IMl'5
V
enka
NEODVISEN LIST ZA SLP
DELAVCE V AMERIKI.
T*"

CLEVELAIN1D, OHIO, MONDAVI JANUARY 21st, 1918.
mdski delavci zgubijo milijone dolarjev na plačali.
Stotisače v clevelandskih rcev in njih tovarišev po Ameriki vzhodno od M'i-pija ho trpetlo radi naj-ejše odredbe, ki pravi, da ie ne smejo poslovati fidnij in potem noben pon-d o 25. marca. p6 se je zgodilo v ko potrebuje tdlel'avec v salo cen t, ki ga -zasluži dan, vsako uro. V resni-to ogromni vojmi davek, terega so naložili, in niko-jr več ne bo treba očitati, 1 dclavci niso doprinesli svo-žrtev v tej vojni. Dir. Gar-ki ye izdal postavo gtede »povedi kuriva, pozivlje v?e odajalce v debeli, dia plača-delavcem zamudo časa, ki 1 prizadene radi prisiljenih ačitnic. fXekatere kom pan i je > re privolite v to, in so tu->žne, da lahko plačajo, |l;i se jim kaj poznalo, i clrugi zopet me morejo tega finančnega bre-ena. Tisooe imalih podjetni-prizadetih, iki ne more-a plačati delavcev, ne da 'bi ji delali. TeJŠka usodb je "katero moramo pncnesti ppor najbolje vemo iji zna-tVzeti moramo besede lika"Wilsona za resnič-da vlada tega nikdar ne bi
r JT	#
jdila, če ne bi bila prepri-iite, da1 je absolutno potreb-za 'korist dežele. Temu ali lemu je škoda raditega, to-'"':v splošnem, pravi precfeed-VVilsom, bo koristilo deže->a ie, katere:
ce delavcev vojne Narod bo moral plačati in desettisoče milijonov ajno. Zakaj se ne bi nekaj milijonov dolarjev plačalo cem za odšikicdnino za dCla? Če se plača onim, tijo ogromne profite od naj se plača tudi ornim, )ijo radi vojne. To je čiste resnice in pravice ^kongresa, odonašef ljudske ivodaje je odvisno, <ia pravico vsem prizade-
»lovo izvoljeni ter stari rij S. N. Doma so irrte«-retečeni petek svoj sestati na katerem se je izvolil odbor direktorija za teto-s. leto. Izvoljeni so bili sle-[.: Dr. Frank J! Kem pred-Josip Kalan, podpred1-c, Joihn •Gornik, .blagaj-Jtthn N. Rogelj, Frank j in Sop'hijef Bifk, nadzor-V stavljeni ofcllVir so iz-i: Josip Žele, Josip Za-imk Cerne. V finan-Frank Hudovernjk, I Giidvna, Frank Zorich, ražeim in Fr. Somrak.
Russ, slovenski no-vzel zaprisego novo lih in je to storil Ibrez-o, zakar mu icxlbor i z redo. Seje se vršijo visak četrti petek v mese-čitalniških prostorih.
Hudoveirnik bo še 1 posel do konca janu-odda celo zadevo tajniku. , f , >j :e tovarne smejo v operirati tudi v Otis Steel Co., ley Streti Co., Re-tric&Engineering i c a 1 Rubber rdraulic Pressed Rubay Co. imeil odprto v mu to ni dovo->r 'bi se kako pre-. najnovejše ofcMcxc-bo kaznovan ne globe in ne več zapora, sme kuriti looii-toda v tovarnah niti
. —The Hisoh Co. v Ckve-landu, ki zaposluje nad 500 j delavcev, je naznanila, daj bo 1 vsem svojim uslužbencem plačala ipodno plačo za v«aik pon-deljeik, Iko ne bcldiejta (dielali.
—Pravijo da je premalo premoga, pnemogarji pa toži-yo, da ne dcibijo dovolj železniških vozov, ikamor (bi skladali nakopani premog. Guverner Cox, od države'Ohio je poslal nujno »brzojavko v Washington, da zvezina vlada nemudoma preskrbi, Idta dobijo ohioski premogarji Meč vo-zk*v, več prilike dia de'la in zaslužka. Kompanije se kregajo med seboj Ikam in kako bi razvažule premog, ki stoji na železniških tirih, delavci pa čakajo, kdaj bi smeli kopati premog.
—Umrl tje v ipetek jako poznani češki muzikus Charles Hruby, v starosti 46 let. Hruby prihaja iz znane glasbeniš-ke rodbine. Slovel je pocelem Oeve'fiandu kot izvrsten godbenik, in te talente je zapustil tuldii svojim peterim otrokom, ki igrajo raane inštrumente že iz otročjih let, in katerih glasba je tudi na slovenskih HodrftTjalo^dobro pc-znama pod imenom "Elsie Hruby Orchiestna".
—Louis Gancz, Madžar, je bil v sdboto prijet od zvezinih detektiviev, ker (je član I.W.W. in je razširjal razae tiskovine po tovarnalh, v katerih je pun1 tal delavce k «epo#tayiMni. de-
—Iz vojaškega talborisča v
Camp Sherman, Chilličothe, se naznanja, da -so stopile stroge Itlicioobe "v veljavo. Vojakom je pneipovedano pisariti domov o vojaških podrobnostih v taborišču, in kogarkoli se zaloti ipri tem, dobi občutno kazen. Mnogo sprememb v opremi in opravi se je izvršilo. Strogo se gleda na 'zdravstveno stanje, ker se je poročalo, da je več vojakov zbolelo. Generalni poveljnik je izdal povelje, da se ne sme ničesar opiemiti, kdaj odpotuje 83. divizija v Francijo ali če sploh odpotuje.
—Wm. Vasik, 2177 W. 7th St. je stal v sdboto pred sodnikom McGannon, obtožen, da je kratile 1 premog na železniškem tiru. ObtoženJec pe prizma! krivdo. Rekell je, da ima dcmia bolno žensko in dva o>-troka in niti funta premoga, da bi razgrel stanovanje. V:si poskusi, ida bi dobil premog, so bili zaman, dasi je hotel zanj plačati. Zato je št J in — ivzel premog, ne Idia bi plačal.' Sodnik McGannon se je izjavil, da četudi okoliščine silijo človeka 'k tatvini, toda tatvina je zločin, kateremu se me. sme dajati (poguma- Olbsodil je Vasika na $5.00 kazni, «toda mu je 'kazen odjpustrl.
—Meg drugih kotnrpan^ 'ki smejo operirali v ponldielj-kih je dobila tudi The White "Motor Co. dovoljenje, da sme posiliovatii. Tu dela mnogo Slovencev. Vsak kdor je upo-sljen pri The White Go. naj igre v pondieljek torej na delo.
avno skupščino.
Postavno izvoljeni zastopniki ruskega naroda so zavrgli via* do boljševikov. Rusija prijateljica z zavezniki. Zmerni socijalisti dobijo moc.'
^London, 20. jan. (Najnovejše.) Boljševiki so z nasiljem in orožjem ' razgnali rusko ustavno skupščino, potem ko je zborovala dan in pol. Lenine in Trotzky sta prignala v Petrograd ogromno število vojjakov kmalu potem ko je bila zbrana ustavna skupščina* kot zastopnica vsega ruskega naroda. Ko se je skupščina izjavila, da ne >bo trpela strahovlade boljševikov, sta Len> ne in Trotzky dala razgnati poslance. I z mnogih krajev se poroča,' da rudeča garda boljševikov strelja na civiliste. V Moskvi je bilo mnogo oseb u-bitih. Neki vojak, ki je vodil demonstrante, se je postavil na sredo ceste in zakričal: Tri leta sem bil na fronti in zrl smrti v oči. Ustrelite me, če hočete." Boljševiki so ga u-strelili.
Petnqgrad, 20. jan. Prihodnji dnevi bodejo odločili aH ostane Rusija v rokah boljševikov ali dobi novo -demokratično vlado ter se pHdiruži ponovno zaveznikom v »njih boju za svetovno demokracijo, tf-soda Rusije se lx> odločih v prihodrnjih dnevih in sicetr s cestnimi 4x>ji v Petrogradut ki že sedaj divjajo. Vse stranke imajo svcije oil)or(5žcne pristaše, in vsako uro se vršijo krvavi spopadi po petrogra|:fc skih ulicah. Vse kaže, da je
izvoljeni izmed ruskega naroda, cb se zberejo vi skupščini in odločijo novo ustavo .za
Rusijo, ,so sei zbrali Prvo u-•raitfcno dejarye te uftavotvorne skupščine, ki v refl|iici rqire-zentira ves rusiki lici. da :&e mora vi kov odpraviti. Pri ustavotvorne s-k izvoljen M, Cern nister v Keren ski netu. Dolbil je oj mci Cernev je nas ševikov in
c(ct, je bi-boljševi-sedn ikoni ine j 'bil •bivši mi-em kabino veči-nik ibolj-ftqcijalist. Čennv se je iztjiavil.lda bo ra-
zmere
ska narodna skuj nemudoma v dotil niki, ida se1 kk>| mirovnih ciljev I Socijalisti v Rusiji ljeni slediti zavej zavezniki ponudijo zmerne mirovne c|| Poraz boljševikc Pcirazu boljševil se' je tembolj čudi^ boljševiki ikontroltf litve, in ker se us kra>tje pod vodstvi M/iljulociva voli te v,j žili niso F bodjševiki z ogr< propadli. Ko so (Mi svej poraz, stavotvorne skui slanci ustavotv< ne .poživljajo vsej mente na obranil seyikcfln, dočim
ia prišla z zavez-pijo glede ■načrtov, pripravnikom, če iski vladi
^>opolen.
v Rusiji ker so vse voli demo-Lvova in iti udele-"pa ser večino :viki vili iz u-r«. Po-skupšči ie ele->ti bolj-boJj&evi-čel
B * mM
—8000 registriranih je "pozabilo" poslati vprašalne po?e glede vojaščine v /vojaške \ira-\d»e. Policija in zvezini detekti-vi so dolbili povielje, da poiščejo te pozaibljive ljudi. Petek je bil zadnji čas, - da se vrne vprašalna pob. Detektivi so prijeli nekega Josip Varga, 7816 Grand ave., kw je prisege!, dla mora podpirati ženo in otroke, toda alkaizalo se je, da ie eno leto ni kital niti cen-ta ia ženo in otroke. Slednji so »veli pri starišfb žene.
zboruje.
Narodni poslanci, ki so bili
KDO MORA ZAPRETI IN ODPRETI V PONDELJKIH.
Tu je natančno označeno kdo mora zapihati svoje prostore ob potileljkih in kdo ne. Mestna administracija' kuriva je izdala sledeča navodila: Cerkve in šole so ob pondelj-kih odprte, privatni, zavodi in šok pa morajo zapreti, gledališča odprta, v jw>ndeljkWi,i1iivnio tako gledališča s premikajočimi slikami, biljarfrini prostori zaipro ob torkih in ravno tako kegljišča, gostilnei so zaprte ob piondeljkih, plesne dvorane zaprte od> torkih, restavranti fic< odprti, kjer pa je restavrant združen z gostilno, se ne sme točiti pijače. V klivbih lahko dobite jesti, toda nič pijače. Department trgovine mera jo zapreti, male trgovine tudi, razveii mesnic in grocerij, Iki zapro oT^t 12. uri opoldne v pomleljkih, lekarne so oUiprte, toda* samo za zdravila, ne smejo prodati nič druzega, banke so	pekarije lah-
ko poslujejo toda ki za živež, l!<i se lahko spridi, javne tržnice se zapro opoldne, cestne kare sinejo voziti po programu kakor v inedelijaMu, knjižnice so lahko odprte, sodnije se odprte, hoteli ravtno tako kot res'tavratnti1, uradi in pisarne1, razven zdravniških in zO!h>-izdravniskih ne smejo biti od* prti, tovarne morajo zapreti razven onih, ki so izvzete, brivnice.^ in pivcwarne ne smejo poslovati, perilnice so odprte, garaže zaprte. Premogovni in železniški unaldii lahko poslujejo. Tiskanne smejo izdaiti le emo izdajo časopisa v ponde)ljdk, potem (pa morajo zapreti. Naš list bo redno sha-yal ob pondtljkih kakor dose^ daj, toda urajd zapremo opoldne, na kar opozarjamo Slovence v Cleveland u. Kazen za prekršitev teh povelj ne več kakor $5000 globe in. ne veckiot dve leti zapora v je-
Kako je prišlo do poraza boljševikov.
Ustavotvorna skupščina je začela zborovati v petek, ob 4. turi popoldne v Tavriški pa^ lači. Predsedoval je M. Sver-delov, ki je oli>jednem pred-seltkiik centralnega eksekutiv^-nega oilbora vojakov in delavcev, torej boJjšetvrk. Toda kljulb temu pritisku pa je skupščina izvolila za predsednika M. Cernova in sicer z 224 glasovi proti 151. Protikajj-didatinja za pred-sedniiško 'mesto je ibtla Marija Spiridonov-m, »nana revolucijonarka.Ta-koj na to so začeli boljševiki ra-zgrajati in streljati v zbornici. Pet oseb je bilo ubitih in mnogo ranjenih. Takoj potem so se začeli boji po ulicah.
Kaj storijo boljševiki.
Razume se, kila bodejo bolj-ševilki skušali s terorizmom vzdržati se na ivladi, da zaipro njih nasprotujoče ljudske »poslance ali pa nazženeje zbornico, M. Černov, predsednik sikuipščine, se je izjavil, da se lx>ljševiki tega ne bodejo drznili.
Program ustavne skupščine.
M. Černov se je izjavil: Naš ciflj je, čimprej se sestati z zastopniki zaveznikov glede vojnih načrtov. Prepričani smo, Iclla so ti vojni načifti lahko najbolj svobodni in demokratični, da bodejo ugajali vsem fitmankam Rusije. Na vprašanje, če Ibo Rusi|ja nadaljevala vojno, v slučaju, da Nemčija ne sprejme demokratičnih mirovnih »pogojev, je Cemov odgovoril: "Vsakdo pravi, da se Rusija ne more •boriti, ker je arm^dia disonga-nizirana. Vsakdo ve, d'a !bo odločitev v tej vojni padba na zapadneim Ibdjišču. Toda Rusija je lathko magnet, ki zadržuje in vteče nemško armado iz zapadne fronte*. Ruska armada se lahko umika, in vlecie Nemce vddtno globokeje v Rusijo, kar bo na v*ak način korist za zavemikse.
Mirovni dogovori.
iMk^ivvii dvogovori, s katerimi so -začeli boiijšerviki, so ae-dtaj popolnoma prenehali.
Trotzky se je vrnil v Petro-graid ves razočaran. Vzrok, da so mirovni dogovori bili pre'kinjeni, je ker se Nemci trdovratno branijo tpotegniti svoje čete iz osvojenih' iruskih krajev >n ktT se branijo dovoliti beguncem, da se ivmejo v svoje domače kraje, ikjer 'bi imeli pravico voliti kakšno vlaldo hočejo.
o
IZJAVA PREDS. WILSO-NA O GARFIKLDU.
Washington, 20. jain. Predsednik Wilson je včeraj prekinil molk in podal svojo izjavo glelde najnovejše odredbe proti premogu. Predsednik podpira to odredbo in pravi:
"Mr. Garfiekli me ij-ei vprašal (prej za nasvet, pred.no je izdal svoje idoločilo, in kakor obžalujeim, dat je ta odredba prišla v javnost, vendar se popolnoma z njo strinjam, ker sprevidim, cfa je absolutno potrebna. Današnja vojna zahtfc-va od nas silne žrtve, in žrtve, ki jih imamo radi prepovedi upar^jfi kui^ave, s^ meroma manjše Ikot bi bile žrtve, ki bi jih imeli sicer, če ta pos-tava ne «bi prišla v veljavo.
Absolutno potrebno je, da ocPplovejo iparniki h pristanišč. Železnice iin, pristanišča so predbložena z .blagom. Vse morajo iti naorei. Nadali
vili imeti premog.
ske odredbe ne bi imele iiste-
ga uspeha kiot ga ima ta odredba. Če ne »bi prišla ta otfL redba v polmomoč, tedaj ibi životarili od dneva do dneva, kar se tiče razpošiljanja živeža in premoga, in ponovno zatrjujem, da je vlada smatrala za absolutno potrebno, da je izjdiala omenjeno odredbo. Prepričan sem in zaupam ameriškemu prebivalstvu, da se bo lojalno in patri(jotično Od/zvailo v tej stiski, Ikakor se je dosedaj od'zvalo vsakemu klicu, ki je zahteval žrtve od njih. Mi se nahajamo v vojnem stanju iji prepričan sem, da bodejo ljudje ipoznali v teh časih isto discipllino 'kot da bi imeli vo(jno na lastnih tle)h."
LETO XI. — VOL. Xt
Predsednik Wilson se zahvaljuje Slovencem, Srbom in Hrvatom.
—Predsednik Wilson je poslal v nedeljo brzojavko sodniku Levinu, kot predsedniku ljudskega shoda, ki se je vršil pretečeno nedeljo v Chamber of Commerce ob priliki sprejetja srbske misije. Predsednik |Wilson naznanja, da se zahvaljuje vsem Slovencem, Srbom in Hrvatom, ki so v tako ogromnem številu prišli na
zborovanje in pozdravili kraljevo srbsko misijo. Kakor znano, so bili med srbsko misijo tudi zastopniki Jugoslovanskega Odbora. Ta zahvala predsednika Wilsona je jasen izraz, kako visoko ceni vtada delovanje Jugoslvanov, združenih v Slovenski Narodni Zvezi in sličnih organizacijah.
Velik poraz čaka Nemce
in Avstrijce v Italiji.
PERMIT.
Published and distributed under permit No. 19 authorized by the Actof October 6th, 1917, on file at the Poet Office of Cleveland, Ohio.
By order of the President, A. S. Burleson, PostniAster General
—Davčna Orblast, jji© ipodalj-šala rok za plačevanje davkov db srede, 23. januar/%. To se je zgoldiilo, ker je padel zadnji dan za plačevanje davikov, 20. jan. nia nedeljo.
■ II . r lufi"- - - * ■
1*1 fI	-
Dve veliki vojni ladiji potopljeni.
London, 20. jam. V pom or-skqm spopadu med turškim in aroglleškim btrcldJovjefm "blizu vhoda v Da/rdanele, je bila potopljena turška križadka Mi dullu, bivša nemška aktopna ikrižarka Breslau in križarka Sultan Yawis Selim, bivšr -nemška križanka Goeben y uničena. Tako (poroča angles ka admiraliteta uradno. An wfezi so zgubili eno topničar ko.
iLondon, 20. jan. iNemški in avstrijski atnmatcH ina laški fronti ipreti pogin. Tekom preteklega tedna iso doživele nemške a'nnade dva huda poraza, ki sta precej oslabila nemško in avstrijsko moč na fronti. Radi ogromnega snega Nemci ne motrejio nikjer na-preiJloiviati, a umakniti se tudi ■nesejo, in radi tega jih kot!jejo Italijani na tisoče. Poleg t/t!ga so Italijani postavili novo armaidlot na bojno l>olje, več kot kakor pol mijjjjona mož, v starosti~o<I iS do 44 let. Tega p«ol milijona je več kakor dovolj in po-krije v-se zgube, ki so jih Italijani imeli od onega časa, ko $0 se morali u-m akni ti. Beniesiki laguni so »rešili laško armado. Z'maga Italijancv pri Cape Sile je de-
zaplenil vsei gomdble in barke
Benečanov, naipolnid jih z orst-rostreli in strojnimi puškami ter jih (poslal napram Avstrijcem in NemceVn P** močvirna-
tih kanallih, kjer je 'plovba znaina samo izurjenim nemškim gondolirjem. Na ta način je laški general ustavil prodiiranje nemške armade, kakor je francoska armada nastavila prodiranje Nemcev o-loodi Verduna, (ko (jfe francoski general pritisnil v službo vse pari&ke taxkabs, napolnil jih z vojaki in pripeljal vojake ob pravem času pred Verldiun, kjer je ustavil sovražnika.
Angleži zmagoviti v Palestini.
Iyori'dicn, 20, jan. Vojni irad naznanja .sleidieče o viojnih o-peracija/h v Palestini: Včeraj isimo napredovali za eno milijo na štirinajst mrlj široki fronti v Ib'lizini (Durah, <livamajst milj severno od Jeruzaletria. Ujeli smo 50 Turkov.
i Na
he vtršijo skoro nc
ni iboji, razven artilerijskega tabs t reševanj a. Lokalni napadi manjšega pomena sse iporočajo iz raznih sektorjev .
100,000 nHtrajku v Avsiriji.
Lon<licn? 20. jan. Glasom poročil iz Pariza, ki so dospe-Ja iz Švice, je nuistal v Avstri/ji generalni št raj k. Nad 100.000 delavcev v raznih mtmicijskih tovarnah je zapustilo tllelo. Štirajtkarji so skoro -sami, Ski-vani, ki nečejo delati za Nemce.
Stockholm, 20. jan. Slaba poročila- prihajajo iz Avstrije. Na Dunaju in v dru<girti mestih se vršijo veliki nemiri, pri katerih je policija in vtojaštvo uibilo mnogo oseb. Dunajski socijalistični list "Arbeiter Zeitung" naznanja, tdla se je vršilo na Dunaju pet socialističnih slliiodo»v. Shicidi so bili jako buirni' in ogromne množice ljuidtetva so se jih udeležile. Navzoči so protstirali "iker vlada ropa avstrijske' narode vsakega upljiva na mirovne
•konferenc s tem, d>a neprestano zadržuje sklicanje državnega zbora in zatira vsako kritiko v časopisju glede avstro ogrske zunanje1 politike." So cijalisti zahtevajjo, da se vršijo mirovna pogajanja v Brest-Litovsk v prijaznem duh, da se Avstrija odpove vsaki želji, fSA bi anektirala druge dežele proti volji prebivalstva. Socijalisti nadalije zahtevajo, da se da prebivalstvu v iUtviniji, Kurlandi(ji in na Poljski »polna svoboda, da se sami izjavijo m načinu rvlade, ki jo hočejo imeti. Socijalisti so nadalje se izjavili, da se strinjajo z mirovnimi načrti angleškega premiera iljoyd Georga in <prejdis?dnika Wiflsona kot znaimenje "idta celo sovražni narodi lahko modificirajo svo-^e namene pod pritislkom de^-lav ske ga razreda." v
Pomanjkanje živeža v Angliji.
Lonidon, 20. jan. Več demonstracij se je ipripetilo v Angliji v raznih mestih. Ljudstvo zahteva od ivtade boljš»o razdditev živeža- Moški, ženske in otonoci so stali v soboto v dolgiflivrstah pred uradi za iivež, kjer s«o čakali svoje nedeljske porcitje mesa, masla in čaja. V Erifch se (je zbnalo 30.000 delavcev iz tamošnjih tomnen, nakar so korakali prted ura|di komisije za raaadeli-tev živil, kjer so protestirali, da morajo njih ženske in otroci toliko časa čakati na htrano. Mložje pravijo, da radi pomanjkanja hrane, ne mrorejo tela ti kakor navadno, in bolezen m*»d n(jtmi se jako širi. Medttem pa/ so mesarji zaprli
—Tiskovine vsake v rs,te, najbdlj priproste in najfinejše, izdelujemo v naši tiskarni, ki je • edina slovenska unijska tiskarna v državi Ohkx K^jub splošni draginji in z\ izdatkom in stroškom materijal, pa računamo 1 skoro istie cene kot leta: 1 Cenjene društvene taji sameznike in
■
4S 1
■ JIM
svoje trgovine in grocerije so bile razprodane pred soboto opolldine. Na Angleškem s«» tudi živo čuti pomanjkanje živeža, m dosi imajo ljudje denar, pa je teško kaj 'kupiti. Izvanredno huda zima »ovira promet na železnicah.

m


CLEVELANDSKA AMERIKA
# UHAJA V PONDELJEK, SREDO IN PETEK. *_
_ ■ ■ "" 1 ■ ' |' ' ' '
NAROČNINA:
jZa JimerrKo - £3.001 Z,a Clnfd. po poili£4-.00 Ha M-Vropo - £4.001 Vo*am*xna Jt*x)HK.a - 3c
\m ri__dcplti tn ter Mi M P^iu* M "C3.»*Unit»k» AmaHka"	>
^ MUST. CUII AVE. N «.. CUBVKLAND, OKJO TEiXPHON« CUT. PMMCrTON 1»
EDWARD KAJJSH. Publisher	_LOUIS J. PIRC, Editor.
ISSUED MONDAY, WEDNESDAY AND FRIDAY.
Read by 25.000 Slovenians in the City of Cleveland and elsewhere. Advertising rates on request. American in spirit Foreign in language only
" '■«>'!......... iW i---ZZZ---------—.................
Entered as second-class matter January 5th 1909, at the post office at Cleveland, Ohio under the Act qf March 3rd. 1879T___^
|Nkx 8. Mon. Jan. aist, 1917-
*
Prisiljene počitnice.
Ko je vlada v Washingtonu ralaJa povelje, da se morajo tovarne zapreti pet dnij in potem vsak pondcljek do 25 niarca, je milijone Amerikan-cev vzkliknilo, xla je to 'krivica, Xa eni istrani h<t cejo Jira-niti premogf, na drugi strani pa pustijo, da trpi milijone delavcev v Ameriki.
Toda vojni čas |je danes, in povelja se mora|jo lojalno spdkDOvati, vendar ,je dr. Garfield, ki je narodni administrator kuriva, nafredil ogromno napako, ko je izdal ono povelje. Skazal se je, da je popolnoma nezmožen svojega urada.
Gairfieldovo povelje, da se morajo zapreti vse tovarne vadfocxhio todr Mississipi prt dni, pocenši od 18. j.anuar|ja do 22. januarja in potem vsak pon-deljek do 25. niarca, iradi česar dobvmo v Ameriki petnajst prisiljenjih praznikov, se sedaj »potnitjef Dasi je senat z veliko večino sprejel resolucijo, da se počaka s tem dovoljenjem, ni vse to nič pomagalo. Kongres je protesti- 1 Tal, dir. Oarfield je vztrajal. Ves narod protestira, dr. Garfield se ne zmeni.
Amerikanci so vsi i^ačude-k ni radi tega povelja. Bolj pre mišljujejo o tem, manj razumejo zakaj je bilo tirc\ba tipe-Ijati takic* drastično povelje. Skoro vsaibcLo je (prepričan, da bi vlada lahko pod vzela druge korake, pa bi dosegli isti uspeh. Ali pa bi dali ljudetn vsaj dostojno dovolj časa, da
pripravijo na take odredbe. Vsi se stirinjamo v tem, da je bila odredba potrebna, po-sebnio ko je predsednik Wilson raztolmačil, da je bilo na vsak mačin nujno hraniti premog radi itzvanredno hude zime in ogromnega prometa na železnicah. Ne stirinjamo pa se v tem, da bi delavcem dajali prisilne počitnice.
Na vrsti so sedaj lastniki ameriških tovaren. Oni so delali ves čas, odkar traja vojna izvanredno velike profite. Res je, -da so se plače v tem času izvanredno povišale, im Ikdor je prej služil $1.75 na dan, služi $3.00 ali še več na dan. TSoda temu iprimerno ali pa več kot primerno so se zvišale čeme vsem potrebščinam, tako <La je danes mnogo denarja povsod, toda malb 'blaga dobite za ta denar. Ce že vlada prisiii detavce in tovarnarje, da počivajo, pa ni m£č več kot pravično, da tovarnarji uva-žujejo položaj delavstva ter da plačajo one dneve,ob kate-rih je »dielavcem naročeno po-^Vivati. Približno je 22 milijonov delavcev prizadetih radi te postave. Recimo da povprečno vsaik zasluži $3.00 na dan, to znese na dati $66.000. 000 in v petnajstih dinevih nekoliko manj kot en tisoč dolarjev, ikatere zgubijo delavci v svojih plačah. Sevediai, enemu, ali desetim in tudi stotim tovarnarjem ne Ibi bito mogoče plačati te svote, ne da bi delavci dedali in proizvajali. Toda če (pomislimo, da je prizadetih 2-50.000 tovarcu, večjih m manjiših po Ameriki, tedaj sprevtdimo, da pride na enega tovarnarja komaj $4000 da plača delavcem za prisilne počitnice. To je malenkostna svota za tovarnarja, da jo bo prav gotovo lahko vsakdo po gretal.
Industrija je življenje Ame-ri. Posebno ob časih kot so današji je neobhodno potreb-
no, da se 4ela s polno paro. Ameriški produkti že itak mnogo trpijo radi pomanjkanja delavslkih sil, surovega materiala in radi silne zmešnjave na^ železnicalh; In najno viej&a postava glede kuliiva ni prišla kot olajšava, ampak kot novo breme, ki ga ibddejo morale nositi ameriške industrije.
Menda v Washing tonu mislijo, da je ljudem vseeno, kar ljudstvo mišji o tej najnovejši odredbi, da je postalo histerično? 'Ne, ljudje, so resnega mišljenja v tem, kajti odredba je /preveč drastična, da bi bila smešna
Amerikanci so zvesti svoji vla'Ii in bodejo poslušali tudi to postavo. Toda javnost ima pravico vedeu. ali je bilo v resnici absolutno potrebno, da je prišla ta postava v spolno-vanje.
Medtem pa tmo tudi pre-pričaini, da je čas, da se teori-ste v Washrngtonu prežene iz njih uradov in nadomesti z možmi praktičnega znanja. iDtr. Garfiekl ni noben izkuše-nec v ameriških industrijah, njemu je premolar ski položaj neznan. Ivako nr/(i predsednik Wilson držati takega moža v uiradu, kajti urad Garfiel-da njega ne razume, Oarfield pa urada ne. Enio in drugo se mora ločiti v siplošno korist.
— o-
Govor dr. Rybara v dunajskem parlamentu.
Slovenski Narod od 12. oktobra priobčuje celoten govor Iranca dr. Ry|j>ara, katerega je držal 2. oktobra v dunajskem »državnem zboru.
iNaše sedanje opozicijomal-no držanje se nam od mnogih strani šteje v zlo. Kažejo ne-katko razočaranje, da , celio nekako ogorčenje in ljutenje nad našim vedenjem. Z eno besedo, razumeti ne morejo, — kaJkor lah'ko vsak čas či-tamo v 1'istih — da mi v tem trenutku nočemo dati državi, kar ji pripada, da nočemo celo naši vojski privoščiti, kar je najpotrebnejše. S to stvarjo pa je talko, kakor z nekim drugim očitanjem, katero mo ramo ponovno slišati tukaj in izven parlamenta, da kažemo namreč mržnjo napram nemškemu narodu.
Gospoda, morda je sedaj čas, 4a< podamo nekoliko po jasjiila o tej stvari.
Kar se tiče pripisovanega nam ali očitanega sovražnega mišljenja napram nemškemu orožju, napram Nemcem kot takim, bi hotel najprej vprašati, kalko mišljenje pa kažejo Nemci napram našemu na-nodiu? (Vzkliki l) Mi, ki »živimo na jugu ob meji, vemo ze-Lo dobro, s kakšnim mišljenjem so prežeti tamošnji Nemci od najnižjih do najvišjih slojev napram našemu narodu. Našega naroda niti ne nazivljajo z njegovim narodnim imenom, temveč je naziv našega naroda v ustih naših nasprotnikov grdenje in po meni seveda tudi za nas grdenje. Ne imenujejo nas Slo vence, temveč nas nazivljaj<c "Windische" ter nam nočejc priznati niti pravice do našega narodnega imena. (Vzkliki.). Priznati nam morate, go spoda, da je že to močan do kaz , neprijateljstva Nenijce*
fl® > ' ' ■ i" t* napram nam, in vsled tega se
tudi ne smete čuditi, ako nI naš nainad vspričo takega mišljenja navdihnjen prijatelj
skim, 'kajti samo ljubezen vstvarja ljubezen, medtem kc rodi pritisk le odiporo.
Kako daleč gre mržnja ' -Nemcev tudi v drugih ozirih napram vsemu, kar je slovanskega, in zlasti proti vsemu slovenskemu, dokazuje dejstvo, da ne rabijo slovenskih imen krajev, rek in gOT, in to zlasti v zadnjem času. Ravno tam, kjer se odigravajo sedaj najstirahovitejše borbe, tam je slovenska zemlja, toda tega, gospoda, ibi ne mogli sklepati iz poročil našega vojnega "Pressburea-a'' in iz naših listov, ker so vsi kraji označeni s tujim italijanskim imenom, ondi <pu». kjer se sploh ne da zakriti slovensko ime, se rabi v italijanskem pravopisu, v italijanski obliki.
Pritoževali smo se radi tega, ali koristilo ni nič. Zakaj pa ne koristi nič, Zato, ker se kljub temu, da se označuje Italijane za naše sovražnike, raje uporablja njihov jezik kakor pa naš. (Tako je!)
Jaz sem, gospoda, taiko zelo icf)ijektiven, da z veseljem pozdravljam, da se je z najvišjega mesta preklicala ona vojaška odredba, po katerih so se morala rabiti nemška imena za južnotiroLske kraje, ki so popolnoma italijanski. Da se pa pri nas na slovenski zemlji, kjer živi čisto slovensko prebivalstvo, še nadalje rabijto tuja imena, Iki so zlasti priljubljena, da gre naš gene-njni štab tako daleč, da se poslužu je popolnoma novih V pridevnikov italijanskega generalnega štaba in da nazivlja naše Xfaje7~<kakor na primer DHitovlje s "Dutaliano", in Komen s "Krameniano", to po kazuje v resnici takci veliko mero mržnje, da se moramo nanavnost zgroziti.
No, rekel sem, da se ne smete čuditi, ako odgovarjamo nii takimi čustvom s slič-niiui. Tcda to se ni vse. Ves naš zgodovinski razvoj je tak, da so Nemci proti nam vedno nastopali kot zatiralci, kot go-o rS(podujicči narod. (Res je.) Že od prvega pojava Slovencev v srednji Evropi so (bili jXemci oni, 'ki so navalili z ognjem in mečeim na naše ozemlje, iztrebili del naroda, drugi del pa podjarmili ter napravili iz njega služeči sloj. Oni so bili ge>spodarji zemlje, Slovenci so bili sluge, ki so plačevali davke in morali delati za Nemce. K temu narodnemu nasprot-stvu se je pridružilo še s»oci-jjalno, in tako je ostala skozi srednji vek. Gospodarji, zemlji, plemeniti posedniki zemlje so bili samo Nemci, in vse, kar je tbilia oikirog njih je bilo nemško. Posluževali so se samo nemškega jezika, oni, ki so služili, so 'bili iSlovenci. Bpjm'ljivo je toraj, da se je iz tega narodnega, a objednem tudi socijalnega nasprotstva razvila mržnja, iki se je ohranila do najnovejšega časa. V najnovejšem času se je še celo ojačila. Po revoluciji leta 1848., po gibanju za splošno svobodo, po ta'kozvaniih človeških pravicah, ipo odstranitvi irobstva, se je socijalno na-sprotstvTo olatlažilo, toliko hujše pa je postalo narodno na-sprotstvo. Narod, tki je foil sedaj v individualni posesti po litičnih .pravic, se je (hotel naravno povzdigniti v višje razrede, toda v tem se mu je postavil nasproti gospodujoči razred Nemcev, ki nvu je z vsemi sredstvi branil povspeti se v višje razrede. Vse do najnovejšega časa so bile vse naše oblasti, večina naših šol. v ziačetku sploh vse sole, vojska, z eno besedo: vse je 'bilo nemško, ne samo po imenu, ne samo po jeziku, temveč tudi po duhu. To narodno tlačenje je občutil v prvi vrsti seveda inteligent, ki je bil Oborožen s tistim duševnim orožijem, Ikakcir njegov sosed Nemec, ki pa ni mogel doseči kako višje uradniško »mesto, niti se ni mogel povspeti v razred gospodiujočihi, vladajočih; ako se je kateri kljub temu po svoji marljivosti »n sposobnosti povspel na višje i mesto, mu je najvišje mesto,
načelništvo kake oblasti, vedno zatvorjeno — pregai^jajo ga, na njegovo mesto pa pride nemški uradnik. Mogel bi navesti imena, toda nočem šikodovafi našim rojakom. Pravijo mam: Vseeno pa st£ doibili svojega ministra! Res je, dobili smo enega ministra. Že to, da smo Slovenci, odkar obstoji Avstrija, odkar pripadamo Slovenci Avstriji, dobili šele leta 1917. po "ruski revoluciji ministra našega plemena, našega jezika, že to samo govori za cele knjige.
Pa kaj se nam je da!o?Mor-da to udeležitev	vladini
oblasti ministra brez portefe-Ija, ministra, za Ikaterega so morali pronajti popolnoma nove izraze, da so bili sploh v stanu, določiti njegov delokrog. jMlislim, da ni nihče raizumel,kakšen posel ima naš minister in (kakšen je njegov delokrog. Nam je seveda ta gospod simpatičen, ali da Ibi smatrali to za kakoršnoikoli približanje naši,m željam, našim težnjam, to je izključeno. Skoro se nam zdi, da so nam hoteli s tem dati ikošček sladkorja, da bi mislili: sedaj je napočila za nas boljša doba, sedaj 'bodemo napredovali v vrste dvornih svetnikov in celo ekšelenc. Ne, gospoda* tako naivni nistno. Prav dobro rar zumemo, kaikšen pomen ima vse to. Ponavljam torej. Ponavljamo torej: Nam je eks-celenca dr. 2olger naravno zelo simpatičen, toda njegovo imenovanje ministrom nikakor ne smatramo zia Ikako izpolnitev , naših opravičenih ždj, še manj pa naših teženj, da »bi sodelovali pri vladini Oblasti.
Rekel sem: V iprvi vrsti je naša intellfenca občutila to zapostavljanje, to tlačenje, ali ravnotako pa tudi naš kmet. Zakaj? Tudii naš kmet je prišel pri vsakem koraku pri teli nemških avstrijskiih oblastih v stik z nemškimi uradniki, ki so postopali z njimi kot Nemci. Istotako je bilo, ako je imel posh pri okrajneip glavarstvu. ali p?f dtaigih oblastih Okrajne glavarje slovenske narodnosti na slovenskem o-zemlju bi mogli našteti na prste ene roke, kjer pa !-o sploh, 'am pa ne smejo pokazati ni-kakt, simpatije dv Slovencev, 1-ajti la'cega glavarja takoj o-?načijo . Snbofila, kot s takim se t"di postopa, kakor se je zgodno nekaterimi ipolitič-r.'rn uradivkom Tudi tu bi 'Mr mo^vl zopet našteti ime-•l.i, ali to »pustim iz razumljivih razlogjov. * Pri oblastih dobi naš 'Umet vedno občutek, da pripada inferiorni narodnosti; pogosto ga obsipajo s
■ o
Perijodična zmedenost.
Od vseh strani se priznava, da stoji stvar Slovencev in lugoslovanov po objavljenju angleških in ameriških vojnih is mirovnih cilljih na slabem stališču, ker se je izjalovilo upanje, katero smo stavili v zaveznike. Čudno pa je, da delajo ljudje, iki dosedaj še skoro s prstom niso ganili v narodnem gibanju, ali ga celo skušali zatreti, odgovorne za to one, ki so se dosedaj z vsemi silami trudili za svobolo jugoslovanskega naroda. Kritikov, ostrih in zlobnih 'kritikov je dovolj, tem manj pa je aktivnih, \istrajnilh delavcev,
IMfed take zlobne kritike spadajo tudi gospodje okoli Glas Naroda, ki ne izpuste nobene prilike, ki se jim nudi, da ne bi z vsemi silami udarili po Jugoslovanskem Odboru v Londonu in po vsem, kar je z njim v a vezi. iSpoznavajoč svojo nedelavnost,svojo omah Ijivost in spremenljivost ter zasledujoč svoje osebne interese jim je Jugoslovanski Odbor trn v peti, in zato ga skuhajo med narodom očrniti in preprečiti talko vsako podpiranje njegovega plemenitega stremljenja. Potem ko so se jim izjalovili vsi tozadevni do sedanji poskusi, 'ko so slepili ljudstvo,, da hoče Jugoslovanski Odbor prodati Jugoslova- i j ne sedaj temu, sedaj onemu kronanemu potentate,»ga sum-
ničili enkrat, d, je v zvezi z
Italijani, potem zopet, da je v
slutžjba Avstrije, menijo, da so dosegli sedaj vrhunec svojega
natolcevanja z bedastim in zmešnim namigavanjem, češ da je Jug. Odbor ' kriv, da ne zahtevajo Angleži v svojih mirovnih pogojih -— menda — upostavitev jugoslovanske federativne ' republike.
Ne bilo bi treba uredniku Gl.' N. še posebeij povdariti, da govori iz teh bedastih ob-dopitev ške>doželjnost gospodov okoli Gl. N., pa bi vseeno vedeli, kako se veseli, da morejo zopet enkrat udariti jpo Jug. Odboru. Ako pa znači to izlovljenje in ikonečni polom "vseh naših navideznimi prizadevanj", je pa še veliko vprašanje. Pripomnimo samo sledeče: Krokodilove solze urednika Glas Naroda bi bile po-: trebne, ako bi tudi on sodelo-1 val od prvega početka v na-j rodnem gibanju, pozival narod k organiziranju in podpiranju borbe za dosego skupnih ciljev. Namesto teg^ pa smo videli, da je uporabljal svoje zmožnosti za razdiralno delo tega, kar so drugi s trudom in vstrajnostjo zgradili, da je menjal svOje nazore in cilje ter begal ljudi in povzročil, da je postal narod indife-renten, malodujien in hladen glede naroidnega gibanja. Da imamo danes močno organi-cijo, v kateri bi bil z Vašim Dalje na tretji strani.
;; Zima je tukaj ;
Id rada donaia ka&elj, prehlad in ' 1 hripo, ali influonco. Na pripustite, ' 1 (I da bi M vas ka&elj trdno prijel; < 1
vstavite ga takoj, da se na ta ' 1 način izognete komplikacij, ali H I f poslsdic kašlja. Vzemite	1 i
Severa's j
j. . I Balsam for Lungs!
' 1 (Severov Balzam za pijača), in * t I I kmalu se boste prepričali, da je < . . ta balzam zelo priletno zdravilo, .
s katerim se zdravi ka&elj, hripa-( 1 vost in vnetje v sapniku. To se < ( , zdravilo priporoča otrokom I od- (
I naUCewil26c in^OcvTiekarnah. 1
1 1 Ali Imate Se Gevorsv Slovenski f 1 ) almanah (kelsdar) sa loto 1918T i
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.	NIZKE CENE.
Motite oblek«.................$14)0 Ženakekiklje....................Wc
Moike auknje.................$1.00 Ženake dolge »uknje........$1.00
JopiM...............................BOc Ženake obleke.................$1.00 j
Till DAMM DRY CLEANING Go.
Cent. 739-W 1574 £. 55th ST. fefUEi
A. J. DAMM, poslovodja.
'	-	" <»	-t-	':.".H
Tel. Main 206J Cuy. Central 1690
John L. Mthelich
SLOVENSKI ODVETNIK
(ATTORNEY AT LAW)
902-04- Engineers 2 Idg* m	5514- St. Clair As*)*.
Mini M I Ml II Bill 11 UMI II	I'llltfll 1 *<i
r ......■ ■ —-"1
I^f^Za CisiFNjf Opi FK!
I	'-OK .i Vs ■ " ' ■ . ' 1
1 NASE DORRO ObLO IN ?0STRE/BA Jf. 'i Lr" i'll.N J) UVi, il j I
[The Frank's0Dry Clean! g CoJ
!."{tli Kast ."5tl» Str^et	lTjiil.i vv'tU'i! •> lui'i
__;_______SSbWr 5694
TEL. PRINCETON IS3M.
FRANK ČERNF
A	SLOVENSKA TRGOVINA	-1—4
S FINIMI URAMI, DIAMANTI, GRAMOFONI, SREBRN1NO IN ZLATNINO. i
6033 St. CJmir Ave.
i
Kadar žeutc kupiti tlobro uro m drugo zlatnino, Columbia 1
ploMe iz »tare domovine ter vie v to stroko spadajoče predmete,
obrnite se zattpno aa svojega rojaka. Prodajam tudi na mesečna L
odplačilo. Toino popravljanje ur, zlatnine ln grafofooov. Vsako blago je jamčeno.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED SY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
Hranite in posodite prihranke
STRIJCU SAMU
■ ■
Kupite
vojne hranilne znamke
- >
. ki nosijo 4% obresti. Začnite s J
25 CENTI
a
1
Dobite jih na banki, pošti in drugod. |
Wm
Vaša dolžnost je! 1 Ohrani življenje!
Pomaga do zmage.
i
■P
^ Nadaljevanje Iz druge strani. [ --:-1-~
1 sodelovanjem organiziran ves
jugoslovanski narod, bi se
bilo treba sedaj tako hinavsko
ijj'Okati in dolžiti one, ki so to-Š liko storili v korist Jugoslo-| vanom, /hoteč s tem zakriti j? svojo lastno nedelavnost in | protinoirodno mišljenje.
Vaše razdiralno delo rodi se daj sadove, potem pa imate še pogvini, metati kamenje na ^jugoslovanske p(rvoboritefje, Sebičneži ste, separatisti, ka-terim ni ma<r usoda naroda, pač pa le lastne koristi. Pov-? sod ste zraven/ kjer se pojavi ; kallco gJbanje, katerega namen je, odvrniti narod od resne 1 bombe za njegove pravice; |)rav do zadnjega časa ste pripravljeni podpirati vsako razdiralno delovanje proti narodnemu gibanju, ker hočete, da K'dbi ostal narod razceipljen, ne-I složen in neaktiven tpri slkup-nem prizadevanju.
Nezaupljivi ste proti vsake-■mu ter dvomite v njegove po-f stene, resne namene, sami pa ne delate ipopolnoma nič, ali bolje, delate za razcepljenost I naroda. Blatite člane Juig. Od-'bora ter sumničite njegovo prizadevanje, v boitbo voditeljev Slovencev v starem kraju ne verujete, enkrat se izražate, da mislijo resno, kakor govore, takoj. zatem zopet -dvomite v njih odkritosrčnost; sami navajate člartke t starofloraljskih listov, /potem zopet pravite, da niso tako pisali — kar vse najboljše potrjuje vašo zmedenost.
Delujte raje na to, da se bodo Slovenci organizirali z , ostalimi Jugoslovani v narodni oitganizaciji, prigovarjajte jim, da (bodejo podpirali za-veznJke v boju proti Avstriji in (Nemčiji, in potem se Vam ne bo treba tako razgaliti 5 "pred celim narodom, (kot ste se sedaj.
o
Dopisi
Canip Dodge, Ia. — Cenje-
1 no uredništvo: Prosim dovoli-P te mi nekoliko prostora v va-" šem cenjenem listu "Cleve-landsika Amerika". Dam vam J vedeti, da sem srečno prišel i na'zaj k svojemu polku, prišel sem ravno ob pravem času. Našel sem vse v redu, samo JI moje delo je zaostalo, ker je moj začasni oskrbnik ipobeg-nil. Upam da je bilo' preveč ; dela, skrbi in pisave za njega. Toda v nekaj dnevih ibom vse |j... poravnal.
Zahvalim se clevelandskim »Slovencem in prijateljem za iprijagfii prijateljski sprejem in pozdrav. Precej se mi to-tži p<i Cletfelandu. Še vedno P mi doni na uho mili slovensiki p glas, lepa slovenska govorica, | -katere sem se posluževal v fClevelandu, dočim sedaj ne || slišim več svojega jezika.
Priporočam in svetujem J vsem Slovencem širom Ame-I rike, posebno pa fantom v jgimerikanski armadi, da naj Kpripoznajo da smo v vojnem Bčasu. Moj nasvet je; Pazite pkalj govorite. Slišal sem več K«e^pametne govorice, Iki bi Einiarsikomu prinesle kazen in glcesanje za vse življenje, če "bi ||se objavile. Tukaj je neki šta-Kjerslci Slovenec v bolnišnici, iiici se je izrazil, da ne bo nik-ifdar se bojeval z Ameriko preliti Avstriji, ampak se bo raije pjbojeval s Jcajzerjem za Av-ifstrijo. On je bil v ameriški ar-j&ffiadi, in sedaj je v (bolnišnici, Bpcjer ga stražijo noč im dan. »Kakor hitro zopet ozdravi, poltem bo pa šel v zapor. Oibso-gpen je foil za svoj dolgi jezik,
katerim se je <poganjal za ■kijzerj*, na deset let ječe.
I Sem je prišel tudi neki nem-l-ški podčastnik, in sicer pred . nekako dvema jmesecemav Izida! se je za častnika francos-Kke.. armade, in seveda je imel Kodi fra^coflko uniformo. Se-B$aj se je pa dognalo, da je on ^Knški vohun. On je že v za-Horu pod ključem in čaka Ha strogo sodbo. Jaz sem ga Ike poprej večkrat videl, še ijpqprej, ko smo bili v Fort b Douglas, Utah. Bil je pray mpnjazen z nami, t amensicitnt
--- 1 .j . ' '.v • . .
Vlada ne more biti nikdar dovolj previdna.
Mi vsi, kar nas je tukaj, smo navdušeni za Ameriko in za svobodo vsega človeštva. Vsi smo »pri volji iti prelko oceana na francosko frontcy da stremo nemško moč, nemškega flcajztrja, da se narodom povrne toliko 'zaželijeni mir.
Nasvetuijem tudi vsem slovenskim mladeničem, ki se na/hajajo v ameriški armadi, da naj se zavarujejo pri vladi za življenje. Zavaruje se lahko za srfirtnino in za boljšo podporo, da dobijo v slučaju, ko se primeri nesreča ali smrt, podporo afi smrtnino. Kadar se pripeti komur, da zgubi roko ali nogo, da ne bo treba okoli hoditi in (beračiti, am-ipak ga Ibo vlada podpirala, da bo laihko dostojno živel. To jako resno svetujem vsem mladeničem v armadi, kajti zavarovalnina je petkrat nižja kot pri naših društvih in se prav lahko plačuje, in izplača-nje smrtnine ali odškodnine je garantirano od vlade Zljedi-njenih držav. Do februarja meseca je zadnji čas, ko se lahko zavarujete. Če pa nam smrt vzame življenje na častnem bojnem ipolju, potem pa doibijo smrtnino naši bratje in sestTe, ali stariši, kdor jih še ima. Kateri *je pa oženjen, pa lahlko zapusti svoji ženi, toda ljubici pa nikakor ne, ker na njo se ne ozirajo. Pravijo da zardka ni poroka. .
Za danes naj bo do^j, kaj več prihodnjič. Pozdrav Slovencem in Slovenkam širom Amerike.
Jos. Koželj, Co. B. 42m,d Inft. Supply Sargeant, Camp Dodge, la.
--o—
BOLJŠEVIKI.
"Prosveta", glasilo Sloven-sOoe NARODNE Podporne Jednote, je prinesla v svoji številki z dne 16. januarja, devet kolon samih osebnih napadov, sramotenj in žaljenj na Slovensko Narodno Zvezo, organizacijo, ki je od vlade pri-poznana kot 'lojalma ter v pravem diiVnu »dielujoča. Ker je smnogia članov in članic SNPJ tudi članov in članic Slovenske Narodne Zveze, je to prvič sramoten napadi na mišljenje in osebno prepričanje posameznih članov Jednote, ki plačujejo urednika "Frosvete'' s sVojim zasluilkom, da jih sramoti in blati po javnosti. Kaj tacega se more dogoditi le med nami Slovenci, da us-službenec blati in sramoti v javnosti icmega, ki mu daje kruh!
Drugič, Prosveta imia strašno prostora v svojih predalih za napadanje svojih rojakov, Slovencev, ki so drugega prepričanja loot je urednik Pro-svete- iM|ed! vsemi narodi se spoštuje osefbno mnenje posar meznika, le urednik Frosvete tega ne prizna, Znamenje sJktrajno nizkega značaja*
Tretjič, naj ta ali oni čita-telj še toliko išče po Prosveti, ne lb© dobil nikjer niti ene črtice zapisane, naj člani SNPJ kupujeyo Liberty bondie ali vojno hranilne znamke. Za osebne napade in srantotenja, kakoršnjih se brani vsaik drug polšten list, razvem Zottijev-cev, pa ima Prosveta v eni številki na razpolago devet koion. To upljiva razdiralno, proti-ameriško na mišljenje in obnašanje članov Jednote.
Certrtič, Plnosvcfca nekaj piše o podelitvi vladnega dovoljenja za svobodno tiskanje časopisov, ne bi bilo treba prestavljati v angleščino,. Po-vdarjamo, da gre iotiep toliko časa do vode, dokler se ne razbije, in vsaka sila do vremena. Prosveta je mnenja, da ima patent za pisovke ter sramotenje naroda po Ameriki. Pa se bo prepričala, da ni tako in da so tudi za ng> postave.
Petič, majlo se brigajo pisci Frosvete ikaj trpi .njih list radi njih pisave. Če bo Ikaj škode, ne bodejo oni plačali, ampak članstvo, tn tako se lahko roga jo celemu svetu. Odgovornosti ne poznajo, kajti pri-mianjkljaje in sramoto pokiri-
spodtfe? Ali ne veste, din ste
dobili permit le začasno? Raje
pišite o Liberty bondih, o vojno« hranilnih znamkah, o ameriški armadi, o načrtih kako (bodjete republiko spravili pred zastopnike niatrodov, pišite o edinosti med narodtom, kako |bd se združili, potem ibodete spolnovali svojo ualogo kot slovenski časopis. ' ^ovdarja-mo pa Udonečno, da vlada pazi in varno sledi defcftvanju časo-(pisja. Pod1 pretvezo napadov na posamezne osebe, se dostikrat s'kriva nelojailnost.
-o-
AFERA CAILLOUX.
, 1
Pariz, 17. jan. S tem da je f-rancoska vlada aretirala bivšega ministerskega predsednika Caillauxa.je baš ob pravem času preprečila revolucijo v Franciji. Revolucija je Ibila podpirana od skrivni'h agentov ikajzerja. Bivši francoski minist.erski pfed'sedni'k j.e bil že dolgo sumničen, da je v zvezi s kajzerjevimi agenti, toda nihče ni vedel, kalj namerava, dokler niso zaplenili njegovih pisem, v katerih se jasno dokazuje, da je bil v zvezi s sovražniki Francije.
Glasom Iporočil, ki so dospela iz Pariza, se (je nameraval Caillaux proglasiti za diktatorja Francije, nameraval je razpustiti parlament, in s pomočjo več prijateljskih francoskih generalov vladati celo Francijo. Kakor hitro bi se Caillaux čutil dovolj močnega, tedaj bi nemudoma sklenil mir z 'Nemci ter bi prepustil Anglijo, da se sama bori z Nemci. O konečnih prelogih miru bi odločilo francosko ljudstvo potem, ko bi bilo pol Francije zasedene od nemškega vojaštva. " Nemški vdhuni so pridobili CaiMauxa na svojo stran ravno tako, kalkor ru-sike tooljševike. (Xajprvo so hoteli imeti separaten mir, potem pa diktirati v vseh krajih, katere je zasedla nemška armada.
Francoska vlada je zaprla 'več upfrjivnih osefo, med njimi celo državnih poslancev.
Kakor se poroča je ameriška vlada dobila v roke več Ltzojavk nemlških vohunov,ki so pomagali Caillauxu izdajati Francijo. Vsa Francija je silno razburjena radi te najnovejše izdaje francoskega naroda.
I " •" •■ . --—o-
''i
London,17. jan. Poroča se iz Tolbolska, da se je Ibivšemu canju posrečilo pobegniti. Poročilo ni potrjeno, in je najbrž zlagano, Ikaj ti dosedaj se je poročalo, da je car že desetkrat pbegnil, pa vselej se je skazalo, da to ni resnica.
Naprodaj je mesnica in Overland avtomobil. Jako nizka cena. Kdor želi kupiti, naj se takoj oglasi na 6005 St Clair ave. •	(9)
Dr.Slovenski Dom, št. 6. SDZ
Nottingham-Cleveland, O.
Vsem članom gori imenovanega društva se tem potom naznanja, da se vrši prihodnja redna mesečna selja 'v nedeljo 3. fefbruarja, t. 1. v navadnih društvenih prostorJh.Na dnevnem redu imamo nalkup zemljišča, kjer bi postavili svojo dvorano. Z bratskim pozdravom
John Korenčič,
17829 Canterbury Rd,N. E.
POZOR, SLOVENCI!
Naprodaj je dobro idoča mesnica v sredi slovenske naselbine. Proda se po nizki cenil radi bolezni. Pozve se pri R. Sternen, 6218 St. Clair ave., vrata it. 8.	(8)
Zgubila se je denarnica (moška) in sicer v sredo . V njej je večja svota denarja. Denar se je zgdbil na 61. cesti, severno od St. Clair av$. proti jezeru. Pošteni najditelj naj se oglasi v našem uredništvu ali pa na 1070 E. 61 st St. Tel. Rosedale 1510 J. in dobi dobro nagrado.	\ (9)
Slovenka dobi dobro in stalno delo pri gostoljubnih ljudeh, za splošno delo v kuhinji.
Naprodaj je čedna hiša za 2
družini, proda st po jako nizki ceni, $2200.00. Vprašajte hitro na 513 E. 152ml) St. (Mrs. Kanoe,)	(9)
Išče se ženska za delo v kuhinji. Vprašajte na 3222 Lakeside ave.	(9)
Oženite
Poiljile 50c, U naj vun polijemo Bajno-vejii ienltovanjilci kftlalov ■ imeni, nai-lovi in illktmi mnogo lipik deklet in u-dov, ki šelijo zakon. Polteno in Ujiu>. Poiljit« 50c n«
Rellat>le Clut>
Dept. 14, Box 4SS Lq» Angole«, Cel.
18-' 1H.	'
JTML-.
Nation*] Drag Store! Slovenski lekarna.
vogal Clair ave. k 61. cecc« S posebno skrbnostjo izdelujemo zdravniške prc4pl»e. V zalogi imamo vse, kar je treba v najboljši lekarni. (45)
•	' " • " vr
Slovenci v Rusiji 1
Slovenskim ujetnikom v Rusiji, ki so doma iz Ilirske Bistrice na Kranjskem, pošiljam prošnjo, da se zglasijo pismenim potom pri Josip Kregar, 513 E. 152nd St., Cleveland, Ohio, North- America.
(8)
e
SBBBBi
OBRESTI
SE ZAČNEJO VSAK DAN
VLOŽITE DENARNA
L^ AIC G SHORE BANK
top« pmriUh pkH— «U
4%
Stekkurf 5Stk/5L
200^200
Dve sto# deikih sukenj, ki so nam še ostale od zadsye razprodaje, zadnji teden, mora biti razprodanih še pod naio ceno ker jih nečemo držati za drugo zimo.
Deske suknje yredne $3.75	C 9 9 Q
ta teden samo	^CikV
Stav. od 3 do 7 in i« 16 do 17 1*1 »tare dečke
mmmmmmmmmmmm^rnmmi	i i n i	11
e
Deške suknje vredne $4.00	A Q
ta teden samo	yCi"Vv
u 2 do 9 lot aUro dečko
Deike suknje vredne $5.00	C 9 1 C
ta teden samo	^ds
Sto*, od 3 do 7 in s« od 15 do 18 lot staro dečke.
Deike suknje vredne $6.00	C 9 Qf%
ta teden samo .... ^OiVV
Štor. m 12 do 18 lot atore dečke.
Deike suknje vredne $10.00	Jg Q|"
ta teden samo	$DiVV
Sto*. M 10 do 18 lot staro dečko
Pomnite: Ta razprodaja traja samo ta teden. Ako ne potrebujete suknje za to zimo, kupite jo za drugo zimo, ker za drugo zimo bodo tri krat dražje kot so sedaj. Ne zamudite te prilike.
. > \
Aug. Kaušek,
6206-08 ST. CLAIR AVE.
W	1 1,	'i. ■ ' r>: * ' I '''i.!- i- ' i Sj i .*. A'jB'
■ J. S. Jablonsti
SLOVENSKI FOTOGRAF.
6I2I ST.CLAIR AVE.
Izdelaj« alike za ženitbe tn družinske alike,otroške ■like, po naj« ovejii modi in po nizkih emu h. Za 0-4L.OO vrednostnih slik (en dncat), naredimo eno TdUo sliko ▼ naravni velikosti ZASTONJ.
VSE DELO JE GARANTIRANO. * .
I
DR. L. E. SIEGELSTEIN, I
Bell Pbeee	Cor. PImm
Mele 130«	Cem««l 2401 R
| KRVNE IN KRONlCNfr BOLEZNI |
URADNE UREi Od 9. zjutraj do 4. popoldne, od 7. do 8. avotor. Ob nedotjah od 10 do 12
308 Permanent Bid«. 746 Euclid Aro. near East Sth St.
ČUDOVITA PONUDBA.
Doctor Oowdrick, alavnj X-Ray Apecljallst muli avoje »kutaje vsaki -bt>lni osebi, da je lahlio VBakdo deležen te Čudovito ponudbo, kidor «e J« brrz uspeha zdravil pri dru^dh zdravnikih ia troirti denar,
Ne plačajte za
Moj urad ima vse potrebne, mo v tlarne in zmmatrene Inštrument« z« popolno preiskavo in zdravljenje bo- £ lezni, ki dolgo trajajo. Moj namen Je uapeino zdraviti vsakega bolni« A ka. En earn obisk vae <prepriCa. N« jM čakajte svojega zdravnika, da viliM zapueti, ampak pridite takoj k naaafl|
Posebno naznanilo. 1
Jas telim, da md zaupate. Jaz ieUm, da pridete fa mi ruioiite svojo bolezen v vašem jeziku. Pomnite, jaz abem navaden zdravnik, ampak ipecijaUet i mnogimi leti ekuteje, da zdravim bolezjpfl kaknr Je vala In katere «o drugi nehali zdnavttl Dalj čaaa ate bili bolni, bolj J« zapletena vate bol m mi, tem veCJe zanimanje imam. Jaz naredim rad kar drugi skoka jo narediti 1n ne morejo narediti. Ne zgubljajte dela. Vse zdravljenje j« prijetno In vam ne povzroCa bolečin. Imam številne čudovite stroje za zdravljenje vsake bolesni. Ksdar se oglasite pri nas, ste sprejeti s Idejo, ia bodete osdravljeni ▼ najkrajšem času. Moja <popolna preiskava z X-Ray vam pove o vašem poiolaju. Ce so drugI ugibali, pridite k meni. Go-t«vo pridete poaneje, zakaj ne bi prišli sedaj. Ne računamo za nasvet in preiskavo, če os zdravite.
2047 E.9th St. DOCTOR COWDRICK Med Eocltf 4. nacist.	ipecijeUat, Cleveland, o.	in Prospect
Uradne urei S. zjutraj de S. SV. Ob nedeljah ed 10 de 1.
Dr. J. V. Župnik
SLOVENSKI
____•	. .v , .
' "W i 1 *""w e A \ 7 \ T ¥ ¥ f
M I S 1 r m S m I	/% m / l^k j S I/
f 1 fgiSir^trST^r '^Tfl^nv^iTiSu"Tr 1 r^ "i ii iii TTEt ■	:
6127 ST. CLAIR AVE.
KNAUSOVO POSLOPJE NAD GRDINVO TRGOVINO Najboljše zobozdravniško delo po nizkih cenah.
Uradne ure: ^ Od 8:30 zjutrej do 8:30 zvečer.
Kdor ne more ob tem času priti, naj se dogovori za njemu ugoden čas. Dr. Župnik je priporočan od tisočev zadovoljnih oseb, ki so se pri njem zdravile.
r	i '	' 'f
tfp Sprejemam Liberty bonde h) plačilo 3Ldra*OniJtKjh računom)
NSpain-expeller ^
je postal domača beseda v vsaki slovenski družini radi neprckosljivcga čina pri tolikih bolečinah in
I nadlogah.
Sedajne razmere so nas primorale. povišati ceno na 35 in 6s centov za steklenico, ako hočemo, da ostane »te kakovosti in da enako učinkuje. S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo x isto močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti a niijo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je tu naslikan. Pri kupovanju pazite na aidro znamko, na besedo Loaol in na naie ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in, naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat LSa	toliko.	^M
rA Fe AD. RICHTER Sk CO. /St^
74-SO Washington Stmt, Now York vV
MUX MAIN «17»	CUT. CDCTIAL ISM
MIHAEL S. ČEREZIN,
HryiUk»-<lonaski odrehik
Pisem« 1208 ENGINEERS BLDG. 12. NADSTROPJE, VOGAL ST. CLAIR IN ONTARIO.
Dr. M. C HA ASE,
ZOBOZDRAVNIK
5391 ST. CLAIR AVE., VOGAL MARQUETTE
v -« - 'i* ■ i . xr- ft '	,	j
Odprto	A, 8. Ob nedel^h «d 10—12 dep.
Andrej Černišev,
Roman
Spisal: JULIUS ZEYER	Poslovenil STANKO SVETINA
iNato je prišla na njen obraz nagla sprememba, čuda-p-olni izraz vizijonarke je legel nanjo, njene Ibiesede so prihajale .polagoma in sanjavo, kakor bi jih le ponavljala po šepetajcčeni glasu nevidnih ust.
•*Glej!" je- vzkliknila, "tu se mi zopet bližajo prikazni mojega detinstva. . V daljavi slišim divji jek groznih, razkačenih valov, ki se podijo za menoj, vsak izmed njih je grabežljiva zver, Iki me hoče pogoltniti. Ona bela, prozorna postava tamle me' bo ob- i varovala, glej, že mi miga in jaz hitim za njo. Vstavimo se pri temnih nasipih mrtvega mesta in doli, na dnu mračnega stolipa leži druga postava, svetla kakor sneg in krasna kakor angelj! K meni obrača ažurne zvezde orošenih oči, k meni dviga roke, z verigami zvezane. Tu je žalostno zaje-čal dulh, ki me je pripeljal 'k stolpu, in noč, noč, globoka noč objema mojo žalujočo dušo. "
Zaprla 'je oči. Čez nekaj časa je potegnila z roko ipo .čelu in je že preoeij mirneje pripovedovala naprej Andreju, od začudenja onemelemu.
"Nekako take, gospod, so bile sanje in prikazni mojih bolnih otroških let. Dvomili so, da ostanem živa. Oče, Iki una srčno ljubi, je iskal vsako-jako pomoč, toda noben zdrav nik mi ni pomagal. Olajšanje mi je od strani, ki je nisem shuila. V ^zadnjem letu naše
prebivališče romarjev, ki se vstavljajo leto za letom na poti v Kijev in "božjega ljud- ' stva." Med temi romarji sem bila kot otrok vedno Tada. Z zamaknjenostjo in ipofoožnim navdušenjem sem zmirom poslušala pripovesti o čudežih, njihovo opisovanje Soloveške-ga samostana, kako baje spominjajo njegove zlate in zelene kupole s svetirft žarom na nebeško slavo, kako podo/bni so sveti njihovi otoki in mala jezera s -svojo nadzemel'jsko krasoto samemu raju, kako se ogledujejo v nepremični vddii njegovi gozdi in gaji, iz katerih temno rdečega grmičja rastejo križi, in ki 30 polni ka- ' pelic, Ikjer se fbtaje vsaka sveti filed drevesi z živo pisanimi slikami in je last pobožnega pilščavnika. Toda nihče ni «znal tako pripovedovat^ tako krasne pesmi peti kakor neka , častitljiva starka, mati AigTa-fena. To sem posebno ljubila, • ne samo zaradi prijaznega in nežnega izraza na njenem obličju, ' odkoder je slaVIko sve ^ ti ta luč njene duše in od ko- . der je vel nadzemeljski, gotovo le od Boga prihajajoči veter, ampak tudi v svoji otnošlki 1 priprostosti zaradi tega, ker . nosi z menoj isto ime."	1
"Agrafena!" je zaklical An- J |drej ves blažen, da je zvedel ' taito važno stvar, ime svoje j vilO^e čarobne prikazni, za j katero se je doslej tresel, da ' bi se inu na solncu ne raztopi- J la v sanje, kakor snegulčica v I narodni pravljici. Toda mla- ' denka se ni brigala za njego- < yo raztresenost in je nadalje- 1 vala svoje pripovedovanje. '
"MJati Agrafena je imela 5 čudno moč nad mojo raz-bur- s jeno fantazijo. Ko mi je po- 1 ložila svoje svete roke na če- s lo in se je zagledala vame- s 1 prijaznim nasmehom, so se 1 razpršile moje prikazni, o ka- 1 terih sem se bala govoriti z drugimi in moja duša se je > pomirila; če je molila nad < menoj, sem spala najmirnejše s sanije, in nisem poznala slaj- < ših trenotkov od onih, ko me je ona vodila po vrtu in mi je 1 pripovedovala o svetih ceik- s
-	vah, napolnjenih z oblaki ka-
-	dila, bliščččih se od zlata in
-	pisanilh dragocenih kamenov,
-	romarskem življenju in dalj-, nih pokrajinah, kjer so žive-) le in delovale božje svetnice. 1 Pogosto, zelo pogosto mi je
pripovedovala o očetu Jefre-1 mu, o proroški moči njegove i duše, o njegovem »puščavni-i škem življenju, o strašnem ■ trpljenju, ki ga je bil nasto-, pil za sveto stvar, toda tajno, ki obtežuje njegova pleča celi čas, ki je ostro ranila njegovo dušo, kakor nekoč trnjeva krona senca Odrešenikova, in slednjič o globoki ljubezni, ki jo ima do mene in do vsega mojega rodu — vendar sem ji morala obljulbiti pred zlato, sveto podobo, ki visi v 'bivši spalnici moje ranjke matere, da niti z 'besedico ne izdam, kar je meni in očetu Jefremu povedala. Sama ne vem, kako se je to zgodilo, toda ipočasi je dobil oče Jefrem nad menoj neko skrivnostno moč, tako da sem vse storila kakor na povelje božje, kar mi je Agrafena v njegovem imenu uka-zafa storiti.
"In na njegovo povelje ste se sem napotili?'' je vprašal Andreij in je natihem blagoslavljal starega ibučelarja, ki je bil v celem okolišu znan kot svetnik, in je bil prepričan da je bilo to povelje, ki je klicalo Agrafe no k njemu na obisk, najboljše delo, kar jih je ke1-daj storil.
"Na njegovo povelje hitim k njemu," je pritrdila mladen-■ka. "Ko je prišla mati Agrafena zadnjič k nam, prijela me je za roko in me peljala v najbolj oddaljeni deti naše hiše; tam se je vrgla pred menoj na kolena in mi je rekla z glasom ki se je tresel od igloboke gi-njenosti: "Oče Jefrem umira! Toda njegov angelj mu je izprosil pri prestolu največjo milost, da se fljegova duša ne odpravi prej na oni svet večne slave, »predno ne zagleda tebe, hči moje duše, in ne položi v tvoja prsa skrivnost, katere ne sme slišati nobeno uho razun tvoje-ga. Zakaj izvolil te je Gospod za rešitev tvojega rodu!" — Niti za tre-notek se niseni ustavljala. Lahko sem izprosila pri očetu dovoljenje za obisk sorodnice,1 ki je opatinja tam v dekliškem monasteriju za gozdom;- Agrafena in neki star služabnik sta me do tja spremila. Opatinja se ni prav nič protivila tnojemu potovanju k očetu Jefremu in je samo zahtevala, naj me moj sluga spremi. Toda na migljaj matere Agrafe-ne seni ga poslala z naročilom na drugo stran in starka me je hotela sama spremiti. Tu jo je danes zjutraj nanagloma zgrabila "bolezen in zabičava-la mi je vsa razburjena, naj se nič več ne obotavljam, da je že skrajni čas, da čuti po nezmotljivem navdihnenju kako se plazi senca smrti k čelu očeta Jefrem a. Popisala mi je pot in me svarila, naj ne jemljem nelbenega samostanskega sluge s seboj. Napotila sem se torej sama in seni zapustila opatinjo v mnenju, da me spremlja moj sluga. Vendar brez va-e pomoči bi ne bila nikdar dosegla svojega cilja in v dokaz svoje hvaležnosti, zaupanja in spoštovanja sem vani povedala vse odkrito. Ne vprašajte naprej ničesar, ne jemljite nikomur v misel o tem in pozabite vse, ko izginem zopet in za vselej vašim očem."
Končala je, in še predno je mogel Andrej samo eno besedico spregovoriti v odigover, so se ji vlile -bogate poize in deva je žalostno zatarnala: J,Gorje mi!" je zastokala bolestno, "'kaj nisem prelomila svete obljube, ki sem jo stori-
-	la Agrafeni pred sveto podo-1 bo, da nikomur ne izdam, kar , mi je zaupala?"
"Kar ste meni zaupali, je
kakor bi zaupali grobu," jo je miril« Andrej, "in kar ste nevede napravili, ne 'bo vam Išteto v greli."	'
Agrafena se je počasi pomirila in si obrisala solze,
"Res/' mu je odgovorila, "počemu bi vam ne smela zaupati? Poglejte: slab trst sem,i ne vem, kaka stvar da senv Ljudje imajo nad menoj čudovito moč. Mati Agrafena in oče Jefrem sta vladala moji duši, mojemu srcu in vsaki misli, in sedaj vi; od onega trenotlka, ko ste me prenesli čez reko, se mi zj:ln, kakor bi vas poznala, odkar sem na svetu, kakor bi bili moj brat-Kakor bi bilo padlo z vas vse tuje. Tako lahko mi je in blaženo I Čuden, prečuden čar. Kako a gozd slavnostno šumi, in ti ptički, kje so se na-
-	učili tako peti, skoro s človeškim glasom — še nikdar prej nisem slišala kaj takega!"
Zmagala je od začudenja z glavo in se zopet poglobila v globoid premišljevanje, to^a lAndreju so se od blaženosti Iširila prsa. TOdi tihemu se je zdelo vse tako slavnostno, to ptičje petjte in šumenje gozdov. In v teh <radosti|polnih sanjah sta drvita oba naprej ^kozi večno šepetajočo samoto. Nenadoma je postal gqzd redkejši in čez nekojiko časa sta (bila na malem posekorvju, kjer je stala majhna, slabo
■	zbita lesena Ihiaica. Gozd o-: krog je bil najrazkošnejš-a
/mes temnih borov, starfh hrastov in jelk, med njimi se je t upata m modrikal dren in i migljal srebrno lesketajcči se
■	štor deviške breze; na travi I se je poigraval zlati svit soln-
■	ca z zibajočimi se sencami vt(J. 1 in čebelice so brenčaje leale 1 po toplem zraku in pisani ; hrošči so ošabno razprostirali . bleščeča krila v lesketajoči se
svetlobi. Žive duše ni bilo vi-, deti, koča je bila tiha kakor > grob in, Agrafena se je bala, . da je prišla 'že prepozno: • Urno je skočila s konja, in . Andrej je sledil njenemu . vzgledu. Konjja sta se začela 1 .takoj »pasti in oba jezdeca sta
l šla brez odlašanja h koči.
■
1 ,	Dalj® prihodnji.
Svoji k svojim
■	je lepa beseda, in vprašamo sami sebe ali to spolnujemo?
1 Lahko pa to dokažete, če vložite svoj denar v slovensko podjetje. Slovensko Stavibin-sko in Posojilno društvo.
(X15O
VABILO za pristop k društvu SRCA MARIJE (STARO).
Društvo je na redni mesečni seji sklenilb, da sprejema žene in dekleta od 18. do 40. leta (brez vsake pristopnine in sicer za nipsec februar, mara in april. Katera je pa stara nad 40 let, se mora skaz«ti z •rojstnimi Ustom ali pa s zaprisežen^ izjavo pri notarju. Druištvo idijV $6.00 bolniške podpore na tdlien in $300 Amrtnine1 za vsako umrlo članico. ,Mesečnina znaša samo $l.co na mesec, katera pa hoče imeti tudi svojega moža v društvu, se mora isti izkazati z zdravniškim spričevalom, poleg mesečni ne1 $1.00, pai plačuje še 25c na mesec, in ako mož uniTje, dbhi žema $150 smrtnine.
To društvo je eno najstarejših tu v Clevelandu, čJanic šteje preko 300, premoženja ima nad $9000. Žene in dekleta, sedaj se vam nudi prilika, da pristopite v ito društvo bircE vsake pristopnine. KMon-Fri.50)	ODBOR.
j v vseh bolniških in podobnih J zadevah obrača edinole ^ na
l a ve, Asesment se pa plačučje j finančnemu tajniku Louis Tr-^ bežnik, 1051 Addison RJd. in ^ sicer na mesečni seji in tretjo v nedeljo v mesecu dopoldne. Kdor je iz katerikolih tehtnih vzrokov zadržan plačati ofo tu označenih dnevih, se sprejme asesment 20. dneva v vsakem mesecu na domu finančnega ' tajnika. V drugih dnevih se od nikogar ne sprejme ases-1 menta. (8) Louis Levstik, tajnik.
NAZNANILO.
Delničaflem Skwerfskega Stavbinskega in Posojilnega društva v Clevelandu ^se tem potom naznanja, d!a se bo vršila delničarska seja omenjene družbe dne 29. januarja, 1918 o b 8. uri zvečer v društvenem. uradu, 63^3 St. Clair ave., Cleveland, Ohio.
_(6,9.11.)
POZOR, ROJAKI 6f/0 !
Denar se posojuje na stav-binvstvo hiš po 6'/o obresti, na lahke mesečne obroke. Hiša se vam postavi na vsak lot, ki ga imate plačanega. Pokličite po telefonu ali pai pridite o-sebno po 6. uri zvečer. Anton Salamon, 8217 Rosewood ave. Tel. Union 974 K. (40)
..,.,_,—	...i	11 ■—■• — ^ •' ■■ ■
ZAHVALA.
Zahvaljujemo se spodaj podpisani vsem zanamcem, prijateljem in sorodnikom, ki so spremili k zadnjemu počitku našega umrlega brata Blai-a Luznar. Posebno se zahvaljujemo onim, ki .so idlarvali krasne venoe- in pogrebniku, ki je priredi! tako lep za|dmji sprevod. iSrčnaj hvala vsem.
Družine: Jakob in Ignac Luznar.
ZGUBLJEN DENAR.
Veliko denarja je bilo zadnje čase ukradenega tistim ljudem, ki svoj denar doma hranijo. Čemu imeti dienar doma? Alri ni boljše vložiti denar tam, kjer je na varnem in vam nosi poleg tega še 5 % obresti, in sicer pri: Slovenskem Stavbinskem in Posojilnem društvu, 6313 St. Clair ave.	(X151)
1	n '-
Soba za enega ali dva fanta
se odda v najem. Vprašajte na 6223 Glass ave.	(8)
Imenik društev "Slovenske Dobrodelne Zveze" Cleveland, Ohio.
SLOVENEC, št. 1. 1 Predsednik, Frank Zorich, 5909 Pirosser ave., itajnik Ig-, nac Smuk, 105^ Addison Rd., zdravnik Dr. J. Ml Seliškar, 6127 St. Clair ave. Seje se vršijo vsako prvo nedeljo v mesecu.
SVOB. SLOVEIN1KE, št. 2.
Predsednica Agnes Kalan, 6101 St. Clair ave., tajnica Mary Deibevc, 6709 Edna ave.' N. E., zdravnfauDr. F. J Kern, 620(4 'St. Olair ave. Seje vsak drugi četrtek v mesecu.
SLOVAN, št. 3.
Predsednik John Zaletel, 1009 E. 66tih Pl., tajnik Frank Krašovic, .1009 , 66th Pl., zdravnik Dr.i F. J. Kern, 6204 St, Ctair ave., Seje vsako pr-\tq nedeljo v mesecu.
SV. AlNA, št. 4. Predsednica Julija Brezo-var, 1173; E. '6oth Št., tajnica Fannie Tdbežnik, 6615 Bonna ave. N. E., zdravnik, Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair 1 ave. Sieje vsako drugo sredo v mesecu.
NAPREDNI SLOVENCI, it. s.
Predsednik Frank Cvar, i 3837 Lakeside .ave. N. E. tajnik George Turk, 6526 St. Clair ave., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Se-
e Predsednik Frank 2agar, h 19010 Chicasaw ave. N. E., a tajnik John Korenčič, 766 E. r 200th St, zdravnik Dr. F. J. ,s Kern, 6204 St. Cla'ir ave, Se-je vsako prvo nedeljo v mese-cu.
" NOVI DOM. št 7.
Predsednik John Maikelj, h" 15310 Daniel ave. INI E., taj-u nik Louis J. Safran, 1372 E. e 45th St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
e	KRAS, št. 8.
-Predsednik Frank Rajer, 14832 Saranac Rd. ^ST. E., taj-nik Jolhn Črne, 986 Ivanhoe " Rich. N. E. zdravnik Dr.* F. J.
Kern, 6204 St. Clair ave. Se-t je vsalkto prvo nede'Ijo v mese-
! CU.
1 GLAS CLE V. "DELAVCEV, št. 9. 1
Predsednik Andrej Čainpa, » 992 E. 64th St., tajnik John Eržen 2., 1165 E. 72nd St., r zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsako tret-[ jo nedeljo v mesecu.
MIR, št. 10.
Predsednik John Andolšek, l 3600 E. 81 st St., tajnik Frank t Gliha, 3572 E. 82nd St. zdrav-I nik Dr/ Frank Kuta, 7326 , Broadway S. E. Seje vsako prvo nedeljo v mesecu.
DANICA, št. 11.
Predsednica Agnes Zalo-kar, 1081 Addison Rd. N. E., I tajnica Frances Hudovernik,
•	1052 E. 62nd St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair
. ave. Seje vsaki drugi ticrek v ' mesecu.
>	RIBNICA, št. 12.
1 Predsednik Louis Mrhar, 1095 Addison Rd. N. E., tajnik Valentin Z"bačnik, 382 E.
>	165th St., zdravnik 'Dr. F. J. ; Kern, 6204 St. Clair ave., Se-
-	je vsako tretjo nedeljo v me-. secu.
CLEV. SLOVENCI? št M-
PredsKldnik Louis Edkart,
' 6363 Bonna ave. N. E., tajnik
Anton Abram, 1259 E. 6oth St., zdravnik Dr. F. J. Kern, 6204 St. Clair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
DR. A. M. SLOMŠEK, št.16.
Predsednik Domijan Toma-žin, 1095 E. 6bth St., tajnik Frank Novak, 6816 Edna ave. N. E., zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6206 St. Clair ave. Seje vsako drugo nedeljo v mesecu.
FRANCE PREŠEREIN, št.17.
Predsednik John Centa,6i05 I St. Clair ave., tajnik Frank M. Jakšič, 6106 St. Clair ave., zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 'St. Clair ave., Seje vsako »drugo nedeljo v" mesecu.
SV. CIRIL in METOD, št. 18.
Predsednik Josip Zakraj-, šek, 6216 St. Clair ave., taj-
-	n:k Jdhin Widervol, 1153 E. , 61 st ,St. Seje vsako drugo ne-, deljo v mesecu.
- BLED, št. 20,
Predsednik Josip Vrček, ■ 7720 Osago ave. S. E., tajnik Anton Erjavec, 3735 E. 77th » St., zdravnik Dr. Frank Kuta, 1 7326 Broadway S. E. Sejie se ' 1 vršijo vsako 'tretjo nedeljo v
•	mesecu.
; Opomba: . Kadar se kateri
•	izmed uradnikov seli, naj takoj naznani na vr<h. urad spremembo" naslova.
; —t——-——----
SI. Nar. Sam. Pev. in Podp. I DR. "VRH PLANIN". >
Predsednik AndTej Krašo-vec,J 372 E. 156th St., pod- . . predsednik Fr. . Grdadolnik, tajnik Bias Petrič, 395 E. 165 ; St., zapisnikar Leopold Lau-šin, 392 E. 161 St., blagajnik John Ražmanc, 158Z6 Calcut- , ta ave. Nadzorni odbor: John ■ jCujani, 15416 (Saranac Rd„Fr. j Prav s t, 722 E. '1155th St., Hen-rik Kodela, 16017 Holmes ave, Bolniški odbor :Joe Ivan- ! čič, 15416 Saranac zasta- J vonoša Fr. Bartol, 15710 Wa- j terloo Rd. Društvo ziboruje . vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2.' pop. v br. Bias Jurato-vac dvorani, 15820 Calcutta ave.	;
' kob Dd>evc, 6120 St. Clair ' ave„ .blagajnik Frank Milla-vitz, 1037 E. 61st St. Društvo zboruje vsako tretjo nedtjo v mesecu v Grdinovi dvorani. Zastopnik za Narodni Dom: Fr. Budič, 1306 E. 55th St.
DR DELAVEC, št$i SDPZ.
► Predsednik Frank Mikše,
•	111163 S« St., tajnik Ivan
•	Prostor, 1098 Norwood Rd., ■ blagajnik Frank »Budič, 1306 ! E. 55tAii St. Društvo zboruje - vsako drugo neldeljo v mesecu
v mali Birkovi dvorani, 6006 St. Clair ave.
DR. ŽUŽEMBERK.
Predsednik Roman Maver, 4220 Superior ave., tajnik J. Roje, 1392 E. 47th St., blagajnik A. Pucelj, 5103 Luther ave., zdravnik F. J. Kern,
1
6202 St. Clair ave: Društvo zboruje vsako tretjo nedieljo v mseecu ob 9. uri zjutraj v John Grdinovi dvoraiiii, 6205
St. Clair ave.
....... ■ 1 ■
Sam. Kraj. Kat. Pod. Dr. SV. JOŽEFA.
Predseidlnik: Frank Koren, 1583 E. 4'ist St., podpredsednik Anton Jančar, 11052 E. 62 St., zapisnikar' Anton Bolka, 982 E. 67th St., tajnik Jos. Stampfel, 6129 St. Clair ave., blagajnik John Grm, 1089 E. 64th St., pomožni, tajnik Jos. Laurič, 1004 E. 64th St. Za-stopnifl^j za West side George Kofolt, '2038 W. 105th St., za Newburg Ignac " Urbančič, 2940 E. 82nd St., za Collin-wood Frank Košmrlj, 455 E. 152nd St. cor. Waterloo Rd. Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2. uri pop. v John Grdinovi dvorani. Člani se sprejemajo od 16 do 45 lea. Za slprejerri novih članov je Dr. F. J. Kern, 6202 St. Clair ave.
DR. SV. BARBARE, post. št. 6. v Clevelandu, O.
Društveni uradniki za 1918: Predsednik John Widervol, 11531 T- 61st St., tajnik John Prostor, 1098 Norwood Rd., blagajnik Joe Gimpel, 1127 E. 6oth iSt., društvena zdravnika Dr, F. J .Kern in Dr. Seliškar. (Društvo zboruje vsako 4. soboto v John Grdinovi dvorani, točno ob 8. uri zvečer. Za vse podrobnosti glede pristopa v društvo se la'liko obrne za natačno pojasnilo na vsakega odbornika. Pog»oji za pristop jako povoljni in lahki.
SL. P. P. DRUŠTVO ZVON. iNewburg, O.
Uradniki za leto (1918 so: Pnedsekihik Jos. Blatnik, 3614 E. 80th St., tajniiik Frank Ko-kotec, 8103 MarlbJe ave., blagajnik Miike Verček, 3684 E. 78th St. Nadzorniki: Frank Verček, Louis Rozman, John Fonda. Žapisniikarica Rozi Maver, (bolryisiki nadzorniki: Anton Valenčič, John šulen, vratar John Kodeh.
K. K. P. društvo Presv. Srca Jezusovega.
Predsednik John Levstek, 1121 H. 66th St., podpredsed" nik Anton Škuilj, 1139 E. 74th St., I. tajnik' Frank Zupančič, 1364 E. 36th St., II. tajnik John Žnidaršiič, 1233 E. 6oth St., blagajnik Frank ČkHŠ, 1031 E. 61st St., mairšal Frank Baraga, NatdJzorniki: -Louis No^ vak, Jernej Žnidaršič, Evsta-hij Brezovar, vratar John Tr-ček, dr. zdravnik Dr. J. M. Seliškar. Seje se vrše vsako dru-igo neidieljo ob 2. uri popoldne v Sdhiwalbovi dvorane. Sprejemajo se člani od 16 do 45 leta.
DR. SLOVENSKI SOKOL, Cleveland, Ohio.
Starosta John Pollock,6408 St. Clair ave., tajnik Frank Hudovernik, 1052 E. 62nd St., blagajnik Frank Sdber, 5512 Carry ave. Zdravnik Dr. F. J.. Kern, 6204 St. Clair ave., Seje vsako drugo nedeljo -v mesece ot> 9. dop. v mali Schwjd-bovi dvorani.
slov. dobrodelna" zveza.
Predsednik Primož Kogoj, 3904 St. Oair ave., tajnik Fr.
■i
; Dr. PRIMOŽ TRUBAR^
Predsednik Jakob Jene, ' 3536 St. Clair ave., -tajnik jO«-sip Pogačnik, 5027 St Clair-ave. Seje se vrše vsako tretjo-| nedeljo v mesecu oh 9Jckxp.
SLOVENSKA [NAROfDNA
Pneds«dnik PUul Schnel-ler, 6204 St. Clair ave., tajnik J Frank Hudovernik, 1052 E..| 62nd St. Seje se vrše vscako-| tretjo sredo v mesecu ob 8.oo«i
.•I	--•—•.	-	T
Slov. Kat Mlad. podp. dr. Sv. Atona Padovanskega.
IVedsedniflc Domin Blatnik^? 3541 E. 81 st St., podpredsednik John Bodoer, 3614 E. 82nd. ; St., iprvi tajnik <Louis Gliha, 3552 E. 80th St., drugi tajnik Frank Kovačič, 3564 E. 82nd iSt., blagajnik Anton Škufca, 3532 E. 78th St., I. načelnik Louis Gliha, 3552 E. 8oth St.„| II. načelnik Louis Hočevar^ | 3582 E. 82nd St., hornist Anton Cerne, 3523 E. 8oth, vratar IFrarnk Stautihar, ^615 E. fyfit St.! Društvo zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu ob 1. popoldne v M. Plu-tovi dvorani, 3611 E. 81st St.
Dr. Napredne Slovenke, št 137 snpj.	i
Preds. Frances Lauischer « 6121 St. Clair ave., podpreds. ? Josipina Mežnaršič, 1386 E. 53rd St., taj. Fanny Trbeznik, 6615 Bonna ave., 'blag. Atoni-ia Škrjanc, 6124 St. Clair ave^ Društveni zdravnik Dr. F. J^ Kern. Seje vsak prvi četrtek v mesecu v Jos. Birkovi dvorani.
Kranj. Žen. podp. dr. SRCA MARIJE, (STARO)
Preds. Ivana Pelan, 1133. Norwood RjA, podpreds. Mary Grdtina, 6025 St. Clair ave. tajnica Fannie Trbcžnlk, 6625 Bonna ave., blag. Katarina 1 Perme, 11133 Norwood Rd., II. taj. Helena Mali, 1105 E. 63.
SI. Žen. podp. društvo -SLOVENSKE ,SOKOLICE. ,
Preds. Zofie Birk, 6006 St. Clair ave., fpodipreds. Agnes Skok, , 6525 St. Clair ave., tajnica Fannie Trbežnik, 661$ | Bonna ave., blag. Frances Lausche, 6121 £>t. C-lair ave., pom. taj. (Louise MilavecJg 6121 St. Clair ave. Društevni | zdravnik Dr. F. J. Kern. Seje | vsak prvi torek v mesecu .vM Jos. Birkovi mali dvorani.
Slov. Svob. Podp. društvo "LUNDER— ADAMIČ"
I. Smuk »predsednik, Louia i Oražem, podpredsednik, LouisS Levstek, korešpondečnl tajnik, . 6103 Glass ave., finančni taj«|| nik Louis Trbežnik, 1051 Ad« | dison Rd.; nadzorni odbor:^ Fr Kovačič, Louis Turk, Fr.; i Videmšek. Bolniški odbor: Frank Bencina, Fr. Golob, Fr. Mležnaršič, zastavonoša AntoniQ Ambrožič. Zastopnik za Na|fl rozini Dom F. Kovačič, zdravJi nik dr. F. J. Kern. Redna sejal v Birkovi dvorani vsako dru-': go nekleljo v mesecu dopol- 5 dne. Drugo pobiranje ase menta tretjo nedeljo dopoldrtcj
DR SLOŽNE SESTRE, v žt. 120 S. S. P. Z.
Agnes Lunder, predsednicami Ivana Orehek, podpredsedni*S ca, Angela Markič, tajnica,^ Fanny Vesel, bla'gajnica, Ma*ffl ry Kalman, z a p is n i Ik arica.S Nadzorni odbor: Jennie PolatjB Agnes PreveVšek, Agnes Zai^n nik. Društvo zboruje vsak^ drugo sredo v mesecu v JohnSS Grdinovi dvorani ob 8. uri z^|||
SLOVENSKp LOVSKO PODPORNO DRUSTVOj
var, 1173 E. 60th St. podpr^H sednik Steve Petrič, I. tajnin Fr. Aupič, 2572 E. 75*h St, | II. tajnik Rudoft Orel, 'blagaM nik John G rdi na, 6025 S t J
Anton Sipel in Anton ŽgajH nar, za-statvonoša Fr. Zatek,l redar Jožef Poje
••.•■;.	h'-
»••	i ;	-	-v®