amerskanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI iN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj ;priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 50. CHICAGO, ILL., SREDA, 15. MARCA — WEDNESDAY, MARCH 15, 1933. LETNIK (VOL.) XLII ROOSEVELTOV GOVOR PO RADIO NAVDAL NAROD Z ZAUPANJEM.— RAZLOŽIL JE VZROKE PANIKE IN DELO VLADE, DA PREPREČI KATASTROFO. — KONGRES POZVAN, NAJ LEGALIZIRA PIVO. Washington, D. C. — Od vseh delov dežele so po govoru, ki ga je imel predsednik Roosevelt po radio v nedeljo zvečer, pričeli deževati številni brzojavi v Belo hišo, ki so prinašali predsedniku izraze priznanja nad njegovim delom in programom. Mnogobrojni telefonski klici, katerih je bilo toliko, da jih centrala ni mogla vseh sprejeti, in kupi pošte, kateri so prispeli v ponedeljek, so izražali enako priznanje in vsebovali obveze k podpiranju predsednika pri njegovem programu. Rooseveltov govor v nedeljo je bil v resnici nad vse mojster-ski. Namenjen je bil v prvi vrsti povprečnemu delu prebivalstva, ki mu bančno poslovanje ni znano. Roosevelt je v preprostih, razumljivih besedah pojasnil neposredne vzroke, ki so privedli do bančne panike, katera je nastopila v prvih dneh tega meseca in delo, ki ga je sedanja vlada izvršila, da odstrani NAPET POLOŽAJ Angleško časopisje vidi neposredno vojno nevarnost v Evropi. — Nova zveza med Francijo in Anglijo? London, Anglija. — 2e od leta 1914 ni bila v Evropi situacija tako napeta in nevlrna in se ni toliko govorilo o vojni, kakor se ravno točasno. To mnenje izraža večina tukajšnjih listov in tudi kaže na točke, kjer se utegne vneti prvi požar. V Nemčiji se je pred vojno kaj rado roži j al o s sabljo. Po izgubljeni vojni je to utihnilo, a je zdaj pod novim režimom ponovno oživelo. Na eni strani grozi napeto razmerje s Poljsko' zaradi koridorja, na drugi strani pa s Francijo, in obe sosedi nevarnost!Nemčije pazljivo zasledujete do- DEMONSTRACIJE KOMUNISTOV V NEW YORKU Ob času najhujše bančno krize, začetkom preteklega t dma, sc je v New Yorku na Union Square zl»a!a množica kakih 12,000 komunistov, ki so v obliki Jemoristracij zahtevali '>rez-posolno zavarovanje. popolnega poloma in omogoči'Kodke in ,ste Pripravljeni na zopet redno poslovanje bank. s'UGai Banke, je razlagal Roosevelt, ne držijo denarja, ki jim ga prinesejo vložniki, v svojih shrambah, marveč ga nadalje investirajo v razne bonde, hipoteke, posojila in druge vrste posojil. Razmeroma le malo množino svojega premoženja imajo banke v gotovini. Ko se je torej koncem februarja in začetkom marca zaradi izgubljenega zaupanja pričel splošni naval na banke, je bilo tem popolnoma nemo goče, da bi vse zahteve vložnikov izpolnile, in nastala je nevarnost, da najbolj močni bančni zavodi propadejo. V tem tre-notku so nastopile najprej posamezne države, nato pa še federalna vlada, ki -je proglasila splošni moratorij, da prepreči katastrofo. Med časom popolnega moratorija, ki je vladal do tega ponedeljka, so vladni organi preiskali premoženje vsake posamezne banke in nato dovolili tistim, katere imajo solidno in i zdravo imetje, da se ponovno Nič manj nevarna situacija ne vlada v Avstriji, kjer fašisti stalno dobivajo več moči. Ako pridejo na vlado, bodo brez dvoma zahtevali ,da se Avstrija združi z Nemčijo, kar bi povzročilo nove komplikacije. Napetost med državami male antante in Italijo, ki se je zadnje mesece do skrajnosti poostrila, se do zdaj še ni omilila. Povod, da je tukajšnje časopisje obrnilo pozornost na te grozeče razmere v Evropi, je^al obisk angleškega min. predsednika MacDonalda in zun. ministra Simona v Parizu. Ta obisk je bil namenjen v prvi vrsti, da se reši razorožitvena kon- BOLGARSKA NEVARNOST, Bolgarija baje v zvezi z mace- donskimi uporniki Scfia, Bolgarija. — Razmerje med Jugoslavijo in Bolgarsko se zna poostriti po nezadovoljivem odgovoru, ki ga je koncem preteklega tedna poslala tukajšnja vlada v Belgrad na jugoslovansko noto, v kateri se je zahtevalo od Bolgarske pojasnilo glede zborovanja macedon-skih upornikov, katero se je vršilo na bolgarskih tleh in na katerem so se sklenile nove nasilnosti proti Jugoslaviji za dosego neodvisne Macedonije. Ob času zborovanja je neki bolgarski časnik povdaril celo, da je bolgarska armada pirpravljena, pomagati upornikom pri njih gibanju. Bolgarska viada je v ferenca pred polomom, izprevr-1 svojem govoru navedla, da ni gel pa se je v konferenco za voj-1imela z zborovanjem nič oprane priprave. Francija je namreč |viti- in tisti- ki so se od vlade baje zasnubila Anglijo, naj se > udeležili, so storili to kot pri-v antanto, vatniki odpro. Roosevelt je pozval na- dyeh (;)anki zveze z njo ponovno v kakoršni ste nastopili skupno v bivši vojni. -o- PROSTOVOLJNA ZATVORI-TEV DVEH BANK Chicago, 111. — Direktorji Bank of Chicago, 765 Milwau- rod, naj ima zaupanje v tiste banke, ki so se otvorile, in ob- kee ^ }n Second Sec Bank of enem izrazil zagotovilo, da je Chicag0) 1965 Milwaukee ave., bolj varno, ako narod odda svoj gQ imeli y nedeljo zvečer gvoje denar takim bankam, kakor pa, zborovanjž) na katerem so skle- ako ga drži doma v "štrozakih". nm> da bodo prenehali s poslo_ Vlada je storila svoje, je dejal vanjem. odredili so, da se vlož-predsednik, da je upostavila ma- nikoni) kakor hitro se bodo ban- šinerijo v svrho obnove finanč- ke odprle> izplača ves njih de_ nega sistema; zdaj odvisi le od nar> kake štiri milijone dolarjev, naroda, da se otrese strahu, pod- jn nato fie banki zaprete. Vzrok pira to mašinerijo in ji pomaga za to gQ navedli) da po8iovanje ' več ne bo dobičkanosno, odkar NOVA ZMAGA HITLERJA Berlin, Nemčija. — V nedeljskih volitvah v občinske in mestne uprave po Nemčiji, si je Hitlerjeva stranka pridobila no-namreč Security 'vo zmago. Po vseh večjih mestih KRIŽEM_SVETA — Cape Town, južna Afrika. — Na dogotrajnem poletu iz Londona semkaj s:i nahaja mlad angleški leta.:c Victor Smith, star 19 let. Namerava v hitrosti prekositi letalko Amy Johnson, ki je pred nedavnim časom napravila to pot. — London, Anglija. — Kralj George je poslal predsedniku Rooseveltu brzojavko, v kateri izraža svoje sočutje zaradi izgub, katere je povzi-očil katastrofalni potres v Kaliforniji. — Asuncion, Paraguja. — Tukajšnji vojni urad poroča, da se je končala 32 ur trajajoča bitka z bolivijskim'i četami, v kateri so bili Bolivijci občutno poraženi in so izgubili nad 2000 mož. — Teheran, Perzija. — Ubežniki iz sovjetske Rusije pripovedujejo, da so sovjetski aero-plani z bombami pobilii v gorskih krajih do 17,000 kozakov, ki se niso hoteli pokoriti komunistični vladi. -o- POŠTNE ZNAMKE ZA SVETOVNO RAZSTAVO so dobili fašisti večino. V Ber linu samem sicer večine, pač pa skupno s svojimi zavezniki na-cijonalisti. -o- 1% Jug^sSavife« HRVATSKI DUHOVNIKI V ZAGREBU, PROTESTIRAJO PROTI PREDLOGU O IZGONU JEZUITOV. — ZAGONE-TEN ZLOČIN V OKOLICI SLOVENSKE BISTRICE. — SMRNTA KOSA. — RAZNE DRUGE VESTI. NEMIRI V RUM UNIJI Profesor obdolžil kralja graf-tanja. Bukarešta, Rumunija. — Kakor znano, se je moralo po več mestih v Rumuniji proglasiti obsedno stanje, da se zadušijo revolucijonarni izgredi proti vladi. Mnogo je k temu pripomogel neki profesor Fortzu, ki je ob neki priliki v svojem govoru na univerzitetne dijake obdolžil korupcije in podkupovanja vladne člane in je z obdolžbo graftanja ožigosal celo kralja Karla samega. So ga sicer aretirali, vendar njegove besede niso ostale brez učinka in nezadovoljnost med narodom se čim-dalje bo'j veča. -o- "HOARDERJEM" ROK PODALJŠAN Washington, D. C. — Zaklad-niški tajnik je obvestil federalne banke, da je rok za povrnitev iz prometa potegnjenega in skritega zlata in zlatih certifikatov podaljšan od ponedeljka do petka. Do tega dne morajo biti vrnjene bankam vse zlate zaloge, ki so bile dvignjene po 1. februarju, in enako tudi vsi zlati cer- Protest hrvatskih duhovnikov Zagreb, 22. februarja. — "Hrvatska Straža" objavlja danes protest nekaterih zagrebških župnikov® profii zakonskemu predlogu 6 izgonu jezuitov iz Jugoslavije. Protest so objavili zagrebški župniki Dr. Sve-tozar Rittig, Vladimir Kerdič, Dr. Josip Lončarič, Dr. Milan Bcluhan, D)'. Trbuha, Dr. Ivan Višoševim in Dr. Burič. Omenjeni župniki so na svojem sestanku 21. februarja protestirali! proti omenjenemu zakonskemu predlogu, ki zahteva izgon članov Družbe Jezusove iz države, oziroma njihovo konfina-cijo na otoku Visu. Oni kot duhovniki ugotavljajo, da so jezuiti v Zagrebu razvili veliko delavnost na religiozno-moral-nem polju in da so glavna opora katoliškemu duhovništvu v Zagrebu. Radi tega protestirajo proti zakonskemu predlogu', ker je nepravičen tfn hoče ka- Zagonetnega napadalca, katerega je videlo več ljudi, iščejo orožniki, a ga ne morejo izslediti. Čudno je to, da napadelec ni svojim žrtvam odvzel denarja, ker sta ga slučajno imela precej pri sebi. Ljudstvo je po vsej okolici vsled tega dogodka silno razburjeno. -o- Nesrečno voglarenje Jože Hočevar, 22 letni posestnikov sin iz Rebri pri Žužemberku je voglarfl v bližnji Dečji vasi. Voglarit so prišli tudi fantje iz Pešeče vasi. Med Hočevarjem in njimi se je vnel prepir in v prepiru je eden fantov sunil Hočevarja z nožem v obraz in ga hudo poškodoval. -o- Potres lz Ljubljane poročajo, da so dne 20. februarja čutili v več krajih »&<>venije močnejše potresne sunke. Opazovalnica Dvor pri Žužemberku je sporo- znovati ljudi brez razsodbe, d? |čala, da je bil precej močan so krivi zločinstva proti državi (sunek kmalu popolnoči. Ljudje ali proti kateremukoli členu so se prestrašeni zbudili in Washington, D. C. — V spomin stoletne svetovne razstave v Chicagi bo poštna uprava izdala dve vrsti znamk, namreč po en'itifikati, to so tisti bankovci, ki kazenskega zakonika. Oni ne morejo biti proti morali in družabnemu ter državnemu redu v nobenem kraju sveta in torej tudi ne v kraljevni Jugoslaviji ter radi tega, s polno pravico zahtevajo in pričakujejo od kraljevske vlade in narodne skupščine, d& v interesu pravice iin verskega miru, odklonita predlog Dr J Gavrančiča in tovarišev. -o- Napadena na poti proti domu Slov. Bistrica, 22. februarja. — 65 letni prevžitkar Simon Znidar in njegova omožena hči (iz Jelševca, sta se vračala iz Slov. Bistrice, kjer sta bila po opravkih. Na poti jima je sledil neznanec, v katerega pa nista polagala pocebne važnosti in sta brezksrbno nadaljevala pot mimo gostilne "Robert" Čez travnike in železniško progo. mnogi tudii poskakali s postelj. Še močnejši sunek je bil okoli 7 ure zjutraj, ko se je slišalo tudi votlo bobnenje in ropota-nje. — Slično sta zaznamovali opazovalnici. Kopanj na Dolenjskem in železniška postaja Verd nad Vrhniko. -o- Smrtna kosa V Preski je umrl France Hafner. — V Ormožu je umrl France Vipavec, gostilničar in član gasilnega društva star 52 let. — V celjski bolnici je umrla Julijana Lakner, občinska uboga iz Gotovelj stara 82 let — V Škalah je umrla Ana Ko-renova, p. d. Vovkova mama, iz Podgorja stara 85 let. Če se otroci igrajo s smodnikom Možnarček, ki sestoji iz dveh dolov, ki sta med seboj zvezana p» tanki vrvici, tako da se vsa k delu. V ponedeljek je imel Roose- so vložniki pred moratorijem velt novo presenečenje za kon-' dvignili mnogo svojega denarja. gres. Poslal mu je namreč po-! -o- sebno spomenico, v kateri ga je s NAVAL NA ČERMAKOV kratkimi besedami pozval, naj GROB nemudoma odobri zakon, po ka- Chicago, 111. — Preteklo ne- terem se izpremeni Volsteadova del j o so take trume prihajale na postava v toliko, da se legalizira j Češko-narodno pokopališče, kjer izdelovanje in prodajanje piva' leži truplo ubitega chicaškega in drugih pijač s tako alkoholno j župana Čermaka, katerega po-količino, kakor jo dovoljuje u- greb se je vršil v petek, da je bi-Btava, in se s tem pripomore via- lo potrebno, da so postavili pri di do nadaljnjih dohodkov. Po- grobu dvajset policistov, da so sebni odbori obeh zbornic so se pazili na red. Enako je tudi v še isti dan pričeli baviti s tozadevnimi predlogi. POBOJI NA KUBI Havana, Kuba. — Kakor kaže, se bo borba med pristaši sedanje vlade in nje opozicijonalci vodila do skrajnega konca. Napetost je prikipela do viška, ko so v nedeljo ponoči našli na nekem praznem zemljišču pet ubitih članov opozicije, vsi univerzitetni dijaki. Umorjeni so bili aretirani dan preje in obdolženi nekega umora. Voditelji opozicije so imeli v nedeljo zborovanje, po katerem so izdali proglas, da bodo tekom prihodnjih 48 ur izvršili maščevanje za zločine vlade s tem, da bodo umorili vsakega člana vladne orga nizacije, katerega bodo mogli ujeti. Člani vlade so poleg tega prejeli še posebne brzojavke, cent in tri cente. Na prvi bo sli-sami nimajo ka starega Fort Dearborn, na prevladujejo drugih pa administracijskega poslopja razstave. Za izdajo teh znamk je bilo vloženih več prošenj prejšnjemu generalnemu poštnemu mojstru Brownu, ki je pa vse odklonil, dočim je sedanji načelnik poštnega depart-menta, Farley, takoj izdal svoje dovoljenje. -o-- soboto obiskalo grob na tisoče j katerih se napoveduje njih sko-ljudstva. irajšnji konec. so rumeni na eni strani, ali pa na obeh straneh. -o- SPOZABIL SE JE Chicago, 111. — Prodajalec v neki trgovini je v soboto poklical policijo, ko mu je bil ponu-den bankovec za $10, kateri se mu je zdel sumljiv. Policija je moža, ki je prinesel bankovec aretirala, in navedel jim je svoje ime kot H. Retzloss. Pozneje na stražnici so mu ukazali, naj se podpiše, in pri tem se je mož zmotil te v napisal svoje pravo ime Retzloff. To je bilo usodno zanj, kajti Retzloffa policija v Clevelandu že dolgo išče zaradi Neznanec jima je vedno sledil v naprava lahko drži v roki in oddaljenosti kakih petdeset ko- (strelja, je dobil v roke 8 letni rakov. Ko sta pa potnika do* Mrdjenovič iz Vinkovcev. Ko je PAPEŽ OBSODIL BOLGARSKEGA KRALJA Vatikan. — V ponedeljek je papež pred zborom kardinalov javno jn ostro ožigosal- besedo- lomnega bolgarskega kralja Bo- nekega izvršenega bančnega ro-risa. Ko se je ta kralj oženil s pa, pri katerem je bilo odneše-hčerjo italijanskega kralja, je nega plena za, $33,000. Aretira-dal papež dovoljenje, da se vr- nec bo odpeljan v Cleveland, šijo katoliški poročni obredi, le pod pogojem, da bo vsi otroci katoliško krščeni. Kralj se je k temu s pismeno obljubo zavezal. Ko pa se je kralju nedavno rodila hči, jo je dal krstiti — po pravoslavnih obredih. "Izgovor, da so tudi drugi časopisi dobri, je izgovor za slepce! Katol. dnevnik imamo samo eden in to je naš Amerikan-ski Slovenec!"— —Rev. P. Odilo Hajnšek. j spela do potoka je zasledovalec j nenadoma priskočil bližje, pobral težak kamen in ga zagnal z vso močjo Žnidarju v glavo, da se je ta zgrudil nezavesten na tla. Preplašena hči je hotela 'očeta braniti, toda napadalec je tudi njo vrgel na tla, jo z vse silo suval s podkovanimi čevlji in jo nazadnje vrgel v potok. Ko se je s težavo priplazila iz vode, jo je ponovno zagnal nazaj in isto napravil še tretjič, nakar se je napotiil dalje. Hčerka se je vsa izmučena in krvava vendar srečno prilezla iz vode in pomagala očetu k zavesti. Odpeljala ga je v bližnjo hlišo, odkoder so ga z vozom pripeljali na njihov dom. Ker je staremu postalo slabo, so poklicaliz dravnika, da bi mu pomagal. Izključena je pa bila vsaka pomoč, ker je imel Znidar vsled udarca s kamnom zdrobljeno lobanjo, radi česar je nastopila neizbežna smrt. z možnarčkom udaril po zidu je možnarček ob eksploziji od-letel dečku v obraz in vsega razmešaril. Koliko je porabila Ljubljana vode Lansko leti je porabila Ljubljana 50,749.650 hI vode. Najmanj 2. feb. namreč samo * 99.830 hI. največ pa 29. aug. ko je vodovod oddal 202.680 hI vode. Ljubljanski vodovod ima skupno 136.052 m vodovodnih cevi in je priključenih h vodovodu 4712 hiš. -o- Varčujejo Poročajo, da so v Bosni precej omejili železniški promet. Tako sta bila samo na progi Brod-Sarajevo opuščena kar dva brzovlaka, druga dva pa spremenjena v navadna potniška vlaka. Radi varčevanja je bilo opuščenih tudi nekaj tovornih vlakov. Zaupanje naroda v Roosevelta - Vojna novamot v Evropi The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America ©S&S 1 kiviiitviKAHbtki liioyiswiiiij sreda, ibi marca lili^. ŠE o SV. misijonu V milwaukee Milwaukee, Wis. sne pastirje. Čim večje bo število članstvo pri tej slavnosti udeleženega, tem bolj bomo lahko sami na se ponosni. Včasih so bila taka vabila le bolj glas vpijočega v puščavi. Ko je bilo treba korakati iz dvorane v cerkev, je bilo zbranih komaj nekaj starejših članov, mladine ni biilo. Vas sta-riše torej prosimo, da vplivate na svoje sinove in hčere ki so člani in članice naših društev, da se te slavnosti dne 19. marca, v polnem številu udeleže. — Tako bomo na najlepši način proslavili stoletnico rojstva našega pijonirja monsinjora Rt. Rev. J. F. Buha, ki je bil rojen dne 17. marca 1833 leta. — Bratje in sestre. Pokažimo, da znamo ceniti spomin naših slavnih mož, ki so zapustili vse in šli za Gospodovim klicem ter mu služili v njegovem vinogradu. V Shipman bolnico se je mo: rala podati Miss Mary Kovach, radi operacije slepiča. Želimo, kmalu okreva. J. J. Peshel BRAMIJO SE Čas nam kaj naglo poteka in ne bo dolgo, ko bo mesec april pred nami. V aprilu se bo, kakor ste že zadnjič brali, začel pri nas sv. misij on. To bo prvi sv. misijon v novoustanovljeni slovenski župniji v Milwaukee. Trajal bo celih 9 dni in se bo vršil v dveh jezikih. Pridigalo se bo namreč v slovenskem in angleškem jeziku, da bo tako ustreženo mladini in starejšim. Misijonske vaje ali govori bodo trikrat na dan, in bodo tako razdeljeni, da bo vsak stan dobil dovolj poduka. — Pridite torej vsi, ki imate le še iskrico vere v svojih srcih, da jo poživite in kaj storite za posmrtno življenje, ki je pred nami. Pridite vsi tisti, ki imate le še malo spomina na svoje verne starše, na stvc£? jo mater in na svojo domačo cerkev v stari domovini in zopet se ogrejte v ljubezni po naukov vaših mater. Ako ste do sedaj ostajali zunaj cerkve, opuščali molitve in spoved, pridite sedaj k sv. misijonu z dobrim namenom in dosegli boste največjo srečo za človeka na tem svetu mir vesti, pomirjenje z Bogom. Mirno boste, potem lahko pričakali zadnje ure, ker nihče ne ve, kedaj pride. Dne 1. aprila se začne sv. misijon, drugi dan, 2. aprila pa bomo obhajali 1900 letnico Gospodovega trpljenja, smrti in odrešenja grehov sveta. Ta dan bo sv. oče v Rimu razglasil po radiu celemu katoliškemu svetu Sveto leto, ki bo trajalo do 2. aprila prihodnjega leta. Celemu katoliškemu svetu bo dana tako lepa prilika, da se poslužujejo dobrih del in tako koristijo svojim neumrjočim dušam. — Kristjani, potrudite se v Svetem letu, ker redka so Sveta leta in nikar ne zamudite tega dragocenega časa za vaše duše. Vse kar je krivo naj bo ravno in kar je ostrega gladka pota, prav ka- Ikor pravi Evangelist. Vse so-| vrastvo naj preneha in mir naj | zavlada v naših srcih, mir vesti, ki je največji zaklad za vsakega človeka. Ker bomo torej milwauski Slovenci imeli sv. misijon ravno v Svetem letu, glejmo, da bomo tudi deležni milosti Svetega leta. Pripravimo se, da bom& vredno pokleknili pred mizo Gospodovo in v očiščena srca spre jemali Njega, ki sedi na desnici božji in ki bo enkrat naš sodnik-Za dobro pripravo pa moramo moliti in prositi Marijo, da nam pri svojem Sinu izprosi vse potrebne božje milosti. —-Kristjan, posluži se .sedaj v času sv. misijona vseh milosti pojdi v svetišče Gospodovega trpljenja in napravi trden sklep, ostati zvest Bogu in cerkvi do svoje smrti. Naročnik. PROSLAVA STOLETNICA ROJSTVA MQNSENJORA REV. BUHA Ely. Minn. V spomiin stoletnice rojstva našega nepozabnega župnika Jos. F. Buha, bodo tri društva, ki spadajo h KSKJ, proslavile to na poseben način. Ta društva so i društvo sv. Antona štev. 72, društvo sv. Jožefa štev. 112 in žensko društvo Marije Vnebo-vzete štev. 203. Vsa društva se bodo vdeležila skupne slovesne sv. maše, ki se bo darovala ob pol osmi uri dne 19. marca, ravno na dan praznika sv. Jožefa. Članstvo društev sv. Jožefa in Marija Vnebovzete, se zberejo v Community poslopju, odkoder se potem podamo do Narodnega Doma, kjer se nam pridružil članstvo društva |SV. Antona. Od tam potem .skupno odkorakamo po Sheridan cesti v cerkev. Želeti je, da bi noben član in članica ne izostal-la, ki se^ ne bi udeležila te slavnostne sv. maše. Pokažimo javnosti, da znamo ceniti naše zaslužne du- Hibb-ing, Miran. Depresija nas preša tukaj, kakor preša in stiska rojake in druge po drugfih naselbinah. Morda je pa ravno to vzi'ok, da so se tukajšnji Slovenci zbrali in ne čakajo, da bi se jim brada ovila trikrat okoli niize, kakor to čaka Matjaževa vojska. Čeprav smo Slovenci že taki, da navadno odstopamo prva mesta drugim, so tukaj uvideli, da tako ne pojde več naprej, vsaj ne za naš blagor in naše koristi. V Hibbingu in okolici je precejšnje število Slovencev, ki so bil kar se tiče političnega življenja skoro nepoznani. Že dolgo časa se je čutila potreba po kaki politični organizaciji in ta potreba se je enkrat uresničila s tem, ko se je nekaj tukajšnjih mož podalo na delo z namenom da se ustanovi prvi Amerikan-sko-Slovenski politični klub v Hibbingu. Začetek je bil težak, kakor so težki vsi začetki, zlasti zato, ker nikjer ne manjka nasprotnikov. Kljub temu pa gori navedeni klub prav lepe napreduje, in dasi je šeie tri mesece odkar se ga je ustanovilo, se že čuti njegov učinek. Na pustni dan je ta klub pri. redil svojo prve* veselico, kamor so bili povabljeni samo Slovenci in nekoliko Hrvatov. Na?/' rojaki so se vabilu odzvali v prav lepem številu, za kar jim. na tem mestu najlepša hvala. — Čast pri tem gre zla^ sti našemu veseličnem odboru za njihov trud. Posebno priznanje zasluži tukaj rojeni mladi rojak Mr. Urick, ki ni delaven samo pri veseličnem odboru, ampak se tudi ne ustraši prevzeti vodstvo kluba, kar ni posebno lahko delo. — Le tako naprej Mr. Urick. Tvoje delo bo še veliko doseglo, če se boš držal načel, katere si zasnoval. Član kluba -o- Širite amer. Slovenca i TO IN ONO HITLER PROTI KATOLIKOM Berlin, Nemčija. — Dočim je kancler Hitler s posebnim proglasom, pozval svoje oborožene napadalne čete, naj prenehaja s svojfimi nasilstvi proti nasprotnikom, predvsem pa proti tuje-zemcem, je pa istočasno s posebno odredbo pričel nov pogrom proti katolikom, zlasti proti njih časopisju. Več vodilnim katoliškim listom je prepovedal izhajanje, med temi je znani list Koelnische Volkszeitung. -o- PAPIGA GA REŠILA Adelaide, Avstralija. — Papiga je celo uro zabavala vso sodno dvorano, pa tudi pomogla svojemu gospodarju, da je bif oproščen obtožbe, češ, da je pro-tipostavno prodajal alkoholske pijače. Redar ga je namreč za-tožil, da je slišal naslednje besede, ki so prihajale iz njegove hiše: "Bolje je, da zapreš vrata, morda so redarji v bližini. Imel sem dve. Daj nama steklenico piva, Sue!" Gospodar je v dokaz svoje nedolžnosti prinesel svojo papigo na sodnijo; in ko je ptič ponovil ne samo gornje besede, marveč celo oponašal strgan je z nožem in žvenketanje steklenic, je bil sodnik prepričan, da je ta papiga izredno nadarjena in je njenega gospodarja oprostil. --o- STRUP — NAMESTO ZDRA- Pri zdravniku. — Ali iu- veste, da se moja ordinacijska ura ob štirih konča? — Da, gospod doktor — toda pes, ki me je ob pol petih ugriznil, ne ve. Pri zdravniku. — Zelo me veseM, da je vaš mož nehal kaditi. Za to je potrebna krepka volja; Dama: O, gospod doktor, to pa imam! Če žena kašlja. — Mož: Kaj bova počela drevi, stara? Žena: Eh, kašljam, da se kar davim, pa bi lahko šla kam, kjer je toplo, recimo v gledališče. Pczahljivi profesor. — Častitljiva gospa profesorjeva je užaljena. Že ves dan čaka, kdaj ji bo njen ljubi možek stisnil v roko lično škatljico in ji časti-tal. Končno pa se pri večerji ne more več zdržati in se spusti v jok. — Daj, ljuba moja, — se čudi profesor, — kaj pa ti je? — Oh, moj Bog, -gospa profesorjeva, že čisto pozabil . . . vzdihuje - ali si res — Kaj pa? Ljuba ženka, povej vendar, — prosti profesor ves razburjen. — Ah, Ivan, — zašepeta vsa skrušena, — ali si res mogel pozabiti? Danes pred 25 leti sva se zaročila. — Jo j, Emica, — vzklikne profesor ves razburjen, — ali VILA jje res že 25 let od tega? Sveta Državni tožilec v Gradcu je j nebesa, zakaj pa nisi tega pre-ovadil več strežajev in asistentk !je povedala. Potem je vendar v hartberški bolnišnici. Pri na- zadnji, mirno lahko rečem, kem rentgenskem zajtrku, ki skrajni čas, da se poročiva sestoji iz nekakšne kaše, kateri j * * * je pridejan barijev sulfat, se je j Držal je besedo. — Najem-namreč zgodila usodna zamen- nik: Oprostite, prosim, ampak java in trgovec Kernbicher, ki res, najemnine ne morem pla-je prišel v bolnico, da mu z 'čati. Rontgenom preiščejo želodec, je po zavžitju tega zajtrka u-mrl. Bolnik je postal žrtev zamenjave zdravil. Namestu barije-vega sulfata so mu dali barijev nitrat, ki je učinkoval katastrofalno. Takoj po zavžCtju kaše je Kernbicher umri. Vdova pokojnika z otroci toži upravo bolnice za odškodnino. -o-- PRAVO VOJNO HOČEJO Asuncion, Paraguaj. — Med to državo in Bolivijo se vodi že dolge mesece vojna za sporno ozemlje Gran Chaco, dasi uradno še do zdaj ni bila vojna napovedana. V poslanski zbornici pa se je v ponedeljek enoglasno sklenilo, da se Boliviji napove prava vojna. Senatska zbornica je to že prej odobrila. -o--- "Amerikanski Slovenec" vodi tampanjo proti depresiji, po-nagajte mu! Gospodar: Tako ste vendar rekli že prejšnji, mesec ! „ Najemnik: Kaj, ali nisem držal besede. :it & Rada se uči. — Nu, al)i si srečen z mlado ženico, kaj? —• Ja, kaj bi rekel? Učila se je šivati, pa ne šiva nikoli; učiL la se je krpati, a tega nikdar ne stori; samo kuhati ne zna — v tej stroki pa se vedno iznova« poizkuša. Smola. — Kako to, da vaša gledališka dela nikoli ne pridejo na vrsto? — Ker pišem samo enodejan-ke, ravnatelj mi pa vedno črta eno dejanje. * * * Ženska in moda. — Na meji: V vašem potnem listu stoji, da imate temnorjave lase, v resnici pa so svetlo plavi. Kako to? Gospa: Zato, ker je potni list še od lanskega leta. Naslov Mcato AMERIKANSKX SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Nev)spaper in Amevica. Ustanovljen leta 1891. j Established 1891. Izhaja vsak dan razua nedelj, pone- Issued daily, except Sunday, Mon-dtijkov in dnevov po pravnikih. day and the day after holiday«, Izdaja in tiska: | Published by: EDINOST PUBLISHING CO. \ EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: ! Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 5544 Telefon CANAL 5544 Naročnina: Subscription: la celo leto ___________________________________$5.00 For one year ......—........................$5.00 Za pol leta _______________________2.50 For half a year ----------------------------- 2.50 Za četrt leta _______________________________- 1.50, For three months ---------------------------- 1.50 Za Chicago, Eanado in Evropo: ! Chicago, Canada and Europe: Za celo leto ________________________$6.00, For one year ---------------------------—$6.00 Za pol leta ___________-_______3.00 For half a year -------------------- 3.00 Za četrt leta___.._______________ 1.751 For three months _________________________ 1-75 Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. __ POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do fceclai imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo Številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Revizi jonist: Naša platforma ujeditijenja (Dalje.) Glede teh treh točk se je vnela dolga, mestoma jako živah-na fin .temperamentna debata. Zanimivo'bi bilo slišati izvajanja posameznih debatantov, imenoma in dobesedno. Pa bi se mi morda prcdbacivala netaknost, ker večina njih še živi. Zato- naj ostanem samo pri stvari. ' Eno dejstvo jasno zveni iz teh debat. In to je, da nam Krf-ska deklaracija s svojo platformo ne nudi zadostnih garancij za sedim j en je, ki bi obetalo skupni novi domovini tako bodočnost, ki bi je bili lahko veseli. Po avktoriteti zunanjih zastopnikov, Dr. Vošnjaka in Dr. Marušiča, so se vplivnejši delegati sicer osebno nekam sprijaznili s Krfsko deklaracijo in njeno platformo, clasi očividno ne ravno iz srca. Kot zastopniki ljudstva so pa drug za drugim izjavljali in utemeljevali, da z njo ne morejo pred narod. Zahteva po lastni platformi, vzeta iz mišljenja in čustvovanja ljudstva, je bila enodušna. Posebno krepko, nekako preroško je eden delegatov podprl to zahtevo. Dejal je: "Mi smo odgovorni za vse bodoče delovanje med našim narodom. Lahko se zgodi, da bodo še oni, ki so nam danes poslali brzojavne pozdrave, pozneje obžalovali, da so to storili, ako bomo ostali pri prečitani izjavi in ne pojasnili svojega mnenja- .'. Dr. Hinkovič se je sam izrazil, da je to platforma Jugoslovanskega Odbora v Londonu, ki je toraj moralno vezan, da agitku v smislu Krfske .deklaracije. Srbska vlada in Jugo-g)Iovans;r! Odbor v Londonu se toraj morata držati Krfske deklaracije, med tem ko mi nimamo take obveznosti. . . Popolnoma upravičeni smo toraj da izdamo resolucijo v tej smeri." Rada ali nerada sta morala Dr. Vošnjak in Dr. Marušič kloniti pred opozicijo proti omenjenim trem točkam splošne platforme, ki govore o Krfski deklaraciji. Vse tri so bile, četudi omiljeno formulirane, izločene. Odnosno je dobil posebni v to izvoljeni odbor nalog, da jih nanovo tako formulira, da bo narod, vpošte-vajoč vse razmere tu in doma, lahko pristal nanje. Obenem je ta odbor dobil mandat, naj v imenu S- N. Z., oz. slovenskega naroda v Ameriki sestavi posebno platformo zedinjenja. Izvoljeni odbor je Šel takoj na delo. Naslednji dan 16. apr. je že stopil pred konvencijo s predelano splošno in izdelano posebno platformo. Zato ima ta platforma prav za prav dva dela. Prvi vsebuje predelano splošno platformo, drugi pa pbsebno platformo ameriških Slovencev. Prvi del se takole glasi: "Slovenska Narodna Zveza na svoji prvi redni konvenciji dne 16. apr. 1918 v Clevelandu, O. svečano izjavlja: 1- Da smo Slovenci, Hrvati in Srbi en narod. 2. Da mi Slovenci osamljeni ne moremo eksistirati in vidimo rešitev naroda samo v političnem združenju s Hrvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno državo. 3. Da morajo biti vsi trije deli jugoslovanskega naroda popolnoma enakopravni in da mora biti ta enakost zagarantirana v osnovnih ali temeljnih državnih zakonih. 4. Da stojimo krepko na stališču principov predsednika Wilsona, po katerih ima vsak narod elementarno pravico, določati si sam svojo usodo in obliko svoje države. V zadnji točki so tudi očetje te platforme s precejšnjim pov-darkom dali duša svojemu ameriškemu, demokratsko-republikan-skernu mišljenju in čustvovanju. Poudarjajoč Wilsonovo načelo samoodločbe naroda so pristali tudi na to, pod pogojem, ako se narod sam odloči za monarhijo in. dinastijo. Najrod je res na to-pri- "TARZAN IN IZGUBLJENO CARSTVO" Toda Tarzan je bil to opazil. Zagnal se je kpt-panter v džungli na gladiatorja, ki je mislil pokončati Hasto, ga -age&bil aa vrat, stresel, da mu je zmrznil v rtikah, ter ga" zagnal kakor mačko proč od sebe. Mrrcižioe, ki so to gledale so rjulc, kajti kaj takega, nje hijene, grmeče rjovenje le- k > va, ki se bliža iz daljave, gki- a > sove slonov, ki se kopljejo v re- k » ki, mozeg pretresujoče glasove i - leva, ki je planil na antilopo itd. č < Tako je avtor v spretni' in du- d - hoviti obliki pripravil k sodelo- 11 • vanju pri uživanju književnega r > dela tudi uho. Njegova novost ( ■ bo gotovo našla v bližnjem ča- n ■ su mnogo posnemalcev in bo va- d '• žen pripomoček pri čitanju del, s ■ ki se bavijo n. pr. s sodobnim: J '• dogodki in osebnostmi. A tudi 2 '• za ilustracijo posameznih mest r a v dramskih delili se bo avtor I li lahko s pridom posluževal gra- ' mofonske plošče kot književne-I5 ga dopolnila. I- ^-o-- — Moskva, Ruslija. — Kakor e govori objava iz urada državne-i> ga političnega komisarja, je bila la pretekli teden izvršena smrt-'e na obsodba nad 35 osebami, ki i- so skušale na državnih farmah 0 zanetiti upor proti oblastem. .1, _____ ia NAZNANILO NAROČNIKOM m v naselbinah Bridgeville, Pres-m to, Morgan, Beadliing, Cady in a" Sygan v državi Pennsylvaniji naznanjamo, da .je sprejela za-m stopništvo za list Amer. Slovenec za imenovane naselbine m okolice Mrs. Mary Ušeničnik 1 J na Morgan, Penna., katera je - pooblaščena sprejemati naročnino za list Amer. Slovenec, naročila za oglase, prod k j at,i knji- ' ge in vse druge predmete iz naše knjigarne. Naročnikom in 0 vsem rojakom po imenovanih naselbinah jo prav toplo pripo-ročamo, da ji gredo na roko 'in pomagajo šijifci med narod pre-x potrebni katoliški tisk. _ Uprava A. S. Po beli hiši, predsedniškem stanovanjskem poslopju v Washingtonu, so zopet odmevali otreški glasovi, ko je po mav-guraciji ostala Rooseveltova hči, Mrs. Curtis Dali, s svojimo dvema otrokoma par dni na obisku. OTROCI V BELI HIŠI DELO ZA BLAGO Značilno gibanje za samopo- 1 moč se je pojavilo med nezapo- 1 slenci v nekaterih pokrajinah f Združenih Držav. Najstarejši : način kupčevanja je bila izme- ' njava (barter): blago za blago, delo za blago — torej brez po- . sreclovanja denarja. To gibanje 'se poprijema tega najstarejšega načina trgovanja, da tako re- ( šuje v dotičnem kraju sistem distribucije iz popolnega poloma- V nekaterih krajih se zamenjava blaga ali dela izpopolnjuje z nakaznicami, ki služijo mesto gotovine pri temu kupčeva-; nju'v zameno. Po cenitvi znanega ameriškega ekonomista Stuart Chase, se je kar pol milijona ljudi, voljnih dela in nevoljnih prosjačenja, lotilo tega orožja proti bedi. Večina raznih načinov trgovanja v zameno je nastala kar od sebe iz malih kupčij. Na primer: nekdos ki .je imel več krompirja, kot ga je potreboval, je našel koristno zamenjati nekaj tega krompirja s piščanci • ali poplačati s krompirjem ro-. kodelca, ki mu je postavil hlev. ■ Kp je več ljudi sprejelo ta na-. čin trgovanja, se je našlo, da držanjei računov o raznih zame-- njavah je bilo preveč komplici-1 rano in uvedle so se nakaznice t (košček papirja, v katerem je . navedena vrednost storjenega . dela ali zamen j enega blaga) mesto papirnatega denarja. Tako j je bilo zaključenih mnogo kupčij j zlasti na zapadu. Celo rudniki, t mlini in tovarne so se tako ku-L- pile, da se zagotovi stalen prebitek blaga za potrebe zamen j al-nih skladišč. Ta spretnost, da se blago producira, je življenske ,-ažnosti za vsako zamenjalno adruženje. Preskrbuje delo za svoje člane in blago take vred-losti, da se lahko zamenja za ži-/ež, oblačilo in stanarino, s ka-:ero se učlanjeni delavci plačujejo za svoje delo- Na primer, v mestu Minneapolis udruženje Organized Unemployed, Inc., deluje že od jeseni in je nameščeno v nekem praznem šolskem poslopju in v bližnjem skladišču. Ima oddelek za zamenjavo, prodajalnico na drobno, čevljarno, gostilno, tovarno za oblačila, tovarna kislega zelja in oddelek za konserve. Sadje in zelenjavo se konservi-rajo in držijo v'skladišču za hrano članov po zimi. Surovine se nabavljajo potom kupčevanja v zameno, sadje in zelenjava pa se dobivajo od farmarjev v plačilo za delo članov. Drva za kurjavo se dobivajo v zameno za delo članov ,ki sekajo drva za farmarje. Ta organizacija je že izdala nakaznic za $20,000. Ima svojo "banko", kjer se nakaznico hrani jo in manipulirajo z iste skrbnostjo kot denar. Nekatere prodajalnice v Mimieapoli; sprejemajo te,nakaznice kot plačilo za blago po njihovi nomi nalili vrednosti in potem rabi j c te nakaznice, da kupijo blago oc organizacije,, ki ga producira- Na tak način več kot 4o0( družin je dobilo delnega posk in nakaznice jim omogočajo, dž se preživijo brez stalnega za služka ali denarja in brez petno či dobrodelstva. Celo je res, d-oni, ki dobivajo javno podpore se'ne sprejemajo v organizacijo Obrat poslov te organizacije ne japoslencev znaša dostikrat pc, m 55000 na dan. Če Še bolj obširno je delovanje jek udružonja Natural Development j Association v Salt Lake City, ki ni je približno leto staro. To udru-' di ženje ima sedem podružnic v dr- je žavi Utah, pet v Idaho in drugo: g( v Californiji in Arizoni ter slu-, n: ži 10,000 družinam. Obratuje (ž« brivnice. krojaČnice in usnjar-1 n. ne, pa tudi nekatere zapuščene premogovnike. Od svoje po- j s; družniee v Oakland, California si dobiva ribe in satije. j< Približao 40,000 ljudi v Colo- j< rado pomaga si na enak način j potom Unemployed Citizens j League, le da se tam ne rabijo! nakaznice (scrips), ker to je, prepovedano v tej državi. Vse to gibanje samopomoči se razširja napram vzhodu. .Mesto New York ima razne zamenjalnicejf pod vodstvom Emergency Ex-. ; change Association (52 Vandei1-; bilt Avenue), prostovoljnega u-, druženja ekonomistov, industri-;p jalnill inženirjev in drugih, ki j y so mnenja, da se sistem zame- -1 njave daje vpeljati v raznih so-!0 seščinah velemest. Člani se ob- j ^ vezuje.i.o delati za blago in pol j ^ dneva dela. na teden v plačilo! članarine. Te-, služijo za porav- \ navo pisarniških stroškov. Gotovina ne igra nikako vkjo'. Ali •*' je delo v zameno za biago, obla-čilo in- druge potrebščine, ako j ta načrt uspe. f' Eden izmed najbolj zanimi- a vih načrtov zamenjave je bi! razvit od vseučilišča Antioch College v.Ohio, kjer dijaki v plačilo za svoje stroške delaj c j pol dneva na dan. Šola ima raz- 5 ne industrije, kot tiskarno, bro- ] naste umetnine in laboratorij z 1. ] ; trgovske raziskave. Začasno je , produkcijski oddelek šole imel 1 potežkoče pri razpečavi svojih 1 produktov. Zato je zaposlila eti- , jake v produkciji blaga, ki se lahko zamenjava za druge po- ( trebščine šole. To je dovedlo do ustaho- 1 . jvitve zamen,jalnice Midwest Ex- : - change. Razne industrije so bi- J • le povabljene v članstvo; med ■ njimi producenti živeža, njleč- j • j nih produktov, barvil, avtomo-1 1 bilskih obrocev itd- Da navede- : mo tipično navadno kupčijo: 1 Član tega udruženja, ki ima ; mlekarno in kokošjerejo, je elo- - poslal šoli jajca, maslo in, mleko. - V zamenjavo je sprejel delo di-1 jakov, tiskovine in šolnino za i hčer. V drugem slučaju je šolska bronasta, livarna izvršila ne- a ko delo za- tovarno avtomobii-lt skih obrocev. V plačilo je livar- e ——----------- : POZOR! §Na tisoče Slovencem in Hrvatov se mi j< . zahvalilo za moja 1 zdravila, katera so ra bili z najboljšim uspehom, kakor za lase reumatizem, rane, in za vse druge kožr.t in notranjne bolezni a Mnogi mi pišejo, da je moj breznlačn a ;ianik vreden za bolnega človeka nati ^500. — Zaradi tega je potrebno, d* vsakdo takoj piše po moj brezplačni -enik za moja REGISTRIRANA >. la GARANTIRANA ZDRAVILA, o, JAKOB WAHClC, 0 1436 E. 9Sth St.. Cleveland. Ohi. _r U|__ ^^ na dobila obroče. Prebitek obrocev je šola zamenjala i:a barvite, delo in druge stvari. Vodilni ljudje v tem gibanju ne pretiravajo njegove gospodarske važnosti. Ne pričakujejo, da je v njem rešitev velikih gospodarskih vprašanj, ki so nad nami. Ali verujejo, da združevanje nezaposlenih delavcev, nezaposlenega materi.jala in nezaposlenih mašin tvorijo važno samopomoč pod umetnim vodstvom prinaša pomoč in vzdržuje moralo v časih clemoralizu-joče nezaposlenosti. Sirom ju g os lavi ie Hvda nesreča Na nenavaden grozen način !se je pred nedavnim i 12Tetni; k-ajžarj.ev sin Vk«>lto iJamnikai' iz Gorice pri Dobrni. 'Plezal je po- domači zidan ci in I padel' z odra. Pri padcu se jc ! \7,jel! za kavelj v zidu. Siwclj ga I je zgrabil za kost. nad dc::ni-ai i očesom in mu jo odtrgal. Fo-j hcbljen bo za vse av«)|r življ«- ■ nje. -o-" Cc puskc ] V Bohovi ..na Štajerskem- :>ta t:i skočila v la?e neki lovec in posestniški sin Ivan KuSar. Padel je strel, ki je zadel Kiparja v desno nogo. Moral je v mariborsko bolnico. Pomagati r»i jc hoSeln V policijski za gor v Maribor je nedavno prišla r^fjsa 2. letna Marija K." radi pK- 'cv^d mvfa povratka v. mest :).. Tuhtala jc, kako bi prišla iz te 'ne - ulice m 1 je pogoltnila prstan.- Ps je pr-. stan obtičal v Požiralniku in je morala v bolnico na operacijo. V NAJEM se odd« 2 nadstvepna hišo po 6 seb, Hot -.-.»ats heat,. ■ Cryntal s'i. hj N. HoTnan Ave. ■ Nadaljnja poj;.v iiila se dobe pri I Jtigoslav Bids;. & Loan Ass's,. 1' 25-52 Se. Central Park Ave, - j Near 26th St. -I Phone Crawford 8200 Res. Phone Lawndale i>>82 • Jose]Dh Steblay IV SLOVENIJO preko sulni-.vc jcinc poti v (,ci,oa ali Tre,. VELIKI, RAZKOŠ*-: PAItlMIKI llf Naihitrrjša ckfipt^tino riužbn v j Sl.OVTNl.IO sitom SMdpEentsko -.itark. Coitte di SAVOIA ..........U. mica I 'KB» ... .1. apri(a HI ' Direktna žejoBiiilkii isv«zn i* I j ' Genoc. Potnike bodo pocukali l smetopniki to tU*užlw In )lh bodo spremljali in jim preskrbeli, J hitre ek&presne vlttke do Slovo* nI je. Direktna sloihn v Trst ! SATI UMA .........................11. auvila I VlHXAN'tA .........u. maja Druge plovbe J AUGUSTUS _________;............2.S. mnrea ROMA .......................22. aprila Sijajno udobnosti Izvrstna kuhinja Vprašajte kakosa afrenta ati ' i . Pa urad Italian Line na 3S3 No. _.j Michigan Ave., Chicago. Brusiva 1 ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v ^MERIKANSKEM SLOVENCU imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. ¥ JUGOSLAiVJO Moderna udobnost in neprekosljiva postrežba v vseh razredih... Tedenska odplutja iz New Yorka. Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga. ijsz m ^ k &£ Pojasnila vam da vsak lokalni agent ali HAJtiBUftC-AMIERtCAlii UNE 177 N. Michigan Ave., Chicago____ ČISTO MLEKO ZA VAŠE ZDRAVJE, ZA VAŠE OTROKE IN ZA CELO DRUŽINO, — iz — WenceisHairy Products 2380-82 Blue Island Avenue, Chicago, Illinois Telefon Roosevelt 3673 Na razpolago vam za vaše zdravje v sv^ih novih modernih svetlih mlekarskih prostorih. "AMER. SLOVENCA" ne |fta samo vaše članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po vaši 1 okolici. E . - A n u «v JD. M. CR il\ Jti, iM-. dH, Oglaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. r Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 15. marca 1933. Sivčev vražek "^yyv" RUSKO SPISAL MIHAEL OSORGIN. Z avtorjevim dovoljenjem iz ruščine prevela Marija Kmetova. Že v prvi vasi sta ju zapustili obe tovarišici, bodisi zato, ker sta napravili kupčijo, bodisi zato, ker se jima je zdelo v četver neugodno hoditi. Vasja je imel srečo in za Tanjušino staro obleko in poletno bluzo je pribarantal kar bogastvo: osem kil kaše! Pavlovič je to kupčijo povsem odobril. Ko je zavezoval vrečo, je Vasja z grozo opazoval, kako je neka mlada ženska vtikala svoje rdeče, izdelane roke v rokave Tanj ušine bluze, kako si jo je pomerjala vrh svoje stare, umazane bluze in si s pestmi popravljala grudi. A kupčija je bila narejena, pa še imenitna kupčija — za Tanjušo. Kmetje so mrko zrli na prekupčevavca, vendar so skušali dognati, koliko bi veljali inže-njerjevi škornji, ki niso bili naprodaj. Za koso in osle so ponujali malenkost; prezgodaj je bilo še misliti na košnjo- Vasja se je zanimal odkod ima inženjer novo in neoklepljeno koso. Pa je zvedel, da mu jo je dal zavod, kjer so delili uslužbencem najbolj nemogoče in izredne predmete. Pa so jih vsi radi sprejemali, češ, za zamenjavo bo že! Sklenila sta, da ne poj deta predaleč in ostaneta blizu železniške proge. Najhuje je bilo glede prenočišča; neradi so ju jemali pod streho, nič kaj niso zaupali mestnima prihajačema. A če so ju že vzeli, so ju radi izpraševali o " oskvi, o Nemcih, cenah, o tem, kaj prinese bodočnost. Da je bilo konec vojne, to jim je bilo znano po vaseh. Glede tega pa, kdo je zdaj vladar Rusije in če je res, da so odvedli carja in kaj da hočejo boljševiki, so imeli najzamo-'tanejše in najčudovitejše mnenje. Bolj ko za politiko, so se zanimali za vesti o davkih in Če bodo res vzeli kmetom žito in če se veleposestniki ne bodo več povrnili. Komaj so si upali dihati, ko so poslušali odgovore, vendar je bilo videti, da tujcema prav malo verjamejo in so si po svoje razlagali besede. Petega dne so prihajači-barantači napolnili svoje vreče in se ločili od bluz, nogavic, katu-na, korenjevega čaja in listnatega tobaka. V zadnji vasi je prodal Vasja za šestnajst kil pše-nične moke in šestnajst kil prosa lovske škornje profesorja ornitologije- Te kupčije pa inženjer ni odobril, češ, da je premalo izdatna. Tedaj se je tudi inženjer otovoril z živili. Sklenila sta, da se popeljeta do prihodnje postaje z vozom, ki je imel isto pot, in sta ga plačala z denarjem. Tudi to sta dosegla, njun pohod je bil torej srečen. Ko je bil voznik že zunaj vasi, se je okrenil z glavo k obema v vozu, ju pozorno ogledoval, ju ocenjeval in rekel Vasji: "Gledam te in pravim, da te je premalo za milostnega gospoda, Kakemu tovarišu pa tudi nisi nič podoben. Pa ti bom dejal samo gospod." Protasov ga je vprašal: "No, komu sem pa jaz podoben?" Kmet jd nerad odgovoril: "Kdo bi te poznal! Prihajač si, ne naš. Zdi se, da si vojaškega stanu." Voz jima je tem bolje ustrezal, ker je bil Vasja Boltanovskij, nevajen takih pohodov, zelo oslabljen in je imel to noč celo nekaj mrzlice. Najtežje je bilo priti z vrečami v vlak, ki je bil navadno prenapolnjen. Prvo noč sta prebila na kolodvoru; drugi dan jima je spet zasijala sreča in prav težko sta se utaborila najprej na zavori, nato pa na ploščadi. Na prihodnjih postajah ju je nov val barantačev, ki so zasedli stopnice in celo streho, potisnil spet v vagon, kjer je človek že komaj dihal in kjer si moral ves čas stati. A ko sta bila že notri, — sta bila tudi za to hvaležna usodi- Zdaj je vlak hitreje vozil in ni dolgo čakal na kolodvorih; že tretjega dne sta se bližala Moskvi .Srečno sta prišla skozi prvo zaporo; z malenkostjo sta se odkupila. Vasja je že nestrpno pričakoval Moskve, zakaj čutil je, da so mu pošle vse moči. Da je bilo moči laže dihati, so odprli vsa okna v vagonu in Vasjo je silno mrazilo. Ponoči se je spremenila mrzlica v vročico in ko je inženjer gledal svojega mladega sopotnika, je nezaupno zmajal z glavo: "Kaj vas tako vznemirja? Glejte, da niste steknili kake strupene semaške!" (Semaška je uš; ime je dobila od Semaška, ljudskega komisarja za zdravstvo.) "Ne, ne, kaj to! Da bi le skoraj dospela!" Prav pred Moskvo so naleteli spet na oddelek zapornih uslužbencev. S streli v slepo so vse pregnali s streh. Iz prednjih vagonov so segnali vse potnike in odvzeli mnogim vreče. Pa je bilo videti, da jih je to utrudilo, in zato so druge pustili v miru. Barantači so z resnico in lažjo branili svojo robo, oklepali se svojih vreč, psovali, se dobrikali, podkupovali, skušali ostati v strnjeni vrsti, niso hoteli pustiti uslužbencev v vagon, skušali so skriti svoje zaloge pod klopi, v suknje in naprsne žepe. Vašjfe in njegov tovariš sta imela spet srečo: njud-vagon je bil zadnji in da bi ga preiskali, nisd"niti žmogli niti utegnili. Ko so stali več ko :dve uri se je vlak vendarle pomeknil naprej. Do Moskve je bilo še pet ur. Poglavitna nev&'rnost, da bi izgubila s takim trudom pridobljeno robo, je šla slednjič le mimo. Protasov je svetoval: "Cim boste doma, se najprej umite, poiščite vse semaške, se do vrha napojite z vročim čajem in nato — v posteljo! Najbolje pa, da pokličete zdravnika, če imate kakega znanega." In zares, Vasji je bilo prav slabo. Po živčni napetosti ob zapori je občutil zdaj neznansko oslabijenost. Sedel je na vreči ,kot bi bil sam vreča. Časih mu je tako močno butalo v sencih, da je preglasilo drdranje koles. In od mrčesa srbeče telo je, obli val mrzli znoj-. "Vse se mi zliva in valovi pred očmi." "Ni čudno," je rekel inženjer in sočutno motril sopotnika, "to, očka moj, je resna zadeva. Dobro, da bova skoraj v Moskvi Vreče bova že kako zvlekla, morda dobiva kakega cenega izvozčka." Vlak je ropotal po kretnicah, stokal na ovinkih in počasi, kot bi nalašč raztezal čas, s težavo, dušeče in zlobno lezel k moskovskemu kolodvoru. V&sja se je hotel razgibati in skušal je držati sVoje plamtečo glavo bolj čvrsto. Mislil je: ''Zdi se ,da mi slaba prede. Pa sem vendarle prihesel vse reči s seboj. Zdaj bosta profesor innfanjuša malb laže živela." flfz bolnim nasmehom je še pomislil: "Kmalu jo bom videl. . . Tanjušo." 10. Žmuriki. (Žmuidki so trupla umrlih in ustreljenih. Beseda izvira od 'žmuritsa', t. j. zamižati.) Predstojnik hišne uprave Denisov je sporočil zvečer strankam, da se morajo vsi, ki se ne morejo izkazati s kako službo pri sovjetu, javiti krog treh zjutraj pri milici in prinesti lopate s seboj. "Pojdete na javno delo." (Dalje prih.) šE- 3E S TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so nasi stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. RAZNE KNJIGE ki se dobe v zalogi knjigarne Amer. Slovenec: VERSKE IN NABOŽNE KNJIGE BERILA IN EVANGELIJI, za nedelje, praznike in imenitnejše godove celega leta ....................................$2.00 BREZ VERE. Devet govorov o neveri. Dr. M. Opeka 35c DUHOVNE VAJE, za duhovnike. Urb. Nežmah $1.00 DEKLETOM. 1. zvezek. Krščansko življenje. Dr. A. B. Jeglič ............................................................................ 45c JAGNJE BOŽJE. 12 govorov o daritvi sv. mase. Dr. M. Opeka .......................................................................... 60c JEDRO KATOL. NAUKA. And. Einspieler................ 95c JERUZALEMSKI ROMAR. Dr. F. Lampe............... 30c KAM? Fantom in dekletom spisal Dr. F. Lampe........ 95c KATHEZE ZA PRVENCE ............................................ 35c KNJIGA O MARIJI. Spomin na prvi slov. Marijin kongres v Ljubljani 1. 1924 ........................................$1-75 KRALJ VEKOV. 10 govorov o Bogu. Dr. M. Opeka 75c KRISTUSOVO ŽIVLJENJE IN SMRT. 1. in 2. del meh. vezava. Št. Kocijančič. Vsak del po ................ 75c KRIŽANA USMILJENOST ali življenue sv. Elizabete. Dr. A. Stele .........................................-.....................$1-00 KRŠČANSKI NAUK ZA PRVENCE .................-....... 35c KRŠČANSKO KATOLIŠKO NRAVOSLOVJE. F. Kosec ...................:.........................................................—• 75c LEGENGE, o sv. Frančišku in druge. Ks. Meško........ 75c LURŠKI ČUDEŽI. Francosko spisal H. Lasser.......... 75c MALA CVETKA MARIJINA. D. M. Brumat............$1.25 MLADENIČEM. 1. zvezek Obramba vere. Dr. A. B. Jeglič ..............;..............................................................— 45c MESTO NA GORI. 14 govorov o cerkvi. Dr. M. Opeka .................................................................................-.......$1-25 MOST V ŽIVLJENJE. And. Čadež ................................ 75c O KRŠČANSKI VZGOJI MLADINE. Okrožnica sv. očeta Pija XI............................................-.................- 35c OB SKRIVNIH VIRIH. Dr. Jos. Jeraj. Pouk za življenje .........................................................................— OD BLAGOSLOVIL .......................................................... 75c O DVEH GREHIH. Trinajst govorov za jnoralo. Dr. Mih. Opeka .....................................-............................... PAMET IN VERA. J. M. Seigerschmied. Slovenskemu narodu v potrdilo njegove vere............................ 25c PASTIRSKI LISTI. Ant. Mart Sloinšeka.................... 25c PETER BARBARIČ, vzoren hrvatski mladenič, vzor mladeničem slovenskim. P. A. Puntingam. S. J..... 95c PODROBNI NAČRT ZA POUČEVANJE VERO- NAUKA na ljud. šolah. A. Čadež............................. 25c POTA MARIJINA. Kratka šola lepega življenja za družbenice. Dr. Miroslav Brumat ............................ 75c PREMIŠLJEVANJE O BOŽJEM SRCU JEZUSOVEM ..................................................................••.......... 60 c PREMIŠLJEVANJE O ŽIVLJENJU NAŠEGA GOSPODA JEZUSA KRISTUSA za vse dneve celega 1. 1. del ..................................................................$1-00 PRIDIGE. Mart. Avšič ........................................................$1.00 PRILIKE PATRA BONAVENTURA v pojasnjevanje raznih verskih in nravnih krščanskih resnic.... 35c PRI NAJBOLJŠEM PRIJATELJU. Franc Bernik....$1.00 RAZLAGANJE CERKVENEGA LETA ali slovenski Goffine. Msgr. Val. Podgorc ........................................$1.50 SESTRA BENIGNA KONSOLATA FERRENO. Nje življenjepis ................................................................ 50c SIRAHOVE BUKVE ....................Ž................................$1.00 SONCE IN SENCA. Dr. A. Tominec............................$1.00 SV. CIRIL IN METOD. A. Mart. Slomšek................ 50c SPOLNUJ ZAPOVEDI. Fr. Bernik. 1. in 2. knjiga. Všaka po ............................................................................ 50c SVETI KRIŽEV POT sv. Leonarda Porto-Mavriške- ga ...................................................................................— 15c SV. TOMAŽ AKVINSKI. Dr. Angelicus. Življenjepis 75c UMETNOST V BOGOČASTNI SLUŽBI. J. Flis..„..$1.00 VEČERI OB LEMANU. Prof. M. Moravski S. J..... 65c VODNIK MARIJANSKI. Navodilo za vadstvo Marijine družbe ......:................................................................. 75c IZ LUČI IN TEME. E. Gangl......................................... 50c Ot>eka ..................................................................................$1.00 VZORNIKI PRVEGA SV. OBHAJILA. And. Kržič $1.00 ZA RESNICO. 18 obrambenih govorov. Dr. M. Opeka 50c ZGODBE SV. PISMA. Dr. Jan. Ev. Krek. 1. in 2. del. Vezane v papirnate trde platnice, vsak del po........$4.00 Fino vezane v usnje, vsak del 2,0 ......................:.....$7.50 ŽENINOM IN NEVESTAM. Dr. A. B. Jeglič............ 25c ŽIVLJENJE SVETNIKOV IN SVETNIC. Matija Torkar. 1. in 2. del. Vsak del po ................................$2.50 PESMI IN POEZIJE BISERNICE iz belokranjskega narodnega zaklada. Ivan Šašelj. 1. in 2, del. Vsak del po ........................ 75c BRSTJE IZ VRTA SLOVENSKEGA PESNIŠTVA. Dr. Jos. Lovrenčič ........................................................ 50c CVETJE NA POTI ŽIVLJENJA. M. Elizabeta O. S. Ur s.................................................................................$1.00 ČRNA GORA. Pripovedna pesem ...............-.................. 25c GORSKE PRAVLJICE. Jože Lovrenčič .................... 40c GORSKI VENEC vladike črnogorskega Petra II. Pe- troviča-Njeguša ................................................................ 50c HOMfeRJEVA ILIADA. I. — VI. spev in VII. — XII spev. Vsak ................................................................ 50c IZBRANE PESMI. Ant. Funtek...................................... 50c IZ MOJE CELICE. M. Elizabeta O. S. Urs.................$1.00 JEVGENIJ ONJEGIN. A. S. Puškin, Roman v verzih 50c JOB IN PSALM 118. S. Gregorčič ................................$1.00 KOBZAR. Izbrane pesmi Tar. Ševčenka.......................$1.00 KORENITIM KRITIKOM LJUBSKIM. J. T. Tur-kuš ...... .... 25C KITICA MOJIH. B. Maister ".".I!"!.!!"!!!.."!!!"........"'"Z 75c PESMARICA. Zbirka narod, pesmi ................................ 50c VSTAJENJE DUŠE. 25 govorov za prerod. Dr. M. PESMI. Jos. Cimperman ......-............................................ 75c PESMI. J. T. Turkuš ....................................................... 25c PESMI V NEDELJE CELEGA LETATI. Dolinar.. 50c POEZIJE FRANCETA PREŠERNA ............................ 65c POEZIJE. Frank Levstik ...................................................$1.00 POEZIJE. S. Gregorčič. 1. del ........................................ 75c IV. del ................................................................................$1.00 POEZIJE, Zamejski ............................................................. 50c PSALMI. Iv. Vesel .............................................................. 75c RIMSKI VERZI. Dr.. Mih. Opeka ................................ 50c SLOVENSKE BALADE IN ROMANCE. C. Golar 75c SLOVENSKE LEGENDE. A. Medved.................S0e SLUTNJE. It. Albrecht .................................................. 35c STRUNAM SLOVO. B. Miran (J. Stritar).................... 40c ŠOTOR MIRU. Silv. Sardenko ........................................ 75c VALENTIN VODNIK, svojemu narodu ...................... I5c ZBIRKA PESMI, Simon Gregorčič ................................ 50c ZLATOROG. Planinska pravljica, R. Baumbach........ 50c RAZNE KNJIGE KATOLIŠKI SHOD V LJUBLJANI 1. 1923...............fi.00 KOLEDAR DRUŽBE SV. MOHORJA, za 1. 1921.... 20c LETOPIS LJUBLJANSKE ŠKOFIJE, za 1. 1924...... 50c NOVA VELIKA, arabska sanjska knjiga. Ilustrovana s slikami ...........................................................................$2.00 Brez slik ..........................................................................$1.00 MALA SANJSKA KNJIGA ............................................. 45c III. SLOV. KATOL. SHOD V LJUBLJANI 1. 1906 35c Naročilom je priložiti denar, Dodisi v gotovini, Money Ordru, bančnem draftu ali v znamkah. Knjige pošiljamo poštnine proste. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec ■ IZPRED DRŽAVNEGA SODIŠČA V BELGRADU 1849 W. 22nd STREET CHICAGO. ILL. - - ■, wr. +-*#mnMitr:fffifr'! & • 'p* * ...... ALI BOLJE: REŽIMSKA KOMEDIJA PROTI SLOVENCEM, KI NOČEJO TROBITI V REŽIMSKI ROG. Obtožnica proti bivšemu poslancu J. Brodarju in tovari- šem Belgrad, 21. januarja, 1. Davi ob 8. je sodišče za zaščito države nadaljevalo razpravo proti bivšemu narodnemu poslancu Janezu Brodarju in njegovim tovarišem. Ker obtoženec Franc Grilc še ni prišel k razpravi, je sodni senat sklenil, da se postopanje proti njemu iz sedanje razprave izloči. Posamezni obtoženci so ob začetku razprave in na poziv senata podali svoje osebne podatke, nakar je predsednik senata dr. Bubanj vprašal bivšega narodnega poslanca Janeza Brodar-ja, če mu je ljubše, da naj bo razprava tajna ali javna. Janez Brodar je izjavil, naj bo razprava javna, nakar je bilo sklenjeno, da je javnost pri-puščena. Kaj trdi obtožnica Po teh začetnih podrobnostih je vstal državni tožilec dr. Ca-drovin prečital obtožnico, ki je bila sestavljena v smislu 22 zakona o državnem sodišču za zaščito države in ki obtožuje. It Brodarja Janeza, češ, da je 16. maja 1982 ob priliki manifestacij v Hrastju- med ostalim vzklikal tako, da je s tem raz-žalil iVjladarja, da je 16. maja proti poslancu Janko Barletu v prisotnosti več oseb izjavil: "Preje smo zahtevali avtonomijo, sedaj pa zahtevamo več. Sedaj zahtevamo federacijo, popolnoma samostojno upra vo Slovenije." Torej je s te mi besedami hotel ustvariti razpoloženje,. da se spremeni sedanja državna ureditev... da je 22. maja 1932 v Šenčurju ob priliki zborovanja Janka Bar-leta kot voditelj demonstrantov navajal ljudstvo k nasil-stvom napram državnim oblastem, tako, da je ljudstvo prebilo žandarmerijskti kordon pred Gašperlinovo gostilno in hotelo razorožiti žandarje. Pri tej priliki je padel tudi strel iz revolverja zaradi česar je žan-darmerija morala uporabiti mrzlo in vroče orožje. Da je ob isti priliki z vzkliki žalil kralja in režlim ter hotel s tem ustvariti. med ljudstvom razpoloženje, ida se eden del naše kralje-vine^oddvoji od državne celine kotisamo&talna država. 2.vUmnika Antona, češ da je 22. maja 1932 ob priliki Bar-letovega shoda, v Šenčurju navajal demonstrante k naselju1 protli državnim oblastem na isti način, kakor Janez Brodar in je- s tem ogražal javni mir in spravil v nevarnost javni red v državi. Da je ob isti priliki navajal demonstrante k nasilnemu postopanju proti Jožefu Prešernu in njegovi družini z besedami: Pobijte izdajalce! Dol z njimi! Kolo razbite', fanta pa ubijte! kar so oni tudi Korošec postal prvi predsednik samostojne Slovenije. Na ta način se bodo davki znižali. S tem je ustvarjal prepričanje, da se naj spremeni današnja državna, politična ureditev države. 5. Grilca Franca, češ da je 22 maja 1932 ob priliki manifestacij proti poslancu Janku Barletu vzklikal "Živela samostojna Slovenija" in tudi žalil vladarja ter tako deloval, da se del; Jugoslavije oddvoji kot samostojna država. 6. Kosa Vinka, češ da je 22. maja 1932 ob priliki demonstracij proti Janku Barletu v Šenčurju vzklikal "Živela republika" in žalil vladarja ter deloval na to, da se del kraljevino Jugoslavije oddvoji od celine kot samostojna država. 7. Loboda Josipa, češ da je 22 maja ob priliki manifestacij v Dolu vzklikal "Živela republika" in žalil vladarja, torej s temi vzkliki ustvarjal razpoloženje, da se del Jugoslavije oddvoji od celine kot samostojna država. 8. Ogrina Tomaža, češ da je 15. maja 1932 ob priliki manifestacij vzklikal "Živela svoboda, Živela slovenska republika" ter s tem ustvarjal razpoloženje, da se del kraljevine Jugoslavije oddvoji od celine kot samostojna država. 9. Cerarja Petra, češ da je 15. maja 1932 ob priliki'manifestacij v Mengšu vzklikal Živela svoboda, Živela republika ter na ta način ustvaril razpoloženje za oddvojitev dela Jugoslavije iz drž. celine. 10. Ilijo Alojzija, češ da je začetkom maja 1932 v gostilni Križnarja Josipa v Preddvoru rekel Vombergerju Jerneju: Upam, Ha bo v enem ali dveh letih drugače, da bo Slovenija postala federativna drzJava z dr. Korošcem kot predsednikom, s čimur je deloval na to, da se spremeni današnji državni red v državi... da je 22. maja 1932 ob priliki manifestacij proti shodu poslanca Mravljeta Milana na Primskovem na cesti iz Pnimskovega v Kranj vzklikal Živela svoboda, Živela samostojna Slovenija, s čimur je deloval proti današnji državni ureditvi (in proti političnemu redu v državi. 11. Škrbca Matijo, češ da je 22. maja 1932 na shodu poslanca Mravljeta v Primskovem vzklikal Živela samostojna Slovenija, Živela republika, s čimer je hotel spremeniti današnjo državno ureditev in deloval na tem, da se del kraljevine oddvoji od celine kot samostojna država. 12. Gregorina Franca, češ da je 22. maja 1932 ob priliki govora župnika Komljanca Antona pred cerkvijo pri Sv. Trojici med ostalim z vzkliki žalil via- ■3s? storili, s čemur je povzročil na- darja. silje in oškodoval tujo lastnino. 3. Štrcina Ivana, češ da je 15. maja 1932 v Mengšu z besedami "No fantje, ali ne bo nič" in s celim svojim delovanjem navajal svoje zbrane pristaše k nasilju proti • državnim oblastem tako, da je ljudstvo v sprevodu vzklikalo: "Živela slovenska republika" in se je žalil tudi vladar! Na poziv žandarjev, da se razide, je ljudstvo hotelo žandarje razorožiti. Obtoženi je torej navajal prisotne k nasilstvu in na splošno ogrožal javni red in spravil v nevarnost javni red v državi. 4. Vombergarja Jerneja, češ da je maja meseca 1932 v Ker-novi gostilni v Cerkljah, v Zor-manovi gostilni v Zgornjem Brniku in v Jenkovi gostilni v Cerkljah v prisotnosti večjega števila ljudi izjavljal, da bi bilo bolje da Slovenija postane samostojna na ta način, da bi imela z Jugoslavijo, skupaj samo kralia in vojsko in da naj bi dr. * S tem so se pregrešili proti raznim prestopkom, označenim v par. 307 k. z. in zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Za priče so poklicani: Janez Rekar, Anton Zupan, Miha Molj, Franc Sotlar, Rakič Bori-slav, Jože Prešeren, Jože Mrak, Ivan Srebot, dr. Stane Rape, Miha Beljak, Josip Adamič, Milan Mravlje, Jernej Vadnjal. Od žandarmertijske postaje v Šenčurju je biflo dostavlfjenjh 54 zapisnikov, iz Hrastja 9 zapisnikov, iz Mengša 43, iz Cer-kelj 21, iz Dola 12, iz Primskb-vega 15, iz Sv. Trojice 7i. Državni tožilec je nato prešel na čitanje razlogov obtožnice. (Dalje prih.) --o- Stara modrost je, da zlo rodi zlo, nasilje pa nasilje, vendar še vedno hočejo odpraviti zlo z zlom in učiti laž v imenu resnice.