•EP 04/201 42 41
DNEVI ODPRTIH VRAT do 30. oktobra 2003
Osupljivo ugodne cene in oblike
vožnje, nagradna igra, presenečenja,
AVTOHIŠA VRTAČ KRANJ, Delavska 4, Tel.: 04 270 02 00
NIŽJE OBRESTNE MERE
Gorenjska y Banka
Banka .< posluhom
:a dolgoročne potrošniške in Stanovanjske kredite
MM©IMGLAS
Leto LVI • ISSN 0352 - 6666 - št. 86 - CENA 290 SIT (16 HRK)
Kranj, četrtek, 30. oktobra 200 i
Preko številnih ovir do višje šole
Izobraževanje prve generacije študentov bodočih komunalnih in gradbenih inženirjev bo odslej potekalo v novih prostorih.
Kranj - ESDC Kranj-Višja strokovna šola odslej posluje v novih prostorih na Gorenjesavski cesti, ki so jih slavnostno odprli v torek. Za celotno stavbo, ki so jo tudi temeljito obnovili, so odšteli več kot trideset milijonov tolarjev, pri čemer so sredstva v največji meri uspeli zagotoviti sami, večinoma iz šolnin. Višja strokovna šola se je razvila kot nadgradnja Edukacijskega centra, poklicne in tehnične gradbene šole, ki so jo pred sedmimi leti ustanovili kot zasebni zavod.
Prvi elaborat o ustanovitvi višje šole so izdelali že leta 1999, vendar so imeli pristojni do ustanavljanja višješolskih programov v Kranju mnogo pomislekov in zadržkov. "Kljub temu smo se odločili, da nadaljujemo z začrtano potjo. Najprej smo morali ustvariti ustrezne materialne pogoje, za kar smo potrebovali še dodatno leto trdega dela in varčevanja," je razložila ravnateljica višje strokovne šole Darinka Rakovec. Verifikacij sko odločbo so dobili sredi lanskega decembra, kar je pomenilo zadnji trenutek, da so lahko izpeljali postopek razpisa za vpis v študijsko leto 2003/04.
"Že v prvem vpisnem rokuje bil odziv za vpis v višješolska programa komunala in gradbeništvo tako velik, da nam je ministrstvo vpis omejilo, kar je še dokaz več, da je bila uvedba
omenjenih programov v tem prostoru smiselna." Podžupan Štefan Kadoič je ob tem izrazil zadovoljstvo, da jim je kot prvi šoli v Kranju uspelo pridobiti višji strokovni program, in upa, da jih bo v prihodnje še več. Darinka Rakovec pa pričakuje, da bodo omenjena programa sposobni še nadgrajevati, saj je /lasti na področju zaključnih gradbenih del, kot sta restav ratorstVO in prostorsko obliko vanje, še veliko neizkoriščenega potenciala. Mateja Rant
Z isto vozovnico na Rogli in Krvavcu
Cerklje - Že dolgo napovedana prodaja večinskega lastništva SKB banke v RTC Krvavec še ni realizirana. Potem ko so pogajanja z Umorjeni Zreče, ki ima v lasti smučišče Rogla, tik pred podpisom pogodbe zastala, je bil nekaj časa v igri celo francoski holding i/ Ly ona. Smučarje pa je najbolj razveselila novica, da bodo imetniki smučarskih vozovnic za Krvavec lahko smučali tudi na Rogli in obratno, "To je pomemben korak k siljenju naše ponudbe," je dejal direktor RTC Krvavec Jasto Marcon. In še nasvet: na Krvavcu boste smučali ceneje, če boste v predprodaji kupili vo/ovnice za Roglo. S.Š.
Praznična dneva
Jutri, 31. oktobra, bo dan reformacije, državni praznik in dela prost dan, v soboto, 1. novembra, bodo vsi sveti, dan spomina na mrtve. Dan reformacije je Praznik evangeličanske verske skupnosti v Sloveniji in hkrati spomin na slovenske protestante, ki imajo največ zaslug za širitev slovenske knjige in besede med Slovenci. V soboto, Ila dim mrtvih, se bomo spomnili umrlih, še zlasti najbližjih. Naj bo praznično tudi sporočilo: mir mrtvim in živim.
d-o.o., Grajska c. 11, Bled
UGODNE CENE
kurilno olje, premog, drva
W 04/5745-230
Jutri spet promet skozi Mlako
Kranj - Asfalt na 982 metrov dolgem odseku regionalne ceste skozi Mlako je položen in jutri, dan pred iztekom dovoljenja za popolno zaporo ceste Kokrica -Mlaka bo promet po obnovljeni eesti spet stekel. V nadaljevanju del, ki bodo sklenjena prihodnje leto, izvajalca Cestno podjetje Kranj čaka še asfaltiranje pločnikov in priključkov na cesto. Obnovo ceste financira Direkcija RS za ceste, sofinancerji pa so še mestna občina Kranj v deležu za cesto, pločnike in javno razsvetljavo, Komunala Kranj za fekal-no kanalizacijo in vodovod, Dom-plan Kranj za plinovod, za dograditev vodov pa so poskrbeli tudi Telekom Slovenije, Elektro Gorenjska in TELE-TV. Promet skozi Mlako je bil delno ali povsem zaprt od aprila letos. H.J.
Skoraj deset milijard dobička
Gorenjska banka je v letošnjih prvih devetih mesecih ustvarila 9,9 milijarde tolarjev bruto dobička.
Cerklje - Gorenjska banka ostaja kapitalsko močna in lastniško stabilna banka, ki tudi v prihodnje želi ostati v družbi najboljših, je na že tradicionalni novinarski konferenci oh dnevu varčevanja dejal predsednik uprave Zlatko Kavčič.
Delež Gorenjske banke v slovenskem bančnem prostoru je ob koncu letošnjega septembra predstavljal pet odstotkov bilančne vsote, enajst odstotkov celotnega kapitala, pet odstotkov sredstev občanov, štiri odstotke posojil občanom in sedem odstotkov naložb v vrednostne papirje. Po bilančni vsoti, ki jo je v devetih mesecih povečala za osem odstotkov in je ob koncu septembra znašala 244 milijard tolarjev, je bila na sedmem mestu v Sloveniji, po jamstvenem kapitalu na tretjem in po celotnem kapitalu na drugem ali tretjem mestu. V devetih mesecih je ustvarila 9,9 milijarde tolarjev bruto dobička
oz. 91 odstotkov za letos načrtovanega zneska, k temu pa je veliko prispevalo tudi poslovanje z zelo nizkimi stroški. Donos na kapital pred obdavčitvijo je presegel 33 odstotkov, kar je daleč nad povprečjem bank v Sloveniji. Tveganost poslovanja dobro obvladujejo, kapitalska ustreznost banke je 26-odstotna, slovensko povprečje je 12 odstotkov. Banka uživa zaradi visoke donosnosti, kapitalske ustreznosti ter rezervacij velik ugled v mednarodnem bančnem prostoru, to potrjujejo tudi vse boljše bonitetne ocene. Angleška institucija Finance Central Europe je Gorenjsko banko po donosu na aktivo razglasila
Član uprave Srečko Korber, predsednik uprave Zlatko Kavčič in vodja sektorja poslov z občani Igor Poljšak.
za najboljšo banko v Sloveniji, predsednika uprave Zlatka Kavčiča pa za bankirja leta 2003.
Cveto Zaplotnik, foto: Tina Doki
Tožilka predlagala poravnavo
V treh mesecih "zamrznitve" sodnega postopka morajo domnevni mučitelji mačkov povedati, ali tožilkine pogoje sprejemajo.
Kranj - 3. novembra naj bi se na okrajnem sodišču v Kranju zlepa ali /grda pojavili Robi Kališnik, Blaž Erjavšek in Gašper Erjavšek, obtoženi surovega ravnanja in povzročanja trpljenja najmanj štiridesetim mačkom.
Ker mladeničem, nekdanjim kranjskim gimnazijcem, prisotnost javnosti na sojenju očitno povzroča psihične motnje, je okrajna sodnica Ivanka Demšar Potočnik na zadnji obravnavi 15. oktobra sprejela predlog tožilke Nadje Gasser o izključitvi javnosti. Pred dnevi pa je tožilka Gasserjeva obtoženim in njihovim zagovornikom, kranjskim odvetnikom Janezu Hočevarju, Damijanu Pavlinu in Darji Rob lek predlagala poravnavo. Gre za nov instrument noveliranega zakona o kazenskem postopku, ki
državnemu tožilcu daje možnost odložitve kazenskega pregona v primerih iz pristojnosti okrajnih sodišč, koje za kaznivo dejanje zagrožena denarna kazen ali kazen do treh let zapora. Obtoženci in njihovi zagovorniki so se s tožilkinim predlogom za začetek postopka poravnave strinjali. Sodni postopek je odložen za tri mesece, v tem času pa bodo morali obtoženci povedati, ali se s tožilkinimi pogoji za odložitev pregona strinjajo. "Cilj tožilstva je prevzgojna kazen. Mladim kaže dati možnost, da bodo na življenje začeli gledati bolj spoštljivo," pravi Nadja Gasser, ki je na prvem sojenju, končanem z oprostilno sodbo junija lani, /a domnevne mučitelje mačkov zahtevala dva meseea dela v humanitarnih organizacijah.    Helena Jelovčan
« O H
o r1o*
i
IS
HRANILNICA LON «u.
V MESECU VARČEVANJA SE ZAHVALJUJEMO VARČEVALCEM IN KOMITENTOM ZA ZAUPANJE, VEČ O
PONUDBI HRANILNICE no 17. strani.osobno na BLEIVVEISOVI 1 V KRANJU, po telefonu 04 28 00 777 in spletu na www.lon.si
9770352666025
Ruplove poteze bodo preiskali
Zoper zunanjega ministra Dimitrija Rupla je ljubljansko okrožno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo. Zaradi podpisa sporazuma z zasebno diplomatsko šolo je osumljen
poskusa zlorabe uradnega položaja. Ta teden so izbrali tudi nagrajence javnega natečaja za nove državne simbole.
Ljubljana - Pred tednom dni je okrožno tožilstvo v Ljubljani na preiskovalni oddelek tamkajšnjega okrožnega sodišča vložilo zahtevo za preiskavo zoper zunanjega ministra Dimitrija Rupla zaradi poskusa dejanja zlorabe uradnega položaja. Zahteva je vložena v zvezi z ministrovimi aktivnostmi pri ustanavljanju zasebne Pravne fakultete in diplomatske akademije v Portorožu.
Rupel je za zahtevo o preiskavi izvedel v ponedeljek preko medijev, ko se je mudil v Bruslju. Na konferenci s slovenskimi novinarji je bil redkobeseden in ni želel komentirati zadnjega dejanja ljubljanskega tožilstva, ironično je le izustil: "Navdušen sem."
Kasneje je zunanje ministrstvo na svojih spletnih straneh objavilo, daje informacijo o vložitvi
Zunanji minister Dimitrij Rupel je o zadnjem dejanju tožilstvu zvedel v Bruslju.
zahteve o preiskavi sprejelo z velikim začudenjem. Prepričani so namreč, da zunanji minister "pri izpolnjevanju zakonsko naložene dolžnosti zagotavljanja strokovnega izobraževanja diplomatov ni storil nič nezakonitega. Minister dr. Rupel bo storil vse, da se v postopku pred preiskovalnim sodnikom to dejstvo potrdi. Pričakujemo, da bo do tega prišlo v čim krajšem času ter da bo tako preprečena nadaljnja moralna in politična škoda."
Tožilstvo seje v zunanjega ministra vtaknilo februarja letos, koje Fakulteto za družbene vede pisno obvestil, da zunanje ministrstvo razdira sporazum, po katerem je ta fakulteta od leta 1994 naprej izobraževala diplomate zunanjega ministrstva, le-to pa je šolanje tudi plačevalo. Dan kasneje je minister podpisal sporazum z zasebno diplomatsko šolo v Portorožu, ki tedaj še ni bila sodno registrirana, niti ni imela potrjenega študijskega programa niti lastnih prostorov. Podpisal je pismo o nameri, v katerem je izrazil pripravljenost o sodelovanju kot zasebni predavatelj. Iz urada generalne držav-
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Spoštovane naročnice in naročniki
Leto 2003 je stopilo v zadnje trimesečje. Te dni smo vam poslali položnice za trimesečno naročnino. Številni ste se že odločili za mesečno in položnice dobivate vsak mesec.
Oktobra bo izšlo pet petkovih in štiri torkove številke, kar skupaj znaša 2.170 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike -redne plačnike, 1.736 tolarjev. Ker bomo v petek, 31. oktobra, praznovali dan reformacije, bo zadnja oktobrska številka izšla že v četrtek, 30. oktobra.
Novembra bodo izšle štiri torkove in štiri petkove številke, kar skupaj znaša 1.880 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike -redne plačnike, 1.504 tolarje.
Decembra bo izšlo pet petkovih in tri torkove številke, kar skupaj znaša 1.990 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike -redne plačnike, 1.592 tolarjev. V tednu pred božičnimi prazniki in v tednu pred novoletnimi prazniki bo izšla le po ena številka, obakrat petkova, da ji bomo priložili TV okno.
Naročnina za letošnje zadnje trimesečje torej znaša 6.040 tolarjev, pri 20-odstotnem popustu za posameznike - redne plačnike, 4.832 tolarjev.
Položnico seveda lahko plačate tudi na naši blagajni na Zoisovi 1 v Kranju (nasproti sodišča, ob Sparu in Hervisu), ki smo jo letos preselili v lepši, prijaznejši prostor. Male oglase in plačila sprejema Jana, za naročnike skrbi Gordana, ki jo lahko pokličete po telefonu 04/201-42-41. Pri plačilu na naši blagajni seveda prihranite nekaj tolarjev, saj vam ne zaračunavamo provizije.
Druga novost so položnice, ki nam jih poslej pripravljajo v poštnem središču, zato se ne boste več jezili zaradi lepila, ki je bilo včasih preveč razmazano.
Od zadpje naročniške akcije nam je ostalo še nekaj paličnih mešal-nikov in ožemalnikov za limone. Poklonimo ga vsakemu novemu naročniku. Poklonili ga bomo tudi vam, če boste vsaj za eno leto na Gorenjski glas naročili svojega sorodnika, soseda, prijatelja. Poskusite, ne bo jih težko prepričati, saj je Gorenjski glas zanimiv časopis, ki prinaša novice iz domačih krajev. Povejte jim, da časopisu vsak petek priložimo televizijo prilogo TV okno, vsak zadnji torek v mesecu revijo Moja Gorenjska in ob koncu leta poklonimo letopis Gorenjska, ki bo tudi letos v celoti v barvah. Marija Volčjak
ne tožilke so sporočili, da nameravajo sedaj preko sodišča zbrati podatke in dokaze, ki bi potrdili ali ovrgli sum o zlorabi uradnega položaja.
Novi državni simboli
V torek je ocenjevalna komisija za razpis javnega anonimnega natečaja za oblikovanje možnih elementov novih državnih simbolov Republike Slovenije -grba, zastave in simbola - predstavila končni izbor. Le-tega je prvak Nacionalne stranke Slovenije Zmago Jelinčič komentiral: "To niso nobeni državni simboli, ampak ovitki za čokolado ali pa morda za kakšno pločevinko za morske sadeže."
Predsednik komisije Stane Bernik je pojasnil, da so podelili tri nagrade (predvidene) in štiri častne. Zmagovalec natečaja je Dušan Jovanovič iz Kopra, drugo nagrado pa je prejel Gorenjec - Klemen Rodman iz Žirovnice. Tretjo nagrado so razdelili Valtu Jurečiču (iz Ljubljane) za grb, Igorju Reharju (iz
1
jA.čcptiEK %/Se
ZA poŠfeR'T *U> Pa ova&Oo*
PA KAJ S€AA
Ljubljane) za zastavo ter Gora-nu Tomiču in Alešu Galičiču (iz Ljubljane) za simbol. S podelitvijo denarnih nagrad (prva nagrada je bila vredna 3,9 milijona tolarjev, druga 1,8 milijona in tretja 900 tisoč tolarjev) bo dr-
žavni zbor odkupil vse materialne avtorske pravice. Nagrajeni in ostali predlogi državnih simbolov bodo sedaj romali v obravnavo na parlamentarni ustavni komisiji, kasneje pa še v državni zbor.
Poleg negativnega stališča Zmaga Jelinčiča je izboru komisije nasprotoval tudi dr. Peter Pavel Klasinc iz društva Heral-dica Slovenica, ki je bil tudi član komisije.
Simon Šubic
Za poslanke v evropskem parlamentu
Urad za enake možnosti opozarja, da je Slovenija ena redkih držav, ki v evropskem parlamentu nima ženske
predstavnice med opazovalci.
Ljubljana - Slovenija je poleg Estonije in Malte edina med desetimi državami pristopnicami Evropski uniji, ki nima nobene ženske zastopnice - opazovalke v evropskem parlamentu. Prehitevata ju celo Ciper in Latvija, ki se po številu opazovalcev lahko primerjata s Slovenijo, ugotavlja vladni Urad za enake možnosti.
Največ ženskih opazovalk iz držav kandidatk v evropskem parlamentu ima Slovaška - pet od štirinajstih opazovalcev (35,7 odstotka). Sledita Ciper in Poljska, ki imata po 16,6 odstotka ženskih predstavnic med opazovalci v Bruslju. Po 12,5-odstoten delež žensk imata Češka in Madžarska, enajstodstoten delež ima Latvija, 7,7 odstotka žensk pa sedi med opazovalci iz Litve. Med državami članicami Evropske unije v evropskem parlamentu sicer sedi skoraj 30 odstotkov poslank.
Sedaj obstaja bojazen, da se s pristopom novih članic delež žensk v evropskem parlamentu ne bo povečeval, ampak celo znižal, zato je skrajni čas za ukrepanje, opozarjajo iz urada za enake možnosti. Takega mnenja je tudi največja ženska organizacija v Evropi - Evropski ženski lobi, ki združuje več kot 3000 nevladnih ženskih organizacij. Na konferenci v Bruslju oktobra letos je sprejela deklaracijo, v kateri sedanje in bodoče članice EU, Evropsko komisijo in druge institucije poziva k sprejemu konkretnih in zavezujočih ukrepov na področju uravnotežene zastopanosti spolov v politiki. Med drugim predlaga tudi določilo, s katerim bi zagotovili enako zastopanost spolov pri vodenju parlamentarnih odborov in drugih delovnih teles v evropskem parlamentu.
Tem prizadevanjem je pritegnila tudi Evropska komisija, ki je
sklenila, da bo v začetku prihodnjega leta organizirala posebne posvete na temo evropskih volitev in sodelovanje žensk. Na ta način namerava komisija zlasti bodočim članicam posredovati sporočilo, da želi v parlamentu predstavnike obeh spolov.
"Politika enakih možnosti dobiva v Evropski uniji nedvomno vse večji poudarek. Tudi zakon o enakih možnosti, ki ga je junija 2002 sprejel naš državni zbor, političnim strankam nalaga aktivno vlogo pri doseganju uravnotežene zastopanosti spolov v politiki. Volitve v evropski parlament (JuniJa 2004) so nedvomno preskus, ki bo pokazal resnost teh namer tudi v širšem ev-
ropskem prostoru. Iz navedenih »razlogov je urad za enake možnosti na slovenske politične stranke naslovil pobudo, da storijo vse, da Slovenija ne bo pristala na samem repu držav po deležu žensk v evropskem parlamentu. Menimo namreč, da Slovenija ne sme predstavljati ene izmed najmanj evropsko usmerjenih držav ravno na tem področju. Prepričani smo tudi, da bo delovanje slovenskih predstavnikov (in predstavnic) v evropskem parlamentu uspešnejše in učinkovitejše, če bodo med njimi tudi ženske," meni predsednica urada Tanja Salecl.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
Proti napadom na Ruparja
Tržiški SDS nasprotuje primitivni politiki.
Tržič - Iz Občinskega odbora SDS Tržič so sporočili, da s strahom spremljajo napade LDS na župana in poslanca Pavla Ruparja in dodajajo, da napadi niso le verbalni, ampak celo materialni in fizični.
"Povsem razumemo zaskrbljenost članov LDS Tržič in predsednika Sajovica zaradi nenehnega padanja zaupanja volivcev v Sloveniji in Tržiču. Ljudje počasi spoznavajo "zgodbo o uspehu", katere posledice bodo dolgoročno vplivale na nje. Tudi spoznanja, da bo vendarle moral kdo iz vrst LDS nositi odgovornost za kraje, afere in lopovščine, ki smo jim priča prav vsak dan, povzročajo paniko v njihovih vrstah. Tega ne bo preprečil noben obisk funkcionarjev v Tržiču, pač pa dejanja, ki jih niso sposobni uresničiti," je v sporočilu javnosti zapisal podpredsednik tržiškega SDS Peter To-mazin.
Nadalje ugotavlja, da je tržiški župan ena od žrtev, s katerimi
želijo v LDS preusmeriti pozornost. "Župan s trdim in uspešnim delom celotne občinske ekipe in s podporo članov SDS in N.Si premaguje podedovano stanje nerazvitega kraja. "Stanja se ne da rešiti čez noč, je pa v zadnjih letih nesporno mnogo boljše, kar so spoznali tudi volivci. Prilaščanje uspešnih razvojnih in drugih projektov, ki so jih uresničili, pa je kitenje s tujim perjem..." ugotavlja Toma-zin in navaja, da je nekdo Ru-parju pred kratkim s ključem poškodoval službeni avto.
"OO SDS Tržič ostro nasprotuje taki primitivni politiki. Povzroča moralno in materialno škodo. Tržič je nenehne prepire, režirane prav s strani LDS, prerasel. Želimo si napredka, kakršnemu smo priča pod vodstvom župana Ruparja, in mir, da bomo s skromnimi denarji, ki slučajno zaidejo v "ne našo" občino, storili čim več za dobro ljudi," je še zapisal Tomazin.
S.Š.
V slovenskem parlamentu sedi dvanajst poslank oziroma 13,3 odstotka vseh poslancev. Povprečna zastopanost žensk v nacionalnih parlamentih v Evropi je 17,48-odstotna.
Vlada dopolnila odgovor
Ljubljana - Na zahtevo državnega zbora je prejšnji teden vlada sprejela dopolnilni odgovor glede odgovornosti državnih institucij in nosilcev javnih funkcij pri nadzoru nad poslovanjem in prodajo Slovenske investicijske banke, ki gaje v prvotni obliki sprejela maja letos, a državni zbor z njim ni bil v celoti zadovoljen.
V prvem delu vlada pojasnjuje, daje bila v Slovenski investicijski banki vseskozi manjšinski lastnik. Nadalje poudarja, da je ob večinskem prevzemu Nova Ljubljanska banka izdala jamstvo SIB banki za vse njene obveznosti do slovenske in nemške vlade z željo, da se spremenijo določbe, ki regulirajo vračanje sredstev, tako da lahko po lastni presoji kadarkoli sredstva povrne v celoti.
V zadnjem delu dopolnjenega odgovora pa vlada pojasnjuje, daje država 21. junija lani na Prvi pokojninski sklad prenesla 157.190 delnic SIB banke v skupni vrednosti 46,9 milijarde tolarjev. S tem je vrednost posamezne delnice znašala 298,35 tolarja. Glede na to, da je vrednost sredstev Prvega pokojninskega sklada 30. septembra znašala dobrih 35,3 milijarde tolarjev, vlada meni, da naložba v SIB banko ne bo bistveno vplivala na poslovanje sklada. S.Š.
Narok prisilne poravnave delniške družbe Voda Juliana
Kam bo stekla Juliana?
Za 3. november je v Ljubljani sklican narok prisilne poravnave delniške družbe Voda Juliana. Zdi se, da so najbolj na trnih varčevalci oziroma upniki propadle hranilno kreditne službe Sicura in Zadruge S. Skupaj imajo do Juliane za 2,8 milijarde tolarjev terjatev. Plus obresti. Če jim bo poravnalni senat terjatve priznal, bo njihov
predstavnik na naroku glasoval proti poravnavi in za stečaj.
Vodstvo delniške družbe Voda Juliana in prisilni upravitelj Igor Bončina upnikom Si-cure in Zadruge S ne priznajo niti tolarja terjatev. Celo tistih ne, ki jih je Okrajno sodišče v Ljubljani že priznalo. Gre za izvršbo v višini štirideset milijonov tolarjev, na podlagi katere je odvetnik Brane Gorše, zastopnik upnikov, predlog za stečaj Juliane sploh vložil.
Med tistimi, ki so varčevali pri Andreju in Jelki Sever, lastnikoma propadle hranilnice in zadruge, najdemo tudi nekatera ugledna imena. Denimo, neko ljubljansko odvetniško družino in neko damo, prav tako odvetnico, ki si življenjske radosti in težave deli z nekim visokim državnim funkcionarjem. Največ denarja pa je zakoncema Sever zaupal nek Koprčan: sto osem-inosemdeset milijonov tolarjev.
Štajerka na Gorenjskem
Skrivnost Juliane številka ena je, kdo je njen resnični lastnik. Za "papirnatega" se namreč ve. To je Janez Pušavec iz Podnarta. Do 1. julija letos je imel Pušavec v rokah vseh 1.296.536 pri-nosniških delnic z glasovalno pravico, nakar je s svežimi milijoni (dvesto milijonov v "kesu") v igro vskočil Pavle Derata, lastnik podjetja Depal in nekdanje menjalnice Zmaj.
Zakaj naj bi bil Janez Pušavec navidezni lastnik Vode Juliana? Zato, ker bi bilo za edinega lastnika kapitala zelo nenavadno, če bi mu vodstvo lastnega podjetja na skupščini družbe dodelilo vlogo preštevalca glasov. Takole je bilo. Najprej je Pušavec članici nadzornega sveta Neveni Tei Gorjup "na pismeno" predal vsa pooblastila, potem pa ga je ta na izredni seji
Koncert za pomoč mladim
Moste - Ustanova Petra Pavla Glavarja v Komendi je organizirala že tretji tradicionalni oktobrski koncert tokrat z domačimi talenti. Izkupiček od prispevkov bo Ustanova tudi tokrat namenila nadarjenim mladim občanom Komende in drugim pomoči potrebnim. Na koncertu v osnovni šoli v Mostah so se tokrat predstavili mladi glasbeniki. Nastopili so citrarja Špela Ravnikar in Mar-bn Zlobko, harmonikarji Peter Vidmar, Jože Gros in Robert Osolnik, Otroška folklorna skupina Svoboda iz Mengša,
Kvartet trobil (Luka Žnidar, Nejc Spruk, Aljaž Veternik in Leon Cvirn), Glasbeni atelje Carel Orf iz Kamnika, solistka Nuša Fujan ob spremljavi pianista Roka Rakarja, violinistka Tamara in harmonikar Benjamin Lah, plesalki Jana Žnidar in Petra Robinik ter likovnica Barbara Spruk.
Vsem nastopajočim in obiskovalcem koncerta sta se zahvalili članica Uprave Petra Pavla Glavarja Klara Berlec in predsednica uprave UPPG dr. Marta Ciraj.
Andrej Žalar
skupščine, ki ji je predsedovala, imenovala za preštevalca glasov.
Nasploh je Mariborčanka Nevena Tea Gorjup alfa in ornega delniške družbe, ki jo je ustanovil Teos Perne (za katerega se zdaj zdi, da se je ugreznil v zemljo). V gorenjsko delniško družbo s sedežem v Ljubljani je
ni m
JOU>./A  UD    u i A*., j An f b4 sv, fliVtA vt-jcV    j    utA/ci,    sit<JM£ JMUpjf >>(.<?«H   o    <*V'(J  Vrt*<tS iv»witov Bo i/culp,    tlM«r*A\ fj»[,w tb) V
Iok/h h   v*    UM'-*, i/or  jin je
Joti«;   ?tA<^Ti    i) Culi -il    IMAM* itjh
To iiinjo   Ttejne N***Y Ivn^n/ iti /Mn!.
"a h h go rotw^i« *v jo &>
ČViril *<>T  TAJVo ! 1   U*T*o'<lx>n H..ritt>/
U   aj*-M  ur v«./i MM m j f«v> ir«tet «.4.«*. .
*£5 >,"«•<;
7/"
Faksimile Izjave, ki sta jo podpisala Andrej Sever in Andrej Simo-nič iz odvetniške pisarne Čeferin.
prišla čez zadnja vrata, kot se temu reče. Toda, pojdimo od začetka. Ko sta bila Teos Perne in Andrej Sever še poslovna partnerja, sta si delnice Juliane delila pol pol; sto štiriinšestdeset milijonov meni sto štiriinšestdeset milijonov tebi. Po stečaju Si-cure si je Severjev paket delnic priborila omenjena ljubljanska odvetniška družina, Pernetov pa nek ljubljanski podjetnik. Zdaj se pojavi Nevena Tea Gorjup, ki je skupaj z Draganom Grgičem lastnica podjetja Gemag, d.o.o., in kot pravna oseba odkupi delnice; od odvetnikove družine za pet milijonov tolarjev od podjetnika pa za tri milijone. Vsaj kolikor je nam znano. Pri tem bi bilo zanimivo vedeti, ali je odvetniška družina, koje prijavila svojo terjatev do Sicure, upoštevala znesek, ki ga je prejela za prodane delnice ali ne
Sicer pa je Nevena Tea Gorjup velika podjetnica tudi na štajerskem koncu. O zadnji redni seji skupščine Gradisa, ki je potekala za zaprtimi vrati, je celjski Novi tednik javnost med
drugim seznanil z naslednjim: "Na seji so trije od štirih nekdanjih vodstvenih delavcev nameravali postaviti kar nekaj vprašanj o čudnih poslih direktorice Lidije Žagar, ki naj bi bili povezani z delnicami podjetja. Gre za vodilne kadre, ki so podjetje zapustili letos, razlogi za njihov odhod pa so si nasprotovali. In česa bivši vodilni delavci obtožujejo žagarjevo? Najprej
Vaška jedra izginjajo
Občina Kranjska Gora sodeluje v mednarodni konferenci regij REGALP, ki se ukvarja s kulturno krajino.
Kranjska Gora - Minuli petek je v Kranjski Gori potekala konferenca regij, ki sta jo v okviru mednarodnega projekta REGALP pripravila Urbanistični inštitut Slovenije in občina Kranjska Gora. Konference seje udeležilo 50 predstavnikov iz sedmih pilotnih območij iz Italije, Nemčije, Francije, Švice, Avstrije in Slovenije, govorili pa so o regionalnem razvoju in spremembi kulturne krajine, zaključke pa so strnili v splošen "alpski pogled" na probleme in izoblikovali priporočila za nadaljnjo politiko držav in Evropsko unijo na tem področju. Vzporedno z razpravami je potekal sejem idej, kjer so posamezne regije predstavile ideje za projekte in lokalne aktivnosti, pogovarjali pa so se tudi o možnih skupnih projektih sodelujočih regij.
Zgornjesavska dolina je ena izmed testnih območij, ki so vključene v EU projekt REGALP. Letos poleti sta že potekali dve delavnici, na katerih so sodelovali predstavniki Jesenic, Žirovnice, Bleda in Kranjske Gore, razvojne agencije RAGOR, TNP-ja ter tisti ki delajo na turističnem, kmetijskem in na področju drobnega gospodarstva. Udeleženci delavnic so razmišljali o spremembi kulturne krajine in poudarili pomen Triglavskega narodnega parka, ki mora še naprej varovati naravno dediščino.
Barbara Černič - Mali iz Urbanističnega inštituta je dejala: "Namen sodelovanja in povezovanja na področju Alp je v tem, da se ohrani kulturna krajina, ki že zdaj doživlja velike in korenite spremembe. Pojavlja se nekontrolirano poseljevanje alpske-
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali
Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(XXIX.de/)
Torej o dejavnosti, ki je bila že neštetokrat obravnavana v raznih občinskih in republiških forumih, in ki se je vedno končala meni v prid. Neprikrito in jasno je bil torej viden pritisk, češ
•••če se ne boš pokesal, bomo uporabili tvoje stare grehe..."
Torej metoda značilna vsem diktatorskim in avtoritativnim režimom, metoda, ki jo je hotel uporabiti tudi v času, ko sva skupno sedela v parlamentu, češ da sem objektivno gledano celo "izdajalec".
Kaj in kje naj bi bila torej r©snica?
Na poti v Lesnino sem premišljeval o Vipotnikovem "predlogu \ ne da bi pri tem izgubil iz vida njegovo, v času akcije in še
zlasti protiakcije, nefair, neokusno, sovražno in celo lažno obnašanje. Njegov govor v skupščini sem razumel kot poskus pomiritve, zato tudi nisem nastopil.
V Domžalah se je kot prvi pojavil z izjemno ostrimi obtožbami proti meni, danes pa je njegov kurz spet obraten, točneje, v skladu s sklepi IO RK SŽDL, kjer je prevladala zahteva po pomiritvi in prekinitvi protiakcije.
Do kod se lahko zanesem na stališča, ki jih je verjetno v imenu "vrha" danes zagovarjal in predlagal?
Kaj naj pomenijo "korenčki in palice", ki jih je Arigler po sestanku na najvljudnejši in naj-obetavnejši način uporabljal za dosego zahtevane moje "izjave"?
Strinjam se z logiko, da postaja sedanja javna razprava nevarna. Zaskrbljeno pa me motijo povsem nepotrebne obljube, kajti te govorijo v prid verjetnosti, da me poskušajo z njimi pridobiti oz. kar kupiti.
Takšna metoda mi je odvratna, kajti v vsem dosedanjem delu v parlamentu sem se odločal le na osnovi lastnih stališč in lastnih spoznanj.
V. Jarc se zavzema za pomirljivost
V časniku DELO zasledim poročilo urednika Vlada Jarca o poteku seje U K ZKS. Pod velikim naslovom: "Sekretariat ZKS naj znova prouči stališča", govori o nepravilnem kandidacijskem postopku SZDL, o
skupini 25 poslancev, ki ni ravnala povsem v skladu z vlogo SZDL, o odgovornosti, ki mora biti za vse enaka, in o podpori političnemu bistvu akcije 25 poslancev.
Popoldne nadaljujem z zapisom o boju proti inflaciji, ki ga dolgujem Gospodarskemu ve-stniku.
2. IX. 1971 (četrtek)
Kreft je vedno najbolje obveščen, Brajnik ponuja korenček
Že zjutraj se pogovarjam z Ivanom Kreftom. Trdi, da je Vipotnik takoj po razgovoru z menoj hitel k Sergeju Kraigherju. Iz zelo verodostojnih virov tudi sprejema, da nastaja diferenciacija celo v samem vodstvu, saj se nekateri tudi na samem začetku niso strinjali s kandidaturo Ribičiča, U K ZKS pa celo proti kandidaturi v celoti.
Edi Brajnik me obvešča, daje postavljena moja kandidatura za eksperta ZN v Alžiru, Maro-
ga prostora, pritisk na prostor, na zemljišča, predvsem zaradi atraktivnosti turističnih območij - predvsem Kranjske Gore in Bohinja. Ljudje se selijo iz Ljubljane proti Gorenjski, poselitev pa je stihijska in nekontrolirana. Vasi se spreminjajo, vaška jedra izginjajo, kmetije, ki so bile včasih središče vasi, se morajo seliti na obrobje. Slovenski del projekta so finančno podprli šolsko in okoljsko ministrstvo, Urad za prostor ter občina Kranjska Gora, ki aktivno sodeluje v tem projektu kot pilotna občina. Upamo, da bomo vplivali na politiko, tako na državnem in lokalnem nivoju ter tudi z izobraževanjem kmečkega prebivalstva, ki naj bi se bolj ukvarjalo z dopolnilnimi dejavnostmi poskrbeli, da se iz področja, kjer bivajo, ne bi izseljevali."    Darinka Sedej
ku ali pa Senegalu. Takoj mi je jasno, da je ta njegova poteza kar pretirano sinhronizirana s pogoji in obljubami, ki mi jih je ponujal Janez Vipotnik.
V skupščini se sestanem z Miranom Goslarjem in Magdo Kočarjevo. Goslar mi predlaga, naj se na naslednjem zasedanju RZ vzdržim, saj bi nas v nasprotnem lahko celo obdolžili, da ustanavljamo lastno stranko ... Prijateljsko mi svetuje, da bi moral prispevati k nekemu "modus vivendi", ki naj bi za ene in druge pomenil zadovoljiv "časten izhod". Bilo pa bi vsekakor primerno, da se javno opredeli in obsodi Koširjeva insinuacija, češ da se RZ že ob sprejemanju amandmaja ni obnašal dovolj socialistično, pametno in razumno...
se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
jo obtožujejo, daje divje lastninila že olastninjeno podjetje. Pri tem pa naj bi ji bila v veliko pomoč direktorica mariborskega podjetja Gemag Nevena Tea Gorjup, ki je bilo še lani večinski lastnik Gradisa. Kljub kasnejšemu odhodu Gemaga je Gorjupova še vedno predsednica nadzornega sveta. Lidija Žagar naj bi bila z Gradisovim denarjem preko različnih podjetij kupovala delnice. (...) Tako naj bi Zagarjeva s sodelavci po njihovih izračunih pri tem "poslu" zaslužila kar 600 do 800 milijonov tolarjev."
V Novem tedniku je bil objavljen tudi demanti, v katerem je vodstvo Gradisa vse novinar-kine navedbe zanikalo. Ne glede na to, je davčna inšpekcija menda obljubila, da se bo v Gradisu "oglasila".
Marjeta Smolnikar
©©MII^J^IEIIGLAS
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar Fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov Redna priloga naročniških izvodov zadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon: 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: telefon. 04/201-42-41 za četrto trimesečje 2003 znaša 6.040 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.832 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 290 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Obnovljeno in razširjeno pokopališče
Trboje - V torek so v Trbojah odprli in blagoslovili obnovljeno pokopališče. Slavnostnega odprtja so se poleg številnih krajanov in krajank udeležili tudi župan šenčurske občine Miro Koželj, šenčurski župnik Ciril Istenič, domači svetniki in predstavniki krajevne skupnosti, šef izvajalcev Bogdan Tabar, s petjem pa so odprtje še obogatili Zasavski fantje in Mladinski mešani pevski zbor Trboje.
Zupan Miro Koželj je v svojem nagovoru pozdravil vse prisotne in se jim zahvalil za njihovo potrpežljivost v času del, pa že prej, koje bila potrebna pridobitev zemljišč, da so z obnavljanjem oziroma povečanjem pokopališča sploh lahko začeli. Izrazil je veselje, daje občini uspelo uresničiti zastavljeno nalogo. Povedal je še, da je glede plačila obnavljanja dogovor z izvajalci tak, da bodo del nalog plačali v naslednjem letu. Veliko je bilo rečenega ttidi na račun novega zidu okoli pokopališča, češ ali je bila res potrebna tolikšna vsota zanj. Zupan Koželj je pojasnil, daje celotna investicija, ne le zid, stala okoli 13 milijonov slovenskih tolarjev, vendar obsega še tlakovanje, nasad novih dreves, novo fontano ter nov pločnik ob zidu, ki meji na precej prometno glavno cesto, ki pelje skozi Trboje. Obnovili so tudi Jezusa na križu, na kar je kasneje opozoril šenčurski župnik Ciril Istenič, ki ga je skupaj z novim delom pokopališča tudi blagoslovil. Vsi so se strinjali, daje obnovljeno in razširjeno pokopališče resničen okras naselju, ter še naprej lahko služi svojemu namenu primerno.
Ta mesec so v bližnjem Prebačevem v skupni dolžini 350 metrov asfaltirali tudi tri odcepe vaških cest, dva med stanovanjskimi hišami in odcep proti Vili Rogovih. Po programu krajevne skupnosti so na enem delu uredili še javno razsvetljavo. A.B.
Nasmeh varovancem
"Podarite nasmeh na obraz tistih, ki so ga izgubili," so v vabilu zapisali dijaki radovljiške Srednje
ekonomsko-turistične šole (SETŠ).
Radovljica - In jim je uspelo. S petkovo dobrodelno prireditvijo z naslovom Mesečev nasmeh so storili prvi korak k osrečevanju tistih, ki jih sreča redkeje obiskuje. Z izkupičkom dražbe izdelkov in slik bodo pomagali svojim sošolcem in varovancem Doma Matevža Langusa.
Dijaki SETŠ so s petkovo dražbo izdelkov in slik zbrali 350.000 tolarjev.
Odhod Živil in občinski praznik
Prejšnji teden so se preddvorski svetniki z županom Francem Ekarjem zbrali na informativni seji, kjer so obravnavali predloge dnevnega reda za sedmo redno sejo občinskega sveta, ki bo 5. novembra.
Zamisel o dobrodelni dražbi izdelkov je rezultat povezovanja dijakov SETŠ, ki sodeluje v mreži Unescovih šol, z okoljem in vključevanja v prostovoljno socialno delo. Odločili so se, da bodo z dobrodelno prireditvijo pomagali dijakom iz socialno šibkejših družin, ki si težko privoščijo celo učbenike in se morajo pogosto odpovedati izletom, ter varovancem Doma Matevža Langusa. Izdelke za dražbo je poleg dijakov in varovancev prispeval tudi dober ducat slovenskih slikarjev. Na petkovi dražbi je bilo skupaj 46 umetniških del, med njimi so bile slike priznanih akademskih slikarjev, domiselni so bili izdelki varovancev, ki so skupaj z dijaki SETŠ prodajali tudi novoletne čestitke in okraske. Predstavnikom občine, zavodov, podjetij in posameznikom so poslali več kot 200 vabil, za prijetno vzdušje na dražbi pa so poskrbeli s krajšim kulturnim
programom. Na dražbi, ki ni bila najbolje obiskana, so prodali 19 likovnih del dijakov in 13 slik sodelujočih slikarjev. Skupaj z izdelki na stojnici so zbrali 350.000 tolarjev, del denarja bodo namenili dijakom SETŠ, varovance Doma Matevža Langusa pa bodo povabili na skupni izlet. "Zelo sem vesel pobude dijakov in njihove vztrajnosti, da so začeto tudi izpeljali do konca in poskrbeli za sošolce in varovance radovljiškega doma ter jim s tem podarili nekaj srečnih trenutkov. Obisk res ni bil najboljši, morda je bilo krivo slabo vreme, in nismo prodali vseh slik, vendar smo z izkupičkom prve dražbe vseeno zadovoljni. Upam, da bo postala tradicionalna in bodo dijaki z njo lahko vsako leto osrečili svoje sošolce in ljudi, ki potrebujejo pomoč," je dejal ravnatelj SETŠ Jože Pogačar.
Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič
Srečanje po petdesetih letih
Preddvor - Na seji so se dotaknili predloga finančnega poročila od januarja do avgusta letošnjega leta, rebalansa proračuna Občine Preddvor - ravno tako za letošnje leto, dogovora o ureditvi premoženjsko pravnih razmerij z delitvijo premoženja javnega zavoda Gorenjske lekarne, predlagali ukinitev zavoda KKS, spremembe planske in prostorske dokumentacije, ceno komunalnega prispevka, ceno zakupnin za zemljišča v občini Preddvor, ceno uporabe šolskih prostorov, ceno vrtcev in
ceno pokopaliških storitev. O vsem tem bodo natančneje razpravljali na redni seji, preddvorski župan Franc Ekar pa je podal tudi informacijo o nesrečnem projektu biomase, ki mu bodo več časa namenili na redni seji. Povabili bodo tudi gospo Egartovo. Kar se tiče adaptacije in nadgradnje osnovne šole Matija Valjavec v Preddvoru je prvi del projekta že mimo, sledi nadaljevanje. Kar se tiče varnosti v cestnem prometu predstavljajo ležeče prepreke prvo stopničko, drugo
Dobro leto za pregled dojk
Mestno svetnico Vlasto Sagadin zanima, zakaj je center za bolezni dojk v Kranju odprt le dvakrat na teden, kar pomeni enoletno čakanje na prvi pregled.
Kranj - Uprava mestne občine Kranj na delo bolnišnice nima vpliva, lahko pa zaprosi za pojasnilo, je dejal župan Mohor Bogataj. Direktor bolnišnice prof. dr. Marko Lavrič je odgovoril, njegov odgovor kljub logični razlagi pa verjetno ne bo zadovoljil niti Sagadinove niti žensk, ki vse predolgo čakajo na pregled dojk.
se še ureja. Že leta 1968 je Angela Piskernik predlagala dvostranski krajevni park: avstrij-sko-slovenski. Župan je poudaril pomembnost takega parka, saj spodbuja razvoj podeželja, dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu, pomeni posodabljanje, pospeševanje in ohranjanje kulturne ter naravne dediščine, je ekonomsko stimulativen. V tej smeri pričakuje še več predlogov. Pričakuje pa tudi predloge in mišljenja svetnikov glede občinskega praznika. Sam je mnenja, da mora biti praznik nevtralne narave - kot spomin na prvo ljudsko šolo v Preddvoru in da je morda najprimernejši termin za praznovanje občinskega praznika med desetim in petnajstim septembrom. Dodal je še, da je potrebno razmisliti o spremembi meje na Krvavcu, o regionalnih cestah in o lovstvu. Na občino je
prispela zanimiva prošnja iz Po-toč, v kateri pobudnik prošnje prosi občino, da bi uvedla šolski prevoz iz Potoč do pred-dvorske osnovne šole za okrog 20 osnovnošolcev, ker so na poti v šolo (in iz nje) že večkrat naleteli na težave. Okvirna rešitev obstaja, več o tem pa bodo spregovorili na redni seji. Podobno je tudi z odhodom Živil iz občine, pri čemer je vprašanje jezera in hotelskih storitev. Župan je opravil razgovore z glavnimi člani uprave Mcrcator-ja in pravi, da iščejo najboljšo možnost sodelovanja. Za začetek kaže, da bodo našli skupni jezik ter zadevo rešili v dobro tako občine kot novega lastnika. Na informativni seji so razpravljal še o nekaterih podanih predlogih za dnevni red redne seje, več o tem pa bo jasnega po sami seji 5. novembra.
Alenka Brun
Naklo - Petdeset let po zaključku šolanja (leta 1953) so se ponovno sestali bivši učenci Osnovne šole Naklo (25). Bili so ena prvih povojnih generacij, iz katere izhaja vrsta znanih imen političnega in javnega življenja. Med njimi sta na prvih mestih prav gotovo sedanja ambasadorka Slovenije v Grčiji Jožica Puhar in redni univerzitetni profesor ljubljanske veterinarske fakultete Janez Marinšek ter vrsta uspešnih obrtnikov, športnikov in politikov, kamor spada svetnik občine Naklo in bivši županski kandidat Viktor Poličar. Na posebno željo je jubilantom pokazal novo šolo ravnatelj Boris Ćernilec, potem pa jih je sprejel župan občine Ivan Štular, ki se je dlje časa zadržal v pogovoru, kajti tudi sam spada med prve povojne osnovnošolce v Naklem. T.K., foto: Gorazd Kavčič
Center za bolezni dojk je bil v kranjski bolnišnici za ginekologijo in porodništvo odprt pred petimi leti s pomočjo donator-skih prispevkov Sile in kranjskih Lionsov pa tudi z denarjem bolnišnice, ki se je s tem vključila v mrežo centrov za bolezni dojk pri ministrstvu za zdravje.
"Z notranjimi prerazporeditvami smo uspeli oblikovati štiri ekipe za štiri ambulante na teden, ki delajo ob sredah dopoldan in popoldan, ob četrtkih popoldan in ob petkih dopoldan," pravi prof. dr. Marko Lavrič in pojasnjuje, da si številnejših ekip ne morejo privoščiti, ker področni dogovor za bolnišnično dejavnost širitve ne predvideva. "Tudi vsi kasnejši napori, tako prek arbitraže kot s posredovanjem župana Mohorja Bogataja nam dodatnega denarja niso prinesli."
Lani dopolnjeno navodilo za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni v poglavju o zgodnjem odkrivanju raka dojke govori o preventivnem pregledu žensk po 50. letu in žensk med 20. in 50. letom, ki jih pregleduje njihov izbrani ginekolog.
"Odkritih je več sprememb na dojkah žensk, ki jih ginekologi pošljejo na pregled v center za bolezni dojk. To pa pomeni daljši seznam vpisanih in na žalost tudi podaljšanje čakalne dobe," pravi prof. dr. Marko Lavrič.
Vsako ambulantno ekipo sestavljajo ginekolog, rentgenolog, radiolog, medicinska sestra ter zdravstveni administrator. Visoko strokovno in zahtevno delo na eni strani, na drugi pa dokaj visoki materialni stroški pri relativno nizko priznanih cenah teh storitev po besedah prof. dr. Marka Lavriča še dodatno omejujejo širitev dejavnosti centra za bolezni dojk. "Kljub temu ugotavljamo, da se je čakalna doba po vrnitvi enega od zdravnikov z daljše odsotnosti nekoliko skrajšala. Trenutno znaša dobro leto."
Donatorski denar za mamo-graf seveda ni bil vržen proč. Res pa je, da povečan vpis in daljše Čakanje na pregled ni odvisen le od bolnišnice, pač pa predvsem od števila priznanih (in plačanih) ekip v njihovem centru za bolezni dojk.
Helena Jelovčan
Medvode zelena vrata glavnega mesta
Že sedmič zapored so podelili priznanja za najlepše urejene objekte in kraje v občini.
Medvode - Občina Medvode že od 1997. leta sodeluje v akciji Turistične zveze Slovenije Moja dežela lepa in gostoljubna. Minuli teden sta Turistična zveza Medvode in Odbor za turizem in gostinstvo Občine Medvode tako že sedmič zapored, tokrat v Gostilni Mihovec v Pirničah, podelila priznanja najlepše urejenim objektom in krajem v občini.
Na prireditvi pod naslovom Medvode zelena vrata glavnega mesta, na kateri so program oblikovali ob prijetnem povezovanju Silvane Knok hišni ansambel Mihovec, Mihovčeva mama in mladi likovniki z razstavo del, ki so nastala v Vzgojno izobraževalnem zavodu Frana Milčinskega Smlednik ob svetovnem dnevu turizma, je Med-
Posebno priznanje je dobil tudi fotograf Boris Primožič.
vodam čestital za uspešne akcije in dosedanja priznanja na državni ravni Dušan Dolinar iz Turistične zveze Slovenije. Priz-
barcaffe
nanj a za najlepše kraje in objekte sta podelila predsednik odbora za turizem in gostinstvo občine Medvode Aleksander Bartol in predsednik Turistične zveze Medvode Karel Vernik. Župan Stanislav Žagar je podelil dve posebni priznanji, prvi pa so kot grajo podelili tudi Pelinov cvet. Priznanja so dobili v kategorijah: najlepše
hiše - družina Sušnik v Gori-čanah; kmetije - kmetija Francke Belec na Belem; gostilne in kmetye odprtih vrat - turistična kmetija Robež; šole in vrtci -V1Z Frana Milčinskega Smlednik; javni objekti - bencinska črpalka Petrol v Medvodah -Jože Jontez; industrijski objekti - HE Medvode; spomeniki kulturne dediščine - spomenik talcev v Gramozni jami; kraji - Spodnja in Zgornja Senica; izletniški kraji - Zbilje in hribovski kraji - Breznica. Posebni priznanji sta dobila Turistično društvo Zbilje, ki med drugim združuje skoraj polovico krajanov in vsako leto poskrbi, da noben dom ne ostane brez cvetlic, ter Boris Primožič, samostojni fotograf, ki vsako leto pripravi samostojno razstavo fotografij in grafik in vzgaja otroke v vrtcu v bodoče fotografe. Pelinov cvet pa je šestčlanska komisija podelila Policijski postaji za izgled stavbe v Medvodah.
Andrej Žalar
Španova domačija najlepša
Skupina za lepšo Škofjo Loko je v petek podelila letošnje nagrade za urejene stavbe v Škofji Loki.
Skofja Loka - Letošnje ocenjevanje je zajelo ožje območje Škofje Loke. Delo je potekalo od začetka junija do konca septembra, ocenjevali pa so več kot 500 stavb, od katerih jih je v ožji izbor prišlo nekaj nad 50 najlepših. Te so s cvetlično urejenostjo in bujnimi aranžmaji tudi v najhujši poletni vročini lepšale podobo mesta.
V kategoriji stanovanjske hiše je 1. nagrado prejela družina Hribernik iz Stare Loke, kjer smo lahko opazovali kot slap padajoče cvetlice v rdeče beli kombinaciji. Med stanovanjskimi hišami z obrtno delavnico je nagrado osvojil Mini hotel družine Demšar iz Vincarij. Cvetoča okna in vzorno urejena okolica so prepričala tudi komisijo. Med stavbami v starem mestnem jedru je zmagovalec Upravna enota Skofja Loka, kjer so z dobro voljo in pozitivnim odnosom zaposlenih dosegli, da je letošnje poletje minilo v cvetočih oknih rdečih br-šljank. Med podjetji je zmagovalcev Center slepih in slabovidnih, ki s cvetličnimi aranžmaji v parku in na balkonih varovancev skrbi za lepšo podobo stavbe in mesta. Med
kmetijami je zmagovalka drugič zapored Španova domačija na Suhi, kjer dokazujejo da je z veliko truda in volje mogoče urediti okolico še tako velike kmetije. Med večstanovanjskimi stavbami so zmagovalci lastniki stanovanja v Groharjevem naselju 12.
Posebej velja omeniti nagrado Turistične zveze Slovenije, ki jo je prejelo Turistično društvo Skofja Loka za najlepše urejeno srednje veliko mesto na Gorenjskem. "Zahvala gre županu. Skupini za lepšo Loko in drugim. Napredek je viden iz leta v leto, vse več je cvetlic in cvetočih oken," je povedal Marko Pleško iz društva. V akcije Skupine za lepšo Loko se bodo v tem šolskem letu vključil tudi Turistični krožek OŠ Ivana Groharja. Šolarji si želijo predvsem
Mateja Hafner Dolenc in Jože Hartman na podelitvi nagrad najlepše urejenih stavb v Škofji Loki. Hartman je že drugič prejel priznanje za najlepše urejeno kmetijo.
ponovnega odprtja Flisove poti, ki bo v zadovoljstvo vseh občank in občanov.
Podelitev nagrad je potekala v Španovi hiši na Suhi, kjer je Hartmanova družina že drugič prejela 1. nagrado za najlepše urejeno kmetijo z vsemi osvojenimi točkami. "Kmetijo je že tako ali tako težko vzdrževati.
Za ocvetličenje pri nas poskrbi žena, vendar to ne bi toliko veljalo, če ne bi bila hiša obnovljena in že pred tako zgrajena," nam je povedal Jože Hartman. V prihodnjih letih se bodo skušali v Španovi hiši ukvarjati s turizmom. Kmetija odprtih vrat bo morda ponudila tudi izdelke s kmetij.        Boštjan Bogataj
Za lekarno namesto ambulante
Proračunski prihodki naj bi bili prihodnje leto skoraj za desetino nižji kot letos.
Trzin - Predlog proračuna za prihodnje leto, s katerim so se na zadnji seji seznanili tudi svetniki, predvideva skoraj za desetino nižje prihodke kot v letošnjem letu. Med razlogi za to je župan naštel skoraj porabljeni proračunski presežek iz preteklih let, kar pomeni nižje prihodke od obresti, manjše prihodke od komunalnega prispevka in znižanje dohodkov iz naslova dohodnine.
Za prihodnje leto tako načrtujejo za dobrih 616 milijonov tolarjev prihodkov, porabili pa naj bi za slabih tristo milijonov več. Računajo, da bodo primanjkljaj poplačali s proračunskim presežkom iz preteklih let. Ob predstavitvi proračuna so svetniki med drugim predlagali povečanje prihodkov na račun prodaje vseh počitniških objektov, s katerimi razpolaga občina, ne le doma na Krku, s prodajo katerega naj bi se v proračun nateklo deset milijonov tolarjev. "Nihče jih ne koristi, vzdrževanje pa je drago," meni svetnica Natalija Chvatal. Župan Tone Peršak je pojasnil, da je občina zgolj solastnica teh objektov in so jih že ponujali v odkup, a za to ni bilo pretiranega zanimanja. Svetnik Romeo Podlogar pa je sprožil vprašanje naložbe v ambulanto, ki jo načrtujejo v občini, saj meni, daje večja potreba po lekarni. Peršak mu je odgovoril, da lekarne v občini niso dobili ravno zaradi tega, ker nimajo ambulante, število prebivalcev pa je premajhno za širitev lekarniške mreže. "Razen tega je anketa pokazala, da je ambulanta ena največjih želja občanov, v proračunu pa jo načrtujemo že od leta 2000." Chvatalova se je zavzela tudi za večjo radodarnost pri darilih za novorojenčke, vsaka mlada družina naj bi prejela enkratno pomoč v višini petdesetih tisočakov. Pri občini pa so bolj naklonjeni praktičnim darilom, zato so se odločili, da bodo družinam ob rojstvu podarili enoletno naročnino na katero od revij za mame. Pri denarnih nagradah se namreč pojavi tudi vprašanje, kdo bo plačal dohodnino. M.R.
Obnovljena cerkev Sv. Križa
Križna gora - Še pred nekaj leti so bile v cerkvi velike razpoke, kamniti okenski okvirji so bili močno poškodovani, kamen je že skoraj razpadal. Danes ni več tako, saj je cerkev v štirih letih sanacije popolnoma prenovljena. Najprej so se delavci lotili konstrukcije in fasade cerkve.
V letih od 1999 do 2002 pa je investitorja, občino Skofja Loka in ministrstvo za kulturo čakal še velik zalogaj restavratorskih posegov v notranjosti cerkve. Križna gora je med strokovnjaki in romarji pojem značilne gorenjske gorske podružnice, ki kraljuje na razglednem robu nad Skotjo Loko in Crngrobom, je ob odprtju povedal Stanislav Mrvič iz Urada RS za kulturno dediščino, ki spada pod okrilje ministrstva za kulturo. V cerkvi Sv. Križa (prej Sv. Urha) so izjemne freske. V cerkveni ladji je znova zaživelo okrasje mojstra slikarja Jerneja iz Loke, še starejše in kakovostnejše pa so v prezbiteriju. "Njih ovo posebnost potrjuje simbolična letnica 1502, ki jo je odkril konzervator in umetnostni zgodovinar dr. France Štele pred skoraj pol stoletja. Označil jih je za kranjski prezbiterij," je še povedal Mrvič. Freske spadajo v čas, ko je Michelangelo v Firencah klesal svojega Davida. Freske s Križne gore govorijo o ljudeh, ki se radi družijo in dobro jedo (sv. Urh in sv. Klemen) ter o drugih, ki potujejo v Rim (sv. Korbinijan). Boštjan Bogataj
V šolo po pločniku
Domžale - Ob regionalni cesti Krtina - Moravče Cestno podjetje Ljubljana ta čas gradi nov pločnik. Tako bodo med drugim poskrbeli za večjo prometno varnost šolarjev, ki obiskujejo podružnično solo Krtina. "Sredstva za izgradnjo pločnika bo zagotovil Dars v okviru sporazuma z občino Domžale, občina pa je morala zagotoviti zemljišče," je razložil Andrej Osterman z Darsa. Ob pločniku v dolžini enega kilometra bodo sočasno uredili tudi javno razsvetljavo. Z deli so začeli v začetku oktobra, dokončanje pločnika pa bo odvisno od vremena, računajo, da bo to še letos. Naložba je vredna 28 milijonov tolarjev. M.R.
Več za stavbna zemljišča
Škofjeloški svetniki sprejeli odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga bodo po
novem plačevali vsi v občini.
Skofja Loka - Razlogov za nov odlok je več, je povedal Boštjan Cuznar iz občinske uprave. Prvi je uskladitev odloka z zakonom, nato pa še sledenje spremembam v okolju ter zmanjševanje obremenitev stanovalcev in podjetnikov v ožjem delu mesta.
Bistvena novost novega odloka so meje območij, po novem bo občina razdeljena na štiri območja. Omeniti je potrebno, da so letos odmerili nadomestilo v vrednosti skoraj 211 milijonov tolarjev, z novimi določbami tega odloka pa bi dobili dodatnih 100 milijonov tolarjev investicijskega denarja oziroma 35-odstotno povečanje glede na dosedanje stanje.
Štiri območja se po novem razširjajo na celotno občino Skofja Loka. Prvo območje obsega stavbna zemljišča v ožjem mestnem jedru (Mestni trg, Blaževa ulica,...), drugo območje obsega stavbna zemljišča s strnjeno pozidavo ob mestnih vpadnicah in pomembnejših razvojnih predelih mesta, kamor spada širše območje naselja Skofja Loka, Bodovlje, Dorfar-
Najboljše Ingrid, Eva in Lucija
Jesenice - Pred polno dvorano gledališča Toneta Čufarja so se v soboto najmlajši pevski talenti ze sedmič pomerili za laskavi naslov Prvi glasek Gorenjske. Med šestdesetimi prijavljenimi je strokovna žirija za sobotni nastop izbrala enajst pevcev in pevk, štiri v kategoriji mlajših in sedem starejših. Ob spremljavi skupine Akord so zapeli bolj in manj znane slovenske skladbe in prav vsi so želi navdušene aplavze publike. Sodeč po glasovanju je občinstvu najbolj ugajal glas dvanajstletne Ingrid Kristan z Jesenic, ki je zapela skladbo Veter s Triglava. Ingrid ima že nekaj glasbenih izkušenj, saj že štiri leta poje s skupino Fan-fan. Drugo mesto je zasedla Lucija Stare z Bleda s pesmijo Ciganček, tretje pa Amina Majetič z Jesenic s pesmijo Lep poletni dan. Člani strokovne žirije: Slavko Mežek (predsednik), Marija Reicham in Sandi Vovk so v kategoriji starejših naslov Prvega glaska Gorenjske dodelili trinajstletni Eva Černe iz Radomelj, ki je zapela Pesem Ni me strah, v kategoriji mlajših pa je strokovno žirijo prepričala desetletna Lucija Stare z Bleda. Na prireditvi je zapela tudi lanskoletna zmagovalka občinstva in strokovne žirije Tajda Žnidaršič z Blejske Dobrave. Prireditev sta vodila simpatična Miri in Dedek. Radio Triglav je
Najboljše mlade pevke: (z leve) Ingrid, Lucija in Eva.
po besedah direktorice Rine Klinar s sobotno prireditvijo začel tudi praznovanja ob 40-letnici.
I.K., foto: Gorazd Kavčič
je, Forme,... Tretje območje obsega pretežno zazidana zemljišča zunaj mesta, na pomembnejših predelih z. razvito prometno in gospodarsko infrastrukturo (Bukovica, Crngrob, Draga, Moškrin, Pevno, Pun-gert ...), četrto območje pa obsega redkeje zazidana stavbna zemljišča in manjša lokalna naselja (Gabrška gora, Križna gora, Sopotnica, Sv. Lenart ...).
Merila, ki določajo višino nadomestila, upoštevajo lego in namembnost stavbnega zemljišča, dejavnost ter opremljenost
stavbnega zemljišča s komunal-' nimi in drugimi objekti. Po dejavnosti se stavbna zemljišča uvrščajo v štiri skupine: gospodarske in poslovne dejavnosti, med poslovne, storitvene in trgovske dejavnosti, javne službe, storitve in družbene dejavnosti in stanovanjska dejavnost. Pomemben element odmere je tudi komunalna opremljenost s cestami, z vodovodom, kanalizacijo, elektriko, plinovodom in javno razsvetljavo. Po novem bodo uporabniki ali lastniki plačevali tudi nezazidana stavbna zemljišča, za katere štejejo vsa zemljišča, ki so z izvedbenim prostorskim aktom določena za gradnjo stanovanjskih in poslovnih stavb z določenimi izjemami.
Občina bo svoje izvirne prihodke tako lahko povečala za približno 100 milijonov tolarjev. Gospodarstvo bo skupno plačalo 31 odstotkov več, poslovno -trgovinska dejavnost 44 odstol kov več, dejavnost javnih služb 58 odstotkov več in stanovanj ska dejavnost za povprečno 64 odstotkov več. Povišanja gredo predvsem na račun razširitve območja in ne pomeni, da bodo sedaj, na primer, lastniki stanovanj plačali za 64 odstotkov večje nadomestilo. Svetniki so sprejeli tudi županove amandmaje, ki govorijo o postopni obdavčitvi nezazidanih stavbnih zemljišč, o manjši obdavčitvi ožjega dela mesta in o oprostitvi plačevanja nadomestila investitorjem. Boštjan Bogataj
Čestitke najstarejši občanki
Terezija Aljančič iz Podbrezij
in
Podbrezje - Na dvorišču hiše, ki je stisnjena pod breg s cerkvijo na Taboru, je slavljenka v torek, 21. oktobra sprejela goste. Za 96. rojstni dan je najstarejši občanki prinesel darilo župan Ivan Stular s soprogo Slavko. Voščit so ji prišli tudi Marjan Gradišar, Fani Pagon, Marica Markič in Barbara Pogačnik iz Društva upokojencev Naklo ter domači župnik Janez Rihar. Vsi so priznali, da Terezija dobro skriva svoja leta, ki je pred pričami ponovila, da njena stava za zmago v teku z županom še velja, le pripraviti ga ne more do tekme. Potem vseeno niso tekli, ampak so sedli za mizo v sobi za družabnosti. Nečak Stane, ki živi z družino pri teti, jo je letos uredil v nekdanjem hlevu. Živine že dolgo ni več na mali kmetiji, kjer seje Terezija rodila kot predzadnja od osmih otrok. Čeprav seje izučila za kuharico in več let delala v znanih gostilnah, se je zaradi mamine bolezni vrnila domov. Po njeni smrti je skrbela za invalidnega   brata   in očeta.
je praznovala 96. rojstni dan. Voščili so ji tudi upokojenci župan občine Naklo s soprogo.
Terezija Aljančič z gosti, ki so ji voščili za rojstni dan.
Namesto slednjega je leta 1954 prevzel kmetijo brat Janez, Rezka pa je spet kuhala in pekla za razne gostije. Od bratove smrti je bila sama v hiši, zato je rada sprejela nečaka. Odkar ji delata družbo še njegova žena Veronika in hči Špela so dnevi prijetnejši. Prosti čas zapolni z. redno hojo po vasi in celo dlje. Če le more, se Udeleži izletov z upoko-
jenci, saj je rada v prijetni družbi. Njeno vedrino, ki jo razdaja veliko mlajšim, je ob srečanju za rojstni dan pohvalil tudi domači župnik. Skupaj z drugimi je prisluhnil spominom Terezije na mladost in njenim modrostim o samskem življenju. Kot je dejala, so ženske nasploh bolj trpežne od moških, kar dokazuje veliko vdov v vasi. Stojan Saje
GORENJKA - GORENJEC MESECA
SEPTEMBRA 2003
Še danes in jutri
SEDMICA
Bogdan Norčič
Tomo Križnar
Razlika med vodilnim Tomom Križnarjem in Bogdanom Norčičem se je ta teden občutno zmanjšala. Tomo je pred koncem glasovanja dobil 75 glasov, ki smo jih prišteli k dosedanjim 318 in jih ima tako dva dni pred koncem glasovanja skupaj 393. Bogdan Norčič pa je ta teden dobil 96 glasov, ki smo jih pripisali dosedanjim 269 in jih ima tako skupaj 365. Odločila bosta torej zadnja dva glasovalna dneva v oktobru.
Bogdan Norčič, legendarni smučarski skakalec in trener, je 19. septembra praznoval 50. rojstni dan. Srečanje z Abrahamom je proslavil s skakalci in nogometaši - reprezentanti na nogometnem igrišču v Velesovem. Bogdana so na srečanju presenetili s čestitkami in darili. Med drugimi mu je čestital tudi Jože Šlibar, nekdanji svetovni rekorder (141 metrov) leta 1961 v Oberstdorfu.
Tomo Križnar, popotnik in borec za človekove pravice, se je po štirih mesecih spet vrnil domov v Naklo. Tokrat je prišel iz etiopskega zapora, ker je uradno brez ustreznih dokumentov vstopil v državo. Tomo je očitno tamkajšnjim oblastem v zobeh, ker je s kamero in fotoaparatom odkrival trgovino z otroki sužnji, ki jo nad ljudstvom Katčipov izvajajo nilotska uporniška plemena.
Glasujete bralci Gorenjskega glasa in poslušalci Radia Triglav Jesenice in Radia Gorenje. Glasujete pa lahko tudi po elektronski pošti na naslov: info@g-glas.si. Najbolj preprosto pa je glasovanje z dopisnico, na katero vpišete enega od obeh predlogov za Gorenjko oziroma Gorenjca meseca in jih pošljete na naslov: GORENJSKI GLAS, p.p. 124,4001 Kranj.
V izboru sodelujejo v mesecu septembru FRIZERSKI ATELJE SILVA v TC DOLNOV na Primskovem, Šuceva 3, telefonska številka: 04/23-43-070 in Terme Snovik - Kamnik, d.o.o., Molkova pot 5, 1241 Kamnik, telefon 01/8308-631. Izžrebali smo deset srečnežev.
V Frizerski atelje Silva v TC Dolnov je povabljena Simona Križaj, Janka Puelja 7, 4000 Kranj. Vrednostna pisma prejmejo: Marinka Čufar, Tavčarjeva 3 B, 4270 Jesenice; Helena Brezar, Milje 46, 4212 Visoko in Danijela Juvan, Hafnerjevo 99, 4220 Skofja Loka. Šestkrat po eno vstopnico pri blagajni Term Snovik dobijo: Francka Sušnik, Podreča, 56 a, 4211 Mavčiče; Anica Hlebčar, Retnje 26, Križe -Tržič; Bogdana Hribar, Blejska Dobrava 127,4273 Blejska Dobrava; Ivan Martin jak, Češnjevek 2, 4207 Cerklje; Vida Gradišar, Podvasca 8, 4290 Tržič in Maja Jokovič, Sajovčevo naselje 9, 4208 Šenčur (pri blagajni pokažite le osebni dokument).
®
Rodio T fig I o v
Prri 9I0/ Gorenj/ho " Prvi gla/ek Gorenj/ke®
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj
V začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja so Američani odkrili užitke halucinogenih mamil. Strokovni in laični tisk je bil preplavljen z odkritji substanc z nenavadnim, tako rekoč magičnim delovanjem na človekovo psiho. Novinarji so pisali senzacionalne zgodbe o fantastičnih učinkih marihuane, pe-jotla, hašiša, meskalina, LSD in drugih opojnih snoveh. Poleg novinarjev so mamila popularizirali tudi književniki. Med najbolj "zaslužnimi" so Aldous Huxley, Allen Ginsberg in Car-los Castaneda. In psiholog Tim-othy Leary. Milijoni mladih na Zahodu so se identificirali z jazz pevci in pop zvezdami, ki so bili na odru obvezno pod vplivom mamil.
Gorenjski prijatelj
RADIO SORA
89.8 91.1 96.3
Radio Sora d.o.o. Kapucinski trg 4 4220 Skofja Loka tel.: 04/506 50 50 fax: 04/506 50 60 e-mail:info@radio-sora.si
Med užitkom in smrtjo
Znanstveniki so se zaprli v laboratorije in raziskovali delovanje rastlin, ki povzročajo čutne privide. Izločali so posamezne substance in jih začeli sintetično pridelovati. V medicinske namene. Istočasno so začele svoje laboratorije postavljati tudi organizirane kriminalne združbe. Po odpravi prohibicije je bila to za podzemlje nova velika priložnost za ilegalni zaslužek. Štirideset let po "revolucionarnem" odkritju je november razglašen za svetovni mesec boja proti zlorabi mamil. Kje je nastal kratek stik?
Kaktus pejotl, ki povzroča halucinacije, je del indijanske folklore. Toda. Indijanska plemena mamil ne uživajo iz hedonizma. Do njih imajo posebno spoštovanje in jih uporabljajo izključno znotraj strogo odrejenih verskih ritualov. V tako imenovanem civiliziranem svetu pa je poseganje po opojnih rastlinah in drugih sintetičnih mamilih le redko povezano z verskim prepričanjem. Zasvojenost oziroma Odvisnost od mamil je postal svetovni problem številka ena. Zloraba mamil se je razširila po vsem svetu in v vse družbene skupine. Zatekanja v svet opojnosti ni mogoče razložiti samo s sodobnimi najstniškimi trendi. Izvirni greh je v odtujenosti človeka v sodobni potrošniški družbi. V iskanju skrivnosti človekovega obstoja. V želji za odkrivanjem človekove notranjosti. V nezadovoljstvu z obstoječim družbenim redom in sistemom. V odporu
zoper oborožitev in kompjuterizacijo družbe ter onesnaženje planeta. V svetu brez vrednot. V socialnih in rasnih konfliktih. V prenatlačenosti in brezosebnosti velemest. V nezaposlenosti in brezprihodnosti. In tako naprej.
Ob mesecu boja proti zlorabi mamil so pri uradu za droge izdali nekakšen informacijski bilten. V njem bralce seznanjajo o vrstah in učinkih mamil, ki se na ilegalnem in legalnem trgu najpogosteje pojavljajo. Nekaj je urad torej dal od sebe. O tem, da bi utegnili tovrstni napori zmanjšati število uporabnikov mamil, pa resno dvomim. Ne glede na to, da je zamisel prišla z Zahoda.
Poleg družine bi se morala v boj proti zlorabi mamil dejavno vključiti tudi šola. Pa ne z informacijami o različnih vrstah in učinkih opojnih substanc, ki jih ponuja tržišče. S tem in s
seksom so v današnjem času že prvošolčki presenetljivo dobro seznanjeni. Rešitev vidim v pripravi otrok na življenje. V učenju otrok o življenjskih resnicah. Otroke je treba naučiti, kako živeti. Predstaviti jim je treba svetlo stran življenja. Različnost spolov. Govoriti jim je treba o vrlinah, kot sta ljubezen in prijateljstvo. Ustvariti jim je treba pozitivno podobo o sebi. Žal, tega na Gabrovem ministrstvu še niso vzeli.
Marjeta Smolnikar
SUZUKI SWIFT
Bogato opremljen in najcenejši ta hip! gotovinski popust
150.000 SIT
oz. U za 1.399.000 SIT
W SUZUKI
suzuki odar d.o.o. I AVT0HIŠA ODAR,          podružnica UUBUANA, Stegne 33,           tel. 01/58 10131
stegne 33. Ljubljana AVTO HIŠA 0DAR-KRAJNC, podružnica MARIBOR, Jadranska 27,         tel. 02/32 08 016
tel: 01/58 10 122 j AVTO HIŠA ODAR,          podružnica CEUE, Dečkova 43,               tel. 03/42 54 370
www.suzuklodar.si AVTO H ISA ODAR,           podružnica SLOVENJ GRADEC, Pohorska 6 b, tel. 02/88 29 525
Jeseni v toplicah
Novo!!! Letos so toplice St. Kathrein prvič odprte tudi v novembru! Vsak petek in soboto, od 9. do 22. ure in vsako nedeljo do 21. ure. Savna od 11. ure naprej.
VVellness ponudbe v toplicah
V dobri kondiciji - savna vam segreje srce!
Brezplačna sprostitev in počitek v savni. Z nakupom vstopnice za toplice je od ponedeljka do četrtka vstop v savno brezplačen. Ugodnost velja do 4. decembra 2003
Zabava za otroke za mini ceno!
Zimski bazen za najmlajše, vstopnina samo 2 €uro - ob nakupu ene vstopnice za odrasle. Od petka do nedelje, do 30. novembra 2003
Pozimi v dobri kondiciji - v kraju tekmovanja za svetovni pokal Bad Kleinkirchheim.
Schneerosenvveg 5, A-9546 Bad Kleinkirchheim tel.: +43 4240 / 82 82, faks: +43 4240 / 82 82 -18 www.VondenPistenindieThermen.at e-mail: bergbahnen@ski-thermen.com
v Bad Kleinkirchheim
Piše Milena Miklavčič
Usode
395
Bodi pridna in poštena, da nekoč boš dobra žena
Molku nikoli ni veljala za lepotico. Imelu je bolj redke lase in iz materinega znamenju nu desni struni licu sfi ji poganjale nadležne dlake, ki sijih je naskrivaj "režirala " najprej z očetovo potem pa še z moževo "klinco ". Dobro je moralu paziti, da je ni ne eden in ne drugi zasačil, kajti potem bi bil ogenj v strehi. Todu nu vsak način je želela biti lepa in privlačna, saj se ni nikoli slepila, da so moškim všeč le "pridne roke in zlato srce ".
Danes, ko se že krepko bliža osemdesetemu letu, ji je vseeno, tudi če ji kakšnu dlaka več raste na obrazu. Njeno življenje je bilo polno najrazličnejših tragedij, ki so jo utrdile in prepričale, da je lepa zunanjost prej kot ne ženski v napoto.
Rodilu se je v družini, v kateri sta starša veliko dalu na poštenost in dobro ime. Oče jih je nutepel le tedaj, kadar mu je prišlo na ušesa, da je kdo izmed otrok poskušal drugega goljufati ali pa, če so se dekleta brez potrebe n'nastavljala" fantom.
Današnjim generacijam je težko dopoveduti, da smo imeli včasih tudi spogledovanje za greh, se spominja Mulku, ki je s starostjo pokopala tudi lažni sram, zaradi katerega je trpela v najlepših letih življenja. Poštenost so pri hiši vzgajali zlasti
dekletom. Nedolžnost so dekletom pomagali "varovati" tudi starši. "Ni bilo misliti, da bi nas oče kdaj pustil nu ples ali drugo zabavo. Z nami je zmeraj šel kakšen od bratov. Doma smo morali biti ob točno določeni uri, če smo zamudili, je pela šiba ali pa smo morali klečati nu polenih in moliti "rožn-kranc". Spominjam se tudi, da smo dekleta spalu v sobi, do katere se je prišlo skozi spalnico staršev. Vsaku je imela pod posteljo kalilo, da ni bilo tudi tovrstnih izgovorov za izhode na dvo-rišče, kjer je bilo stranišče. Težko bi rekla, da so se iz njune spalnice kduj slišuli "sumljivi" glasovi. Mislim, da nikoli. Trdim celo, da po rojstvu zadnjega otroka, "tistih reči" nikoli več nista počela, " razpreda svoje misli.
Mama je bila sicer preprosta ženska, ki ni znala ne brati in ne pisati, vendar je bila zelo inteligentna in razumnu. Hitro je dojemala novosti, rada je poslušalu, če so se kje pogovarjali o politiki, kljub temu pa se je strinjala z. očetom, du nima nobenega smislu pošiljati deklet v šolo, ker ne bodo imele od znanja koristi. Oče je celo trdil, da mora ženska skrbeti za otroke, kuhati in držati gospodinjstvo v svojih rokah, za to pu ji ni potrebno znati brati in ručunuti. Todu, potem ko gaje k sebi poklical sam župnik in ga okregal, ker ni hotel pošiljati svojih deklet k pouku, se je vdal in s težavo privolil, da so se tudi hčere šolale. Tako je bilo Mulki že enajst let, ko se je naučila branja. Kaplan, ki jih je učil, se je zelo neredno umival in Mulku se spominja, da ji je bilo zmeraj slabo, kadar se je iz šole vrnila domov. Očetu je bila njena "bolezen " dokaz, da se celo samo telo upiru "razvratu učenosti" ....
Sladkorje bil zelo redkokdaj pri hiši. Kadar so bili pridni, je mama zmešala vodo in vino in mešanico osludkala s skrito zalogo sladkorju. Potem je vsakemu natočila pol kozarca in to so dobili po nedeljskem kosilu.
"Bila sem zelo sladkosnedo in ko sem slučajno prišla v kuhinjo, tam ni bilo nikogar. S prstom sem pomukulu v sladko mešanico in se veselila, da sem bila posladka deležna že pred kosilom. Pozabila sem na previdnost in ko me je oče zagrabil za jopico, je bilo že prepozno. Odvlekel me je v vežo, kjer so na steni visele zataknjene konjske "gajile "■ Izvlekel je prvo, me dal čez koleno in me toliko času tepel, dokler me ni iz primeža rešila murnu. Ah, kakšne klobase so se mi naredile po stegnili! Tisti dan sem ostala brez kosila in posladka, za večerjo pa sem dobila samo nekaj hruškovih krhljev. Drugi so bili do večernih opravkov v hlevu prosti, juz pa sem klečala v hiši in molila za svoje grehe. Najbolj me je bilo strah, da bom res šla živa v pekel, kot mije grozil oče!"
Drugo svetovno vojno so preživeli bolj kot ne mirno. Bratje so bili na srečo še premajhni, da bi jih katerakoli vojska marulu, dekletu pu so se držala domu in pomagala na kmetiji, saj sta oba hlapcu odšla v partizane. Oblek so imeli bolj malo, spodnje perilo so prale naskrivaj, ker je bilo takoponošeno in "zaprano".
"V Stari Gorici je živela materina sestra, ki nam je tudi med vojno pomagulu s paketi. Dekletom je rada poslulu kakšno ruto ali ogrlice s steklenimi biseri. Oče je bil zmeraj prvi, ki je paket odprl, pregledal vsebino in potem po svoji presoji odredil, kaj bo komu pripadalo. Hrano je zmeraj
spravilu mama. Vendar nikoli pod ključ. Oče je trdil, da smo poštena hišu, kjer se ne zaklepa. Tudi če je kakšno stvar "pozabil" na mizi, se še v letih najhujšega pomanjkanja nismo drznili vzeti! O, saj ne rečem, da nus ni zamikalo! Toda vsak izmed nas je že kduj občutil njegovo težko roko, zato smo dvakrat premislili, preden smo kakšno ušpičili. Oče nikoli ni gledal na to, koliko je bil kdo od nas star. Mene je nazadnje pretepel, ko mi je bilo že več kot dvajset let!"
Malka pripoveduje živahno in v klenem narečju, ki kar boža ušesa. Njeno besedišče je polno besed, ki se jih malokrat sliši. Marsikatero moru tudi "prevesti", ker je ne razumem. Edini okras, ki ga nosi, so uhani. Dobila jih je, ko se je poročila in od takrat se od njih ni nikoli ločila. Do pred nekaj let je nosila poročni prstan, toda potem ga je odložila v posebno škatlo, ker so ji začeli zatekati prsti. V veliki škatli ima shranjen poročni šopek, ki ji pomeni pravo svetinjo in zato se od njega ne bo nikoli ločila. Posteljo ima pogrnjeno s svilenim pregrinjalom, ki ji ga je podarila "goriška teta". Tudi punčka, ki jo postavi na sredino, sodi med tiste svetinje, na katere je zelo ponosna. Z marsičim, kar je prinesel sodobni čas, se je sprijaznila, le s spodnjimi hlačami se ni mogla. Njena sestra, ki se je izučila za šiviljo, ji vsako leto sešije nekaj kosov, v katerih se počuti svobodno, saj ne prenese, dajo pod obleko karkoli "tišči".
Toda vse te podrobnosti iz. njenega življenja so bile le nekakšne stopničke do trenutka, ko mije izdala, zakaj mi je pravzaprav želela povedati svojo zgodbo ...
/nadaljevanje prihodnjič/
Akvareli stoterih barv
V Galeriji Krvina v Gorenji vasi je na ogled razstava likovnih del slikarja samorastnika Edija Severja, ki ga najbolj poznamo po njegovih barvitih akvarelih.
Gorenja vas - Ljubiteljski slikar Edi Sever iz Škofje Loke je v svojem okolju, po Gorenjskem in tudi širše najbolj znan po barvno bogatih akvarelih z motivi krajine in urbane arhitekture, najbolj pogosto pa kombinacije obeh. Kar lepo število prijateljev, znancev ter ljubiteljev likovne umetnosti, zagotovo pa tistih, ki nekaj dajo na Severjev bogat in raznolik likovni opus, je v petek pospremilo odprtje razstave njegovih del v Galeriji Krvina v Gorenji vasi. Slikarjev življenjski jubilej šestdeset let je bil tokrat še dodaten razlog za pogovor.
Kako kot slikar občutite prihajajočo zimo, tudi vzorec snega smo že imeli priložnost videti?
"Kot slikar imam zimo zelo rad. Predvsem na oljih sem pogosto upodabljal to zasneženo in na neki način čisto zimsko pokrajino."
Na tokratni razstavi se predstavljate predvsem z akvareli, ki so najbolj značilni za vaša zadnja slikarska leta...
"Nekaj olj in dve intarziji v galerijskem predprostoru sta starejšega datuma, medtem ko v galeriji predstavljam akvarele zadnjih let. Imel sem obdobje, ko sem se nekako našel prav v akvarelih, po katerih me poznajo tudi ljudje. Ti so zadnja leta postali moj razpoznavni znak. Tokrat se predstavljam predvsem s kombinacijo slovenske pokrajine in arhitekture."
Te dni praznujete jubilej šestdeset let, koliko let že zaznamuje vaše ukvarjanje s slikarstvom?
"Po poklicu sem grafik, zadnja generacija tistih, ki smo še delali na kamen, litografijo ... V grafični šoli smo imeli srečo, da smo se učili risati, kar mi je kasneje seveda koristilo tudi pri slikanju. Prav tako smo se pri slikanju naučili neke eksaktnosti, nekega reda. No, slike so me pritegnile šele precej let kasneje, saj me je v mladih letih bolj zanimal šport, atletika in nogomet, pri sedemnajstih pa sem začel igrati tudi v gledališču."
Na Loškem odru...
"Tako je. V gledališče sem najprej prišel poslikat kulise. Spomnim se, igrali so Samo-rastnike, jaz pa naj bi naredil sceno. Na bralni vaji meje režiser porabil namesto odsotnega
Edi Sever je poznan po akvarelih.
igralca, nakar sem se dobro ob-nesel in sem igral to vlogo, pa še nadaljnjih trideset let. Zadnja je bila potem Brechtova Bera-ška opera. Najprej sem bil zaposlen v Umetniškem zavodu za litografijo in kasneje v tiskarni Mladinska knjiga. Najprej pa sem se ukvarjal £ intarzijami, sodeloval sem tudi z oblikovalskim birojem. Sem in tja sem naslikal kakšno olje, leta 1984 pa me je ZKO poslala na likovno kolonijo v Novo mesto, ki je bila pravzaprav delavnica za akvarele."
Mojster zloženih peruti
Tretje prozno delo pesnika, naravoslovca in esejista Iztoka Geistra ima naslov Mojster
zloženih peruti.
Ljubljana - V zbirki Nova slovenska knjiga, elitni knjižni zbirki Založbe Mladinska knjiga, v kateri sicer izhajajo dela že uveljavljenih slovenskih pisateljev, je te dni izšla knjiga kratke proze Iztoka Geistra, Mojster zloženih peruti. Geistra, Kranjčana po rodu, srednja generacija pozna že po sodelovanju v avantgardni skupini OHO, ki je delovala v šestdesetih letih. V krogu skupine je začel svojo Pesniško pot, ki je na nek način ni prekinil vse do danes. Poklicno se je sicer posvetil naravoslovju, a se kasneje spet vrnil k Poeziji, v zadnjih letih tudi prozi- Po Levitvah in Pospalih poželenjih je njegova nova knjiga tretje prozno delo v zadnjih treh letih. Kot je pisec sam povedal, se je dolga leta pisanja proze branil. "Nisem si mogel izmisliti zgodbe. Iskal sem jo skoraj štirideset let," je povedal, da je nenazadnje ugotovil, da ta niti
ni potrebna. Potrebno je predvsem prisluhniti stvarem, take kot so in jim odvzeti tisto nekaj, kar jih kasneje dela za reči, po ohojevsko razmišlja Geister.
Geister se predstavlja z osemnajstimi kratkimi zgodbami, črticami, na nek način vpetimi v duhovni lok krščanske tradicije od prve z naslovom Božična potica do zadnje, ki nosi naslov Posmrtno razmerje. Središče njegovega pisanja so razmišljanja o razmerju med stvarnikom, stvarnostjo in stvarjo. Črtice so njegovi spomini, njegovi pogledi na nekatere stvari, hkrati pa izleti v literarno zgodovino, esejistiko ... Geistrova proza meje realnega prehaja v izjemno pretanjenem jeziku, ki nemalokrat na novo uvaja pozabljen slovar besed, ki smo jih Slovenci poznali a pozabili. Njegov slovarje velik, inovativen, bogat in raznolik. Kot je knjigo označil urednik Aleksander Zorn,
gre za eno najboljših, najbolj iskrivih knjig kratke proze na slovenskem. I.K.
Intenzivneje torej slikate zadnjih dvajset let?
"Nekaj časa sem zmogel oboje, tako gledališče kot slikanje, potem pa sem prvega opustil. Začel sem hoditi na kolonije, ex tempo-re po Sloveniji in zamejstvu, začel dobivati nagrade in priznanja, kar mi vseskozi daje tudi nek zagon, v zadnjih letih pa s skupino prijateljev slikarjev precej potujemo tudi po tujini... Tako smo slikali sredi Italije, v Parizu, povabljeni smo bili na Ažurno obalo, vabijo nas Madžari, Romuni ... Letos sem bil zagotovo na vsaj desetih srečanjih, poleg tujine še v Zrečah, Dravogradu, na Planini Jezero, v Sežani, Luciji, Portorožu, tudi na Rabu ..."
Tako na kolonijah, kot tudi sicer zelo radi slikate pokrajino in arhitekturo...
"Se najbolj všeč mi je kombinacija obeh, torej pokrajine in arhitekture skupaj. Hkrati so kolonije tudi druženja, na katerih
Mladi folkloristi na Češkem
Kranj - Otroška folklorna skupina Pastirček, ki že 24. leto deluje na OŠ Jakob Aljaž v Kranju, je sredi oktobra sodelovala na folklornem festivalu Polabska vonička (Vrtnica ob Labi) v mestu Nvmburk na Češkem.
Otroška folkorna skupina Pastirček, ki se je že večkrat udeležila različnih festivalov v tujini, seje pod vodstvom mentorice Jožice Debelak, pred nedavnim mudila na štiridnevnem festivalu Polabska vonička v Nvmburku na Češkem. Iz Kranja je na festival odpotovalo 26 mladih plesalcev v starosti od 6 do 14 let, štirje glasbeniki in dva mentorja, ob Slovencih pa so nastopali še otroci iz Slovaške, Poljske, Turčije in domačini iz Češke. Naši mladi plesalci so se odlično izkazali in navdušili tako gledalce kot organizatorje. Še posebej prisrčen je bil mali harmonikar in plesalec Matic Dolinar, ki je s svojo "lastno koreografijo" na prisrčen otroški način popestril program skupine. Naši plesalci so na družabnem srečanju plesalce drugih skupin naučili nekaj naših ljudskih plesov in obratno. Mladi so sklenili mnoga nova prijateljstva, skupina pa je bila povabljena tudi na več drugih festivalov v državah tokrat sodelujočih skupin. Zal naši folkloristi povabil niso mogli vrniti, saj v Sloveniji tovrstnih festivalov za otroške folklorne skupine ni. I.K.
izmenjuješ izkušnje, opazuješ druge pri delu, pomembno pa je, da se čimprej tudi sam izoblikuješ in pridobiš svoj lasten izraz. Na kolonijah slikam zunaj, sicer pa na terenu v glavnem delam skice in slike končujem doma."
Za vaša dela je značilen zelo bogat kolorit, včasih za določene motive uporabljate zelo neobičajne barve ...
"Barvno drugačne slike mi izziv in se lahko porajajo samo v ateljeju, saj te v naravi prehitro lahko zapelje realizem. Na terenu enostavno ne moreš eksperimentirati. Zanima me tudi figu-ralika, vendar ne toliko čisti re-
alizem kot figure, ki v sebi izražajo neko zgodbo."
Ko gledate nazaj na svojo zgodbo, vam je kdaj bilo žal, da ste se premislili glede gledališča?
"Ni, a si pogosto, kadar greva z ženo na predstave Loškega odra, želim, da bi še kdaj stopil na domači oder."
Kam vas v prihodnje vodi vaša ustvarjalna pot?
"Najbrž bom več v tehniki akril. Sicer pa se te dni pripravljam na novo razstavo, ki jo bom 6. novembra odprl v Galeriji Vodnikove domačije v Ljubljani." Igor Kavčič
Kulturni dogodki v Galeriji Krvina so vedno dobro obiskani.
BOBRE, VOZARJE, CVETK0V0 CILKO, TROP BREZ ZVONCEV, OGRAD
poznamo vsi, da je Janez Jalen napisal tudi RAZPOTJA in SONČNE SENCE, pa marsikdo niti ne ve. Razpotja so izhajala v Družini v letih 1954-56, v knjigi še niso izšla, Sončne sence so izšle pri goriški Mohorjevi družbi leta 1952. Obe povesti sta v pripravi za objavo in lahko ju naročite v prednaročilu. Prednaročniška cena vsake je 2.000 tolarjev, za obe skupaj pa le 3.500 tolarjev.
V povesti RAZPOTJA je glavna oseba kmečko dekle in potem žena Vida. ki postane mati štirim otrokom svoje pokojne sestre. Z njimi in njihovim očetom, svojim možem Tonejem, ki je dober oče in mož, doživi marsikaj, tudi smrt svojega edinega otroka in drugo svetovno vojno. Knjiga bo opremljena z ilustracijami akademskega slikarja Lojzeta Čemažarja.
SONČNE SENCE pripovedujejo o Pokljuki in gozdarju na njej Tomažu Stare-tu. vdovcu, očetu treh odraslih otrok, ki ob delu spozna in vzljubi dekle, Rotar-jevo Rezko, ki se že približuje zrelim letom. V povesti je veliko opisov narave in lova. predvsem pa - kot v vseh Jalnovih delih - poglabljanja v notranjost glavnih oseb, njihove medsebojne odnose in zlasti njihov odnos do narave, živali. Knjiga bo opremljena s starimi fotografijami.
Poleg tega lahko kupite tudi knjigi:
- Janez Jalen: Previsi, niz dogodkov - prvič vsa Jalnova kratka pripovedna proza v knjigi;
- Marjeta Žebovec: Janez Jalen, pisatelj in duhovnik za vse Slovence;
in videokaseto ali DVD-ploščo z dokumentarnim filmom Ostrorogi Jalen, zgodba o pisatelju Janezu Jalnu, in njegovo burko Sladoled.
Knjige in videokaseta ali DVD-plošča so tudi primerno osebno ali poslovno darilo.
Vse to lahko naročite po pošti na naslov: Marjeta Žebovec, Smlednik 54, 1216 Smlednik, po telefonu 01/362-71-67, telefaksu 01/362-71-32 ali na e-naslov: marjeta.zebovec@krajnik.net.
Piše: Mira Delavec
Josipina Urbančič - Turnograjska
XXXII. del
Konec marca 1852 sta se Toman in Trdina spo-Prijateljila. Josipina je bila nad tem naravnost "gorčena in tega ni razumela. 31. marca je sporo-('ala: "Lovričko, kaj ti čem reči o Terdinatu? Lov-r° • poznala sim ga, brez da bi bila še več zagoto-V(l potrebovala - kaki mož je - poznala ga iz njegove - tak krivične tak hudo žaljive, sirove kritike, d° je tvoj sovražnik - spoznala ga iz zadnjih be-Sed, ki mi jih je ondan Pintar povedal iz. Vljavco-Vega Usta - da je tak sirov, kakor morebiti malo-kateri kmet, i po tom vsem ne morem skoro zapo-P°-sti, kako si ti, moj Lovro, ti, ko si ravno od nje-So i Svetica moral najbolj strupene pšice ujeti u Sebe, ki si moral naj bolj ranjen biti od njih, da si tl mogel s temi sirovimi sovražnimi i termastimi j°-talini le jedno besedico govoriti o kritiki i o drugom, da si se mogel tako daleč ponižati s svojimi s°vražniki doprinesti cel popoldne!! Lovričko -Misliš, da - ak si jim še toliko povedal i levite bral, da so te zastopili? O predebelo kožo imajo za to! * k tomu se te pred občinstvom ranili, tam jim gre
1 .inHHi
tudi odgovor! Verjemi mi, da zadovljni zdaj u ser-cu mislijo: "mi smo zmagali!" Lovričko, ali misliš, da drugače? O gotovo ne!!"
Josipini se je torej nenadno prijateljstvo zdelo čudno. Lovra je še vedno zelo pogrešala: "Lovro - ti veš, čutiš, kako te ljubim, da sim pri tebi le srečna - le živa - ti veš to - o i jedno zamoreš čutiti, kaj terpim u ločitvi od tebe! Vzemi rastlini sonce - uzemi travi roso - uzemi morju vodo - uze-mi truplu dušo: - Lovro - to meni ločitva! Strup je, ki grize moje zdravje, červ je, ki gloda na mojem življenju - - o Lovro - uzemi mi Bogek mili to - ah in kmalo - prehudo scer!"
Lovro se je, bližal doktoratu. Do Josipine pa je postajal včasih nesramen. Njej je bilo zato pogosto hudo. Lep primer je pismo, ki ga je Lovro 31. marca 1852 poslal Josipini in v njem omenja, da je v Gradcu obiskal galerijo. Josipina mu je odgovorila, da je vesela in bi želela biti z njim. Lovro je to razumel kot očitek, da se zabava okrog. Bil je namreč zelo občutljiv in 4. aprila mu je pisala:
"Lovro - moja duša - moje življenje - ah moje vse, razžaljen od mene - o mili Bože od mene, ki vas ljubim s celo dušo - o tak neskončno - tak goreče!
- Lovro - - Lovro, kako mije u sencu.....o ne
morem izreči! Lovro - odpusti mi - o to jedino -kar te prosi tvoja Josipina - ah pred ne more dalje govoriti! Lovro, o ti moj serček - ti si razžaljen ranjen bil od moga lista - razžaljen od bitja - kte-rimu si vse!! - O Lovro - moj Lovro - o verjemi mi
- verjemi svojoj Josipini, de toga nije hotla - o mili Bože - kako!! - Ali če u svoje serce nož suvati! Lovro - Bog ve - da te nisim raniti hotla!" Lovro je namreč mislil, da mu je očitala pohajkovanje, ona pa je o obisku galerije želela izvedeti malo več. Skozi celotno pismo ga je prosila, naj ji odpusti in še na koncu je zapisala: "Lovro - odpusti!"
Ves ta čas je bila Josipina prehlajena in imela je vročino'. Čedalje pogosteje je Lovra prosila za različne nasvete glede Turna. 8. aprila ga je spraševala: "Lovričko - jedno prošnjo - jedno praša-nje imam danas. Prosil je matko pred 2-3 dnevi Fuhspo starom Tonetu (isti, kije tebe o jeseni na neko praudarijo nadlegoval), da bi mu pripustila, da bi u našem pruhu pesk smel jemati. I matka mu je hitro privolila - brez da bi mislila, da je Fuhcs, ki prosi. Zdaj pak začnejo misli joj nastajati, ali morebiti ni o tom, kaka zvijača, si pridobiti "ser-vitat" na pesek. Zakaj je ravno po Tonetu, ki je
tak star, i kije vsake hudobije kadar, zakaj ravno po tom prosil, ne po kakom svojih podložnih? Začeli so predvčerajnim Fuchsovi pesek voziti, i kakor se vidi, mislijo ga veliko uzeti. Strašno neprijetno to nam, ko nismo nikoli mirni na svojoj cesti, i zraven morebiti še kaka "juchslarija " za tom tiči! Lovro, prosim {)oglej v tvoje knjige. Težko je matki o tom, ko, ak mu kratko malo ne pusti peska jemati, joj zna zapreti cesto u žago. Veliko ne more storiti, s tim, ali ne prijetnosti vendar dosti! O je težko, lesjaka imeti za - mejaka!"
Proti njim seje obrnil tudi župnik, "Zapustil nas je ravno popred "fajmošter", ki je prišel "blagoslovit" k nam! U njegovoj drušnji biti, mi je bilo danas neizrečeno neprijetno. Prav merzlo i napeto se je deržal, i posebno proti meni, ni me skor
pogledal. Mislim, da morajo P__orčani (moja
op. Preddvorčani) zopet nekaj plcsti, zopet svoj strup zlivati na me, kaj zopet, sam bog zna! Da pa mora kaj biti, je skor gotovo. "Fajmošter" je pa-pagaei od njih - in njegovo obnašanje danas ni bilo prijazno! Naj bo, naj spletajo, kar jim ljubo i drago, naj me sovražijo - naj mi nakladajo - kar zamisli zamore njih zlobi - uzeti mi ne morajo zavesti! " Še isti dan se je zelo razveselila ure, ki jo je prejela v dar od Lovra, vendar ji je prehitevala, saj ni upala nastaviti kompasa. Bilo ji je žal, da je Lovru škodovala potica, ki mu jo je poslala pred nekaj dnevi. (se nadaljuje)
Četrtek, 30. oktobra 2003
Za vas izbira Danica Dolenc
VSEENO, CE NI VSAK DAN POTICA
Pripravite sladko repo!
Zdajle je najboljša. Sveža, takoj z njive. Naša mama jo je vedno naredila tako, da je na margarini porumenela sladkor,
še to, nato pa to sladko prežga-nje stresla na posebej v loncu kuhano repo. Včasih jo je zalila z vodo, včasih z mlekom. Meni
dodala malo moke, zarumenela    se nikoli ni zdela dobra, dokler
Praznične orehove rezine so odlično, rahlo pecivo.
Tedenski jedilnik
Nedela - Kosilo: goveja juha z jetrnimi cmoki, dušena govedina v smetanovi omaki, rdeče zelje s kostanjem, orehove rezine; Večerja: palačinke z gobami in mesom, zelena solata. PonedeUek - Kosilo: zeljna juha s krompirjem in svinjskim vratom, zrnat kruh; Večerja: skutni cmoki, kompot.
Torek - Kosilo: štajerski štrukelj s suho klobaso, radič s fižolom; Večerja: mlečna kaša.
Sreda - Kosilo: pikantna polenta z jajci, gnjatjo in sirom, mešana zelena solata; Večerja: sardelni namaz, zrnat kruh, bela kava. Četrtek - Kosilo: pretlačena fižolova juha z domačimi rezanci, jabolčni zavitek; Večerja: hrenovke na žaru, endivija s krompirjem, zrnat kruh, bela kava.
Petek - Kosilo: sladka repa z govejo juho, palačinke z orehi; Večerja: skuta z zelišči, ržen kruh, kakav.
wSobota - Kosilo: sarme, pire krompir; Večerja: gratinirane bučke, endivija s fižolom.
mi soseda Dorca ni zaupala, da je repa najboljša z govejo juho. Od takrat jo le tako pripravljam. Seveda je to zelo prazna jed, želodec le na kratko napolni, vendar zdrava. Nobena jed tako ne očisti drobovja in mehurja, kot prav repa, pravijo. Si pa zraven privoščite kakšno dobro sladico, da bo obrok dovolj bogat za tisti dan: sirove štruklje, orehove ali skutne palačinke ... Če pa bi ob lunini meni ob repi zdržali ves dan, bi zagotovo izgubili kilogram teže! Poskusite!
Višnjevo zelje s kostanjem
V ponvi razbelimo 2 žlici olja, na njem zlato zarumenimo 1 žlico sladkorja in žlico sesekljane čebule, dodamo na rezance zre-zano rdeče zelje ter na rezine zrezano jabolko, solimo in duši-mo do mehkega. Nato zelju dodamo četrt kilograma kuhanega, olupljenega in pretlačenega kostanja. Zalijemo po potrebi z juho ali vodo, še enkrat dobro prevremo in ponudimo k mesu.
Sladka repa z govejo juho
Repo operemo, olupimo, zre-žemo na krhljc, zalijemo z vodo, solimo in dodamo kumino ter skuhamo do mehkega. Nato jo odcedimo ter zalijemo z govejo juho. Prevremo in ponudimo.
Anine praznične orehove rezine
Krhko testo: 30 dag moke, 20 dag margarine ali masla, ščepec soli, pol žličke pecilnega praška, 1 celo jajce, 2 žlici vina ali vode. Nadev: 8 rumenjakov, 24 dag sladkorja, 24 dag zmletih orehov, sneg iz 8 beljakov, malo cimeta in naribane limonine lupinice, 1 žlica ruma, 1 pest nasekljanih orehov.
ŽIVILA
Praznični obratovalni časi
	prodajalna	petek, 31. 10. 2003			sobota, 1. 11. 2003		
CERKLJE	HIPERMARKET Cerklje, Slovenska cesta 10	8.	do 12.	ure	8.	do 12.	ure
TRŽIČ	HIPERMARKET Tržič, Cesta Ste Marie aux Mineš 4	8.	do 15.	ure	-		
KRANJ	SUPERMARKET Kokrica, Cesta na Brdo 5	8.	do 12.	ure	8.	do 11.	ure
	SUPERMARKET Drulovka, Drulovka 57	8	do 12.	ure	-		
	MARKET Na Klancu, Likozarjeva ulica 16	8.	do 12.	ure	-		
	MARKET Trg Rivoli, Ulica Janka Puclja 7	8.	do 21.	ure	8.	do 11.	ure
	MARKET Maistrov trg, Maistrov trg 11	7. do 11.		ure	-		
	MARKET Pri Nebotičniku, Bleivveisova cesta 7 a	0.	do 24.	ure	0.	do 24.	ure
	MARKET Planina center, Ulica Gorenjskega odreda 12	8	do 12.	ure	-		
	MARKET Planina, Planina 65	8.	do 12.	ure	8.	do 11.	ure
	MARKET Čirče, Smledniška cesta 138	8.	do 12.	ure	-		
	MARKET Begunjska, Begunjska ulica 4	1.	do 12.	ure	-		
	MARKET Vodovodni stolp, Zoisova ulica 12	8.	do 12.	ure	-		
	MARKET Primskovo, Jezerska cesta 41	8. do 12.		ure	-		
	MARKET Zlato polje, Kidričeva cesta 12	8. do 12.		ure	-		
	MARKET Gorenja Sava, Gorenjesavska cesta 11	8. do 12.		ure	-		
BESNICA	MARKET Besnica, V Čepuljah 19	8.	do 12.	ure	-		
BITNJE	MARKET Bitnje, Zgornje Bitnje 265	8.	do 12.	ure	-		
BRITOF	MARKET Britof, Britof 313	8	do 12.	ure	-		
BRNIK	MARKET Brnik, Zgornji Brnik 114	8.	do 12.	ure	-		
GOLNIK	MARKET Golnik, Golnik 56	8.	do 12	ure			
JEZERSKO	MARKET Jezersko, Zgornje Jezersko 63	8	do 12	ure	-		
MAVČIČE	MARKET Mavčiče, Mavčiče 102	8.	do 11	ure	-		
NAKLO	MARKET Naklo, Glavna cesta 32	8.	do 12	ure	-		
PREDDVOR	MARKET Preddvor, Dvorski trg 3	7.	" do 11	. ure	7.	do 11	. ure
ŠENČUR	SUPERMARKET Šenčur, Kranjska cesta 3	8. do 12		ure	-		
SKOFJA LOKA	MARKET Skofja Loka, Stara cesta 2	6	do 24	ure	-		
	MARKET Pod Plevno, Pod Plevno 42	8	do 12	ure	-		
TRSTENIK	MARKET Trstenik, Trstenik 8	8	do 12	ure	-		
VOGUE	MARKET Voglje, Na vasi 21	8	do 12	ure	-		
VALBURGA	MARKET Sfinga, Valburga 37	8	do 11.	ure	-		
KROPA	MARKET Kropa, Kropa 3 a	8	do 12.	ure	-		
PODNART	MARKET Podnart, Podnart 25 a	8	do 12.	ure	-		
RADOVLJICA	SUPERMARKET Radovljica, Cesta Staneta Žagarja 1	8.	do 12.	ure	8	do 12.	ure
	MARKET Predtrg, Ljubljanska cesta 39	8.	do 12.	ure	-		
BLED	SP Center I, Ljubljanska cesta 13 a	7.	do 12.	ure	7. do 12.		ure
	MARKET Mlino, Mlinska cesta 1	8.	do 12.	ure			
BREZNICA	MARKET Breznica, Breznica 6 a	8.	do 11.	ure			
ZGORNJE GORJE	SP Zgornje Gorje, Zgornje Gorje 80 a	8.	do 12.	ure	-		
JESENICE	SUPERMARKET Koroška Bela, Cesta Viktorja Svetina 8 a	8.	do 12.	ure	-		
	MARKET Center, Cesta maršala Tita 63	8.	do 11.	ure	-		
	MARKET Na tržnici, Cesta Maršala Tita 21	8.	do 12.	ure	-		
	MARKET Plavž, Cesta Cirila Tavčarja 4	8	do 12	ure			
	MARKET Kasta, Ulica Franca Benedičiča 2	8	do 12.	ure	-		
	MARKET Tomšičeva, Cesta Toneta Tomšiča 70	8.	do 11.	ure	-		
DOVJE	MARKET Dovje, Dovje 108	8	do 12	ure			
KRANJSKA GORA	MARKET Budinek, Borovška cesta 74	8	do 12	ure	8	do 13	ure
	MARKET Vitranc, Borovška cesta 92	8	do 13	ure	8	do 13	ure
	SUPERMARKET Kranjska Gora, Naselje Slavka Černeta 33	8. do 12		ure	-		
MOJSTRANA	SUPERMARKET Mojstrana, Triglavska cesta 28	8	do 11.	ure	-		v.
RATEČE	Market Planica, Rateče 22	8	do 11.	ure	-		
Maščobo zdrobimo med moko, drobno nasekljamo, dodamo vse ostale sestavine in na hitro ugnetemo testo. Vsaj pol ure naj počiva v hladilniku. Testo razdelimo na dva dela: en del tanko razvaljamo na pomo-kanem peki papirju - odrežemo ravno tak kos papirja, da sede v dno pekača - in ga s papirjem vred položimo v pekač. Nanj poravnamo nadev, prekrijemo z drugo polovico razvaljanega testa (razvaljamo ga tudi s pomočjo peki papirja in naj zdrsne na nadev). Za nadev penasto umešamo rumenjake in sladkor, dodamo cimet, limonino lupini-co in rum. Orehe narahlo vmešamo v sneg iz 8 beljakov, nato pa oboje previdno vmešamo v rumenjakovo maso. Nadev zravnamo po testu, pokrijemo z drugo polovico testa, povrhu pomažemo z malce snega (toliko ga prihranimo) in posujemo z na-sekljanimi orehi. Pekač damo v vročo pečico in pečemo ca 30 minut pri 180 do 190 stopinjah C. Če je pečeno, preizkusimo z zobotrebcem; če izvlečemo suhega, je pečeno. Pekač naj bo srednje velik.
Umirjeni in ljubeči v zeleni
Oblačila v zeleni barvi pomirjajo, nas povezujejo z naravo in življenjem ter budijo ljubezen do vsega.
Alan Asta v opisuje svoji Abecedi barv zeleno barvo kot barvo čutenja, ljubezni, razumevanja, lepote, harmonije in popolnosti. Podobne kvalitete ima tudi roza barva. Oblačila v zeleni barvi vplivajo na telesu predvsem na srčni predel: pomagajo nam odpirati srce in širiti ljubezen do vseh živih bitij in do narave. V nas se budi občutek harmoničnosti in lahko začutimo, da imamo življenje radi. Tudi zelena barva nam pomaga topiti strah, vendar predvsem strah za lastni ego, ki se mora stalno potrjevati. Zato zelena topi tudi egoizem in vzvišenost, s čimer se v nas, če to dopustimo, lahko okrepi občutek ponižnosti in preprostosti. Zelena je tudi zdravilna energija, ki bolezni spreminja v zdravje ter sovraštvo v ljubezen, vendar bi se morali, če bi želeli doseči to, lotiti še česa, saj tovrstno spreminjanje človeka
zahteva procese na več nivojih in področjih življenja. Zelena barva pomaga tudi uravnavati delovanje pljuč in srca, izraziti zaprta ali potlačena čustva, predvsem žalost, ter vzljubiti življenje.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Svetovni prvak v vitaminu A
V pustih, trpkih, vlažnih in mrzlih razmerah se v korenju oblikujejo snovi, odporne proti sovražnikom organizma. Ob pomoči "sodelavcev" cinka, železa in vitamina E neusmiljeno pomedejo s škodljivci, ki napadejo naš organizem.
\
ŽIVILA KRANJ, del., C. na Okroglo 3, Naklo
Odličen vmesni obrok: en korenček ima toliko vitamina A kot ena debela pilula vitamina A iz lekarne.
Med rastjo razvije korenje v svojih celicah skrbno čuvane hranilne snovi, ki nam jih v popolnosti prepusti šele pri kuhanju v družbi z nekaj maščobe ali olja, sicer pa te ne morejo prodreti iz črevesja v kri in potem do celic. To velja za beta karo-tene, čudežno oranžno barvilo, ki je predstopnja za življenjsko pomemben vitamin A, kateri varuje imunski sistem pred
Stare gorenjske jedi od A do Ž
Drage gospodinje, spoštovani gospodinjci! Tudi letos bo ob novem letu pri Gorenjskem glasu izšel letopis, ki naj bi prinesel tudi recepte za kuho. Tokrat vas prosimo, da nam pošljete recepte za stare gorenjske jedi. Napišite, kako so vaše babice pripravljale alelujo in žgance, govnač in obaro, pa mrzel ješprenj, jedi iz repe in zelja, krompirja in ajde. Skratka vse, kar diši po starem. Rok za oddajo receptov je 5. november 2003, po možnosti naj bo zraven fotografija gotove jedi. Recepte s fotografijami pošljite na naslov Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj, s pripisom "Recepti za letopis". Tisti, ki se boste najbolj potruditi, boste šli spet z nami na izlet. Torej, pohitite!
Danica Dolenc
okužbami in boleznimi. Korenje ima med vso zelenjavo največ vitamina A. V 100 gramih ga ima kar 28.000 mednarodnih enot, kar je 1.000-krat več kot repa ali artičoke in 2.000-krat več kot cvetača. Da vitamina A lahko nastane čim več, je potrebno korenje zaužiti skupaj z zelenjavo, ki vsebuje veliko cinka ali železa, ali pa ga postrežemo z oljem kalčkov, ki vsebuje veliko vitamina E. Korenje vsebuje tudi veliko selena, ki je za imunski sistem najpomembnejši mikroelement. Tudi on varuje naše celice pred sovražniki, še posebej, ko smo v stresu, nenadomestljiv pa je tudi za delovanje srca in ožilja, dober vid in plodnost pri moških.
S svojimi izredno varovalnimi snovmi ščiti pred prostimi radikali in drugimi škodljivimi
snovmi. Zelo borben je tudi v boju poti rakavim celicam, vendar je potrebno vsak dan pojesti zmerno količino korenja ali kakšne temno zelene zelenjave. Jean Carper, avtorica uspešnice Ostanimo mladi - nehajmo se starati, je v knjigi Zdravilna moč hrane zapisala, da korenje najbolj vliva na raka v poznejši fazi, na stopnji napredovanja, najbolj pa je učinkovit pri vrstah raka povezanih s kajenjem, pri raku na pljučih in trebušni slinavki. Korenje krepi tudi vse sluznice v telesu, pospešuje celično presnovo, pomlajuje, pospešuje rast nohtov in las, skrbi za lepo kožo, preprečuje zaprtje ter znižuje koncentracije holesterola v krvi. K sreči lahko korenja pojemo, kolikor želimo.
Katja Dolenc
Naravno, svetleče in obstojno
Ljubljana - Minuli teden je svetovno znana kozmetična hiša Revlon predstavila svoja nova ličila, ki nadgrajujejo obstoječi trend ličenja. Ta ima že nekaj časa pri ženskah poudarek na naravnem in mehkem izgledu, vendar so tokrat ličila izpopolnjena in po besedah znane Rev-lonove vizažistke Micheline Willis primerna za tempo življenja moderne ženske. V stilu "prej in potem" je praktično predstavila jutranjo "preobrazbo" obraza v podobo sodobno urejene ženske. Enostavno, hi-
tro ter predvsem obstojno Učenje temelji na kozmetičnih produktih, ki so narejeni po novi akrilni tehnologiji in vsebujejo koži prijazne silikone, številne vitamine in naravne izvlečke. Velika novost so kremni svetlikajoči tonusi, po katerih se koža sveti in dobi mehak, svetlikajoč, lahek, nežen in naraven izgled, ter maškara, rdečilo za ustnice in lak za nohte, ki se nanašajo v dveh fazah, kar jim zagotavlja dolgotrajno obstojnost.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Micheline VVillis, legendarna Revlonova vizažistka, je predstavila najnovejše smernice ličenja in tudi drobne zvijače, s katerimi si ženske lahko oblikujemo lepši videz.
Hofer
sporoča
Prvovrstna vina se predstavljajo
v novi brošuri podjetja Hofer
na razpolago brezplačno
v vseh trgovinah podjetja Hofer
www.hofer.at
Hofer KG, A-4642 Sattledt, Hofer StraBe 1
Izdelki so v različnih embalažah. V vsaki od poslovalnic boste našli le eno vrsto embalaže.
Hofer
Prodaja samo na končne porabnike. Vse cene se nanašajo na izdelke brez dekoracijskega materiala. Tiskovne napake niso izključene. Cene v SIT so samo informativne in odvisne od valutnih razmerij. Minister za zdravje opozarja: Prekomerno uživanje alkohola škoduje zdravju!
GLASOV IZLET z agencijo
■ 'Mil J 1.7.
V PRLEKIJI IN ORMO
Vabimo vas na najbolj veselo martinovanje v osrčje Prlekije Ormož. Z avtobusom se bomo odpeljali iz Kranja ob 7.00 uri. Na poti proti Štajerski in Prlekiji se bomo ustavili v Veliki Nedelji, kjer si bomo ogledali cerkev, katere freske so zaščitene s strani Unesca. Po prihodu v Ormož si bomo najprej privoščili malico in še degustacijo priznanih prleških vin, potem pa se bomo potepali po mestu do gradu in degustirali vina, mošt, si kupili kakšen izdelek kmečkih žena ali kramarjev. Zvečer bo martinova večerja •n krst mošta in zabava do ... Prihod domov pozno ponoči. Cena.: 8.500 sit pri udeležbi najmanj 45 oseb. Doplačilo: 850 sit
Odhod iz Kranja - izpred stavbe Gorenjskega glasa.
•Min
ORENJSKEGA GLASA
AGENCIJA LINDA, d.o.o., Staneta Žagarja 32, Kranj
Tel.: 04/235 84 20, 232 35 07
idi hišo
S prilagodljivim in individualnim stanovanjskim kreditom boste brez težav pod streho spravili svojo novo hišo, stanovanje, prenovo ali pa poplačali stare kredite.
Za informacije pokličite:
Potrošniški krediti
01 53 0/ 584
01 23 06 362
02 23 80 342
03 42 87 810
04 20 13 890
05 66 34 870
Stanovanjski krediti
01 53 07 590
01 23 06 368
02 23 80 342
03 42 87 802
04 20 13 884
05 66 34 862
CA
J* C CD
X3
C/J
o >
stanovanje@volksbank.si
VOLKSBANK
ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
barcaffe
Za vas beležimo čas!
Gorazd Šinik
"Bela snežinka,..." seje slišalo iz harmonike Tomaža Hribarja in njegovih dveh spremljevalcev, tokrat bolj jazzovske zasedbe. Kot nalašč. Zunaj je nale-taval sneg, velike, mokre snežne plahte so opozarjale na prihod prezgodne zime. Na stopnišču poslovne hiše skupine Ržišnik in Pere, ki se bohoti v Šenčurju, ob cesti proti Brniku je bilo toplo, prijetno in zanimivo. V okviru meseca oblikovanja so Kžišuik Perčevi pripravili pregledno razstavo z naslovom Oblikovanje prostora, njihovega dela zadnjih pet let. Pregledna
nominator65
skoraj šestdesetim sodelavcem, predvsem pa strankam, ki uresničevanje svojih sanj zaupajo prav njim. Zanimiv je bil citat enega od naročnikov, ki je mnenja, da je konstruktivni konflikt med naročnikom in arhitektom ključ do optimalnih rešitev, in če se najdeta dva enako misleča, je eden od njiju preveč. Hm! In kako zares družabno živi skupina soustvarjalcev, so "korajžno" prikazali na prosojni zavesi, ki visi čez vsa štiri nadstropja, ob-lepljeni z "družinskimi" slikami. Zanimivo! Le še enkrat in ponovno stara kranjska zgodba. Od
Sam sem se Andreju Ržišniku
z veseljem in vsem spoštovanjem zahvalil za referenčno vključitev Gorenjskega nominatorja na njihov spletni naslov. Prvi so bili!
Prvi pri nas je zagotovo tudi Aleš Kristančič, po domače
Andrej Ržišnik, Andrej Pere in Igor Kalčič
razstava je postavljena na zidovih stopnišča in ob vzpenjanju daje nenavadno dimenzijo ob pregledu projektov, ki že "živijo". Oblikovanje prostora ali arhitekturno izražanje na področju prostorskega izražanja. Razstavo je odprl prof. dr. Igor Kalčič in ocenil, da arhitektura skupine Ržišnik in Pere ni bahaška in sama sebi namen. "Ustvarjajo izvirno, drugačno, do okolja in uporabnikov enkratno arhitekturo," je dejal arhitekt Kalčič in končal: "Uspelo jim je." Andrej Ržišnik, soustanovitelj in direktor ene od skupin se je zahvalil
VRTIMO GLOBUS
320 povabljenih je bilo bore malo "velikih" naročnikov. Tradicijo dobrega nastopa nadaljuje župan Šenčurja Miro Koželj. Marsikaj službenega sta si uspela reči z direktorjem Komunale Kranj Jožetom Stružnikom.
Miro Koželj in Jože Stružnik
Aleš Kristančič - Movia
Movia. Zagotovo. Med prvimi je na tujem in ponovno utira pre-potrebno pot slovenskim vinarjem in skrbi za dobro prepoznavnost Slovenije in Goriških Brd. Zbrali smo se v njihovi enoteki v Ljubljani, kjer nam je dobre volje razkril zadnjo od uspešnih zgodb. Pred dnevi se je vrnil iz New Yorka, kjer so ga "imenovali" med 100 najboljših vinskih kleti - vinarjev in prav tako nominirali med 100 vin Movia. Letos je izborna komisija Wine Spectatorja in VVine & Spirits, dveh najboljših svetovnih vinarskih revij, ocenila skupaj 8300 vin, med njimi kar 4900 v Ameriko uvoženih. Vina Movia Aleša Kristančiča so v družbi 50 ameriških in 50 ostalega sveta. Dve iz Argentine, devet iz Avstralije, dve iz Avstrije, tri iz Čila, štiri iz Nemčije, 13 iz Francije, dve iz Grčije, sedem iz Italije, šest iz Portugalske in šest iz Španije. Torej! Vinogradi, ki se
Diamanti za oboževalce 50 centa
Ameriški repar 50 cent je pri izdaji novega albuma z naslovom "Beg for Mercy", ki bo v trgovinah od sredine novembra dalje, ubral nenavadno promocijsko strategijo. V štiri ovitke novega albuma bo vstavil kupone, s katerimi si bodo srečni dobitniki prislužili 12.500 dolarjev vredne diamantne ogrlice, srečneži pa se bodo 50 centovi skupini G-unit pridružili tudi na turneji. Z "radodarnim" marketinškim pristopom se 50 cent zahvaljuje zvestim oboževalcem, s pomočjo katerih se je od prodajalca drog povzpel na vrhove vseh glasbenih lestvic, ter dodaja, da se vedno trudi biti boljši od konkurence.
Athina fantu podarila kravo
Najpremož-nejša najstnica Athina Onassis Roussell, vnukinja legendarnega grškega ladjarskega magnata Aristotela Onassi-sa, je svojemu brazilskemu prijatelju podarila kravo, vredno 300 tisoč evrov. 18-letna milijardna dedinja je kravo z imenom Esperanca (Upanje) prejšnji teden kupila na dražbi v brazilskem mestu Sao Paulo. Athina zelo rada zahaja v Brazilijo, kjer večino časa preživi s 30-letnim brazilskim jahačem in dobitnikom olimpijske medalje Alvarom Affonsom de Miranda Netom.
Verni Grki
Nedavna raziskava o družbenih trendih v Evropi je pokazala, da so najbolj veren narod Grki, najmanj pa Norvežani. V anketi so vprašani na lestvici od nič, ki označuje ateiste, do deset, ki označuje zelo verne, opredelili svojo stopnjo vernosti. Tako se je 62 odstotkov Grkov in 40 odstotkov Poljakov opredelilo z oceno osem ali več, kar jih uvršča med najbolj verna naroda v Evropi. Med Švedi seje tako opredelilo le enajst odstotkov, med Čehi deset in Norvežani devet odstotkov anketiranih. Slednji so najmanj verni narod v Evropi.
Zasebna podmornica
Izumitelj Robert Leeds je pred dnevi v londonskem muzeju znanosti predstavil svojo novo iznajdbo, namenjeno tistim bogatašem, ki jih kupovanje jaht, graščin in zasebnih letal ne zanima več. Podmornico, imenovano Gemi-ni, vredno okrog 800.000 evrov, je opisal kot prvi podvodni športni avto. Družinska podmornica sprejme tri osebe, se potopi do 50 metrov globoko in lahko pod vodo ostane tri dni naenkrat. S hitrostjo pet vozlov zasebna podmornica ni adrenalinska igrača, ampak je namenjena tistim navdušencem, ki želijo odkriti zadnji neraziskani del sveta - ocean in se umakniti v mir, kjer ne bodo srečevali drugih vozil.
širijo na 40 hektarih in Aleševo znanje, so se postavili ob bok tako velikim, kot so domačija Schlumberger, Moet&Chandon, Champagne Krug in Pol Roger iz Francije, z zgodovino in močnim lobijem podprtimi velikani. Vsekakor smo nazdravili, najprej z rebulo, pa z velikim belim in končali z velikim rdečim. Velikimi vini. V Ameriki segajo od 50 do 500 dolarev, no, v restavracijah prestižnih imen. Aleš se je veselo postavil s posebno izdajo Wine & Spirits in navdušeno koval prihodnje načrte. Še povečati izvoz na najzahtevnejši trg. Mini tiskovka je postala zanimivo druženje. Ni šlo brez Marjete Šoštarič, Delove novinarke, ki že dolgo spremlja kmetijstvo in vinarstvo, Aleša pa "poznava" vsaj 15 let, saj je stalni "pomagač" z vinom naši novinarski smučarski, reprezentanci, katere članica je Marjeta, nič kolikokrat že svetovna prvakinja v
Marjeta Šoštarič, Vesna Kristančič
veleslalomu in kombinaciji. Ale-ševa vina smo ponesli na Japonsko in v Ameriko in s "Slovenskim večerom" navduševali. Marjeta Šoštarič se je tokrat zapletla v bolj "ženstveni" pogovor. Če sta z Vesno, Aleševo ženo, govorili o okusni polenti, ne vem, zagotovo pa kaj o vinu.
Aleš je z vinsko obarvano debato nagovoril "slučajna" obiskovalca enoteke, ljubljanskega podžupana Slavka Slaka in direktorja Festivala Ljubljana Darka Brleka. Slavko Slak je med drugim tudi član sveta Festivala, pred leti je med prvimi skočil "bungy jump" ob Bernardinu v Portorožu. Drzno in polno adrenalina. Podobno kot koprodukcija Festivala s Pandur.Teatrom, ki te dni sproža razprave in kritike o 100 minutah. Oba, Slavko Slak in Darko Brlek sta bila tisti hip videti bolj navdušena nad "predstavo" Aleša, podkrepljeno z Movio. Kakopak. Bravo!
Vse to ni samo rezultat dobrega vina, dobre kleti. Investicija v številna potovanja na pomembne degustacije je visoka. Tako denarno kot časovno. Aleš hodi v Ameriko deset let, zadnjih pet vsaj šestkrat letno. Ob kakovosti ima tako delo zanesljiv uspeh. V Brdih je še nekaj takih. Bravo Movia!
Janez Poljanec, Janez Bohorič in Ana Fine
Dobrodelni večer s plesom je bil svečan za nekaj novih sprejetih članov. Tokrat so v svoje vrste Ločani sprejeli šest "lionov", Ano Fine, Jurija Bernika, Janeza Dolenca, Mitjo Majnika, Bojana Novaka in Tomaža Lundra. V imenu novih članov se je zahvalila in lionistično zaobljubila Ana Fine. V pozdravnem nagovoru je delo zadnjega leta predstavil novi predsednik kluba Skofja loka Janez Poljanec, sicer član uprave Krke. Še vedno pomagajo deklicam iz Cerkljanskega Vrha, slepim in slabovidnim, nekaj denarja so namenili varni hiši. Zbranim je privoščil prijetno in koristno dru-
Marija Volčjak in Janez Poljanec.
ženje in govor končal s citatom: "Tisti, ki stori dobro, naj molči, tisti, ki mu je storjeno dobro, naj pripoveduje." Zbrane je nagovoril tudi "guidin lion" Janez Bohorič, ki je zagotovo med najzaslužnejšimi lionisti pri nas in novo sprejetim lionom zaželel dobrodošlico in polno vključitev v delo kluba. Ponovno je spomnil na velikost mednarodnega gibanja, saj imajo lionisti posvetovalni status pri OZN, s svojimi sredstvi pa so večji kot Rdeči križ in Rdeči polmesec skupaj.
In zatem se je zapelo in zaplesalo. Najprej predsednik Janez Poljanec in meni "opazovalcu" so padle oči na fotoaparat, ko se
Slavko Slak, Aleš Kristančič in Darko Brlek
Ob prvi obletnici ustanovitve ali "charter nigtha" so se zbrali člani in gostje Lions kluba Skofja loka. Tokrat višje na Gorenjskem, v Begunjah, v ^gostišču Avsenik, po domače Jožovc. Kot se spodobi za tovrstno druščino, številno in primerno oblečeni.
je z njim zavrtela moja šefica, direktorica Marija Volčjak. Madonca, kako sta jo urezala in požela odobravanje, aplavz članstva in vsi so dobili spodbudo za zasuk na plesišču. Jaz pa sem lahko mirno opazoval oblačila, nastop, plesna mojstrstva in ne-
rodnosti, čevlje. Spet eni in isti.
Bilo je zanimivo tudi za mizami. "Veseljak" večera, izjemno dobre volje in poln energije je bil Miro Pinterič, prvi in največji klobučar pri nas. Izkazalo se je, da praznuje njegova žena Milka in on v njenem imenu. Še prej se je razhudil na inšpekcije, ki se ne razumejo na "dlako". Zahtevajo
Miro Pinterič in Janez Bohorič
"živalsko dlako", kot bi za Šešir-jeve klobuke bila še kaka druga. Prav najnovejši model moškega lepotnega pokrivala sta ocenila in poskusila z Janezom Bohoričem in nasmejala omizje. Cel cirkus. Šešir je daroval šest klobukov za lov na srečo, vrsta lionov za nagrade pa je bila nenavadno dolga. Podjetnik in podpredsednik Loškega kluba Boštjan Šifrar je ob pogledu skomignil in se raje nasmejal v družbi novosprejetega člana Bojana Novaka, direktorja Alpeto-ur transporta in špedicija, podjetja, ki gaje prevzel iz rok Janeza
Janez Sušnik, Boštjan Šifrar in Bojan Novak
Sušnika, zdaj predsednika državnega sveta. Prav Boštjan "Šibo" je boter Bojanu Novaku, saj je bil povabljen na njegovo priporočilo. Janez Sušnik pa je postal izjemno dober "nastopač", no, dober govorec in vešč javnega nastopa. Navdušen je bil nad druščino in v nagovoru zbranim je dejal, da bi prav rad postal še sam član v lionistični druščini. Smeh in aplavz. Bojda prvič na Slovenskem, na Gorenjskem zagotovo, da je nekdo izkazal tako navdušenost in se kar sam "povabil".
V škofjeloškem koncu se že ustanavlja nov klub, morda bo Janez Sušnik že sedel na njegovem "charter nightu" in ponovno zanimivo nagovoril in vešče zaplesal. Le na hrbet mora paziti. Kdo bolje nalije cviček, pa z Mirom Pinteričem že vesta.
Kakorkoli že, lepe praznike!
GLOSA
A smo se za to borili?
Petdeset let je trajalo, da smo se osvobodili povojnih osvoboditeljev in malo prosto zadihali. A dih je bil kratek. Že nas duši sapa ta novih osvoboditeljev. Ne daj. da si se včasih spravil na kakšnega "zgrajenega" partijca, ki je bil bog i batina! Jezes-na! Adijo s kočijo, s koreto pa nazaj! Bile so grozljivke. Važ.iči, da te kap. Napihnjene žabe po partijskih komitetih! Razlika z današnjimi vsemogočneži je pa samo v tem, da smo stare bolje prenašali, ker ni bilo takih materialnih razlik. Če so ti oni že uničili duha in svobodno misel,
te vsaj lačnega niso pustili. Lahko si šel na šilu, kjer te nihče ni mogel tako malo plačati, kot si malo naredil, medtem ko je danes ... Olala, kako se je to spremenilo! Dokler nazadnje še ta podivjani globalizatorski kapitalizem ne požre sam sebe, bomo trpeli. Tudi nove osvoboditelje.
Kar milo se ti stori, kako jim je stopila v glavo. Mala, a kre-menita slovenska vojna. Osvoboditelji hodijo kot sveče, slehernik, ki bi kaj podvomil, je sovražnik države. Zame nikdar ne bo dileme, kdaj je vojna bila:
HOROSKOP      TANJA in MARICA - 090 43 77
t*
*3
%4
ALEMARS s.p, 252,10 SIT/min
Oven (21.3. - 21.4.) Občutek, da ljubljena oseba pripada samo vam in da ni nobene druge možnosti za drugače, ne bo stoodstoten. Begalo vas bo več stvari in v svojem strahu zavrnitve ne boste takoj imeli moči, da bi začeli reševati, kar se še da. Vseeno pa se potrudite.
Bik (22.4. -20.5.)
Ljudi v svojem bližnjem okolju boste imeli preveč pod nadzorom, zato se vam zna zgoditi, da se vam bo kdo uprl in dokončno postavil po robu. Presenečeni? Niti ne, kaj ne, saj drugega tudi ni mogoče pričakovati.
Dvojčka (21.5. - 21.6.)
Uživali boste z zavestjo, da je življenje prekratko, da bi se obremenjevali z nepomembnimi zadevami. V celem tednu boste skušali čimveč storiti za sebe, tako na duhovni ravni kot tudi drugače. Zakasnelo darilo vas bo presenetilo bolj, kot si mislite.
Rak (22.6. - 22.7.)
Tako se boste predali novemu poslu, da za vas nekaj časa nihče ne bo obstajal. Privlačilo vas bo delo samo pa tudi določeni sodelavci, ki bodo kar hiteli z raznimi pohvalami. Le pri domačih opravilih se boste malce polenili.
Lev (23.7. - 23.8.)
Predvsem v sredini tedna boste doživeli vzpon na poslovnem področju. Novice, ki jih boste prijeli, vam bodo za nekaj časa vzele sapo. Odločitev, ki bo sledila, bo drzna, a na koncu boste spoznali, da ste se prav usmerili.
Devica (24.8. - 23.9.)
Vaša najboljša dneva boste ponedeljek in torek. Seveda je s tem mišljena ljubezen in z njo povezani dogodki, ki se bodo vrstili brez določenega reda, eden za drugim. Niti pod razno se ne boste imeli časa spraševati - kaj, kako, zakaj ...
Tehtnica (24.9. -23.10.)
Finančno krizo, ki jo že lahko občutite, boste rešili brez večjih težav. Imeli boste bolj slab občutek in nelagodnost, saj le tega niste navajeni. V domačem krogu boste prijetno presenečeni, tako da boste čez cel teden dobre volje.
Škorpijon (24.10. - 22.11.)
Če boste pokazali malo več energije in nekaj več prostega časa posvetili rekreaciji, bo vaše počutje znova postalo odlično. Tudi dober domač čaj bi vam dobro del. Vse drugo vam bo teklo po ustaljenem redu, a čustveno boste presenečeni.
Strelec (23.11. -21.12.)
Sreča je, le vedno je niste sposobni videti in ne občutiti. Izkušnja, ki je pred vami, vas bo naučila uživati v vsakodnevnih drobnih stvareh. Kar pa se tiče uradnih zadev, vas bo najprej presenetilo pismo, nato pa še denar, ki sledi.
Kozorog (22.12. - 20.1.)
Opravke, ki jih boste imeli z uradno osebo, vas bodo najprej spravili v slabo voljo. Pogovor pa vam bo odprl oči in dobili boste popolnoma nov pogled na situacijo. Vse je rešljivo, le malo bo treba počakati.
Vodnar (21.1. - 19.2.)
Že sama misel na ljubljeno osebo vam bo sprožila nemir in nevrozo. Vedno ni dobro razmišljati z glavo, včasih, sploh pa še v vašem primeru, je treba poslušati samo srce. Če boste čisto tiho, boste slišali, kaj vam govori.
Ribi (20.2. -20.3.)
Kmalu se boste veselili večjega zaslužka. Glejte le, da vam denar prekmalu ne spolzi iz rok. Velike misli si boste delali okoli vam ljube osebe. Vse, kar boste storili, bo prav, zato se takoj prenehajte obremenjevati.
spomladi, jeseni, pozimi'.' Ljube duše, poleti, poleti - to vam usekam ob polnoči pri nepolni zavesti' Kajti ne pozabim jih, partizane, ki so ležali pod sosedovo hruško, kadili murlboro in vsi po vrsti nosili - sončna očala! Partizani s sončnimi očali'.' To je bila strašna, krvava in predvsem sončnoočalarska vojna. Mater je tedaj sijalo sonce! Še na pogajanja s strašno armado so hiteli s sončnimi OČali. Zorel je tudi paradajz in moral si ga privezati Da ga ne bi sončnoočalarji pohodili, ko so kot mesečniki hodili sem in tja - stalno jih je tiščalo na stranišče!
V glavnem štabu je bilo najbrž drugače. Bolj srhljivo. Kajti sicer ne bi naš zunanji minister na internetne strani spisoval žalostink, kakšna krivica se mu
- pomislite, meni, osvoboditelju
- godi z obtožbami, da je ministrstvu hotel ukrasti S milijonov za ustanovitev neke diplomatske šole. na kateri bi sam predaval. A smo za to strahovat cele noči? A smo se za to boril? Že nekdanji osvoboditelji - pravi osvoboditelji, povejmo že enkrat, so bili v obeh vojnah zavezniki - so si privilegirano lastili naše duše in materialne dobrine. Enak vz-
gojni in mentalni tečaj SO vzeli novodobni. Večni so. Nam. revežem, usojeni. Samo še Bruselj zavzamejo, pa bo tudi ta propadel. Propadle so že vse države, kamor je Slovenija vstopila. Zakaj? Če mene vprašaš, zaradi naših večnih osvoboditeljev. Ti počasi poklopajo vse živo, kot termiti. Če te ravno ne požrejo, si jih pa sit kol sto vragov. Čez. leta bodo imeli v Bruslju teh naših hetežnikov vrh glave. Bodo raje razpadli kot gledali te avšaste pridobitnike.
Novih petdeset let? Lahko. Nekateri so v vojni še imeli puh pod nosom in prazno glavo, zato lahko vztrajajo tudi petdeset let. S cinizmom, ki jim je v zibelko dan. Če le osvojijo pravo mero materialne pohote in grabežljivosti še vedeli ne bomo, da si gradijo zasebne fakultete in penzione. Na /rento so se vrgli. Tam jim rastejo dače. Eh, kako bi jih Trentarji radi ven vrgli, če bi si upali. Kdo pa kaj upa slavnim osvoboditeljem?
In kdo kaj upa osvoboditelju, ki si rihta predavateljski stolček za petdeset let? Pri nas nihče. V tujini bi ga pa, zasmehovanega in od vseh prezrtega, gladko nagnali.
Darinka Sedej
Vanesa Štefanovski iz Maribora. Foto: Janez Pipan
ŠTIRI TAČKE
Na Gorenjskem pred 100 leti
Povzetki člankov o Gorenjski in Gorenjcih od oktobra do 1. novembra 1903
Vseh svetnikov dan
Kranj. 1. novembra 1903 - Kakor običajno, lako je občinstvo tudi letos zelo mnogobrojno posetilo grobove svojih rajnih in jih lepo ozaljšalo ter razsvetlilo, kljub temu daje skoro ves dan po malem deževalo. Splošno pa se je opažalo, da so nekateri trgovci ta dan, kljub dogovoru, da bodo trgovine ob praznikih zaprte, krši I i dogovor in imeli trgovine normalno odprte. Vzrokov za kršenja ne vemo, menda so nekateri hoteli pri svečah obogateti. Prosimo te dotičnike, da to v prihodnje opuste, ker ob tem trpi še to malo solidarnosti, ki vlada ob tem vprašanju.
Novogradnje v Škofji Loki
Skofja Loka, 26. oktober 1903 - V Škofji Loki so slovesno odprli novo zgrajeni most, ki gaje lansko jesen porušila narasla voda v so točju, kjer se združita Selška in Poljanska Sora. Od mostu vodi sedaj proti Špitalski cerkvi še ne popolnoma Zgrajena cesta na živinski trg. Osobito prebivalcem Spodnjega trga je z novim mostom in cesto še posebej ustreženo. V najbližji bodočnosti nameravajo Ločani zgraditi na travniku, čez katerega vodi nova cesta, živinsko klavnico. Dokončno pa so sedaj urejene tudi stopnice, ki vežejo glavni trg s spodnjim. Prebivalcem bi priporočili samo nekoliko več snažnosti, kajti stopnice, ki so zares lepo delo, so večkrat tako ponesnažene, da moraš v mraku strogo paziti, da ne stopiš v kako neljubo stvar. V obeh slučajih bi bilo potrebno storilce strogo kaznovati /a opomin vsem kršiteljem.
Drobiž z Gorenjskega
Pri padcu čez Savski most pri Otočah si je zlomil vrat 63-letni Lovrenc Potočnik z Brezij. Našli so ga mrtvega pod mostom, zakaj je omahnil v globino, ni znano. - Železniški čuvaj Anton Smole iz Kranjske Gore je našel na podstrešju v mrvi mrtvega hlapca Franca llrovata. Pokojnika je zadela kap. - Na Brezjah so v cerkvi prijeli žepno tatico Ivano Lupin iz Lubina v Istri. Pri njej so našli ukradenih 99 kron in 11 vinarjev. - Gospa Josipina Hočevar i/ Krškega je poklonila radovljiškemu gasilnemu društvu 100 kron. -Minule dni je zveza avstro-ogrskih petrolejskih trgovcev zvišala ceno petroleja pri 100 litrih za dve kroni, zaradi tega je cena pri nadrobni prodaji poskočila za štiri vinarje pri litru.
Svet pred sto leti
Pasja moda na Angleškem
London - Ženske so baje v vsaki stvari zelo nestanovitne in tako je tudi glede pasje mode. Londonske dame delajo zaradi tega pasjim trgovcem velike skrbi, vsakih nekaj let namreč zahtevajo od njih drugačno pasjo pasmo za svoje ljubljenčke. Nedavno se je množično spraševalo za japonskimi psički, še prej so londonske dame gorele za ostudnimi belgijskimi psi, ki so še najbolj podobni mokrim gosenicam. Sedaj pa so že nekaj let v modi mali naroeni psički, kakršni so prevladovali že v času Karla II.. Tudi mali angleški jazbečarji so spet priljubljeni, še posebej pri starih damah. Iskani so tudi kubanski pudlji, a jih je premalo, da bi se lahko še bolj uveljavili. Brez dvoma pa je trenutno najmodernejši francoski pri t likavi buldog, ker pa je povpraševanje po njih zelo veliko, je njihova cena že skoraj tako visoka, kakor da bi bili i/ čistega zlata.
Kaj trenutno pijejo v Parizu
Pariz - Parižani so znani po tem, da se zelo radi ravnajo po modi in po zdravniških navodilih. Pred leti so zdravniki razglasili, da rdeče vino povzroča nervozo. Naenkrat so vsi prenehali piti rdeče vino in po gostilnah seje pilo le še rumeno, in sicer v takih količinah, da ga vinogradniki niso mogli dovolj pridelati, njegova cena pa je vrtoglavo narasla. Nato so se gostilne in kavarne spremenile v pravcate mlekarne, kajti povsod se je z miz kadilo mleko, ki so ga Parižani pili po zdravniških nasvetih. Pristnega mleka je zaradi prevelikega povpraševanja seveda začelo zmanjkovati, ponarejenega pa so se meščani kmalu naveličali. Danes vlada po pariških salonih in gostilnah kanu lični čaj. Povsod je možno vonjati njegov vonj, seveda le zato, ker tako svetujejo zdravniki in pa predvsem zato, ker je to ta trenutek modno.
VIR: Gorenjec in Slovenski narod (oktober in november 1903)
Ana Bešter
Bolhe
Bolhe povzročajo nevšečnosti, kijih zagotovo poznate vsi lastniki psov in mačk. Prizadenejo lahko tiste, ki živijo zunaj, pa tudi tiste, ki z nami delijo stanovanje.
Dr. vet. med. Iris Selan Goli z veterinarske klinike v Ljubljani pravi, da bolhe niso le poletna nadloga, saj se z njimi srečujemo čez celo leto in se še posebej dobro počutijo v stanovanju. Vsi, ki vam družbo delajo kužki ali mucki, ste se zato že prav gotovo srečali s t.i. bolšjim dermatitisom. To je preobčutljiva reakcija živalske kože na antigen, ki se nahaja v slini bolh. Bolha ga izloči ob piku s slino in s tem vzdraži kožo. Taka reakcija se lahko pojavi kjer koli in kadar koli, ne glede na letni čas. Tovrstni dermati-
iis lahko prizadene pse in mačke, ne glede na pasmo, ponavadi pa se z njim srečujejo živali med 3 in 6 letom starosti. Znaki te alergijske reakcije so zelo različni. Lastniki pogosto opazijo, da se kuža močno praska.
grize, liže okoli repa, po trebuhu in zadnjih nogah. Pri mačkah se poleg že opisanih znakov pojavlja tudi praskanje okrog vratu in glave. Včasih bolhe in njihove iztrebke lahko vidimo s prostim očesom, ni pa nujno. Ob praskanju in lizanju se pojavijo tudi mali izpuščaji, kasneje pa še povečana pigmentacija, luščenje vrhnje plasti kože in alopecija (področja brez dlake). Ob postav ljanju diagnoze je seveda potrebno izločiti alergije, ki jih povzročajo drugi dejavniki. Če je potrjen dermatitis, ki ga povzročajo bolhe, sledi terapija. Obvezna je preventivna zaščita, ponavadi v obliki pršil, posipov ali ampul, ki bolhe odganjajo. Ce se alergiji pridruži še bakterijska infekcija koze, je potrebno tudi zdravljenje z antibiotiki. Tovrstna alergija lahko povzroči resne težave, saj so živali vedno bolj občutljive na prisotnost bolh, zato moramo ob prvih znakih, ki kažejo na bolšji dermatitis, takoj ukrepati.
TANJA ODGOVARJA NA VAŠA VPRAŠANJA V PRILOGI GORENJSKEGA GLASA - MOJA GORENJSKA!
Rokometaši so priprave začeli na Gorenjskem
Od 22. januarja do 1. februarja drugo leto bo v Sloveniji potekalo evropsko rokometno prvenstvo za moške, naša reprezentanca pa se je na prvih skupnih pripravah ta teden zbrala na Gorenjskem -Na Euru 2004 si želijo kolajne in polnih tribun.
VATERPOLO
Brdo pri Kranju - Brdo pri Kranju ter športni dvorani v Šenčurju in Cerkljah so ta teden prizorišča prvih skupnih priprav naše moške rokometne reprezentance, ki jo čez slabe tri mesece čaka nastop na 6. evropskem rokometnem prvenstvu za moške. Nastop na prvenstvu je tokrat še pomembnejši od prejšnjih, »saj bodo tekme potekale pred domačimi gledalci v Celju, Kopru, Ljubljani in Velenju. Zato tudi ne čudijo visoki cilji vodstva reprezentance in rokometašev, ki si želijo najprej uvrstitve v 2. krog tekmovanja, izboljšati svojo doslej najboljšo uvrstitev na evropskih prvenstvih, nato pa poseči tudi po medalji oziroma se uvrstiti na olimpijske igre.
Pot do teh ciljev so seveda v prvi vrsti urejene razmere za delo reprezentance, pa tudi dobro premišljen izbor rokometašev, ki se bodo borili za slovenske zmage. Tako je trener oziroma selektor naše reprezentance Tone Tiselj ta teden na Brdu že zbral roko-metaše, ki jih je uvrstil na svoj spisek, predstavili pa so se tudi na ponedeljkovi priložnostni tiskovni konferenci. To so: vratarji Dušan Podpečan (Prule 67), Beno Lap a j ne (lvry - FRA), Gorazd Škof (Gorenje) in Ro-lando Pušnik (HC Padova - Ita) ter igralci Andrej Kastelic, Ognjen Backovič, Boštjan Ficko (vsi Prule 67), Zoran Jovičič (Prevent Slovenj Gradec), Se-bastjan Sovič, Branko Bede-kovič, Vid Kavtičnik (vsi Gorenje), Aleš Pajovič (Ciudad Real - ŠPA), Miladin Kozlina, Marko Oštir, Renato Vugri-nec, Jure Natek (vsi Celje Pivovarna Laško), Ivan Simono-vič, Zoran Lubej (oba Pariz -FRA), Uroš Zorman (Ademar Leon - ŠPA), Tomaž Tomšič (Ivry - FRA) in Roman Pun-gartnik (Kiel - NEM).
ODBOJKA _
Slovenska rokometna reprezentanca se je v ponedeljek zbrala na Brdu pri Kranju.
Tone Tiselj
Najstarejši v reprezentanci je vratar Rolando Pušnik (sredi decembra bo star 42 let), vendar pa je trener Tone Tiselj povedal, da je v pogovoru z njim ugotovil, da je še pripravljen igrati za reprezentanco in da bodo njegove izkušnje zanjo zagotovo dobrodošle. Sicer pa je reprezentanca sestavljena iz večinoma že uveljavljenih in izkušenih rokometašev (od sedanjih enaindvajsetih bo končni seznam štel šestnajst imen), najmlajši med kandidati je Vid Kavtičnik, ki je star devetnajst let. V reprezentanci ni gorenjskih rokometašev, je pa pomočnik trenerja Marko Šibila, sedanji trener edinega gorenjskega prvoligaša. Terma iz Škofje Loke. Kot je ob priložnostni tiskovni konferenci na Brdu povedal predsednik Rokometne zveze Slovenije Zoran Janko-vič, je slovensko gospodarstvo v letu vstopa Slovenije v Evropsko unijo dobro podprlo Euro 2004, med zlatimi pokrovitelji (za prvenstvo bodo prispevali po 100 tisoč evrov) pa so: Fructal, Gorenje, Istrabenz, Kolinska, Ljubljanske mlekarne, Nova Ljubljanska banka,
Pivovarna Laško, Poslovni sistem Mercator in Zavarovalnica Triglav. "V času tekmovanja v Sloveniji poleg udeležencev pričakujemo veliko novinarjev in gledalcev, zato bomo dobro poskrbeli za varnost. Slaba izkušnja z vaterpolskega evropskega prvenstva v Kranju nam je bila v opozorilo, da se bomo skupaj s policijo in varnostno službo res dobro pripravili," je tudi poudaril Zoran Jankovič.
Vodstvo naše reprezentance po pripravah na Gorenjskem, ki se bodo končale v ponedeljek, načrtuje drugi del priprav med 25. decembrom in 3. januarjem v Novi Gorici in Solkanu, od 5. do 10. januarja 2004 se bo reprezentanca pripravljala v Velenju, zaključne priprave pa bodo potekale od 12. do 21. januarja v Zrečah.
Vstopnice za tekme EURO 2004 so začeli prodajati konec septembra. Trenutno na uradni strani prvenstva www.euro 2004.si poteka prodaja vstopnic za tekme predtekmovanja, vstopnice za drugi del tekmovanja pa bo mogoče kupiti v decembru v Turistično informativnih centrih v Ljubljani, v
KARATE
V pokalu Top teams Calcit proti Salonitu
Kamnik - Žreb na sedežu Evropske odbojkarske zveze v Luxem-burgu seje kar malce poigral s slovenskima predstavnikoma, saj se bosta kamniški Calcit in Salonit Anhovo med seboj pomerila že v osmini finala. Tekmi osmine finala sta sicer na sporedu 10. decembra (povratna teden kasneje), zmagovalec pa se bo v četrtfinalnem obračunu pomeril z boljšim iz dvoboja med portugalsko Vitorio SC in avstrijskim Tirolom iz Innsbrucka. Sicer pa odbojkarji Calcita v domačem prvenstvu na dan mrtvih gostujejo v Ravnah, odbojkarji LIP Bleda pa imajo priložnost, da pridejo do novih točk, saj se bodo v SGŠ Radovljica v soboto ob 19. uri pomerili s Pomurjem-Galex-Regalom. V 2.DOL Termo Lubnik gostuje v Rušah, Astec Triglav pa je prost, medtem ko pri ženskah odbojkarice Mladi Jesenice že jutri, v petek, ob 20. uri igrajo proti savinjskemu Šempetru v OŠ T. Čufar na Jesenicah. Bled je že včeraj nastopil v Ljubljani, Broline e-SŠ Kamnik pa jutri gostuje v Zrečah. V 3. DOL bo doma nastopila le ekipa Elmont OK Gorje, ki se bo ob 20. uri pomerila s TOM Mokronogom. Danes ob 20. uri bo v Radovljici povratna tekma pokala Slovenije med ekipama LIP Bled in Šoštanj Topolščica. B.M.
Iva razočarana
Kranj - V nedeljo zvečer se je iz Marseilla (Francija), kjer je bilo svetovno mladinsko in kadetsko prvenstvo v karateju, vrnila Iva Peternel. S svojimi nastopi v Franciji Iva ni prav preveč zadovoljna, kajti v borbah je bila po porazu v predtekmovanju zelo odvisna od napredka Belo-rusinje, s katero je izgubila, predvsem po taktični igri nasprotnice, ki se je vseskozi branila in čakala, da napako naredi Pod-brezjanka Iva. Tudi z moštvenim nastopom Iva ni najbolj zadovoljna, je pa dobila, kot je sama povedala, veliko izkušenj, ki jih bo sedaj s pridom uporabljala.
J.M.
vseh štirih tekmovalnih dvoranah (Golovec, Bonifika, Tivoli, Rdeča dvorana v Velenju) in v Kompasovih poslovalnicah.
Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki
KEGLJANJE__
Še en poraz Triglavank
Kranj - Minuli konec tedna so v slovenskih kegljaških ligah odigrali 6. krog. V l.A ligi za ženske je ekipa Ljubelja gostila Gorico in izgubila 1:7, Trigla-vanke pa so gostovale pri Adriji in bile poražene 6:2. Na lestvici vodi Miroteks z 12 točkami. V l.A moški ligi so kegljači Silika gostili Prosol in zmagali 6:2, ekipa Ljubelja je doma izgubila 2:6, Iskraemeco pa je v gosteh pri Litiji 2001 slavil 3:5. Na lestvici vodi ekipa Konstruktorja. V l.B ligi za moške je ekipa Simona Jenka gostila Hidro in izgubila 1:7. Na lestvici vodi ekipa Kočevja. Rezultati gorenjskih predstavnikov v 2. ligi zahod - moški: Jesenice - Iskra Transmission 6:2, Brest - Coma 7:1, Lokomotiva - Termo Polet 6:2, Adria - Triglav 6:2. Na lestvici vodi ekipa Jesenic. Rezultati v 3. ligi - zahod - moški: Jesenice 2 -Prosol 2 7:1, Železniki - Št. Jurij 6:2, Domžale -Ljubelj 5:3, Bela krajina -Kranjska Gora 5:3. Na lestvici vodi Proteus z 2 točkama. Naslednji krog bo na sporedu 8. novembra.
Minuli konec tedna pa so odigrali 4. krog tudi v gorenjski ligi. V derbiju kola sta se ekipi Termo Poleta 2 in Železnikov 2 razšli z rezultatom 4:4, na Jesenicah pa je ekipa Jesenic 3 premagala Foto Bobnar Adergas 6:2. Ekipa Ljubelja 3 je bila prosta. V nedeljo ob 9. uri bo v Škofji Loki tekma med ekipama Železnikov 2 in Jesenicami 3, v Tržiču pa bo ekipa Ljubelja 3 gostila Termo Polet 2. V.S.
	Zakaj bi t^^j čakali na pomlad, ^— če je na voljo že od 24. oktobra dalje!
	
	
	Nova Mazda3. Kako daleč si upaš?
Začetek sezone 8. novembra
Kranj - V prostorih Vaterpolske zveze Slovenije so opravili žreb za članski pokal. Po sklepu Strokovnega sveta Vaterpolske zveze Slovenije, s katerim so se strinjali tudi klubi, ki bodo igrali v članskem pokalu, sta lanskoletna finalista pokala kranjski Triglav in Koper nosilca skupin, druga moštva pa se žrebajo, v kateri skupini bodo igrala, kvalifikacije se bodo igrale po sistemu vsak z vsakim enokrožno. Tako bodo v skupini A igrali kranjski Triglav, mariborski Branik in kranjska Kokra, ter v skupini B edini predstavnik iz Obale Koper, ljubljanska Olimpija in celjski Posejdon. Prvi krog se bo igral v soboto, 8., drugi v sredo, 12. in 3. krog v soboto, 15. novembra. Po končanih kvalifikacijah bomo dobili vrstni red v vsaki skupini, v polfinale, kamor se uvrstita prvi dve moštvi, pa se bo igralo na sistemu tekma doma in v gosteh na dve zmagi, sistem pol-finala pa je 1A - 2B, 2A - 1B. V finalu kamor se uvrstita obe boljši moštvi pa se bo prav tako igralo na dve dobljeni srečanji, torej doma in v gosteh. Jože Marinček
MINI GOLF _
Zaključena letna sezona
Bled - Potem ko so mini golfisti lani ustanovili Mini golf zvezo Slovenije in se prvič udeležili evropskega prvenstva, so letos prvič nastopili tudi na SP v Nemčiji. Rezultati obeh tekmovanj so pokazali, da naši mini golfisti vidno napredujejo. Reprezentanca Slovenije (12 članov) bo že 5. novembra letos odšla v Romunijo na tridnevni pripravljalni turnir na EP, ki bo drugo leto prav v Temišvaru.
Najpomembnejše domače tekmovanje je bilo letno državno prvenstvo, ki ga je med moškimi prepričljivo dobil predsednik MGZS, Sergej Učakar (Bled), pred Danilom Pavšičem (Ljubljana) in Mitjo Reinhartom (Zaloše). Pri ženskah je nova državna prvakinja Lidija Rolk (Zapuže), pri veteranih Brane Štefelin (Bled), pri mladincih Ažbe Mejavšek (Sp. Gorje), pri mladinkah Mojca Lindič (Zasip) in pri otrocih Jaša Učakar (Bled). Ekipni državni prvaki so letos Peter Sopotnik, Damjan Šolar, Mojca Lindič in Sergej Učakar (MGK Casino Bled).
Liga v malem golfu (za pokal Slovenije), ki je vsebovala 18 turnirjev, se je letos prvič končala s finalnim turnirjem "Masters pokal", na katerem je nastopilo osem najboljših tekmovalcev v absolutni konkurenci. Tu je suvereno zmagal Peter Sopotnik (Bled), ki je v finalu premagal mladinca Jana Remca (Zgoša). Mali finale je dobil Sergej Učakar. Pokalni zmagovalci za leto 2003 (po 20. krogih) so med člani Sergej Učakar, med članicami Lidija Rolk, med mladinci Jan Remec in pri mladinkah Mojca Lindič.
Mini golfisti so letos nastopili in organizirali veliko mednarodnih turnirjev, izmed katerih je najpomembnejši domači Festival. Letos je na Bledu tekmovalo več kot 50 tekmovalcev iz treh držav. Na tem tekmovanju je zmagal Sergej Učakar, ki je s tem kot prvi v sedemletni zgodovini organiziranega igranja mini golfa pri nas uspel osvojiti "trojno krono".
Lestvica MGZS za leto 2003 je po zadnjem turnirju (82 turnirjev od leta 1997 naprej): 1. Sergej Učakar 76.69, 2. Danilo Pavšič 64.20, 3. Matjaž Sopotnik 59.88, 4. Peter Sopotnik 54.14, 5. Brane Štefelin 45.40...
Mini golfisti bodo tudi letos izvedli Zimsko dvoransko DP, prvi turnir bo na sporedu že 29. novembra 2003 v lovski dvorani pizze-rije Matjaž na Bledu. Goran Lavrenčak
PADALSTVO_
Še ena zmaga za leske padalce
Vrsar - Izjemno uspešna padalska sezona v skokih na cilj se je končala s še zadnjim tekmovanjem, kije minuli konec tedna potekalo v hrvaškem Vrsarju. Med 12 ekipami iz Italije, Slovenije in Hrvaške so se dveh zmag ponovno veselili slovenski padalci, ki so zmagali tako v ekipni, kot tudi v posamični konkurenci. ALC Lesce je v postavi Senad Salkič, Jurij Kozjek, Domen Vodišek, Borut Erjavec in Maja Sajovic s 64 cm ugnala ekipo Italije, tretje mesto pa je osvojila hrvaška ekipa iz Osijeka. V posamični konkurenci je Leščan Domen Vodišek s 4 cm stopil na zmagovalno stopničko, drugo mesto je pripadlo Italijanu Casucciju, na odru za zmagovalce pa jima je družbo delal še Borut Erjavec.
Rezultati tekmovanja v Vrsarju: Ekipno 1. ALC Lesce (Slo) - 64 cm, 2. Italija - 92 cm, 3. Osijek (Hrv) - 120 cm; Posamezno 1. Vodišek (Slo) - 4 cm, 2. Casucci (Ita) - 6 cm, 3. Erjavec (Slo) - 7 cm, 4. Salkič (Slo) - 9 cm. Zoran Račič
Vabila, prireditve
Hokej v dvorani v Šenčurju - V športnem centru Protenex v Šenčurju bo potekala zimska liga v hokeju v dvorani. Sestanek vodij ekip bo danes, v četrtek, 30. oktobra, ob 19. uri v bifeju športnega centra Protenex.
Nogometni spored - V ligi Si.Mobil bo ekipa Domžal v nedeljo ob 14. uri gostila Primorje, ekipa Supernove Triglava pa v 2. SNL v nedeljo gostovala pri Izoli Argeti. Večina tekem v 3. SNL - center bo na sporedu že jutri, v petek. Ob 14. uri se bodo pomerile ekipe Kalcer Radomlje - Avtodebevc Dob, Britof - Kamnik, Alpina Žiri -Slovan in Radio Krka - Jezero Medvode, ob 19. uri pa še Šenčur Protect GL - Zarica Rondo Nautilus. V nedeljo ob 14. uri bosta tekmi Velesovo - Bled Slaščičarna Šmon in Factor - Jesenice. Tudi tekme v 1. in 2. gorenjski ligi bodo na sporedu že jutri, 31. oktobra, z začetkom ob 14. uri. Pari: Naklo - Preddvor, Ločan - Bohinj, Visoko - Polet, Bitnje - Hrastje, Železniki - Lesce, Trboje - Podbrezje, Kondor - Podgorje in Kranjska Gora - Sava.
Košarkarski spored - Že jutri, 31. oktobra, bodo na sporedu tekme moških v l.A SKL. Ekipa Triglava bo ob 20.15 uri v dvorani na Planini gostila moštvo Elektre, ekipa domžalskega Heliosa pa bo ob 19. uri v dvorani komunalnega centra v Domžalah gostila Zagorje banko Zasavje.
Rokometni spored - Zaradi reprezentančnih priprav ne bo na sporedu tekem v 1. ligah. V II. državni ligi za moške bo ekipa Radovljice gostovala pri Dobovi, ekipa Alplesa Železnikov bo jutri, v petek, ob 18.30 uri gostila ekipo Acronta Radgona, ekipa Cerkelj pa bo gostovala pri Izoli. V.S.
Pešci ga lomijo
V akciji Stopimo iz teme so gorenjski policisti prejšnji teden med pešci ugotovili 87 kršitev.
O vzroku požara policija še molči
Kranj - V akciji slovenske policije Stopimo iz teme, ki je trajala od 20. do 24. oktobra, so sodelovali tudi gorenjski policisti. Opravili so vse načrtovane preventivne poteze, v katere se je še posebej aktivno vključil svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz občine Kranjska Gora. Policisti pa seveda niso samo opozarjali in
KRIMINAL
svetovali. Od ponedeljka do petka so med pešci ugotovili 87 kršitev; izdali so 72 plačilnih nalogov, za trinajst mladoletnih kršiteljev pa napisali predloge sodniku za prekrške. Dva pešca so opozorili. Med akcijo so policisti razdelili tudi 328 zloženk s preventivno vsebino, 136 kresničk in 500 odsevnih trakov.
H.J.
Poplava ponarejenih "Cankarjev"
Kranj - V ponedeljek so v Gorenjski banki pri pregledu denarja naleteli na več ponarejenih bankovcev, ki jih je nekdo spravil v obtok na območju Jesenic, Radovljice in Lesc. V vseh primerih je bil vnovčen bankovec za 10.000 tolarjev s serijsko številko AA3192050.
Enaka bankovca so naslednji dan med izkupičkom našli tudi v podjetju Alpetour Potovalna agencija. Bankovec s serijsko številko AA3192050 so v torek odkrili še na Petrolovem bencinskem servisu na Bledu. V prvem primeru je s ponarejenima "Cankarjema" neznanec plačal avtobusni prevoz, v drugem pa očitno gorivo. Policisti izvor ponaredkov in ponarejevalca še iščejo.
Vlomilci in tatovi
Cerklje - Nekdo je v noči z nedelje na ponedeljek vlomil v gradbeni zabojnik Gradbinca G1P v Cerkljah. Odnesel je vibracijsko iglo, tri prenosne reflektorje in dva trifazna električna kabla. Vse skupaj cenijo na 400.000 tolarjev.
Šenčur - Približno toliko je vreden tudi prenosni računalnik com-pay, ki gaje neznanec v ponedeljek popoldne ukradel iz podjetja Ti-peda Šuc.
Kranj - V torek, nekaj pred drugo uro popoldne, je neznanec pristopil do 22-letne N.M. iz Radovljice in jo zaprosil, če mu posodi mobilni telefon. Med pogovorom seje pridružil še en neznanec, Ra-dovljičanki zmaknil denarnico, nakar sta oba pobegnila. V denarnici so bile razen denarja še plačilne in bančne kartice ter osebni dokumenti lastnice, ki sta jo nepridiprava olajšala za približno 120.000 tolarjev. H.J.
Ogenj v novi blejski vili
Prejšnjo sredo, 22. oktobra, zjutraj je zagorel parket v prvem nadstropju še ne do konca zgrajene poslovno-
stanovanjske hiše nad blejskim regatnim centrom.
Bled - O požaru, ki so ga pogasili domači prostovoljni gasilci, so dan kasneje na kratko in nedoločno poročali iz regijskega centra za obveščanje, medtem ko so se v kranjski policijski upravi, očitno na pritisk javnosti, oglasili šele ta torek. Tiskovni predstavnik Zdenko Guzzi je pojasnil, da o dogodku prej niso poročali zaradi interesa preiskave. O vzroku požara še vedno molčijo, saj preiskava še ni končana.
Iz policijskega poročila lahko razberemo, da je gorelo v poslovno stanovanjski hiši na Kidričevi cesti 9 na Bledu. Kot vedno v takih primerih, je na Bled odšla komisija urada kriminalistične policije iz kranjske policijske uprave. Manj običajno pa je, da so se ogledu priključili tudi strokovnjaki za foren-zične preiskave iz Centra za fo-renzične preiskave v Ljubljani.
Njihove prve ugotovitve so nesporne; ogenj, ki se izbruhnil v eni od sob v prvem nadstropju, so v sredo zjutraj zaznali delavci, ki so prišli na delo. Investitor gradnje je ljubljansko podjetje AA Invest Rust, zaključna dela pa je opravljalo več različnih podjetij.
Ogenj je uničil lamelni parket, položen na tleh in shranjen v sobi ter delovne stroje, razpoka-la so tudi stekla na oknih. Iz sobe so se po vsej zgradbi širil črn gost dim in saje, ki so poškodovale zidne obloge v vsem prvem nadstropju in v mansardi. Po oceru! nadzornika del je ško-
iskavi vzroka sodelovali tudi ljubljanski forenziki? Zaradi interesa preiskave iz policije želenega odgovora nismo uspeli dobiti, marsikaj pa postane bolj jasno, če vemo, da gre za novogradnjo   znanega podjetnika
skega Alpinuma. Govorice, ki krožijo po Bledu, vedo celo to, daje bil požar v Pačnikovi novi vili verjetno podtaknjen. Govorice torej, ki jih mora policija kljub (ne)verjetnosti vzeti resno. Kdaj bo preiskava končana, ni
Je bil ogenj v novi Pačnikovi vili res podtaknjen? - Foto: Gorazd Kavčič
de za približno 40 milijonov tolarjev.
Zakaj se je policija po požaru zavila v molk, zakaj so v pre-
Zraaga Pačnika, zadnje čase razvpitega zaradi njegove domnevne vpletenosti v afero Zbiljski gaj in lastništvo bohinj-
mogoče napovedati, policija pa obljublja, da bo javnost obvestila o izsledkih.
Helena Jelovčan
NESREČE
Število samomorov se niz s ^- ».»k«?»,1«
Vsaj uradni podatki pričajo, da se je število samomorov v Sloveniji v zadnjih letih znižalo. Tudi na Gorenjskem,
kjer so letos zabeležili 41 samomorov.
Kranj - Pred tednom dni so naključni sprehajalci na kokrškem mostu na Cesti Staneta Žagarja v Kranju lahko le osuplo opazovali, kako seje 24-letni fant pognal v globino kanjona reke Kokre. Bili so priča do včeraj edinemu uradno obravnavanemu samomoru na Gorenjskem ta mesec.
Število samomorov se sicer v Sloveniji, ki po statističnih podatkih sodi med države z največjo stopnjo samomorilnosti na svetu, zadnja leta postopno zmanjšuje. Po uradnih podatkih generalne policijske uprave so leta 2001 zabeležili 546 samomorov in 340 poskusov samomorov, lani pa 518 samomorov in 359 poskusov samomorov. Do konca letošnje-
ga avgusta je policija zabeležila 334 samomorov in 249 poskusov samomorov, v enakem lanskem obdobju pa 390 samomorov in 243 poskusov samomorov.
Kot ugotavlja policija, so najpogostejši vzroki za storitev samomorov bolezen, alkoholizem in neurejene družinske razmere. Med načini pa prevladujejo obešanje, ustrelitev, zastrupitev in skoki v globino.
In kako je s samomori na Gorenjskem? Do 25. oktobra so na Policijski upravi Kranj obravnavali 41 samomorov (lani v enakem obdobju 55). Življenje si je vzelo 36 moških (lani 43) in pet (12) žensk. V trideset primerih je šlo za obešanje, v štirih za
skok v globino, trikrat za ustrelitev, dvakrat zadušitev, po enkrat pa rezanje žil in zastrupitev.
Samomor je najpogostejši v starostni skupini nad 64 let (letos 13, lani 14). V starostni skupini do štirinajst let je bil letos storjen en samomor (lani noben), od 14 do 18 let en samomor (lani prav tako), od 18 do 24 let tudi en samomor (lani trije), od 24 do 34 let štirje samomori (lani pet), od 34 do 44 let pet samomorov (lani osem), od 44 do 54 let osem samomorov (lani dvanajst) in v starostni skupini od 54 do 64 let devet samomorov (lani dvanajst).
Tudi po vzrokih samomorov Gorenjci ne odstopamo od osta-
lih regij. Najpogostejši vzrok za samomor je bolezen, sledita alkoholizem in neurejene družinske razmere. Letos so zaenkrat na Gorenjskem zabeležili deset poskusov samomorov, lani v enakem obdobju sedemnajst. Tudi v teh primerih gre najpogosteje za poskuse obešanja.
Simon Šubic, foto: Tina Doki
djetju Sava Tires S.B. iz Ljubljane seje v ponedeljek, 27. oktobra, dopoldne med delom huje ponesrečil. Z viličarjem je zapeljal do kovinskih palet, naloženih s pnevmatikami, dvignil vilice viličarja s paleto, težko blizu pol tone, približno šest metrov visoko. Med dviganjem je paleta zanihala in se prevrnila na druge palete. Pet jih je padlo na viličarja in ga prevrnilo. Kabina seje poškodovala in voznika S.B. vklestila oziroma mu stisnila levo nogo. Iz viličarja so ga rešili sodelavci, reševalci pa so ga odpeljali v Klinični center. H. J.
Vijolična Tržiška Bistrica
Tržič - V torek popoldne se je Tržiška Bistrica pri Bombažni predilnici in tkalnici obarvala vijolično. Posredovali so kranjski poklicni gasilci. Obarvanje reke je povzročil izpust ekološko neškodljivega barvila skozi tovarniško čistilno napravo. Ribe so preživele. H.J.
Ministrsko srečanje in regionalna konferenca
Dr. Rado Bohinc se je v torek na Brdu srečal z italijanskim in avstrijskim kolegom, s katerim je podpisal tudi pogodbo o policijskem sodelovanju med državama.
Brdo - Minister Bohinc je podpisal pogodbo z avstrijskim ministrom dr. Ernstom Strasserjem. Pogodba predstavna temelje za nadaljnjo krepitev sodelovanja policij pri zagotavljanju javne varnosti in reda, preprečevanju in preganjanju kaznivih ravnanj ter pri zagotavljan.)u mejnopolicijske in prometnopolici-jske uradne pomoči.
Pred tednom dni so truplo 24-letnega mladeniča iz kanjona potegnili kranjski poklicni gasilci.
Pogodba določa različne oblike policijskega sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo; od napotitve uradnikov za zveze, mešanih patrulj ob skupni državni meji ter uporabe zračnih in vodnih plovil. Obenem ureja tudi sodelovanje v skupnih kontaktnih službah, ki bodo lahko ustanovljene za olajšanje izmenjave informacij in sodelovanja med varnostnimi organi držav.
V torkovih pogovorih na Brdu, na katerih se je Bohincu in Strasserju pridružil tudi italijanski minister Giussepe Pisanu, pa so sogovorniki enotno podprli pobudo za čimprejšnjo
uvedbo fleksibilnejšega nadzora na skupnih kopenskih mejah v času po vstopu Slovenije v Evropsko unijo in uvedbo t.i. schengenske meje. Tak nadzor bi imel več prednosti, še posebej bi omogočil racionalnejši izkoristek zaposlenih in denarja ter hitrejši mejni nadzor po evropskih standardih. Vsi trije notranji ministri so se zavzeli tudi za čimprejšnjo uvedbo skupnega centra za policijsko sodelovanje v avstrijskem Tho-crl Maglernu.
Včeraj pa je bilo slovensko ministrstvo za notranje zadeve na Brdu pri Kranju že tretje
leto zapored gostitelj regional ne ministrske konference. Konferenca je bila posvečena migracijam in spremljajoči kriminaliteti, kot je trgovina z nedovoljenimi drogami, ukradenimi vozili, eksplozivi, poseben poudarek pa je bil dan tudi trgovini z ljudmi. Po besedah dr. Rada Bohinca je Slovenija uspešna v nadaljevanju boja proti nedovoljenim migracijam. Letos beleži le desetino števila prebežnikov iz leta 2001. Na regionalni konferenci naj bi se ministri Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Madžarske, Makedonije, Romunije, Srbije in Črne gore, Albanije in Italije zavezali k skupnemu boju proti nedovoljenim migracijam in spremljajoči kriminaliteti.
H.J.
O krstah govorijo sproščeno
Medtem ko se o smrti in vsem, kar je povezano s smrtjo, sicer neradi pogovarjamo, v kamniški Menini nimajo tovrstnih zadržkov in tudi direktor podjetja Jože Homar
sproščeno govori o krstah, ki jih izdelujejo že skoraj štiri desetletja.
Tokrat, pred dnevom mrtvih, se nismo toliko pogovarjali o poslovanju in finančnih rezultatih, ampak predvsem o njihovem glavnem izdelku - krstah. Na leto jih naredijo od 50 do 58 tisoč, od tega jih tri četrtine prodajo na tuje.
Menina ima v izdelovanju krst že dolgo tradicijo...
"Podjetje obstaja od leta 1952, krste in drugo pogrebno opremo izdeluje od leta 1964 dalje. Danes zaposluje 150 ljudi, poleg tovarne v Šmarci ima še podjetje za izdelavo topolovih plošč v Rumi v Srbiji. Letos načrtuje okrog 1,6 milijarde tolarjev prihodkov. Tri četrtine izdelkov izvozi, največ (dve petini) v Nemčijo, drugo v Anglijo, Belgijo, Irsko, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo, Slovaško, Rusijo, Švico, Avstrijo, Italijo ..."
Kaj vse obsega program pogrebne opreme?
"Izdelujemo krste, lesene žare, nagrobna obeležja, opremo za mrliške vežice in vozičke za
izdelavi upoštevati tudi posebnosti trga in se prilagoditi tradicionalnim oblikam na prodajnem območju. V Sloveniji, na Madžarskem, v Avstriji in na Hrvaškem prevladuje standardni tip krst, poleg tega imamo še nemški, švicarski, francoski, italijanski, ameriški in angleški tip. V nekaterih državah so tudi razlike med pokrajinami oz. mesti, v Franciji, na primci, imata Pariz in Lyon različne tipe krst. Tipi krst se med seboj razlikujejo po obliki. Krsta standardnega tipa je v "konus" izvedbi in z nekoliko večjim zgornjim pokrovom."
Koliko različnih vrst krst delate?
"Poleg osnovnih modelov za
Med izdelovanjem krste.
prevoz pokojnikov, prodajamo pa tudi okraske za grobove."
Je Menina edini izdelovalec pogrebne opreme v Sloveniji?
"Nismo edini, smo pa največji. Manjša podjetja izdelujejo predvsem manj zahtevne kre-macijske krste, poleg domačih izdelkov pa je na slovenskem trgu možno kupiti tudi tuje."
Glavni Meninin izdelek so krste...
"Krste predstavljajo od 80 do 90 odstotkov celotne proizvodnje, na leto jih naredimo od 50 do 58 tisoč, letos jih bomo od 52 do 53 tisoč."
Če bi sedanje krste primerjali s tistimi, ki ste jih naredili pred skoraj štirimi desetletji...
"Pri prvih krstah je bilo še veliko ročnega rezbarjenja in tudi lakiranje je bilo slabše, oblikovno pa se niso veliko razlikovale od sedanjih. Danes moramo pri
Direktor Jože Homar
vsak tip krste imamo še različne variante. Skupno delamo od dvesto do tristo različnih modelov, ki se med seboj razlikujejo po obliki, barvi, okrasitvi..."
Kateri model krste se najbolje prodaja v Sloveniji?
"Pri nas je največ zanimanja za standardni tip krst, v zadnjem času pa zaradi naraščanja števila upepelitev pokojnikov opažamo vse večje povpraševanje po krstah za upepelitev umrlega oz. kremacijskih krstah, ki so lahko slabše kakovosti in tudi cenejše. V Sloveniji se namreč poslavljamo od žare oz. od pepela, zato pri kremacijski krsti kakovost in izgled nista najpomembnejša. V Nemčiji in Angliji je to drugače, najprej se poslovijo od pokojnika, šele potem ga upepelijo."
Se krste razlikujejo tudi po veri umrlega?
"Pri krstah ni razlik, te so le pri nagrobnih obeležjih in kri-
žih. Imamo katoliške in pravoslavne križe, bašluke za muslimane in piramide za ljudi, ki niso verni."
So tudi pri krstah "modni trendi", usmeritve?
"Ta dejavnost je zelo tradicionalna, nekih trendov ni. V Menini smo v zadnjem času razvili oblikovno zanimive krste z bolj zaobljenimi robovi, naša prednost pred izdelovalci, ki so usmerjeni le na določen trg, pa je tudi v pestrosti ponudbe, saj izdelujemo več različnih vrst krst in za različne trge."
Nekateri ljudje so "izvenserij-skih" dimenzij, veliki, denimo, 220 centimetrov, težki 130 kilogramov in več. Ali za takšne ljudi izdelate krste po naročilu?
"Za takšne izjemne primere imamo "nadmere" in "podme-re", to je daljše in krajše krste, določeni tipi ameriških krst pa so že po sami izvedbi večji, močnejši, širši in s tem tudi primernejši za težje ljudi."
Katera barva prevladuje pri krstah?
"Največ je temnejše barve, opažamo pa, da zadnje čase narašča povpraševanje po krstah svetlejših barv."
Če bi vas vprašal za reference ... Za katere pomembne ljudi ste že naredili krsto?
"V Iprsti iz Menine so pokopali jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita, srbskega premiera Zorana Dindiča, avstrijsko smučarko Ulrike Maier in še bi lahko našteval."
V takih trenutkih je treba reagirati zelo hitro...
"Za Tita smo naredili krsto na hitro, preko noči, vendar že precej pred njegovo smrtjo, za Dindiča in druge smo jo izbrali iz standardnega programa."
Iz kakšnega lesa so krste?
"V glavnem jih delamo iz topola in hrasta. Nekdaj smo uporabljali tudi les eksotičnega drevja, vendar mu je cena preveč porasla in smo ga zamenjali s topolom, ki je lahek les, konstrukcijsko dovolj močan in ga je možno tudi lepo površinsko obdelati."
Ali to lahko ogrozi izdelovanje krst?
"Naraščanje števila upepelitev umrlih in s tem zmanjševanje povpraševanja po kakovostnejših krstah znižuje ceno izdelkov, hkrati pa še povečuje konkurenčni boj na trgu. V Angliji, na primer, je 70 do 72 odstotkov upepelitev, v Nemčiji okrog 50 odstotkov, v Sloveniji se giblje od 50 do 55 odstotkov, v Italiji, na Poljskem in v Španiji pa je ta delež še zelo nizek. Tudi v Sloveniji bo delež upepelitev še naraščal in se bo verjetno približal 70 odstotkom."
Najnovejše krste imajo bolj zaobljene robove.
Na leto naredijo od 50 do 58 tisoč krst.
Naši gozdovi niso bogati s topolom. Kje ga dobite?
"Ker je v Sloveniji topola res bolj malo, smo v Rumi v Srbiji ustanovili podjetje s petnajstimi zaposlenimi, ki za potrebe naše proizvodnje v Šmarci izdelujejo plošče iz topolovega lesa. V Srbiji je topola dovolj, še vedno pa polovico potrebne surovine uvozimo z Madžarskega."
Ali tudi za izdelovanje krst veljajo evropski standardi?
"Za to dejavnost ni enotnih standardov, vendar se moramo prilagajati zahtevam, ki veljajo v državi, kamor izvažamo. Ekološko najmanj sporne so krste iz masivnega lesa, v številnih državah pa zaradi naravovarstvenih zahtev prepovedujejo uporabo ivernih plošč."
Se od krst in druge pogrebne opreme da živeti?
"Zaenkrat poslujemo kar dobro, vendar ni časa za odmor, vedno je treba biti konkurenčen z drugimi ali biti celo korak pred konkurenco. Tisti, ki te tekme ne zmorejo, že zapirajo tovarne. To se dogaja v Nemčiji, na Madžarskem ..."
Vse več ljudi se ob smrti svojih sorodnikov odloči za upepelitev in s tem za pokop v žari.
Kakšna je ob tem prihodnost Menine?
"Veliko je odvisno od pogrebnega ceremoniala. Če bo poslo-vitev od pokojnika še pred upe-pelitvijo, bo zadnje slovo v lepi, kakovostni krsti. Če pa bo slovo od žare oz. pepela, bo dovolj le krsta za upepelitev, ki pa je lahko slabše kakovosti in manj vredna."
Ko človek zagleda krsto, pomisli na smrt, pogreb, žalost... Ali takšni občutki spremljajo tudi ljudi, kijih izdelujete?
"Krste so naš izdelek in jih obravnavamo kot vsak drug izdelek, pri katerem želimo le to, da bi bil čimbolj kakovosten in lep po izgledu."
Kakšne so cene krst na slovenskem trgu?
"Cene so različne in se gibljejo od 100 do 900 evrov."
Ali svojci pri pogrebu gledajo na denar ali velja, češ • to je zadnje slovo, cena ni pomembna?
"Zdi se mi, da je pri tem bolj kot premožnost svojcev pomembno to, kakšne so lokalne navade. Ponekod dajejo velik poudarek lepim krstam, drugod se jim to ne zdi pomembno."
Cveto Zaplotnik, foto: Gorazd Kavčič
Piše Miha Naglic
Po ljudeh gor, po ljudeh dol
Podlistek o znamenitih Gorenjcih KAmJI
V Šenčurju pri Kranju (1879-83)
Iz Poljan nad Škofjo Loko je službena pot vodila Lavtižarja v Šenčur pri Kranju, spotoma se je zapeljal še v domačo Kranjsko Goro. "Pri selitvah sem imel vselej otožne misli. Ljudski pregovor pravi: 'Trikrat se seliti je enkrat po goret i.' Skladanje v zaboje ni prijetno delo, razen v slučaju, če zapuščaš kraj, kjer nisi rad prebival. Poljane se mi niso zamerile, priljubile pa tudi ne radi težavnih potov, kijih nihče ne želi, naj je kaplan, zdravnik ali orožnik. Zato je popolno prav, da ne ostanejo samo nekateri v hudih službah, temveč da poskusijo tudi drugi take postaje. "
Z gorenjskega juga se je torej napotil gor, na "ta pravo" Gorenjsko. "Poslovil sem se meseca oktobra 1879 in zasedel konja, ki me je potrpežljivo nosil po poljanskih hribih. Pot je naju peljala ob vodi Sori, mimo Visokega proti Škofji Loki in Kranju. Prvi dan sva dospela do Brezij, kjer sem na-
šel več znancev in jim pripovedoval o svoji dosedanji službi. Drugo jutro sem odjdhal v Kranjsko Goro. Konjiček je veselo privzdigoval glavo, kakor bi z mano čutil bližino domačega kraja. Nekaj dni sem okušal v rojstni vasi 'dolce far niente', potem pa odrinil v Šenčur pri Kranju. Poljanski župnik Jernej Ramoveš se je pripeljal isti dan z. novim kolesljem tja, da me je predstavil kot svojega bivšega pomočnika šenčurskemu 'gospodu očetu'. Takrat je župnikoval v Šenčurju Martin Povše, vzoren in plemenit duhovnik ter kljub Ca-hejevi postavi velik mož. in poln poguma. Povše je vse prenovil pri cerkvi in župnišču. Z eno roko je gradil, z. drugo pa odbijal nasprotnike, ki jih ima vsak, ki dela dobro. "
V Šenčurju so bili takrat trije duhovniki, župnik in dva kaplana. "Šenčurska župnija je imela dva kaplana: takrat je štela 4554 duš z devetimi podružnicami. Prvo leto mije bil tovariš Janez. Koš-melj, ki je odšel za duhovnega pomočnika na Dobrovo pri Ljubljani. Župnik je prosil, naj mu pošlje škofijstvo še enega duhovnega pomočnika, pa je dobil odgovor, da ga nimajo. Letal sem torej sam od podružnice do podružnice ter poučeval na dveh šolah. V cerkvi sem večkrat govoril o skrbni vzgoji otrok, navajal mladino k lepemu življenju, Žaloval radi izgubljene nedolžnosti, pa se tudi veselil, kadar je šel kdo rajši nazaj, kakor bi bil pri-
Šenčurski podružnici sv. Katarine in sv. Radegunde v Srednji vasi.
šel v nesrečo. Dovolj o tem. Kar smo storili dobrega, ne zapisujmo v koledar."
Ob kaplaniji si je uredil svoj vrt. "Med ž.upniš-čem in kaplanijo je bilo precej praznega prostora, zapuščen svet, ki je služil nekdaj za pokopališče. Prosil sem župnika, naj prepusti kot upravitelj cerkvene lastnine to zanemarjeno zemljišče kaplaniji. Rad je dovolil in takoj odmeril prostor, kjer smo napravili vrtiček, ki koristi kaplanu, hkrati pa tudi lepša cerkveno okolico." Sledi opis župnije. "Župnija sv. Jurija je razprostrta po veliki ravnini, zato čitamo v starih listinah 'od s. Georgium
in campis' ali 'ads. Georgium in campestruibus' (Sv. Jurij na polju). Le podružnica Viševek (Olše-vek) stoji ob severni strani župnije na mali višini. Duhovnija je zelo stara. Oglejski očak Bertold, poseben dobrotnik velesalskemu samostanu, je daroval leta 1238. dohodke šenčurskega cerkvenega zemljišča dominikankam v Velesalu s pravico, da samostan predlaga za Šenčur sposobnega duhovnika očaku v potrjenje. Zaradi tega je izvrševala prednica 'belih nun' patronat šenčurske Župnije. Ko je bil velesalski samostan ob vladanju avstrijskega cesarja Josipa II. leta 1782. odpravljen, je pripadel patronat za šenčurska župnijo verskemu zakladu."
Tu nas preseneti Lavtižarjev zapis imena "Vetesal" in pridevnika "velesalski" namesto sedanjih Velesovo in velesovski. V nadaljevanju opiše na kratko gradnjo župne cerkve. "Sedanja cerkev v Šenčurju je bila dozidana leta 1747., ko je župnikoval Jakob Vidmar. Kamenja so navozili tja do sredi vasi, misleč, da bo zadostoval za vso zgradbo, toda porabili so ga za temeljno zidovje. Pri naznanilu, da prihajajo zidarji, so jim šli župljani z godci naproti in jih slovesno spremili v vas. Cerkev je 26 metrov dolga in 11,50 metrov široka. Župnik Martin Povše (umrl kot dekan v Ribnici 29. apr. 1896) je dal na novo pozlatiti leseni veliki oltar leta 1883. " ■
Kapitalsko močna in
lastniško trdna
Gorenjska banka po donosnosti, kapitalski ustreznosti in stroških poslovanja močno odstopa od slovenskega
bančnega povprečja.
Cerklje - Gorenjska banka nadaljuje z uspešnim in nadpovprečno donosnim poslovanjem, s katerim bo tudi presegla letni načrt, je na torkovi novinarski konferenci ob dnevu varčevanja dejal predsednik uprave Zlatko Kavčič, ko je skupaj s članom uprave Srečkom Korberjem in vodjo sektorja poslov z občani Igorjem Poljšakom predstavljal letošnje devetmesečne rezultate.
Banka je do konca septembra povečala bilančno vsoto za osem odstotkov, na 244 milijard tolarjev, ustvarila skoraj deset milijard tolarjev bruto dobička, dosegla 26-odstotno kapitalsko ustreznost, poslovala z nizkimi,
Zlatko Kavčič
podpovprečnimi operativnimi stroški in nadpovprečnimi rezervami ter si še izboljšala bonitetno oceno, ki jo uvršča med najbolje ocenjene banke v Sloveniji. Čeprav je Sava, ki je že doslej največja, 33-odstotna lastnica banke, dobila od Banke Slovenije soglasje za povečanje lastninskega deleža, v banki ne predvidevajo, da bi v zelo kratkem času prišlo do pomembnej-
ših lastninskih sprememb, trenutno pa je tudi ponudba za prodajo delnic zelo skromna. Tržna vrednost delnice, ki je lani v povprečju znašala 116 tisoč tolarjev, je letos narasla na 140 tisoč tolarjev, zadnji posli so bili sklenjeni po 145 tisoč tolarjev. V banki letos zaključujejo obsežne obnove poslovnih prostorov v skupni vrednosti 1,5 milijarde tolarjev, prihodnje leto bodo odprli novo ekspozituro tudi v trgovskem centru v Maj-dičevem logu v Kranju.
Dve tretjini prihrankov je v tolarjih
Poslovanje z občani še naprej ostaja najobsežnejši del bančnega poslovanja, tako pri zbiranju denarja kot pri posojilih. Ob koncu septembra so imeli občani kar 63 odstotkov denarja v tolarjih in le 37 odstotkov v tujih valutah. Nadpovprečno so se povečala tolarska vpogledna sredstva, kratkoročno in dolgoročno tolarsko varčevanje je nazadovalo, skoraj za petino pa se je povečalo dolgoročno stanovanjsko, preudarno in rentno varčevanje. Pri kreditiranju občanov je letos večje zanimanje za stanovanjska posojila kot za potrošniška. Varčevalcem v nacionalni stanovanjski varčevalni
Srečko Korber
shemi omogočijo najetje posojilo že pred koncem varčevanja, posojilo pa lahko za največ eno leto najamejo tudi študenti. Medtem ko so doslej občanom odobravali posojila le na sedežih poslovnih enot, po novem lahko vse uredijo tudi v devetih ekspoziturah. Elektronsko banko Link uporablja 2.550 občanov, vsem, ki se bodo za tak način poslovanja odločili do konca leta, pa ne bo treba plačati nadomestila v znesku 4.950 tolarjev. Banka ima 38 bankomatov, dogovarjajo pa se že tudi za postavitev v Selcih. Pri uvajanju transakcijskih računov za občane je bilo nekaj težav, večina je izhajala iz tega, ker so v delu poslovanja uporabljali računalniško podporo, ki jo je razvila Nova Ljubljanska banka. V kratkem bodo v bankah uvedli še nekaj ukrepov za zmanjšanje čakalnih vrst.
In kakšni so načrti za naprej? Velikih sprememb ne predvidevajo, po donosnosti in varnosti želijo ostati v družbi najboljših po mednarodnih merilih in kljub vse močnejši konkurenci zadržati približno dvotretjinski tržni delež na Gorenjskem. Kar zadeva povezovanje bank, so njihovi kriteriji nižji stroški poslovanja, nove bančne storitve in še boljša računalniška podpora. "Ker smo kapitalsko močna in lastniško stabilna banka, imamo za to dobre izhodiščne pogoje," je dejal predsednik uprave Zlatko Kavčič in poudaril, da dolgoročno ne zavračajo povezovanja z dobrimi, z Gorenjsko banko primerljivimi bankami, ob tem
Igor Poljšak
pa je zavrnil govorice, češ da bo Gorenjska banka kupila Abanko Vipa, takoj ko bi ta od Nove Ljubljanske banke kupila Banko Celje. Cveto Zaplotnik,
foto: Tina Doki
Kmalu energetska točka
Jeseniško podjetje Plinstal z gradnjo nove plinarne in trgovine širi dejavnost v Kranj, hkrati gradi plinovodno omrežje v Žirovnici in skupaj z Enos-Energetiko v svoji sestavi plinsko kotlovnico za ogrevanje Jesenic.
Jesenice - Na mestu stare plinarne na Primskovem v Kranju so začeli graditi maja letos, čeprav so načrte pripravili že ob nakupu pred štirimi leti in računali, da bosta plinarna in trgovina vrata odprli lani. Direktor Iztok Šimnic pravi, da zaradi zastarelosti stare plinarne za njihovo osnovno dejavnost in zelo specializirano trgovino ni bilo moč uporabiti. Iskali so tudi partnerja s sorodno dejavnostjo, ki ne bi predstavljal konkurence, ampak dopolnitev ponudbe s področja energetike. Z odločitvijo OMV Istrabenz, da se vključi z bencinskih servisom, se tako zaokrožuje ponudba nove energetske točke, kjer se bo od 7. novembra, ko napovedujejo uradno odprtje, moč oskrbeti z gorivom, gospodinjskim in tehničnimi plini. Poleg tega bo trgovina ponudila materiale za centralno ogrevanje, instalacije in elektro materiale ter za gostinstvo, kamp opremo, belo tehniko in akustiko.
"Zaenkrat je to edini tovrstni center v Sloveniji in prizadevali si bomo, da bo prihodnje leto tu moč kupiti tudi elektriko," napoveduje Šimnic.
Zadovoljni so tudi z gradnjo plinovodnega omrežja v Občini Žirovnica, ki se počasi preveša v drugo fazo. Računajo, da bodo do konca novembra pridobili gradbeno dovoljenje, z deli pa bodo morali zaradi zimskih
temperatur (potrebnih je najmanj 5 stopinj Celzija) počakati do pomladi. Zaenkrat je dogovorjenih okoli 200 priključkov gospodinjstev, vendar računajo, da bodo sčasoma, ko bodo znane prve izkušnje z delovanjem sistema, dosegli ciljnih 800 priključkov. Na javne kritike (poleti v pismih bralcev), da je v pogodbi z občino preohlapno določilo o oblikovanju cene plina,
Iztok Šimnic odgovarja, da so člen, ki ni imel praktičnega pomena za določanje cene, umaknili iz pogodbe, sicer pa: "Cena plina je ekonomska in ne sme biti višja od cene kurilnega olja, sicer bi se prodaja plina začela zniževati."
Tretja pomembna in po denarju (450 milijonov) precej obsežna naložba je gradnja plinske kotlovnice za ogrevanje Jesenic, ki bo nadomestila dotrajano parno (nekateri kotli so bili še izpred druge svetovne vojne, najmlajši iz 60. let prejšnjega stoletja), zgrajeno za potrebe nekdanje velike železarne. Delovanje bo vodeno računalniško, brez posadke, zmanjšale se bodo izgube, ki so na starem sistemu znašale tudi do 15 odstotkov, po moči (letos 20 megava-tov, prihodnje leto še dodatnih 10) pa bo zelo blizu HE Moste. Računajo, da bo s tem urejena toplotna oskrba Jesenic za naslednjih 15 let.
Mendi Kokot
Zaplapolalo 25 zastav Evropske unije
Ljubljana - V torek, 28. oktobra, so pred Domom slovenskega gospodarstva svečano in simbolno dvignili 25 zastav razširjene Evropske skupnosti. Družbo jim dela modra zvezdnata zastava unije. Simbolnega do-
pa je ključ do uspeha in dobra podlaga za evropsko popotnico. Predsednik GZS Jožko Čuk je dejal, daje 26 zastav res različnih po barvi in vzorcih, ob pogledu pa se opazi, da so si zelo podobne. Imajo enako dolžino
jllH—IIIIM II "
mm mil ilrnPVIfl
grap -mj
m mm
Predsednik GZS Joško Čuk in veleposlanik Erwan Fouere z gosti.
godka pred poslopjem Gospodarske zbornice Slovenije so se udeležili veleposlanik in vodja Delegacije evropske komisije v Sloveniji Ervvan Fouerč, 12 veleposlanikov držav Evropske unije, veleposlaniki držav pristopnic, nekaj ministrov vlade republike Slovenije, županja mesta Ljubljane Danica Simšič in člani upravnega odbora GZS. Ervvan Fouere je zbrane nagovoril z mislijo, daje dvig zastav simbolno dejanje združevanja, sodelovanja med podjetniki, vlado in gospodarsko zbornico
in širino in v vetru enako plapolajo, torej, enakost v vetru spre memb. Slovenija se vključuje v Evropsko unijo, da bo enaka med enakimi, kot je zapisano v evropski ustavi.
Svečanost ob dvigu zastav so pospremile Ljubljanske mažo-retke in člani Društva slovenskih čebelarjev. Številni navdušeni so se pogreli ob kostanju, mladem vinu, siru in medu ter bili mnenja, daje simbolni dvig zastav ob pravem času in na pravem mestu.
Gorazd Šinik
Mlajši Kopač potrjen za direktorja
Žiri - Kot smo predvideli že v torkovi številki, je nadzorni svet Al-pine iz Žirov za novega predsednika uprave in generalnega direktorja Alpine za dobo petih let izvolil mag. Andraža Kopača, ki je funkcijo nastopil že s ponedeljkom, 27. oktobra.
Prejšnjemu direktorju Martinu Kopaču je petletni mandat potekel 26. oktobra. Lastniki oziroma nadzorni svet je prisluhnil njegovi želji, da bi leta do upokojitve izkoristil za pomoč nasledniku, "a na sp-voznikovem sedežu in ne za krmilom Alpine", kot se jc izrazil dosedanji direktor.
Šestčlanski nadzorni svet Alpine, kije bil izvoljen na julijski skupščini delničarjev, je imel sicer v ponedeljek konstitutivno sejo. Predsednik sveta je postal mag. Viktor Žakelj, poleg njega pa so člani sveta kot predstavniki kapitala še Anthonv Clothier, Irma Frelih in Andrej Laznik. Predstavnika delavcev v nadzornem svetu sta Milan Sovine in Peter Trček. S.Š.
Sindikat zahteva dvig plač
Kranj - Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije ugotavlja, da si že poldrugo leto zaman prizadeva prepričati delodajalce k pogajanjem za dvig izhodiščnih plač, čeprav celo neodvisna strokovna javnost ugotavlja, da so spremembe plačnega modela nujne.
Na včerajšnji novinarski konferenci so tako še zadnjič pozvali delodajalce k resnemu in odgovornemu pristopu vodenja socialnega dialoga in s tem takojšnjemu začetku pogajanj o okviru tarifnega dela kolektivne pogodbe njihove dejavnosti.
Kot navajajo v sindikatu, so izhodiščne plače prvih treh tarifnih razredov nižje od minimalne plače, ki predstavlja socialni korektiv in naj bi jo izplačevali zgolj izjemoma. Razkorak med izhodiščno plačo 1. tarifnega razreda in minimalno plačo je, pravijo, enormno velik, in sicer 29.411 tolarjev ali dobrih 36 odstotkov, česar v razvitih industrijskih državah ne poznajo. Po njihovih podatkih v kovinski in elektroindustriji 6,1 odstotka delavcev prejema minimalne plače, kar tri četrtine zaposlenih pa prejema plačo, ki je nižja od
povprečne plače v državi.
S.S.
KATALOG JESEN 2003
V KATALOGU VAS ČAKA POSEBNO PRESENEČENJE
Dolgoročno financiranje investicij v opremo, vozila, nepremičnine! Posojila ali leasing z EUR-klavzulo! Izkoristite davčne olajšave!
BKS-leasingd. o. o.
(£) Informacije: 01/3000935
www.bks-leasing.si
BKS
3Banken Cruppe
dolgoročna kratkoročna
POSOTI
Tudi če je vaš OD že kreditno obremenjen već kot 1/3
ZA OBČANE
PREDNOSTI ___
Elektronska banka ljt)J0JI? vam ponuja številne prednosti:
• prihranek časa,
• neodvisnost od bančnega poslovnega časa,
• krajevno neodvisnost, saj lahko bančne storitve opravljate vedno in povsod, kjer je na voljo računalnik / dostopom na internet,
• poenostavljeno komunikacijo med banko in komitentom,
• hitrejši pretok informacij p plačilih, stanjih na računih
• in visoko stopnjo varnosti pri prenosu podatkov.
STORITVE
Omogoča vam naslednje storitve:
• vpogled v stanje in promet na vaših računih,
• plačilo položnic (za tekoči dan in z valuto naprej),
• vezavo tolarskih in deviznih sredstev,
• otvoritev in ukinitev trajnih pooblastil,
• zahtevek za odobritev limita,
• zahtevek za izdajo ali blokacijo plačilnih in bančnih kartic.
• pošiljanje sporočil banki oz. sprejemanje sporočil iz banke,
POTREBNA OPREMA ________
Za delo prek elektronske banke QE353 potrebujete:
• osebni računalnik z dostopom do interneta (če dostopa do interneta nimate, potem se obrnite na najbližjega ponudnika iterneta, ki vam bo to omogočil),
• elektronski naslov za prejem elektronske pošte,
• spletni brskalnik MS Internet Explorer, različice 5 ali 5.5.
VARNOST ___
Za varnost poslovanja prek elektronske banke smo poskrbeli z najsodobnejšimi spletnimi tehnologijami. Vsa sporočila, ki si jih izmenjujeta uporabnik in banka, so kodirana tako, da jih morebitni prisluškovalci ne morejo dekodirati. Uporabnik se indetificira s svojim digitalnim certifikatom in / osebnim geslom, ki ga pozna samo on, prav tako se s svojim certifikatom identificira banka. Kodirani prenos, digitalni certifikat in osebno geslo omogočajo celo varnejše poslovanje kol v tradicionalnem bančništvu.
INFORMACIJE
Za vsa dodatna vprašanja smo vam vedno na voljo po telefonu: 04/208-43-12, prek elektronske pošte skrbnik.link@gbkr.si ali na naših spletnih straneh.
Gorenjska y Banka
Banka s posluhom
http://www.gbkr.si
Ob dnevu varčevanja
31. oktober je svetovni dan varčevanja.
Čeprav je to dan kot vsak drug, je vendarle priložnost za razmislek o varčevalnih navadah, o možnostih plemenitenja denarja in tudi o tveganju, ki ga prinašajo različne oblike varčevanja.
	
Za vas beležimo čas!	@@MHaJ©IMGLAS
Pri varčevanju veljajo nekatera "zlata" pravila. Prvič: pred odločitvijo o obliki varčevanja se je treba dobro pozanimati o donosnosti, tveganju, možnostih prekinitve varčevanja (ob naložbeni priložnosti ali izrednem dogodku) in o drugih okoliščinah. Drugič: bolj donosne oblike varčevanja so praviloma tudi bolj tvegane. In tretjič: za začetek varčevanja ni nikoli prepozno, varčevati je možno tudi z majhnimi zneski.
Varčevalnih oblik je sicer veliko, vendar se varčevalne navade spreminjajo zelo počasi. Predvsem starejši najbolj zaupajo tolarskemu in deviznemu varčevanju v bankah in hranilnicah, zlasti mlajši in podjetnejši,
ki so pripravljeni tudi nekaj več tvegati, kupujejo tudi vrednostne papirje (delnice in obveznice) ali nalagajo denar v posebne vzajeiune sklade. Pomembna oblika varčevanja je tudi klasično življenjsko zava-
rovanje ter zavarovanje v kombinaciji z drugimi zavarovanji ali vlaganji v vrednostne papirje ter v vzajemne sklade. Ker pokojnine iz obveznih pokojninskih prispevkov predvsem mlajšim rodovom že ne bodo zadoščale za osnovno socialno varnost, je ena od oblik dolgoročnega varčevanja tudi prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. CZ.
Obrestovanje prihrankov
• delniški Zajček		Posebni vzajemni skladi Abančne DZU	
			... in denar raste.
• Vipek (mešani) • uravnoteženi Polžek • obvezniški Sova		Pravila, Prospekti, zadnja objavljena letna in polletna poročila posebnih vzajemnih skladov Abančne DZU so vam brezplačno na voljo: na sedežu Abančne DZU, Slovenska cesta 58, Ljubljana, vsak delavnik med 8. in 16. uro, v vseh poslovalnicah Abanke Vipe d.d., na pooblaščenih enotah Pošte Slovenije d.o.o., med delovnim časom posamezne poslovalnice in na spletnem naslovu www.abanka.si. ABANKA | DZU Abančna DZU, Slovenska cesta 58, 1000 Ljubljana; telefon: 01 47 18 192,                             Abanćna družba za upravljanje 01 47 18 155, 01 47 18 187, 05 33 85 303; e-naslov: abancna-dzu@abanka.si                         investicijskih skladov d.o.o.	
uan varčevanja:
31. oktofier '03
Obrestne mere za depozite in posojila se znižujejo, pri tem pa je znižanje večje pri posojilih kot pri vlogah. Po podatkih Banke Slovenije so se od lanskega decembra do vključno letošnjega septembra obrestne mere pri posojilih znižale od 1,5 do 1,9 odstotne točke, pri vlogah pa od 2,2 do 3,2 odstotne točke. Donosnost je torej nizka, vendar je varnost toliko večja, saj banke in hranilnice solidarnostno jamčijo za vloge v zneskih do 5,1 milijona tolarjev.
Na Gorenjskem je vse več bank in hranilnic (letos je v Kranju odprla poslovno enoto Banka Koper), ob tem pa je vse bolj raznolika tudi njihova ponudba. Poleg klasičnega nenamenskega varčevanja ponujajo tudi različne oblike namenskega varčevanja (stanovanjsko, rentno), varčevanja za določene skupine (študente, upokojence, šolske razrede), varčevanje z dodatnimi ugodnostmi (vrtoglavi depozit, vmesno izplačilo obresti) in še bi lahko naštevali. Čeprav se navidez zdi, da glede obrestnih mer in drugih pogojev med bankami ni nobenih razlik, jih skrbni varčevalec opazi, ob vseh razlikah pa je pomemben kriterij tudi zaupanje.
V Gorenjski banki, kjer so obrestne mere nazadnje spremenili 14. oktobra, velja za kratkoročne vezave tolarskih zneskov (do enega leta) od 5,05- do 5,3-odstotna letna nominalna (nespremenljiva) obrestna mera in za dolgoročne (nad eno leto) od T + 0,45 % do T + 1,4 %, za vezavo evrov pa od 1,4 do 1,9 odstotka. Poglejmo še v Rail-feisen Krekovo banko! Za kratkoročne tolarske vezane vloge velja od 5,1 do 5,5-odstotna letna nominalna obrestna mera, za vezave nad eno leto od T + 0,45 % do T + 1,5 %, za vezavo evrov pa od 1,4 do 1,7 odstotka (pri rentnem varčevanju 2,2 odstotka). V Banki Koper obrestujejo kratkoročne tolarske depozite z nominalno letno obrestno mero od 5,15 do 5,5 odstotka, dolgoročne od T + 1 % do T + 1,8 %, depozite v evrih pa 1,4 do 2,03 odstotka. V Abanki obrestujejo kratkoročne nenamensko vezane depozite po nominalni letni obrestni meri od 5,25 do 5,7 odstotka, dolgoročne od T + 0,7 % do T + 1,5 %, pri rentnem varčevanju (za pet let ali več) pa po letnj obrestni meri T + 2,3 %. Depozite v evrih obrestujejo, odvisno od zneska, dobe vezave ter načina izplačila obresti, po letni obrestni meri od 1,5 do 1,95 odstotka. CZ.
Zaupanje nas povezuje.
VOLKSBANK
KARNTEN SUD
9170Ferlach-Hauptplatz6 Tel.: ++43 42 27/37 56-12 ali 16
www.vbks.at
Petdeset tisoč vlagateljev
Ob zniževanju bančnih obrestnih mer se v Sloveniji povečuje zanimanje za vlaganja v vzajemne sklade.
Petdeset tisoč vlagateljev ima v dvajsetih vzajemnih skladih približno 76 milijard tolarjev denarja, kar pa v primerjavi s prihranki v bankah in hranilnicah še vedno predstavlja malo, vsega tri odstotke. Donosi vzajemnih skladov so bili v preteklosti visoki, v zadnjih treh letih v razponu od 44 do 137 odstotkov, v zadnjem letu od 8- do 17-odstotni in v zadnje pol leta od 5- do 15-odstotni. Deset skladov je v preteklih treh letih vrednost enote premoženja povišalo za več kot sto odstotkov, najbolj med njimi Delniški (KBM Infond) za 137,2 odstotka, Galileo (KD lnvestments) za 136,67 odstotka in Rastko (KD lnvestments) za 129,95 odstotka. Večje donose so dosegli delniški in mešani skladi, manjše pa obvezniški, za katere je značilno, da so donosi bolj zanesljivi in manj odvisni od borznega nihanja. Vlaganja v vzajemne sklade so dolgoročna oblika varčevanja, še zlasti to velja za delniške sklade, pri katerih priporočajo vlaganja vsaj za deset let. CZ.
Paket dobrodošlice - naj bo danes vaš dan.
Varčevanje v delnicah
Medtem ko je varčevanje v vrednostnih papirjih v svetu že dokaj stara in uveljavljena oblika, je v Sloveniji ta možnost od ustanovitve Ljubljanske borze in privatizacije gospodarstva.
Tudi pri investiranju v vrednostne papirje so razlike glede tveganja. Pri obveznicah, še zlasti pri državnih, je na splošno manjše tveganje kot pri delnicah, pri vlaganjih v delnice pa velja nasvet, da vanje investiramo le toliko premoženja, kot ga v vsakdanjem življenju lahko pogrešimo.
Medtem ko so lani na Ljubljanski borzi veljali "bikovski trendi" (vrednost delnic je naraščala izjemno hitro), je letos najprej sledilo obdobje padanja tečajev, v poznem poletju pa je borzni trg spet oživel in jeseni so borzni indeksi že podirali zgodovinske rekorde. Indeks delnic borzne kotacije SBI 20 je od konca lanskega leta do letošnjega 30. septembra pridobil 8,2 odstotka vrednosti, indeks delnic prostega trga IPT je v tem obdobju poskočil za 16,53 odstotka, indeks (pooblaščenih) investicijskih skladov PIX za 12,11 odstotka, indeks obveznic BIO pa je med lanskim in letošnjim septembrom pridobil 6,9 odstotka svoje vrednosti.
Poglejmo gibanje vrednosti nekaterih delnic v zadnje pol leta (do 24. oktobra)! Delnice Aerodroma Ljubljana so v tem obdobju porasle za 26,85 odstotka, Dela za 18,29 odstotka, Droge Portorož za 0,18 odstotka, Gorenja za 13,17 odstotka, Istrabenza za 31,95 odstotka, Kolinske za 12,24 odstotka, Krke za 17,19 odstotka, Luke Koper za 34,79 odstotka, Mercatorja za 19,89 odstotka, Merkurja za 9,89 odstotka, Petrola za 23,42 odstotka, Pivovarne Laško za 5,09 odstotka, Save za 15,87 odstotka, Živil
Kranj za 25,95 odstotka in Žita za 5,33 odstotka, delnice In-tereurope, Mlinotesta, Kompasa MTS, Tehnouniona in Pivovarne Union pa so se v tem obdobju celo znižale. Še več kot polletna primerjava povedo podatki o vrednosti delnic 1. januarja 2002 in 24. oktobra 2003. Delnica Salusa - serija B je v tem obdobju poskočila skoraj za 137 odstotkov, Gorenja za 112 odstotkov, Droge Portorož in Petrola za 107 odstotkov, Žita za 104 odstotke, Dela za 99 odstotkov. Aerodroma za 76 odstotkov, Mercatorja in Krke za 71 odstotkov, Merkurja za 58 odstotkov, Save za 65 odstotkov, Živil za 49 odstotkov - in tako dalje. Poglejmo še gibanje vrednosti delnic nekaterih gorenjskih podjetij na prostem trgu! Delnica Alpetoura - potovalne agencije Kranj je bila 4. januarja 2002 vredna 1.313 tolarjev in 24. oktobra letos 2.400 tolarje. Tečaj delnice Colorja Medvode je v tem obdobju porasel s 1.976 na 2.050 tolarjev, Creine Kranj s 3.310 na 4.350 tolarjev. Gozdnega gospodarstva Bled s 1.001 na 1.550 tolarjev, Gorenjskega tiska Kranj z 2.300 na 3.601 tolar, Heliosa Domžale s 40.729 na 119.867 tolarjev, Integrala Jesenice s 750 na 1.750 tolarjev, LIP-a Bled s 720 na 851 tolarjev, Nika Železniki z 18.899 na 21.961 tolarjev, RTC Krvavca -imenske z 2.412 na 2.499 tolarjev, Svilanita Kamnik z 960 na 1.600 tolarjev in domžalske Tosame z 8.200 na 15.450 tolarjev. Delnice Egolesa, Kompasa hoteli Kranjska Gora in Oljarice Kranj so se v tem obdobju znižale. CZ.
OSEBNI RAČUN
i Spletna banka Abanet, vpogled v dogajanja na računu prek mobilnega telefona ter
s nabor sodobnih bančnih storitev so poleg naših prijaznih in strokovnih bančnikov
I razlogi za odprtje osebnega računa z rednimi prilivi v Abanki. Za vas bomo uredili tudi
t vse potrebno za prijavo trajnih nalogov, po prvem rednem prilivu pa vas čaka še paket
g dobrodošlice, v katerem so:
I • prva odobritev izrednega limita na osebnem računu brez stroškov odobritve,
I • poslovanje s spletno banko Abanet brez pristopnine,
t| • enoletna brezplačna članarina za klasično kartico Visa ali MasterCard.
t Naj bo danes vaš dan. Pustite, da se naš svet zavrti okoli vas!
3
S Ponudba velja do 31. decembra 2003.
ABANKA
www.abanka.si
NALOŽBENO ŽIVLJENJSKO ZAVAROVANJ E
OBRNITE ŽIVLJENJE SEBI
naložbeno življenjsko zavarovanje je novost na slovenskem zavarovalniškem trgu
združuje življenjsko zavarovanje in varčevanje v investicijskih skladih
poleg varnosti vam ponuja donosno naložbo
zavarovalnica v imenu zavarovalca kupuje enote investicijskih skladov
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
vaš denar obračajo strokovnjaki
s prevzemom naložbenega tveganja lahko pričakujete višje donose kot pri klasičnem življenjskem zavarovanju
z naložbenim življenjskim zavarovanjem vaš denar ves čas dela za vas
triglav
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, o.o.
www.zav-triglav.si
HRANILNICA
d.d.
L O
BLEIVVEISOVA 2, KRANJ tel.: 04/28-00-777 www.lon.tl
Vsak dan od 8.30 do 12.00 in od 13.00 do 16.30 ure
LONOVA ZLATA JESEN
VARČEVANJE -
DONOSNO - VARNO - NAJBOLJŠE NA GORENJSKEM
TOLARSKE VEZAVE IN VEZAVE Z DEVIZNO KLAVZULO
• poljubna izbira zneskov, dobe varčevanja ter način izplačila obresti
RENTNO VARČEVANJE
• dolgoročno varčevanje - najmanj 5 let • mesečni polog od 4.000,00 SIT dalje • izplačilo glede na želje in potrebe varčevalca
VARČEVANJE PLUS
• mesečni polog najmanj 5.000,00 SIT • varčevanja za 1,2 ali 3 leta
ZLATI LON
• vezava najmanj 1 mio SIT za 1 leto, bonus do + 0,30 % • nagrada - pravi zlatnik zaupanja
ZLATA REZERVA
Varčevanje v želenem obsegu in dvigovanje, ko je denar potreben
POTROŠNIŠKI KREDIT V ENEM DNEVU!
• ODPLAČILNA DOBA DO 6 LET • MOŽNA OBREMENITEV DO 45 % PLAČE
OSEBNI, ŠTUDENTSKI IN PODJETNIŠKI RAČUNI PLAČILNI PROMET, E - LON, MENJALNIŠKI POSLI
Bančne storitve na Ljubezniv Osebni Način
Ali veste
da obstajajo tudi drugačni načini varčevanja od bančnih?
da so vzajemni skladi v svetu povsem vsakdanji in predvsem zelo razširjen način varčevanja? da je vzajemni sklad premoženje vlagateljev, vloženo v veliko število različnih vrednostnih papirjev - delnice, obveznice, zakladne menice, blagajniške zapise in druge z zakonom dovoljene naložbe?
da so vam glede na vaša pričakovanja na voljo različne vrste vzajemnih skladov - delniški, obvezniški, uravnoteženi?
da je najstarejši in največji slovenski posebni vzajemni sklad Galileo? da je iz 10.000 EUR, vloženih v posebni vzajemni sklad Galileo ob ustanovitvi 1.1.1992, nastalo 155.984 EUR na dan 30.9.2003?
da je bil posebni vzajemni sklad Galileo po podatkih, ki jih za The VVall Street dournal Europe zbira in pripravlja Lipper, The Reuters Co., po ustvarjenem letnem donosu med primerljivimi investicijskimi skladi že osemkrat uvrščen na prvo mesto v svetovnem merilu? daje povprečni petletni donos posebnega vzajemnega sklada Galileo 22 % (od 1.9.1998 do 1.9.2003) ali 16% v EUR?
da sta tudi posebna vzajemna sklada Rastko in KD Bond med najuspešnejšimi v Sloveniji? da je imel posebni vzajemni sklad Rastko v letu 2002 najvišji donos v Sloveniji - 60,52 % ali daje iz 1.000.000 SIT na dan 1.1.2002 nastalo na dan 31.12.2002 1.605.185 SIT? da je bil posebni vzajemni sklad Rastko najdonosnejši med slovenskimi vzajemnimi skladi v avgustu in septembru letos?
da je dinamika vplačil stvar Vaše osebne odločitve - vplačujete prosto in po zmožnostih (ni obvezujočih pogodb in obrokov)?
da lahko varčujete že z majhnimi zneski npr. 5000 SIT, saj je najmanjša vloga prodajna vrednost enote premoženja? da lahko svoja sredstva dvignete kadarkoli želite...
lirsko do ved informacij?
• Pokličite brezplačni oranžni telefon 080 12 08
• ali obiščite naše spletne strani na naslovu www.kd-group.si
iiiiciiiMifi
Za informacije, svetovanje in pristop nas lahko obiščite v FINANČNI TOČKI na Bledu, Pot na Lisice 4 in sicer od ponedeljka do petka med 9.00 in 17.00.
Tel.: 04/ 57 68 060
KD lnvestments, d.o.o., Celovška 206, 1000 Ljubljana, upravlja posebne vzajemne sklade Galileo, Rastko in KD Bond. Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD lnvestments so med delovnim časom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih ih pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www.kd-group.si, kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno in letno poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KD. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je v veliki meri odvisno od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko višji ali nižji kot v preteklosti. Tekoči podatki so dnevno objavljeni v časnikih Delo, Dnevnik, Finance in Večer. Vstopna provizija znaša za posebna vzajemna sklada Galileo in Rastko 3%, za posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2%, zato se objavljena donosnost na sredstva zmanjša za vstopno provizijo.
o:
osO' izm
ORANŽNI.....H LEF0N
E '.'Z'' LACI N ' LIC
)
Obletnice gorenjskega mlekarstva
Letos praznuje gorenjsko mlekarstvo več pomembnih obletnic.
1. januarja je minilo 70 let od začetka združevanja trgovine in predelave mleka v Naklem, 17. oktobra pa 65 let od ustanovitve Gorenjske mlekarske zadruge v Kranju, ki je začela septembra 1939 graditi stavbo nove mlekarne v Cirčah pri Kranju. Nova mlekarna je začela delovati 1. septembra 1941.
V začetku 20. stoletja so gorenjske mlekarske zadruge manjše presežke mleka prodajale trgovcem v Trst, Opatijo in na Dunaj. Po prvi svetovni vojni se je zaradi nove državne meje za-
sledovala Mlekarska zveza. Leta 1926 se je zaustavila tudi prodaja svežega mleka v Avstrijo, leto kasneje pa so se na trgu pojavili še manj kakovostni in zato cenejši mlečni izdelki s Hr-
Prvi tovorni avto, ki so ga ob koncu tridesetih let 20. stoletja kupile Gorenjske mlekarske zadruge za razvažanje mleka in izdelkov (fototeka Gorenjskega muzeja).
ustavil izvoz mleka v Trst. Mlekarski zadrugi Naklo in Predo-slje ter zasebna mlekarna na Visokem so še naprej poslovale samostojno, pri drugih pa je po-
vaškega. Leta 1931 sta se zaradi gospodarske krize in nižanja cene mleku začeli Mlekarski zadrugi Naklo in Predoslje povezovati. Skupaj sta odprli trgo-
Enotno za vso Slovenijo
Kranj - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zaračunava zakupnine za zakup zemljišč po enotnem ceniku.
Za vrt od prvega do osmega katastrskega razreda je letna zakupnina 36.935 tolarjev za hektar. Za njivo od prvega do tretjega razreda znaša zakupnina 27.070 tolarjev, od četrtega do šestega razreda 24.661 tolarjev in za njivo sedmega ali osmega razreda 20.876 tolarjev. Za hektar travnika prvega ali drugega katastrskega razreda zaračunajo 23.400 tolarjev zakupnine, za tretji in četrti razred 19.614 tolarjev, za peti in šesti razred 16.059 tolarjev in za sedmi in osmi razred 12.273 tolarjev. Za pašnik prvega in drugega katastrskega razreda je letna zakupnina 9.865 tolarjev, za tretji in četrti razred 7.341 tolarjev, za peti in šesti razred 4.932 tolarjev, za sedmi in osmi razred 2.409 tolarjev, enako pa tudi za planinski pašnik in pašnik, porasel z gozdnim drevjem. Za sadovnjak od prvega do četrtega razreda znaša zakupnina 30.741 tolarjev in za sadovnjak od petega do osmega razreda 24.661 tolarjev. Na območjih z ugodno prometno lego in večjim povpraševanjem po zemljiščih so zakupnine za 20 odstotkov višje, na kmetijsko ogroženih območjih pa za enak delež nižje. Zakupniki, ki zakupijo več kot tri hektarje zemljišč, imajo 20-odstotni popust. CZ.
vini za prodajo mlečnih izdelkov v Kranju in na Jesenicah. Ker se je svetovna gospodarska kriza le še poglabljala, so zadruge v boju za odjemalce zniževale cene mleku. Kako huda kriza je zajela mlečni trg, se je pokazalo ob licitacijah večjih količin mleka. Udeležilo se jih je tudi do 10 predstavnikov zadrug, vsak s sklepom svojega odbora, da mora dobavo izlicitirati za vsako ceno. To je pripomoglo, da so se začeli predstavniki zadrug meniti o združitvi v skupno predelovanje in trgovanje. S 1. januarjem 1933 so sicer samostojne mlekarske zadruge iz Naklega, Predoselj, Šenčurja, Goric in Medvod ustanovile skupni predelovalni obrat za predelavo mleka v mlečne izdelke in nastopanje na trgu z uradnim imenom Mlekarska zadruga v Naklem - skupni obrat, v reklamne namene pa so uporabljale tudi ime Gorenjske mlekarske zadruge. 1. maja 1933 sta se skupnemu obratu pridružili še Mlekarski zadrugi iz Cerkejj in Komende, kasneje pa še del zadružnikov Mlekarske zadruge iz Zabnice. Glavni predelovalni obrat za pasterizacijo in posnemanje mleka, izdelovanje masla in mehkih sirov je bil v Naklem. Trde sire so maja, junija, septembra in oktobra ob povečani količini mleka izdelovali tudi v mlekarnah v Šenčurju in Cerkljah. Leta 1934 seje Mlekarska zadruga Naklo razširila na območje Resnice. Po ustanovitvi, 4. aprila 1934, se je skupnemu predelovalnemu obratu pridružila Mlekarska zadruga iz Tr-stenika, leta 1935 še Mlekarski zadrugi s Hotavelj in Sovodnja
PRAVI ZDRAVILNI
JOGURT
pripravljen .s čisto bulffnrsko mlečno kulturo (Bactericuni Imltfaricum) se izdeluje samo v mlekarskem obratu
Gorenjskih mlekarskih  zadrug  centrala NAKLO
Skladišče LJUBLJANA, Majstrova ul. tO tel. 24-46
Oglas Gorenjskih mlekarskih zadrug (arhiv Marije Kokalj, zapuščina Ivana Zupana).
v Poljanski dolini, izstopila pa je Mlekarska zadruga Predoslje. Leta 1936 je Mlekarska zadruga v Zabnici izključila vse člane, ki so sodelovali s skupnim obratom v Naklem. Ti so pristopili kot člani k Mlekarski zadrugi v Naklo. Leta 1937 je bila ustanovljena Mlekarska zadruga v Hrašah pri Smledniku, ki je takoj začela dobavljati mleko skupnemu obratu. Naslednje leto je začela skupnemu obratu dobavljati smetano tudi Živinorejsko mlekarska zadruga iz Šent Jurija pri Grosupljem.
Ob izbruhu vojne aprila 1941 je-bil dovoz mleka zaradi porušenih mostov tako omejen, da je skupni predelovalni obrat v Naklem skoraj prenehal delovati. Dober mesec po začetku vojne je vodstvo mlekarn prevzel okupator po svojih komisarjih, ki so takoj začeli zbirati vse mleko v skupnem obratu. Tja so ga morali voziti tudi kmetje iz tistih vasi, ki ga dotlej niso. V največjem razmahu so imele
gorenjske mlekarske zadruge kar 24 lastnih prodajaln. Pogodba o sodelovanju mlekarskih zadrug je bila najprej sklenjena za poskusno dobo enega leta. Ker pa se je podaljševala iz leta v leto in je bilo sodelovanje uspešno, so zadruge začele leta 1937 misliti na nov predelovalni obrat. V ta namen so 17. oktobra 1938 ustanovile Gorenjsko mlekarsko zadrugo v Kranju, ki je združevala kot delničarje vse pomembnejše mlekarske obrate iz okrajev Radovljica, Kranj, Skofja Loka, Kamnik in Ljubljana okolica. To so bile uspešno delujoče mlekarske zadruge Naklo, Šenčur, Cerklje, Komenda, Hraše pri Smledniku, Medvode, Žabnica, Ska-ručna, Gorice, Trstenik in Sv. Jurij pri Grosupljem.
Najprej so hoteli graditi novo mlekarno v Naklem. Ker pa zaradi politične neenotnosti ni bilo mogoče dobiti primernega zemljišča, je obveljal predlog banske uprave, da jo zgradijo v
Čirčah pri Kranju. Ob njej je banska uprava zgradila tudi mlekarsko šolo. Gorenjske mlekarne so se preselile v največjo in najsodobnejšo mlekarno v Jugoslaviji med vojno, 1. septembra 1941. Mlekarna je ob pritiskih z nemške in partizanske strani skozi vso vojno ostala nepoškodovana. Do februarja 1942 so bili v upravi tudi Slovenci. Ker so ti skrivaj zalagali partizane z maslom in sirom, jih je Nemcem naklonjena uradnica izdala, zaradi česar so vsi izgubili službo.
Po vojni je nova oblast člane upravnega in nadzornega odbora Gorenjske mlekarske zadruge obtožila sodelovanja z okupatorjem. Krivi naj bi bili, ker so po zlomu Jugoslavije aprila 1941 delovali sporazumno in ob podpori nemškega okupatorja. Z udeležbo na sejah 4. in 20. oktobra 1941 in z odobritvijo sklepov uradno postavljenemu komisarju so nudili pomoč pri- izvajanju prisilnih gospodarskih ukrepov in s tem podpirali okupatorjevo vojno gospodarstvo.
Gorenjska mlekarska zadruga pa je bila 20. novembra 1946 obsojena na zaplembo premoženja in podržavljena.
Žal ob teh pomembnih obletnicah Gorenjci nimamo več omembe vrednih mlekarskih predelovalnih obratov. Če se je pred sedemdesetimi leti začelo prvo združevanje mlekarske predelave in trgovine na Gorenjskem, pa smo Gorenjci med prvimi ostali tudi brez svoje mlekarne. Gorenjska mlekarna seje 1. januarja 2000 pripojila Ljubljanskim mlekarnam.
Damijan Janežič
Obvezno označevanje čebelnjakov
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Franc But je izdal pravilnik o označevanju čebel.
Kranj - Čebelarji in čebelarske organizacije bodo morale uskladiti svoje delovanje z določbami pravilnika do konca prihodnjega leta.
Pravilnik, ki bo začel veljati 19. decembra, ureja označeva-
Vse daljša vrsta nasprotnikov
Vrsta organizacij in ustanov, ki nasprotujejo sprejetju predlaganega zakona o divjadi in lovstvu, je vse daljša.
Kranj - Sprejetju zakona, ki ga je v državni zbor vložila skupina poslancev LDS, ZLSD in Desus, nasprotujejo kmetijsko gozdarska zbornica, združenje lastnikov gozdov in lovskih upravičencev, planinska zveza, nekatera lovska društva in komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nekatere določbe pa so nesprejemljive tudi za Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
Komisija državnega sveta predlaga državnemu zboru, da predlagani zakon zaradi številnih pomanjkljivosti zavrne. Predlog namreč ni usklajen med različnimi "udeleženci" v naravi, po oceni komisije prinaša le dodatne obremenitve za kmete in visoke kazni, se ne razlikuje kaj dosti od sedaj veljavnega zakona iz 1976. leta in ne upošteva vloge, pomena in sodelovanja lastnikov zemljišč, lokalne skupnosti in civilne družbe. V lovskih društvih Preddvor, Ko kra in Krvavec so nezadovoljni, ker zakon ne upošteva njihovih predlogov za pridobitev lovišča. V združenju lastnikov gozdov se zavzemajo za to, da bi lovska pravica pripadala lastnikom zemljišč in da bi lastniki lahko
samo upravljali z lovišči ali jih dajali v zakup. Po mnenju kmetijsko gozdarske zbornice zakon zapostavlja lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov, ki nimajo lovske pravice niti niso upravičeni do kakršnegakoli nadomestila za izvajanje lovske dejavnosti na njihovih zemljiščih. V Planinski zvezi zavračajo predlagani zakon, ker ugotavljajo, da ni usklajen z zakonom o društvih niti ne z lastniki zemljišč, z uporabniki prostora in naravo-varstveniki. V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije se ne strinjajo s predlogom, da bi tudi kanjo, ruševca, sloko, kozico, grivarja in krokarja uvrstili med lovne vrste ptic, sporna pa naj bi bila tudi uvrstitev 127 vrst ptic med div-
jad, katere lov lahko dovoli le pristojni minister. V lovski zvezi zakon podpirajo, saj po njihovi oceni zagotavlja nadaljevanje sonaravnega gospodarjenja z divjadjo, zaščito divjadi in njenega življenjskega okolja ter enakopravno vključevanje državljanov v izvajanje naravovarstvene in lovske dejavnosti.
Cveto Zaplotnik
nje matic, kot način označevanja čebel pa tudi označevanje čebelnjakov in naseljenih čebeljih panjev. Označevanje je potrebno zaradi zaščite kranjske čebele, spremljanja števila naseljenih čebeljih panjev, finančnih ukrepov in nadzora v prometu ter zaradi selekcije, vodenja rodovniških knjig in kontrole pridelave.
Kot določa pravilnik, ima vsaka čistopasemska plemenska matica rodovniško številko ter označbo, ki je kot barvna ploščica prilepljena na oprsje matice. V skladu s predpisom, ki ureja vzrejališča in promet s čebeljimi maticami, jo lahko označi čebelar. Označitev čebelnjaka obsega pravilno namestitev predpisane registrske oznake na vidno mesto na čebelnjaku, izpolnitev obvezne dokumentacije ter vnos podatkov v register čebelnjakov, pri tem pa se kot čebelnjak šteje objekt za rejo čebel, geografsko zaokrožen kmetijski, gozdni ali urbani prostor s prosto stoječimi čebeljimi panji in premični čebelnjak. Registrska oznaka čebelnjaka je rumene barve, dolga 15 in široka 10 centimetrov, vsebovati pa mora oznako čebelnjaka, identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva (M1D) in zaporedno številko čebelnjaka. Registrsko oznako zagotovi čebelarju in označevalcu priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo, vse stroške, ki
Čebelnjake bo treba označiti. Foto: arhiv Gorenjskega glasa
so s tem povezani, pa pokrije lastnik. Oznako je treba namestiti zunaj koridorja letenja čebel. Čebelar mora označiti čebelnjak najkasneje v tridesetih dneh od dneva postavitve oz. najpozneje pred prevozom čebel na pašo. Ob označitvi mora izpolniti predpisani obrazec, en izvod obdrži zase in drugega pošlje priznani rejski organizaciji za kranjsko čebelo, ta pa mora najkasneje do 30. novembra v letu zbrati podatke o označitvi in jih posredovati službi za identifikacijo  in registracijo
(SIR) pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsak čebelar mora najpozneje do 15. novembra v letu sporočiti priznani rejski organizaciji za kranjsko čebelo vse podatke o čebelnjaku na dan 30. oktobra. Register čebelnjakov, ki vsebuje podatke o številu čebeljih družin, njihovi pasemski sestavi, mestih postavitve čebelnjakov in lastnikih čebelnjakov, vodi služba za identifikacijo in registracijo v sodelovanju s priznano rejsko organizacijo.
Cveto Zaplotnik
Predavanje o pridelavi buč
Kranj - Kmetijska svetovalna služba in Društvo kmečkih žena Kranj vabita v četrtek, 6. novembra, ob pol Štirih popoldne v sejno sobo Kmetijsko gozdarske zadruge Sloga Kranj na predavanje o pridelavi buč. Predavala bo Ruth Rcš Podgornik, kuharske recepte o pripravi jedi iz buč pa bo predstavila Mateja Reš. Na predavanju bo tudi možno kupiti knjigo Čudoviti svet buč po ceni 4.200 tolarjev ter poskusiti marmelado iz buč. CZ.
Dejaven na številnih področjih
Rodine -Janko Pšenica je v žirovniški občini med tistimi, ki praznujejo visoke življenjske jubileje. 26. oktobra je v krogu družine (poleg otrok 9 vnukov in 10 pravnukov) ter prijateljev na hčerinem domu na Rodinah dopolnil 95 let. Dva dni prej so čestitke izrekli župan Franc Pfajfar in predstavniki društva upokojencev.
Mladost je preživel na Jesenicah v številni družini s sedmimi otroki. Po meščanski šoli je bil eno leto brezposeln, nato je šel v elektrotehnično podjetje Jožeta Markeša za vajenca, kasneje pomagal v lesni obrtni delavnici pri Višnjarjevih in se odločil za vpis v srednjo tehniško šolo. Po končanem šolanju je bila njegova prva služba v Kranjskih državnih elektrarnah. In pri elektriki je ostal vse do upokojitve leta 1965.
Energije za delo mu ni nikoli zmanjkalo. Začel je kot monter na terenu, sledila je premestitev v delavnico in v pisarno na ob-
račun tokovine. Z družino, ženo Fani (pokojna od leta 1988) in otroki Janezom, Vojkom in Natašo (otroci so bili sicer štirje, vendar je eden umrl pri štirih letih) se je naselil v Žirovnici. Tudi med drugo svetovno vojno je bil ves čas zaposlen, tajno pa je po najboljših močeh pomagal partizanom z zbiranjem materiala in agitacijo.
Po vojni je sodeloval pri večini večjih naložb tedanjih Državnih elektrarn Slovenije na Gorenjskem (HE Savica, HE Moste) in pri gradnji dravskih elektrarn, saj seje "lažje dogovoril za material iz jeseniške železarne in
tako pomagal, da so se tiste elektrarne hitreje gradile," pravi. Bil je direktor HE Moste in tik pred upokojitvijo vršilec dolžnosti direktorja Savskih elektrarn, ko so se te ustanavljale. Poleg službenih obveznosti
je bil dejaven še v krajevni skupnosti, turističnem in avto-moto društvu, predsednik poravnalnega sveta in matičar.
To je bil čas vlaganj v žirovniški vodovod, gradili so zdravstveni dom, šolo, stanovanjski blok za učitelje. Po upokojitvi je nadaljeval delo v krajevni skupnosti in se spominja, da "smo takrat imeli zaposlenih manj ljudi kot danes - tajnico, kurirja, cestarja in grobarja."
Razen da slabše sliši, z zdravjem nima večjih težav, le srce mora paziti pred večjimi napori. Do pred dvema letoma je še sedel za volan in se povzpel na Lipniško planino ter prehodil dolino Mostnice. Veliko časa si vzame za branje časopisov in revij, domači pa ga peljejo na
kakšen izlet. v , ,
Mendi Kokot
Lesena ura z lajno
različni motivi, 15 x 13 x 12 cm
Baročni angel, sedeti, višina 13 cm, EUR 4,99 Baročni angel na krogli višina 25 cm, fUR 15,99
Priznanja za ljubitelje cvetja
Jesenice - Na Plavžu so že četrto leto pripravili akcijo okraševa-nja domov s cvetjem in na koncu podelili priznanja najbolj prizadevnim. Z akcijo so začeli na pobudo Ane Marye Korošec v krajevni skupnosti Mirka Roglja Petka, pridružili sta se še krajevni skupnosti Staneta Bokala in Cirila Tavčarja. Rezultat je iz leta v leto lepši Plavž.
"Tudi majhen balkon v bloku ali okno v stolpnici je lahko polno cvetja, če srce hoče in roka zmore," je poudarila Ljudmila Ilenič, predsednica sveta krajevne skupnosti Staneta Bokala. Pogoji za okra-ševanje domov s cvetjem so v teh treh krajevnih skupnostih namreč zelo različni. "Visoke stolpnice v krajevni skupnosti Cirila Tavčarja res niso prijazne tej akciji, saj oko komaj seže do vrha, a vendar so okna in balkoni vedno bolj polni cvetja, tudi bloki v krajevni skupnosti Staneta Bokala so tako gosto nametani, da drug drugemu delajo senco, a že tekmujejo, kateri balkon bo lepši. Še največ možnosti za veselje s cvetjem imajo družinske hiše," je pojasnila Ljudmila Ilenič. V prihodnje želijo v akcijo vključiti še šolo in vrtec, pa tudi obrtne dejavnosti in trgovska podjetja v industrijski coni. M.R.
IZŽREBANCI NAGRADNE KRIŽANKE VENUS
Štibelj Vanja, s.p. Tenetiše 42, 4204 Golnik Tel.: 256 55 44
Komisija je izmed 1034 pravilnih rešitev izžrebala naslednje nagrajence:
1. nagrado: nakup v vrednosti 10.000 SIT
prejme Maja Šmid, Storžiška 19, Kranj - Drulovka
2. nagrado: nakup v vrednosti 5.000 SIT prejme Angelca Kokalj, Ševlje 34, Selca
3. nagrado: nakup v vrednosti 3.000 SIT prejme Milica Pobežin, Loka 106, Tržič
Tri nagrade Gorenjskega glasa pa prejmejo: Zdravko Odar, Strelska 3A, Jesenice; Marija Luskovec, GogalovalO, Kranj; Marijanca Cuderman, Tupaliče 27, Preddvor.
Vsem nagrajencem čestitamo!
RADIO OGNJIŠČE
RADIO PRIJAZNIH LJUDI
Šolarji so spet med nami. Vsi ne nosijo rumenih rutic. Popočitniška razigranost nima meja. Previdno, dragi voznik!
Dragi šolar, drži se pločnika.
Z nogami.
n zapomni si te tri besede: Bim-bam-bom.
Srečno pot v šolo ti želimo ob 7.15.
http://radlo.ognjls< e si
Vse ponudbe veljajo dokler ne poide zaloga. Tiskovne napake niso izključene. Cene se nanašajo na ponuđene izdelke in ne vklučujejo dekoracijskega materiala. Cene veljajo od 29. 10. do 30.11.2003. Cene v S IT so informativne in odvisne od valutnih razmerij.
kika Klagenfurt - Celovec, Volkermarkter Stralie 165, tel. 0043/463/3840   -   kika Villach - Beljak, Karntner Strafie 7, tel. 0043/4242/32111
Tržiško tržnico bodo uredili Gorenjski,,a8eUse:rača
Ko bodo uredili lastninske odnose med nekdanjimi lastniki kontejnerja, bodo tržnico lahko bolje uredili.
Na Gorenjskem ustanavljajo klub ljubiteljev gorenjskih nageljnov.
Tržič - Tržiška tržnica deli usodo večine gorenjskih tržnic. Ni pokrita, kaj šele zaprta, na njej je le nekaj stojnic - toliko, da se reče, daje tržnica in da se nekaj prodaja. Na Gorenjskem smo sploh bolj revnih idej, kar se naših tržnic tiče: vedno so neki nebodigatreba, na prostem, na dežju, hladu in mrazu, s svetlo izjemo škofjeloške, ki ima upravljavca, ki je začutil, daje treba ljudem ponuditi urejeno, zaprto in pestro tržnico.
V Tržiču se je v lepem sobotnem dopoldnevu treba nekako "prebiti" skozi avtomobilsko pločevino, ki obilno krasi prostor, kjer je tudi tržnica. Ni ravno higienično, da so bencinski hlapi tako blizu, a kaj hočeš -Tržič z avtomobilskim parkiranjem vsepovsod ni med našimi mesti nobena izjema.
Za stojnicami najdemo dve prodajalki, ki živita v bližini Tržiča in na tržnici prodajata že več let. Pravita, da bi bila lahko
tržnica veliko bolje urejena, kot je zdaj, koje za zadnjimi stojnicami prazen, a odprt prostor, za katerega nihče ne ve, čemu služi. Le zjutraj, ko prideta na tržnico, zavohata kakšne čudne vonjave iztrebkov, ki so jih pustili objestnih nočnih vandali, ki se radi potikajo tod okoli. Kako kaj prodaja? Slabo, pravita. Prej so prodajali tudi konfekcijo, pa so "scagal" in šli. Malo ljudi pride, diskonti in veletrgovine so pobrale kupce.
Povsem nasprotnega mnenja je Darko Kuhar iz Dupelj, ki prideluje lepo in kakovostno integrirano zelenjavo na osmih hektarih. Pravi: "Tržnica kot tržnica, jaz sem z njo zadovoljen. Imam svoje stranke, ki se tako kot v Ljubljani ali Mariboru, kjer prodajam, zavedajo, kaj pomeni neškodljiva in zelo kontrolirana pridelava lepe zelenjave, ki je za povrh še cenejša kot v veletrgovinah." In kaj pravi o tržnici upravljavec, Ko-
Darko Kuhar iz Dupelj se ukvarja z integrirano pridelavo in v Tržiču prodaja večinoma svojim stalnim strankam.
munala Tržič? Direktor Jurij Peternelj: "Tržnico bomo vsekakor lahko bolje uredili, ko bo rešeno lastništvo med sedanjim in prejšnjim najemnikom prostora, ki je zaprt. Kontejner, ki je prazen, bi preselili v pokriti
del in pridobili parkirne prostore. Prizadevamo si, da bi skupaj z občino čimprej uredili lastniški odnose med nekdanjimi najemniki, ki so na tržnici odpirali in zapirali lokale."
Darinka Sedej
Kranj - Gorenjska turistična zveza je letos že tretjič razpisala natečaj pod naslovom Vrnimo na gorenjski balkon gorenjski nagelj. Od skromnih šestih prijav v začetku je številka narasla na 43, lani 73, letos pa so prejeli že več kot 150 prijav vseh tistih gorenjskih ljubiteljev cvetja, ki imajo na balkonih in na oknih gorenjski nagelj. Nageljni se torej res vračajo na gorenjski balkon, ljubiteljev in gojiteljev pa je že toliko, da ustanavljajo Klub ljubiteljev gorenjskega nageljna. Klub ljubiteljev rože, ki se je najdlje obdržala na Gorenjskem.
Gorenjski nagelj je svetlo rdečin manj bujen kot švicarski nagelj, kijih imajo nekateri na balkonih, ne vedoč, da vsak nagelj ni gorenjski nagelj. Vendar komisija za ocenjevanje pri Gorenjski turistični zvezi vseh tistih, ki gojijo "Švicarje" ne izloči, lastniku le povedo, daje pravi gorenjski nagelj drugačen - manj bujnega cvetja in zelenja. Vsi tisti, ki imajo prave gorenjske nagelj-
ne, dobro vedo, da je gorenjski nagelj kar "dolgo časa žalosten" in da moraš zanj res imeti "roko". Za njegovo vzgojo je potrebno znanje, zato bo Gorenjska turistična zveza k sodelovanju povabila vse vrtnarije, ustanovil se bo Klub ljubiteljev gorenjskih nageljnov, izdali bodo skromno brošuro o gojitvi tega cvetja. V želji, da kupcem povedo, kaj je in kako se vzgaja prava gorenjska cvetlica in da kupcev vrtnarji ne bi zavajali, ko kupujejo uvožene nageljne namesto gorenjskih. Gorenjska turistična zveza si tudi prizadeva, da bi Gorenjci gojili več drugih avtohtonih rož, saj ob vsakoletnem ocenjevanju krajev opažajo, da ne le posamezniki, ampak tudi večji turistični kraji zanemarjajo avtohtone cvetlice. Krajinski arhitekti imajo na take zasaditve kar veliko pripomb in tudi mednarodni ocenjevalci dajejo odlične ocene le tistim, ki zasadijo predvsem krajinsko avtohtone rože in grmovja. Darinka Sedej
Cerklje spet najlepše urejene
Cerklje - Ko smo pred časom pisali o urejanju parka pomembnih mož v Cerkljah s pomočjo ekološkega sklada podjetja Unic-hem, je župan Franc Čebulj izrazil upanje, da bi Cerklje tudi letos razglasili za najlepši slovenski kraj v kategoriji manjših krajev in si tako prislužile sredstva iz ekološkega sklada tudi v prihodnjem letu. Želja se mu je ta teden uresničila, saj je Turistična zveza Slovenije že drugič zapored in tretjič doslej Cerklje razglasila za najlepše urejeno in najbolj gostoljubno manjše mesto v Sloveniji. Cerklje so tudi edini gorenjski kraj, ki si je letos
priboril priznanje v tradicionalni akciji turistične zveze.
"Za to so najbolj zaslužni občani sami, ki skrbno urejajo svoje vrtove, njihove stanovanjske hiše pa krasijo številne rože. Svoje je dodala tudi lepa urejenost Osnovne šole Davorina Jenka, ki sojo letos razglasili za najlepše urejeno šolo na Gorenjskem. Zavedamo se. da bi bil lahko naš kraj še lepši, saj je potrebno še marsikaj postoriti. Tu mislim predvsem na obnovo starejših zasebnih hiš v Cerkljah, podobno, kot je občina storila s staro blagovnico," je povedal župan Franc Čebulj. S.S.
Ljubezen in vera v dobro ju držita skupaj
Julka in Mirko Pogačar z Breznice pri Žirovnici skupaj živita že 51 let. Okrogel jubilej bi morali praznovati lani, vendar je načrte prekrižala Julkina bolezen, ki je na srečo mimo. Bo pa letos toliko bolj veselo, ko se bo zbrala
širša družina in bližnje sorodstvo.
Breznica - Tako kot letos na njuno obletnico, je bil tudi 18. oktober 1952, ko sta v Radovljici stopila pred matičarja in se s kočijo peljala k poročnemu obredu v blejsko cerkev, sončen dan. Ohcet z okoli 40 svati je bila na nevestinem domu v Slatni pri Begunjah, potem pa jo je ženin peljal na svoj dom na Breznico. Aktivna leta je Mirko preživel v jeseniški železarni, Julka pa je prvih 12 let, da sta hčerka Mira in sin Darko nekoliko odrasla, skrbela za
gospodinjstvo in se potem zaposlila v žirovniški osnovni šoli kot čistilka.
Spoznala sta se na gasilski veselici pri Sveti Luciji v bližini Julkine domače vasi. "Takrat sem ji v šali rekel, pet let počakaj pa se bova vzela," se spomni Mirko, ki je tedaj kot 21-letni fant (Julka jih je štela 20) imel še vojaščino pred sabo. Navsezadnje je tako tudi bilo: po petih letih sta svojo zvezo za vse življenje tudi uradno potrdila.
V 90 letih je doživela marsikaj
Dolenja Dobrava - Trdne vo^je in zdravja so domači in sosedje zaželeli Terezgi Čadež z Dolenje Dobrave v Poljanski dolini ob njenem jubileju, 90-letnici. Sama si predvsem želi, da bi boh*e videla.
Predolgo čakanje na nov zabojnik
Pri smeteh smo ljudje občutljivi. Čeprav pogosto grdo smetimo javne površine, praviloma želimo čisto in urejeno lastno dvorišče. Tako tudi stanovalci bloka z vhodoma 116 in 119 na Hrušici.
Na večer njenega rojstnega dne, 14. oktobra, jo je na dvorišču pred hišo presenetil ansambel Zimzelen, ki ji je za darilo zaigral nekaj pesmi. Zbrali so se tudi prijatelji ter skupaj z županom občine Gorenja vas - Poljane Jo-žetom Bogatajem in Jano Roje, predsednico krajevnega odbora Rdečega križa Gorenja vas, nazdravili na trdno zdravje. Na slavju s svojimi domačimi se je še veselo zavrtela ob zvokih domače glasbe.
Terezija Čadež se je rodila leta 1913 kot tretji otrok in tako kot večini ji v tistem času ni bilo pri-zaneseno. Oče je večkrat odšel v Ameriko in tako je mama držala vse niti v rokah. Terezija si je zelo želela, da bi se izučila za
prodajalko, tako kot je bil njen starejši brat Janez, vendar sta ji starša svetovala naj se odloči za šiviljo. Ta poklic je z veseljem opravljala vse dokler ji niso v starosti začele pešati oči.
Omožila se je leta 1937 in z možem Pavlom sta se takoj preselila na Jesenice, ker je bilo takrat okolici Gorenje vasi težko najti zaposlitev, v železarni pa so potrebovali elektrikarje. Terezija je bila zelo navezana na dom. Zato se je s kolesom pogosto vozila z Jesenic na Dolenjo Dobravo, da je skrbela za bolno mater. S seboj je vozila tudi najstarejšega sina Pavla in ponavadi polno torbo živil. Kmalu po materini smrti pa seje z družino preselila nazaj na Dobravo in skrbela za očeta. Rodila je dva sinova, Pavla in Janeza, sedaj pa zanjo skrbi najstarejši. Severjeva mama je po tridesetih letih zakona ovdovela in dneve sije zapolnila tako, daje pazila vseh svojih šest vnukov, pa tudi marsikaterega sosedovega otroka. Sedaj pa s sladkarijami rada obdari pravnuke, ki jih ima prav tako šest. Terezija je že v mladih letih veliko "sveta" videla s kolesom.
Kasneje pa sta z možem po Sloveniji potovala tudi z motorjem in sedaj ji največ pomeni, če jo kdo pelje na izlet, da obuja spomine na pretekle dni.
Tina Čadež
Jesenice - Problem ni obsežen, je pa dolgotrajen v tem pogledu, da jih moti že skoraj celo leto s kolesci navzgor obrnjen zabojnik za smeti, na katerega stanovalci, ko so ostali polni, ravno tako odlagajo odpadke. Po besedah Kristiana Smoleja. predsednika sveta lastnikov stanovanj, opozorila podjetju Jeko-in po zamenjavi zabojnika ne zaležejo. Stanovalci bi ga tudi popravili, če bi se s komunalno službo tako dogovorili.
Vodja sektorja Komunala pri Jeko-inu Nuša Jelene potrjuje, da so s potrebo stanovalcev seznanjeni, vendar do decembra, ko pričakujejo dobavo novih zabojnikov za smeti, prav veliko ne morejo ukreniti, s čimer so seznanili tudi predstavnika stanovalcev Smoleja. Sporni zabojnik je narobe obrnjen zaradi dotrajanosti in vodja Komunale sama pravi, da bi bilo bolj prav, če bi ga že pred časom odstranili.
Nadomeščanje dotrajanih zabojnikov je njihova naloga šele letos, za nabavo pa je za jeseniško in žirovniško občino namenjenih 1,6 milijona tolarjev. Pri-
(M^IM^IMGLAS
pravili so popis tistih, ki jih je nujno zamenjati. Decembra bodo torej lahko zamenjali nekaj več kot trideset zabojnikov, med njimi tudi pri bloku na Hrušici. "Ko bodo stvari bolj utečene, bo tudi menjava bolj sprotna," dodaja Nuša Jelene.
Mendi Kokot
"Petdeset oziroma enainpet-deset let hitro mine," pravita in tako tretjo soboto v oktobru tudi domači niso bili pozorni, daje to poseben dan. "Mamaje sicer cvrla flancate, vendar sta šele zvečer povedala, da imata obletnico poroke in smo malce praznovali skupaj," pove snaha Jana.
Praznovanje v nekoliko širšem krogu, saj sta oba doma iz velikih družin (pri Julki je bilo devet otrok, pri Mirku šest), šele bo. Tu je še pet vnukov -Mateja, Primož, Andreja, Barbara in Tomaž - ter pra-vnuki Luka, Grega in Maša. Da bi še enkrat slovesno potrdila poročno zaobljubo, kot je na-
vada ob tako visoki obletnici, se nista odločila, bo kar dovolj zahvalna maša. V času, ko mnogi pari ostanejo skupaj le nekaj let, zanju velja, daju skupaj držita ljubezen in vera v dobro, da lahko preneseta tudi težke trenutke. Najtežja je bila izguba hčerke pred desetimi leti, Mirko pa je še zelo mlad doživel delovno nesrečo v železarni. Sicer pa sta živela bolj skromno, gradila sta hišo, na dopuste nista hodila in bila najraje doma, ves čas pri delu. Šele zdaj gresta kdaj v toplice, se pa skoraj vsak dan zapeljeta po bližnji okolici (Mirko zelo rad sede za volan), da pogledata, kaj je novega. Mendi Kokot
Sobno dvigalo za Mateja
Lions klub Bled je prispeval denar za Mateja na Koprivniku.
Koprivnik - Mateju Sodji, 21-letnemu fantu s cerebralno paralizo na Koprivniku v Bohinju, je Lions klub Bled letos v začetku leta že prispeval
Člani Lions kluba Bled s predsednikom KS Janezom Korošcem so pred dnevi obiskali Sodjeve in Mateju izročili pomoč za sobno dvigalo.
pomoč za nakup sobnega dvigala znamke Mann guld. Pred dnevi pa so podpredsednik kluba Janez Fajfar, člana Jana Krnaič in dr. Borut Rus, predsednica komisije za socialne zadeve v klubu dr. Marina Rus, tajnica Danja Rus, akademska slikarka Melita Vovk in predsednik krajevne skupnosti Koprivnik-Gorjuše Janez Korošec obiskali družino Sodjevih in jim izročili še en prispevek za nakup dvigala. Denar je blejski Lions klub zbral z organizacijo golfskega turnirja za pomoč Mateju. Tako so skupaj s prispevki članov kluba zbrali šeststo tisoč tolarjev in jih namenili za pomoč Mateju. Lions klub Bled je tako za nakup sobnega dvigala za Mateja prispeval skupaj osemsto tisoč tolarjev. Pomoč pa so prispevali tudi Matejevi sorodniki, lovski rogisti iz Bohinja, Društvo invalidov Bohinj in gasilci PGD Koprivnik. Sodjevi s Koprivnika in Lions klub Bled se vsem darovalcem pomoči iskreno zahvaljujejo.
Andrej Žalar
Četrtek, 30. oktobra 2003
PETEK, 31. OKTOBRA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.15 Gorenjska noćna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Gremo na potep 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prispevek 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Relax 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzne informacije - minute za GBD 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Pometamo po glasbeni sceni + poslušejbl 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Pometamo po glasbeni sceni t poslušejbl 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaia s poslušalci 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: Pregled komemora-cij ob 1. novembru 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Planinski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Gorenjec, Gorenjka meseca 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.05 Aktualno: Božo Benedik, Bled nekoč in danes 10.25 Obvestila
10.30 Včeraj danes jutri 10.45 Oglasi 11.00 Aktualno: 1001 nasvet 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih: Danes je dan varčevanja 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Dan reformacije - gost evangeličanski pastor Ace Arsov 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno: E knjižnica na Jesenicah 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno 15.00 Ta Relax 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik - cak OOZ Radovljica 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno: Ob današnjem dnevu reformacije 17.30 Včeraj danes jutri 17.40 Oglasi 18.00 Brezplačni mali oglasi po pošti 18.25 Obvestila 18.30 Pregled komemo-racij ob 1. novembru 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.25 Napoved jutrišnjih oddaj 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke -Vrbova piščal 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 1001 nasvet, ponovitev 23.40 Oglasi
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Nasvet za izlet 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 9.00 Praznično dopoldne 9.30 Za kulturni vsakdan - MAGICA LATERNA 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 11.00 Razmišljanje o denarju 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 13.35 Pregled tiska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.35 Pregled tiska 17.00 Praznično popoldne 18.00 Planinska oddaja 19.00 Radio jutri 19.30 Zadetek v petek 21.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, vreme, ceste 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.35 Vreme 7.50 Skriti mikrofon 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Želo 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Rešeto 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30
Zmajčkov mozaik 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 16.30 Potovanja 17.30 Ponovitev Radia Pirat 18.00 RGLov top 13, glasbena lestvica 19.20 Vreme 19.30 Znova -Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Posnetek koncerta ljudskih pevcev 19. septembra v Slovenski Bistrici 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Knjižne minute (presoje) 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Predstavitev Slomškovih pesmi 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar tedna 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Posnetki iz Maribora 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 2. in 4. Skriti zaklad 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Rožni venec: škof Kvas 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Iz Mohorjeve skrinje 21.00 Nagovor pred praznikom (p. Branko Cestnik) 21.15 O misijonskem delu p. Janeza Mi-helčiča 22.00 Klasična glasba Ponovitve 23.00 Doživetja gora in narave 24.00 Sveta vera bodo vam luč 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zapra-šenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Mozaik Slovenije 9.40 Glasbene želje 10.00 Tretja mladost: odkrivajmo stara znanja - jamomer-stvo na Idrijskem in Cerkljanskem 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RAS L 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 18.00 Petkov večerni program 22.00 Nočni glasbeni program
SOBOTA, 1. NOVEMBRA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO SLOVENSKE GORICE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Kultura 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.30 Bistre glave vedno dogovore prave -Razmišljanje o 1. novembru 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Bistre glave vedo odgovore prave 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prispevek 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek - Kmetijsko svetovalna oddaja 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Izbor pesmi tedna 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.20 Verska oddaja 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program iz studia Radia Kranj
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo
R TRIGLAV
5- 30 Minute za narodnozabavno glasbo
6- 00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, Vreme in Robert Bohinc 6.15 Da vas Prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6-40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je no-Ve9a v porodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno: Pregled komemora-ci| ob 1. novembru 8.00 Kronika OKC
Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Ekološki nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno, Rumeno na modrem 9.00 Triglavski zeleni vrtiček, ponovitev 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj danes jutri 10.40 Oglasi 11.00 Danes je dan spomina na mrtve: Gostja Štefka Ferbežar, HOSPIC Jesenice 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 12.50 Aktualno: Podarim dobim, brezplačni oglasi 13.00 Beseda mladih 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Moda in čas, ponovitev oddaje 18.25 Obvestila 18.30 Tedenski pregled 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Pravljica za otroke - Slamnati medvedek 20.00 Aktualno 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Made in Italv 22.40 Oglasi 23.00 Veterinar na obisku, ponovitev
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 7.00 Druga jutranja kronika 7.35 Pregled tiska 8.00 Radio danes 9.00 Praznično dopoldne 9.30 Prgišče pravljic 9.40 Kje tišči zajec? 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Oddaja za male živali 11.00 Praznično dopoldne 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.25 Kino 17.00 Praznično popoldne 19.00 Desetnica - lestvica popularne 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Znova: Glasbeni gost 7.00 Dobro jutro 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 RGL danes 8.30 Pomurski dogodki 9.30 Žulj na jeziku 10.00 RGL na ogledih 12.00 BBC novice 13.30 Pasji radio 14.00 Želje, čestitke 15.30 Kulturni utrip 17.30 Notranjsko kraški mozaik 18.00 Iz svetovnih glasbenih lestvic 18.57 Izbranka tedna 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Nagovor za praznik (p. Branko Cestnik) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Naravoslovne zanimivosti 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Sobotna iskrica 10.00 Prenos svete maše 11.30 Vsi sveti - o škofu Držečku 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 14.00 Vsi sveti - slovenski kandidati 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Vsi sveti -Teharje 17.00 Slovenc' Slovenca vabi 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Naš gost: dr. Darja Krhin 19.30 Poročila 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Radijska molitev 21.00 Nagovor pred nedeljo (p. Branko Cestnik) 21.15 1. Gospod, ponovitve 22.00 Za življenje 23.00 Obala neznanega 24.00 Slovenc' Slovenca vabi 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva - kosilo 9.40 Glasbene želje 10.00 Predstavitvena oddaja 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 V nngu 13.00 Glasbeni gost 14.00 Mlin na eter 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utnnki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.15 26. Rally Saturnus 19.00 Coca cola airplav charts 19.00 Svežih 50 - sobotni glasbeni program 22.00 Nočni program
NEDELJA, 2. NOVEMBRA 2003
nih prireditev 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Nedeljsko popoldne 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Nedeljsko filmsko popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Novice 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek Kino kviz 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.50 EPP 20.00 Glasba 24.00 Skupni nočni program
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Zdrav način prehranjevanja, ponovitev 6.15 Nedeljska pravljica za otroke -Pogumni krojaček 6.25 Obvestila 6.40 Oglasi 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Oddaja za otroke: Mirin vrtiljak 8.40 Oglasi 9.25 Napoved oddaj čez dan 9.30 Kulturni utnnek 9.40 Oglasi 10.00 Motorci 10.25 Obvestila 10.30 Nedeljske novice 10.40 Oglasi 11.00 Brezplačni mali oglasi 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.40 Oglasi 13.00 Nedeljska gostja: Vla-sta Skumavec Rabič 13.40 Oglasi 14.00 Voščila 14.10 Nedeljski gost: igralec Uroš Smolej 14.25 Obvestila 14.40 Oglasi 14.45 Skriti glasbeni gost 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.05 Vreme, ceste 16.10 Voščila 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Nedeljsko popoldne s pesnikom Be-
njaminom Gracerjem 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.45 Oglasi 18.00 Aktualno: Danes je svetovni dan radia 18.25 Obvestila 18.40 Oglasi 18.45 Duhovni razgledi - ponovitev 19.00 Črna kronika dneva 19.05 Minute za prijetno razpoloženje (resna glasba) 19.25 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Druga stran in Glasbena gve-rila - oddaja za mlade 21.15 Mozaik Slovenije: Novo mesto, Boštjan Kovačič 21.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Dr Petek, ponovitev 22.40 Oglasi
R SORA
7.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 7.30 Noč ima svojo moč 8.00 Tema po izboru voditelja 8.10 Smeh za smeh 9.00 Aktualna tema 10.00 Dogodki, šport, vreme, osmrtnice 10.15 Osmrtnice 11.00 Škofjeloški tednik 11.40 Radijska izložba 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Kmetijska oddaja 13.00 Osmrtnice 13.10 Napoved programa 13.15 Čestitke 14.00 Evropa v enem tednu 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 17.00 Nedeljsko srečanje 19.15 V nedeljo obujamo spomine 19.55 Radio jutn 20.00 Odpoved programa 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Znova - Starinarnica 6.50 Horoskop 7.15 Novice, ceste, vreme 7.20 Nočna kronika 7.35 Vreme 8.20 Na današnji dan 8.25 RGL danes 9.00 Dolenjski utrip 9.30 Izbor iz svetovnih zanimivosti 10.30 Nedeljski gost 12.00 BBC novice 13.30 Želje, čestitke 15.20 Kulturni utrip 18.00 Starinarnica 18.57 Izbranka tedna 19.30
Ugibamo 19.45 Športni pregled 19.55 Horoskop
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Škofov govor za nedeljo (ponovitev) 7.00 Zvonjenje 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 AMZS 8.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Prenos sv. maše 10.00 Prenos svete maše (Mengeš) 11.00 Poročila, osmrtnice, obvestila 11.15 Kmetijska oddaja 12.00 Zvonjenje 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo PRO-jevcem 12.30 Glasbena voščila 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 Slovencem po svetu in domovini 18.30 Sakralna glasba 19.30 Za otroke 19.45 Škofov govor za nedeljo 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R O? 20.30 Obala neznanega - izzivi vere 21.30 Radijski roman Ponovitve: 22.00 Naš gost 23.00 Iz življenja vesoljne Cerkve 23.30 Sobota ob 21.15 0.30 Graditelji 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
7.00 Dobro jutro, novice, vreme 7.30 Iskanja 7.45 Horoskop 8.15 Vrtimo 113 8.30 Zelena solza z Milanom Ježem 9.30 Povej naprej 10.00 Nedeljski klepet 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.15 Zaprašenki dneva 11.30 Oglasi, zanimivosti 12.00 Kronika tedna 12.30 Črna kronika 13.15 Voščila, S pesmijo na obisku 14.00 Minute za podjetne 14.30 Športni program 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Nedeljsko popoldne 19.00 Živimo lepo - portret 20.00 Nočni glasbeni program
PONEDELJEK, 3. NOVEMBRA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Tedenski pregled dogodkov 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Cankarjev dom 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: Kontaktna oddaja s ŠKODO 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Črna kronika 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Ponedeljkovo športno popoldne 17.00 Novice 17.10 Športno popoldne 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.30 Kaj bom ko bom velik -fizioterapet-ka19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Večer zimzelenih melodij 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno: Jejmo malo, jejmo zdravo -Jabolko, grešno dobri sadež 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi 8.50 Aktualno 9.00 Triglavski zeleni vrtiček 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktual-
no 10.00Aktualno 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Gorenjska tedenska črna kronika 12.20 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Športni ponedeljek 13.40 Oglasi 14.00 Prometna varnost na gorenjskih cestah 14.10 Vreme doma in po svetu 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 15.00 Aktualno 15.25 Napoved oddaj čez dan 15.30 Dogodki in odmevi 16.05 Vreme, ceste 16.10 Popevka tedna 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Jejmo malo, jejmo zdravo (ponovitev) 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Glasbena skrinja 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Kranjska Gora 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Moja je lepša kot tvoja: Zreška pomlad 20.40 Oglasi 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Popevka tedna 22.00 Ponovitev športnega pogovora - ansambel Storžič 22.40 Oglasi 23.00 Motorci, ponovitev 23.20 Glasba do polnoči
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Pet minut za izobraževanje 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno: Kjer je volja, tam je tudi pot - oddaja za invalide 9.30 Komentar 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 11.00 Oddaja za upokojence 12.00 Kličemo London -BBC 12.15 Pesem dneva 12.20 Radijska prodaja 12.30 Ponovitev kmetijske oddaje 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 16.30 Računalniška oddaja 17.00 Studio 911 - obrtniki 18.00 Šolski radio 19.00 SMS BOX za mlade 19.55 Radio jutri 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.20 Iz Trzina 10.30 Šport na RGL-u 11.30 Vaše mnenje o ...
12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz Domžal 13.30 Globus, mednarodni pregled 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Modni bla, bla 18.00 Glasbeni gost 19.20 Vreme 19.30 Znova Globus 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice in Vaša pesem 11.15 Iz založbe TDO 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 13.30 Stare, ma lepe 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 INFO oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 17.00 1. Zdravstvena 2. O šolstvu 3. Pravne zagate 4. Za streho nad glavo 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 Glasovanje za Vašo pesem 19.00 Glas Amerike 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponovitev) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Prijatelji Radia Ognjišče 21.30 Mozaik dneva 22.00 1 Zanimivosti nočnega neba Ponovitve. 23.00 Sakralna glasba 24.00 Slovencem po svetu in domovini 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Liudje med seboj 9.40 Glasbene želje 10.00 Športni program 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utnnki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Novosti slovenske glasbene produkcije 18.10 Avto-mobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 ŠKL 20.00 Nočni glasbeni program
TOREK, 4. NOVEMBRA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
SNOP - skupni nočni program radijskih Postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do °5.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - KOROŠKI RADIO
5-30 Napoved 5.45 Razmere na cestah
6.00 Vreme, ceste 6.15 Nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.45 Vreme, ceste 7.15 Prispevek 8.00 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Novice 9.10 Predstavljamo vam slovenske glasbenike
9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Prispevek 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Po domače na kranjskem radiu 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice 12.40 Kmetijska oddaja 12.50 EPP 13.00 Voščila 13.50 EPP 14.00 Novice 14.10 Prispevek 14.30 Oglašania s šport-
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Knjižni kotiček 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost: župan občine Skofja loka 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.40 Zaposlovanje 10.45 Kaj danes za kosilo 10,50 EPP 11.00 Novice 11.20 Prodaja rabljenih vozil 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Turistične informacije 12.30
Osmrtnice 12.40 Prispevek: Stanovanjski krediti 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Borzni komentar 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.10 Čvek je Kranjcem v kratek čas: Tema Problemis prostitucijo v Sloveniji 16.55 EPP 17.00 Novice 17.10 Vreme, ceste 17.20 Avtomobilistična oddaja na Radiu Kranj 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Računalniške novice 18.40 Prispevek 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.55 EPP 20.00 Z Arturjem skozi igre življenja 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste, vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.19 Razmere na cestah, vreme 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, energetski nasvet 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.30 Kulturni utnnek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike: Linhartova dvorana Radovljica 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Aktualno 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.15 Voščila 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno: oddaja za upokojence 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Aktualno 14.15 Voš-
čila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Prosta delovna mesta 15.00 Aktualno: Big Bang 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Kvizkbteka 17.30 Včeraj, danes, jutri 18.00 Aktualno, informativna vsebina 18.25 Obvestila 18.30 Tednik Bohinj 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Lestvica izpod Triglava 20.15 Glasbeni večer po izboru Braca Korena 20.40 Oglasi 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Računalniške novice 23.00 Kulturni utrinek, ponovitev
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Besedovanje o besedah 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.00 Radio danes 8.15 Novice in dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malice - Mateja 9.00 Aktualno 9.20 Črna kronika 9.30 Radovedni vseved 10.00 Novice in dogodki, šport, vreme 10.15 Osmrtnice 10.20 Pogled v zvezde 10.30 Vrelci zdravja in lepote 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem dneva 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 (kultura) 18.00 Vrtiljak stare glasbe 20.00 Odpoved dnevnega programa 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGLovo želo 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko ... 10.00 V Ljubljani 10.30 Gost, tema 11.30 Vaše mnenje o ... 11.00 Kamniške novice 11.30 R G Lova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.00 Iz tujega tiska 13.30 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 18.00 Slovenska glasbena lestvica 20.00 Horoskop 20.30 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik.6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifar-mov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki
15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 17.00 Šport na radiu Ognjišče I, 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Šport na Radiu Ognjišče II. 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 1. Luč v temi, 3. Vstani in hodi, 2. 4. in 6. Juretov večer 21.30 Mozaik dneva 22.00 1. in 3. Sončna pesem, 2. 4. in 5. Svetloba in sence 23.00 Ponedeljek ob 17.00 24.00 Prijatelji Radia Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
OBES
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Ekologija 9.40 Glasbene želje 9.50 Minute s turistično agencijo Relax 10.00 Minute za podjetne: Problematika zagotavljanja poslovnih prostorov 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.10 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 SQ dance 20.00 Nočni glasbeni program
SREDA, 5. NOVEMBRA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRIGLAV
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 Bio vremenska napoved 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu? 6.50 EPP 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 7.50 EPP 8.00 Novice 8.15 Misel dneva - citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.50 EPP 9.00 Godan 9.20 Tema dneva 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Ponudba nepremičnin 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek: S Potovalno agencijo Al-petour 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna - poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Prispevek 14.50 EPP 15.00 Novice 15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 16.00 Novice 16.10 Varujmo zdravje 16.50 EPP 17.00 Novice 17.10 Prispevek: Štiri tačke 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Oddaja za upokojence 18.45 Kultura 18.50 EPP 19.00 Novice 19.05 Izgubljeni, najdeni predmeti 19.10 Mladi, nadarjeni, obetavni 19.30 Zadetek 20.00 EPP 20.10 Posebna z Mirkom 22.00 Glasba 24.00 Skupni nočni progam
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.05 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.50 Kaj je novega v porodnišnicah? 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj -zadnjih 24 ur 8.05 Nasvet psihologinje: Obsmrtno življenje, mag. Silvana Gasar 8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.40 Oglasi
8.50 Aktualno 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 10.00 Olimpijski kotiček 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Zlata kočija formula ena 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC - novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Glas ljudstva 13.40 Oglasi 13.50 Motorci, ponovitev oddaje 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.50 Aktualno 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.15 Zgornja Gorenjska, tu smo doma 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Aktualno 17.00 Pogled v današnji dan 17.10 Aktualno 17.25 Napoved oddaj 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Jesenice 19.00 Oglasi 19.10 Črna kronika dneva 19.15 Voščila, Misli iz biblije 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.41 Minute za prijetno razpoloženje, ponovitev 20.00 Aktualno: Pot k svetlobi in zdravju: Anton Hladnik 21.00 Glasba do polnoči 21.30 Vesela sreda v Casi-noju Maks v Kranju 21.40 Oglasi 22.00 Zlata kočija formula ena (ponovitev) 22.40 Oglasi 23.00 Misli iz Biblije, ponovitev
R SORA
6.00 Napoved programa - Začnimo dan z nasmehom 7.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Cvetlice in gredice 7.00 Druga jutranja kronika 7.40 Pregled tiska 8.15 Novice, dogodki, šport, vreme 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Povej naglas 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.20 Zakladi slovenskih spominov 11.00 Župan na obisku - Gorenja vas - Poljane 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Župan na obisku - ponovitev 18.00 Na planetu glasbe 20.00 Radio jutri 20.05 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz
6.00 Dobro jutro 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.25 RGL danes 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani 10.30 RGLov gost 11.30 Vaše mnenje o 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva
13.00 Rešeto 14.00 Pasji radio 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 16.00 Šport in rekreacija 17.30 Kinomatik 18.00 Izbranka tedna, glasovanje 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Vedeževanje
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 10.00 Poročila 10.15 Srečno na poti 11.00 Kratek novice, Vaša pesem 11.15 FIDI 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Zlati zvok 14.00 Kratke novice 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar pnreditev 16.00 Mali oglasi 17.00 Pogovor o ... 18.00 Poročila, Vaša pesem 18.15 Aktualna tema 19.00 Glas Amenke 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik programa za jutri 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Sveta vera bodi vam luč (radijska kateheza) 21.30 Mozaik dneva 22.00 Glasba z znamko 23.00 Šport na Radiu Ognjišče 4.40 Radio Vatikan
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -Zdravje in lepota 9.40 Glasbene želje 10.00 Aktualna tema: Aktualnosti na Logaškem 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.15 Kulturni utrinki 13.30 SMS beračk 14.00 Mlin na eter 15.15 Z vami Gospodarski vestnik 15.30 Dogodki in odmevi RASL 16.15 Kulturni utrinki 16.30 Popevka tedna 17.00 Regijske novice 17.20 Izbiramo popevko tedna 18.10 Avtomobilistična oddaja Avtofokus 18.20 Glasbene želje 19.00 V viharju spominov 20.00 Nočni glasbeni program
ČETRTEK, 6. NOVEMBRA 2003
SNOP - skupni nočni program radijskih postaj v Sloveniji vsak dan od 00.00 do 05.00 na frekvencah Radia Triglav, Kranj in Sora - RADIO TRBOVLJE
R KRANJ
5.30 Napoved 5.50 EPP 6.00 Novice 6.10 Poslovne novice 6.20 Gorenjska nočna kronika 6.25 BIO vremenska napoved, sonce, luna 6.30 Na današnji dan 6.40 Dobro jutro! Komu7 6.45 Vreme, ceste 7.00 Novice 7.15 Prispevek 7.30 Čestitka presenečenja 7.40 Pregled tiska 8.00 Misel dneva, citat 8.20 Oziramo se (ceste, vreme, izgubljene živali, osmrtnice) 8.30 Osmrtnice 9.00 Godan 9.20 Tema dneva: gost župan občine Radovljica 9.50 EPP 10.00 Novice 10.10 Mali oglasi 10.20 Prešernovo gledališče 10.45 Kaj danes za kosilo 10.50 EPP 11.00 Novice 11.10 Prispevek 11.30 Kviz Radia Kranj 11.45 Temperature doma in po svetu 11.50 EPP 12.00 Novice 12.10 Prispevek: Fidifarm 12.30 Osmrtnice 12.40 Prispevek 12.50 EPP 13.00 Pesem tedna + poslušejbl tega tedna 13.10 Bio vremenska napoved 13.15 Izgubljene živali 13.20 Prispevek 13.40 Zlata minuta na Radiu Kranj 13.50 EPP 14.00 Godan 14.30 Planinsko športni kotiček 14.50 EPP 15.00 Novice 15.10 Borzni komentar
15.15 Vreme, ceste 15.30 Aktualno 15.45 Pregled današnjih kulturnih dogodkov 15.50 EPP 16.00 Novice 16.20 Prispevek: Audi in Porsche Slovenija 17.00 Novice 17.10 Prispevek 17.45 Vreme, ceste 17.50 EPP 18.00 Godan 18.15 Izgubljene živali 18.20 Prispevek - To so naši 18.50 EPP 19.00 Novice 19.10 Izgubljeni predmeti 19.25 Oddaja EU 19.30 Prispevek 19.45 Kultura 19.50 EPP 20.00 Kontaktna oddaja s poslušalci 22.00 Glasba 24.00 SNOP
R GORENC
Oddajamo od 5.30 do 22.00 na 88,9 Mhz in 95,0 Mhz UKV stereo.
R TRIGLAV
5.30 Minute za narodnozabavno glasbo 5.40 Oglasi 6.00 Jutranji razgled s Triglava 6.02 Ceste 6.05 Vreme 6.15 Da vas prebudimo, jutranja uganka 6.25 Obvestila 6.30 Novice 6.40 Oglasi 6.45 Vreme 6.47 Kaj je novega v porodnišnicah? 6.50 Jutranja humoreska 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Vreme, ceste 7.22 Popevka tedna 7.25 Napoved oddaj čez dan 7.30 Pogled v današnji dan 7.40 Oglasi 7.50 Aktualno 8.00 Kronika OKC Kranj - zadnjih 24 ur 8.05 Aktualno, Zdrav način
8.25 Obvestila 8.30 Novice 8.50 Aktualno 9.00 Zakladi ljudske modrosti 9.15 Druga jutranja uganka 9.30 Kulturni utrinek 9.40 Oglasi 9.50 Aktualno 10.00 Gibljive slike, kino Železar Jesenice 10.20 Vreme, ceste 10.25 Obvestila 10.30 Včeraj, danes, jutri 10.40 Oglasi 11.00 Mavrica 11.25 Napoved oddaj čez dan 11.40 Oglasi 11.55 Pet do dvanajstih 12.00 BBC-novice 12.10 Osmrtnice 12.25 Obvestila 12.30 Novice 12.40 Oglasi 13.00 Aktualno - OKS 13.25 Napoved oddaj čez dan 13.40 Oglasi 14.00 Naš gost - Uroš Smolej 14.15 Voščila 14.25 Obvestila 14.30 Novice 14.40 Oglasi 14.50 Aktualno: Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Vreme, ceste 16.05 Popevka tedna 16.25 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.40 Oglasi 16.50 Podjetniški cik-cak OOZ Jesenice 17.00 Četrta mreža - Borut Pahor 17.10 Aktualno 17.30 Včeraj, danes, jutri 17.40 Oglasi 18.00 Aktualno, Minute za slovenski jezik 18.25 Obvestila 18.30 Tednik občine Radovljica 19.00 Oglasi 19.10 Današnja črna kronika dneva 19.15 Voščila 19.30 Pogled v jutrišnji dan 19.40 Oglasi 19.45 Zimzeleni četrtek 21.00 Glasba do polnoči 21.15 V jutrišnjem Gorenjskem glasu 21.30 Popevka tedna 21.40 Oglasi 22.00 Zdravnikov nasvet, ponovitev 22.40 Oglasi
R SORA
6.00 Začnimo dan z nasmehom 6.15 Novice in dogodki, šport, vreme 6.30 Noč ima svojo moč 6.40 Gospodinjski nasveti 7.00 Druga jutranja kronika 8.00 Radio danes 8.55 Dnevna malica - Mateja 9.00 Aktualno 9.30 Kulturni vsakdan -Izza odra 10.00 Novice in dogodki 10.15 Osmrtnice 10.30 Komercialna predstavitev 11.00 Vprašanja in pobude 12.00 Kličemo London - BBC 12.15 Pesem tedna 12.30 Čestitke 13.00 Osmrtnice 13.10 Radio danes 13.15 D9 14.00 Dober dan, Gorenjska 14.30 Radijska prodaja 15.00 Novice in dogodki, šport, vreme 15.30 RA Slovenija 16.15 Radio danes 17.00 Studio 911 18.00 Od svečke do volana 19.00 Van-dranje s harmoniko 20.00 Odpoved programa 21.00 Glasbeni program RA Sora do polnoči 24.00 SNOP
KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 Mhz -LJUBLJANA: 104,8 MHz 6.00 Dobro jutro 6.15 Novice, ceste, vreme 6.20 Nočna kronika 6.50 Horoskop 6.57 Izbranka tedna 7.20 Na današnji dan 7.35 Vreme 7.50 Anketa 8.30 Kratko in sladko 8.45 Kam danes 9.00 Gospodarstvo 9.30 Jutro je lahko 10.00 V Ljubljani
10.30 Vaše mnenje o ... 11.30 RGLova tema 12.00 BBC novice 12.30 Dogodek dneva 13.20 Odgovori poslušalcem 13.30 Turizem 14.00 Pasji radio 14.30 Borzni komentar 15.00 RGL obvešča in komentira 15.30 Kulturni utrip 15.50 Gospodarstvo 17.30 Živalski program 18.00 Jugonostalgija 19.20 Vreme 19.30 Ugibamo 19.45 Šport 19.55 Horoskop 20.00 Večerni program
R OGNJIŠČE
5.00 Pogumno v novi dan 5.10 Vreme, ceste 5.20 Biser za dušo 5.30 Poročila 5.45 Napovednik programa 6.00 Svetnik dneva 6.20 Prognostik 6.30 Kratke novice 6.35 Kličemo 113 6.45 Sejalec seje besedo (dnevni odlomki Božje besede z razlago) 7.00 Zvonjenje 7.15 Bim-bam-bom 7.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 7.45 Poročilo o stanju na cestah - AMZS 8.00 Kmetijski nasvet 8.30 Koledar prireditev 8.45 Spominjamo se 9.00 Poročila 9.15 Napovednik 9.30 Založba Družina 10.00 Poročila 10.15 Doživetja gora in narave (Robert Božič) 11.00 Kratke novice, Vaša pesem 11.15 Fidifarmov kotiček 12.00 Zvonjenje, ponovitev duhovne misli 12.05 Biser za dušo 12.15 Voščilo prijateljem RO 12.30 Poročila, osmrtnice, obvestila 13.00 Mali oglasi 14.00 Kratke novi-
ce 14.05 Napovednik 14.15 GV v etru 14.30 Kulturni utrinki 14.45 Komentar iz Družine 15.00 Informativna oddaja 15.30 Osmrtnice, obvestila 15.50 Koledar prireditev 16.00 Glasbena voščila 18.00 Poročila in Vaša pesem 18.15 1.-3. Dijaška oddaja 2. - 4. Skavtski potep 19.00 Radio Glas Amerike (VOA) 19.10 Kratke novice 19.15 Napovednik 19.30 Za otroke 19.45 Sejalec seje besedo (ponov.) 20.00 Radio Vatikan 20.20 Kaj bo jutri na R.O.? 20.30 Karavana prijateljstva I 21.30 Mozaik dneva 22.00 Karavana prijateljstva II. 23.00 Pogovor o 24.00 Srečno na poti 4.40 Radio
R ODMEV
6.00 Dobro jutro, novice, vreme 6.15 Jutranji nasmeh 6.30 Popevka tedna 7.20 Horoskop 7.45 Vrtimo 113 7.50 Zaprašenki dneva 8.15 Listamo časopise 8.30 Povej naprej 8.40 Kulturni utrinki 9.15 S pesmijo na obisku 9.30 Nasvet dneva -dom in gospodinjstvo 9.40 Glasbene želje 10.00 Turistika 11.00 Regijske novice, osmrtnice 11.30 Brezplačni mali oglasi 12.15 S pesmijo na obisku 12.30 Opoldnevnik Radia Koper 13.00 Programska izmenjava z Alpskim valom 19.00 Nočni glasbeni program
Za vas v kinu
Piše: Dominik Frelih
SEABISCUIT
akcijski, avantura, drama
Primeren za vse starosti. Dolžina: 141 minut Režija: Gary Ross
Producenti:    Patricia   Churchill, Kathleen Kennedv, Frank Marshall, Gary Ross, Jane Sindell Scenarij: Laura Hillenbrand, Gary Ross Igrajo: Tobey Maguire, Jeff Bridges, Chris Cooper, Elizabeth Banks, William H. Macy
Trije moški, vsi razočarani v življenju, se po naključju srečajo. Eden razočarani džokej, drugi je odsluženi kavboj, ki so mu posel prevzeli avtomobili in tretji je sicer uspešen podjetnik, pa nesrečen v družinskem življenju. Združijo svoje znanje in se odločijo ustvariti nekaj velikega. Vzgojiti želijo nepremagljivega in neponovljivo popolnega dirkalnega konja. Seabiscuit se jim zdi primeren, čeravno na zunaj ne kaže kakih velikih kvalitet. Toda odlike se skrivajo v njegovem velikem srcu. Pot do takega popolnega načrta pa je težka, nepredvidljiva in neverjetno muhasta. Film je mojstrovina Garryja Rossa, tako po vsebinski kot tehnični plati. Prizori so logično usklajeni in zgodba se odvija prepričljivo. Če je bil v filmu Šepetati konjem glavni očitek, da so mučili živali, tukaj te bojazni ni. Človek in žival delujeta usklajeno in med njima vlada nekakšno spoštovanje.
Seabiscuit (morski piškotek) je neverjeten izdelek mojstrskih igralcev, režiserja in scenarista. Če za filme Roberta Redforda lahko rečemo, da so narejeni z občutkom in harmonijo (Šepetati konjem) in za filme Clinta Eashvooda, da odražajo poezijo in skladnost povedanega s pridihom sočutja in spoš-
KINO
Petek, 31. oktobra
KINO CENTER ameriška komedija AMERIŠKA PITA: POROKA ob 16., 18. in 22.15 uri: Filmsko gledališče: francosko-nemško-romunska vojna drama AMEN ob 20. uri; KINO STORŽIČ Disnevjev an-mirani pustolovski film KNJIGA O DŽUNGLI 2 ob 17. uri; Filmsko gledališče: francosko-nemško-romunska vojna drama AMEN ob 19. uri; predpremierno predvajanje ameriške komične drame ODŠTEKANI PETEK ob 21.30 uri; LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA avanturistični družinski akcijski film PIRATI S KARIBOV ob 20. uri; KINO SORA SKOFJA LOKA komedija MAMBO ITALIANO ob 18. uri; akcijski triler MODRI ANGELI ob 20. uri; KINO ŽIRI ameriška romantična komedija VSEMOGOČNI BRUS ob 18. uri; ameriška kriminalka ITALIJANSKA MISIJA ob 20. uri.
Sobota, 1. novembra __
KINO CENTER ameriška komedija AMERIŠKA PITA: POROKA ob 17., 19. in 21. uri; KINO STORŽIČ Disneyev družinski animirani film LILI IN ŽVERCA ob 16.30 uri; predpremierno predvajanje ameriške komične drame ODŠTEKANI PETEK ob 18. uri; Filmsko gledališče: francosko-nemško-romunska vojna drama AMEN ob 20. uri; ameriška kriminalna drama STROGO ZAUPNO ob 20.15 uri; LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA avanturistični družinski akcijski film PIRATI S KARIBOV ob 18. uri; kriminalka, drama, triler HLADNOKRVNO ob 20.30 uri; KINO SORA SKOFJA LOKA akcijski triler MODRI ANGELI ob 18. uri; komedija MAMBO ITALIANO ob 20. uri; KINO ŽIRI ameriška romantična komedija VSEMOGOČNI BRUS ob 20. uri.
tavanja do najglobljih čustev (Najini mostovi), potem za pričujoči film Garrvja Rossa enostavno zmanjka superlativov. Če bi združili oba našteta filma in jima dodali še nekoliko šarma tridesetih let ter nekaj moralnih spodbud, bi se nekoliko približali Seabiscuitu.
V Ameriki divja huda gospodarska kriza in ljudje so brez dela. Znajti se morajo sami. Nihče jim ne bo dal druge priložnosti. Vsi so grdi rački, ki se ne bodo nikoli več prikazali v podobi lepega belega laboda. Morda so to nekoč bili, vendar šok je bil prehud. Pa se lahko tak črni raček ponovno dvigne? Se lahko nekdo, ki je v življenju doživljal le poraze in ponižanja, spet postavi na lastne noge? Morda celo dvigne nad druge? "Življenja ne gre zapraviti zaradi ene drobne napake," pravi kavboj v filmu.
Življenje se je v dvajsetih letih spreminjalo izredno hitro. Človek družbenih sprememb ni dohajal več. Zaradi tega je padel v kategorijo neprilagojenih. Ko jih je bilo preveč, se je zgodil zlom borze. Le kaj ima z vsem tem Seabiscuit?
Nedelja, 2. novembra
KINO CENTER ameriška komedija AMERIŠKA PITA: POROKA ob 17., 19. in 21. uri; KINO STORŽIČ Disnevev družinski animirani film LILI IN ŽVERCA ob 16.30 uri; predpremierno predvajanje ameriške komične drame ODŠTEKANI PETEK ob 18. uri; ameriška kriminalna drama STROGO ZAUPNO ob 20. uri; LINHARTOVA DVORANA RADOVLJICA kriminalka, drama, triler HLADNOKRVNO ob 18. uri; avanturistični družinski akcijski film PIRATI S KARIBOV ob 20.00 uri; KINO SORA SKOFJA LOKA komedija MAMBO ITALIANO ob 18. uri; akcijski triler MODRI ANGELI ob 20. uri; KINO ŽIRI ameriška kriminalka ITALIJANSKA MISIJA ob 17. uri; ameriška romantična komedija VSEMOGOČNI BRUS ob 20. uri.
Ponedeljek, 3. novembra
KINO CENTER ameriška komedija AMERIŠKA PITA: POROKA ob 16., 18. in 20. uri; KINO STORŽIČ ameriška kriminalna drama STROGO ZAUPNO ob 17., 19. in 21. uri.
Torek. 4. novembra
KINO CENTER ameriška komedija AMERIŠKA PITA: POROKA ob 16., 18. in 20. uri; KINO STORŽIČ ameriška kriminalna drama STROGO ZAUPNO ob 17., 19. in 21. uri.
Sreda, 5. novembra__
KINO CENTER Vasovanje s Podokničarjem ob 20. uri; svetovna premiera ameriškefa znanstvenofantastičnega akcijskega trilerja MATRICA: REVOLUCIJA ob 15., 17.30 in 20. uri.
HALO - HALO, KAŽIPOT / info@g-glas si
GORENJSKI GLAS • 23. STRAN
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Trst 31.10.; Lenti 30.10., 8.11.; Madžarske toplice 27.11. - 30.11.;
Rozman Janez, s.p. Palmanova in tovarna čokolade. 21.11 ; Lidl: 14.11.; Banovci - Božič:
Tel.: 04/53-15-249 od 23.12 do 26.12.; Šenčur. 251-18-87
GLASOV KAŽIPOT
Minuta molka preminulim dijakom
Kranj - Kot vsako leto se bodo tudi letos v PD Kranj s prižiganjem sveč in minuto molka pod Zelenico spomnili dijakov iskrške šole, pred leti preminulim v plazu pod Zelenico. Svečanost bo jutri, v petek, 31. oktobra, odhod bo ob 8. uri izpred hotela Creina. Prijavite se pri Niku Ugrici, tel.: 041 734 049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva.
Reformacija včeraj danes
Jesenice - KAC Jesenice vabi ob dnevu reformacije na javno prireditev Reformacija včeraj danes, ki bo v petek, 31. oktobra, ob 19. uri v dvorani adventistične cerkve, Kejžarjeva 15, Jesenice. Predaval bo Vlado Odorčič, pel pa Gorenjski moški kvartet.
Ure pravljic
Tržič - Princesa nemirnih nog je naslov ure pravljic, ki bo danes, v četrtek, 30. oktobra, ob 17. uri na otroškem oddelku Knjižnice dr. Toneta Pretnarja.
Izrezovanje buč lučk
Podvin - Vrtnarija Reš iz Podvina pri Radovljici vabi na 9. jesensko srečanje, ki bo jutri, v petek, 31. oktobra, ob 17. uri. Skupaj z vašimi otroki in vnuki se boste pripravili na noč čarovnic, in sicer z izrezovanjem buč lučk.
Vesela jesen v Dupljah
Duplje - Skupaj s Kulturno turističnim društvom Pod krivo jelko Duplje v Gorenjskem glasu pripravljamo prireditev Vesela jesen v Dupljah. Zdaj že kar tradicionalna prireditev, na kateri bodo nastopili domačini in gostje z Gorenjskim glasom, bo v soboto, 8. novembra, ob 19. uri v dvorani gasilskega doma v Dupljah. Torej; v Dupljah bo spet veselo.
Noč čarovnic v Snoviku
Kamnik - Turistično društvo Cerklje, Mladinski center Kamnik in Terme Snovik bodo jutri, v petek, pripravili več prireditev pod skupnim naslovom Noč čarovnic. Prireditve se bodo začele že med 15. in 18. uro z rajanjem na Šut-ni v Kamniku. Mladi bodo izdelovali čarovniške kostime, strahce iz buč in kuhali čarovniške zvarke (žabje pljunke, pajkove nogice in vampirjevo kri). Murenčki iz Zaloga pa bodo zaigrali igrico Razbita buča. Zvečer bodo druženje nadaljevali v Termah v Snoviku.
Pohoda DU Naklo
Naklo - Pohodniška sekcija pri Društvu upokojencev Naklo vabi v novembru na dve nezahtevni
turi in sicer: 3. novembra Pod-brezje - okolica z odhodom ob 13. uri izpred Grmača v Podbrez-jah ter 17. novembra Naklo - Stru-ževo - Okroglo, prav tako ob 13. uri izpred Doma kulture v Naklem. Pohoda sta primerna za vse ljubitelje rekreacije.
Od Litije do Čateža
Kranj - Planinsko društvo Kranj vabi ljubitelje pohodništva na tradicionalni že 17. pohod od Litije do Čateža. Pohod bo na Martinovo, v soboto, 8. novembra. Hoje bo za 5 ur. Prijavite se lahko do četrtka, 6. novembra, oziroma do zasedenosti avtobusa in sicer v pisarni društva na Koroški cesti 27. Kranj - Planinska sekcija Sava vabi v soboto, 8. novembra, na tradicionalni pohod od Litije do Čateža. Pot je dolga približno 22 kilometrov Prijave sprejemajo po telefonu 206 54 39, 041 290 094 (Silva Štern). Kranj - Društvo upokojencev Kranj organizira tradicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 8. novembra, z odhodom ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijavite se v društveni pisarni na Tomšičevi 4.
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto. 8. novembra, na 17. popotovanje od Litije do Čateža. Pot ni naporna skupne hoje je 4 do 5 ur. Odhod avtobusa bo ob 6. uri z zgornje avtobusne postaje na Hrušici. Izlet bo organi-.ziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva do četrtka, 6. novembra.
V Banovce
Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi na 3-dnevni izlet - na kopanje v Banovcih in nakupovanje v Lentiju. Izlet bo od 13. do 16. novembra, prijavite pa se lahko vsako sredo od 17. do 18. ure v prostorih društva, pri poverjenikih ali po tel.: 251 62 60.
Na Limbarsko goro
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi v četrtek, 6. novembra, na M-izlet na Limbarsko goro. Nezahtevne hoje bo za 2 uri do 2 uri in pol. Prijavite se lahko pri Urošu Prelovšku (e-mail: prelovsek@iskratel.si), Niku Ugrici (Tel.: 041 734 049) ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva.
V Lenti
Žabnica - Bitnje - Društvo upokojencev Žabnica - Bitnje organizira v soboto, 22. novembra, nakupovalni izlet v Lenti. Prijave sprejema Mara Pečnik vsak dan od 13. do 15. ure po tel.: 23 11 932 do zasedbe avtobusa.
V neznano
Žabnica - Bitnje - Pohodna sekcija Društva upokojencev Žabnica - Bitnje organizira in vodi izlet v neznano in sicer v sredo, 19. novembra. Hoje bo za 3 do 4
ure. Prijave z obveznimi vplačili sprejemajo po telefonu 23-12-288 do zasedbe mest v avtobusu oziroma do petka, 14. novembra. Preddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane v soboto, 8. novembra, na zaključni izlet v neznano. Izlet je primeren za vse pohodnike. Prijave: Živko Drekonja, tel.: 255 11 08 ter Janez Planine, tel.: 255 15 65 do četrtka, 6. novembra. Kranj - Planinska sekcija Alpeto-ur Kranj organizira in vodi lahek planinski izlet v neznano, ki bo v soboto, 15. novembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejema Jože Škorc, Golnik 44, tel.: 2561-889, vsak dan razen četrtka, do zasedenosti mest.
KRČNE ŽILE? _05 640 02 33
Martinovanja
Skofja Loka - Društvo upokojencev Skofja Loka vabi na zadnji izlet v letošnji sezoni - izlet v neznano združen z martinovanjem, Izlet bo v sredo, 5. novembra, odhod na Štajersko bo ob 7., na Dolenjsko ob 9., na Primorsko pa ob 9.30 uri. Prijave sprejemajo v prostorih društva upokojencev do zasedbe avtobusa. Skofja Loka - Društvo invalidov Skofja Loka obvešča svoje člane, da sprejema prijave za martinova-nje, ki bo v soboto, 8. novembra, v Ribnici na Dolenjskem. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe prostih mest avtobusa. Obveščajo tudi, da sprejemajo pisne prijave za koriščenje kapacitet za letovanje. S prijavami bodo začeli decembra, prijavnice pa dobite v pisarni društva v Škofji Loki vsako sredo od 16. do 18. ure. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na enodnevni izlet - martinovanje v Beli krajini v torek, 11. novembra. Prijave sprejemajo v pisarni društva do zasedbe prostih mest v avtobusu. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi 6. novembra na martinovanje in kopanje v termah Olimja. Prijave v prostorih društva, pri poverjenikih ali po tel.: 251 62 60.
Naklo - Društvo upokojencev Na^ klo vabi svoje člane 11. novembra na martinovanje. Pot bo vodila skozi Žičko kartuzijo in Slovenske Konjice. Prijavite se! Kranj - Društvo diabetikov Kranj vabi svoje člane in njihove partnerje v soboto, 15. novembra, na izlet na slovensko obalo in martinovanje. Informacije in prijave do 5. novembra: Irma Zupan, tel.: 031/343-171 med 16. in 20. uro. Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na svojo tradicionalno prireditev "martinovanje", ki bo v soboto, 8. novembra, z začetkom ob 15. uri v točilnici društva
Martinovanje in izlet v Palmanovo
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za martinovanje, ki bo v soboto, 8. novembra, v kraju Praproče pri Temenici. Hkrati obveščajo, da že vpisujejo (samo evidenčno) za enodnevni izlet v Italijo - v Palmanovo, ki bo 13. novembra. Uradne ure društva so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure, tel.: 202 34 33.
Obvestila +
Krvodajalska akcija
Bled - V zdravstvenem domu na Bledu bo krvodajalska akcija potekala 6. in 7. novembra.
PD Skofja Loka obvešča
Skofja Loka - Planinsko društvo Skofja Loka sporoča vsem, ki bi v tem času še želeli obiskati Ble-goš, da bo koča na Blegošu odprta za obiskovalce še na praznik, v petek, 31. oktobra in v nedeljo, 2. novembra, nato pa bo zaprta.
PD Žiri obvešča
Žiri - Planinsko društvo Žiri obvešča, da bodo uradne ure od 1. novembra dalje ob četrtkih od 17. do 18. ure v pisarni društva v domu Partizan. Poleg informacij in ostale planinske literature so vam v tem času na voljo tudi različne izdaje zemljevidov slovenskih gora.
Planinske postojanke
Planinsko društvo Jesenice obvešča, da so zaprte planinske postojanke: Koča na Golici, Koča pri izviru Soče, Tičarjev dom na Vršiču in Zavetišče pod Špičkom.
Tlak, sladkor, holesterol
Skofja Loka - Društvo upokojencev Skofja Loka in Krajevna organizacija Rdečega križa Kamnitnik organizirata merjenje krvnega tlaka in kontrolo sladkorja v krvi vsako drugo sredo v mesecu v klubskih prostorih DU od 10. do 11. ure. Žirovnica - Društvo upokojencev in Rdeči križ Žirovnica obveščata, da bodo preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v prostorih Čopove rojstne hiše potekale v ponedeljek, 3. novembra, od 8. do 10. ure, in v ponedeljek, 17. novembra, prav tako od 8. do 10. ure.
Svetovanje potrošnikom
Združenje potrošnikov Gorenjske. Bertoncljeva 23, Kranj obvešča, da brezplačno daje nasvete in svetuje potrošnikom zlasti pri zlorabi njihovih pravic in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8. do 16. ure, ko je telefonsko doseg-
ljiv njihov pravnik. Tel.: 04 2 362 540, fax: 04 2 363 031, e-mail: info@potrosnik-zdruzenjegor. si.
Ekološka tržnica
Naklo - Društvo Svetlin obvešča, da bo ekološka tržnica v Naklem ob torkih odslej odprta od 17. do 18.30 ure. Kdor se želi oskrbeti z zdravo ozimnico, naj pohiti z nakupom
Brezplačna pomoč učencem
Skofja Loka - Vsako sredo, med 15. in 17. uro, bo v prostorih Krajevne skupnosti Podlubnik - Stara Loka (Podlubnik 139) nudena brezplačna strokovna pomoč učencem rednih šol, ki imajo težave pri opismenjevanju, branju, osvajanju osnovnih matematičnih pojmov itd.
Predstave
Preddvor - Danes, v četrtek, 30. oktobra, ob 20. uri si lahko v Kulturnem domu v Preddvoru ogledate gledališko predstavo - komedijo avtorja Marca Camolettija Pridi gola na večerjo.
Kamnik - Z izidom nove zgoščenke in kasete z naslovom GIANNI se je Gianni Rijavec vrnil na koncertne odre. V petek, 31. oktobra, bo ob 19. uri koncert pod naslovom Zgodba o miru in ljubezni v Domu kulture v Kamniku. Kot gostje bodo nastopili tudi Mladinski pevski zbor OŠ Stranje pod vodstvom pevovodje Karle Urh.
Agencija za zaposlovanje
www.iss.si, e-mail:iss@iss.si
/ y ^0m MOORA5TEVKKA MBMtf^^
(((• 08010S8)
Pozor, delodajalci, delavci'
Eno in vse
Kranj - Klub študentov Kranj vabi danes, v četrtek, 30. oktobra, ob
17. uri v klet Mestne občine Kranj na otvoritev razstave slik Maruše Šuštar. Razstava bo na ogled do
18. novembra.
Povabilo na likovno doživetje
Tržič - Tržiški muzej vabi na razstavo tržiških umetnikov, ki so dali pečat likovnemu utripu mesta. Otvoritev bo danes, v četrtek, 30. oktobra, ob 19. urivKur-nikovi hiši v Tržiču. Razstava pa bo na ogled do 4. novembra od 16. do 19. ure in od 5. do 30. novembra za predhodno najavljene posameznike ali skupine.
Razstava Eve Serpan Sitar
Kranj - Območna obrtna zbornica Kranj obvešča, da v prostorih zbornice v Podjetniškem centru trenutno razstavlja diplomirana slikarka Eva Serpan Sitar. Razstava je prodajna in bo na ogled do konca januarja 2004.
Grabče -biser na blejski ogrlici
Bled - V I nadstropju Občine Bled je do konca novembra na ogled slikarska in fotografska razstava na temo Grabče - biser na blejski ogrlici. Na razstavi se s svojimi akvareli predstavlja slikar Matjaž Bukovac
Predavanja ■>
Osupljive najdbe
Kranj - Niz avdiovizualnih predavanj Osupljive najdbe, ki bo v ban-ketni dvorani hotela Creina v Kranju, v soboto, 1. novembra, ob 10. uri se nadaljuje s predavanjem Da-vorja Miškoviča. Naslov tokratnega predavanja je Vprašanje na katero bo vsak človek moral dati odgovor
Spoštovani potniki! 1. NOVEMBRA
BODO AVTOBUSI VOZILI NA PROGAH 2, 3 IN 9. LETAKE Z VOZNIMI REDI LAHKO DOBITE PRI VOZNIKU ALI NA AVTOBUSNI POSTAJI V KRANJU.
INFORMACIJE: 20-13-210
ALPETOUR
potovalna agencija
Žalne komemoracije
Združenje borcev in udeležencev NOB občin Jesenice in Kranjska Gora organizira naslednje žalne slovesnosti ob dnevu mrtvih: OBČINA KRANJSKA GORAi Rateče: v petek, 31. oktobra, ob 17. uri pri spomeniku; Podkoren: v soboto, 1. novembra, ob 15. uri na pokopališču; Kranj ska Gora: v soboto, I. novembra, ob 11. uri pri spomeniku žrtvam druge svetovne vojne (naspro ti hotela Kompas); Dovje: v petek, 31. oktobra, ob 16. uri pri spomeniku žrtvam prve in druge svetovne vojne; OBČINA JESENICE: Planina pod Golico: v soboto, 1. novembra, ob 15. uri pri spo meniku; Jesenice: v soboto, I. novembra, ob 15. uri pri spomeniku; Jesenice: v soboto, 1. novembra, ob 9. uri v Spominskem parku na Plavžu; Koroška Bela: v soboto, 1. novembra, ob 10. uri v Parku talcev; Blejska Dobrava: v soboto, 1. novembra, ob 11. uri koncert Pihalnega orkestra Jesenice Kranjska Gora v brezovem gaju na pokopališču; OBČINA ŽIROVNICA: v soboto. I. novembra, ob 14. uri na pokopališču na Breznici.
Spominska svečanost ob dnevu mrtvih bo na Jesenicah v soboto, 1. QQVenibra, oh 9. uri v spominskem parku na Plavžu.
Združenje borcev in udeležencev NOB območja Radovljica obvešča, da bodo žalne komemoracije: Radovljica - 30. oktobra ob 16. uri pri spomeniku v Grajskem parku: Bohinjska Bistrica - 31. oktobra oh 16. uri pri spomeniku v Bohinjski Bistrici; Bled - I. novembra ob 10. uri na pokopališču na Bledu; Zgon\je Gorje - 1. novembra ob 9. uri na pokopališču borcev Zgornje Gorje; Bohinj ska Bela - 1. novembra ob 9.30 pred spomenikom na Bohinjski Beli; Kropa - I. novembra oh 15. uri pred spomenikom v Kropi; Ribno - 1. novembra ob 9.30 uri pri spomeniku; Podnart - 1. novembra ob 14. uri na pokopališču; Zasip - I. novembra ob S.45 uri na pokopališču; v Begunjah - 1. novembra ob 10. uri v Dragi pri spomeniku; 1. novembra ob 11. uri v graščinskem vrtu v Begunjah.
Območno /druženje borcev in udeležencev NOB Kranj obvešča, da bodo spominske slo\cs nosti potekale: v četrtek, 30. oktobra: v Prcdo-sljah ob 10. uri pri spomeniku NOB na pokopala ču; v KS Vodovodni stolp v Kranju oh 10. uri pri spomeniku pri Šorlijevem mlinu; v Kranju ob 16. uri pri centralnem spomeniku NOB na pokopališču; na Primskovem ob 16. uri pri spomeniku pred šolo; v Preddvoru ob 17. uri pri spomeniku pri stari šoli; v petek, 31. oktobra: na Kokrici ob 16. uri pn spomeniku padlim borcem in talcem na pokopališču; v Naklem ob 16. uri pri spomeniku
pred vrtcem; na Olševku ob 16. uri pri spomeniku NOB na Stagnah; na Zgornjem Jezerskem ob 18. uri pri centralnem spomeniku NOB; v soboto, 1. novembra: v Pod h rez j a h oh 10. un pri spoine niku pred šolo; v Goricah oh K), uri pri central nem spomeniku padlim borcem m takem; v Žab-niei ob 10. uri pri centralnem spomeniku padlim borcem in talcem; v Cerkljah ob II uri pri centralnem spomeniku NOB; v Šenčurju ob II uri pri centralnem spomeniku padlim borcem in tal cem.
KS Olševek - Hotemaže in Krajevna organizacija ZB Visoko vabita na spominsko slovesnost v potek. 31. oktobra, (in ne v soboto. 31. oktobra, kol so jim je pomotoma zapisalo v vabilih, /a k.u se opravičujejo) ob 16. uri pri obnovljenem spo meniku na (Msevku.
N.Si - Nova Slovenija, Krščanska ljudska stranka. Mestni odbor Kranj obvešča, da bo v petek, 31. oktobra, ob 15. uri v gozdu za kranj skim pokopališčem maša za pohite med drugo svetovno vojno in po njej.
Območno združenje borcev in udeležencev NOB Skofja Loka obvešča, da bodo žalne sloves nosti potekale: v četrtek, 30. oktobra: na Hotav-Ijah ob 12. uri pri spomeniku NOB; v Lcskovici ob 13. uri pri spomeniku NOB; v Gorenji vasi (samo polaganje vencev) pri spomeniku NOB; v Škofji Loki ob 16. uri pred Domom ZB NOV; v Železnikih oh 16. uri pri spomeniku NOB na Trnju; v soboto, L novembra: na Trebiji ob 9, uri pn spomeniku NOB; v Poljanah ob 9. uri pri spo meniku NOB; v Žireh ob 10. uri na pokopališču na Dobračevi; na Godešiču ob 10.30 uri pri Spo meniku NOB; pri Svetem Duhu (samo polaganje
vencev) pri spomeniku NOB.
Občinski odbor ZZBU NOB Tržič, skupaj s krajevnimi organizacijami ZB organizira od I. novembru naslednje spominske svečanosti: 31. oktobra ob 16. uri pred spominsko ploščo padlim vaščanoni pred gasilskim domom v 1'odljubelju;
31. oktobra ob 17. un pri spomenika padlim kra janom Krajevne skupnosti Križe, Pristava, Sebe nje in Senično pred Osnovno šolo v Kri/ah ter ob 17.30 uri pri spomeniku talcem v Retnjah ob ce sti Križe - Duplje; 31. oktobra ob spominski ploS či padlim krajanom Bistrice pri Tržiču na domu krajanov ob 18 uri v Bistrici pri Tržiču; L novembra ob 9.15 uri pri spomeniku padlim talcem na pokopališču ob farni cerkvi v Kovorju; L novembra ob skupnem grobišču Žrtvam D. s\olovne vojne na pokopališču v Tržiču ob 10. uri.
PREJELI SMO_
Spoštovani g. Stušek!
Na Vas se obračam kot občan občine Radovljice, katere občan ste tudi sami, in nenazadnje kot na župana občine.
Dne, 23. oktobra 2003 je bil na Radiu Slovenija prispevek o tem, da se je občina Radovljica z DARS-om končno sporazumela o poteku trase nove avtoceste. Z žalostjo ugotavljam, da ste se sporazumeli o JV varianti, s tem, da gre mimo Radovljice za delno poglobljeno varianto. V prispevku ste sami povedali, da s tem niste najbolj zadovoljni, da gre pač za kompromis. S tem je stvar več ali manj zaključena. Omenjena trasa gre tudi mimo moje vasi Dobro Polje.
Na tem mestu bi se rad vrnil za nekaj let nazaj, ko se je začel načrtovati potek avtoceste. Govora je bilo o kar nekaj variantah poteka. Na občini ste kmalu začeli zagovarjati JV varianto. Krajani vasi Dobro Polje smo bili od vsega začetka proti tej varianti. Krajevna skupnost Brezje je bila očitno na vaši strani, saj so oni hoteli na vsak način varianto, ki gre mimo Brezij, saj bi avtocesta kvarila izgled znanega romarskega kraja. Vendar dvomim, da je bil tO glavni razlog, zakaj se je JV varianta postavila v prvi plan, ali pač. Naša vas je
kot "majhen igralec" v tej igri potegnila seveda krajši konec proti KS in občini.
Omenjene so bile prednosti in slabosti vseh variant, o katerih je bilo govora tudi v časopisih. Med mnogimi je bila JV varianta ocenjena za eno najdražjih, poleg tega pa korenito posega tudi v naravno okolje. Z občinsko in vašo odločitvijo ste se izgleda odločili žrtvovati predtrško polje, veliko gozda in s tem gozdno učno pot, moš-njansko polje in nenazadnje tudi dobropoljško polje. Se morda motim? V stremenju po ne vem kakšnem interesu so vse druge variante postale pozabljene, ne glede na to, da so cenejše in tudi manj posegajo v okolje. To je verjetno znano le vam in še nekaterim, ki ste se odločili za to, dejanski podatki in številke pa govorijo povsem drugače. Predstavljeno je bilo, da je npr. varianta ob obstoječi sedanji magistralni cesti (mislim, da gre za J varianto) ena boljših in povrhu še cenejša od JV, predvsem pa uniči bistveno manj gozda in obdelovalne zemlje.
Vendar ste se v tej zadevi šli igro "račun brez krčma rja". Glavno vlogo je prevzel DA RS, vi ste se pa kar naenkrat znašli v vlogi "majhnega igralca". Takrat ste verjetno spoznali, kako je, če si majhen. V prispevku ste dejali, da z odločitvijo niste
najbolj zadovoljni, ali upate vprašati nas, ali smo zadovoljni?
Zadeva je zdaj pač dorečena, omenjeno varianto mora potrditi le še občinski svet.
Edino kar lahko sedaj storite v zvezi z avtocesto, je to, da ne gledate le na Radovljico, ampak da se ozrete tudi po manjših vaseh, ki tudi predstavljajo občino. Upam, da imate toliko besede, da na naše polje ne bodo vsega naprtili (kot je predvideno):
1. izvoz za Brezje
2. cestninsko postajo in ne vem še kaj.
Najlažje je nezaželeno s svojega polja premakniti na sosedovo. Tipično slovensko. Zdaj, ko bo cesta šla mimo nas, bi se lahko maksimalno zavzeli in cesto umestili v okolje tako, da bo čimbolj sprejemljivo, verjemite ne bo tako drago, kot delno poglobljena cesta mimo Radovljice. Pa smo tam, kaj je zdaj bolj pomembno, Radovljica ali eno malo Dobro Polje.
"Strokovnjaki za ceste" so zarisali tudi cestninsko postajo pred viaduktom Peračica. Nisem strokovnjak za mostove, vendar ne vem, ali je primerno, da bodo kolone voz.il (tujci) čakale na viaduktu. Zanimivo ni kaj. O cestninskih postajah pa tako ni vredno izgubljati besed, saj imamo v Sloveniji povsem nepraktično urejeno pobiranje cestnin. Ob vsem tem bi vas že zdaj želel opozoriti, da v pri-
hodnjih letih v občinskem proračunu bistveno povečate postavko za vzdrževanje lokalnih cest v občini (predvsem za tiste v bližini bodoče avtoceste), saj se bo promet zlasti po stari cesti do Kranja zelo povečal. Zakaj? Ljudje ne bodo npr. za pot od Radovljice, Bleda, pa tudi Jesenic do Ljubljane plačevali dve cestnini. Izognili se bodo cestninski postaji pred viaduktom Peračica in se vsaj do Pod-brezij peljali po stari cesti. Več kot polovico prometa, ki sedaj poteka po obstoječi magistralni cesti se bo preusmerilo na staro cesto, kjer bo nastala prava gneča. Kar naenkrat bo stara cesta do Kranja postala spet "glavna cesta", kot je že bila v ne tako daljni preteklosti.
Zanima me, kako je z občinsko in vašo vestjo, saj odločate tudi o zelo pomembnih rečeh v občini? Odločitve vas in občinskega sveta velikokrat korenito spremenijo določene stvari v občini, prav tako v zgoraj omenjeni zadevi.
Ko se boste čez desetletje peljali po Gorenjski (odsek Peračica - Vrba) se vam bo vest oglasila in vas spomnila na "pretekle pametne odločitve" občinskega sveta. Ali pa sploh ne!?
Občinski svet in župan sta me razočarala, dobro, da ne hodim na volitve in tudi v prihodnje ne bom, saj na koncu dobimo v "zahvalo" takšno odločitev o poteku avtoceste. Volilne oblju-
be so eno, praksa pa nekaj povsem drugega.
Moj namen ni polemizirati o omenjeni problematiki, ampak sem z omenjenim pismom le želel opozoriti na posledice odločitve občinskega sveta. Nasvet za v prihodnje: potrebno je prisluhniti tudi malim ljudem in biti bolj praktičen.
Marko Sitar,
krajan Dobrega Polja, ki to kmalu več ne bo (namreč dobro polje).
V Gorenjki iščejo novo vodstvo
Ko sem v Gorenjskem glasu prebral članek z gornjim naslovom, sem bil prizadet in ogorčen. Spomnil sem se, kako je novo imenovani direktor Robert Kocman pred tremi meseci, ko je zasedel to mesto, optimistično zatrjeval, kako bo s hitrimi koraki Gorenjka napredovala, kako je odveč strah pred izgubo delovnih mest in kako razmišlja o mladih izobraženih kadrih, ki bodo prišli v tovarno. Sedaj odhaja in z njim člani nadzornega sveta, ki so "odžagali" uspešno direktorico Mojco Budkovič. "Odžagali" so jih isti lastniki, ki so jih ustoličili. Ti lastniki naj bi namreč po besedah g. Kocmana "neprestano menjali svoje odločitve, bili brez vizije razvoja, hromili vodstvo in vnašali v kolektiv malodušje". Ne vem, ali je g. Kocman žrtev ali igralec v neki v Sloveniji pogosti "igri".
Zasledujoč novice v medijih pa sem prepričan, da je sedaj v Gorenjki nekaj močno narobe. Bojim se, da bo šla isto pot kot pred njo toliko uglednih, dobrih podjetij, spomnimo se samo radovljiške Almire in da se jo polašča-jo "menedžerji", ki po mojem mnenju z blagoslovom vladajočih struktur, zaradi neznanja, nesposobnosti ali pohlepa po denarju, zadnje desetletje uspešno uničujejo slovensko gospodarstvo. Vsi jih poznamo, saj vsak dan o njih beremo v časopisih. V luksuznih avtomobilih se vozijo po Sloveniji, za kakšno leto ali dve enormno plačani odigrajo vlogo stečajnega upravitelja ali direktorja, potem pa s svojimi črnimi kovčki odbrzijo dalje. Kdo od njih ima morda kakšen "šnel-kurz" o menedžmentu, prav nobeden pa najbrž še ni sodeloval v kakršnemkoli procesu v podjetju, ki ga vodi. Delavce je obisal le v spremstvu televizijskih kamer, da se ga je videlo, kako bo dela večali delavka preživela družino z deset do dvajsetkrat nižjo plačo od njegove, ga ne zanima. Za socialno pravičnost pa misli, da je ostanek neke prejšnje dobe. Zal je takih menedžerjev v Sloveniji vse več in z njihovim pojavom vse več zelo bogatih in vse več revnih.
O socialni državi, ki nam je zagotovljena v ustavi, pa lahko samo sanjamo. Kam ploveš, moja domovina ?
Dr. Avgust Mencinger, Radovljica
MALI OGLASI
«201-42-47
«201-42-48
8201-42-49__
fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v malooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
ADRIA 450 2+2 s predprostorom, registrirana z nalepko, prodam za 350.000 SIT ali menjam za avto, lahko karamboliran. TT
040/72 56 46 1340?
APARATI STROJI
Ugodno prodam PRALNI STROJ Gorenje WA 606X malo rabljen in lepo ohranjen. TT
031/491-190 13381
Prodam POMIVALNI STROJ in TER-MOAKUMULACIJSKO PEČ 3 KW. TT
031/452-981 13404
NAKLADALEC traktorski, hidravlični, zadnji, leon 450, dobro ohranjen, prodam. TT 031/460-289 i34i4
Prodam akumulatorsko RAĆNO za privi-janje odvijanje vijakov Skilol, akumulatorski izvijač Iskra in PVC kad za zelje. TT 2312 298,041/858 149 13416
ITD+nepremičnine
Slovenski trg 8,4000 Kranj tt/fe 2366-670,2366-677
GSM:041 /755-296 f-MAILMnepremicnirie 0 siol.net
PRI NAS SE MAKSIMALNO POTRUDIMO ZA VAS DELAMO ZANESLJIVO, HITRO IN UGODNO
■ ■■ VI III I«
M
SILAZNO NAKLADALKO Mengele, go-rilec CTC in ŽREBICO staro 8 mesecev, prodam. TT 031/387-397 18411
ČASE IH, STEYR, FENDT, JOHN DEERE. Garancija. Servis za vse tipe traktorjev. Nekaj traktorjev na zalogi. VERPI-VERHOVEC k.d., Stanežišče 114, 1210 Lj.Šentvid, TT 041/663-289, fax: 01/51 2 5 5 87 13420
Prodam ŠIVALNI STROJ SINGER. kovček, šiv ravni, cik cak, 16000 SIT. TT 512 52 48
GLASBILA
Udgodno prodam Sitarjevo diatonično HARMONIKO b.es.as. Jože Zaplotnik, Zg. Veterno 1, Križe 13282
GR. MATERIAL
Prodam 500 kom malo rabljene strešne opeke ŠPIĆAK po 25 SIT. TT 031/619-629
Prodam dvokrilna, lesena GARAŽNA VRA TA (daljinsko odpiranje), 30.000 SIT in vrtna, dvokrilna železna VRATA, šir. 6,10m in VRATA šir. 1,10 m, cena po dogovoru, TT 2342-080 13409
Prodam 160 kom STREŠNE OPEKE KARO, vel. format, cena po dogovoru. TT 041/603-247 13411
HIŠE KUPIMO
HIŠE KUPIMO GORENJSKA manjšo, lahko starejšo hišo za znanega kupca. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Kraut-berger, s.p., Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00,041/333 222 11936
Kupim starejšo HIŠO, primerno za nadomestno gradnjo, plačilo takoj z gotovino. TT 031/311-841 12235
BLED - OKOLICA, kupimo starejšo hišo za že znano stranko, do cca. 19.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
V okolici Kranja za dve znani stranki kupimo stanovanjski hiši s pripadajočim zemljiščem in sicer cenovni razred od 34 do 45 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
HIŠE ODDAMO
Podvin - 50 let staro hišo na parceli 1.400 m2 z vso opremo, 95.000,00 SIT/mes, 3,mes. predplačilo, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
HIŠE PRODAMO
TRŽIČ v mirnem okolju prodamo manjšo, pritlično hišo (351), 86 m2 stan.površine in cca 60 m2 kleti in garaže, na parceli 538 m2, cena 22,9 mio SIT, KRANJ Vodovodni stolp v mirni soseski na parceli 730 m2 prodamo dvostanovanjsko hišo z vrtom in garažo, cca 400 m2 uporabne površine, potrebno obnove, primerno tudi za posovno dejavnost, 64 mio SIT, KRANJ Šorlijevo nas. na dobri lokaciji prodamo obnovljeno, zelo lepo, vrstno hišo na parceli 499 m2, cca 360 m2 uporabne površine, 60 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger,s.p., Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00 11032
LESCE - Hlebce; 225 m2, prodamo lastno hišo v centru vasi, nekdanjo gostilno Angelca, I. 1937. CENA: 17,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ŠENČUR; 260 m2, stara 18 let, mirna lokacija, parcela 509 m2, lahko dvodružin-Ska. CENA: 40,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
SKOFJA LOKA - center; 262 m2, 1.00, poslovno-stanovanjska meščanska hiša, dobra lokacija, v celoti kvalitetno adaptirana, CK, takoj vseljiva. CENA: 46,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Stražišče; prodamo dvostanovanjsko hišo, 200 m2, staro 23 let, na odlični lokaciji, na parceli 616 m2, hiša je v celoti podkletena, ima garažo za tri avtomobile, je takoj vseljiva. Vredna.ogleda. CENA: 40 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
Trg Svoboda 6. 4290 Tržič, Slovumju tel.: 5964-550, 5924-300
primm.trzic<8>elol.net, http://ag«nci|a-prlmo.jl
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prodaje tudi po etažah. Vseljiva takoj. Hiša se lahko tudi odda, tako po delih kot v celoti. CENA: 65 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanje. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 30 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
BREG OB SAVI, na lepi lokaciji prodamo samostojno hišo, lahko dvodružinsko, na 1000 m2 zemljišča, velikost stanovanjske površine 256 m2 + 220,80 m2 kleti, stara 11 let, vsi priključki, CK-olje, vseljiva po dogovoru. CENA 55.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
BLED - BODEŠČE, prodamo enodružinsko hišo v dveh etažah, staro 30 let, dimenzij 10x9, na 457 m2 zemljišča, hiša je delno podkletena, bivalno pritličje, 1.nadstropje + neizdelana mansarda, prevzem možen po dogovoru. CENA: 33.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
■ m	■   » Tominčeva 2. 4000 Kranj • Stražišče haU; 04/2315-600. Iax: 04/2315-601 ^fjS^^. 041/774-101		
» i J~ S !			I PIANOM
POSR€DOVRNJ€. ZASTOPANJA, PRODAJA			
PODBREZJE, na 1000 m2 prodamo nedokončano dvodružinsko hišo z gostinskim lokalom, 600 m2 stanovanjske površine, stara 7 let, pol hiše podkletene, v pritličju gost. lokal v obratovanju, v 1. nadstropju novo stanovanje v izmeri 200 m2 ter neizdelana mansarda, balkon, CK-olje, tel.priključek, vseljivo po dogovoru. CENA: 50.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net
KOMENDA, prodamo poslovno stanovanjsko hišo, na 883 m2 zemljišča, stanovanjske površine cca 340 m2, stara 25 let, v celoti podkletena (poslovni prostori), bivalno pritličje, prvo nadstropje + mansarda, hiša izdelana v celoti. CK - olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 58.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-
BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp. poslopjem, na parceli 800 m2. Cena 37 MIO sit. PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. POLICA pri Naklem, prodamo stan.hišo, vseljeno leta 1979, ca 160 m2 površin +K+ mansarda, na skupno 500 m2 parcele! Cena 40 MIO sit NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 236 2890
KRANJ, Šorlijevo naselje - vrstna stan.hiša, cca. 215 m2 stan.površine, popolnoma obnov, pred 5 leti, meji na zeleni pas, cena - 64,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ: Vodovodni stolp - poslovno - stan. hišo, vel. 10 x 12 m, obnova pred 10 leti, parcela 730 m2, cena ■ 61,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, smer Preddvor - 3 leta stara stanovanjska hiša, po 100 m2 v eni etaži, ima tri etaže, cena = 78 mio SIT, lepa hiša, urejena okolica, mirna lokacija, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
nepremičnine, d.o.o.
Pod Plevno 42, Šk. Loka, tel.: 511-04-20, 041/425-380
KRANJ, Šorlijevo naselje - starejša stan.hiša na parceli 759 m2, ravna pravokotna, cena - 35,4 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
PREDDVOR, Bašelj - novogradnja V IV. gr.fazi, vel. 9x12m (klet, pritličje in mansarda), parcela 780 m2, cena ■ 35,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
TRŽIČ, center - 90 let stara stan.hiša cca. 70 m2 v etaži (pritličje, in 2.nadstropja), ob-nolvjena pred 23 leti, parcela 411 m2, cena = 20,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
V bližini BRNIKA: hišo, staro 100.let, obnovljeno pred 11 leti, tloris 6 x 10m, gosp.poslopje 102 m2, parcela 502 m2, cena - 24,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Čirče - hiša dvojček, star 27 let, obn. 95 leta, cca. 100 m2 v etaži, (3 etaže), parcela 493 m2, lepo urejena, lahko tudi dvodružinska, cena-" 44,6 SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
ŽIGANJA VAS: 21 let staro hišo, vel. 9 x 12m, pritlična z mansardo, na parceli 574 m2, cena - 33,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o , Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
Utik, 180 m2, parcela 390 m2, novogradnja, III. podaljšana gradbena faza, prodamo za 29.500.000 SIT. Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., wwwstanovanje.net, www. novogradnje.com
DRULOVKA lepo, vrstno, enonadstorpno hišo 6 x17m, na parceli 178 m2, cena 36,5 mio SIT, PODUUBEU v zelenem, mirnem okolju prodamo dvostanovanjsko hišo v iz-granji (lll.gr.f), 15x14 m, (K+P+M), 510 m2 uporabne površine, na parceli 780 m, cena 35 mio SIT, KOKRICA hišo (v IV. gr. fazi) na parceli 541 m2, lahko dvostanovanjska, 44 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202-33-00,041/333 222 11933
OAD
NEPREMIČNINE
i lotel Grajski dvor, Knugska c. 2. 4240 Radovljica, tel.: 04/531-44-24, 031/322-246,041/703-839
BREG OB SAVI visokopritlično hišo z delavnico na parceli 1000 m2, 60 mio SIT, LUŽE v dvostanovanjski hiši prodamo obnovljeno pritličje hiše z vrtom, Stražišče prodamo etažo hiše (25 l.)z manjšim vrtom, (4 ss, 95 m2/l, klet cca 30 m2), 18 mio SIT, Bohinjska Bistrica prodamo starejšo hišo potrebno obnove, na parceli 700 m2, 110 m2 stan. površine, 25 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041 /333 222_11934
V smeri proti Mengšu prodam dve NOVI STANOVANJSKI HIŠI,ki bosta zgrajeni do polletja 2004. TT 201-25-23 13457
IZOBRAŽEVANJE
MATEMATIKA, FIZIKA instrukcije in nasveti za vse šole, svetovanje o uporabi in programiranje kalkulatorjev. Informacije na ENAČBA -izobraževanje, Resnik s.p., Milje 67, Visoko, V 04/253-11-45 in 041/564-991
KUPIM
Kupim STRUŽNI AVTOMAT TRAUB A 15 in A 21 ali A 42 ali samo rezervne dele zanje. Mužić, Mengeš, 01/7230-400 13205
Kupim MENJALNIK za KIO SEPHIO 1.5, 1.98,99 ali 2000. TT 041/626-154, 204
55 23 13300
ODKUPUJEMO smrekovo, macesnovo, bukovo in javorjevo HLODOVINO. Opravimo tudi posek in spravilo lesa. TT 5306 550,041/721-637 13383
Kupim starejši TRAKTOR in motokultiva-tor. W 031/753-484 1339a
TROSILEC hlevskega gnoja in dvoredno SEJALNICO za koruzo, kupim. TT 031/493-581 13413
Kupim dvobrazdni obračalni hidravlični 12 eolski PLUG. IT 25 22 610 13444
ODKUPIM HLODOVINO hrasta, bukve, jesena ter smreke. Odkupim tudi les goli ter ostale vrste hlodovine. Nudim tudi odkup lesa na panju. TT 51-80-220, 041/639-348
STROJ za oblanje debelinko poravnalko ali kombinirko, kupim. TT 518 26 43 13457
LOKAL PRODAMO
KRANJ, Stražišče - ob glavni cesti na parceli 1.530 m2 delno obnovljena hiša, letnik 1876, pritličje 229 m2, nadstropje 255 m2, 1. podstreha 270 m2, II. podstreha 132 m2, cena - 40,0 mio SIT, poleg stoji na pare. 524 m2 100 let stara hiša, klet 100 m2, pritličje 170 m2, podstreha 140 m2, cena - 18,1 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina III - poslovni prostor, letnik 85, vel. 35,50 m2 v pritličju objekta, cena ■ 305.500,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
LOKAL ODDAM
Ugodno ODDAMO v najem za enkratno ali večkratno uporabo SEJNO SOBO s 25 sedeži in ozvočeno dvorano s 85 sedeži. Informacije po telefonu 202 22 69 vsak ponedeljek in četrtek od 7. do 10. ure
KRANJ - Struževo; 118 m2, oddamo proizvodno skladiščni prostor, CENA najema 936,00 SIT/m2 (ali 4 EUR) oz. po dogovoru. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
V Radovljici, v sklopu lokalov na Grad-nikovi ulici, oddamo pritlični lokal z izložbo, starosti 12 let, v velikosti 21 m2. Cena najema ca 55.000 SIT/mes! KRANJ, bližina - 3 pisarne 80 m2, lastna parkirišča, letnik 97, cena ■ 100.000,00 SIT/mes s stroški skupaj, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ - na Primskovem 4 kom pisarn vel. 6 m2, 15 m2, 15 m2 in 25 m2, skupni saniranji, obnova I. 90 in poleg skladišča 274 m2 zaprta in 74 m2 odprtih, cena = 1.200,00 SIT/m2 za pisarne in 470,00 SIT/m2 za skladišče, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
MAKLER BLED d.o.t
PRODAJA NEPREMIČNIN
4260 bled, Ljubljanska ceste'% tel: 5767-600, 041/647-974
BLED, Za žago 1 A- ODDAMO v najem 2 pisarni, 11 m2 in 12,5 m2, ogrevani, zopre-mo, računalniki in parkirišči. Mesečna najemnina 28000 SIT, oziroma 32.500 SIT. MESNICO, Zgornje Gorje 7 A - ODDAMO v najem ali prodamo, površina 45,28 m2, z opremo in parkiriščem. Mesečna najemnina 113.921 SIT. Informacije na V 575 05
12 13435
OSTALO
Iz domače volne pletem nogavice in ostale izdelke iz vaše volne. TT 5743-156 13037
Prodam PVC GAJBE, primerne za vrtne pridelke in silažo. TT 2511 978 13368
Prodam BRIKETE za kurjavo - Medvode, cena 16 SIT/kg. TT 041 /734-464 13405
Ugodno prodam LESNE BRIKETE za kurjavo. TT 5331-648, 040/88 74 25 13426
PRIDELKI
Prodajamo SLADEK JABOLČNI SOK in JABOLKA za ozimnico. Kmetija Jerala, Podbrezje 218, TT 530-66-44    - 12729
Prodam RUMENO KOLERABO, TT
01/8342- 344_I32S1
Prodam DROBNI KROMPIR za krmo. TT 041/386-810 13364
Prodam 20 silaznih BAL. 5801-915 13391
Prodam ZIMSKE HRUŠKE PASTOR-JEVKE in SUHO SADJE. TT 595 68 91
Prodam KRMILNI KROMPIR. TT 25 11
044,031/460-060 13484
Prodajam štajersko VINO beli pino in sav-injon - točeno in buteljke. TT 2042-397
13447
Prodam REPO za kisanje. TT 041 /608-
70 2 13465
PODARIM
ODDAMO belo tirgrasto MUCO, staro 7 tednov, dobrim ljudem. TT 5767-710 13249
KERN
N E P R EMJZ N I N~E
fe! 2021-353 Maistra, 1,-i lJ >2Q22-5GQ__4000 Kranj
r
FftkST
±o.o. Kranj
Nepremičninska hiša Frast, d.o.o. PE Šuceva 27, 4000 Kranj
04/234-40-80, 041/734-198
e-mail:nepremicnine@hast.si
POSESTI
BESNICA v mirnem naselju prodamo SONČNO PARCELO 660 m2, 17000 SIT/m2, BREZJE prodamo ravno, sončno, zazidljivo parcelo ob robu naselja, 572 m2, cena 7,5 mio SIT. PARCELE KUPIMO Kranj, Šk. Loka, Radovljica več zazidljivih parcel za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Koroška c. 16, Kranj, 041/333-222, 202 33 00
ZAZIDLJIVO PARCELO 480 m2 v Zgornjih Bitnjah, prodam Tt 070/28-30-73
LESCE - Hlebce; 670 m2, v centru vasi prodamo lastno zemljišče, primerno za gradnjo stanovanjske hiše ali hiše dvojčka. CENA: 10,2 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
i—v >—k (T\ k mike-co.si
BMvaiKwac«ta6 Knr* d.o.oV
2026-172
MLAKA - nad Begunjami; 830 in 843 m2, prodamo stavbno zemljišče, sončna lega, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli, primerno za vikend ali stalno bivanje. CENA: 8.200,00 SIT/m2 (ali 35 EUR). SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
TRŽIČ; 5500 m2, vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. CENA: 3.540,00 SIT/m2. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - ČIRČE, prodamo zazidljivo parcelo za poslovni objekt, velikost parcele 2400 m2, prevzem-možen takoj, CENA: 56.400.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj. nepremičnine, net
Planina 3, Kranj tel.: 235 1000, 041/331 886 e-mail:info@ida-nepremicnine.si www.ida-nepremicnine.si
član NZ
NEPREMIČNINE
sedaj tudi na internem GSM: 041-331-886
GORICE - LETENCE, prodamo vikend parcelo, 869 m2, prepis možen takoj. CENA: 12.980,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
Na relaciji STRAŽIŠČE - ŽABNICA, kupimo cca. 500 m2 zazidljive parcele, za že znanega kupca. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net
GOLNIK, parcela ca 1600 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 12.000 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
TUPALIČE - stavbna parcela 1.236 m2 po 14.160,00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
VISOKO - parcela cca 700 m2 s starejšo hišo po 17.700,00 SIT/m2, poleg še parcela cca 1.000 m2 po isti-ceni, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
45-00 -42-11	cilpdom mm	4240 Coni
04/537-: 04/531	d.l.llli. «nlka NEPREMIČNINSKO POSLOVANJE	»X _ Q » o S.
.1! X 4) 0 h- u.		S* o
PREBAČEVO - kmetijsko zemljišče 9.855 m2 po 590,00 SIT/m2 in gozd 22.160 m2 po 236,00 SIT/m2, nakup skupaj, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700_
Na Bledu prodam SADOVNJAK z lopo in kozolcem ter več TRAVNIKOV in 2 GOZDA na POkljuki. Informacije na oglasni deski Upravne enote Radovljica. 13328
TRŽIČ ugodno prodamo vikend parcelo 593 m2 v zelenm, mirnem okolju nad mestom, dostop do parcele ni možen z avtomobilom, elek. voda oddaljena cca 500 m, cena 2,5 mio SIT, KRANJ KOKRICA UGODNO prodamo 2/3 delež enonad-stropne hiše z garažo (I 67), 167 m2 uporabne površine, na parceli cca 770 m2, nepremičnine niso še razdeljene v naravni, cena 9,9 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger s.p., Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 13333
V najem ODDAM 7,5 ha NJIV za daljše obdobje. TT 041/641-142 13403
ncphemicmink Irana JurMb		
	I««).-* H... 4220 SMo Lok« Tal.< 04 513 70 90 OSMi 041 060 938	
	www.tridanepremicnine-ij.si	
KRANJ-DRULOVKA prodam ZAZIDLJIVO PARCELO za gradnjo stanovanjske hiše, 800 m2. Tt 201-25-23 13458
ZG.PIRNIČE-Virje prodamo parcelo, namenjeno za izgradnjo dvojčka. tr 201 -25-
23 13469
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100.000 SIT v 1 uri! Gorfin.d.o.o., Kranjska c. 4, Radovljica, V 531-48-39, 070/302-014
KRANJSKA ZASTAVLJALNICA
Nudimo vse vrste posojil, ugodne obresti.
04/236-73-73
_ttSSJdo.o,. Slnlatieva i>, Krani
POZNANSTVA
POMLADNI VETER vabimo Gorenjke, mlajše in starejše, ki želijo spoznati novega moškega za resno vezo ali za občasna srečanja, da pokličete 031/612-541 ali 041/899-442 od 9. ure dalje, tudi ponoči, ali pišite SMS. Veselimo se sodelovanja z vami! 13008
POMALDNI VETER dekle , stara 27 let, gospoa stara 51 let, preprosta, obe želita spoznati primernega moškega. Gospodje prosimo pokličite tel. 090 54 24 ali 090 54 25 (186 sit/min), od 9. ure dalje tudi ponoči. Vabljeni, veseli vas bomo! 13009
RAZNO PRODAM
ZAPRAVLJIVČEK na gumi kolesih, en sedež, prodam za 150.000 SIT. tr 031/546-942_13367_
Prodam BUKOVA DRVA. V 031/781-
953 13423
Prodam več POSTELJ z jogiji.mize, električne motorje z reduktorjem in brez ter dro-bilec peska. tr 041 /884-279 13463
PRALNI STROJ Gorenje, zamrzovalno omaro ter 2 plinski jeklenki, prodam. Tt 041 /878-494 13464
Lepo ohranjena okna in vrata zastekljena ter krila oken in rolete z mehanizmi in ele. motorje majhnih moči, ugodno prodam. Tt 031/858 886_13469
Suha bukova inmešana drva prodam. Tt 031/528 904, zvečer 13470
STANOVANJA ODDAMO
STANOVANJA ODDAMO KRANJ okolica oddamo delno opremljeno dvosobno stanovanje v starejši kmerčki hiši z malo vrta, ogrevanje klasično, cena 45000 SIT/mes, željeno predplačilo. KRANJ Zlato polje ODDAMO 3 SS, 64M2/PR,opremljeno, klasično ogrevanje, 47000 SIT/mes, letno predplačilo DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333-222 11931
BLED Sp. Gorje ODDAM opremljeno 2 ss, 45 m2, CK, satelit, parkirno mesto, cena 48000 SIT/mesečno -"-varščina. Tt 031/563-508 13417
ODDAM SOBO s souporabo sanitarij in delno souporabo kuhinje, mirnim, poštenim osebam, Tt 513-42-28 13433
V Kranju ODDAM opremljeno GARSONJERO » 25 26 800 13443
STANOVANJA KUPIMO
STANOVANJA KUPIMO KRANJ več enosobnih stanovanj ali garsonjer za znane kupce. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 041 /333-222, 202 33 00 11930
KRANJ, Šk. Loka, Radovljica, Bled, Tržič... kupim starejše STANOVANJE ali STANOVANJE potrebno obnove, plačilo takoj z gotovino. Tt 031 /311 -841 12236
KRANJ - OKOLICA, kupimo več stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce, AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
Skofja Loka - Frankovo naselje, za znano stranko nujno kupimo dvosobno stanovanje z dvema balkonoma v nižjih blokih. Nudimo gotovino. Rok vselitve 3-6 mesecev. Tel. 01/ 510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje.com
STAN. OPREMA
Za simbolično ceno prodam POMIVALNO MIZO. Tt 202 61 02 13451
ŠPORT
Ugodno prodam LADIJSKI MOTOR Selva, 20 KM, z manjšo, vžigalno okvaro, malo rabljen, tr 041/602-395 13373
Prodam nove TEKMOVALNE SMUČI GSM Promo, dol. 184 cm, cena ugodna, tr 041/253-784 13376
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, sp., Senično 7, Križe, tr 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in žaluzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
TESNENJE OKEN in VRAT, uvožena tesnila do 30 % prihranka pri ogrevanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije, tr 041/694-229, 01/83-15-057, BE&MA, d.o.o., Ekslerjeva 6, Kamnik
1312
NAČRTOVANJE, ZASADITVE in VZDRŽEVANJE VRTOV, GROBOV in ostalih ZELENIH POVRŠIN, SVETOVANJE, tr 2312-722, 031/729-003, Lazić Anjuta.s.p., Matajčeva ul. 1, Kranj n?83
Hitri prevozi, selitve doma in v tujini, prenosi klavirjev, blagajn, odvoz starega pohištva, montaža stavbnega pohištva, hitro in ugodno. Tadej 041/737-245, Matej 041/35-80-55, Berce Tadej, sp., C. Jaka Platiše 11, Kranj 11860
PREVZAMEMO VSA ZIDARSKA DELA -OD TEMELJEV DO STREHE. TUDI ADAPTACIJE, NOTRANJE OMETE, ŠKARPE, FASADE, TLAKOVANJE DVORIŠČ, KANALIZACIJA - DELAMO HITRO IN POCENI, tr 041/593-492, By-tyqi oče in sin,d.n.o., Cegelnica 48 b, Naklo 12044
STROJNO
IZDELOVANJE es t iihov
Klemene, Pokopališka 10, Naklo
tel.: 04/25 718-13 041/632-047
Klemene Vladimir s.p.
STROJNI OMETI NOTRANJIH STEN in STROPOV, HITRO in po UGODNI CENI. Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica, tr 041/642-097 12287
ASFALTIRANJE in TLAKOVANJE DVORIŠČ, DOVOZNIH POTI IN PARKIRIŠČ, POLAGANJE ROBNIKOVA TER PRALNIH PLOŠČ, IZDELAVA BETONSKIH TER KAMNITIH ŠKARP, IZKOP, NASIP TER ODVOZ MATERIALA NA DEPONIJO, tr 041/680-751, 01/839-46-14, Adrovic in Cop., Jelovška 10, Kamnik 12357
RODE
STROJNI ESTRIH
Sr. vas 107, Šenčur Tel.: 04/25-11-605 041/653-780, 031/653-780
Rode Franc s.p.
SLO-DOM, zaključna dela_ montaža sten in stropov Knauf, Armstrong, izdelava podstrešij in adaptacije stanovanj, laminati, okna vrata in strešna okna Velux. Pleskarska in druga vzdrževalna dela. Markotič Slavko,s.p., Suška c. 28, Šk. Loka, tr 04/513-40-83,041/806-751 12717
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine (09). Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991. Prodaja vozil NUMERO UNO, Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
Kompletne ADAPTACIJE STANOVANJ, OBNOVE KOPALNIC, SLIKO-PLESKARSKE STORITVE, tr 2381-900, 031/379-256, Benjamin Jagodic, s.p., Zlato polje 3 c, Kranj 12744
STANOVANJA PRODAMO
KRANJ Planina II 1 ss predelano v 1,5 ss, 52,8 m2/l, vsi priključki, balkon, nova kuhinja, 15,5 mio SIT, Kranj Planina II sončno 2,5 ss, 83.80 m2/V, 2 balkona, V-Z. 16 mio SIT,KRANJ Center, 4 ss, 87,4 m2/XIV, lega J-V, cena 18,3 mio SIT. DOM NEPREMIČNINE, Damjana Krautberger, Koroška c. 16, Kranj, 202 33 00, 041/333 222 n9?9
V Podlubniku prodam ENOSOBNO STANOVANJE v III. nadstr, cena 10 mio SIT. tT 5181-364_13374
BLED: 109 m2, lastno trisobno stanovanje s teraso in balkonom, v letos popolnoma obnovljeni hiši, na mirni lokaciji, vseljivo. CENA: 29,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Kolodvorska; 62 m2, obnovljeno 3 sobno stanovanje v pritličju, I. 1872. CENA: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
SKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina; 83 m2, 3,5-sobno, mansarda, sončna, 17 let, ugodno. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 97 m2, štirisobno, 1. nadstropje, obnovljeni tlaki, 1.81, vseljivo takoj. CENA: 20 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o.. Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Čirče; 44 m2, 1. nad., 60 let, nova okna in kopalnica, klasično ogrevanje. CENA: 10 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
DRULOVKA; 39 m2, enosobno, 2. nadstropje, staro 13 let, balkon, vzhodna lega. CK na trda goriva, zelo dobra lokacija, dva kletna prostora. Vseljivo septembra 04 CENA: 10,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo takoj. CENA: 13,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
nepremičninska družba
loman d.o.o., mladinska ulica 2.. 4000 Kranj, tel.: 04 236 28 90. 04 236 28 91. gsm: 047 347 323 e-mail: loman@volia.net
KRANJ - Planina II; 80 m2, prodamo trisobno stanovanje v 2. nadstropju bloka, ki je star 23 let. Ima dobro prostorsko razporeditev, velik balkon, vseljivo je po dogovoru. CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Huje; 75 m2, trisobno, 1. nadstropje, zelo dobra lokacija, blok je star 50 let, funkcionalno, plin pred vrati. Vseljivo takoj. CENA: 15,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina I; 84 m2, trisobno, 6. nadstropje 25 let starega bloka, svetlo stanovanje, velik balkon. CENA: 17,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
KRANJ - Planina II; 83 m2, 23 let star blok, dvoinpolsobno, 3. nadstropje, dva balkona, parketi, vseljivo po dogovoru CENA: 17,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
tel.: 5M-S5-O0, 04i/70j-k06
PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, ŠEST STANOVANJSKI OBJEKT Z LASTNIMI PARKIRIŠČI, ŠTEVCI ZA HLADNO IN TOPLO VODO - KALORIMETRI. NA RAZPOLAGO ŠE DVA STANOVANJA, IN SICER: 3S.S. (77,64 m2) V MANSARDI TER 3 S.S ( 80,24 m2) V PRVEM NADSTROPJU, STANOVANJA IMATA TERASO OZ. BALKON CENA: 271.400,00 SIT/M2, KMALU VSEUIVA. V RAČUN VZAMEMO VAŠO NEPREMIČNINO! AGENT KRAN,J, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 .agentkranj. nepremičnine. net
ATRU stanovanjska zadruga, z.0.0.
ZE Ljubljana, Vojkova 63, Ljubljana Tel.: 01/530 92 90, 01/530 92 92,041/329 179 Fax: 01/530 92 92
e-mail: sz-atrij#siol.net, www.sz-atrij.si
ŠK. LOKA samostojno stan. hišo, adapt. I. 1993 cca. 220 m' stan. površine - možnost treh stanovanj, tri garaže, vsi priklj. H-183. Cena cca 36.500.000 SIT. POSLOVNI OBJEKTI: KRANJ - prodamo in oddamo več poslovnih objektov. Vabljeni na www.sz-atrij.si
KRANJ - CENTER, prodamo prazno komplet obnovljeno garsonjero, 27,80 m2, CK-plin, vseljiva takoj. CENA: 7.600.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - PLANINA I, prodamo enosobno stanovanje, 53,40 m2, staro 28 let, 8. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovor. CENA: 14.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo lepo enosobno stanovanje, 34,60 m2, staro 40 let, 2. nadstropje/4, brez balkona, opremljena kuhinja, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA II, prodamo enosobno stanovanje, staro 21 let, 50,50 m2, 1. nadstropje/3, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
RADOVLJICA, prodamo dvosobno stanovanje velikosti 48,85 m2, staro 18 let, 3. nadstropje/4, zastekljen balkon, vsi priključki, kuhinja z belo tehniko, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000 000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
DOM
nepremičnine
04/202-33-00, 041/333-222
l);int|.ina Krautberger s.p.. Stritarjeva 4, Kunj
www.dom-nepremicnine.coni
KRANJ - ZOISOVA, prodamo zelo lepo, komplet adaptirano dvosobno stanovanje, staro 39 let, 54,40 m2, 1 nadstropje/nizek blok, loža, CK - plin samostojna, vsi priključki, opremljena kuhinja brez bele tehnike, vseljivo po dogovoru, CENA: 16,300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZUPANČIČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 79,20 m2, staro 50 let, CK-olje, vsi priključki, 2. nadstropje, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.500.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
KRANJ -PLANINA I, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,13 m2, staro 26 let, 3. nadstropje/7, balkon, vsi priključki, možnost nakupa garaže, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.300.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net
NEPREMIČNINE
TT5745-444- BI.Kl) PRLŠKHMA \ 50
KRANJ - VAUAVČEVA, prodamo trisobno stanovanje, 74,10 m2, staro 41 let, 4. nadstropje/4., stanovanje je delno opremljeno, balkon, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA. 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremični ne. net
BISTRICA PRI TRŽIČU, prodamo komplet prenovljeno trisobno stanovanje v pritličju/4., 76 m2, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000 000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
GOLNIK, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom + zidana garaža, 75,40 m2. staro 40. leti, 2. nadstropje/4 , balkon, CK-olje, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo zelo lepo dvosobno stanovanje s kabinetom,75,40 m2, 6. nadstropje/8, staro 22 let, balkon, vsi priključki, vseljivo junij 2004 CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
V PREDDVORU na voljo še 3 nove stanovanjske enote (izgrajene "na ključ"), primerne tudi za vikend apartma.Velikosti 38 m2, 77 m2 in 92 m2! Možna takojšnja vselitev ter odloga dela plačila!! Cena: že od 230.000 sit /m2 ! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 38 m2 do 150 m2. Prevzem možen takoj! Cena: od 260.000 sit/m2 (+DDV), uredimo ugoden kredit s 40% lastne udeležbe! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Planina I. enosobno, 25 let, 33m2, 7.nad/7, cena 13,7 MIO sit NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Planina II. dvosobno+ kabinet, 18 let, 74m2, velik balkon, JV lega, 6.nad/7, cena 16,8 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Stritarjeva ulica, dvosobno meščansko stanovanje 68 m2, adaptirano leta 97, 2 nadstr, večji balkon V, CK, lepo urejeno.Cena 16,5 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o.Kranj, tel,: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, mestno jedro - 3 SS 84,3 v 1. nad., starost 100 let, ni obnovljeno, polovico podstrehe in drvarnica na dvorišču, cena - 10,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
NOVO, hiše Velox -
bio masivne energijsko varčne, topel in varen dom, hitra in protipotresno grajena hiša na ključ, za 120 m" je neto cena samo 17.200.000,00 SIT. Možnost kredita.
Dodatne informacije na tel. it. 01/428 93 99 ali 041 310 635.
BALETA - SATLER in drugi d.n.o., Ob dolenjski železnici 12, Ljubljana
KRANJ, Drulovka - 2 SS 64,3 v 1. nad., popolnoma prenovljeno 2002, predelano v 2,5 SS, cena - 17,85 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Bleiweisova - 4 SS 87,4 m2, 13 nad., I, 65, cena - 18,8 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, pri avtobusni postaji - 3 SS 81 m2, 3. nad., obn pred 7 leti, letnik 65, cena ■ 19,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, pod mestom - 3 SS 72,9 m2 v 4 nad., obnovljeno leta 89, luksuzno urejeno s klimo, cena - 23,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700_
KRANJ, pod mestom - 3 SS 72,9 m2 v 4. nad., obnovljeno leta 89, cena ■ 14,6 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
KRANJ, Planina I - 2 SS + 2 K 89,3 m2 v 5. nad., I. 75, 2 balkona, cena - 19,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53, 051 320 700
TRŽIČ, Preska - 3 SS 87,4 m2 v 4. nad , letnik 85, možnost nakupa garaže, cena -16,2 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53. 051 320 700
PREDDVOR, novogradnja- več stanovanj v 1nad., cca.78 m2 v dveh etažah, cena -250.000,00 SIT/m2, za kupca ni provizije, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, 051 320 700
SVIT Ml>«| MIIMNI .1 • l|«hl[«N«, In.,i, Km»|
, I,.
NI PRI MU NINI RFAl tSTATT
■11X11) K«AN|
M.t IIIJIIII »HI
h>.i04VMM 4H
kll.l/ HW\t..VI!-Nip.fMKN
Gorenja vas, Poljanska c, 33,21 m2, GRS, novogradnja, drugo nadstropje, S/Z lega, kompletno opremljena. Prodamo za 10.560 000 SIT. tel. 01/510 74 30 , 041 7 3 9 7 86. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www. stanovanje .net, www. novogradnje. com
Kranj, Orehek, 38 m2, 1S, novogradnja, cena: 12.370.000 SIT + garaž. box, shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, prodamo, tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o , Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www novogradnje.com
Šenčur, 66,93m2, GRS, novogradnja, možnost nakupa garaž..boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 17.380.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786 Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novogradnje.com
domplan
družba za inženiring, nepremičnine, urbanizem in energetiko, d.d. kranj.bleivveisova 14
041/647-433
STANOVANJE PRODAMO
na Golniku dvosobno + 2 kabineta, 2 nad., iz-mere 75,40, starost 39 let, 17,3 mio;
• Kranj, Planina I, 3S+2 K, III.nad., izmere 103,7 m2, staro 24 let, 23,3 mio SIT;
Skofja Loka, 2 sobno, IV nad , izmere 53 m2, klasično ogrevano, staro 43 let, 13,5 mb SIT;
• Kranj, Planina II, enosobno. I nad . delno opremljeno, izmere 52,8 m2, staro 20 let, obnovljeno leta 1999, 15.5 mio SIT;
• Stražišče pri Kranju v 75 let stari hiši, obnovljeno manjše dvosobno v pritličju, izmere 45,2 m2, 12,9 mio;
• Kranj, Planini III, garsonjera. VI nad., izmere 36 m2. staro 17 let, 10,6 mio SIT;
• Kranju, Planini III, dvosobno + k, I. nad., izmere 75,6 m2; staro 18 let, 18 mio SIT,
• Tupaliče pri Preddvoru, dvosobno, pritličje, izmere 57 m2, leto izgradnje 2003,14 mio SIT;
STANOVANJE - ODDAMO V NAJEM
• Kranj, Planini I, delno opremljeno 2-sobno, II nad , izmere 62,3 m2, staro 27 let. mesečna najemnina 66 000,00 SIT;
HIŠE - PRODAMO
• Šenčur - visokopritlična, tlonsa 132 m2 + prizidek 35 m2, na parceli 390 m2, starost 10 let, cena 54,5 mio. SIT;
Čirče pri Kranju, stanovanjska hiša z gostinskim lokalom, urejenim parkirnim prostorom, staro 17 let, 104,8 mio SIT;
Podbrezje, nova nedokončana visokopritlična. stara 4 leta, z gostinskim lokalom v obratovanju in svojim parkirnim prostorom, na parceli cca 1000 m2. 46 mb SIT;
• bližina Cerkelj na Gorenjskem, pritlična, tlorisa 12x11 m2, na parceli 572 m2, staro 12 let, 39 mio SIT;
•Kranj, center mesta, na lepi lokaciji starejša, potrebno obnove, z vso lokacijsko dokumentacijo, ki omogoča nov poslovno-stanovanjski objekt, staro 40 let, 28 mio SIT;
Zminec pri Škofji Loki. visokopntlična, v III gradbeni fazi, na parceli cca 600 m2, staro 2 leti , 24,2 mio SIT;
bližina Škofje Loke na zelo lepi lokaciji, visokopritlična, na parceli 160 m2, staro 8 let, 24 mio SIT;
• Brezje nad Tržičem - vas Lese - starejša kmečka, na parceli 80 m2. staro 50 let, 7 mio SIT;
• bližina Preddvora, visokopritlična, tlorisa 13x9 m2, na parceli 685 m2, stara 9 let, 74,6 mio SIT;
• Drulovka pri Kranju, vrstna atrijska, tlorisa 17x6 m2, na parceli 182 m2, staro 13 let. 38 mio SIT
• bližina Podnarta. pobvica starejše hiše - 65 m2 stan. površine ter pomožni prostori in vrt v izmeri 390 m2, staro 66 let, 13 mb SIT.
• Kokrica pri Kranju, visokopritlična, IV gradb faza, na parceli 541 m2, staro 2 leti, 41,3 mb SIT;
• Podreča, polovica visokopritlične, staro 7 let, v celoti opremljeno, v izmeri 170 ni2, s samostojnim vhodom na parceli 297 m2. cena 39 mio SIT:
Kokrica, visokopritlična s prizidkom, tloris 16x8 m. na parceli 460 m2, starost 44 let, cena 28 mb. SIT;
HIŠE • ODDAMO V NAJEM:
Šenčur, enonadstropna, stara 25 let, velikosti 16 x 10 m, ki obsega v 1 nadstropju štirisobno stanovanje s kabinetom v izmeri 160 m2, v pritličju delavnico za mimo obrt (možnost oddaje ločeno) v izmeri 150 m2, višina delavnice je 3,10 m, mesečna najemnina 195.000,00 SIT;
• bližina Podvina, pritlična, stara cca 50 let, v celoti opremljena, na parceli 1400 m2, najemnina 95.000,00 SIT.
POSLOVNI PROSTOR - PRODAMO
• Kranjska gora. IV gradb faza, pritličje, izmere 136 m2, star 13 let, 26 mioSIT;
• Kranju, Zlato polje, pritličje, izmere 42 m2, star 10 let, 11,6 mio SIT;
• Kranj, blizu Zavarovalnice Triglav, primeren za trgovino, banko ali podobno dejavnost, izmere 552 m2 (bivši Comming), star 23 let, 128 mb SIT
• Križe pri Tržiču, pritličje (primeren za trgovino), izmere 64 m2, parkirišče, star 53 let, 11 mio SIT;
• Kranj. Planini II, I. nadstropje, izmere 420 m2, možno po delih, star 17 let, 73,4 mb SIT
• Radovljica, pritličje, izmere 20 m2, star 12 let, 5 mb SIT.
• Kranj, Planina I, prodamo ali oddamo v najem, izmere 44,80 m2, star 24 let, adaptiran leta 1990, cena 9 mb SIT ali najemnina 83.600 SIT mesečno,
POSLOVNI OBJEKT - PRODAMO:
• Primskovo v Kranju, dve poslovni stavbi različnih velikosti, na parceli velikosti cca 1000 m2; eno-nadstropni objekt, leto izgradnje 1980, mansarda izdelana v letu 1995, 116,5 mb SIT in pritlični objekt, leto izgradnje 1947, 23 mio SIT;
• Kranj ob prometni cesti, izmere 1120 m2, na parceli 1010 m2, leto prenove 1962, 120 mb SIT.
POSLOVNI PROSTOR: - ODDAMO V NAJEM
• Čirče pri Kranju, pisarniški prostori, izmere 80 m2, stare 22 let, 112.000 SIT mesečno in skladišče 50 m2, cena 35.000,00 SIT/mesečno;
• na relaciji Kranj - Skofja Loka - Sveti Duh, pritličje + etaža, izmere cca 150 m2,175.000 SIT mesečno;
• Kranju, Cesta Staneta Žagarja, izmere cca 40 m2, 116.500 SIT mesečno;
• Tržič, izmere cca 30 m2. primeren za trgovino ali pisarno, star 26 let, 56 000 SIT mesečno
PARCELA - PRODAMO:
• Vodice, velikosti 950 m2, za poslovno dejavnost; 30 290 SIT/m2; •Jezersko, 700 m2 + 2 ha travnik in gozd, cena 10 mb;
VIKEND PRODAMO
• Bled. vikend tlorisa 46 m2. na parceli 1400 m2 star 53 let, 44,3 mb SIT
VIKEND PARCELA
• pod Joštom nad Kranjem - Pševo, izmere 1166 m2, 5,3 mb SIT.
ODGOVORNOST IN STROKOVNOST ZAGOTAVLJATA ZANESLJIVOST IN USPEH.
Gorenjska V Banka
MMMIMMIliM
Banka d posluhom
Ob svetovnem dnevu varčevanja vsem ugankarjem poklanjamo nagradno križanko.
Gorenjska banka, d.d., Kranj
Pet pravilnih rešitev bomo nagradili. In sicer:
1. nagrada: 20.000,00 SIT
2. nagrada: 15.000,00 SIT
3. nagrada: 10.000,00 SIT in dve praktični nagradi.
Rešitve križanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do srede, 12. novembra 2003, na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudi v turističnih društvih Radovljica, Skofja Loka ali Tržič ali pa v nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo na Zoisovi 1.
Rešitve križanke GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE
1. nagrada: 4 vstopnice za gledališko predstavo prejme ANI FRELIH,
Zg. Duplje 37, Duplje
2. nagrada: 3 vstopnice prejme DRAGA BAJT -HEIJDEN, Sebenje 50/b, Križe
3. nagrada: 2 vstopnici prejme JOŽE OSTERMAN,
Luže 2, Visoko
4. nagrada: 2 vstopnici prejme KARMEN AVSEC,
Cesta 24. junija 13, Črnuče
5. nagrada: 2 vstopnici prejme BERNARDA JERIČ,
Vogel 6, Besnica
6. nagrada: 2 vstopnici prejme MINKA DEMŠAR, Rudno 45, Železniki
1	2"	3	4	5	6	7	8	9
10	11	12	13	14	15	16	17	18
19	20	21	22	23	24	25		
HET
, d.d., Nova Gorica
VABILO K SODELOVANJU
Podjetje HIT, d.d., Nova Gorica vabi k sodelovanju novega sodelavca za delo na delovnem mestu
NATAKAR
v Hotelu Kranjska Gora, za obdobje enega leta.
Od kandidata pričakujemo:
- IV. ali V. st. izobrazbe, poklic natakar ali gostinski tehnik
- pogovorno znanje italijanskega in nemškega jezika
- veselje do dela z ljudmi
- samoiniciativnost, fleksibilnost, sposobnost opravljanja različnih nalog
- komunikativnost, vestnost in doslednost
Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 10. 11. 2003 na naslov: HIT, d.d., Nova Gorica, HOTEL KRANJSKA GORA (ga. Marija Zupančič Falak), Vršiška 23, 4280 Kranjska Gora.
RENAULT R 4, I. 90, reg. do 12/03. tr 50 23 530 ali 042/648-962 13384
Ugodno prodam TvVINGO 12 16 V EXP I 2002, CLIO 1.5 dCi 65 KM I. 2001, LAGUNA 1.9 dCi I. 2002, LAGUNA 1.6 16 V EXP. I 2002, LAGUNA GT 1.9 d C i I 2003, MEGANE 1.6 16 V EXP. I. 2002, MEGANE EXP. 1.9 dCi I. 2002, MEGANE 1.6 16 V AIR I, 2002, MASTER FURGON 2.5 dCi I. 2003. Za vsa vozila možen kredit brez pologa. Vozila so servisirana. tr 281 5711 ali 281 5712 RENAULT PREŠA, d.o.o., Cerklje 13387
CLIO 1.2 RN, I. 98, 53000 km, poškodovan zadnji bok in rob strehe. V 041 /869-599 13399
OPEL VECTRA 1.6 16 V, I. 96, klima in vsa ostala oprema, cena 1.290.000 SIT. tr 041/366-664 13400
TOVORNA VOZILA
RENAULT TRAFIC T 1000 D, furgon, 1.88. reg. do 11 /03. n 50 23 530 ali 041 /648-962
VARSTVO
V letu 2004 v mesecu juniju dalje, sprejmem v varstvo vašega malčka. tr 041 /532-826
Iščemo prijazno gospo ali študentko, ki bi pazila 5 letnega fantka od 11.-16. ure. Vodovodni stolp z okolico. tr 051/237-227
VOZILA DELI
Prodam dobro ohranjeno PRIKOLICO za osebni avto, neregistrirano. tt 594-90-41
Prodam komplet ZIMSKA KOLESA BMW 3 (comfort) in komplet nove tepihe in razno. V 041/602-395 nuoe
Prodam VERIGE in PRTLJAŽNIK za R 5. »031/798-183 13410
GOLF 1300 JGL, I. 82, prodam v celoti ali po delih. Tt 040/607-502 13429
Sprednji ODBIJAČ za FORD M0NDE0 I 2002. rt 040/607-502 13430
Prodam lita platišča 13 col s pnevmatikami. Ugodno. Tel: 04/25 11 293
Karambolirano vozilo Škoda Felicija 1300 I. 97, 35000 km, ugodnoprodam. rt 040/607-502 13431
Karambolirano vozilo SEAT AROSA I. 97, 40.000 km, prodam celo ali po delih, rt 040/607-502 1343?
Prodam zimske gume rabljene eno sezono Sempent 175/70 R 13. rt 031/561-687
VOZILO KUPIM
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, rt 031/770-833 _ m^.
Največ za vaše poškodovano ali celo vozilo. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, rt 2041-168, 041/730-939_«314
NAJUGODNEJŠI ODKUP karamboliranih ter celih vozil od 1.1995 dalje. It 01/4261-315, 041/614-013_13109
Kupim CLIO, POLO ali TVVINGO, ohranjen, rt 031/307-057 13372
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenih vozil, gotovinsko plačilo, tr 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj, d.o.o, Savska c.34, Kranj 11249
Prodam VW GOLF III I. 94, rdeče barve 1.4 bencinar, garažiran in redno servisiran, 130.000 km, cena po dogovoru, rt 041/564-398 13204
RENAULT 5 FIVE.I. 95, registriran do marca 2004, prodam, rt 031/742-207
Renault Tvvingo 1.03 9 OOOkm, 1.2 16V klima, 2xAIRBAG, elektro paket ... Cena 1.750.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
Fiat Brava 1.6 100KM 1.99, 85.OOOkm, elektro paket, 2xAIRBAG, klima ... Cena 1.490.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
Daevvoo Nubira break 1.98, 1.6 150.000 km, 2xAIRBAG . Cena 1.110.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
MSGflNTflR
B C1 Bratov Praprotnik 10,4202 N -* Tel /Fax: 04/257-6052
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV «r^Q
II s~>H\7*S\ www.lokasp.Gi
li^L^GU nepremičnine
(»muni /mpumKnlnari Fajfar jan82 sp
Kapucinski trg 13, (nad avtobusno postajo) Skofja Loka, tel.: 04/60-60-31)0, 041/647-547
ŠKODA OCTAVIA 2.0 ELEGANCE prva reg. 02, poškodovana po levi strani, rt 041 /869-599 , 13401
Prodam VW CADDY 1.6, 1.97, reg. 10/04, rdeče barve s sedeži, rt 041/770-846
Prodam ŠKODO FAVORIT, I. 93, bela barva, reg. do 20.10.2004, cena 140.000 SIT. rt 031/558-549, Boškan 13415
Prodam FORD FOKUS KARAVAN,! 2001 1.6 16 V, kov. modre barve, z vso opremo, 36000 km. It 041/791-372 13427
Prodam FORD FIESTO 1.25 16 V, I. 96, 5 v, rdeče barve, 40.000 km. rt 041/791-372
Prodam SUZUKI MARUTI 800, letnik 1993. rt 041/811-342 13434
Prodam FIAT TI PO 1.4, neregistriran, vozen, I. 89. rt 041/773-618, 202 67 63
Prodam GOLF I D,letnik 1984, zimski komplet koles, tr 031/781-300 13456
Prodam FORD MONDEO 1.8 16 V,I. 95, klima, 2x AB, CZ, servo, limuzina, ohranjen, 760.000 SIT. rt 041 /473-231 13466
ŠKODA FAVORIT 1.93, bele barve, neregistriran z okvaro sklopke, prodam. Cena 30.000 SIT rt 031/717-762_13471
Prodam FELICIO ŠKODA 1.6, I. 97, z dodatno opremo, rt 041 /585-224 13473
VIKENDI
VOZILA
PEUGEOT 306 1.6/ 100 KM, 1.01, 5 vrat, klima, ABS ... Cena 1.950.000 sit. Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
Fiat. Brava 1.6 SX 100 KM 1.99, elektro paket, Airbag ... Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
Citroen Saxo 1.0 I, 2000, prvi lastnik, 46.000 km, srebrna barve ... Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93 _
Škoda Felicia 1.3, I. 99, svetlo zelene barve, centralno zaklepanje ... Avtohiša Kavčič, Milje 45, 4212 Visoko pri Kranju, tel. 04/275-93-93
ODKUP RABLJENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c 1, Skofja Loka (bivša vojašnica) It 5134-148,041/632-577 26
FIAT PUNTO 55S, 3V, temno sive barve ... Tel.
. 95, 81.000 km, 041/256-910
PEUGEOT 106 bel, dam. tr 533-6-602
96, 67000 km, pro-
13378
ZATRNIK; 95 m2, zidan vikend na odlični lokaciji z razgledom. Objekt je star 20 let, parcela meri 1120 m2. Pritličje ima dnevni prostor in kopalnico, v mansardi je še en ogromen prostor z izjemnim razgledom, ogrevanje je CK na sončne celice. Vseljivo je lahko takoj. CENA: 23,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.o.o., Ljubljana, tel. 04/28 11 000.
ZAPOSLIM
VOZNIKA C ali C in E kategorije s prakso v mednarodnem transportu redno zaposlim. Vrba, d.o.o., Struževo 4, Kranj, tr 041/614-722 13014
Pogodbeno delo nudim SAMOSTOJNI ŠIVILJI, tr 040/738-782, Orehar, Kranj, Špikova ul. 18 13181
Rdeno ali honorarno zaposlimo dekle za delo v strežbi, tr 031/360-476, Ribnikar Janez,s p., Senično 8, Križe 13263
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Savatech - Elastomeri
SVETISLAV SAVIČ
rojen 1938
Od njega smo se poslovili v sredo, 29. oktobra 2003, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
KOLEKTIV SAVA
V SPOMIN
Kmalu bo minilo že šest let, odkar me je zapustila moja dobra, zlata mami
MARJETKA ŠARC
rojena Nahtigal, učiteljicu na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju
Vsi, ki ste jo imeli radi in jo spoštovali - spomnite seje in jo ohranite v lepem spominu.
Andrej
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Zavarovanja
FRANC KOSEM
rojen 1925
Od njega smo se poslovili v torek, 28. oktobra 2003, ob 15. uri na pokopališču v Šenčurju. Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Kolektiv SAVA
Zaposlimo avtomehanika z najmanj dvema letoma delovnih izkušenj.
Avto Močnik, d.o.o., Kranj, Britof 162, Kranj, tel.: 281 77 04.
VOZNIKA strojnika-avtodvigalista za delo z AD 20 t, zaposlimo. Potrebne delovne izkušnje cca 5 let. Pisne ponudbe na naslov: Mušič Andrej,s.p., Testenova 47, 1234 Mengeš 13286
Dekle za delo v dnevnem baru zaposlim redno ali honorarno, tr 041/570-937, Brišnik Bojan, Klanec 38, Komenda 13287
Zaposlimo DEKLE za pomoč v strežbi in KUHARJA, tt 031/325-442, Pavlin Dare,s.p., Sp. Bitnje 2, Žabnica 13296
Iščemo resno damo ali gospo za pomoč v strežbi v okolici Škofje Loke. V Mengšu iščemo prijetno dekle za strežbo, delo je izmensko, vikendi prosti, pogoj prevoz, tr 041/498-488, Gostinska dejavnost, Todorovič Ljubo s.p., Huje 2a, Kranj 13314
REGENERACIJA d.o.o. nakup, predelava, proda ja
V podjetju REGENERACIJA, d.o.o., Alpska 43, Lesce zaposlimo:
KOMERCIALISTA PRODAJE
Pogoji:
- VI. ali V. stopnja ekonomske/komercialne smeri
- izpit B kategorije
- znanje angleškega ali nemškega jezika
- poznavanje dela na programih Word in Excel
Ponudbe sprejemamo 8 dni od dneva objave oglasa na zgoraj navedenem naslovu.
Zaposlimo dekle za delo v šanku - Bar Peron. TF 041/644-625, Puc Tomaž,s.p., Podhom 1, Zg. Gorje 13360
Iščem dobrega čevljarja za izdelavo čevljev s povišico krajši nogi. tr 20 12-181
Iščemo izkušene ŠIVILJE za šivanje sobnih copat. Pričetek dela takoj, tr 031 /309-696, med 9 in 12 uro,. Naveršnik Monika.s.p., Cankarjeva 16, Kranj 13380
Zaposlimo MIZARJA. Boštic Janez, s.p. Zg. Brnik 17, Cerklje, tr 25 26 111 13445
ZAPOSLITEV IŠČE
UČITELJ - uspešni inštruktor matematike in fizike, išče delo. tr 041 /266-417 12377
One man band ali duo išče zaposlitev, igranje ina porokah, obletnicah, zabavah, silvestrovanju, tr 25 21 498, 031/595-163
Iščem zaposlitev kot vzdrževalec objektov ali delo hišnika, tr 040/389-518 13345
Iščem delo za pomoč v gospodinjstvu, rt 041/758-467 13425
ŽIVALI
Prodamo več PRAŠIČEV različne, velikosti in teže za nadaljno rejo ali zakol, domača krma. Škofjeloška c. 92, Kranj 13213
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tr 041/724-144 13303
Prodam TELIČKO čb, staro 10 dni in Bi-mentalko staro 7 dni, tr 25-60-218 13361
Prodam BIKCA simentalca 130 kg. tr
596-2122 13363
Prodam 10 let staro KOBILO brejo z 10 mesecev staro žrebico, skupaj ali posamezno, tr 031/546-942 13366
Prodam TELICO simentalko težko 250 kg. tr 530-96-10 13370
RJAVE JARKICE, prodam. Stanonik, Log 9, Šk. Loka, tr 5185-546 13377
PRAŠIČE 20-140 kg in. SVINJO za zakol ali nadaljno rejo, prodam, tr 041/581-019
- ' _13379
Prodam ČB BIKCA, starega en teden, tr 041/426-826_13382
Prodam JAGNETA za zakol, tr 2522-152 ali 031/582-457 13385
Prodam brejo KOBILO - bosanko z žre-bičkom, staro 5 let. tr 031/213-456 13386
Menjam mlado jalovo simentalko za brejo telico z doplačilom tr 533 80 40 13390
NEPREMIČNINE
AGENT - Kranj
tel: 2365-360,2365-361
Tavava22.Kram _.. :. ft»(U.a.,ti>i«»M
Prodam KUNCE pasme ovnač holandce za nadaljno rejo tr 051/317-993 13392
BIKCA simentalca prodam, starega 7 dni. tr 2571 157_13303
Prodam brejo TELICO po izbiri, tr 031/884 381 po 20. uri 13394
Prodam PAŠNO TELICO simentalko, težko 200 kg. tr 533 88 92 13395
Prodam eno leto starega BIKA lahko tudi meso in nekaj jagnet ter kupim SLAMO bali-rano. tr 031/425-496 13396
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko. tr 031/271-151 13406
Prodam PAŠENO TELICO simentalko, staro 15 mesecev in kupim enofazni NOŽ za rezanje silaže, tr 5803-056 13407
Prodam BIKCA in teličko simentalca, stara 10 dni tr 031 /498-434 13422
Prodam KRAVO simentalko, ki je trikrat telila, krmljena brez silaže z domačo krmo. tr 2 57 1 237 13448
Prodam ŽREBICO toplokrvno, staro 7 mesecev, tr 041/657-175, 51 95 172
13449
Prodam BIKCA simentalca star 10 dni. tr 25 71-547 13452
Prodam 5 OVC in dve KOZI in kupim seno. rt 031/515-726 13453
Prodam 200 kg težko TELICO simentalko. tr 252 10 24
ŽIVALI KUPIM
Kupim belgijsko plavo telico, težko 200 do 250 kg. tr 01/3612-749 13362
Kupim več BIKCEV simentalcev za nadaljno rejo. tr 041 /606-616 13421
JcMUIGLAS
Vse odteka kakor reka,
le spomini spremljajo človeka.
ZAHVALA
V 68. letu nas je zapustila dobra mama, babi in tašča
MARIJA VRHOVNIK
iz Kranja, Planina 26
Ob nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sostanovalcem, bivšim sodelavcem in podjetju 1B1 KRANJ, za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za ganljivo petje, trobentaču, pogrebni službi Navček in vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebna zahvala gospe Olgi za vso pomoč v času njene bolezni.
Sin Marko z družino Selo pri Bledu, oktober 2003
V SPOMIN
Ko smrt zatisne oči. življenje ne konča se. V skrivnostnem snovanju prsti, kot seme raste tvoj duh, za še nerojene čase z.ori.
(Minatti)
VLADIMIRJA KOSNIKA
Dvajset let spomina - a kot bi bilo včeraj! Ljubezen vse močnejša in misel, da si z nami - je edino, kar nam je ostalo; kar nam daje tolažbe in moči, da gledamo resnici v oči. Hvala vam, ki ste še njegovi prijatelji.
VSI NJEGOVI Kranj, 31. oktobra 2003
ZAHVALA
Solze, žalost, bolečina več te ne zbudi, ostala je praznina, ki močno boli.
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
BORISA KOŠIRJA
se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala sodelavcem in celotnemu kolektivu podjetja Alpetour, Potovalna agencija Kranj, ki ste ga v tako velikem številu in lepo spremili na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku. Hvala vsem sodelavcem in kolegom podjetij SavaTech in Sava, d.d., ter sindikatu KNG Sava Goodvear. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala.
VSI NJEGOVI Strahinj, 26. oktobra 2003
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
ITr M PeKof*
T/S PCAJ«!
ČETRTEK	PETEK	SOBOTA
		
		**»
od 4 "C	od 2 "C	od 7 °C
do 7 "C	do 7 °C	do 8 "C
Danes bo oblačno in občasno deževno. Meja sneženja se bo popoldan prehodno spustila na okoli 1000 metrov. Tudi jutri bo večinoma oblačno, v zahodni in osrednji Sloveniji bo občasno deževalo. V soboto bo oblačno, deževno in vetrovno, največ dežja bo v zahodni Sloveniji.
Šolarji na "krompirjevih počitnicah"
Nekatere telovadnice in športne dvorane so med počitnicami odprle vrata učencem in dijakom.
Kranj - "Krompirjeve počitnice" gredo sicer že bolj h koncu, učenci in dijaki pa še vedno lahko koristno izrabijo nekaj prostih dni, ki so še pred njimi. Veliko možnosti se jim ponuja zlasti za razne vrste športnega udejstvovanja. Na Jesenicah in Bledu so že odprli drsalno sezono, v Kranju pa lahko preživijo prijetne urice na bazenu ali se odpravijo v kino, kjer so filmski program ta teden nekoliko prilagodili njihovemu okusu.
Na Bledu in Jesenicah so že odprli drsalno sezono.
V hokejski dvorani jeseniškega drsališča se je v nedeljo začela sezona rekreacijskega drsa-
nja. Med počitnicami lahko vse do nedelje otroci drsajo vsak dan med 14. in 15. uro za enotno
vstopnino 100 tolarjev. Drsalke si je mogoče tudi izposoditi pri blagajni drsališča, za izposojo je treba odšteti 400 tolarjev. Rekreacijsko drsanje so v tem tednu omogočili tudi na Bledu, in sicer vsak dan med 10. in 11.30 ter od 16.30 do 18. ure. Odrasli morajo za vstopnico odšteti 700 tolarjev, dijaki in študenti 600 tolarjev, otroke od 8. do 14. leta bo veljala 500 tolarjev, mlajši od sedem let pa lahko v spremstvu staršev drsajo brezplačno. Za 700 tolarjev si je mogoče drsalke tudi izposodili. Brezplačno kegljanje pa so med počitnicami omogočili v kegljišču Pod-mcžakla na Jesenicah od 12. do 13. ure, s seboj je treba prinesti le čiste copate. To velja tudi za igranje namiznega tenisa v 3. nadstropju hokejske dvorane, ki ga tako kot kegljanje organizirajo še danes in jutri, in sicer od 10. do 12. ure. Mladi ljubitelji balinanja pa bodo prišli na svoj račun še danes od 10. do 12. ure v balinišču Baza na Plavžu. V
Društvo prijateljev mladine Šenčur je pripravilo ustvarjalne delavnice za učence.
Mladinskem centru Jesenice so otrokom popestrili počitnice z izleti v naravo in v živalski vrt, danes pa bodo pripravili ustvarjalno delavnico, v kateri bodo izdelovali jesenske motive.
Da mladim v Kranju med počitnicami ne bo dolgčas, so po-
Denar naj ostane na Bledu
Bled - "Pogovori z ministrico so bili uspešni. Ne gre za popuščanje, ampak za razumen dialog. Najpomembnejši je del dogovora o vstopnini za ogled gradu, ki naj bi tudi v prihodnje ostala na Bledu. Pogovore bomo prihodnji teden zaključili s podpisom dogovora," je po ponede^kovem srečanju z ministrico za kulturo Andrejo Rihter povedal blejski župan Jože Antonič.
Dogovor vsebuje sedem točk, v katerih so določene obveznosti blejske občine, ki mora pripraviti zapisnik o trenutnem stanju Blejskega gradu, prihodkih in podatke o njegovem vzdrževanju, opredeliti se mora tudi do predloga Narodnega muzeja Slovenije o upravljanju z gradom v prihodnje, pomemben del dogovora pa je predlog, da bi prihodke gradu porabili za njegovo prenovo in vzdrževanje. Petčlanska skupina (tri člane bo določilo ministrstvo za kulturo, dva blejska občina) bo do prihodnje srede pripravila vsebino dogovora, ki ga bo na sredini seji župan Antonič predstavil občinskim svetnikom, 7. novembra pa naj bi ministrica in župan dogovor tudi podpisala. "Vstopnina za ogled gradu mora ostati na Bledu, ven-
dar jo bomo po novem morali porabiti le za grad. Z ministrico smo dorekli tudi program kulturnih prireditev na gradu, dogovoriti pa se bomo motali tudi o ureditvi dvigala na grad. Občina naj bi tudi v prihodnje skrbela za vse dosedanje dejavnosti," je dejal Antonič. Blejski občinski svet je pred časom sprejel sklep, da se ne strinja s sklepom vlade, ki je za novega najemnika Blejskega gradu določila Narodni muzej Slovenije, slednji je zamenjal občino, pred dvema letoma pa je država postala lastnica gradu. Blejski grad spada med dobro obiskane kulturne spomenike v Sloveniji, število obiskovalcev se zadnja leta povečuje, letos naj bi ga obiskalo okoli' 180.000 obiskovalcev, kar pomeni, da bodo z vstopnino zaslužili dobrih 100
milijonov tolarjev in jasno je, da je zato vprašanje porabe vstopnine ena najpomembnejših točk
dogovora med ministrstvom in blejsko občino.
Renata Škrjanc
"ppi tti Pt5*i«4AHO
9 97,S mh,
RADIO KRANJ, d.o.o.
Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Čestitamo mladoporočencem
Iz Upravne enote Kranj so sporočili, da so se poročili: Preddvor, 28. junija: Gregor Jcrše in Eva Verčič; Vid Š imnovcc
in Mateja Vreček; Damjan Škrjanec in Mojca Vuk; Mitja Preskar in
Alenka Avbelj; Benjamin Faladore in Anita Grošelj. Preddvor, 5. julija: Mihael Miloš Zvagen in Frančiška Križnar;
Bojan Omahen in Nina Gantar. Kranj, 12. julija: Ludvik Vodlan in Sonja Stare Preddvor, 12. julija: Jože Okorn in Polona Urbanček Preddvor, 19. julija: Andrej Bernik in Maja Tomšič; Aleš Platiša
in Ksenija Ferenc; Mirsad Aksalič in Adela Redžematovič. Kranj, 26. julija: Ivan Andrič in Nada Boltiš Preddvor, 26. julija: Bojan Hervatin in Svetlana Mihajlovič Preddvor, 2. avgusta: Gregor Košnik in Darja Potočnik Preddvor, 23. avgusta: Slavko Savič in Katja Skinder
Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino časopisa.
skrbeli pri Zavodu za šport Kranj. V kranjskem bazenu še danes organizirajo cenejše kopanje za osnovnošolce in sred-
nješolce od 8. do 15. ure. Za vstopnico morajo odšteti 400 tolarjev. Od 10. do 12. ure je prisoten tudi trener plavanja, ki poskrbi za razne igre in druge aktivnosti v vodi - mali vaterpolo, vodno košarko in štafetne igre, pa učenje plavanja in privajanje na vodo. Danes bodo pripravili tudi demonstracijo potapljanja z avtonomno opremo. Športno preživljanje prostega časa so omogočili tudi v škofjeloških osnovnih šolah v okviru projekta Hura, prosti čas. Šole zagotovijo telovadnico, športno društvo Mladi rod pa poskrbi za organizacijo športnih dejavnosti in strokovno vodstvo vsak dan od 9. do 12.30. Počitniški program so pripravile še nekatere gorenjske osnovne šole s kreativnimi delavnicami.
Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič
Jara kača pogajanj
Pogodbo za obnovo planiške skakalnice bodo podpisali v dveh fazah, aneks za 38 milijonov tolarjev bodo podpisali kasneje.
Kranjska Gora - Zadnje tri dni so se vlekla in vlekla pogajanja med kranjskogorsko občino in Športnim društvom Planica o zagotovitvi bančnih jamstev za 38 milijonov tolarjev, kolikor naj bi Športno društvo Planica vložilo v obnovo 120-metrske skakalnice v Planici. Občina naj bi za skakalnico, ki je javna last oziroma infrastrukturni objekt javnega pomena, namenila 12 milijonov tolarjev, ministrstvo za šolstvo, šport in znanost 20 milijonov, Fundacija za šport 42 milijonov, 38 milijonov Športno društvo Planica, drugo so sponzorska sredstva. Na javnem natečaju za gradnjo je bil najugodnejši ponudnik SCT, ki naj bi obnovitvena dela, vredna nekaj čez 110 milijonov tolarjev, končal decembra.
Zataknilo se je pri Športnem društvu Planica, ki ga vodi Janez Gorišek, saj društvo v dveh letih, kolikor je 120-metrska Bloudkova skakalnica podita, ni zmoglo zagotoviti sredstev, čeprav je imelo do zdaj več kot dovolj denarja, saj je zelo ne-transparentno "tržilo" največjo planiško prireditev. Šele zadnja leta sta namreč Janez Gorišek in Brane Dolhar, oba iz Rateč in oba iz Športnega društva, za zvezo sestavila poročilo o porabljenih sredstvih. Smučarska zveza je tokrat prvič jasno in glasno zahtevala, da gre denar iz avtorskih pravic prenosov svetovnega pokala na zvezo kot tudi sredstva sponzorjev. Zaradi
očitnih nesoglasij med Smučarsko zvezo in planiškim komitejem oziroma Športnim društvom Planica, društvu zveza sedaj ni dala garancije. Društvo zato ni moglo do roka predložiti nobenih bančnih garancij, svojega denarja pa očitno nima nič.
Zupan občine Jure Žerjav ni hotel in tudi ni smel podpisati z izvajalci pogodbe za začetek obnove, če ni imel trdnega zagotovila, kdo bo "pokril" teh manjkajočih 38 milijonov tolarjev. Tri dni so potekala pogajanja s Športnim društvom, pogajanja, ki se jih je udeleževal le Dolhar, Goriška ni bilo. In v teh mučnih treh dneh je kranjskogorski župan moral spoznati, kaj so prazne obljube planiških delavcev, ki še vedno svet gradijo na stari slavi - tudi za ceno, da vse okoli propada. In v Planici propada ne le skakalnica, ampak tudi depandansa - spet zaradi domnevno stare slave. Država je dala denar za obnovo, depandansa pa se ne obnavlja zato, ker varstveniki na priporočilo nekdanjih planiških sivih emi-nenc zahtevajo, da je v njej muzej, ne pa šolska mladina. Edino kranjskogorska občina se še trudi, da Planica ne bi zares do konca propadla. Tudi z mukotrpnimi pogajanji. Dogovorili so se, da bodo pogodbo podpisali za delo v dveh fazah - aneks za 38 milijonov tolarjev bodo podpisali kasneje.
Darinka Sedej