri vedeže- valci so ju že celo videli, kako ju ženejo uklenjena, in ni se manjkalo niti takih, ki so jima prerokovali strašno smrt. Resnica pa je bila drugačna: Tine in Edo sta še vedno bila svobodna partizana. Še več. 2e sta mislila, da je za kak čas ne- varnost mimo. Začela sta se svo- bodneje gibati, posebno ponoči. Pa se je zgodilo, da je hodil Ti- ne okoli svoje vasi. Da bi ostal prikrit, je hodil bolj po sadovnja- kih in tik živih mej. In ko se je menda počutil že skoraj varnega, se je posvetilo iz okna, počilo je in Tine se je mrtev zgrudil na tla. Morda je za hip, v tistem zad- njem, predsmrtnem trenutku po- mislil: Zmeraj sem bil pripravljen na smrt. Vedel sem, če mi jo bo že kdo poslal, bo to Nemec, sovraž- Tine Skorjanc nik, okupator. Zdaj pa umiram od krogle, ki je prišla iz puške za Nemce vnetega domačina. Mo- goče bo Edo zvedel za to strašno smrt. Prišel bo in podpisal račun. Toda Edu to ni bilo dano. Kri- va je bila izdaja. Prišel je v ro- ke Nemcem. In zdaj so spregovo- rili gestapovci. Uporabili so vsa zverinstva, toda Edo je molčal. Po strašnih mukah so ga od- gnali na morišče. Padel je od krogle nemškega policista. Padla sta oba: Tine in Edo. Dveh dobrih sorodnikov, dveh na smrt zvezanih prijateljev ni bilo več. -Oba sta daia mladi življenji. Ni ju več. Nanju je ostal le še spomin. D. K. ZANIMIVOSTI SPECIALNI ZEMLJEVID LUNE V Sovjetski zvezi so začeli izde- lovati prvi zemljevid temperatur- nih zon Lune. To vest je sporo- čil znani sovjetski astronavt dr. Salomonevič. Po njegovi izjavi bo moč izdelati zemljevid s pomoč- jo novega sovjetskega radio-tele- skopa, ki ima premer 22 metrov. Koliko znaša temperatura iK)sa- meznih zon, računajo učenjaki na temelju rezultatov radio-telesko- pa. Ta lahko zabeleži tudi naj- manjšo razliko v emitiranju ra- dio-valov, ki prihajajo z raznih mest lunine površine. Zemljevid bo potreben v zvezi s pripravama človeka na obisk tega najbližjega planeta Zemlje. PREPOVEDAN OBISK Globoko sklonjen, zavit v star plašč, z zavihanim ovratnikom stopa po snegu. Glavo tišči med ramena, toda v robova uhljev ga sikeli, kot bi ga nekdo zbadal s šivanko. Megla, ki se je privalila z Imenskega polja, je ovila že vse gričevje naokrog, zato je tema Š3 gostejša. (Še malo, pa bom blizu doma«, je zamrmral zase. »Mo- ram čez Sotlo!« Dolgo pot je opra- vil, za katero niso smeli vedeti. Pritihotapil se je iz Breze, kamor so ga pred pol leta preselili z do- ma. Dvajset let mu je, pravi čas, ko mladenič zna biti uporen in trmast. Na mćiriborskem učitelji- šču je diplomiral, zdaj pa pod ustaškim nadzorstvom kopal pre- mog v Bosni. Pred vrati je prvo Novo leto, ki bi ga moral prežive- ti v tujem kraju, kjer bi mu le redki lahko voščili srečo. »Ne, do- mov pojdem!« je trmasto odločil in zdaj je tu ob Sotli, ob meji. Sa- mo kratek streljaj še in bil bi — doma. Toda tu je zastražena nem- ška meja. Brundičev hlev. Zdrsnil je k steni in se pritajil. Onkraj stene soE>e živina in nekdo še štorklja po hlevu. Ob vratih skozi špranjo uhaja bleda svetloba. Drugače je vse temno naokrog po vsem Bat- kovcu in tudi doma ni videti svet- lobe. Vojna je, pa mora biti vse zatemnjeno. Rahlo je odrinil vra- ta, in opazil moški hrl>et, ki se je sklanjal nad nečim. »Drago!« je šepetaje poklical. Oni je poskočil, kot bi ga s šibo oplazil. V hipu je držal v rokah gnojne vile. Divje je strmel proti vratom. »Pusti vile, kaj me ne jxìznas več?« »Bratko, bogme!« je vzkliknil človek in se poskušal nasmehniti, toda obraz se je samo še skrem- žil. »Prestrašil si me pa, prestra- šil! Od kod si se vzel? Pozdrav- ljen!« »Tu sem pač. Iz Bosne!« je lah- kotno spregovoril Bratko. Tisti hip mu je bilo, kot bi se v prsih nekaj odluščilo. »Novo leto bo vsak čas! No, naj ti bo srečno. Drago! Daj roko, da ti prvi pože- lim! Veš, pa domov bi rad! Sve- tuj mi, kako naj pridem! Je moč- no zastraženo?« Toplo so se iskrile oči izpod čr- nega čopa las, ki je nemarno vi- sel po čelu. Notri v temnih očeh pa pravega veselja še ni bilo. Strah je čepel v njih. Samo dobrih dve- sto korakov do domačije, toda ... »No, zastraženo ni ravno tako hudo«, se je obotavljal Drago. »Težje bo, ko bodo mejo obdali z bodečo žico in minskim poljem, kot pripovedujejo. Samo, Bratko, nevarno je! Ce te dobijo... Ni- kar ne sili čez!« »Prekleto, da pojdem!« je pri- bil Bratko in pogled mu je po- temnel. »Veš, koliko poti je za menoj! Mater bi rad videl še en- krat! Kdo ve, če jo bom še kdaj pozneje? Kdo ve, če bo s svojo boleznijo preživela ta grozni čas? In tudi zase ne vem. Zdaj sem prišel morda po slovo! Drago, ti poznaš mejo; povej mi samo to: jo lahko prebredem tu ali v Cvet- ko vem kotu?« »Ti si pa res vetemjak! Poča- kaj, no!« se je smejal Drago. »Ne bodi neumen! V taki zimi boš bredel po vodi?« Za hlevom je bilo prislonjena dolga bana. To so največkrat u- porabljali ob kolinah, ko so po- parili prašiča. Noč je bila črna, samo ob snegu se je odtenjevala sivo. Dva sta pograbila bano in jo lisičje previdno nesla h grmov- ju ob vodi. Bratko se je zavijal v plašč in drgetal. »Ne vem: tako čudno me zebe!« je zašepetal. Na slovenski strani je zamijav- kal mačka. Morda je bilo na Cvet kovem hlevu, ki je stal komaj ne- kaj skokov nad reko. »Bratko, hitro!' je siknil Drago. Svinjsko bano sta porinila v vo- do. Tanek led ob robu je zaškr- tal. Voda ni bila globoka in tudi ne široka, samo mraz je stiskal. Bana se je nevarno zibala. No- beden ni spregovoril. Nekaj krat- kih sunkov s kolom in bana je trčila v vrhove veje. ZašklopK>talo je in nekaj šib je tenko počilo. »Hudiča!« je zagrčai eden. Brat- ko je zagrabil vejo in poskusil hitro pritegnili bano k bregu, to- da nagnila se je, da je zajela ledno vodo. Naglo je izskočil in ob tem namoč 1 červelj. Pri hlevu je spet zamijavkalo. »Zdaj pa hitro, Bratko!« je ko- maj slišno priganjal Drago. »Ne hodi po cesti! Gor čez vaš breg stopi in po 2olgerjevem navzdol. Tu nad cesto včasih čepi kakšen graničar! Srečno!« Rahlo je pljus- nilo, ko se je odgnal z bano od brega. Bratko je urno poskočil od reke navkreber. Blizu Cvetkovega hle- va je kapela in tam blizu je ob- stal kot pribit. Ves je bil napet. Nekaj je zaškripalo pred kapelo. V temi je samo zaslutil neko sen- co. Ni se mogel premakniti. V u- pognjeni desni nogi ga je vil krč. S pogledom je vrtal meglo, da so ga zabolele oči. Naenkrat je za- brlela žepna luč. K sreči samo ozko, ker je tudi ta bila zatemnje- na. V ozkem siju blede svetlobe je opazil roko, košček sivega vo- jaškega rokava in zapestno uro. Graničar je pogledal na uro. Meg- la se je vrtinčua skozi drobno svetlobo. Bratko je stal kot kip. V nosu se mu je nabiralo in plašč je bil vedno bolj tesen. V temi je čas obstal in trenutek nategnil v večnost. Napeto je prisluškoval in v zavest so mu sUile predstave o prehojeni poti, o materi, ki ne ve, da je tako blizu, o bratu, ki zdaj morda joče nekje v Bosni ... In graničar tam na cesti še sto- ji! No vendar: koraki! Slišal je, da je prišel nekdo! Krč v nogi je uplahnil. Polglasno se pomenku- jeta. Krenila sta naglo. Cuti, ka- ko gresta blizu mimo njega tja, odkoder je prišel sam. »Vraga! Opazila bosta sled! Proč hitro!« Pritajeno je stopil na ce- sto, ki je bila gladka. Z rokami je zakrilil in se komaj obdržal, da ni padel. Po prstih je tekel, kolikor je mogel. »Prav tod mo- ram, sicer me še jutri izsledijo.« Se dobrih sto korakov. Pri smre- ki pred hišo je počakal. Vse je bilo tiho. Tam pri Cvetkovem hlevu je opazil širok pramen lu- či. Ob domačem oknu je tudi rah- lo uhajala svetloba. Bedijo še. Tu je, toda tako čudno se počuti. Ne- kje pod očmi ga topo boli. Prav počasi je stopil ob zidu in se na- slonil na hrastova hišna vrata. Nekaj toplega, mokrega mu je zdrselo po licu. Občutil je hlad- no, mokro črto, ki se je vlekla ob nosu prav do brade. Potrkal je dvakrat: prvič trdo, počasi, dru- gič naglo, nestrpno! V hiši je bilo vse tiho. Potem je nekdo odprl vrata v vežo. »Vprašaj, kdo je! Drugače ne odpiraj!« je slišal zaskrbljen ma- terin glas. »Kdo je?« je strogo vprašal oče. »Jaz!... Jaz! Odpri!« Samo tre- nutek in ključ v ključavnici se je obrnil. »Kdo je? Kaj se je zgodilo?« je proseče zaklicala bolna mati, spet nato molk. Bratko se je odtrgal in stopil v sobo. »Bratko!« je za vpila, se napol dvignila na postelji in na obrazu • je bila groza. »Beži, beži! Hitro beži! Ustrelili te bodo!« To je bil čuden pozdav, toda ne za tiste čase. Bratko se je zdaj krhKo zasme- jal. Dozdevalo se mu je, da je na- enkrat ves lahek in prostran. »Ne, ne bodo me, ne! Saj me niso dobi- li, mama! Viš, cel in zdrav sem tu! Srečno novo leto 1942., mama! Drugega bomo morda že drugače praznovali !« Pa ni bilo tako. Kmalu je kre- nil z brigado na pot, ki ji dolgo ni bUo konca. (Po resničnem dogodku v de- cembru 1941 ob Sotli). Sotelski Zamimivosti NENAVADNA PREVARA Ko je bila pred petdesetimi leti grajena železniška proga Kopriv- nice — Osijek, je bilo na pod- ročju vasi Budančevac zgrajeno poslopje postaje. Svoje ime bi po- staja morala dobiti po vasi Bu- dančevac. Vendar pa je bilo dru- gače. Ker pa je bilo poslopje tudi precej blizu sosednje vasi Kloštar, so si vaščani želeli, da bi postaja nosila ime njihove vasi. Nekoč ob neki priliki so Klo- šterčani povabili svoje sosede v goste. Med njimi sta bila tudi dva vaška odbornika. Ko so ju malce napili, so jima v šali porinili nek list, ki sta ga, seveda veseljaka, takoj pKxipisala. Šele potem, ko je postaja uradno s pomočjo te listi- ne dobila ime Kloštar, sta se od- bornika spomnila, da sta podpisa- la pogodbo za ime postaje. Ven- dar je bilo sedaj že prepozno. Ta prevara sicer ni škodovala niko- mur, vendar še danes Klošterčani zbadajo svoje sosede, da so »zapui svojo postajo«. TEŽJA MRTVA RIBA Neki trgovec z ribami iz Miin- chena je razpisal nagradni nate- čaj za svoje odjemalce, da odgo- vore na vprašanje: »Zakaj je mrt- va riba težja od žive?« Kmalu na- to je trgovec prejel veliko pisem, v katerih so tekmovalci objasnje- vali to stvar. Vendar pa nagrade ni prejel nobeden, ker mrtva riba v resnici ni nič težja od žive! SPOMENIK NEZNANEMU NOGOMETNEMU NAVIJACU V mestu Herren na Westfal- skem v Zahodni Nemčiji, so pred kratkim postavili svojevrsten spo- menik. Posvečen je neznanemu nogometnemu navijaču. Doslej je to menda prvi spomenik te vr- ste na svetu. Do tega je prišlo po- vsem slučajno. Neka kiparka je izdelala kip, ki predstavlja tri mladeniče, ki vpijejo »gool«. Spo- menik je bil namenjen za okras nekemu šolskemu dvorišču. Ker pa je bil všeč več mestnim oče- tom, so ga odkupili. RIŠE: JANEZ MLAKAR PO NOVELI ЗДСКА LONDONA PISEj STANE POTOCNK 22. baromet^** prišel do bivališča starega pomorščaka, ga je našel pred »29.10, prekleto,« je pripomnil Raoul. »Se nikoli ga nisem videl tako nizko.« »Petdeset let sem bil po vseh morjih,, je rekel kapitan, »a še nikoli nisem videl česa podobnega. Posušnjte!« Za trenutek sta obstala in prisluškovala valovom, ki so butali ob atol in stresali kišo. 23, viharni oblak se je bil stopil. »Aorai« je stala miljo od obale v brezvetrju. Razburkano morje jo je premetavalo kot orehovo lupino. Val za valom je divje udarjal ob koralno brežje. Vhod v laguno je bil bel od pen. >Zdi se mi, da bom nocoj pri vas prenočil kapitan.« je rekel Raoul. Nato je naročil mornarju s svojega čolna, naj potegne plovilo na varno in si poišče s tovariši zaotčišče. 24. »Devetindvajset,« je rekel kapitan Lynch. Prinesel si je ven stol in sedel in strmel v prizor, ki se je ponujal njegovim očem. Nekaj sončnih žarkov je posvetilo sko^i oblake, in tako je dun postal še bolj mračen. Mrtvaško brezvetrje je še ziueraj trajalo. Morje je naraščalo z vsakim hipom. Nekaj deset tisoč ton težak Talj, milje dolg, se je zaletel ▼ atol in ga Sitresel kot da je potres. o CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 19. januarja 1962 ŽEMA- PQM - DRUŽINA Lepo in praktično je stojalo za cvetice v sobi kot ga vidimo na sličici. Nedvomno so cvetice okras sobi, kar velja še posebej za zimski čas. To stojalo ima pa tudi praktično vrednost, saj z njim lahko razdelimo večjo sobo na dva prostora. Ker pa ga je mogoče napraviti z lastno spretnostjo brez tuje pomoči, je tudi ceneno. Navpični stojki stojala sta iz aluminijaste cevi premera 20—30 milimetrov. Ti cevi moramo vpne- ti med tla in strop. Mednje, ali pa na nju obesimo eno ali dve (po želji) podolgovati posodi, ki sta lahko iz lesa (moramo pa jih lepo pobarvati) ali pa iz perforirane pločevine. Namesto ene posode pa med stojki lahko namestimo tudi dve ali tri deske in že imamo kombinirano knjižno polico s sto- jalom za rože. Kramljanje O moDI Silvestrovo je za nami. Poseg- lo je globoko v žep, posebno če smo si za praznovanje omislile novo obleko ali kak svečanejši dodatek. Zima še traja in vreme- noslovci nam prerokujejo še do- sti mraza in snega. Za januarske dni si obnovimo zimsko gardero- bo za službo in dom, ne da bi mo- rale za to izdati denar. To zimo vam moda dovoljuje, da spreme- nimo videz obleke, jopice ali pu- loverja same, brez pomoči šivilje in torej brez večjih izdatkov. rese za ovratnike in podalj- ške pripete s keramično sponko, kot nam kaže naša slika, z resa- mi okrašeni rokavi, namesto ro- bov, dajejo obleki iz debelejšega blaga ali tweeda povsem novo, žensko obeležje. Dolžina res naj bo 2 do 3 cm. Na spod ji rob pu- loverja ali na jopo navežemo re- se iz enake ali pa iz volne kon- trastne barve. Zametni trakovi so letos posebno moderni. Običajno smo nosile žametne paspule. Za letoš- njo sezono lahko obnovimo oble- ko s širokimi žametnimi trakovi tako, da z njimi ruiznačimo ro- bove na rokavih, ohrobimo podalj- šan život, da dobi obleka videz dveh delov, z njimi lahko zakri- jemo tudi razne vreze in šive, če smo prenaredile staro obleko, z žametnim trakom ohrobimo vrat- ni izrez itd. Vratno izrezo lahko okrasite tudi s primemo ogrlico. Za poooldne in vsčer пг^/џп^.ге enak trak v lase kot pentljo, pri- trjeno na glavnik aLi Lasno spon- ko, ali ga prevežete v lase kot okrajni trak. Takšni majhni dodatki lahko dajo ženi poseben mladosten vi- dez, izražajo pa domiselnost in eleganco. POSODA IZ PLASTIČNE MASE Posoda iz plastične mase je iz- redno praktična in jo vedno bolj uporabljajo v sodobnih gospodinj- stvih. Da bo taka posoda dolgo lepa, vam svetujemo, da jo umi- vate v mlačni milnici in takoj na- to izplaknite v mrzli vodi ter ta- koj obrišete s suho krpo. Pranje posode v vroči vodi in z deter- genti bi bilo zelo škodljivo. Pri- poročamo, da posodo od časa do časa obrišete s krpo, namočeno v alkohol. Na tak način negovana posoda iz plastične mase bo dol- go časa obdržala svoj prvoten iz- gled in ne bo spremenila barve. CVETJE POZIMI Tudi pozimi imamo radi v sta- novanju sveže cvetje, Le, da je pozimi zelo drago. Japonci na pri- mer (kot veste so strokovnjaki v gojenju cvetja) držijo odrezani del stebla za kratek čas nad pla- menom sveče ali vžigalice. S tem se prepreči vdor bakterij in gli- vic, ki se v vodi množe zelo hitro in povzročijo gnitje. Poskusite še vi! d j. PRAVILNA PREHRANA- vir zdravja Menda se res ne zavedamo, ko- likšnega pomena je pravilna pre- hrana za zdravje vsakega posa- • meznika. Ze od nekdaj velja, 4a ni dovolj, če smo siti, temveč da je veliko bolj pomembno, s čim smo si napolnili želodec. Pa ven- darle na to marsikdaj pozablja- mo in iz dneva v dan jemo živila, ki smo jih zaužili že prejšnji dan. Telo pa potrebuje za zdravo rast in obnavljanje predvsem različ- ne snovi. Vzemimo na primer mleko. Snovi, ki jih vsetouje mle- ko, ne moremo nadomestiti ne s čajem in ne s kruhom. Da nam jih lahko samo in edino le mle- ko. Podobno je tudi s sadjem in zelenjavo. Le da tega včasih ša bolj podcenjujemo kot mleko. Ko- liko sadja predelamo v sadjevec, koliko v žganje! In koliko nesreč in solza povzročita ta dva! Hkra- ti pa imamo tako malo — in tako dragi so — sadnih sokov, brezal- koholnih p'jač in pa svežega sad- ja. Tudi zelenjave bi lahko mno- go več pridelali. In prav nič se ne bi smeli ču- diti, če je ob vsem tem tudi de- lovna storilnost naših ljudi majh- na. Veliko je bolezni, naraščajo stroški za zdravljenje in marsi- kdaj vemo, da je tega kriva prav nepravilna prehrana. Nepravilno pa se hrani še vedno veliko ljudi. Pomanjkljivo znanje o prehra- ni je mnogokrat vzrok, da troši- mo preveč denarja za slabšo hra- no. Včasih prav za to prehrano pretirano štedimo in ne vemo, da bi nam kaj drugega, cenejšega, prav tako koristilo. Tudi v kuhi- njah ni vse tako, kot bi moralo biti. Marsikaterega živila ne zna- mo pravilno skladiščiti, kuhati in mars.kdaj s tem uničujemo nji- hovo pravo vrednost. Ker je od boljše, zdrave pre- hrane v marsičem odvisna večja delovna storilnost in je s tem po- vezana tudi večja proizvodnja, je skrb za pravilno prehrano prav gotovo stvar vse naše družbe. Z razvijanjem kmetijske proizvod- nje, industrije potrošnega blaga itd. se izboljšujejo življenjske prilike našega prebivalstva. Me- sta in središča naj bi dobivala čimveč kmetijskih pridelkov ne- posredno, hitro, da ohranijo vs« hranljive vrednosti. Nekaj pa bomo morali storiti tudi mi sami. Mnog ok j e bi se mo- rali naučiti pravilne prehrane. Zavod za napredek gospodinjstva v Celju je organiziral že nekaj tečajev za kuharice v mlečnih kuhinjah, tečaje za predelavo sadja in s pomočjo delavske uni- verze prireja najrazličnejša pre- davanja. Tudi na Zavodu za na- predek gospodinjstva v Žalcu, so pripravili večerno šolo za kuhar- je v obratih družbene prehrane. Udeležujejo se je ljudje iz števil- nih kolektivov. In prav je tako! Čimveč bodo vedeli, tem bolj bo- do lahko skrbeli za svoje delav- ce! Ponovil bo Mali dečko se je spirehajal 2 mamico. Pa je bil malce neroden, in je stopil mimoidočemu na no- go. Mamica ga vpraša: »■Si se opravičil stričku, ker si mu stopil na nogo?« «•Sem mamica. Pa se je nasmeh- nil in mi dal bonbon. Takoj grem, pa mu stopim še na drugo nogo!* Vera Javomik, Beograd VODA DRAZJA OD PETROLEJA V Kuvaitu, majhni kn ježe vini v Perzijskem zalivu, so naleteli običajno pri vrtanju zemlje na petrolej namesto vode. Te dni se je dogodilo obratno: medtem ko so delavci vrtali zemljo in iskali nov izvir petroleja, je pritekla na dan bistra voda, toliko cenjena v teh sušnih krajih. Hal kutjiva z majhnimi izdatki si lahko pripravite praktičen kot za kur- javo. Izkoristite prostor pri stop- nicah. Za premog izdelajte po- dolgast zahoj, ki se odpira zgo- raj za polnjenje in spodaj za praz njsnje, pod njim v prostem tri- kotniku zložite drva. Ne ho vam potrebno prinašati vsake malen- kosti iz drvarnice, to napravite enkrat tedensko in nič več vam ne bodo zaboji za kurjavo v sta- novanjih v napoto, pa mnogo manj se ho prašilo. NEKAJ PAKTICNIH NASVETOV Usnjene rokavice, ki niso pre- več umazane, lahko očistimo tudi na suho. Pri čiščenju jih natak- nemo na roko in drgnemo po njih s prav drobno glino. Nato jih do- bro otresemo in jih odrgnemo s suho flanelasto krpico in otrobi. Svetle in temne Glace — glad- ke rokavice pa dobro očistimo z bencinom. Postopek je tak-le: Rokavice postavimo na krožnik in jih temeljito polijemo z benci- nom. Nato jih položimo na čist prt in obrišemo s flanelo ali z mehko platneno krpo. Ne poza- bimo pa, da tega ne smemo de- lati v bližini ognja! Ko rokavice očistimo jih nata- knemo na roke, da dobijo spet svojo obliko. Ko j m siecemo in posušimo na zraku se bo duh po bencinu izgubil. Gme glace rokavice dobijo na- vadno od vlage lise. Očistile jih bomo, če bomo iz saj in пеЧај terpetina naredile zmes, s kate.-o bomo drgnile rokavice. Drgnemo jih lahko le z mehko krpico! Na isti način lahko očistimo tudi stare ponošene rokavice. Želite lep dekolte? Lep dekolte je lahko hi rekli bistven sestavni del ženine zuna- njosti. Lepa linija vratu, zaokro- žena ramena, lepa drža ramen in prsi — to so trije elementi, ki hi jim morali posvetiti mnogo več pozornosti kot vsem ostalim. Po- skusimo! Rekli smo že, da je najprepro- stejše in najenostavnejše kozme- tično sredstvo voda in najboljše zdravilo za mozolje — ici se nam predvsem na zimo radi naselijo po hrbtu — čistoča. Mozolje po- skusimo odpraviti z rednim umi- vanjem. Dvakrat na dan namili- te hrbet s tekočim acidnim mi- lom, ga pustite, da na kožo nekaj časa deluje in nato milnico teme- ljito zmijte s toplo vodo. Lahko pa storite tudi takole: paličico, zavito v vato, namočite v jodirani enoodstotni alkohol in vsak mo- zol posebej namažite. Pravijo, da lahko dosežemo »■si- jaj dekolteja« s tem, da v kopel vlijemo malo tekoče a medu. Predno bos^e zvečer oblekli ve- černo obleko, pa znova poskrbite za dekolte. Razpršite po njem rož no vodo, ga namažite s kremo, ki jo uporabljate — višek odstranite z vlažno gobico — in prijetno se boste počutili. Ce imate nekaj več časa, se odločite za masažo. Masirajte ga z mešanico gliceri- na in rožne vodice in ga nato na- pudrajte. Učinek bo presenetljiv. Ne podcenjujte frotirk! Ce зе boste po umivanju dobro obrisali, boste pospešili cirkulacijo krvi. Kako pa je kaj z vašo držo? Vemo, da vse izbočene kosti — predvsem lopatice in ključna kost — kvarijo lep dekolte. Toda po- navadi niso znak mršavosti — temveč, nepravilne in nelepe dr- že. Nikar ne mislite, da boste svoje ^vogale« prikrili s tem, da boste ramena potiskali naprej, ali pa se celo sklonjeno držali. Ravno nasprotno. Vzravnajte se, posku- site celo, da se bodo lopatice skoraj dotikale in kmalu se bo- ste bolje počutili. Navadite se, da čimoolj ravno sedite m tudi — telovadbe ne zanemarjajte. Cez mesec dni bo vse v najlepšem re- du. ZA MALE BRALCE DRAGI prijaleli! Tokrat objavljamo vse tri nagrajene fotografije. »Pete- linček« je Jana Zagoričnik, ki bo dobila prvo nagrado, drugo nagrado smo prisodili Marici Smid iz Dobja. Šent- jur pri °^elju za sličico fant- ka in deklice, tretjo pa Pav- lovčič Karmen za »mlado mamico«. Smo bili pravični? Dragi mladi bralci — suša je zavladala! Nič več ni toli- ko vaših pisem kot je bilo to pred novim letom. In celo stari znanci so se nam izne- verili — Anica Ocvirk, Pe- trček Jeršič, pa tudi tisti, ki ste nam le enkrat pisali. Kai je toliko učenja? 2elimo vam veliko, veliko uspehov! Pi- šite nam še kaj! Za prihod- njič bomo pripravili tudi no- vo nagradno uganko. Nič se ne boj, punčka. Mamice ni, te bom pa jaz varoval Ob zaključku pionirskih iger Dvainšestdeset samo nas je pionirjev iz Galicije. Čeprav veliko ni število, storili pa smo le obilo. Za dvajsetletnico smo pionirji, c C'bani in pa komandirji z veliko voljo tekmovali, pri tem pa radi se igrali. To leto dvakrat je bila razstava, a vmes za Dan republike proslava. Smo prvič kazali ljudem starine, a drugič naše umetnine. Smo v Žalcu zmagali šahisti: še v Celju prvi smo bili na listi Matirali lahko so nas v Ljubljani, bili od ošpic smo še vsi bolani. Le s puško nismo tekmovali, čeprav radi bi v cilj streljali. Pokvarila se nam je nahojnača; za popravilo dali več smo kot kovača. Mehtig Boris učenec iv. razreda osnovne šole v Galiciji pri Žalcu Mlada mamica V ČETRTEK JE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU ZNOVA RAZVESELILO SVOJE NAJMLAJŠE OBI- SKOVALCE. PRIPRAVILO .1E PRAVLJIČNO IGRO »O CAR- JU IN PASTIRJU«. KER SMO SLIŠALI, DA SE MLADI LJU- BITELJI GLEDALIŠČA ZA PREDSTAVO ZELO ZANIMAJO, SMO SE ODLOČILI, DA VAM DANES NEKAJ VEC POVE- MO O TEJ PRAVLJICI. Živeli so trije bratje v daljni vasi. Najmlajši med njimi je bil pastir. Kar jim je oče po smrti za- pustil, brž starejša lakomno za- grabita. Najmlajši, ki jima je slu- žil, se mora zadovoljiti le z osli- čkom (toda ne z navadnim, o, mnogo bolj pameten je, kot sta bila hudobna brata!). Tedaj pa pri j aha carski sel z važnim na- znanilom v vas: »Kdor prinese carju, ki je zgubil glas, čudežno zdravilo figo-dvojčko, ta bo dobil za nagrado carsko hčer!« — Fige- dvojčke? ... Saj take rastejo na njihovem vrtu! Starejša brata urno otovorita konja in na pot! Prvi sreča vilo- starko, ki ga prosi za miloščino, brezsrčnež pa jo zavrne, češ da ima v vreči same žabe. »Pa naj bodo žabe!« začara vila. Ne, hu- dobneža nisa imele sreče. Pre- den dospeta na carski dvor, se stepeta, prvi obleži mrtev, drugi pa pred carjem odveze vrečo in — spak! — iz nje poskačejo žabe, fig pa nikjer. Za kazen ga pri- mejo in odženo v ječo. Prav je tako. Pastir prav tako roma z zdra- vilnimi figami na dvor. Ne odre- če miloščine vili, zato prejme v dar čarobno piščalko. No, in tako veselo prispe na cilj, ozdravi car- ja, in dobil bi tudi carično, če — da, če bi se carica ne unrla. Pa- stir, pa da bi oženil carsko hčer!? Nikoli! Ze si dvomi maršal izmisli pogubno delo. Paistir naj žene sto zajcev na pašo! Ce mu do večera le eden uide, bo ob glavo! Sto zajcev napasti, otroci, samo naštejte jih: ato urnopotih zajcev! Kdo bi to zmogel? .. Pastir, seve, dobrosrčni pastir s čudežno piš- čalko. Pa to še ni vse! Ce bi ne bil povrhu še bister in če ne bi imel še pametnega oslička, bi ga kmalu ugnali v kozji rog. Carica, carična, car, vsi zapovrstjo se tru- dijo, kako bi mu izpleli vsaj ene- ga zajčka. Ko uvidijo, da mu ne pridejo do živega, si izmislijo no- vo ukano. Pastir naj s samim go- vorjenjem napolni tri sode! Ze se steka peščena ura, že je priprav- ljen rabelj, da mu oddrobi gla- vo... Tedaj pa — ne, otroci, pravljica se s tem ne konča. Mor- da se šele začne. Videti jo morate na svoje oči. Verjemite mi, mnogo bolj vesela je, kot je tale pripo- ved. In resnična, če pomislite, da grdobije nikoli niso poplačane 2 dobrim. pETELINČEK Zagoričnik, vnet mlada igralka iz Veieiiju. ^U-a. j prikazuje iz igrice Čarobna pi ščal, ko je igrala petelinčka. Jan je pripisala, da naj — če jo kd Želi osebno spoznati — pride Velenie in ugotovil bo, da zna ki kirikati kot pravi petelinček IZ NAŠIH KRAJEV Vno vem zagonu ^ Vsa leta sem je bilo delo v mla- dinski organizaciji šmarske obči- ne precej težavno. Ni bilo lahko predramiti mladinske aktive sa- mo v oddaljenih zaselkih, temveč se tudi v samem Šmarju pri Jel- šah delo v mladinski organizaciji ni moglo razmahniti. Zadnje čase, po združitvi obsoteljskih občin, pa se je tudi tu preobrnilo. Pred kratkim je prvič zasedal novoiz- voljeni občinski komite LMS, ki mu ponovno predseduje Drago BIZJAK, in pripravil načrte za delo v tekočem letu. Lanski uspe- hi, ki so razgibali tudi mladino v Šmarju, v Rog. Slatini in na Ko- zjanskem, so jih opogumili. Obe- nem pa vedno širše delo terja vedno pestrejše oblike delovanja. K neposrednemu delu komiteja pritegujejo široko število ljudi, ki so vključeni v različne komisije in bodo tako prispevali k uresni- čenju načrtov, ki za tamkajšnje pogoje niso preskromni. Komisija za idejno-politično vzgojo skuša organizirati to izobraževanje naj- širše, a v teh dneh prične v Ro- gaški Slatini z delom mladinska politična šola, ki bo us^posobila prve kadre v mladinski organiza- ciji. Poleg te komisije deluje še posebna za splošno in strokovno izipopolnjevanje ter klube mladih proizvajalcev. Novost na Šmar- skem bo letos tudi mladinska proizvodna konferenca, na kateri se nameravajo sestati mladi lju- dje iz proizvodnje v občini in se korenito pomeniti o problemih, na katere naletijo pri svojem de- lu. Prav je, da mladi ljudje spre- govorijo samostojno, povedo, kar jim ugaja in kar jim ne prija ter sprožijo spodbude, ki so lahko za vse koristne. To pobudo, ki so jo dali mla- dinci, lahko samo pozdravimo. Nekdanje kmetijsko-gospodarske šole so zamrle že skoraj povsem, edino v Rog. Slatini se je obdr- žala še do nedavnega. Predvide- vajo pa, da jo bodo v osveženi obliki izvajali še naprej, ker je prav tam, čeprav je industrijsko- zdraviliški kraj, zanjo največ za- nimanja. Seveda, bi pa bilo po- trebno pomisliti, kam odhaja mla- dina, ko tako šolo konča. Morda so le zelo redki, ki bi se dejansko zaposlili v kmetijstvu? Komisija za družbeno samou- pravljanje tudi ne bo držala rok križem. Njeno delo je zelo odgo- vorno, ker prav pri tem, ko se mladina skuša uveljaviti v samo- upravljanju, dostikrat trči na vi- soke ovire. Ne samo, da na mlade starejši ponekod dokaj posmehlji- vo zro, tudi sami mladi so večkrat zelo nespretni in kažejo premalo samoiniciative. Skupno s komisi- jami, ki skrbijo za izobraževanje, bodo morali tudi v tej smeri izo- blikovati mlade proizvajalce. Imenovali so tudi več komisij. To prav gotovo pomeni, da je občin- ski komite LMS v Šmarju pri Jelšah s svežim zagonom poprijel za delo. V mladinski organizaciji je da- nes več šmarske mladine, kot kdajkoli doslej. Mladina se je vključila in hoče tudi delati, zato nenehno daje nove pobude, kar terja od mladinskega komiteja, da išče nove oblike in osnovnim organizacijam prvenstveno poma- ga, organizira predavatelje in v splošnem usmerja delo. Ob vsem tem pa je še vedno veliko težav: pomanjkanje prostorov, igrišč, sredstev in dostikrat tudi razu- mevanja za sodelovanje med o- stalimi organizacijami in mladi- no. Vedno nasmejani sekretar Ki- tak pa je dejal: »Mladi smo in imamo dosti svežih sil, zato se tudi težav preveč ne bojimo. Naj- več moramo sami opraviti in to bomo. Potem, prepričan sem, nam bodo pomagali tudi tisti, od ka- terih to pričakujemo, ki so tudi za rast mladine odgovorni. To, da zdaj mladina večinoma dela samostojno, da ne čaka več nekih posebnih navodil, pa je najpo- membnejši uspeh v našem delu.« s. Med našimi lovci Smo v času velikih lovskih pogo- nov ... No, lovci niso najbolj za- dovoljni z vremenom. Zima brez snega je zanje loterija, ker ne morejo divjadi tako dobro sleditL Lovske družine prirejajo v tem času svoje velike love. Nedavno je bil tak meddružinski lov v oko- lici Šentjurja, kjer je padlo okoli 50 zajcev. Marsikateri lovec za- pravi noč, ko v luninem svitu ča- ka na zvitorepko ... Iz Laškega so sporočili, da so v torek podrli pet divjih prašičev. Te vrste plen se je laškim »jag- rom« povečal na enajst. Med temi zverinami je bilo pet samic. Ce bo šlo tako naprej, bodo pošteno razredčili vrste riličastih škod- ljivcev v veliko veselje kmeto- ' ' ■ -f x:'^'~ valcev. PO KONJIŠKI OBČINI... Zbor proizvajalcev o osebnem dohodku Zbor proizvajalcev konjiške ob- čine bo na svoji prihodnji seji v drugi polovici tega meseca raz- pravljal o delitvi čistega dohodka za lansko leto v gospodarskih or- ganizacijah. Ze na nedavnem se- stanku predsednikov D S in UO je bilo podanih več predlogov, na osnovi katerih bi gospodarske or- ganizacije s svojimi sredstvi po- magale pri reševanju nekaterih problemov v šolstvu in drugih področjih. Seveda pa bodo o konZ-nih odločitvah sklepali orga- ni upravljanja v podjetjih, ko bo- do potrjevali zaključne račune. V NEKAJ VBSTÄH V 10 šolah na področju zavoda za zaposlevanje delavcev v Ko- njicah so v zadnjih mesecih izvo- lili poverjenike za poklicno usmerjanje. Prihodnji mesec bo krajši seminar, na katerem se bodo pogovorili o bodočem delu in nalogah. Delavska univerza v Konjicah pripravlja poseben seminar za pridobivanje kvalifikacije članom ZB, ki so zaposleni v raznih pod- jetjih. To bo ena izmed zadnjih prilik, v okviru katere bodo ude- leženci NOB pridobili poleg stro- kovnega še določeno teoretično znanje za lažje opravljanje svo- jega dela. O tem so razpravljali tudi na nedavnih občnih zborih krajevnih organizacij, zlasti po- hvalno pa so se o tem izrazili na občnem zboru ZB v Ločah. Z novim letom je stanovanjska skupnost v Konjicah ustanovila dve novi servisni delavnici in si- cer mizarsko ter električarsko. Stanovanjska skupnost v Konji- cah ima sedaj že pet servisnih delavnic, poleg tega pa vzdržuje tudi nekatere komunalne napra- ve v mestu in bližnji okolici. Občinski ljudski odbor v Ko- njicah je sklical predsednike DS in UO na posvetovanje, v okviru katerega so obravnavali proble- me okrog delitve dohodka. Te stvari so izredno važne spričo te- ga, ker je večina podjetij pravil- nike sprejela šele proti koncu lanskega leta, uporabljati pa so jih pričeli šele ta mesep. * Na področju občine so v zad- njem času ustanovili več novih organizacij ZKS. Tako bodo sa- mostojne organizacije ZKS na ko- njiški šoli, pri zdravstvenem do- ma in v pekarni. Nekatere orga- nizacije ZKS na terenu so v zad- njem obdobju sprejele nekaj no- vih članov, predvsem iz vrst mladine. Pred kratkim se je sestal na prvi seji novi občinski komite LMS za konjiško občino. Razen o nekaterih bodočih nalogah so na seji razpravljali tudi o ostalih vprašanjih dela te organizacije. Za novega predsednika občinske- ga komiteja so zbrali tov. Crneca iz tovarne usnja KONUS, sekre- tar pa je postal tov. Zupane Elmil iz Loč. L. V. Seminor za borce NOB Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev NOV in sveta za delo občinskega ljudskega odbo- ra Mozirje je bil pred kratkim seminar za borce NOB za prido- bitev kvalifikacije kvalificirane- ga delavca. Seminar je obiskova- lo blizu 250 bivših borcev NOB — delavcev zaposlenih pri Gozd- nem gospodarstvu Nazarje, Zgor- njesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje in drugih gospodarskih organizacijah na območju občine Mozirje. Izpite so uspešno opra- vili vsi slušatelji in tako pridobi- li kvalifikacijo kvaliñciranega de- lavca. Telefon v Špitaliču Pred dvema letoma so v Špita- liču pri Slov. Konjicah napeljali telefon, za kar so prebivalci pri- spevali večje količine materiala, deloma pa so pomagali pri vož- njah in v denarju. Lansko leto je bilo iz tega kraja v Slov. Konji- ce nad 300 telefonskih pogovorov. Med njimi je bilo na 70 % nuj- nih pogovorov, s katerimi so kli- cali zdravnika, rešilni avto ali živinozdravnika. Te številke po- vedo, kako je ta napeljava korist- na, saj je bilo prihranjenih mno- go poti, da ne govorimo o veli- ko hitrejšem reševanju v bolzni in nesreči. Več deklet kot fantov Med delavci, ki so se v lan- skem letu zaposlili na področju Zavoda za zaposlovanje v Slov. Konjicah, je bilo kakih 30 % v starosti do 20 let. Med temi je ne- koliko več deklet kot fantov, vendar pa je slednjih več, ki ima- jo določeno kvalifikacijo. Te šte- vilke še povedo, da gre večina delclet v zaposlitev brez poprejš- nje učne dobe in se zaposle kot nekvalificirane delavke. Več kot polovica je takih, ki so zaposle- ne pri sezonskih delih v kmetij- stvu, gradbeništvu in deloma v gozdarstvu. Zdravilišče Laško JE PONUDILO 10 ZDRAVLJENJ O hudi nesreči v Dalmaciji je razpravljal tudi kolektiv zdravi- lišča v Laškem. Ko so razmišljali, kako bi našli najprimernejši ko- lektivni prispevek prizadetim na področju, je naposled obveljal predlog, da bo kolektiv sporočil v Makarsko, da vzame na zdrav- ljenje in v popolno oskrbo za ne- določen čas 10 zdravljenja potreb- nih oseb. Ker v povprečju stane enodnevna oskrba okoli 1.800 di- narjev, pomeni tak prispevek dnevno 18.000 dinarjev. Poleg te- ga pa so sklenili takoj nakazati na zbirni račun enodnevni zaslu- žek vseh zaposlenih v zdravilišču. Akcija za zbiranje pomoči po- teka tudi drugod v laški občini, posebno prizadevna pa je šolska mladina, ki zbira prispevke za svoje vristnike v Dalmaciji. Zavod za spomeniško varstvo Celju bodo ponovno ustanovi- li Zavod za spomeniško varstvo, Doslej je to službo tudi za obmo- čje celiskega okraja opravljala ustanova v Mariboru, poslej pa bodo ustanovili zavod v Celju. Imel bo okrajni značaj. Ne odlošajle več! še danes se odločite in naročite Celjski tednik, ki je najbolj bran časopis v celjskem okraju. V rubrikah iz naših občin prinaša Celjski tednik najraz- ličnejše novice iz naših krajev. Razen tega berete v Celjskem tedniku zanimive repor- taže, črtice, intervjuje in poročila iz najrazličnejših področij zlasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkih. Letna naročnina je le 800 din. Zato ne odiosajte več! Odrežite spodnjo naročilnico in nam jo čim prej pošljite, da Vam čim prej začnemo pošiljati naš list. Uredništvo in uprava Celjskega tednika Kritična ocena dela Te dni so na območju občine Mozirje letne konference osnov- nih organizacij Zveze borcev, Zveze vojaških vojnih invalidov in Združenja rez. oficirjev in pod- oficir jev. Na konferencah kriti- čno ocenjujejo delo organizacij v preteklem letu. Skoraj na vseh konferencah ugotavljajo, da je bilo preteklo leto zelo plodno po številnih akcijah, ki so bile po- svečene 20-letnici vstaje. Na kon- ferencah razpravljajo tudi o zdru- žitvi vodstev vseh treh organiza- cij v eno novo organizacijo v o- kraju. Slovenske Konjice se ponašajo z novo sodno stavbo, ki je ena najlepših v kraju. V stavbi imajo prostore tudi nekateri drugi uradi. Šolski uspehi v koniiški občini V letošnjem šolskem letu bo v osnovnih šolah iz področja ko- njiške občineza ključilo redno šol- sko obveznost okoli 360 mladih fantov in deklet. Od teh je le okoli 52 % takih, ki so prišli sko- ri vse ovire do 8. razreda, vsi ostali pa bodo zaključek dočakedi v nižjih razredih. Med njimi je nekaj takih, ki so prišli le do tretjega in četrtega razreda. Se- veda je teh zelo malo, vendar pa je vprašanje, kako si bodo izbra- li pot v nadaljnje življenje. NOVA OPREMA ZA UCiLNICO V ZRECAH Dedek Mraz je v konjiški ob- čini ob zaključku leta razdelil med otroke več tisoč manjših pa- ketov. Poleg tega pa so šole dobi- le več kolektivnih daril, ki so jih prispevala razna podjetja. Vse- kakor so se menda nabolje odre- zali na šoli v Žicah, ko je kolek- tiv tovarne usnja »-Konus« naba- vil novo opremo za celo učilnico. Ker je en razred dobil opremo že leto poprej, se iz tega vidi, ka- ko se da pomagati šolam pri re- ševanju njihovih materialnih te- žav. »Mrtve knjige" 2e nekaj let poskušajo v šmar- ski občini osnovati osrednjo knjiž- nico, ki bi naj omogočevala, da bi dobre knjige našle pot tudi do oddaljenih bralcev na vasi. Res je to, da šibke knjižnice pri pro- svetnih društvih ne morejo vršiti svojega poslanstva, ker so malo- številne (do 400 knjig!) in nimajo sredstev, da bi jih dopolnjevali z novejšimi knjigami. Tako leže mrtve in ne pomenijo nič. Večina prosvetnih društev se je končno odločila, da bi osnovali osrednjo knjižnico in tako občasno izme- njali garniture knjig pri posa- meznih knjižnicah. Komisija za knjižnice, ki jo vo- di Ljudmila Janova, skuša zdaj dokončno ostvariti osnove za o- srednjo občinsko knjižnico, če- prav se povsod še niso odločili zanjo. Tako n. pr. v Rogatcu, kjer imajo sicer okrog 2000 knjig, ve- činoma zelo starih, vendar je sa- mo okrog 50 bralcev. To je ne- smisel! Zopet velika zaloga knjig, ki pomenijo mrtev kulturni ka- pital. V Rogatcu je vprašanje knjižnic sploh močno tajinstveno, ker niti točno ne vedo, ali je v sklopu prosvetnega društva ali je samostojna. Ce je potrebno o njej poročati, takrat tega ne store, ker pravijo, da je to nekakšna ljud- ska knjižnica, ne pa last prosvet- nega društva. Tudi posojnino ima- jo čisto po svoje urejeno. Za ne- katere knjige je posojnina tudi do 100 din, kot pravijo, za druge manj. Morda je tudi zato tako malo bralcev? Odslej p>osameznim knjižnicam ne nameravajo dodeljevati več dotacij, ker so mnenja, da se talio denar samo porazgubi, učinek pa je slab. C? bi nekaj sto tisoč di- narjev dodelili osrednji knjižnici, bi s tem laže nabavili širšo izbiro knjig, ki bi potem potovale po vaških knjižnicah. Danes imajo knjižnice precej podoben izbor knjig, kakor so jih zaporedno na- bavljale za skromna sredstva. Z osrednjo knjižnico bo knjižni iz- bor nedvomno širši; za isto vsoto bi bilo v občinskem merilu več različnih knjig, kar je nedvomno pomembno. Občani bodo laže spremljali vse novo, kar bo na knjižnem trgu, o čemer doslej ni bilo mogoče misliti. Poleg tega namerava komisija za knjižnice na Šmarskem posre- dovati literaturo še z živo bese- do. V klubskih prostorih bodo or- ganizirali literarne bralne veče- re. V Polju ob Sotli se že teden- sko zbirajo in skupno berejo kakšno delo ali odlomli;e ter se o tem pomenkujejo. To je nedvom- no primerna oblika, ki lahko vzpodbudno vpliva na ljudi, da prično bolj živo segati po knji- gah. Vsekakor pa je osnovanje osrednje knjižnice predpogoj za cilj, ki ga naj ima knjiga. To je trd oreh, toda videti je, da bo le- tos dokončno strt. ® CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 19.januarja 1962 TELESNA VZC07A IN ŠPORT Prvi plenum Okrojne zveze za telesno kulturo v ponedeljek, 22. tega me- seca se bo ob štirih popold- ne začelo v sejni sobi Okraj- nega ljudskega odbora v Ce- lju prvo plenarno zasedanje članov vseh organov Okraj- ne zveze za telesno kulturo. V predlogu dnevnega re- da sta dve glavni točki: ana- liza dosedanjega dela ter Ju- goslovanske pionirske igre. Obe točki zaslužita največ- jo pozornost in čm širšo ob- ravnavo. Dosedanje delo enotnih teles za telesnovzgoj- no in šoortno udejstvovanje je odprlo niz ugotovitev. Praksa je potrdila umestnost enotnih in skupnih teles za celotno dejavnost partizan- skih in športnih društev. Ne glede na to, da bo treba dosti več napraviti za utrditev ob- činskih zvez za telesno kul- turo in s tem za prilagoditev telesne vzgoje komunalnemu sistemu. Kakor je komuna odgovorna za pravilno gospo- darsko rast na svojem območ- ju, tako mora z enako zavze- tostjo skrbeti za optimalni razvoj telesne kulture. Ena od prihodnjih nalog Okraj- ne zveze pa se kaže v skrbi za vzgojo strokovnih kadrov ter v večji pomoči po stro- kovnem delu ne samo pri ob- činskih zvezab, temveč zlasti še pri društvih. Svoje mesto pri okrajni in občbnskih zve- zah pa bo morala dobiti tudi temeljna te'esna vzgoja. Kot je znano, so Jugoslova- ske pionirske igre v letošnje letu posvečene telesni vzgoji mladih. Pri izvajanju zahtev- nega programa bodo prvo in odgovorno besedo imela par- tizanska in šoortna društva, občinske in okrajna zveza za telesno kulturo. Zato bo tre- ba sestaviti realne in zelo konkretne delovne programe Letos naj bi b'la zaključena tudi akcija gradnje prepro- stih športnih igrišč pri vseh šolah v okraju. In končno Jugoslovanske pionirske igre naj bi dale spodbudo za iz- boljšanje telesne vzgoje v na- š.h šolah. Skratka, problemov, o ka- terih bo razpravljal prvi ple- num Okrajne zveze za teles- no kulturo v Celju, je veli- ko. Treba se jih bo samo lo- titi ter postaviti na pravo mesto. -mb TURNIR CETRTOKATEGORNIKOV V ccljsli^^iii šahovskem dcmu že šti- rinajst dni traja turnir četrtoliategorni- kt>v. Na njem sodeluje sedemnajS't igral- cev. Dcslej so odigrali devet kol. Tre- nutno je na če;lu tabele inž. Cijan z 8 točkami, sledijo Musek 7 in pol. Golob 6 in pol, Ermenc 5 in pol, DroM 5 itd. Republiško prvenstvo mladincev v hokeju na ledu HDK CeleiHK LjuMana Celjski hokejisti v Ljubljani. Spredaj od leve: Amon, Kolenc, Ct bul j. Kos, Rate j; stojijo: Tumšek Zagoričnik, Jenko, Podsedenšek, Vauh, Košar, Satina VSO POZORNOST SPLOŠNI v nedeljo je bil v ljubljani redni občni zbor Partizana Slovenije. Poročilo Glavnega odbora o aktualnih nalogah pri nadaljnjem razvijanju organizacije Partizana je imel podpred- sednik Marjan Lenarčič. Za novega predsednika je bil izvoljen tov. Marjan Jenko; v izvršnem odboru pa je tudi tov. Pavla Trogar iz Mozirja. Organizacija Partizan je v zad- njem obdobju dosegla pomembne uspehe. To se vidi tako v nasta- janju novih društev, kot v po- večanju števila njenih pripadni- kov. Medtem ko je bilo 1957. leta v 289 društvih Partizana 57.577 članov, jih je danes v 331-ih os- novnih organizacijah že 70.115, Partizan je svojo dejavnost raz- širjal predvsem na vas ter v in- dustrijska naselja, kjer pa je še vedno premalo vključene mladi- ne. Poseben problem se kaže v prizadevanju za povečanje pro- duktivnosti dela, kar se da doseči s pravilno vzgojo. Zato je v da- našnjem času pomen množične telesne vzgoje, ki jo izvajajo dru- štva Partizan, širši in odgovor- nejši kot je bil nekoč. Res je, da še marsikdo ni spoznal družbene potrebe po telesnovzgojni orga- nizaciji; zato bo treba dejavnost partizanskih organizacij še bolj populazirati, propagirati in jo ši- riti, predvsem tja, kjer živi naš delovni človek, to pa je na vas, med delavce v tovarnah, med uslužbence itd. Številke namreč še povedo, da je odstotek delovnih ljudi, ki se aktivno ukvarjajo s telesno vzgojo, še vedno premaj- hen. Pri vključpvanju še večjega števila mladine v vrste partizan- skih društev pa organizacije ne smejo ostati osamljene, temveč morajo najti pomoč pri vseh družbeno političnih forumih, zla- sti še pri Ljudski mladini. Vsa naša družbena dejavnost in življenje se razvija v okviru ko- mune. Komuna postaja težišče vsega dogajanja, vsega našega življenja. Zato je treba tudi delo v partizanski organizaciji čim bolj približati in širiti v komuni. Društvo je temeljna enota v ko- muni. To naj se še bolj razvija in krepi, ima naj dobro in delavno vodstvo, zlasti pa dober prednja- ški zbor. Temeljna naloga in skrb v društvu mora sloneti na pravilnem telesnem razvoju člo- veka, v skrbi za razvedrilo in za kar največjo pomoč delovnim lju- dem pri opravljanju rednih de- lovnih obveznosti. Da pa bo dru- štvo lahko izvršilo vse te naloge je nujno, da se poveže z organi upravljanja v naselju, zlasti pa v krajevni skupnosti. Društvo se mora povsem prilagoditi željam in potrebam komune. Začetek republiške lige v kegljanju v soboto, oziroma v nedeljo se je začela republiška liga v keg- ljanju. Med dvajsetimi moštvi sta tudi dve ekipi iz Celja: želez- ničarski kegiljaški klub Celje ter Elektro. Tekmovanje je organi- zirano tako, da bo vsako moštvo nastopilo na petih tekmovanjih. Od celjskih moštev so doslej tekmovali samo člani Elektra, ki so imeli dva nastopa, enega v Kranju, drugega pa na Jesenicah. Medtem ko so v Kranju podrli 6370 kegljev, so na Jesenicah do- segli rezultat 6210 lesov. Po prvih dveh nastopih so za- enkrat v vodstvu kegljači Ljub- ljane, ki so podrli 13.089 kegljev. Seminar za vaditelje košaike Na pobudo in v organizaciji ko- misije za košarko pri Okrajni zvezi za telesno kulturo se bo te dni začel šestdnevni seminar za vaditelje in hkrati za sodnike košarke. Pričakujejo, da bo ta te- čaj obiskovalo okoli dvajset pri- vržencev te lepe športne igre. Med predavatelji bo tudi nekda- nji znani igralec in državni re- prezentant ter sedanji trener O- limpije,^ inž. Boris Kristanč.č. Celje — Kajuhova ulica Pred velikimi nalogami Pred dnevi se je konstituiral odbor mladinskega odseka pri Planinskem društvu v Celju, ki je bil izvoljen na tretjem letnem občnem zboru v nedeljo, 7. t. m. Odsek bo še naprej po soglasnem sklepu vodila dosedanja načelni- ca Zofka Petkova, njena pomočni- ka pa bosta g:minaz jej S.ane Plauštajner in finomehanik Mi- ro Banič. Delovni načrt novega odbora obsega poleg stalnih nalog še te- le posebne obveznosti: — organizacijo čim večjega šte- vila izletov pod vodstvom priro- doslovcev, narodop-scev in ze- mljeplscev, posebej še organiza- jo pohodov po poteh partizanskih brigad v Zgogiji Sav.njski doli- ni ter po poti Štirinajste divizije v republiškem merilu; — organizacijo turnega smuča- nja in kolesarskih izletov; — organizacijo enodnevnih pla- ninskih taborov in vsaj enega ta- bor en ja; — organizacijo prijateljskega srečanja s koroškimi in maribor- skimi planinci; — sodelovanje z markacijskim odsekom Planinskega društva; — organizacijo »-planinskih ve- čerov« in drugih obl;k društve- nega izživljanja ter ostalo. Našteli smo le nekaj nalog, ki si jih je naložil novi odbor, toda, že teh je več ko dovolj za prikaz delovnega zanosa, ki preveva mlade planince. ■Л. . ... . .... G. G. Morolna zmaga celjskih hokejistov Letošnja muhasta zima ni pre- križala načrtov samo celjskim ho- kej .stom in drsalcem, temv-eč tu- di nekater.m drugim. Zato ni na- ključje, da program zvezne lige v hokeju na ledu ne teče taiko, kot so si ga njeni sestavijalci za- mislili. Taiko je v soboto zvečer odpadla že druga tekma in to — na Jesenicah. Tamkaj bi se mora- li SB'Stati moštvi celjskih hokeji- stov ter domačini. Veindatr do dvoboja ni prešlo, ker je lede.io ploskev zaradi močnega dežja po- krila voda. Tako so Celjani opra- vili dolgo pot zaman. V nedeljo p,-poIdae pa je na novem umetnem drsališč v Lju- bljani vendarle pr.šlo do prvega srečanja med HK Ljubljano ter HDK Celjem. Tekma se je kon- čala z minimalno zmago domači- nov 7:3 (2:0, 2:0, 3:3). O dvoòoju bi lahko rekli to-le: športna zma- ga je sicer pnipad.a renomiranemu moštvu Ljubljane, toda bila je tako piškava in dosežena pod ta- kimi pogoji, da so kot motralni zmagovalci igrišče zapustili mla- di Celjani. Ce katera koli tekma ne, potem je prav ta dokazala, da celjski hoikejisti ne zaoistajajo za ljubljanskim in zagrebškim mo- štvom, da ima HDK Celje vse po- goje da visoiko razvije svojo kva- liteto samo, če bi imelo na raz- polago boljše pogoje za trening. Ker je naravni led pobralo toiplo vreme, so Celjani ostali brez vsa- kršnega treninga. Vadba je pov- sem odpadla in zato je tudi pri- merjava uspehov, ali bolje reče- no parazov celjskih hoikej.stov v dvobojih z moštvi, ki imajo na razpolago umetna drsališča, pov- sem neumestna. Tekma z Ljubljano je bila sil- no razburljiva. Z malo več sreče bi lahko Celjani dosegli kaj več, kot pa tesen in časten poraz. Za- nimivo je, da so bili celjsiki hoke- jisti v premoči v zadnji tretjini, ko bi človek pričakoval, da jim bo zmanjkalo »-sape«. Tel^ia je bila na trenutke pregroba; neka- tera m2d3ebojna obračunavanja so presegla vse športne meje. Za- to je prava škoda, da ji sodnika nista bila kos. Pri streljanju na gol so se iz- kazali: Ratej, Jenko in Tumšek. Moštvo HDK Celja pa je nasto- pilo v naslednji postavi: Podse- denšek (Košar), Vauh, Kos, Za- goričnik, Setina, Ratej, Turnšek, Amon, Jenko in Kodenc. Do konca prvenstvenega tek- movanja v zahodni skupini zvez- ne lige morajo Celjani odigrati še tri tekme. Zaenkrat je gotovo le to, da se bodo jutri, v soboto, srečali v Zagrebu z ekipo Medve- ščaka. Povratni tekmi z Ljublja- no in Jesenicami pa bodo na vsak nač.n skušali izvesti v Celju, s.3- veda v kolikor bo v teh dnevih nastopilo hladnejše vreme, da bo kopno igrišče spet moči spreme- niti v drsališče. -an Olepsevaino in turistično društvo pred svojim ^ zborom Olepševalno in turistično društvo v Celju, ki se je s svojo dejavnostjo in predlogi pri obravnavanju in reševa- nju mnogih komunalnih pro- blemov ter pri propagiranju turistične in olepševalne de- javnosti zelo uveljavilo med prebivalci mesta ob Savinji, se te dni pripravlja na svoj redni občni zbor. Le-ta bo 7. februarja ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma. Dnevni red tega zbora bo nekoliko spremenjen, saj bo običajni pregled dela, raz- pravo ter razgovor o progra- mu za nrihodnie obd^^bje iz- ролпТлП zanimiv in kvalite- ten kulturni program, pa tu- di prikaz diapozitivov krajev in značilnosti celjskega turi- stičnega območja. Pa šp 'T~'Vai — oi'->T>Savnino in turistično društvo bo pred občn'm zborom pripravuo razširjen plenum, na katere- ga bo povabilo vse svoje čla- ne in vse prebivalce mesta, ki se kakorkoli zanimajo za njegovo delo in probleme celjskega mesta. Na tem zbo- ru se bodo pomenili o neka- terih zaključkih nedavne društvene ankete, pa tudi o ureditvi našega lepega me- sta. Tako naj bi bil ta raz- govor, ki bo 24. januarja ob pol osmih zvečer v vrtni dvo- rani hotela Evrope, nekak uvod k rednemu občnemu zboru. Ze doslej se je dru- štvo pri svojem delu opiralo na mnenje svojih članov; to oporo in to vez želi v pri- hodnje še okrepiti, sai se bo le na ta način še bolj afir- miralo v celotnem dmžbe- nem dogajanju celjskega me^ta. In nrav zaradi te^a društvo pričakuje, da bodo pristoini tudi v naprei upo- števali niegova mnenja in P'^edloo" in 6o dn.ige'^a ne. jih vsaj dali v javno razpra- vo, -an DRUŽABNI VECER DIT Okrajno društvo inženirjev in tehnikov v Celju je tudi la^os pri- pravilo svoj tradicionalni družab- ni večer. Tokrat bo v soboto, 27. tega meseca z začetkom ob 20. uri v vseh prostorih Narodnega doma. Predprodaja vstconic je v dru- štveni pisarni od 23. do vključno 26. januarja od 9. do 11. ter od 17. do 18. ure. Gibanje prebivalstva Krompir 30—40 (34), zelje v glavah 40-80 (50-112). kislo zelje 60-70 (70- -SO). kfsla repa 50, ohpovt 70 (70-126), rdeča pesa 60—SO (50—70), korcnjček 50-100 (45-50), koleraba (140), peter- šilj 200—250 (100—200), špinača 600, so- lata 280 (230—250), motovileč 500—600, cvetača (230), zrnat fižol visok 130—150 (180), zrnat fižol nizek 80—150 (130). por (60), čebula 150 (120-126), česen 300-400 (200), jabolka 20-60 (60), hruške 80-120 (130) jajca 35—38 (33), mleko 56, sme- tana 320, skuta 200, perutnina 400—1000. Cene v oklepajih veljajo za državni sek trr. Kakor vsako žilno, je tudi tokrat trg slabo založen. Primanjkuje zlasti mle- ka ter mlečnih izdelkov, jajc in zele- njave. Letos je tudi slaba dobava ze- lenjave iz Dalmacije. PREBIVALSTVA. Včasu cd 6. do 13. januaria 19Ì2 j' bilo roienih 27 dečkov in 23 deklic Poročili so se: Rudolf Jelen, delavec in Rozalija Km tec, gcsprd-inja, oba iz Zagrada. Ivan Leopold Gašparič. železničar iz Ptuj in Veronika Britovšek, natakarica i Celja. Ing. Kopušar Karol, inženir goz darstva iz Ljubnega in Marta Starman frizerska pomočnica iz Ljubljane. Cvet ko, Dragutin Farčnik, delavec iz Celj in Ladislava Tratnik, gospodinja rz Pe čovnika. Umrli: Frano Šturbej. upokojenec iz Kranji star 58 let. Ivan Oberžan, prevžitkar i Prožinske vasi, star 75 let. Milenk Rlatnik, otrok iz Vcdiškega, stara dni. Janez Pornat, upokojenec iz Nizki star 60 let. Terezija Goršek, gospodinj iz Celja stara 78 let. Franc G:Ičn"l kmetovalec iz Znojil, star 66 let. Marij Pukl, gosoodinja iz Sel. stara 6S le Jera Banič, gospodinja iz Celja, star 76 let. Angela Mesaric, gospod-nja i Slov. Konjic, .stara 55 let. Grga Tomli novic,, upr^kojpnec iz Celja, »tar 72 le KRONIKA MEŽRE Enajstletni Mirko Blazinšek i Konjskega vrha pri Vojniku j pri smučanju padel in si poškc doval glavo. — V Matkah pri Pre boldu je cirkularka odrezala dv prsta na roki Jakobu Lokanu. - V Celju je padel Albert Subot: iz Maribora in si poškodoval gle vo. CELJSKI TEDNIK STEV. 3 — 19. januarja 1962 Ф Vsem državljanom, nstanovam in zavodom ter gospodari skim in družbenim organizacijam celjske občine! Občinski odbor Rdečega križa v Celju, Titov trg 3, se v imenu občinskega odbora SZDL, občinske organizacije ZK, občinskega ljudskega odbora, občinskega sindikalnega sveta in Ljudske mladine kakor tudi v svojem lastnem imenu obra- ča na vsakogar in na organizacije vseh vrst na območju celjske občine z NUJNIM VABILOM ZA SODELOVANJE V HUMANI AKCIJI — Ne odlašajte s pomočjo, ki ste jo namenili prizadetim; po potresu v Makarski in okolici, . — Denarna sredstva pošljite po poštni položnici Narodni; banki v Celju na račun 603-11-9-965 okrajni odbor Rdečega" križa Celje, pomoč Makarski, — Državljani lahko prinesejo prispevke tudi v pisarno občinskega Rdečega križa v Celju, Titov trg 3. — Gospodarske organizacije naj pošljejo morebitno dru- gačno materialno pomoč neposredno na naslov: Stab za po- stradale, športski centar, Makarska. Istočasno pa naj obve- stijo občinski odbor Rdečega križa v Celju o poslani pomoči. Vse potrebne informacije lahko dobite pri Okrajnem odboru Rdečega križa v Celju, Narodni dom. tel. št. 39-11, interna 41. Kdor svojemu bližnjemu ne stori ničesar dobrega, ta dela slabo (Maksim Gorki). Komisija za sprejem in odpovedi delavcev pri Rudniku rja- vega premoga Laško razpisuje prosto delovno mesto knjigovodje Pogoj: srednja šolska izobrazba z znanjem strojepisja. Plača po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ponudbe je poslati na upravo rudnika najkasneje do 27, I, 62. RAZPIS Raapisna komisija Okrajnega sodišča v Slov. Konjicah raz- pisuje prosta delovna mesta za naslednje uslužbence: 1. zemljiškoknjiŽDi reierent 2. vodia pisarne pravnega in izvršilnega oddelka 3. računodaialec Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Rok prijave: najkasneje do 5. II. 1962. Prednost imajo kandidati z večletno prakso na razpisnih de- lovnih mestih. Prošnji naj se priloži kratek življenjepis in podatke o dosedanji zaposlitvi. 1 enodružinsko stanovanje na razpolago v jeseni 1962. ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« sprejme v redno delovno razmerje čislilko za čiščenje pomožnih obratnih prostorov. Prednost za zaposlitev imajo delavke, ki stanujejo v bližini podjetja, katerih zaposlitev je socialno utemeljena in ki so zdravstveno sposobne opravljati dela snažilke. — Delovni čas je vsak delovni dan od 14. do 22. ure. CINKARNA METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA CELJE žeili pridobiti sodelavce za naslednja delovna mesta: 1. gradbenega inženirja za visoke gradnje s prakso ali brez prakse za delo na investicijah \ 2. Elektroinženir ja za jaki tok s prakso za delo na investicijah 3. Stenodaktilografko z znanjem nemščine ali angleščine za delo v tajništvu podjetja 4. Urednika »Cinkarnarja« s prakso v dopisništvu in zna- njem strojepisja 5. 30 nekvalificiranih delavcev za delo v proizvodnih obratih Prošnje z življenjepisom in dokumenti o strokovni kvalifika- ciji in praksi pošljite najkasneje do 31. januarja 1962 ka- drovskemu sektorju Cinkarne Celje. Osebni dohodki bodo regulirani v smislu Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delavcev podjetja. PIONIRJI Z LJUBECNE PIŠEJO: Ostali SO brez strehe Pred dnevi je bil potres v Ma- karski. Ljudje so ostali brez streh. Otroci nimajo kam v šolo. Zato po vseh krajih naše dežele zbira- mo denarne prispevke, saj vemo, kako težko je, če pride do nesre- če. To pa tudi mi nismo prezrli. Pionirji, ki obiskujemo šolo na HudLnji, smo takoj sklenili, da tu- di mi priskočimo na pomoč. Od- ločili smo se naj vsak prinese sto ali pa dve sto dinarjev. Ta denar zbiramo v razredih, obenem pa [ med seboj tekmujemo, kateri raz- : red bo največ prispeval. Vseh I pionirjev na šoli je nekaj čez ti- 1 soč. Ce vsak prinese vsaj sto di- narjev, imamo preko sto tisoč, i Samo s tem si ne bodo dosti po- , magali, toda nekaj pa le bo. Ce bodo na vseh šolah uvedli nabi- ^ ' ralno akcijo, bomo le nekoliko pomagali makarskemu prebival- stvu. Posnemajte nas! j LEP USPEH MLADIH I PLANINCEV Pod pokroviteljisitvom organi- zacije Socialistične zveze v Rav- nah na Koroškem je bilo v nede- ljo zanimivo tekmovanje v tako imenovanem turnem smuku »-Po poteh štirinajste divizije«. V o- kviru turnega smuka, ki je po-te- kal od Andrejevega doma na Sle- menu do Crne je bilo izvedenih dvoje tekmovanj: tekmovalni tur- ni smuk ter peš-hod. Celjska eki- pa tekmovalnega turnega smuka je zasedla v postavi Krumpak, Meznarič in Zanoškar prvo mesto. V peš hodu pa je zasedel Celjan Stane Plauštajner drugo, kar je prav tako izredno lep uspeh.,. 5AH TRETJE MESTO v soboto in nedeljo je bilo v Dofln- žalah polfinalno tekmovanje šahovskih moštev za naslov republiškega prvaka. Nastopile so ekipe Domžal, Novega me- sta, Kopra in Celja. Za celjski okraj so igrali šahisti iz Žalca, ki so osvojili aa nedavnem tekmovanju naslov okraj- nega prvaka. V prvem dvoboju so iz- gubili z ekipo iz Novega mesta 2:6. V borbi za tretje mesto je ekipa iz Žalca «dpravila Koper 5:3. CELJE : KRASTNIK 5 in pol : 2 in pol Pred kratkim je bil v Celju prijateljski dvoboj hrastniških in celjskih šahistov. Pomerili so se na osmih deskah. Zmagali so Ce- ljani 5 in pol proti 2 in pol točki. Za Celje so zmagali: Mladen Jaz- bec, nadalje Kovačič, Lube j in Musek, remizirali pa so Bervar, Pertinač in Primožič, medtem ko je moral Ojstrež podpisati kapi- tulacijo. MALI KOMENTAR ZAGOTOVITI BO TREBA DOVOLJ SREDSTEV ZA NORMALNI RAZVOJ ŠOLSTVA Tako živahno, kot se je v preteklih mesecih v delov- nih kolektivih razvijala raz- nikov o delitvi čistega in prava o sestavljanju pravil- osebnega dohodka, zdaj po- tekaio razgovori med pro- vetnimi delavci o finansi- ranju, nagrajevanju in raz- voiu šolstva na sploh. ■■■> Ti problemi so bili pred kratkim na dnevnem redU' razširjenega plenuma Ob- činskega sindikalnega sveta ' v Celju, katerega so se po- leg ostalih udeležili tudi, predsedniki sindikalnih pod-- ružnic šol, nadalje zastopni- ki liudskega odbora, pa tudi političnih organizacij in dru- gi- Ce bi hoteli v nekaj bese- dah povzeti zaključke zani- , inivega posvetovanja, potem bi morali reči, da so se nje- , govi udeleženci zavzeli za priporočilo ljudskemu odbo- ru, ki naj tudi v letošnjem letu zagotovi v svojem pro- računu dovolj sredstev za normalni razvoj šolstva in prav tako za to, da bodo tudi prosvetni delavci lahko pre- jeli tiste zaslužke, ki jim bo- do pripadali na osnovi vseh sprejetih meril o spodbud- nem nagrajevanju. In še ne- kaj — problemi šolstva niso samo problemi prosvetnih delavcev, temveč vse družbe in prav tako delovnih kolek- tivov. Zato so tudi na tem sestanku menili, da naj bi o vseh teh vprašanjih razprav- ljali tudi delovni kolektivi in jim po svojih močeh poma- gali. Planinski kotiček IZLET NA PASKI KOZJAK (1102 m) je glede hoje manj zahteven kakor izlet na Celjsko kočo; tudi pot je mnc^go lepša. Z jutranjim savinjskim vlakom se pe- ljemo do Pake od tod pa po prav doòro markirani poti nasproti železniški po- staji navzgor, v dobri uri zmerne hoje smo že nri ličnem planinskem domu Planinskega društva Velenje, ki ie vlo- žilo mnogo truda in velike strecke za udi-bno ureditev te postojanke, v domu ne bomo ostali, temveč se bo- mo povzpeli na naivišji vrh Kczjaka, na Špik, kamor pridemo skozi naselje Jost v 20 minutah, V naselju Jnšt je, poleg daleč naokrog v^dne cerkve, .šola poles šole pa stoji stara stavba bivšega planinskega zavetišča. Nasrr'-ti te stav- be nn nas skromen kamniti spomenik spominja na padle borce XIV. div'zije, ki je tu vodila hude boje z otkupator- jem. S Špika imamo prelep razgled na Ša- leško in Savinjsko dolino in seveda na vse naše vrhove tja prctT Savinjskim alpam. Domov se lahko vrnemo že v zgodnjih ponoldanskih urah in smo že ob 15. uri zopet v Celju. Ce pa imamo čas, je priprro'ljiv p«-.'ratek na Drlirno. kier se lahko skcpT'emo in se ni'*" neljemo z avtcbuscm proti večeru v Celje. Iz vnisne kni'gè v do-nu it razv^dnff da prilla'a v ta dom prav malo planin- cev iz С°1та: zato se posebej priporo- čamo ta obisk. Dr. M Podjetje »Avtoobnova« Celje, Medlog razpisuje s takojšnjim nastopom službe ali po dogovoru delovno mesto TAJNICE z znanjem desetprstnega stro- jepisja in stenografije. Lastnoročno pisane ponudbe z življenjepisom in sedanjo zaposlitvijo pošljite na pred- nji naslov. Komisija za sprejemanje in odpuščanje delavcev pri Go- stinskem podjetju »Na-Na« Celje, Linhartova 8, razpisuje delovno mesto ADMINISTRATORKE Pogoji: srednješolska izobrazba ali nižješolska izobrazba z najmanj 2 leti prakse. Osebni dohodki po TP. Nastop službe takoj. OBJAVE IN OGLASI GLEDALIŠČE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE v CELJU Petek, 19. januarja 1962 ob 15. uri: Boš- ko Trifunov'ć: PRAVLJICA O CARJU I.\ PASTIRJU. Izven. Ob 20. uri Saul Levitt: PROCES. Go- stovanje v Šentjurju pri Celju. Nedelja, 21. januarja 1962 ob 14.30: Fa- dil Hadžič: HOTEL ZA NORCE. Go- stovanje v Krškem. Ob 20. uri: Fadil Hadžić: HOTKL ZA NORCE. Gostovanje v Kosten ievici. Sreda, 24. januarja 1962 ob 20. u.»*:' Vin- ko Strgar: HEROICA. Gostovanje v Storali. Petek, 26. januarja 1962 ob 19. uri: Fa- dil Hadžić: HOTEL ZA NORCE. Go- stovanje v Preboldu. Sobota, 27. januarja 1962 ob 16. uri: Fa- dil Hadžić: HOTEL ZA NORCE, ob 20. uri: Fad4 Hadžić: HOTEL ZA .NORCE. Gostovanje v Veleiju. Nodelia, 28. januairia 1962 ob 15. uri: BoškK*Tr7funov:ć: PRAVLJICA O CAR- JU IN PASTIRJU. Izven. Ob 19. uri: Milan Džoković: LjUBE- GcetjftvgjUJe ^ na Gomilskem, KINO KINO UNION 20. - 24. 1. 1962 »RESNICAc, francoski film 25 29. 1. 1962 >NENAVADNA AMERI- KAc, francoski barvni film KINO METROPOL Do 22. 1. 1962 .GRBAVI VITEZ, iiUiiCLivki udivii". e,sc l.iiii 23.- 27. 1. 1962 »PRIJATELJ GANC- STERJEV«,' italijanski film KlNü Di^D ,SVOBODA< - 4 SEMIETER V SAVINJSKI DOLINI 20. - 21. 1. 1962 »PREPROSTO DEKLE«, zahodnonemški barvni film 24. — 4>. 1. 1У02 »KAi'0<, jugoslovansko-italijanski film RADIO Í02 RADIO CELJE ' ' ' Nedelja 21. januarja 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Obvestila in zabavna glaSba 12.15 Naši poslušalci čestitajo in pe- ydrnvl'njo 12.45 Nedeljski utrinki \ Ponedeljek, 22. januarja 17.00 Celjska kronika 17.10 5 pevci — tri popevke 17.20 Športni tednik 17.50 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame Torek, 23. januarja 17.00 Celjska krcnika 17.10 Domače viže in napeve izvaja trio Eda Corsica s pevci 17.30 Naši poslušalci česti'.ajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame Sreda, 24. januarja 17 00 Celjska kronika 17.10 Poje Komorni moški zbor p. v. E. Kuneja 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame Četrtek, 25. januarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Igra tr^o Maksa Kovačiča 17.36 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame Petek, 26. januarja 17 00 Celiska kronika 17.10 Vsak eno — pester spored do- mačih viz v izvedbi celjskih an- samblov 17.30 Naši poslušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame Sobota, 27. januarja 17.00 Celjska kronika 17.10 Za prijeten k<^nec tedna 17.30 Naši pos.lušalci čestitajo in po- zdravljajo 17.45 Obvestila, zabavna glasba in re- klame vn^f^s^ Гт^т TP ORVESC\: TRST IN BENETKE - Posebno obve- stilo! Organiziramo 2-dnevno potova- nje v Trst in Benetke, Lahko se pri- javijo posamezniki. Cena aranžmana 7900 din, stroški za potni ILst niso vključeni. Prijave sprejema KOM- PAS Celje do zaključenega števila. LEU-ZIG (od 4. do 13. marca 1962). Spo- razumno s Trgovinsko, Industrijsko in Obrtno zbornico LRS organiziramo obisk nai več tega tehničnega in vzorč- nega spomladanskega veleseijna. VI* hONA — Kmetijski stroKovnjaki! Organiziramo 5-dnevno avtobusno po- tovanje v Verono (v času od 11. do 19. marca 1962) ogled 64. mednarodne- ga kmetijskega velesejma. Cena po- tovania 14 80O din. DUNAJ — Za strokovnjake trgovskih in drugih Dc-djetij organiziramo tudi le- tos tradicionalni ogled dunajskega ve- lesejma v času od 11. do 18. marca il962 prijave sprejemamo do 20, feb- ruarja 1962, cena potovanja d'n 20.300. M'LAiNO — Ciani trgovinske zbornice! O'-eariiziram'-« 5-dnevno avtobusno po- tovanje v Milano (od 12. do 17. aprila i\)^^¡. Ogled iiulanskega mednarodne- ga velesejma. Cena pi^trivanja 20.700. \'K_C:ARIGRAI? — 6-dnevno kombi- n'rano potovanje avtobus-letalo v me- so.„ anrilu 1962. Izlet za prosvetne delavce. SI > .lOLM — 6-dnevno potovanje z le).alom v aprilu 1962 za člane DÍT-a. Ogled modemeíía gradbeništva. PPKD VSAKIM POTOVANIEM OBI- SCITE TURISTIČNO PODTETJE KOM- PAS C^T 'F. TOMŠIČEV TRG 1. TEL. 23-50. Nudimo vam: žel. vozovnice za tu in inozemstvo, rezervacije spalnikov, avonske in ladijske vozovnice, posredo- vanje potnih listov in vizumov, menjava in nabava deviz, depoziti, informacije itd. Udeležujte se KOMPASOVIH kva- litetnih potovanj no domovini in drugih evropskih državah. Po vaši želji vara, na vaš najilov dostaviimo brezplačno program naših izletov in potovanj v le- tu 1962. Turistično podjetje KOMPAS Celje, Tomšičev trg 1, tel. 25-50 KONCERTI nedelja, 28. I.: Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« — dirigent Jože Hane sreda, 31. L: Komorni zbor univerze v Val- paraisu (Chile) — dirigent Mar- co Dusi — izven abonmaja Abonenti imajo prednost pri na- bavi vstopnic po znižanih cenah. STANOVANJA MLAD DIPLOMANT išče sobo v Celju. Ponudbe pod »miren« na upravo lista. I.ÇCEM eno nlj dvosobno stanovanje za dve osebi ali ga kupim. Dam visoko nagrado. SLUŽBE IZUP^FNO ŠIVILJO na dom iščem. Na- slov v upravi 1'sta. ST*'^0 SLUŽBO dobi krojaški po- močnik ali pomočnica. Nasl/jv v upra- I5CK 's*e" UPOKOJENKA, po možnosti intelektualka za oskrbovanje enosta- novanjske hišice. Naslov v upravi li- sta. OBVESTILA ANGLEŠČINA V 150 URAH po najmodernejši intenzivni ma- gnetofonski metodi! Pričetek 1. fe- bruarja 1962. Šolnina 24.000 din. Vpis in informacije na DELAVSKI UNIVERZI CELJE Celje, Malga jeva 4, teL 30-24 Po pooblastilu veterinarske in- špekcije občine Celje bo Veteri- narska postaja Celje cepila pse v Veterinarski bolnici Celje, Pot na Lavo od dne 22. L 1962 do vključ- no 24. I. 1962 vsak dan od 14. ure naprej. Cepljenje se vrši skladno z ob- stoječimi predpisi in so lastniki za cepljenje psov odgovorni. RAZNO Vojna pošta 1693 C^lje razpisuj.e JAVNO. LICITACIJO za prodajo odpadne moke^ pomij in hlevskega gnoja. Licitacija bo v Domu JNA Celje, 25. januarja 1962 in sicer: ob 9. uri za pro- dajo pomij in odpadne moke ter ob 10. uri za prodajo hlevskega gnoja. Iz pisarne Vojne pošte 1693 Celje STROKOVNO ČISTIM SADNO DREVTE! Dopise: Vrusnik, Teharska 38, Celje. PODPISANI izjavljam, da so neresnič- ne vse vesti, ki so se Siril« o pokoj- nem Dorn ^MiKii ill / 1 njegovi vdovi, da je odstopila od tož- be. Krašovec Rudolf, Celje. ODDAM GARA20 v Tkalski ulici. Vpra- šati: Perko, Celje, Trg V. kongresa 10-11. TOVARNIŠKI DELAVEC želi spoznati tovarišico od 30-40 let v svrho ženit- ve. Resne ponudbe na upravo pod ргебда zaikou. PRODAM DVO-iOBNO STANOVANJE v Co'ju pro- dam proti zamenjavi. Ponudbe pod »Sončno« na upravo lista. KUHINJSKO kredenco, dobro ohranje- no pil (lam. Vrunčova 37-1. GARAŽO prodam. Cesta v Laško 12. Celje. POSESTVO 2,5 ha prodam. Ulaga, Ole- šče 33, Laško. Mi^^FD, «ir'^'^d'^zni, snalnico ter 1000 litrov jabolčnika prodam. Naslov т upravi lista. STARO sobno pohištvo in 3 lončene pe- 6i, prodam. Lednik, MoSe Fijade 20, poleg restavracije »Kladivar«. PRODAM a',i zamenjam za šivalni stroj gozdno ali njivsko parcelo na Tehar- iu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista. GOST'LNO z gospodarskem poslopjem v sredini trga in 3 ha zemlje, eventual- no samo cospodarsko poslopje aJi j>o- samczne parcele primerno za preure- ditev v stanovanje ter nekaj zemlje Îirodam. Dobovišek, Šentjur pri Ce- ju. POSESTVO 11 ha: hiša, gospodarsko po- M(y,jji', ko/,cli<- .šim^Im;n Milano in 2-dnevno poto- vanje v Trst in Benetke. Potuje lahko vsakdo, ki si želi ogledati ta mestat. Prijave sprejemamo do zaključnega števila udeležencev. PRESENEČENJE ZA VAS! ; 6-dnevno potovanje z avionom v deže- lo sonca, piramid, velbludev in uuičar Egipt in Grčijo z ogledom KAIRA im ATEN v mesecu maju 1%2 — CENA PROPAGANDNA! Prijave v poelovdni- oi do 15. marca 1962! Za člane obrtne komunalne zbornice in OAtaie interesente: 4-dnevno put»- ven je v FIRENCE na mednarodni se- jem obrti v mesecu maju 1962. 4-diievno potovanje iia Dunaj za gled mednarodnega vele«ejuia v mese- cu marcu 1962. 5-dneTno potovajije v MÜNCHEN na o- gled mednarodnega obrtniškega velesej- ma v mesecu aprilu 1962. Prijave sprejema naša po«lovalnica. Uredniifvo Celje, Titov trg 5 — postni predal 16 — telefon 29-25 кл 24-23 uprava Celje. Trg V. kon- gresa 5 — poštni predal 152 — te- lefon 23-75 in 20- 89 — tekoči reíu» pri Narodni banki Celje: 603-21-1 656 — izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna 400, četrt- letna 200 din — InozetnetTO 2400 — pofiamezna itevilka 20 đina/гјет RokopieoT ne vračamo — spre- jem oglasov, razpisov in objav vsa- ko sredo do 12. ure v oglasaen ad delku. Trg V. kongresa 5 Informacije o oelasiAi, nmpieik Im oòjavaii dobite le v aprarvi СаЦ skega tettaikal PRI NAS IN PO SVETU ČE SE ZAMAJEJO GORE... Ko se je sedemega januarja streslo Biokovo in ko so številni sunki v naslednjih dneh porušili in zasuli nešteto vasi poJ seboj, se nam je omajalo zaupanje v »trdnost zemlje«, v njeno varnost, ki je našla svoj pomen v mnogih pregovorih in izrekih ... Vprašujemo se, kako do potre- sov pride in zakaj, zlasti pa, če- mu tokrat ravno v naši državi? Da bi laže razumeli pojav, mo- ramo najprej pogledati »-zgodovi- no«, ki ji »berejo« geologi, ko br- skajo po naših rodnih tleh. Toda ti možje se zelo učeno izražajo. Zato poglejmo na zemljevid, toda takšen, na katerem so gorstva, doline in ravnine dobro vidne. Kaj opazimo? Da je Jugoslavija zelo pestra, zlasti v primerjavi s sosednjo Madžarsko. Na severu imamo Alpe, ob morju se razteza Dinarsko-rodopsko gorstvo, od severozahoda pa oklepa južni del panonske nižine karpatska gor- ska veriga. Najstrašnejše med te- mi gorstvi so Alpe (paleozoik), medtem ko je v času po ledeni dobi bil ravninski del sedanje Jugoslavije pod vodo, ix>t tako- imenovanim Panonskim morje. Jadransko morje je na severu se- galo daleč v današnje kopno, v Furlanijo, Benečijo, vse pod vznožje Julijskih alp. Med tem morjem in Panonskim morjem pa je bil razmeroma nizek pas ko- pnega," ki se je po ledeni dobi začel dvigati in je ustvaril dana- šnjo verigo goirsfcev od podaljška julijskih Alp v Sloveniji pa pre- ko kraškega gorstva ob Primorju vse dol do Albanije. Nastal je Velebit, nastal je Dinarski gorski sistem, v katerem je tudi visoko in strmo Biokovo. Torej je Di- narsko gorstvo najmlajše in se dejansko še ni ustalilo. Temu so naposled najzgovornejša priča razmeroma pogosti potresi. Od Male Azije sem, preko Grčije in vzdolž Dalmacije vse do Ljubljan- ske kotline se razteza najbolj ka- rakteristično potresno področje v Evropi. Ko zdaj čitamo o tragediji v Dalmaciji, nam ne bi bilo treba segati po primerjavah z Agadir- jem v Afriki. Nemirno Dinarsko gorovje in Rodopsko gorstvo je v preteklosti priredilo obilo ele- mentarnih nesreč, ki so seveda vse redkejše, kolikor se bolj od- daljuje od pradavnine, ko je tu kopno doloesedno »valovilo«. Letošnji potresni sunki, ki so imeli svoje središče ali epicenter, na .področju Biokova, so ravno tako posledica neustaljene >^mla- dosti« tega dela kopnega. Zato bi bolj verjeli ljubljanskemu ge- ofiziku Ribaricu, ki pravi, da ima potres tevtonski izvor, kot pa meteorologu Obuljenu, ki trdi, da je to posledica povečanega in naglega zračnega pritiska. Poglejmo nekoliko v preteklost in videli bomo, da potresi niso redek nezaželeni gost v naši dr- žavi. Potrese je doživljala vsa obala, doživljali pa so jih naši predniki tudi v notranjosti, na primer Ljubljana 1895 leta. Največji potres na našem po- dročju pa je bil brez dvoma tisti v okolici Dubrovnika, in to 6. aprila 1667 leta. Ta potres je raz- rušU cvetoče trgovsko mesto. Kolikor ni bilo škode ob potres- nih sunkih samih, je dokončal požar, ki je pozneje nastal. Ta ne- sreča je terjala smrt treh četrtin prebivalstva. Dubrovnik pa je bU takrat eno največjih mest na Jadranu in je bil nevaren tek- mec Benetkam v trgovini ter po- morstvu takratne dobe. Dubrov- nik se je od tistih dob zelo težko opomogel in je vrh tega še razvoj dogodkov prispeval svoje, da se nikoli več ni povzpel na enako stopnjo, kt j je imel pred i>otre- som. Pri letošnjem potresu je bil Dubrovnik na obronku potresne- ga področja z manjšimi material- nimi škdami. Se je z zadnjim potresom Di- narski gorski sistem umiril? Je končno »dorastel«? To je seveda vprašanje. Ta potres je hkrati opomin, da bodo na teh področjih morali upoštevati pri izgradnji izkušnje in principe gradbeništva za .potresna področja. PLETILEC — KOLARKA Nekatera opravila in poklice smo navajeni strogo ločiti po spo- lu ljudi, ki jih opravljajo. Toda imamo tudi izjeme. Tako Ivan Glavica iz Koprivnice slovi daleč naokoli kot izvrsten pletilec. Jo- piče, nogavice, rokavice in podob- ne reči plete že od svojih štiri- najstih let. Medtem pa je v Mok- ri Gori na meji Crne gore in Ko- meta precej žena in deklet, ki se ukvarjajo s kolarstvom. Te ko- larke izdelujejo vozove in podob- ne poljedelske priprave brez ene- ga samega kosa železa. Pest vsakdanjega riža Kadar govorimo o človeštvu, imamo po krivici še vedno preveč pred očmi stari svet in dežele na Zahodu. Tako ravnamo tudi, kadar mislimo na razmere v sve- tu. Manj pa nam pride na misel, kadar omenjamo novo življenje sodobnega človeka, da odpade le slaba petina ljudi na svetu, ki živijo človeka dostojno življenje. Za i>rimer vzemimo samo Azi- jo, kjer živi 70 odstotkov vseh ljudi na svetu, ki poleg Afrike, Južne Amerike in Oceanije pred- stavlja najbolj zaostalo in s teža- vami obloženo celino. Azija je kontinent, kjer ljud- je živijo še pod izredno skromni- mi življenjskimi pogoji. Pest vsak- danjega riža je za stotine milijo- nov še vedno osnovno merilo živ- ljenjskega standarda. Sem brez dvoma sodi šeststomilijonski kitaj- ski narod, štiristo milijonsko in- dijsko ljudstvo, devetdesetmili- jonska Indonezija itd. Na zgornji sliki vidimo nepal- sko mater, ki s spečim otrokom na hrbtu dela na riževem polju. Kdaj bodo vsi ljudje na svetu živeli lepše in človeka vrednejše življenje? OGEMJ JE ČLOVEKOV TABU Ko je človek zagospodaril nad ognjem, se je polastil pojava, ki mu nobena žival ni kos. Vsako drugo živo bitje se ognja boji. Človek se je z ognjem branil pred divjimi zvermi, kar počne še da- nes v krajih, kjer je nevarnost pred volkovi in p>odobnimi zve- rinami človeku še vedno problem. Toda ogenj človek' uporablja tudi za krotitev živali. Tako na primer v severnih po- krajinah Indije krotijo z ognjem divje slone. Slon je žival, ki do- seže visoko starost, je pa tudi bitje, ki silno počasi dorašča. Ce bi slone vzgajali doma, bi zelo težko dobili potrebno delovno ži- val. Človek bi v svojem življenju spravil komaj po tri zaporedne generacije slonov do delazmožno- sti. Zato raje lovijo odrasle žive slone in jih privajajo delu. Lov na slone je razburljiv. Pri tem opravilu sodeluje na stotine ljudi. Ko je riličast velikan ujet in čvrsto privezan k močnim dre- vesnim deblom, se začne krotenje. Pred slonovimi očmi zakurijo ogenj, ki se ga tudi slon zelo boji. Krotitelji, ki s spretnostjo ravna- jo z ognjem in zadržujejo pla- men v primerni razdalji, pridobi- jo pri živali vedno večjo »avto- riteto«. Postopek krotenja z og- njem traja po deset dni in še dlje. Običajno je ta čas dovolj dolg, da se slon umiri, postane krotak in začne človeka spoštovati ter ubogati. To pa je tudi edini cilj, saj je slon zelo pametna žival, ki ima dober spomin. Zato si kroti- telji prizadevajo, da z debelokož- ci čim lepše ravnajo in da ne sto- rijo ničesar, kar bi vzbuduo sio- novo maščevalnost. Ukradeni intervju Edino talent Sem in tja so tudi med filmski- mi zvezdnicami izjeme. Ena ta- kih je brez dvoma mnogo obeta- Anne kot Рр*рг ""п v istoimen- skem filmu... joča Angležinja Violet Pretty — ali znana p>od fUmskim imenom Arme Hey wood. Toda pustimo njo samo odgovarjati na vprašanja: — Za začetek, miss Heywood, nekaj besed o sebi, o svoji živ- ljenjski poti? — Sem tretja po starosti med devetimi otroki. Mati je zgodaj umrla, oče je bil bolan. Pri šest- najstih letih sem bUa »-mati« dru- žine ... — Kako so Vas odfcrüi za jav- nost in film? — Na zelo tipičen način. Izvo- Ijeria sem bila na lepotnem tek- movanju v Birminghamu, potem pa tudi kot Miss Anglije. Nagra- da je pokrila del dolgov in bila osnova za moj nadaljnji štrudij.. — Vaš prvi film? — K sreči ni bila limonada, Igrala sem Petra Pana v isto- imenskem filmu. — Je lepota dovolj za uspeh pri filmu in v življenju? — Nekatera dekleta mislijo da je. Jaz pa pravim, da je zgolj le- pota najkrajša pot v mizerijo. Odločilen je samo talent ter zelo zelo veliko potrpljenja in slcrom- nosti... — Kaj menite o uspehu s po- močjo poaroke z vidnim režiser- jem itd? — Da je to zgrešena pot. Poro- ka ne spada v posloven uspeh. Zame je poroka mogoča le iz ljubezni... — In Vaše mišljenje o moš- kih? — Vse po vrsti so volkovi z veliko ali manj potrpežljivosti. Nek mornar me je hotel izpred kamere zvlr.^i na matični urad, drugič pa mi je italijanski mili- jonar pošiljal poln avtomobil rož ... Oba sta imela isti cilj... Pa recite, če ni Anne kljub ste- reotipni poti k uspehu vendarle izjemno skromno in razumno de- kle? Smrt na preži Inge Hallberg, znana švedska fotoreporterka je nedavno obja- vila najbolj pretresljive fotore- portaže. Morda ni tako zelo pre- tresljiva za vsakega drugega, za- njo pa brez dvoma. Inge Hallberg je bila mati, to- da ni bila tako srečna kot večina drugih mater v svetu. Te sreče ji ni mogel dopolniti uspeh pri poklicu, niti je ni mogla kuipiti s svojimi razmeroma dobrimi do- hodki. Njen šestletni sinko Lief je bil otrok s prirojeno srčno na- pako ... Mati, ki je po svoji službeni dolžnosti slikala otroke v njiho- vem otroškem svetu, polnem igre, veselja in zdravja, si je pogosto brisala solzne oči, da je mogla pogledati skozi kukalo fotoapa- rata. Njen Lief ni bil med njimi, ni jim bil podoben. Utrujal ga je najmanjši napor, celo obed. Po- gosto je od utrujenosti zaspal kar za mizo ob polnem krožniku .. . Edini izhod iz težave, ki je obe- tala, da utegne fantič naposled še prav kmalu podleči, je bila o- peracija. Operacija srca ... Inge je bila v hudi dilemi. O- mahovala je med tvegano ope- racijo in med življenjem sina, ki kljub njeni nežni skrbi ni mog- lo biti zagotovljeno ... In ko se je odločila, se je odlo- čila tudi za to, da bo ves čas ob otroku — kot mati in kot novi- narka. S sinom vred je oblekla bolni- ško obleko v stockholmski ki- rurški kliniki. S seboj je imela fotoaparat. Bila je navzoča, ko so Liefa pripravljali na operacijo in tudi potem, ko je napočil trenu- Lief je pogosto zaspal kar pri obedu (zgoraj). Po uspešni operaciji (spodaj) je postal živahen deček in se v družbi vrstnikov veselo podi na kolesu (slika v kotu). tek. Fantku so najprej v takoime- novanem »frižiderju« znižali te- lesno temperaturo na stopnjo, ki jo je zahtevala ta zahtevna in nevarna operacija. — Mislila sem, da je vsak moj posnetek poslednja fotografija živega Liefa. Pred očmi se mi je temnilo in roka se mi je tresla, ko sem potem prisostvovala ope- raciji, ki je trajala pet ur. Cas je bil neskončen in strta do kraja sem potem čakala v šok sobi na trenutek ali bo moj rdečelasi fant odprl oči... Odprl jih je in po dveh tednih je Lief zapustil bolnišnico. Ni bil več bledoličen in slaboten. Na poti domov sta Lief in Inge Hall- berg kupila otroško kolo ... Vprašali boste, kako je mogla mati biti navzoča pri vsem tem? Naj vam sama odgovori na vprašanje. — Hotela sem imeti dokument. Ce bi operacija ne uspela, bi bil to dokument, ki bi me obtoževal, obtoževal bi mojo odločitev . .. Zdaj, ko je Lief zdrav, ko se igra in skače kot vsi njegovi vrstniki, je zame posneti film dokument, ki me spominja na sina kakršen je bil. Pa ne samo zame. Naj bi moji posnetki opominjali ljudi ipo svetu, kako bogati, kako sreč-' ni so vsi tisti, ki so zdravi, ki imajo zdrave otroke. Inge Hallberg ni dobila najbolj- še cene za svojo reportažo. Sei je dejal, da je povprečna repor- ' taža iz bolnišnice. Za mater, ki je t pogumno stala ob operacijski mi- zi, na kateri je ležal njen sin, pa jjje to brez dvoma najbolj pretre- Isljiva in najboljša reportaža..-