»Samoupravne iniuresne skupnosti za uiro-ško varstvo, izobraževanje, socialno skrbstvo ter zdravstveno varstvo so v preteklem resno pristopile k temu, oblikovale svoje programe in pričele izpolnjevati naloge, kl jim jih je za-stavila družba,« je dejala podpvedsednica izvr-šnega sveta skupščine občine Ljubljana Center, tovarišica Nuša Kerševan, v pogovoru o delu teh skupnosti v naši občini.
Prihodnji mesec se bodo v Ljubljani pričele razprave o programih in delu samoupravnih in-teresnih skupnosti, in zato je prav, da v začet-ku pogledamo, kaj je bilo storjenega na tem področju v preteklem let«.
progianiov ueia, ua laiiko začnemo razpravo o njih, saj zajemajo v večji ali nianjši meri po-trebe in želje občanov.
V programih posameznih interesnih skup-nosti velja omeniti predvsem prizadevanja za prehod na enoizmenski pouk oz. na posameznih šolah na celodnevno šolo. Program samouprav-ne interesne skupnosti za otroško varstvo precl-videva, da bi do konca srednjeročnega piana vključUi okoli 80 odst. vsch otrok v VVZ, SIS za socialno skrbstvo pa načrtuje oblikovanje centrov za pomoč ostarelim občanom, ki bi bili v sedanjih in novo zgrajenlh domovib upo-kojencev  v  Ljubliani. Tudi  zdravstvo  in  zdrav-
Družbeni standard kreiramo sami
Samoupravne interesne skupnosti so se de-jansko oblikovale šele leta 1975, in so v pretek-lem letu bolj all manj uspešno začele obliko-vati svoje delo na podlagl določil zakona o združenem delu, začele so prelamljati s staro proračunsko miselnostjo. Poleg že omenjenib samoupravnlh interesnih skupnosti, ki so se resno vključile v delo in aktivno sodelovale v preoblikovanju družbenib odnosov, in začrtale pogoje za svobodno menjavo dela, moiamo omenili tudi samoupravno Interesno skupnost za telesno kulturo, kj je obiikovala progratne za množično rekreacijo in jih tudi uspešno za-čela nveljavljati. Možnost, da obcani in delavci vplivajo na oblikovanje delovnih programov samoupravnih uiteresnlh skupnosti, je imela izredno ugoden vpliv na oblikovanje takib de-lovnlh programov, kl so dejansko namenjeni ljudem; sedanji srednjeročni progratni so še usklajenl v okviru krajevnih skupnosti in ob-čin In v mnogo večji merl izražajo potrebe ob-čanov. V letu dni je delo v samoupravnlh inte-resnih skupnostib ob sodelovanju najširše skup-nosti    omogočilo    izdelavo    takih    sredn.ieročnih
stvena zaščita naj bi se izboljšala, saj v sred-njeročnem programu predvidevajo izgradnjo prve faze zdravstvenega doma v naši občini.
Kljub temu, da so SIS v tetu dni veliko naredile pa ostaja še mnogo nalog; predvsem bo treba okrepiti zbore porabnikov, kajti v dosedanji praksi se je pokazalo, da so zbori izvajalcev v SIS še vedno tisti, kl v večji ali manjši meri predlagajo programe, ki s svojo aktivnostjo prekašajo predstavnike občanov, to-rej delegate zborov porabnikov, ki tako v manj-ši meri še vedno ohranjajo nekatere elemente proračunske porabe. Vsekakor bo na tem po-dročju treba bolj dosledno npoštevati določila zakona o združenem delu.
Da bi razrešili problem aktivnega vkljueeva-nja porabnikov storitev SIS, moramo po eni strani zagotoviti redno obveščenost najšlršega kroga vseh porabnikov, po drugi strani pa mo-ramo delegatom omogočitl kvalitetne Iniorma-cije, ki bodo kratke, da bodo na podlagi tega In mnenja občanov sprejemali pravilne dele-gatske odločatve.
B. P.