Jesen
Dnevi se krajšajo, no<5 je daljša, in vsa oarava nagiblje se že svojemn mrtvilu: vendar pa ima jesen še inarsikaj, kar človr.ka razvcseljuja Kar je v človeškem življenji tnožka d6ba ostareUh ljudi, to je v naravi jesen. V možkej dobi uživaš, kar si si v inladosti pridobil. Ako je bila tvoja mladost srečna in nisi v mladosti zlatega časa zamujal, potem bodeš v možkej d8bi srečea in bodei veselo uiival plod svojega težavnnga in vedetnega delovanj&.
Priden delavec, ako oi sponiladi in po leti zamujal zlatega oasa, ako je pridno delal in sejal, jeseui uživa obile daro^e božje narave.
Akoravuo so jesenski dnevi že bolj neprijetni in hladuejši, pa vendar 80 radujerao poloih, s siadkim sadjem oven^aaih drpv«nt polnib grozdov na zelenil) brajdah. Kako veličastno se svetijo vrbovi daljaib goric! Tropa ljudi gre rriskaJB ia prepevajn v giiro. Resnobtto in zadovoljno knraka pred družino stari gospodav, oprlav nese brento, in vesel pogleduje za selioj mliule Ijndi, brhke mladeniče in zdrave dcklice. PriSel je veseli Sas trgatve, 6as pridelka zlate kapljice.
Pa« jo to najlepši čas, kadar gre vinogradnik v vinograd, da obira in trga sladko grozdje. katnrega se Sibijo trtc, privezane na kfflje. Le poglejte tam veaule deklice, kako zadovoljne hodijo s kablico v roki od trte do trte, od grozda do grozda! ln kako je vinogradnik marljiv, ker že ves |>redp61udne gnjede in iztiska lepfi ramBne jagode, da 86 v eurkih cedi sladki mošt v vo-liko kad, kakor plačilo za njegov težki trud! k moSta je pozneji? viuo. Zares veliko bogaatvo in neskonSno inodrost božjo nam kaže narava v majbenBi groz-dovih jagodicab! Čiste kakor kristal nam jib daje narava v raznih bojah, njihoT sok nam čeli sladkost in kTepf naSe teio, ako ga zinerno uzivamo. Slabemu otrcko Tlijejo oče nekoliko kapljic dobrega vina v vodo. in kmalu se čuti močnejšega; stare-ek pa Se cel6 delati ne more, predno ne izpije koz&rec dobre vinske kaplj.c«.
Toda jesen pnbaja vcndar vedno le bolj tiha in megleua. Kako si otožuo, jpsensko neb6! Pod taboj vse hira, Vb6 Hne, umira;
Življenje jemlje slov6.                                                   1
Hripavi žrjayi                                                              J
Viaoko kriiK, na jnžno hiti.                                         1
_«_
1                                     Poglej drer6, zeleno pert,
Že rumenfč se snfi', Cvetiea samica Na trati medli!
Kaj pa je vatn, preljube ptice, da sed»j tako na n&glem vse molčite? Ti slavljsni slavec, ki si tako sladko prepevaje spomladi nardnšeTal mladeoiia, kako mrklo posedaš med bratjem! Ti veseli skorjanec, ki si za zgodnjega jutra in za poznega večera visoko krožčii v obzorji mladim in starim pozdigoval srca, kako sanjavo čepiš ob gradi zenilje! Ti ljuba prepeliea. ki si za večernega klada tako glasno klicala kinetiea v vas, kako potrto se rtikaS v razor! Ti naglokrila lastovka, ki si bila ponižnej kmetskej hišici pod naatrešek nanosila gnezdice, kako nemirno in hlastoo sukaS s svojo mlado zarejo okolu bele, niške cerkvice! In ve prijazne tovarišice vse, od uljudne p6nice, ki je dobro žgol^la v grmu, pa do plenolovne postolke, ki se je vozila po zraku, ve. ki ste bile iz tnjih krajev priromale k natn, gnezdit pri nas ter s svojim prijetnim, ne-utrujenira prepevaujem oživljat na§e polje, gozde, ledine in podnebje, ter vedrit in razveseljevat nam src^, kako tožno ia raedJo sedaj pomolkujete vseJ Vem, rarzel veter porleka po rujavečej raraini, gosta jesenska meg!a*niže in globeje lšga v doliDe. da solnce rudi saino Trhove goram; žetev je s polja, žito t predolih; po njivah moll samo bodeče atrnišče; povsod je tako prazno!
Ptice se nad«jo, da se bliža ča^, ko bi inorale budo prezebati in straiiati. In bipoma začnč sanjati 0 milejšej domovini, kjer je z žirežem iniza bogateje pokrita, In zbiraje se v čete, vzdigavajo se tndi že v ozračje, pa se zopet poapuščajo nazaj doli, kakor bi jim vendar pretežko bilo, da bi se loSile od prijaznih, priljubljenih jim krajev, kjer so skozi jasno poletje takc mirno pre-bivale in guezdile.
Aii mahom se jim iz srede začaje glasen klic za znamenje ua odhod. lii krilati pevci se z lahka požen6 više in viSe v zrake. Kmalu letSC proti jngu, potegnejo ae v tankej in dolgej grti, dalja, da se pozorneinu očesu vidi, kakor kak poinenljiv pomiSljaj na prostranej, nebesnej poli. Ualje ter dalje lete dez potoke to reke, čez gor6 in dole, da, čez Siroke dežele, dez sinje morje!
Tačas se toži tndi nekafceremu filoreka; duša mu skopnif od siadko-otožniii, hrepenečih želja. Povzdignil bi se rad, kakor ptiči v ziačne viiiave, in plaval za njimi, v tuje, neznane vzorne daljave, da tamkaj pozabi bridkih prevar, kafcere je bil tuiaj doživel.
To se v^, da tak, oziraje so za ptičjim vlakom ne misli na težave ia nevarnosti, kakoršne pretž popotiiim. Malo je namreč ptic, ki potujejo samo po dnevi; veffina jih tudi po noči ilalje »asfsi brez spanja, brez podivanja! In koliko je to potovanje. kakii čudovito! Kaj je, ki tem pozračuiui bivalcem kaže tir, po katerem gotovo prispčvnjo do zaželeEega smotra? Kaj jih uiSi reda, katerega se potoma tako pravilno držeV
Tii nahaja ubogi človek, ki iiiia pamet iu um, samo reven izraz, da odevaje 2 njim svojo nevednost, more samo rnči: to je nagu^tje! 0, tanagib pa je tak, da lahko pogreša vsak kompas in vse preračunjevanje. T4 jn meja, preko katere tudi najbiskoumnejSi naravoslovec ue nahaja nobene br?i, in moia se Cuiditi premodrej loki božjej, ki gospoduje in vlada T Tsej naravi.