45 štev.	»a«««'"1- V Ljubljani, sobota 7. novembra 1925.	pom.*.™,	Dli	Leto	V.
i
GLASILO NARODNO -SOČI JALISTIČNE STRANKE.
Uredništvo in upravnlštvo: Ljubljana, »Narodni dom«, =====	1. nadstr. — Telefon: štev. 77.
Izhaja vsako soboto.
Mesečna naročnina: za tuzemstvo 6 Din, za Inozemstvo 8 Din.
Inserati se računajo po velikosti in so cene na razpolago ■ '■-== v upravi. ■■■■	■■'==
v
bril t. 1.
Dnevniku«
»Koroško v p rasa n,j o je rešil leta 11120 koroški plebiscit in to tako, da se je večina izrekla za avstrijsko pripadnost. To je gotova stvar in s tein dejstvom mora računati vsak, kogar ni ■ oslepil nepremišljen naeijonalni šovinizem.«
Tako si drzne pisati slovenski časopis, glasilo slovenske politične straukc. Ni samo skrajna predrznost v teli vrsticah, ki jih moramo smatrati kot stališče »Socialistične partije Jugoslavije« napram koroškemu vprašanju, ampak je taka pisava tudi skrajno nelogična. Z isto pravico bi kdo napisni:
»Delavsko vprašanje v Jugoslaviji je bilo rešeno z volitvami v narodno skupščino 1. 1925 in to tako, da se je večina izrekla za naeijonalni blok. To je gotova stvar in s tem dejstvom mora računati vsak, kogar ni oslepil nepremišljen socijalni šovinizem.«
Kaj bi rekli sodrugi, ako bi kdo kaj takega napisal? Ali bi ga ne opljuvali od nog do glave? Ali bi ga ne razkrinkali kot največjega roakcijonarca? To bi gotovo storili in pri tem dokazovali, da so bile volitve nasilne, * čeprav so bile ravno tako tajne, kakor plebiscit na Koroškem.
In vendar pravi socijalist ne bo nikdar priznal današnjega stanja v državi in človeški družbi sploh, marveč sc bo proti današnji ureditvi boril, ker je krivična, ne glede na to, kako so izpadle volitve leta 15)25. In plebiscit na Koroškem naj bi pomenil pravičen izid, proti kateremu boriti se. naj bi pomenilo naeijonalni šovinizem!?
Ako bi tako pisali nemški socijalni demokrati. bi se temu ne čudili, ker poznamo njihovo mentaliteto predobro šc izza časa vojne. Toda tako sramotno, nedostojno, nečastno in nesocij&listično piše organ slovenskih, oziroma jugoslovanskih soeijalnih demokratov, ki izhaja v kulturnem centru Slovenije, v beli Ljubljani!
Da, kakor smo rekli, tudi n e s o c i j a-1 i s t i č n o jc tako stališče. Soeijalizem je vprašanje kulture. Čimbolj kulturen je človek, tem lažje bo razumel socijalizejn in se ravnal po njem, tem prej bo zapopadel, knj je njegova dolžnost v človeški družbi. Sole koroških Slovencev pa ne služijo v to svr-ho, marveč jc njihov izključni namen ponemčenje slovenskega rodu. Šola jim je samo sredstvo do cilja in v kolikor svojega cilja ne morejo doseči s šolo, ga dosežejo z alkoholizmom.
Tako je bilo nastopanje napram koroškim Slovencem skozi deset- in stoletja. Kdor jc to skusil na lastni koži, ta o tem lahko govori. Kar nas je ostalo zvestih svojemu rodu, se vsi čudimo, da nismo vtonili z drugimi vred v nemškem morju. Plebiscit pa je pomenil novo nasilje. Plebiscit more biti pravičen le tam, kjer si stojita nasproti dva kulturno in gospodarsko na enaki stopnji razvoja sc nakajajoča naroda. Pa še tam zavisi izid od tega, na kateri strani stoje velesile kot člnnire plebiscitne komisije. Na Koroškem je bilo vse v prilog Avstrijcem in v škodo Slovencem: zgodovina in sedanjost. Razen tega je bilo vodstvo v Ljubljani in Beogradu, kakor tudi pri plebiscitni komisiji absolutno ali indifirentno. Nočem se v to spuščati, ker to ni namen tega članka, rečem pa sledeče: Beograd bi moral posvečati večjo pozornost Koroški, kakor je to storil n. pr. Dunaj. Dr. Brejc pa bi so ne smel zadovoljiti z demisijo po odprtju demarkacijske črte, marveč bi moral Beogradu dokazati, da bomo plebiscit izgubili, ako dobi naš narod na Koroškem, ki jc itak boječ, vtis, da smo tepeni od poraženih Avstrijcev celo v plebiscitni komisiji. Ali je dr. Brejc storil svojo dolžnost? Do sedaj se glede tega »e ni izjavil. In naši članki komisije! Agitatorji smo imeli nalog, da glasovalcem dokazujemo, da morajo priložiti beli glasovnici na polovico pretrgano zeleno glasovnico, sicer da glas ne bo veljaven. Nemci pa so glasove kupovali pod pogojem, da se naši glasovalci po končanem plebiscitu pri njih javijo z belo glasovnico, da prejmejo ostanek visoke podkupnine. In res: Za veljavne je štela pleb. komisija tudi tiste glasove, ki jim ni bila priložena druga pretrgana glasovnica. Dokaz je to, da naši Hani plebiscitne komisije niso bili na mc-st,i. Do sedaj še nihče izmed njih ni izpre-govorll o tej zadevi. Naj sc opravičijo glede tega!
Kako so postopali socijalni demokrati pri agitaciji? Ali so imeli pred očmi težak
jat.ii.ii; l.;u >.!;ili Slovencev, katere so Nem-
ci v šolah germanizirali? Kateri so bili navezani sami iiase, ker iz Ljubljane ni bilo pomoči. Kjer ni kulture, tam pa trpi tudi uacijonalno čustvovanje. Ne, tega se naši socijalni demokrati niso zavedali. Na nemški struni so »internacijonalci« agitirali z» svojo nacijonalno državo. Po poročilih naših zaupnikov se je socijalni demokrat Lukas iz Celovca na predvečer plebiscita v Vrbi poleg Logevasi, kjer sc je pisec teh vrstic nahajal, z vsem temperamentom in patriotizmom, huje nego nemški nacijonalci zavzemal za Avstrijo in za veliki nemški narod. Na nemški strani so tako postopali vsi socialnodemokratski agitatorji in časopisi. Koko v roki so delali z nemškimi nacijonalci. A na naši strani so vsi industrijski kraji, ki so bili odločilni, glasovali za Avstrijo, ker agitacija slovenskih socialdemokratov ni šla za teni, da bi pridobila glasove Jugoslaviji — to bi namreč ne bilo iu-ternacijonalno — marveč so uporabili to priliko za to, da so pripravljali teren za ustanovitev svojih političnih organizacij s tem, da so se borili proti SLS. Ker pa so za ta svoj namen mogli dobiti somišljenike le, če so udrihali po militarizmu in monar-hizmu, so s tem morda nehote agitirali za Avstrijo.
Zakaj pa niso slovenski socijalni demokrati že pred vojno našli pot med slovenske delavce na Koroškem, da bi jih rešili pred germanizacijo, ako jim jc kaj na Slovenstvu? Pokojni moj prijatelj Vekoslav Mrak, ki je bil nekaj časa urednik »Arbeiter-\ville«, pozneje tudi urednik »Zarje«,.mi je to obrazložil s sledečimi besedami: »Kadar me je poslalo strankino vodstvo v Cclovcn ua kak shod slovenskih delavcev v Borovlje, Trno itd., bi jim bil kot Slovencem rad govoril slovensko — Mrak je bil namreč kot koroški Slovenec narodno čuteč socijalni demokrat — so mi to nemški internacijonalci v Celovcu prepovedali.« Slovenski socijalni demokrati v Ljubljani so takrat lepo molčali, sedaj pa se repenčijo in bi radi dajali lekcije onim, ki sc ne morejo in se ne bodo nikdar spoprijaznili s plebiscitom na Koroškem. C'e slovenski socijalisti pred vojno ničesar niso storili za Slovenstvo na Koroškem, marveč so mirno dopuščali, da se jc slovenske delavce iz Celovca in Beljaka ven germaniziralo, bi morali ta svoj greh popraviti vsaj pri agitaciji za plebiscit. Kako so to nalogo pojmovali, smo videli. Orno na belem pa to vidimo ponovno sedaj, ko akciji za zopetno osvoboditev Koroške, za poprave stoletne krivice, mečejo polena pod noge. To je mogoče samo pri nas, kajti naši socijalni demokrati mislijo, da sc pregrešijo proti socijalizniu in inter-nacijoualizmu, če se potegnejo za pravire zarobljenega narodu. Nemški socijalni demokrat pa je ponosen na to, da jc Nemec in tudi ravna kot pripadnik nemškega naroda. Isto velja za Italijana, Francoza, A-ngloza in za vse kulturne narode sploh. Samo slovenski socijalni demokrati hočejo biti bolj papeški, nego je papež sam. Oni nc znajo spraviti v sklad soeijalizem z nacijonalizniom, ker tolmačijo poslednjega vedno šovinističnega stališča. Pozabljajo pri tem pa popolnoma na veliki kulturni pomen nacij iaa-lizina in njega vrednote. Sicer pa bi jih že pravičnost, za katero pravijo, da se bore, morala postaviti na stran slabejšcga, kateremu sc godi vnebovpijoču krivica: to je na stran trpina — koroškega Slovenca. Toda za nje je bila zadeva rešena dne 10. oktobra 1920, ko jc bil slovenski narod na Koroškem nasilno podjarmljen in ogoljufan. Oni ne poznajo solz zdihujočih in preganjanih slovenskih Korošcev. Tudi proletarci so veliki reveži. V smislu logike »Socijalista«-pa nihče ni opravičen, boriti se za nje in delati na to, da sc jih osvobodi verig kapitalističnega robstva, ker je leta 1925 zmagal Nikola Pašič.
Sklep je, kdor ne vidi in čuti, da veje iz citiranega članka, ki jc izšel na uvodnem mestu, ne samo nelogičnost, ampak tudi kapitalistična mentaliteta. Na ^dokumente sedanje družbe, pa naj so na njih podpisani tudi Angleži in Francozi, sc nam socijali-stom pač ni treba ozirati, ker vemo, da pomenijo krivico in falsifikat. Ti dokumenti trajajo samo toliko časa, dokler ne zmaga pravica. Celokupni naš narod, izvzemši peščico soeijalnih demokratov, je o priliki 5-letnice plebiscita izjavil, da ne priznava krivice, izvršene nad našim narodom na Koroškem 1920. leta. Pravi socijalisti bi morali stati v sprednjih vrstah borbe naroda, kadar gre za popravo krivice, ki ni treba, da bi se izvršila krvavim potom. Koliko hvaležnega dela bi imeli, ako bi hoteli narodom v intcrnacijonali raz-
tolmačiti, kaka krivica se nam godi! Naši socijalisti mesto tega pišejo in delajo tako. da je prav Nemcem, a v škodo Slovencem. Ali so dobili za to kako posebno nagrndo? Ni čuda potem, ako nimajo v slovenskem narodu nikakega uspeha, kajti tudi nemšku-tarija pri nas že umira, avstrijski časi pa, upajmo in Bog nas varuj pred njimi! — se nc povrnejo več. Samo en odgovor zasluži taka pisava: Stran od stranke, ki žali naša nucijonalnu čustva! V Avstriji bi bili taki članki nemogoči, ker bi jih zatrla »svobodo-
Te dni pride pred plenum skupščine predlog novega invalidskega zakona in bo najbrže tudi brez velikih iz-prememb sprejet. Vsaj vsa dosedanja zgodovina naše zakonodaje kaže, da smatra vsaka vlada narodno skupščino le za svoj glasovalni aparat, v katerem naj njega večina odglasuje vsak zakonski predlog brez ozira niti na naj-upravičenejše proteste in oddv((jena mišljenja celokupne opozicije, posameznih strank ali posameznih poslancev. Tako lahko računamo, da Ivo zakonski predlog o invalidih kmalu zakon in sedanja vlada RR bi nas gotovo prav prijetno presenetila, če bi opustila dosedanjo prakso svojih prednic in v zadnjem trenutku še upoštevala upravičene želje interesiranih, to je invalidov.
Vprašanje invalidov je bilo v vseh državah po končani vojni eno najbolj perečih in v skoro vseh prizadetih državah tudi že davno končnoveljavno rešeno v sporazumu s prizadetimi- Pri nas se končnoveljavno to vprašanje rešuje šele sedaj po preteku polnili sedem let in reči moramo, da je način, kako se namerava .rešiti, skrajno pomanjkljiv in krivičen »a invalide in ne kaže socijalnega čutenja vlade v naš najboljši luči.
Glavna napaka vladnega predloga je, da je invalidska podpora odmerjena mnogo, mnogo prenizko, tako nizko, da spominja na milodar, s, katerim se kdo hoče iznebiti nadležnega berača. Ne vemo namreč kako naj sicer imenujemo mesečnih Din 40.— za lahkega in mesečnih Din 400.— za težkega, za vsako delo popolnoma (nesposobnega .invalida. Da to ne zadostuje niti- za najškrom-nejšo življensko preskrbo, to nam menda ni treba dokazovati. In vendar invalidnina ne sme biti milodar, temveč je človeška družba dolžna skrbeti za vojne oškodovance v polni meri, vse dotlej, dokler po svoji strukturi omogočuje in izzivlja krvavo reševanje meddržavnih sporov, katerega krvavega reševanja se hočeš, nočeš morajo udeleževati vsi za to telesno zmožni člani ■ človeške družbe. Današnja družba sama je povzročila nesrečo invalidov in vsled tega je njena sveta dolžnost, da jih sedaj tudi popolnoma preskrbi, to se pravi, da Jjim omogoči človeka vredno 'življenje, ■ne pa da se jih otrese, kot se to dela pri nas, z borno miloščino.
Druga, nič manjša napaka- vladnega predloga invalidskega zakona je, da razlikuje med invalidi iz pokrajin stare kraljevine Srbije in črne gore ter med onimi iz novo priključenih pokrajin, ld so se svobodno odločile za skupno jugoslovansko državo. To razlikovanje utemeljuje s tem, da so se invalidi iz stare Srbije in črne gore borili za narod-
Češkoslovaški zunanji minister br. dr. Beneš, vodilni član bratske stranke češkoslovaških socijalistov je 2. t. m. imel v Pragi velik govor, v katerem je očrtal češkoslovaško notranjo in zunanjo politiko. Žajlibog nam vsled pomanjkanja prostora ni mogoče objaviti tega za spozna-* nje srednjeevropskih in splošnosvetovnih političnih razmer tako važnega govora v celoti, temveč se moramo zadovoljiti samo s priobčenjem najvažnejših odstavkov.
Br. dr. Beneš omeni pričetkom svojega govora, da nastopa prvič v svojem življenju javno kot strankar, dasi ni nikdar skrival svoje pripadnosti k na-rodno-socijalistični stranki. Nato nadaljuje:
Predvsem hočem izpregovoriti nekaj
iev,ed o našem vladnem sistemu in naši koaliciji.
umna« cenzura. Kdor tam glede koroškega vprašanj« nastopa tako, da ne priznava sedanjega stanja, tega imajo za »Landesver-riitnrja«. Pri nas pa se je našel list, glasilo slovenske stranke, ki v nasprotju s čustvovanjem celega naroda zagovarja stanje, ka-koršno se je ustvarilo s koroškim plebiscitom, ki pomeni nasilje in falsifikat. Narod, ki kaj takega dopusti, mora vsak plebiscit izgubiti, ker je premalo zaveden, ker nič ne da na svojo čast in na svoj ponos. — Koroški Slovenec.
no osvobojenje in ujedinjenje, oni iz novopriključenih pokrajin pa proti n j >-mu. Da je to utemeljevanje osnovno napačno, je po zgoraj povedanem vsakemu mislečemu človeku takoj jasno. Prvič gre tukaj morda le za dolžnost posameznih držav napram svojim dr-žavljanom-vojakom, temveč za dolžnost človeške družbe kot take napram lju-dem-vojakom, ki so bili prisiljeni, boriti se in tvegati v boju svoje življenje in zdravje. In na tem ničesar ne izpreme-ni, da mora to svojo dolžnost človeška družba vršiti potom posameznih svojih edinic držav, ker druge organizacije danes človeška družba zaenkrat še nima. Drugič bi pa konkretna ločitev, kdo se je boril za kaj in kdo proti čemu, naletela na nepremagljive težkoče, ker večina sploh ni vedela za kaj da se bori, na drugi strani pa je bilo gotovo veliko »prečanov«, ki so se z zavestjo borili za državno ujedinjenje. — Če bi se v tem oziru na enako stališče z našo vlado postavila n. pr. češkoslovaška ali ruska vlada, no potem bi bilo tamkaj invalidsko vprašanje zelo hitro rešeno.
In še na eno osnovno napako nameravane rešitve invalidskega vprašanja naj omenimo na tem mestu. § 56 zakonskega predloga določa: »Invalidnina in druga pomoč se bo odvzela vsaki osebi, ki bi izjavljala načela proti obstoječi državni obliki.« Kolikor je nam poznana ustava in drugi naši zakoni, je pri nas zagotovljena popolna svoboda prepričanja in v okvirju zakona se vsak lahko bori za uresničenje svojih nazorov, čeprav bi to vedlo k drugačni državni obliki, nego je obstoječa. Pri strogi interpretaciji tega paragrafa bi prišli lahko do absurduina, da bi invalidnina in druga pomoč ne bila odvzeta samo vsem pristašem zakonito obstoječe republikanske stranice, temveč tudi vsakomur, ki bi se ogreval za federativno ureditev države, vsakomur, ki bi kazal na pogubonosnost centralizma, ter tudi vsakemu pristašu socijaliz-ma katerekoli struje že, ker prav v tem so si edini vsi socijalisti, da streme po novi ureditvi človeške družbe, eni re-volucijonarnim, drugi evolucijonarnim potom, in ta nova ureditev človeške družbe pač ni mogoča brez osnovne premembe sedanje državne oblike.
Zakonski predlog torej v materijal-nem, gmotnem ozjiVu nudi invalidom mnogo, mnogo premalo, skoro ničesar in postavljen je na skrajno reakcionarne osnove. Zato ga najodločneje od k la njamo in samo želimo, da bi ga narodna skupščina <'dklonila in ga odklanjala, dokler se vsaj njegove glavne napake ne popravijo.
Pri nas se vedno napada koalicijo. To ni pravilno ali vsaj ni vedno in popolnoma pravilno. V naši državi se bo vedno vladalo s pomočjo koalicije, ker se da komaj predvidevati, da bi imeli v doglednem času eno ali dvoje takih strank, da bi imeli večino. Vsled tega mora obstojati nekaka koalicija. Niti jaz nisem navdušen zanjo, toda vladati se mora samo s parlamentom in s strankami in to brez koalicije ne gre.
Če pogledate okrog po srednji Evropi, če pogledate v velike države in primerjate s tem vsem naše notranje politično delo poslednjih let, morate priznati, da se je izvršilo ogromno delo.
Dotaknili se hočem samo glavnih stvari. V finančnem in državnem gospodarstvu so se posebno v prvem času našega obstoja izvršile velike stvari: osamosvojitev valute, premoženjski davek,
e1'1 T * KINO MATICA
LJUBLJANA Kongresni tra
stabilizacija krone, naše prvo inozemsko posojilo, naša notranja posojila, v poslednjem • času konsolidacija naših dolgov v Angliji in Ameriki, ustvaritev državnih monopolov, ustanovitev državne banke, to vse predstavlja velika aktiva. Če primerjamo to z državami v našem sosedstvu, vidimo, da zaostajajo za nami za celo vrsto let, in da delajo danes to, kar smo mi že pred leti izvršili.
Socijalno skrbstvo je pri nas bolj razvito, nego pri bližnjih državah ali onih, ki se morejo z nami primerjati. Skrb za vojne invalide in nezaposlene, skrb za mladino, zakon o osemurnem, delavniku, socijalno zavarovanje in stanovanjsko skrbstvo; to so stvari, ki stavljajo našo državo v prvo vrsto socijalno naprednih držav.
Nad vsem tem pa stoji veliki problem državnih uslužbencev, važen in pomenljiv za vse naše stranke, za vse resore, za vso državo. To je eden onih problemov, ki pri nas dosedaj še ni končnoveljavno rešen. Dovolite mi, da ob tej priliki spregovorim nekaj splošnih besed iz popolnoma splošnega, skoro mednarodnega stališča.
Problem državnih uslužbencev ni samo naš problem — je to evropsko vprašanje, ker je gospodarska in soci-jalna revolucija, ki jo je doživela po vojni evropska celina, postavila vse države, z izjemo Anglije, na isto stališče. Že iz tega je razvidno, kako zamotano in dalekosežno je to vprašanje.
Za končnoveljavno rešitev vprašanja državnih uslužbencev je potreben mir, ravnovesje in red v državi. Rešeni morajo biti glavni problemi organizacije uprave, armade, šolstva, državnega gospodarstva, na jasnem si je treba biti o notranjih in zunanjih dolgovih, izvedena mora biti stabilizacija valute in vsaj delno izmirjeni socijalni prevrati, ki jih je povzročila svetovna vojna in gospodarske izpremembe v razvrstitvi naroda in strukturi posameznih kategorij uslužbencev in uradništva samega. To vse je prava revolucija. Danes je vse to pravzaprav rešeno, danes je v v resnici čas, da se to vprašanje reši in reši hitro in končnoveljavno.
(Izvleček iz Beneševili zunanjepolitičnih izvajanj objavimo v prih. številki)r.
OBleke na OBroke
O. Bernatovič
LJUBLJANA, MESTNI TRG
TamMkl odsek ..Bratstva**
v Zagorlu ob Savi
vabi na
Martinov večer
ki ga priredi v nedeljo, dne 8. t. m. ob 7. uri zvečer v prostorih kavarne Muller (Zafuta), s sledečim sporedom:
Koncertne točke tamburaškega zbora. — Kragelj Mirko: Vizija o sv. Martinu; recitira avtor sam. — Eksperimenti iz hipnotizma in sugestije. — Nastop čarovnika iz Indije. — Humoristična predavanja; komični nastopi.
— Velika rokoborba. — Šaljiva pošta.
— Ples itd. itd. — Vstopnina Din 5.— za osebo.
Prireditev se zaključi ob 1. uri po polnoči.
Čisti dobiček je namenjen za nabavo tam-buraškega arhiva in drugih potrebščin.
Na svidenje!
Odgovor „SocijaHstu“.
štev. 46 »Socijalista« z dne 30. okto-čitanio v odgovor »Narodnemu sledeče gorostasne vrstice:
Invalidsko vpraSanje.
Minister dr. BeneS govori.
Štev. 45.
O komunizmu in komunistih.
V svojem velikem govoiu se je br. dr. Beneš dotaknil tudi gornjega vprašanja. Ker so njegova izvajanja prav tako točna za razmere pri nas kot za one na Češkoslovaškem, objavljamo njegova zadevna izvajanja skoro v celoti.
Komunisti očitajo vsemu svetu in meni kot zunanjemu ministru še pogosteje, nego komu drugemu, da sem re-akcijonarec, hlapec kapitala in imperializma. Ponosen sem na to, da sem v zgodovinskem trenotku našega naroda, ko je izbruhnila vojna, povsem izpolnjeval revolucijonarne dolžnosti in bil sem od prvega trenotka do konca revoduci-jonar, nepopustljiv, dosleden, nikdar omahujoč in pripravljen - tudi če bi igro izgubili - voditi revolucionarni boj dalje do konca svojega življenja. Dejal sem to začetkom vojne nekaterim od teh komunističnih voditeljev in hotel sem jih pridobiti za revolucijo. Skrili so se za peč, govorili lojalne avstrijske govore in me smatrali za blaznega; danes pa, ko to že ni tako nevarno, so nepopustljivi revolucijonarji. Nimam smisla za tako revolucijonarstvo.
Revolucijonirali smo za narod, za našo državo, proti Avstriji. In ko smo jo s krvjo in težkim stradanjem dosegli, je prišla komunistična stranka in je s krivično in nestvarno kritiko državo tako oblatila, da se je zdelo, ko da ni ene čiste stvari v Republiki. Od vsega začetka je delovala na to, da bi onemogočila konsolidacijo Republike, da bi jo razbila, da bi onemogočila njen razvoj in mir.
Ne spoštujem prav posebno stranke, ki se ali tako strašno moti, kot komunisti, ali ki more biti tako cinična in brezobzirno lažnjiva k svojim lastnini ljudem. Tisočkrat ste slišali od komunističnih voditeljev, tisočkrat že ste čitali v njihovih listih, da pride jutri, čez teden, čez mesec že socijalna in svetovna revolucija. Tisočkrat ste že slišali, da je kapitalistični režim že na tleh, in da bo Sovjetska Rusija vse to razbila, pomedla in vpeljala v komunistični raj. Tisočkrat ste čitali tukaj v Pragi, da pripravlja Češkoslovaška vojno proti Rusiji, da se je zvezala s Francijo, Poljsko, Anglijo, Malo antanto,, da pripravi nov napad, novo ekspedicijo, novo intervencijo proti
Rusiji. Da prične jutri, za teden, spomladi ali na jesen — in tisočkrat ste videli, da je bilo vse skupaj laž in prevara.
Najgrša prevara je ona, s katero se goljufa in vara priprost človek, priprost delavec, pošten, verujoč in zanašajoč se na svoje voditelje.
Žal mi je, toda ne morem spoštovati stranke, ki živi od zavestne, lažujive demagogije med vrstami najnižjih in naj-priprostejših. In kako je mogoče spoštovati stranko, ki izrablja svojo trditev, da so buržoazija in socijalpatrioti teroristi in varljivci, v opravičilo svojega varanja in nasilja. To ni vzgoja k ljubezni in člo-večanstvu, temveč k sovraštvu, ne k demokratični odkritosrčnosti, temveč k politični nemožatosti, ne k ustvarjajočemu delu, temveč k uničevanju in rušenju, ne k zboljšanju življenja, temveč k obupu in kulturnemu barbarstvu. Vem, da so med komunisti plemeniti in naravnost idealno misleči ljudje, toda to niso današnji komunisti s svojo današnjo politično prakso.
Prav tako je težko spoštovati stranko, ki je po cedem svetu razbila in oslabila delavsko gibanje in ki je izzvala v celi vrsti držav reakcijo, ki je rada porabila komunistični terorizem in reakcijo za opravičilo svoje lastne reakcije.
Zgodovina bo nekoč ostro sodila komunistično politiko. Tudi zgodovina naše države. Ta stranka je vodena iz tujine in deluje za interese tujine. To je najostrejša' obsodba vsake stranke v demokraciji. In to je vredno toliko ostrejše obsodbe, ker gre za mlado, novo državo, ki je izšla iz revolucije in ki nedvomno predstavlja napram stari ureditvi moralni, politični in socijalni napredek.
Zal mi je zapeljanih delavcev, ki so se priključili komunističnemu gibanju. Vem, da je bilo to po večini izraz nezadovoljstva in ne zavestnega prepričanja. Vem tudi, da se sedaj naše delavstvo spametovava in vrača; gotovo je, da je imelo in ima vzroke za nezadovoljstvo. Toda ne sme pozabiti, da mu je njegova priključitev h komunizmu samo škodovala, njegovo pozicijo oslabila in onemo-
-	gočila delavskim strankam doseči zanj več, kot se je doseglo.
Razorožitev na severu.
Tri severne države — Švedska, Norveška in Danska — žive že desetletja
zavisti vredno mirno življenje. Nimajo
velikih želja, ne poznajo imperialističnih sanj in vsled tega lahko posvečajo vso svojo skrb gospodarski in kulturni povzdigi svojega prebivalstva in polagoma dosegajo vse one predpogoje, ki so potrebni, če naj kakšna država po pravici dobi naziv >srečna zemlja«. Nevtralnost tekom vojne jim je prinesla marsikatere koristi, ki se še danes poznajo na vseh koncih in krajih in imena njihovih vodilnih državnikov razreda Brantinga in Stauninga so jim pridobila velik moralni vpliv v povojni Evropi in Zvezi narodov. Tri kraljestva, ki jih vladajo pravzaprav socijalisti, so si polagoma priborila položaj, ki spominja na položaj Švice.
Ranjki Branting je nasvetoval razorožitev Švedske in je v resnici tudi spravil pod streho zakon, ki je znatno omejil in zmanjšal stanje vojske in mornarice. To znižanje izdatkov za vojaštvo je eden najvažnejših činiteljev, ki so omogočili povratek Švedske k zlati valuti, osnovane na resnično zlatem kritju, in k predvojnemu blagostanju.
Danski ministrski predsednik Stan-ning hoče sedaj slediti Brantingovemu
zgledu. V razgovoru s poročevalcem pariškega »Matina« je nedavno izjavil, da namerava uresničiti razorožitev Danske in postaviti svojo domovino pod garancijo večne nevtralnosti. Prošli leden pa je bil danskemu parlamentu v resnici predložen zakon, katerega nekatere določbe resnično zaslužijo • podrobnejšega razmotrivanja.
Vse utrdbe se imajo zrušiti. Tovarne za izdelovanje orožja in municije se spremene v industrijska podjetja za izdelovanje drugih koristnih predmetov. Stalna armada se spremeni v »gardni zbor«, vojna mornarica pa v »državno mornarico«. Gardni zbor bo obstojal iz petih polkov, državna mornarica pa iz šestih edinic v skupni tonaži 8000 ton in iz ‘24 malih edinic v skupni tonaži 3600 ton. Gardnemu zboru in državni mornarici bo načeloval generalni ravnatelj, poveljniki pa bodo državni uradniki in ne častniki.
Obvezno vojaško službovahje se odpravi in ukine se tudi vojno ministrstvo. Z upravljanjem »oborožene moči« bo poverjen sam ministrski predsednik. Število gardnega in mornariškega moštva je določeno na 30.000, izdatki pa so preračunjeni na 17.626.000 danskih
Politična Sola.
Absolutizem.
Politična ureditev države je različna v raznih časih in pri raznih narodih in se stalno izpreniinja. Ena najstarejših je absolutizem — popolna in neomejena vladarjeva moč. Absolutni vladar daje zakone sam iz Svoje moči, nalaga in pobira davke za kritje državnih potreb samovoljno, kakor se mu pač poljubi. Narod ima samo dolžnost ubogati in ravnati se po njegovi volji. Če je vladar moder, dalekaviden in pošten, vlada v korist podložnikov in skrbi za blagor naroda. Njegovi zakoni so dobri in davki, ki jih pusti pobirati, se uporabljajo v občekpristne namene. Če pa je vladar neumen in nepošten, potein je zlo njegovemu narodu. Zakoni so nasilni in slabi, davki veliki in ne uporabljajo se v splošno korist podanikov, temveč v osebno korist vladarja. Pri absolutizmu je torej obča blaginja odvisna le od slučaja. Posebno če se vladar ne voli, temveč je določen po rojstvu. In navadno se absolutistični vladarji niso izkazali. Zgodovina nam prikazuje ce-
lo	vrsto absolutnih vladarjev kot slabili, ki so ljudstvo izkoriščali in je tiranizirali, nasprotno pa zelo malo dobrih, ki bi za narod v resnici kaj storili. Mnogo absolutnih vladarjev je ljudstvo poteptalo v suženjstvo, malo pa jih je bilo tako popolnih, da bi dvignili blagostanje in izobrazbo naroda, ki so mu vladali.
Absolutizem je vsled tega slaba politična ureditev in nevarna v rokah slabih vladarjev, ki tvorijo večino, ker če kdo prenaša nad seboj neomejeno nadvlado, mora pričakovati, da bo imejitelj oblasti le-to uporabil v svojo lastno korist. Poleg tega se pa niti ne more zahtevati, da bi en sam človek pravilno ocenjeval potrebe celega naroda. Vsled tega je bil absolutizem tudi vzrok mnogih revolucij, ki so nastale, ker se je vladarjeva volja križala z voljo naroda; korist vladarjeva ni bila v skladu z ljudsko koristjo. Ljudstvo je uvidelo, da je javna državna uprava nepoštena in da se vlada njemu v škodo. Spoznalo je, da predstavlja samo predmet izmozgavanja in poljubnega izkoriščevanja. Igračko v vladarjevih rokah, s katero je ta postopal po svoji vplji in jo pozabil v kotu, kadar je ni rabil. Da mora prenašati vse slabe in dobre, bedaste In zločinske domislice vladarjeve. Kratkomalo, spoznalo je, da je narod pri absolutistični ureditvi suženj.
V	srednjem veku je absolutizem podpirala rimsko-katoliška cerkev teoretično in praktično. Cerkveni očetje so učili, da je neomejena, absolutna oblast dana vladarjem od Roga. Vsled tega si je tudi cerkev prilaščala oblast nad njimi. Pozneje seveda se je ta nauk moral umakniti tako v interesu absolutizma kot v interesu narodov. In kmalu so sledili poskusi, omejiti vladarjevo moč tako, da bi mu narod ne bil več izročen na milost in nemilost. V vseh dobah abso-
kron. Vsi ostali oboroženi zbori in | društva bodo razpuščena.
Predlog ima zagotovljeno večino v Fclketingu, to je dolnji zbornici. V gornji zbornici pa zaenkart še ni prišlo do sporazuma med radikali in socijalisti.
Stauningov predlog razorožitve Danske je nedvomno tudi ena posledic lo-lccarnske konference. Danska se sicer locarnske konference ni udeležila, toda prepričala se je, da je Evropa, ki jo vodijo možje kot Briand, Chamberlain in Beneš, zrela ža mir. Kaj naj pomeni proti temu nacijonalno imperijalistična ali boljševiško - prevratna nevarnost?!
Naša država žalibog nima zemlje-
pisnega in političnega položaja Danske. Vsled tega ne moremo, kot nobena država ne, misliti na popolno razorožitev, dokler ne pridejo vsi naši zunanji Sovražniki do (iskrenega prepričanja, da ne sme biti nikomur kratena pravica na, svobodno in samostojno življenje. Todh gotovo je, da bodo prej ali slej sledile tudi ostaile .države švedskemu in danskemu zgledu in pričele vporabljati ogromne svote, ki jih danes požira vzdrževanje vojske v ljudstvu in človeštvu koristnejše namene. Mednarodne pogodbe, sklenjene v Locarnu bodo to znatno olajšale. In upamo, da ne bomo med zadnjimi, ki bodo zamenjali meč s plugom in knjigo.
SPoliiični
Politični položaj. Pripravlja se rekonstrukcija kabineta. Po dosedanjih poročilih :• :deč, se ne izvrše velike izfhenjave v ministrskih mestih. Štefan Radič vztraja na lem, da postane član vlade. Vprašanje je le, ali naj Štefan Radič prevzame ministrstvo brez portfelja, ali pa ta ali oni resor. Po eni izmed kombinacij naj bi Štefan Radič prevzel ministrstvo za socijalno politiko.
V tern slučaju bi odstopil sedanji minister za socijalno politiko Simonovič. — O vstopu opozicijonalnih strank’ v vlado zaenkrat ne more biti govora. — Sporazum med radikali in HSS navzlic alarmantnim časopisnim vestem ni smatrati za omajan. Posebno HSS še z daleka ne misli na izstop iz vlade. HSS je pripravljena na vse koncesije radikalni politiki, samo da se obdrži v vladi. — Kot zakonodajni program narodne skupščine se navaja: zakon o centralni upravi, zakon o organizaciji sodišč, zakon o vodnih koncesijah, razne mednarodne trgovske pogodbe, verski zakoni in zakon o cestah.
Ministrski svet je imel svojo sejo dne 3 t. m. na dvoru. Predsedoval je kralj. Na seji se je govorilo predvsem o notranjepolitični situaciji s posebnim ozirom na rekonstrukcijo vlade.
Invalidski zakon. Načelna debata o invalidskem zakonu je v narodni skupščini zaključena. Za osnutek invalidskega zakon.-i je glasovulo 181 poslancev, proti 63. Kakor vse kaže bo uzakonjen z malimi izpremein-bami vladni osnutek invalidskega zakona, navzlic temu, da so se proti njemu izrekle skoraj vse prečanske invalidske organizacije. Za vladni načrt invalidskega zakona so glasovali tudi zemljoradniki.
Proti miirienju vladne koalicije se je
izreklo radikalno »Vreme«. Današnja vlada ima veliko večino v parlamentu in ni potrebno, da se zamenja ožja koalicija s širšo koalicijo strank. Tendenca vsake vlade je, da je kar najbolj homogena. Z razširjenjem koalicije bi se le na stežaj odprla vrata raznim nesoglasjem v vladi.
Dr. Laza Markovič o pol. položaju. —
V Zagrebu je na sestanku radikalov govoril dr. .Laza Markovič, ki je zagovarjal sporazum s HSS. Odločno se je izrekel proti politiki Svetozara Pribičeviča, ki baje ustanavlja »prečansko fronto«. O Davidovi-čevi demokratski stranki je izjavil dr. Markovič, da ni soglasja v njej. Radikalna stranka se je odločila, da vodi najostrejšo borbo proti Jugoslov. muslimanski organizaciji in SLS. Z dr. Korošcem so radikali lahko sodelovali samo toliko časa, dokler je zadržaval v ozadju klerikalizem. V trenotku ko pa SLS 6matra politični klerikalizem kot prvo točko svojega programa, je pa izključeno vsako sodelovanje s Korošcem. Koncem svojega govora je dr. Markovič izjavil, da radikali ne bodo prevarili Stefana Radiča in bodo lojalno izvedli spo-
razum. Seveda se pa radikali tudi ne bodo dali prevariti od Radiča.
»Narodni Dnevnik« je stavil na »Novo Pravdo« vprašanje, kako si predstavlja riu-predni bloik. »Narodni Dnevnik hoče jasen odgovor. Ustreženo mu naj bo, ker smo bili narodni socijalisti vedno iskreni v označe-nju svojega političnega naziranja iu to navzlic temu, da smo marsikdaj imeli opravka z — neiskrenostjo. Napačno je razumel »Narodni Dnevnik«, da smo za napredni blok samo vsled »strahu pred klerikalci«. Mnenja smo le, da je enotna politična formacija proti SLS v Sloveniji potrebna (znanih vzrokov menda ni treba navajati) in da je tudi to eden izined povodov za ustanovitev napredne fronte. Napredni blok bo pa v Sloveuiij predstavljal zadostno politično moč le takrat, če bo skušal združiti vse slovenske napredne stranke, ne izvzemši socijalistov. Že v naprej bi se slabilo idejo bloka, če se katerakoli napredna skupina kratkomalo izkliče za »narodni blok« in potem po svojem okusu deli vstopnice za pristop v njene vrste. Kdor misli tako ustanavljati napredni blok je na napačni poti in — ne misli iskreno. Potem ima pred očmi' le strankarstvo — ne pa splošen interes Slovenije in skupen interes vseh naprednih strank. Sicer je pa veliko bolj modro, da se ugotovi socijalni, gospodarski in kulturni akcijski program bloka — potem se bomo pa povrnili k vprašanju, kdo lahlco in kdo bo tudi pristal na enotno napredno fronto.
Hrvatski republikanski blok. Na dan lOOletnice Kvaternika sta sklenili Hrvatska stranka prava in Hrvatski republikanski savez »Hrvatski republikanski blok« s programom: V političnem pogledu samoodločba hrvatskega naroda, popolna hrvatska narodna in državna suverenost v konfede-rativni državi; v socijalnem pogledu čista in najširša demokracija, socijalna pravlič-nost in jednakost.
J*
KOLINSKA CIKORIJAH
ARGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS
ARGUS-
Je naš najboljši domači informacijski zavod.
ima v vseh krajih zanesljive zastopnike.
obvelča o vsem, zlasti o imovinskem stanju denarnih zavodov, trgovsko-industrijskih podjetij in privatnih oseb ove informacije so vedno točne, izčrpne in hitre.
se nahaja v Vuka Karadžida ulica 11 Beograd.
ov telefon je 6—25, njegov brzojavni naslov Argus.
IZ STRANKE.
Celjsko okroije.
Na današnjem rednem članskem sestanku celjske krajevne organizacije, ki se bode vršil v gostilni pri Božiču na Bregu (Škarpa) bode predaval tovariš blagajnik o predmetu: »Slovenska napredna fronta«. — 'ovariši, pridite polnoštevilno! Dostop imajo le organizirani člani, ki se izkažejo s člansko legitimacijo in pa taki udeleženci, ki hočejo ob tej priliki prijaviti svoj pristop k stranki. Blagajnik bode že pol ure pred sestankom v lokalu pri Božiču navzoč, da se mu lahko tovariši priglasijo ter prispevke plačajo.
Odborniki in zaupniki krajevne organizacije, ki so prejeli od tovariša blagajnika sezname zamudnikov in zaostankov na strankinem davku ter članarini, se polivajo, da se članskega sestanka zanesljivo udeležijo ter da prinesejo seboj tozadevne jirejete sezname in nabrane zneske. O tej stvari smo že toliko pisali, da nam preseda zadevo vedno in vedno ponavljati, ter je pač skrajni čas, da jo spravimo enkrat iz sveta, da se zaključijo računi in da bodo imeli potem lahko tako iunkcijonarji kakor tudi vsi tovariši - člani zavest, da so storili svojo dolžnost in ne dolgujejo ničesar niti stranki, niti sebi.
Tovarišem na znanje. Da ne bode ne-sporazumljenja in beganja na nobeno stran je potrebno, da se na tem mestu ugotovi sledeče: Bivši predsednik krajevne organizacije celjske podružnice vpokojeni železničar gosji. Dragotin Žabkar je sedaj organiziran član demokratske stranke ter njen okrožni tajnik. — Naši tovariši bodo po tem javnem obvestilu tudi uravnali svoje odno-šaje do g. Žabkarja.
Ljubljansko okroije.
Krajevna organizacija NSS za Dvorski okraj v Ljubljani priredi v soboto, dne 7.
I.	m. ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne »Pri panju« javno predavanje. Predava tov. Kozinc o Karlu Pulpanu. Vabimo predvsem člane, somišljenike iu prijatelje, da to predavanje jiolnoštevilno posetijo, da tako tudi mi skromno proslavimo 40 letnico Pulpano-vega rojstva.
Taborniki.
Taborniki! V torek 10. t. m. ob 7. uri predava g. dr. Miklič o alkoholu in nikotinu. Pozivamo vse, da se udeležite predavanja polnoštevilno. Stariši dobrodošli, rav notako naši iprijlatelji. Predavanje se vrši v sobi Narodnega doma. — Beli Medved.
LJUDSKA UNIVERZA.
I. zvezek
Karl Ozwald
O potrebi socijalno - etične erijentacije.
II. zvezek Alojzija Štebi
Zaščita zanemarjene dere in mladine.
III. zvezek
Dr. Alma Sodnik 0 vzgoji deklet
IV. zvezek
F. S. Finžgar O lepi knjigi
V. zvezek
Dr. Rado Kušej
Cerkev v luči prava in etike	(	1
VI. zvezek
Dr. Metod Dolenc
Kaj hoče moderno kazensko pravo
VII. zvezek	, Jos. Wester
O naši srednji šoli
VIII. zvezek
lug. Jaroslav Foerster O strokovnem šolstvu.
Zvezki se dobe v knjigarnah ali se pa pismeno naročajo pri Zadružni knjigarni, r. z. z o. z. v Ljubljani.
lutizma.je bilo edino plemstvo, s katerega pomočjo so vladarji vladali. Plemstvo, ki je imelo od tega velike koristi, je vladarja seveda, rade volje i>odpiralo (fevdalno plemstvo). Ko je francoska- revolucija h koncu 18. stoletja zlomila moč absolutističnega kraljestva je odločno pomedla tudi s plemstvom kot zaveznikom absolutizma.
Francija, ki j'e skusila pred revolucijo vso bedo, povzročeno od ničvredne absolutistične kraljevske vlade, je prva požela sadove političnih ideologov, ki ‘so se borili proti absolutizmu in propagirali svobodo, ustavnost in republiko, uaglašujoč, da je narod svoboden iu dovolj moder, da vlada sam sebi. Ona je pokrenila novodobno politično ureditev: konstitucijo, ki se je morala nato vpeljati v vseh, tudi monarh ističnili evropskih državah.
Konstitucija. (Ustava.)
Konstitucija je taka politična državna ureditev, pri kateri se državna oblast ne nahaja v rokah vladarjevih ali državnih upraviteljev, temveč v rokah naroda in pri kateri vlada narod potom svojih voljenih zastopnikov. Na ta način daje ljudstvo samo sebi zakone in kontrolira vso državno upravo. Samo si nalaga davke in samo jih more tudi odklanjati. Državljani imajo pravico vladno postopanje javno kritizirati* in ga tudi obsoditi; imajo pravico zborovanja In združevanja, voliti in voljen biti (fiktivno In pasivno volilno pravico) in sploh udeleževati se politične uprave. Vlada pa je za vsa
svojn dejanja odgovorna narodu, oziroma njegovim zastopnikom.
To vse pomenja, da se mora v pravi konstitucijonelni (ustanovni) državi vladati v soglasju z voljo naroda (ali narodov) v njegovo korist, nikakor pa se ne sme vladati v absolutističnem smislu, to je v korist vladarja in njegovih zaveznikov. V ustanovni državi so državljani svobodni, nikdar podložni! Vladajo sami sebe! Vlada je razdeljena med državnega predstavitelja ln državljane. Državni jiredstavitelj (cesar, kralj, predsednik) je dolžan držati se ustavnega zakona (ustave), ki omejuje njegovo oblast. Vlada le potom ljudskega zastopstva in odgovornih, ministrov. Konstitucija je lahko monarhistična ali republikanska, vendar pa slednja bolj odgovarja konstitu-cijski teoriji.
Namen konstitucije je zagotoviti narodu in državljanom svobodo, premoženjsko m osebno varnost proti vladarjevi in vladni sainolastnosti, ki je povzročala za časa absolutizma narodom često največje bridkosti. Prav vsled tega je postal absolutizem tako osovražen, ker pomenja despotijo in tiranijo nad narodom. Konstitucija je ena izmed demokratičnih oblik, absolutizem pa oblika samolastne vlade posameznika.
Pri nas v bivši Avstro-Ogrski smo dolili ustavo 1. 1848.
Med konstitucijami1 seveda obstojajo znatne razlike. Tako se konstitucija bivše Avstro-Ogrske s svojim resničnim politič-
nim življenjem nikakor ni dala primerjati z državljanskimi svobodščinami Angleške, Zedinjenih držav severoaineriških, Švice itd. V Angliji, Ameriki in Franciji vlada popolna svoboda tiska in govora. V Ameriki in Angliji popolna svoboda zborovanja in združevanja. Kakšna razlika je to, bo vsakdo razumel. Pri nas je vsak policaj napenjal ušesa, da bi zasledil kaj nedovoljenega; oblast je konfiscirala časopise že za vsako ostro besedo, med tem ko se govori in tiska tamkaj, kar hoče. če govori ali piše nepravilno, ga drugi pobije in nič se ne zgodi hudega. Država in red stoje trdnejše nego drugod. Državljani v Ameriki in Angliji morejo zborovati kjer in kadarkoli se jim zdi potrebno, ne da hi jim bilo potrebno dovoljenje policijske oblasti — samo da ne ovirajo prometa; komur se ljubi, govori ali posluša, komur ne, pa odide. Političnn društva se svobodno ustanavljajo in nikdo jim ne dela težkoč in nikdo jih ne nadzoruje. Vse to je zadeva državljanov samih.
V	Ameriki sme celo nositi vsak državljan orožje, ne da bi mu bilo treba zato orožnega lista. Tako se tamkaj vsestransko vzgaja ljudstvo k državljanski samostojnosti. No s tem seveda še ni rečeno, da so konstitucije imenovanih držav, ki so nam lahko za vzgled glede svobodoljubja, v vseh ozirih popolne in da jim ni treba na-daljnih reform in nadaljnega razvoja. Toliko bolj je treba reform in razvoja seveda pri nas.
Štev. 45.
Rim mivv«
Stran 3.
£Po drugih
Poljski drža« ni proračun za leto 1920 jo sestavljen v znamenju največjega štede-
11	ja. Med ostalim se je znižalo tudi apanažo predsedniku republike sod 120.000 na sto tisoč zlatov.
Sovjeti in Češkoslovaška. V časopisju so bile razširjene vesti,, da namerava sovjetska vlada ustaviti svojo trgovsko akcijo s Češkoslovaško toliko časa, dokler Češkoslovaška ne prizna sovjetske Kusi je. Vesti so se pa izkazale kot neosnovane. Demontiral jih je polnomočui zastopnik SSSR v Pragi.
Francoske izgube v Maroku in Siiriji.
Navzlic skupni akciji Francije in Španije se še sedaj ni posrečilo premagati vojsko Abd-el-Krima, katero vodijo bivši nemški kolo-nijalni častniki. Poleg Maroka je pa izbruhnila proti Francozom tudi vstaja v Siriji in so se zadnji čas vršili posebno srditi boji v Damasku. V finančnem odboru je francoski ministrski predsednik izjavil, da ima do se-duj Francija v bojih v Maroku in Siriji 2700 mrtvih in 9297 ranjenih. Nepriljubljeni francoski poveljnik v Siriji Serraille je odpoklican in je na njegovo mesto imenovan general Duport.
Ljudski komisar za vojsko in mornarico v Sovjetski Rusiji Frunze je umrl. Frunze je bil naslednik Trockega.
Revolucija v Perziji. Skupščina v Teheranu je sklenila, da se sultan Ahmed šah odstavi in odvzame kraljevske pravice dinastiji Kadžar. Že od leta 1924 se nahaja Ahmed šah v inozemstvu. Navzlic pozivu svojih pristašev se ni hotel vrniti v domovino. Vlado v Perziji ima sedaj v rokah min. predsednik Kiza-Khan, katerega namen je, priboriti si pravice monarha. Proti odstavitvi Ahmed šaha se je v Teheranu uprlo malo število njegovih pristašev. Kiza-Khan je pa vse polovil in zaprl.
Ruski proračun za leto 1925-26 znaša 8788 zlatih rubljev. Lanski proračun je prekoračen za 900 milijonov zlatih rubljev. Proračun ne izkazuje primanjkljaja. Proračun ljudskega komisarijata za vojsko in monarico znaša 024 milijonov, to je 16 in pol odstotkov celokupnega proračuna.
Kitajske carinske konference v Pekingu se udeležujejo poleg oficijelnih zastopnikov kitajske vlade tudi zastopniki Zedinjenih držav, Francoske in Japonske. Kitajska predlaga, da se takoj poviša carina na inozemske produkte za pet od sto in za luis-susne predmete za trideset od sto. Kitajski se mora zagotoviti popolna carinska avtonomija. — Ob otvoritvi carinske konference je prišlo zopet do velikih nemirov v Pekingu. Nemire je policija s težavo udušila.
Mucdonaldove izjave. Ob priliki svojbgu bivanja v Pragi je voditelj angleške delavske stranke izjavil, da ne leži opasnost voj-
ne toliko ob nemško-francoski meji, kakor med malimi narodi, ki še sedaj nimajo rešenih veliko problemov. Za razvoj evropskih razmer bi bilo le koristno, če bi hotela Rusija lojalno sodelovati pri delu Zveze narodov. Kar se tiče notranjega političnega in socijaluega življenja v Veliki Britaniji ne bo delavska stranka zamudila nobene prilike, da ponovno prevzame vlado. Komunizem na Angleškem ne predstavlja nobene nevarnosti, bil je stvorjen od strani reakcijonarne vlade. Sedanja angleška vlada je vlada manjšine. Le angleški volilni u-stem je omogočil konzervatlvcem, da so dobili večino mandatov.
Nova vlada v Franciji. Na osnovi predhodnega sporazuma levičarskih strank se je Paiitleveju posrečilo, da je sestavil homogeno vlado levičarskega kartela. V novem kabinetu je Painleve prevzel poleg pred-seduištva vlade še finančito ministrstvo. Ministrstvo proračuna je prevzel Bollet, ju-stico Cantens, zunanje zadeve Briand, notranje zadeve Schramek, vojno Daladier, mornarico Borel, javna dela De Monzie, prosveto Delbos, kmetijstvo Durand, trgovino Nincen, kolonije Terrier in soc. politiko Diracour. V kabinetu je več najožjih pristašev Herriola.
Likvidacija bolgarsko^grškega spura. Po zaslugi Zveze narodov je bil likvidiran bolgursko-grški obmejni spor tekom osmih dni. Grške čete so bile primorane zapustiti bolgarsko ozemlje. Grki so se trudili dokazati, da je Bolgarija kriva, da je prišlo do spora, vendar pa Grkom to ni uspelo. Bolgarija je vsled 'svojega taktnega zadržanji veliko pridobila na svojem ugledu v inozemstvu. Končno razsodbo o sporu bo iz-rekel svet Zveze narodov, ko bo zaključena preiskava, katero sedaj vodijo francoski, angleški in italijanski vojaški atašeji nu licu mesta.
Obč. volitve v Angliji so prinesle za delavsko stranko velik uspeh. V Londonu je delavska stranka pridobila 35 sedežev, na deželi pa 50 sedežev. Konzervativci in liberalci so pri obč. volitvah nazadovali. Podrobni rezultati volitev še niso znani.
Srečna Amerika. Pravi zmagovalec v svetovni vojni so Zedinjene države. Njihove človeške žrtve so minimalne v primeri s Francijo in Anglijo. Ves svoj vojni materi-jal so Amerikauci prodali zaveznikom. Poleg tega so jim pa še posodili denar, brez katerega bi evropske države ne mogle voditi vojne. Takoj po podpisanem miru je Amerika reprejsentirala svoje račune. Gospodarski položaj Amerike je tako ugoden, da namerava zmanjšati davke za 00 milijonov funtov, kot poroča l)aily Mail. Osebe, ki imajo po 1000 funtov dohodkov sploh ne bodo plačevale davkov.
Strokovni
Ustanovno zborovanje glavne Bratovske skladnice v Ljubljani.
V	nedeljo, dne 25. oktobra se je vršil v Ljubljani ustanovni občni zbor glavno Bratovske skladnice v Ljubljani. Izvoljenih je bilo v glavni upravni odbor 6 članov delojemalcev in 6 članov delodajalcev. Delavska delegacija je podala pred prehodom nu dnevni red sledečo izjavo:
Delavstvo, ki nas je poslalo na to skupščino, odklanja čim najostreje pravilnik za bratovske skladnice v njegovi sedanji obliki. Ono zahteva od nas, da imamo pri vsem svojem postopanju to pred očmi, da dosežemo pravično spremembo tega pravilnika. Pri tem razpoloženju prevzemamo nase težko odgovornost, ako smo sklenili, da se udeležimo dela te skupščine in da ne onemogočamo konstituiranja glavnega odbora na podlagi tega pravilnika. Ako smo so k temu kljub temu odločili, smo se odločili zato iz dveh razlogov:
Prvič zato, ker se je pokazalo na anketi o pravilniku, ki se je vršila v Ljubljani dne 8. in 17. aprila I. 1., da obstoja vsaj na strani nadzorne oblasti pripravljenost uvaževati najbolj upravičene delavske zahteve. Drugič zato, ker je pokazal gospod minister za šume in rude s tem, da je naročil izdelati matematične bilance za rudarsko zavarovanje vsaj nekaj volje, da postavi zavarovanje na realno podlago, kar spada med glavne zahteve delavstva. Pri tem položaju smo smatrali za svojo dolžnost, da podamo dokaz, da smo pripravljeni delati za spremembo pravilnika v smislu upravičenih interesov delavstva, ki dela v rudarski in kovinarski industriji. Pri tem upamo n i pomoč nadzorne oblasti. Zato smo se odločili- v trdni nadi, da bodo upoštevale vse •/.ninteresirane skupine življenjske interese delavstva ter smatrale za stvar časti in poštenja, da drže besedo, ki so jo dale nu anketi z dne 8. in 17. aprila t. 1. ter delale skupno za uveljavljenje onih sprememb v pravilniku, ki jih je anketa z dne 8. in 17. aprila t. 1. osvojila soglasno. V onili točkah, kjer so šla mnenja na enketi narazen, pa pričakujemo, da bodo zakonodajni činitelji pri svoji odločitvi upoštevali, da je družba dolžna zasigurati pri težkem rudarskem delu izčrpanemu in onemoglemu delavstvu na stara leta vsaj najnujnejšo preskrbo. Ostro podčrtujemo, da Je ta človeška pravica tako sveta, da je nobena gospodarska kalkulacija ne sme zanikati, temveč mora ž njo brezpogojno računati. Da se omogoči, da zavzamejo tudi interesenti iz drugih de-
lov države stališče k našim predlogom, predlagamo, da se skliče državna anketa v Beograd, ki naj pravilnik na enak način prouči, kakor ga je proučila anketa v Ljubljani.
Gospod Fr. Lapajne pa je podal poročilo, ki ga priobčujemo na drugem mestu.
Osrednje vodstvo NSSZ ima svojo redno sejo v sredo 18. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Bratje odborniki, vsi in točno!
Knjižnica. Ljubljanske člane NSSZ opozarjamo, da se smejo posluževati knjižnice »Bratstva«, ki ima svoj sedež v Pulpanovi čitalnici, Gajeva ul. 2. Knjižnica je odprta vsak petek od 6. urt zvečer naprej. Po; V žujte se torej te naše knjižnice.
Jesenice. V nedeljo 8. t. m. priredi tukajšnja podružnica NSSZ članski sestanek, na katerem poroča br. tajnik iz Ljubljane. Člani naj pridejo vsi in polnoštevilno.
Planina. Podružnica NSSZ v Lazah pri Planini sklicuje za v nedeljo 15. t. m. oh
2.	uri popoldne v gostilni g. Majer članski sestanek, na katerem poroča strokovni tajnik iz Ljubljane. Člani noj se tega važnega sestanka udeleže polnoštevilno.
Inšpekcija dela v Ljubljani se je preselila v nove uradne prostore na Dunajsko cesto 40 (baraka pri glavnem kolodvoru).
Kriza pri KID odstranjena. Po časopisnih vesteh doznavamo, da je Ministrstvo trgovine in obrti dovolilo nadaljni uvoz starega železa KID in s tem odstranilo nevarnost, da bi se v Martinovih pečeh ustavil obrat. Nas le veseli, da je odstranjena nevarnost, da bi -zopet romalo lepo število delavcev na neprostovoljni »dopust«.
Stavku drvarjev v Zavidoviču v Bosni, o kateri smo svoj čas pisali, je končala po 0 tedenskem trajanju. Stavka ni prinesla delavstvu nobenih priboljškov ter se je delavstvu znižala mezda za 20 odstotkov. Tudi se je delavstvu odvzela pravica na cenejše življenjske potrebščine, ki 30 jo doslej uživali. Delavstvo se je vrnilo na delo ogorčeno radi neuspeha.
Inozemski delavci. Centralno tajništvo Delavskih zbornic v Beogradu je odposlalo na ministrstvo za sooijajno politiko sledeči dopis: Predlog pravilnika o zaposlen ju inozemskih delavcev je bil predmet razprave odbora Centralnega tajništva. Odbor vidi v tem pravilniku napram dosedanjemu velik napredek. Sprejemajoč pravilnik v načelu je odbor mnenja, da bi se dalo dovoljenje za delo, čas ali omejitev na ozemlju Kraljevine SHS osebno odrejenemu delavcu, kateri bi v tem času lahko svobodno dobil zu-
jposlenje kjerkoli pri delodajalcih dotične stroke. Kadar inozemski delavec že dopo-tuje v našo državo je interes domačega delavstva, da ta ni vezan na enega delodajalca in s tem popolnoma njemu podvržen. V pravilniku bi bilo treba izrecno naglasiti, da je zajamčeno inozemskim delavcem, da stopijo v članstvo domačih legalnih delavskih strokovnih organizacij, kakor da se vsi predpisi zakona o zaščiti delavcev in zakona o zavarovanju delavcev kot predpisi
javnega značaja raztegnejo tudi na nje. Veliko važnost pa polaga odbor na to, da se s pravilnikom uredi: vse delovne pogodbe z inozemskimi delavci se morajo oddati v prepisu oblastni Delavski zbornici v registracijo v svrho, da iste vodijo evidenco o dopotovanju inozemskih delovnih moči v našo državo po kategorijah in jjoklicih. Ta evidenca bi bila za bodočo socijalno politiko zelo koristna.
Mladinski
0.	1. o. NSM sporoča vsem mladinskim organizacijam, da se vrši glavni zbor NSM dne 14. in 15. novembra t. I. v Narodnem domu v Ljubljani. V soboto 14. novembra ob 7. uri zvečer se vrši »delegatski zbor« v »Slavčevi« dvorani Narod. doma. V nedeljo 15. novembra pa se vrši glavni zbor NSM v veliki dvorani Narodnega doma, zvečer pa »Akademija« z bogatim sporedom tudi v Narodnem domu. — Okrožnice z navodili so razposlane. Vsi bratje in sestre na IV. glavni zbor NSM in na delo, da bo glavni zbor mladine pokazal velik napredek in uspeh našega pokreta.	0.	i.	o.	NSM.
Mladinske organizacije naj takoj skličejo članske sestanke, da določijo delegate za delegatski zbor, ki se vrši 14. novembra ob 7. uri zvečer v Narodnem domu. Agitirajte, da se čimveč bratov in sester udeleži glavnega zborovanja NSM v nedeljo dopoldne. Odgovorite takoj na okrožnice in javite, koliko članov in delegatov se udeleži zborovanj, koliko jih reflektira na prenočišče in kosilo. — Napravite obračun z osrednjo blagajno in se zavedajte, da je dolžnost vsakega brata in sestre, da pride na IV. glavni zbor NSM v Ljubljano.
Osrednje tajništvo NSM.
»Bratstvo« v Mariboru sklicuje svoj redni letni občni zbor na dan 13. novembra (v petek) ob 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih pri Špaceku poleg Zadružne banke. II. nadstropje. Na dnevnem redu je poročilo društvenih funkcijonarjev in volitev odbora. Vabimo brate in sestre, da se občnega zbora polnoštevilno udeleže, ker se bo po občnem zboru podvojeno delalo na izvedbi kulturno-vzgojnega programa »Bratstva«.
Knjižnica »Bratstva« posluje redno vsak petek od 6. ure zvečer naprej v dosedanjih prostorih, Gajeva ul. 2. Pozivamo vse člane NSM, NSS in NSSZ, da se poslužujejo te naše knjižnice. Darujte knjige za našo knjižnico.
»Bratstvo« v Ljubljani je imelo dne 29. oktobra 1925 svoj VI. redni letni občni zbor, ki se je vršil v Narodnem domu ob navzočnosti nad 80 članov. Občnemu zboru so prisostvovali zastopniki NSS, 0. i. o. NSM, »Bratstva« iz Šiške in sestre »Pomla-dašico«. Odborniška poročila so bila sprejeta. Pri volitvah je bil izvoljen soglasno predsednikom br. Franjo Juvan ml. in mu je članstvo z velikimi ovacijami izkazalo zaupanje. V odbor so bili izvoljeni bratje: Ivčevič, Puntar, Kerne, Lavrenčič, Jakin, Jurše, za revizorja pa brata Lah in Sedej. Novoizvoljeni predsednik br. Juvan je zahvaljujoč se za zaupanje med drugim po-vdaril: »Čeprav nerad, toda z veseljem sprejemam mesto predsednika, ker računam s podporo vseh bratov iti sester, ker vidim, da ste pripravljeni delati v »Bratstvu«
v korist in prospeh proletarske mladine. Če bodete držali besedo in me boste z vseh strani bratsko podpirali, bomo »Bratstvo«, ljubljansko zopet dvignili, da bo kot matično društvo našega pokreta tudi vzgled res idealnega delovanja. Dalje so govorili brat K. Juvan za NSS, br. Ivčevič, Miller, Kmet, Grad in Coriary-eva.
»Bratstvo« v Ljubljani ima dne 9. nov. ob 8. uri zvečer članski sestanek. Vse brate in sestre se prosi, da se sestanka vsi sigurno udeleže, ker je dnevni red važen z ozirom na glavni zbor NSM, ki se vrši’dne 14. in 15. novembra v Ljubljani. »Bratstvo« v Ljubljani priredi letos plesno šolo samo za člane »Bratstva«. Kdor se misli plesne šole udeleževati, naj se prijavi pri bratu predsedniku Juvan-u vsak dan od 0. do . ure zvečer v Pulpanovi čitalnici. Plesna šola se otvori po 15. novembru. — Odbor.
Izobraževalno društvo »Bratstvo Zagorje« sklicuje v nedeljo, dne 8. novembra 1925 XI. redno sejo, kleresenaj poleg odbornikov iideleže tudi vsi člani. Dnevni red: Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika (poroča br. V. Drolc). Poročilo o delegatskem zboru mladine; določitev delegatov. Poročilo drame poroča br. A. Entov, tamburašev br. 1. Hočevar, esperanto tečaja L. Ludovaj in pevskega odseka I. Keršnik. — Začetek ob
3.	uri popoldan v društvenem lokalu nad kinom »Triglav«.
Jesenice. Dne 18. oktobra t. 1. so se polagali v našem »Bratstvu« računi o celoletnem delovanju. Vršil se je L redni občni zbor, na katerem se je pokazalo, kaj zmore samovzgoja delavske mladine, katera ima pred seboj jasne cilje, a v sebi dovolj moči in volje, da se ne straši dela ter žjtev za idejo, ki ji je življenjska vodnica. Poleg domačega članstva, je bila tudi od bratov in sester iz Hrušice pohvalna udeležba. G. i. o. NSM je zastopal br. Kozinc ter bodril mladino s svojimi lepimi izvajanji. Pozdrave zboru so izročili:	za Ljubljano br. Juvan
Franjo, za Sp. šiško br. Kmet in za Hrušico br. Ivan Poženel. Imenom podružnice NSSZ br. Ferbežar, a za NSS Jesenice tov. Globočnik. Naš prvi predsednik br. Lojze Božič je iz Beograda, od vojakov poslal krasno pozdravno pismo, ki je bilo prečitano in sprejeto z največjim entuzijazmom. Njemu in br. Vovku so se poslali v Beograd, a br. Kristijanu Brtonceljnu pa v Maribor brzojavni pozdravi. Občni zbor je vodil br. Ciril Lovsegar, ki je načeloval društvu kot poo-predsednik. Novim predsednikom je sed j izvoljen br. Janko Smolej, ki uživa popolno zaupanje članstva. Zbor je bil otvorjen z »Lepo našo«, a zaključen s socijal. himno od tamb. zbora pod vodstvom br. Staneta Bokala. Za tem je med igranjem tamburašev recitiral naš pesnik br. Milko Kragelj nekaj pesmi, dovršeno in učinkovito.
i
tedenske
— šolstvo v Jugoslaviji, v radikalnem klubu je prosvetni minister Vukičevič podal statistiko o srednjem šolstvu v državi.
V	celem je 112 celili gimnazij in 63 nižjih gimnazij. Vse gimnazije imajo 2063 razredov, katere poseča 80.000 dijakov in dijakinj. Kvalificiranih profesorjev za pouk je 1143 in 568 suplentov. Ostali učiteljski kader se rekrutira iz raznih strokovnjakov, ki so provizorično nastavljeni. Učiteljišč je v Jugoslaviji 41 s 7000 učenci. Statistika osnovnih šol je: v Srbiji 3364 šol s 7375 učitelji in 319.224 učenci; na Hrvatskem 1688 šol s 3384 učitelji in 218.908 učenci; v Sloveniji 957 šol s 3087 učitelji in 138.353 učenci; v Bosni iu Hercegovini 600 šol s 1191 učitelji in 69.968 učenci; v Dalmaciji 530 šol s 898 učitelji in 47.604 učenci; v Cini gori 323 šol s 612 učitelji in 23.472 učenci. Vseh osnovnih šol v državi je 7463 s 17.047 učitelji in 817.529 učenci. Minister Vukičevič je mnenja, da ni pravilno številčno razmerje gimnazij z ljudskimi šolami in da- je potrebno vse one gimnazije, ki niso popolne in imajo premalo učencev
—	ukiniti.
— Predsednik Osrednjega urada za zavarovanje delavcev Rudolf Pilepič je umrl dne 3. t. m. v Zagrebu. Rojen je bil leta 1878 na Reki. Vzrok smrti: srčna kap.
— Razpis službe. — Razpisano je mesto pisarniškega pomočnika (zvaničnika) pri okrajnem sodišču v Sevnici. Prošnje je vložiti do 1. decembra t. 1. pri okrožnem sodišču v Celju. — Več v »Uradnem listu« številka 101.
— Novi kovani denar. Narodna banka je izročila v promet kovan ehodinarski denar. Tekom petnajstih dni pride v promet kovani denar po pol dinarja in 25 par.
— Razpadanje naših cest. Kamorkoli pogledamo pri nas v Sloveniji, vidimo žalostno stanje naših cest. Res je, da nam je vojna močno pokvarila ceste. Toda vojna je
že daleč za nami. Skrajni čas je že, da se prepreči nadaljnje propadanje cest, kar je mogoče samo s sistematičnim vzdrževanjem. Sedaj se ceste ne posipajo, ne čistijo, ne izravnavajo, skratka nič se ne stori. Skrajni čas je, da se razmere spremene.
— Domače hranilnike je začela zopei i'dajati Mestna hranilnica 1 j u b-
janska. Stranke jih dobe o<! 8. do 12. re v oddelku za vloge.
— Da gospodarsko propadamo zlasti pri nas v Sloveniji, hočemo dokazati z nastopno majhno statistiko o konkurzih:	Od
1. januarja do konca avgusta 1925 je bilo v Sloveniji	prijavljenih	69 konkurzov.	Leta
1924 pa	je v istem	času, t.	j. 9 mesecih
prišlo v konkurz samo 22 tvrdk. V prejšnjih letih o konkurzih sploh ni vredno go-oriti. Poravnav pa smo ]>olcg tega še imeli letos v istem času 122, lani pa 78. — To pove vse!
— Banke v Jugoslaviji, katerih je sedaj po številu 650, zaslužijo v enem letu čistih 225,000.000 Din. — Zato se ne smemo čuditi gospodarskim krizam, ki zadevajo vse	sloje, in se	tudi ne	smemo	čuditi
številnim	konkurzoin.	Res so	davki	oderu-
ški, a ravno tako oderuške so zlasti gotove banke.
— štrajk pekov na Dunaju. — Na Dunaju so peki stopili v štrajk, kar je povzročilo med ljudstvom veliko paniko. Ljudje begajo po prodajalnah in nakupujejo kruh, ki se plačuje po visoki ceni. Prav tako je
oliko povpraševanje po moki in kvasu, štrajka doslej do 7000 pekov, delo pa počiva v 680 obratih. Pripravljajo pa se še večji in ostrejši nastopi, če vlada ne bo posredovala in pritisnila na ureditev mezd in drugih zahtev, oziroma če ne bo rešeno Vprašanje krušnih cen. Najbrže stopijo v štrajk iz solidarnosti še slaščičarji in mlinarji.
— Položaj v Avstriji postaja	kritičen.
Gibanje državnih uslužbencev po zvišanju plač postaja resno. To pa vsled	tega, ker
vlada odklanja vsled budžetnih	razlogov
povišanje. Vlada bi bila mogoče	priprav-
ljena samo najnižjim uslužbencem nekoliko zvišati prejemke. Dosedanja pogajanja niso dovedla do prav nikakih uspehov.
— Postojnsko jamo so znali Italijani po svoje urediti. Prekopali so nekaj rovov in tako odprli nove prostore, ki doslej še niso bili pristopni javnosti.
— Slovenski ucroplan. — 2. t. m. se je Ljubljani dvignil v zrak prvi slovenski
eroplan, ki ga je skonstruiral znani inženir. Bloudek. Cel dan so se vršile priprave za prvi polet, ki se je izvršil potem popolnoma v redu.
— Vojaški begunci so oproščeni kazni. Kralj je podpisal ukaz, s katerim se opro-; čajo kazni vsi vojaški begunci, ki se do
1.	januarja 1926 prostovoljno javijo pri svo-
jtjih vojaških oblastih.
a — V zraku zblaznel. Nek pilot je 1. t. |m. peljal v aeroplanu nekega potnika iz fKošic v Prago. Med potjo pa se je potniku omračil um — postal je blazno nasilen ter pilotu nevaren. Da ni bil pilot tako junaško na mestu, bi bila katastrofa neizogibna. Tako se mu je posrečilo z eno roko ukrotiti nesrečneža, z drugo pa pripraviti letalo za pristanek na zemljo. Za polet 7. letalom je treba tedaj zdravih živcev.
— Zopet roparski napad. —Pred par tedni se je izvršil roparski napad pri Raj-Fenburgu. Ker pa vseh lopovov niso mogli še dobiti, vrše oni, ki so še pod svobodnim solncein, svoj posel naprej. Tako so izvršili pretečeno soboto napad na nekega rudniškega uradnika premogovnika »Belo-krajina« pri Gradacu. Odvzeli so mu 40.000 Din.
— Leteči avto. — V mestu Darmstadt se je neki tvornici za letala posrečilo zgraditi avto, ki se med vožnjo z jednostavno pripravo preuredi za zračni p.olet ter s ceste strči kratkomalo v zrak.
— Aretacija. V Beogradu so baje aretirali bivšega podšefa tajne policije. Mož je iskal drugo službo za avditorja pri vojaškem sodišču, kjer pa so zaznali, da je imel menda ponarejeno univerzitetno spričevalo, s katerim je žq svoj čas prišel do službe pri policiji.
— Visoka starost. Dosedaj je bil menda najstarejši človek v Jugoslaviji, v kolikor nekateri sploh vedo kdaj in kje so rojeni, Trifko Banič v Hercegovini, ki pa je pred kratkem umrl star 111 let.
— Orožniki so ustrelili roparja Jovo Čankoviča v Liki.
— 29. oktober — dan osvobojenja je šel mimo nas mimo in pozabljen. Samo par spominov v listih.
— Strašna nesreča ob Kolpi. V vasici Zilje sta pogoreli dve hiši in v eni izmed teh petero otrok od 2 mescev do 5 let. — Mati je morala na polje ter je pustila otroke v sobi in hišo zaklenila. Otroci so staknili vžigalice, zanetili ogenj iu tako zgoreli v hiši. Zgorelo je tudi vse žito, obleka in sploh vse. Tudi prihranek 9(X) dolarjev iz Amerike.
— Žrtev na radio-postaji. — Iz Buda-
lešte poročajo, da je na tamošnji brezžični oddajni postaji postal žrtev poklica nek uradnik, ki se je vsled neprevidnosti dotaknil električne žice visoke napetosti. Bil je takoj mrtev.
— Karainbol na progi Sofija - Beograd. Brzovlak Sofija-Beograd je med Caribro-dom in Nišem zavozil 2. t. m. v drug vlak ter povzročil karambol s precejšnjo škodo. Trije potniki so mrtvi, več pa ranjenih.
— Goveja kuga se je pojavila v solunskem pristanišču. Uničeni so celi živinski transporti. Oblasti bodo morale izdati zelo F roge odredbe, ker se zdi, da se je doslej v tem oziru veliko zanemarilo.
— Posurovela mladina. — V Osjeku je ta teden neki vajenec zaklal svojega tovariša. Šla sta iz šole ter se med potjo sprla in stepla. Najprvo se je eden poslužil bokser-ja ter drugega z njim kresnil po glavi. Ta pa je napadalcu odgovoril z malim žepnim nožem ter 11111 zadal sunek v prsa. Sunek je bil smrten.
— Katastrofa v nemškem rudniku. Minulo soboto so v holandskem rovu v Gel-senkirchnu nastale hude eksplozije. Vneli so se rudniški plini. 17 ljudi je prišlo ob življenje. Trupla so bila vsa ožgana. Ker se je v rovu vdrla tudi zemlja, je bila reševalna akcija še bolj oteikočena, vendar so v osmih urah izvlekli trupla ponesrečencev na prosto.
— Železniška nesreča na Švedskem se je ta teden pripetila na postaji Mabno. Vsled uapačno postavljenih izmenjevalni-kov sta se pri nekem brzovlaku odtrgala dva vagona ter se potem prevrnila. V vozovih je bilo polno potnikov. Mrtev je samo en železničar, par ljudi pa je bilo ranjenih. Srečen slučaj, da ni bilo večje nesreče.
— Letalska nesreča. V Portorose je padel z letalom učenec-pilot iz višine 1000 metrov ter se ubil.
— 94 letna dvojčka. — V Angliji so imeli to znamenitost, da so se ponašali z najstarejšimi dvojčki, starimi po 94 let. Sedaj je ena* sestra umrla.
— Generalna stavka v Palestini je izbruhnila zaradi razmer, ki jih tam uvaja Angleška.
— Gradec dobi moderno kanalizacijo.
Sedanja kanalizacija je staroveška. imajo šn sistem s sodčki, kamor se steka voda in od kjer jo potem odvajajo z vozmi.
Štev. 45.
STOEWER-REKORD pisalni stroj in STOEWER šivalni stroi
 	  v	vseh	oP^mah	si	oglej	pri	LUD.	BARAGA,	Ljubi	ana,	Šelenburgova	ulica	št.	6,	I.	nadstr.,	vrata	10.
Ljubljana.
v — Javna seja Udruženja vojnih invalidov Izvršnega odbora v Ljubljani se vrši dne 6. novembra ob 18. uri v magistratni sejni dvorani s sledečim dnevnim redom: 1. Novi invalidski zakon in invalidi. ‘2. Slučajnosti. Vlada je v načelu sprejela invalid-’ ski zakon, ki ga vsi invalidi cele države, enodušno odklanjajo. V četrtek dne 5. novembra se prične špecijelna debata in je še čas, da se ob dvanajsti uri dosežejo še kake spremembe v prilog invalidom.. Apeliramo na vso javnost, da nas v zadnjem trenutku podpre in se postavi na našo stran.
— Spomin mrtvih se je letos v Ljubljani počastil na veličasten način. Zelo posrečena je bila prireditev »Zveze bivših slovenskih vojakov« na pokopališču, zelo lep in ganljiv zlasti govor vojnega kurata gosp. Bonača, ki je izzvenel z zagotovilom odpuščanja, prošnjo po bratskem miru in slogi ter medsebojni ljubezni narodov. Veliko pokopališče so napolnili tisoči in tisoči.
— Preselitev okrožnega urada. Dosedaj po mestu razstresene pisarne okrožnega urada za zavarovanje delavcev so nastanjene v novi hiši okrožnega urada na Miklošičevi cesti.
— Razširjenje cestne razsvetljave v Šiški. Prošli teden se je vršil v Spodnji Šiški komisijonalni ogled zastopstva ljubljanske mestne občine pod vodstvom g. ge-renta Turka ter električne zadruge v Šiški, ki je predlagala razširjenje cestne razs-vet-
. ljave. Kakor izvemo je komisija sprejela načrt električne zadruge v celoti. Tako lahko računamo,	da	dobi šiška	v kratkem
razsvetljavo	v	raznih ulicah	in	da se bo
število' žarnic tudi v dosedaj že razsvetljenih ulicah pomnožilo. S tem bo najnujnejši potrebi zadoščeno.
— Kje so javna stranišča? — V vseh modernih mestih skrbe zato, da so postavljena na vseh prometnih cestah in trgih v primerni razdalji javna stranišča. Pri nas v Ljubljani pa se zato ne skrbi. Regulirajo, prenavljajo se ceste, mesto dobiva moderno lice. Na	javna	stranišča	pa	nihče ne
misli. Tako	n.	pr.	nimamo	na	Miklošičevi
cesti nikakega stranišča, pa tudi v Kolodvorski ulici in Resljevi cesti ne, prav tako je z Dunajsko cesto, Tržaško cesto, Gradiščem, Mirjem in glavnim kolodvorom. Kdaj se bo ta neclostatek odpravil vsaj v centru-nni mesta, da o periferijah ne govorimo?
— Železniški prelaz na Dunajski cesti. Kakor je bila svoj čas ta naprava dobro mišljena, je sedaj čas pokazal, da je most za pešce odveč, ker ljudje rajši počakajo par trenotkov, da čuvaj zopet odpre zatvor-nice preko ceste, kakor bi šli preko visokih stopnjic. Most se tedaj ne uporablja, le tu in tam steče čez kak šolarček. Nasprotno pa bi bil tak prehod zelo, zelo potreben na železniškem prelazu v šiški preko Kavškove, sedaj Japlove ceste, torej tam, kjer se odcepi proga proti Kamniku. To pa zato, ker se ravno tam vrše cel božji dan premikanja dolgih tovornih vlakov. Cesta je v malih presledkih vedno zaprta in dostikrat po 10, 15, 20 minut in še več. Mučno je to zlasti za mladino, ki poseča šolo. — Dostikrat jo zamudi. Mučno je pa tudi za odrasle, zlasti v dežju in snegu.
— Nevaren lopov prijet. V Ljubljani je po naključju prišel v roke policiji vojaški dezerter in silno nevaren vlomilec iu nasilnež Štefan Bašelj. Fant je izvršil že nešteto drznih tatvin in vlomov, ker je prebrisan, korajžen ter veseljak prve vrste. — Konečno je imel smolo. V svoji sreči se je pred dnevi precej upijanil. Tako je prišlo do opravka s policijo, ki mu je izprašala vest ter v njem spoznala tička, katerega je že tako dolgo iskala.
Maribor.
— Društvo stanovanjskih najemnikov v Mariboru sklicuje velik shod stanovanjskih najemnikov v torek, dne 10. novembra ob 8. uri zvečer v veliki Gotzevi dvorani. Opozarjamo na shod naše somišljenike, ker je zelo važen, kajti na njem se bo razpravljalo, kako resftti stanovanjsko mt-zerijo. Pametna je misel, da je treba misliti na samopomoč in sicer s pomočjo obdavčenja. Le na ta način se dž rešiti to važno življenjsko vprašanje, ne pa s samim zanašanjem na druge, najmanj pa na vladne faktorje, ki ne kažejo za stanovanjsko vprašanje nikakega smisla. Rešitev tega vprašanja pa je nujna, ker je vedno več deložirancev na cesti. Torej vsi, ki se čutite prizadete, na shod!
— Splošni higijenski tečaj na ljudski univerzi v Mariboru se je zaključil pretekli teden in se bodo sedaj vršili še posebni strokovni tečaji iz anatomije in fizijologije, ki jih bodeta vodila dr. Marinič in dr. Černič. Z veseljem moramo ugotoviti, da so bila vsa predavanja izborno obiskana. Kakor čujemo, se bodo posamezna predavanja ponovila v predmestju za delavstvo, katero je bilo na dosedanjih predajanjih premalo zastopano, četudi so predavanja namenjena v • prvi vrsti nižjim slojem, , kateri niso imeli prilike, da bi se bili v šoli seznanili z zdravstvom. Važno bi tudi bilo, da bi vlada upoštevala predloge predavateljev-stro-kovnjakov in bi njihovo težnje podpirala, posebno kar se tiče odprave stanovanjske
bede in boja proti alkoholizmu. Ta dva zla ) sta v največji meri kriva propadanja človeške družbe in ves denar, ki ga vlada uporabi v razširjenje zdravstvene propagande potom predavanj ild. je stran vržen, ako se istočasno z vladno strani pomaga širiti prodaja strupa in pasivno gleda na stanovanjsko mizerijo. Ta dva povzročitelja nalezljivih bolezni je treba najprej odpraviti, v kateri namen bi se imel uporabiti ves razpoložljivi kapital. Na ta način bi se državni denar, last naroda, najbolje obrestoval. Na napačni poti so vladni faktorji, če mislijo, da je z ustanovitvijo propagandnih higijen-skih inštitutov rešeno pereče vprašanje jetike, spolnih bolezni itd. U vaze vati se morajo tudi predlogi takih inštitucij, ki so z ozirom na temeljite izkušnje strokovnjakov-zdravnikov gotovo stvarni in kot taki v korist celokupnemu narodu in človeštvu.
— Omahen — pozabljen koroški mučenik. — Dan mrtvih na Pobrežju letos doživlja svojo posebnost: izvršila so se popravila grobov onih vojnih žrtev, ki so bili vsa ta ieta pozabljeni — kar velja posebno za sicer najlepši oddelek vojaških grobov pred kapelo. Med temi grobovi se nahaja tudi grob, ki ima svojo posebno zgodovino, le da ji manjka mnogo najvažnejših podatkov. To je grob častniškega namestnika Omahna. Pokojnik je rojak iz Kandije pri Novem mestu. Celo vojno je na raznih frontah srečno prebil. Ob prevratu se je tudi navdušil za Koroško, In tu je to mlado krepko življenje doletela bridka usoda. Kot ujetnik Nemcev si je ob težavni vrnitvi v naše postojanke nakopal legar. Pripeljali so ga v vojno bolnico v Maribor, kjer mu je ob obisku sestre nepričakovano odleglo, tako, da je vse upalo, da še okreva. A ravno v jutru krvavega dne 27. januarja 1919 so ga našli mrtvega v bolniški sobi. Njegova sestra in tovariš, ki se ga tu spominja, sta želela, da se truplo prepelje v Kandijo, pa zdravstvene oblasti niso dopustile. Bil je pokopan ravno tisti dan, kakor nemške žrtve iz Glavnega trga. In imel je jalosten pogreb. Par slovenskih pevcev ga je spremilo na Pobrežje, vojaški duhovnik ga je na splošno začudenje zapustil že pri kaznilnici. Govorilo se je takrat, da se mu postavi spomenik. Pa so pozabili na grob celo njegovi sorodniki. Njegov tovariš je skrbel vsako leto, da se je grob ohranil. Letos pa je odbor za spomenik padlim vojakom našel tudi ta grob, ki je priporočen posebni negi. Želeti bi bilo, da bi kdo ožjih tovarišev Omahna prijavit natančneje podatke o njegovi bridki usodi na Koroškem: | Prjijave sprejema Informacijski biro >Marsian« Maribor.
— Narodnosocijalistični disident. »Narodni Dnevnik« poroča iz Maribora o nekem disidentu v Mariboru, ki je začel z »živahno« akcijo v dr. Miillerjevi radikalni stranki. To	poročilo popravljamo v toliko,
da	g.	Ž. ni	nikak disident NSS, ampak	je
bil	že	pred	meseci izključen iz stranke.	—
Dr. Miillerju pa z novo pridobitvijo želimo veliko sreče.
—	Nov	list »Domačija«. Kreditna	in
stavbna zadruga »Mojmir« v Mariboru je v proslavo svetovnega hranilnega dne 31. oktobra sklenila s podjetjem »Markon« izdati strokovno glasilo »Domačija«. Izpočetka izhaja po potrebi in je liat namenjen zadružni propagandi ha temeljito razrešitev stanovanjske bede. Vabi se k sodelovanju tudi društvo stanovanjskih najemnikov, kateremu se nudi prilika objavljati svoje važnejše razglase. — Stanovanjska borza »Markon« prevzame oglasni del, za katerega organizira vso gradbeno industrijo in obrt. ki je zaposlena pri gradnji stanovanj. Vpelje se tudi oglaševanja za spremembo v stanovanjih, prodajo posestev, itd. Sploh vse, kar je v zvezi s stanovanji. List bo izhajal najbrže v obliki »Naš Glas«.
— Revolucija v stanovanjskem vprašanju. To je naslov in vsebina letošnjemu predavanju kreditne in stavbne . zadruge
Mojmir«. Izkušnje 6. let zahtevajo temeljit preobrat na celi črti tega vprašanja. Ne gre več samo za stanovanje in zaščito, temveč gre za celotni problem, gre za dom in domačijo. In zato gre v prvi vrsti za zemljo, za dragoceno slovensko zemljo ob naši severni meji. Kolikor slovenskih, sploh slovanskih družin ob meji, tolike lastnih domov! To mora biti odslej naša parola. In pretežni večini slovanskih družin je težavna pot do lastnega doma. Ampak saj do i lastnega koščka zemljo je pot dosegljiva j tudi za revno družino. Treba je le v ljudstvu vzbuditi zamrlo zavest o primitivni člove- 1 Ski pravici in enakovrednosti. Treba je J pod tujimi strehami zasužnjene duhove ! zrevolucijonirati do zavednosti, da je zem- 1 lja dar božji, dar narave, kot tak skupna 1 socijalna last v posesti opravičenih. Treba 1 je vstvariti trdno zadružno organizacijo, ki ne bo dopustila, da bi se z zemljo uganjale oderuške kupčije, kakor se to poskuša že sedaj, ko se zahteva za kvadratni meter po 400 K, četudi je bil svojčas plačan po 2 do 4 K. Skratka, letošnje predavanje obeta biti zanimivo posebno za trpeče brezstano-vanjce. Kraj in ura predavanj se za vsako nedeljo posebej objavi tudi v zadružni pisarni.
Kočevje.
— Svoji k svojim. Kako je bilo pred vojno v Kočevju? Slovenec ni smel javno slovensko govoriti in ne občevati. Kar je bilo slovenskega v Kočevju, to je bilo Nemcem in nemškutarjem trn v peti. Spomnimo se samo na napad na Kočevsko posojilnico (sedaj hiša dr. Štefan Rajha), na napad na kaplana Kopitarja, ki je ustanovil slovensko izobraževalno društvo v Dolgi vasi In končno na gonjo proti onim Slovencem, ki so delovali za usbnovitev Ciril in Metodove šole v Kočevju (med temi tudi g. dr. Štefan Rajh v Kočevju). Takrat smo Slovenci v Kočevju držali skupaj. Josip Beljan iz Kočevja, ki je bil soudeležen pri ustanovitvah kulturnih društev v Kočevju je v tistih časih na poziv Slovencev prosil za gostilniško koncesijo v Kočevju, da bi imeli Slovenci svoje zavetišče. Seveda koncesije ni dobil. Šele po dolgotrajni poti rekurza je notranje ministrstvo končno vendarle dovolilo kon-
cesijo. Takrat smo bili Slovenci veseli, da smo dobili svojo hišo. Pa poglejmo sedaj. Slovenci iščejo povečini zavetja povsod drugje, samo pri Beljanu ne, ki ima veliko zaslug za Slovenstvo v Kočevju. Sedaj se ga ravno Slovenci izogibajo. Navajajo sicer razne vzroke, da se opravičijo, zakaj gredo raje v nemške gostilne, kakor pa k Slovencu Beljanu. Vsi ti izgovori so prazni. Le tako pridno podpirajte Beljana, kakor podpirate Nemce, pa se bodo tudi dozdevni nedostatki kmalu odpravili. — Star slovenski Kočevar.
Celje.
— Vlom v Celju. Pri železniški progovni vzdrževalni sekciji y Celju je bilo v soboto vlomljeno v blagajno. K sreči je vlomilcu prišlo pod roko samo 317 Din, med tem ko 150.000 Din, nahajajočih se v spodnjem predalu, ni našel.
Wajinstueni morilec deklet.
klica več prišla v hišo. Clifford se je vrnil vedno sam z obrazom, da bi se. ga moral celo kamen usmiliti. Pravil je, da st i tihi vedno dva moža za petami ter sta mil vse-ej prekrižala namero, č ■ je hotel zvabiti
in
Premog '"TgS&jgSr
drva, koks, oglje, šlezljske brikete
do- Uivna« Ljubljana, Kralja bavlja M111*	Petra	trg	8,	tel.	220
Plačilo tudi na obroka.
(Nadaljevaa|a.)
»No, tiste, katere so prišle na obisk k gospodu baronu in se kmalu zopet hotele vrniti. Tega jim pa milostljivi gospod ni dovolil ter jih je zapiral v te sobe!«
»Oh!« — Oba uradnika stojita kot oka-menela. S temi par besedami jima je ženska odkrila pravcato brezdno zločinov in baronovo propalost.
Kriminalni šef se prvi zopet od začudenja umiri.
»Akq vse odkritosrčno priznate, se bo lepo ravnalo z vami v preiskovalnem zaporu, in če se izkaže vaša nedolžnost, boste takoj izpuščeni. Toda vaš mož je vsekakor pomagal pri tem?«
»Ne, ne, on je samo molčal, to je bilo vse. Deklice je dovajal v hišo neki Clifford, ki je pravi malopridnež!«
»Tako — tako,« meni kriminalni šef,
»povejte še, kaj vam je znano o Jani Be-atmoor?«
»Beatmoor?« odvrne žena, »ne, o tej ne vem ničesar, poznala sem le neko Jano, ki ni bil prav pri pameti.«
Davis iu kriminalni šef izmenjata pomenljive poglede.
»Kaka je bila dekliška zunanjost?«
»Deklica je bila doma iz Škotske, imela je črne lase — in ravno take oči. In lepa je bila — prava krasotica, nad desnim očesom je imela majhno brazgotino.«
Kriminalni šef znova izmenja svoj pogled /. Davisom, saj se prav dobro spominjata brazgotine.
»Ali je Jana tudi slanovala v sobah brez oken?« jo izprašuje dalje.
»Začetkom da, kasneje pa, ko v njeni glavi ni bilo vse v redu, je stanovala v gornjem nadstropju — tamkaj je imela par lepih sob na razpolago. Nekega dne pa je zginila, milostivi gospod je rekel, da jo je poslal na njen dom!«
Tedaj pa prime kriminalni šef odejo, v katero je bilo svoječasno zavito njeno truplo, ko so jo našli na cesti.
»Ali poznate tole odejo?«
»Seveda«, odvrne žena, ko se dzre na pisano odejo, »ta odeja je bila njena, vedno jo je imela ogrnjeno okrog ramen, kada; sem jo videla hoditi po hiši.«
Naenkrat pa začne žena zopet jadikovati..
»Vaša milost, le mojemu možu ne povejte, da sem vam izdala zadevo o tej deklici. To bi bila moja smrt. On ne pozna nobene šale!«
»Bodite brez skrbi, tukaj gre za popolnoma nekaj drugega!«
Žena se potolažena oddahne.
»Že večkrat sem hotela proč od moža, nič več nisem mogla prestati pri njem. Vedno je bil pijan in potem me je vedno pretepel, da sem bila vsa črna. Ce me bodete izpustili na prosto, mu uidem, Črnega lopova ne maram več videti!«
»Koliko časa pa že dovaja Clifford de klice v hišo na zapadnem obrežju?« poizveduje kriminalni šef.
*To traja že nekaj let. Mnogo jih je prišlo v hišo, toda večina prostovoljno, ter so potem zopet tako odšle kot prišle. V sobah brez oken jih je bilo, kolikor jaz ven<. le pet, in ena teli, krasna deklica, z lasmi kot iz zlata, je še tisto noč ušla, ne da bi jo bil mogel gospod baron zlorabiti. Takrat se milostivi gospod ni malo jezil.«
Davisa spreleti grtiza pri misli, da je s tem nestvorom v človeški podobi prijateljsko občeval. Strah, ki ga je imela žena pred samotno celico, ji je sedaj razvezal jezik.
zadnjem času ni skoro nobena de-
deklice s sabo. Potem se je milostivi gospod vselej grozno razsrdil. Saj je laki nagle jeze in v tej jezi je dobil Cliffoivi ne broj udarcev s korobačem, ali pa mu je treščil v glavo, kar je imel pri rokah. Predvčerajšnjim se je moralo zopet kaj podobnega dogoditi, slišala sem Clifforda trobiti in jadikovati celo v mojo kuhinjo!«
»Žena, ali pa je to tudi vse ros, kar pripovedujete?«
»Gola resnica, saj ste mi vendar tako ukazali, le v celico me za božjo voljo ne zaprite, le tja ne!«
Davis ji da z roko znamenje, da naj se ne boji, potem pa stopi k kriminalnemu šefu, ki mu je ravnokar dal znak, da naj pride bližje.
»Izpovedi te žene,- reče šef Davisu potihoma, »so velike vrednosti. Zvodništvo deklic se ji zdi nekaj povsem naravnega. Kot vse Irčanke, je tudi ona tako malomarna, da si pri tem sploh nič ni mislila. Iu glede umora ničesar ne sluti, dasiravno njena izpoved izključuje vsak dvom, da je v resnici Hardy umoril nesrečno Jano.«
Davis ne more nič odvrniti.
»Sedaj je zagonetka rešena.«
»Toda beg VVilliama Morris je vendarle sumljiv!«
»Že mogoče, lodn morilec ni, morda je pa tudi zvedel, česar se ga je sumilo. Docela nedolžni ljudje so že pogosto pobegnili pred pretečo aretacijo!
Davis nehote prikima.
»Ženo naj zopet odvedejo v preiskovalni zapor,« ukaže kriminalni šef Davisu, »črnca bom zaslišal jutri. Prepričan sem, da bo tudi on govoril, čte ga pošteno ostra-šimo!«
Davis pokliče stražnika. Ženo prevzame znova strah, dokler je Davis z nekaj prijaznimi besedami ne pomiri. Oba uradniki sta sedaj sama.
»Torej tak je pravi obraz baronov,« reče kriminalni šef precej tiho, »lopov, ki zavaja nedolžne deklice ter svoje žrtve celo umori!«
Priporočamo tvrdko
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za vodo.
NoJceneKI nakup
nogavic, žepnih robcev, brlsalk, klota, belega in ruj a vega platna, šifona, *,ra razr>ih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solingen Škarij za prikrojevanje ln za obrezovanje trt.
NA VELIKO IN MALO.
Davis pokaže na nalog za aretacijo. Kriminalni šef se dvigne rektoč:
»Da, sedaj ne smemo nič več odlašati, barona se mora aretirati. —- Sedaj vam ni treba čakati do jutri, pojdite v klubove prostore, Davis, tamkaj najdete barona!«
Davis vtakne v listnico ukaz za aretacijo.
»Vzemite pa mnogo detektivov s sabo —«, svetuje kriminalni šef, »baron Hardy Je zelo previden in pretkan, Če bo le količkaj sumil, bo sigurno vse podvzel, da uide nevarnosti!«
Davis pritrdi in hitro odide. Kar je ravnokar slišal, skoro ne more pojmiti. Četrt ure kasneje že odide iz centralne policijske postaje s precejšnjim . številom kriminalnih uradnikov. Da bi čimpreje dospel v klubove prostore, najame celo nekaj iz-voščekov.
Tako je nevihta, ki se je toliko časa zbirala nad glavo pravega krivca, konečno vendarle bruhnila z vso silo.
Usoda ga je doletela.
Precej pozna je že ura, ko pride Davis s svojini spremstvom do poslopja, v katerem so se nahajali klubovi prostori. Številna, bleščeče razsvetljena okna pa kiljub pozni uri dokazujejo, da je v klubu še prav živahno vrvenje.
Svojini spremljevalcem naroči Davis, da naj čakajo nanj ne daleč od poslopja. Davis hoče predvsem ugotoviti, v kateri sobi se nahaja baron, kajti aretacija naj se izvrši kar le mogoče tiho. Toda že po kratkem Easu se vrne detektiv ter poSlJe »voj«
spremljevalce na osrednjo postajo z naročilom, da naj bodo zjutraj zgodaj že pripravljeni na njegove nadaljnje ukrepe. Vs? to je odredil iz posebnih razlogov.
Baron je namreč že odšel iz klubovih prostorov, kjer je bil le malo časa navzoč, potem pa je ukazal svojemu kočij“žu, da naj ga pelje v razne zabavne lokale. Tamkaj je najbrže upal na kak gal nten doživljaj. Vsekakor pa ni bilo pričakovati, da se pred jutrom vrne domov.
(Dalje prib.)
Lastnik in izdajatelj Rudolf Juvan, Ljubljana Urednik: Franjo Rupnik, Ljubljana. Tiska tiskarna M. Hrovatin v Ljubljani.
mr
sprejema hranilne vloge in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. Vezane vloge obrestuje po dogovoru. — Proti dobremu poroštvu daje osebne, trgovske in obrtne, zlasti pa kredite na kratek rok.
Vse pisalne, risalne In šolske potreščlne dobite najceneje v papir* ni trgovini
Nlroslou Sinic
Ljubljana Sv. Petra cesta 29.
Lastna knjigoveznica. Velika zaloga šolskih zvezkov, map, In blokov.
Žarnice
»Tungsram
Aft
so najboljše!
I
Pozor, krojač, šivilja, nešivilja
Kaj ti koristi krd) brez pouka? Z natančnim poukom preizkušenega po vsakem modelu ga dobli na željo, ekspresno po poiti v KROJNI ŠOLI, koncesljonlranl od ministrstva za trgovino In obrt.
Ljubljana, Židovska ul. 5.
Vsak mtiec tečaji za krojače, llvlje In neilvllje.
Modni barlunastl klobuki kakor tudi filcl v vseh modnih barvah v veliki izberi in po nizkih cenah pri Minki Horvat, modlslkl, LJUBLJANA, Stari trg 21.
Žalni klobuki vedno v zalogi.
SHEHSEkHe
Komi ilvolnl stroji
so edino
Josip Petelinco
znamke
.,firltzner“ ln jfler
Večletno jamstvo. Delavnica za popravilo strojev.
Pouk v vezenju brezplačen.
L Jubl Jana
blizu PraSernovnjja spomenika sa vodo.