Pouk in zabava
Demant.
Priobčil J. KoS.
Besede značijo:
1.) soglasnik;
2.) to, kar ima Človek v spanju;
3.) smrtonosno stvar;
4.) zvezdo;
5.) to, kar ima pticn;
6.) znanstvenika;
7.) dva navadna ptiča;
8.) mesto na Kranjskem;
9.) evropsko državo; 10.) domačo žival; 1J.) rokodelca; 12.) soglasnik.
Besede po sretfi od zgoraj dol in od leve na desno značijo klic slo-venski mladini.                                       ,
Rešitev in imena rešilcev pniobčimo v pnihodnjl SteVllkt.
Voik in listca.
Lisica bi se rada iznebila nadiežnega volka, ki ]i je že večkrat s svojo nerod-nostjo pokvaril ves lov in spravil tudi svojo in njeno kožo  —  preblizu krznarju.
nDanes," si misli zvijačnica, ndanes ali pa nikdar!" ln povabi volka s seboj v bližnjo vas, kjer so svatovali pri županu.
BPojdi le brez skrbi v ovčjo staio," mu veli, nin poživi si sestradani Želodec. Vsi svatujejo, pa svatuj 5e ti.   jaz pojdem
gledat, odkod preti nevarnost, da te opo-zorim pravočasno."
,,Pa svatujmo vsi," de volk in oiide.
Lisica se je splazNa v kurnik in si pri-voščila veČ najlepših piščet, ki so se ma-teri županji smilila, da bi jih zadavila za pojedino. Domači pes je pa zavohal volka v bližini, popustil torilo z ričetom in svinj-skimi kožamt ter Šel s krikom in vikom branit gospodarjevo lastnino.
Prihiteli so Ijudje in volka tako nakle-stili, da je kar opletal s hrbtom in zadnjimi nogami.
->.    48    •«-
Lisica mu je kmalu za petami; vendar ni pozabila prej, ko je pes tekel v stajo, skočiti k njegovemu tortlu in si nametati kož in kuhanega ričeta na glavo. Volku je pa tožila:
nVidiš, prijateljl Tako-le so me zdelali: črepinjo imam prebito, da ini gledajo mo-žgani iz glave."
nHudo so te res," zdahne volk. BA poglej moj omahujoči hrbet. To je tudi hudo."
nE, ni hudo, ne! Prijalelj, moj prija-teljčck zlati! Mcni se tneša pamet Lepo te prosim, nesi me, nesi me, da me Ijudje ne dohite in ne pobijejo."
Volku se smifi lisica, pa jo zadene na hrbet.
Lisica sedi moško na polomljenem hrbtu io poskakuje, da bi ugonobila volka in Še glasno modruje sama s seboj:
nBolnik pa zdravega nosi! HmlBolnik pa zdravega nosi'."
,,Ka| praviš? Čakaj, te vržem!"
„0, volčič, moj Ijubi prijateljček! Reši me, reši! Aii ne vidiš, da se mi meša. O, moji možgani!"
Volk je verjel, bežal in se utrudil. NoČ ]e bila, in polni mesec se je smejal na nebu.
Prideta k širnemu napajalisču.
,,Lisica! Jaz sem lačen!"
nE, tudi jaz že nekaj časa ližem tace."
nJaz ne morem naprej. Raztržem pa tebe."
nStoj! Kmalu se okrepčava. Vidiš tam-le v dnu vode sir!" — Pokazala tnu je y na-pajališče, odkoder je odseval lunin ščip.
nSpijva vodo, pa natna ostane sir."
Molče sta se spravila oba rta delo.
Volk je hlampal vodo v največjih štr-bunkih, Hsica jo je samo lizala.
Kmalu je bil volk sit in napet, da ni mogel nikamor.
,,Posili se, posili!"
nDa počim!"
BPa pojdi skakat tam-Je črez plot, da se izlačniš."
Volk gre skakat Črez plot in se po nekoliko skokih nabode na kol v plotu, kjer žalostno pogine.
HVidiŠ," mu reče zaničljivo lisica, ozakaj si tako neumen, da vse verjameš?" Potem si otrcse svinjske kože in ričet z glave in odide inirno v svojo luknjo.
Dobrdvec.
Denai« iz Rroepike.
O preteklem Božiču so pripeljali par-niki   BSt  Louis",   nCesar  Viljem   II."   in
nOceatiic" iz Amerike v Evropo poldrugi milijon dolarjev (I dotar 4 K 93',„ h), ki so jih poslati cvropski Amcričani svojim sorodtiikom v staro domovino. Od tega denarja so dobili Angleži 628.399 dolarjev, Nemci pa 239.452 dolarjev. Parnik ,,St. Louis"je pripeljal 736.000,»CesarViljem II." 417-501 in ,,Oceanic" 255.456 dolarjev. Morda se je izgubil kak dolarček tudi v naše slovenske kraje!
flmeriški Stovani.
Ameriški Slovani nikoli ne taje svoje narodnosti. V Cleveiandu hočejo sedaj pri-rediti veliko siovansko razstavo, ki se je udeleže vsi ameriški Slovani, da pokažejo tudi tujemu svetu moč in napredek slo-vanstva.
Žuželke — ]ed.
Kdo bi verjel, da so tudi Žuielke užittie! Pa je vendar res! Neke posebne vrste metulj je rojenim Avstralcem prava sla-ščica. V Abesitiiji jedo kobilice s posebno slastjo. Visoko cenijo Čebele kot jed ame-riŠki Indijanci in Mehikanci. V Srednji Afriki tudi jedo razne hrošče, ukuhane v juhi, Arabci pa jih rajši použivajo z datelji-Bela afriška mravlja, ki provzroča sicer ogromno Škode, je tudi baje dobra jed. V Ameriki imajo takozvano grugru-gosenico, ki je jako mastna in daje, lepo opražena, prav užitno jed. Nam seveda bolj prijajo naša narodna jedila.
Čudak čadakov.
Nekje v Ameriki živi umetnik, ki je poučeval Ijudi v umetnosti. Ker pa se je bal, da se ga ne loti v zatohlih sobah ka-kršnakoli nevarna bolezen, je pustil službo ter se preselil na — visok hrast, kjer si je napravil stanovanje. Med treini močnimi vejami si je razpel šotor, v katerem je prostora za dvajset oseb. Kdor hoče obis-kati tega Čudnega stanovalca, rfiora sesti v gugalnico, ki jo potezajo z vrvjo v visočino.
Pravda zaradi treh vlnarjev.
Na NemŠkem so tožili starko, ker \c odnesla iz grajskega gozda nekoliko suhih vejic. Zaraditega so bile pred sodnijo tri obravnave. Pri tretji obravnavi so obsodili ubožico na 24 ur.v zapor in v povrnitev sodnih stroškov. Škodo so cenili izvedenci na tri vinarje, pravda pa velja nad sto kron. Bog ve, kdo jo bo plačal?
Rešitev zastavice v podobah v prvi številki.
Ljubimo se med seboj ln podpirajmo se pri deiu za arečo domovine
Reiilke: Puldi, SamSka in  Vidks Samsa v llir.  Bisirici.