POVSOD MANJKA NEKAJ KORAKOV DO USPEHA str. 2
MADŽARSKO -SLOVENSKI JEZIKOVNI IN LITERARNI STIKI str. 3
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Monošter, 20. novembra 1997 ® Leto VII, št. 23
Lendava, 3. in 4. november 1997
MEŠANI KOMISIJI OB ROB
Novinarju, ki se je udeležil le tiskovne konference po 3. seji Mad-žarsko-slovenske manjšinske mešane komisije, se je zdelo, da je vse v najlepšem redu. Da ima-jo na svetu najbolje urejen položaj Madžari v Sloveniji in Slovenci na Madžarskem. Vsaj tako se je zdelo po uvodnih besedah dr. Csabe Ta-bajdija, državnega sekretarja za manjšine pri Uradu ministrskega predsednika. On je namreč kot neko osrednjo misel poudaril, kako srečni sta lahko obe manjšim, kajti Slovenija in Madžarska tekmujeta pri Jem, katera bo bolj uspešna pri finančni podpori manjšin. Za ilustriranje le-tega pa naj navedem le dva podatka. Za izgradnjo slovenskega radia v Monoštru je Slovenija do zdaj prispevala približno šestdeset milijonov, Madžarska štiri. Rezultat je torej, če se poslužujemo športnega jezika 15:1; še slabše bi pa bilo sorazmerje, če bi pogledali podpori pri gradnji lendavskega kulturnega centra. Manjšin-ci bi bili prav govoto bolj zadovoljni - če ostanemo pri jeziku športa-z neodločenim izidom.
Gospod državni sekretar je poudaril tudi izjemno važnost gospodarske razvitosti kot predpogoja za ohranitev manjšin. Kot dokaze - da se je (in da se) tudi na tem področju marsikaj dogaja - je našteval železniško in avtocestno povezavo med Madžarsko in Slovenijo ter v tem letu odprta mejna prehoda. In ker pač vemo, da bosta trasi železnice in avtoceste precej oddaljeni od samega Porabja ter da ima Porabje še zmeraj le en neposredni prehod z
državo matičnega naroda, nismo povsem prepričani, da bodo omenjene investicije veliko pripomogle k razvoju gospodarstva v samem Porabju. Kar je pa pričakovati v letu 1998, je odprtje mejnega prehoda Verica-Če-pinci in prekvalifikacija mejnega prehoda Gornji Senik-Marinje. Vsaj tako je napovedal gospod Tabajdi.
Da je pa tudi po tej seji -in po petih letih od podpisa Sporazuma o posebnih pravicah manjšin - ostalo precej odprtih
vprašanj, smo lahko udeleženci tiskovne konference sumili po izjavah manjšincev, predvsem predsednika prekmurskih Madžarov.
Še zmeraj so problemi na verskem področju in sicer z obredi ter veroukom v materinščini. To velja na obeh straneh meje. Državna sekretarja sta se dogovorila, da se bosta obrnila na obe škofiji, mariborsko in szombat-helysko. Tudi za nostrifikacijo diplom je potrebno še podpisati sporazum med državama. Po mne-
nju dr. Tabajdija pri tem ni nobenih političnih ovir, le da delajo birokrati prepočasi. Menda imajo tudi birokrati šefe?!
Na Madžarskem je precej problematično financiranje narodnostnih osnovnih šol, kajti sedanji 'sistem jim zagotavlja približno le polovico potrebnih sredstev, ostala morajo zagotoviti občine, samouprave.
Kljub temu, da sta delegaciji ocenili zasedanje mešane komisije kot uspešno, bi želeli biti manjšinci na teh sejah še bolj konkretni ter bi želeli v zapisnik zapisati tudi kakšno odgovorno inštitucijo... Tega tudi v letošnjem zapisniku ni, smo zvedeli na tiskovni konferenci.
Mihaela Logar pa je v interesu konkretiziranja nalog povabila svojega madžarskega kolego v Ljubljano, ki je vabilo tudi sprejel.
Upajmo, da se bo njegov obisk realiziral čimprej, da ne bo čakal do takrat, dokler bo lahko prestopil mejo z osebno izkaznico. To naj bi se namreč zgodilo v drugi polovici 1. 1998. Po napovedi (obljubi) državnega sekretarja naj bi se takrat oglasil tudi porabski slovenski radio.
M. Sukič
2
Pogovor z magistrom Jožetom Picejem, tajnikom Slovenske gospodarske zveze v Celovcu
OD PETJA SAMEGA NE BOMO PREŽIVELI
-	Zanimanje za Koroško je raznoliko: nekateri se zanimajo bolj za kulturo, drugi za poletni turizem, nekateri prihajajo na Koroško smučat itd. Ljudje iz matične domovine kar dobro koristijo turistične ponudbe ne le tistega dela Koroške, kjer živimo koroški Slovenci, ampak cele Koroške, prihajajo na rekreacijo ali dopust na Koroško.
-	Svoj čas se je veliko govorilo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Kaj menite, ali ne bi bilo potrebno, da bi tovrsten skupni slovenski prostor razširili tudi na gospodarstvo? .
-	Nujno bi bilo, da bi v sodelovanju Slovenije s slovenskim zamejstvom v Italiji, Avstriji in na Madžarskem ustvarili skupno slovensko ponudbo in bi s tem nastal skupni slovenski kultumo-gospodarski prostor. Od petja in kulture same ne bomo mogli preživeti. To so končno spoznali tudi nekateri pri nas na Koroškem. Asimilacija je tam največja, kjer ne moreš uporabljati lastnega jezika v vsakdanjem življenju, to pomeni na delovnih mestih, v javnih službah itd. Zato je tako pomembno, da se manjšine tudi na gospodarskem področju osamosvojijo.
-	Koliko časa deluje Slovenska gospodarska zveza na avstrijskem Koroškem in kaj je njen glavni cilj?
-	Naša gospodarska zveza je stara šele devet let, je ena najmlajših struktur koroških Slovencev, ampak ravno mi imamo najmočnejšo podporo s strani dežele Koroške, ker je to gospodarski interes tudi večinskega naroda. Koroški Slovenci smo lahko most med Koroško, Avstrijo ter Evropsko unijo na eni strani in Republiko Slovenijo na drugi;
-	Kaj vse je naredila vaša zveza v minulem desetletju? S čim vse se konkretno vjkvarjate?
- Na Koroškem imamo približno 200 podjetij, v katerih se govori slovensko. Od tega je dobra polovica - to so take večje firme kot Slovenska zad-
ružna banka, blagovnice, tiskarne, špedicije, gostilne, trgovine itd. - vključena v gospodarsko zvezo. Zanje delamo servisno službo, svetujemo jim pri projektih, katere sofinancira Evropska unija, pomagamo jim na različnih uradih, lobiramo zanje preko uradnih gospodarskih zbornic na Koroškem in v Sloveniji. Sirotka, skušamo jim olajšati njihovo poslovanje.
-	V preteklosti je bilo veliko slišati o tem, da ste koroški Slovenci imeli težave z večinskim avstrijskim narodom zavoljo vašega slovenskega maternega jezika in kulture, zdaj pa za nameček pomenite za Avstrijce še tudi gospodarsko konkurenco? Kako vaša gospodarska dejavnost vpliva na interetnične odnose?
-	Nismo konkurenca, ampak smo možni partnerji, in če se predstaviš na ta način, imaš tudi ustrezno podporo. Koroške in avstrijske firme vsekakor rabijo neke partnerje za posredovanje na slovenskem trgu oziroma na področju nekdanjega jugoslovanskega trga. In tu so ravno naši slovensko govoreči Korošci tako rekoč predestiniranr za povezovalno vlogo. Štirideset koroških Slovencev je na
vodilnih položajih avstrijskih podjetij v Sloveniji, ker Avstrijci pač rabijo slovensko govoreče strokovnjake. Slovenščina na Koroškem se v zadnjem času ravno zaradi tega vse bolj uveljavlja in postaja vse bolj sprejemljiva.
-Toše pravi, da na Koroškem preko gospodarstva bolje uspevate tudi s slovenskim maternim jezikom in slovensko kulturo kot nekoč, ko ste to skušali bolj ali manj na kulturni ali politični podlagi?
-	Ko smo 1. 1995 speljali projekt Kulturni turizem in manjšine v Evropi, je bil eden od naših ciljev ta, da se pripravi seminar za turistične vodiče na Koroškem, da bomo informirali turiste o zgodovini, o kulturi in o naših slovenskih posebnostih na Koroškem. Kulturna organizacija, ki je to želela izvesti, zaradi pravnih vzrokov ni uspela. Letos je gospodarska zveza dala pobudo skupaj s koroškimi ustanovami za isti projekt, ki so ga pripravili nemško govoreči strokov-njaki, slovenska narodna skupnost pa je vključena v projekt v smislu, kakor smo to želeli, in projekt deluje! Odgovor na vprašanje, ali je to uspeh kulture ali gospodarstva, pa prepuščam vam.
-	Kakšen vpliv ima samostojna Slovenija na gospodarski položaj koroških Slovencev oziroma zamejskih Slovencev nasploh?
-	Želeli bi si več angažmaja na tem področju. Republika Slovenija je sprejela resolucijo za pospeševanje narodnih skupnosti v zamejstvu, Id je dozdaj ostala brez dejanj. Želimo si, skupaj z ostalimi gospodarskimi strukturami v slovenskem zamejstvu, da bi matična domovina pokazala večji interes za nas in bolj pozitiven odnos na to temo. Ni dovolj, da se napiše nek zakon, potem pa ostane vse pri starem.
Franček Mukič
Pogovor z Mihaelo Logar, državno sekretarko za Slovence v zamejstvu in po svetu
POVSOD MANJKA NEKAJ KORAKOV DO USPEHA
Kako ocenjujete tretje zasedanje mešane slovens-ko-madžarske komisije; na novinarski konferenci smo slišali, da je bila uspešna.
-	Moja ocena je bila manj optimistična kot ocena madžarskega kolega (Csabe Tabajdija). Gre za različne koncepte manjšinske zaščite, eden izmed problemov je v zakonski osnovi. Različno je financiranje in delo z
manjšino. Bistveno drugačna je tudi organiziranost porabskih Slovencev in prekmurskih Madžarov. Obravnavali ste vrsto konkretnih področij in nalog. Katere so po vaši oceni najpomembnejše?
- Kar precej časa smo namenili prizadevanjem slovenske manjšine v Porabju za pridobitev radijske frekvence in vzpostavitev radijskega programa. To ocenjujem za zelo pomembno, saj gre za širitev slovenskega jezika, gre za tisto osnovno potrebo Slovencev po komunkaciji v slovenskem jeziku. Prekmurski Madžari so opozarjali tudi na star problem pri priznavanju diplom in težavah pri vpisu na madžarske univerze. Tu je zapreka v enoletnem pripravljalnem času in v prezahtevnih sprejemnih izpitih.
Pogovarjali smo se tudi o financiranju gradnje lendavskega kulturnega doma, o televizijskem programu iz Lendave in drugih temah. Ugotavljali smo, da povsod manjka le nekaj korakov do uspeha. Kaj pa mejni prehod Verica-Čepinci in informacija o prekatergorizaciji mejnega prehoda Gornji Se-nik-Martinje iz meddržavnega v mednarodni prehod?
-	V madžarskem delu komisije je bila tudi predstavnica notranjega ministrstva, tako da smo dobili informacije iz prve roke. Obeti so sorazmerno dobri, mi smo vztrajali, da je prehod Verica-Čepinci v zapisniku kot ena prvih nalog, ker menimo, da je zelo pomemben zlasti za porabske Slovence, ki živijo v tistem delu, in tudi za Goričko v Sloveniji. V zapisniku je kot prvi in verjetno edini mejni prehod, ki bo še odprt. Interesi so tudi za prekategorizacijo sedanjega meddržavnega v mednarodni prehod med Gornjim Senikom in Martinjem.
Zdaj se pogovarjamo samo o mejnih prehodih, zdi pa se mi, da bomo morali narediti nekaj korakov naprej, in sicer pri načinu življenja ob meji, morda s kakšnim mednarodnim sporazumom o obmejnem sodelovanju. Prepričana sem, da je za manjšini zelo važen gospodarski razvoj okolja, v katerem živita.
Kaj lahko storita z gospodom Tabajdijem, da bi uredili problematiko, povezano z bogoslužjem in drugimi verskimi obredi v Porabju v slovenskem jeziku in v Prekmurju v madžarskem jeziku?
-	Cerkev je ločena od države. Z gospodom Tabajdijem sva prevzela nalogo, da s pismom opozoriva predstavnike cerkve na ta problem. Najina dolžnost je, da poskušava prepričati cerkvene kroge, za kakšen pomen gre, saj slovenska (madžarska) beseda skozi bogoslužje doseže velik krog ljudi, ki jih ne more doseči po drugi poti.
eR
Porabje, 20. novembra 1997
3
Štenjé
PESEM OD PET PIJANI BAB
so napisali štajerski dühovnik Štefan Modrinjak v začetki 19. stoletja. Naraudili so sé v vesi Središče, na grajnci z Rovačko, 1774-oga leta - 14 lejt prva liki naš gospaud
Košič. Mrli so pa 53 lejt stari (1827), Stariške so bili bogati pavri, zato so leko ojdli v gimnazijo v Varaždin na Rovačkom, gde so sé včili rovački, dijački, nemški pa Vogrski tö. Za dühovnika pa so sé včili v Gradeci na nemškom Štajerskom. Kaplan i dühovnik so bili v vesnicaj kauti Ormoža.
Gospaud Modrinjak so pisali pesmi (vers) z rokauv v eno irko (zvezek), z vogrskimi literami. V te pesmaj je več Vogrski rejči tö (bal, bantovati, betežen, cifrasti, ember, falat, orsag, penezi, šereg, šišak, Varaš ptt.). Štefan Modrinjak so pisali svoje pesmi o človeki, o lübezni, slovenskom narodi, prausnom lüstvi i okaulici, v šteroj je tau lüstvo živelo. Dosta njini pesmi so lidge sebi prejkspisali pa so spejvali kak ljudsko pesem (népdal).
Pesmi Štefana Modrinjaka so zdruknivano vödali samo po tistom, gda so že mrli. Za njino živlenje je bila samo edna njina pesem zdruknivana v knigaj Sztarisinsztvo i zvacsinstvo (1807) - Popevka od pet pijanih bab. Tau pesem pri nas v Porabji tö poznajo pa spejvajo eške gnes. Gospaud Modrinjak so napisali 9 kitic (versszak), mi pa poznamo 8. Naša je samo malo ovaška, kak so go Uni napisali:
Modrinjak
1.	do polnocsi sem kaslala
2.	szamo pet pintov szem špila
3.	Nase mozse szmo vkanile
4.	i pogacse szmo imale
5.	ne treba van Zdaj razuma
6.	peta z nogoj po tleh ruzsi
7.	Zadnjics je pipa vszehnula,
vsaka je milo zdehnula, kak szmo sze procs napotile,
pred prakom szmo sze zmotile.
8.	Ne jedna prav neje znala,
k od bi k szvemi domi šla,
zvmule szmo sze na plecsa
no lezsale kakti vrecsa.
9.	Jedna sze zacsne zdigati
no Bog pomagaj kricsati
stanule so pune blata pogodile komaj vrata.
Sztarisinsztvo (1807)
Do pounoucsi szam plészala
Száma pet pintov szam szpila
Mozseve szmo mi znorile Meszou, bejli krü szmo jele Naj nam bode glavo puna Z peszniczov po sztouli ruzsi
7. Péta veli: pojmo domou.
Naj sze nam ne zgodi hüdo,
Zsmetno szmo sze gor zdignole
Tri na glavo szo szpadnole. Edna tö drügo zdigala.
Bou pomagaj! je kricsala. Odisle szo puna blata, Najsle szo zaprta vráta.
Marija Kozar
MADŽARSKO-SLOVENSKI JEZIKOVNI IN LITERARNI STIKI
7. novembra sta v Budimpešti Košičev sklad in Oddelek za slovansko filologijo Univerze Eotvos Lo-rand organizirala simpozij o madžarsko-slovenskih je-
zikovnih in literarnih stikih od Košiča do danes. Posvet so priredili ob 130-letnici smrti J. Košiča.
“Že ob ustanovitvi sklada smo si zadali, da bomo ohranjali spomin na Jožefa Košiča. V ta namen smo organizirali tudi prvi simpozij, ki smo ga posvetili obletnici njegove smrti, smo rekli, da posvetimo tudi ta simpozij Košiču, vendar smo si izbrali širšo temo, in sicer madžars-ko-slovenske jezikovne in književne stike,” nam je povedala Marija Bajzek Lukač, sekretarka sklada, ter nadaljevala: “Tradicijo mislimo nadaljevati, temo bomo v bodoče še bolj razširili ali pa tudi zožili, odvisno od zanimanja raziskovalcev za to področje. Mogoče bi bilo dobro vključiti tudi zgodovinarje, etnologe in temo raziskati tudi iz teh zornih kotov.”
Gradivo prejšnjih simpozijev in raziskovanj je Košičev sklad izdal v večih publikacijah. Knjiga Življenje Slovencev med Muro in Rabo je izšla 1. 1992 in vsebuje izbor del Jožefa Košiča. Leta 1994 je izšel zbornik razprav o Jožefu Košiču z naslovom Košič in njegov čas. L. 1996 sO izdali knjigo o ti.
vendskem vprašanju. Ali namerava sklad izdati tudi gradivo tokratnega simpozija, smo vprašali Marijo Bajzek.
“Tako smo zmenjeni s predavatelji, profesorji, da bomo del gradiva že danes zbrali oz. ostanemo v stiku in bomo vse gradivo zbrali. Ko bomo imeli zagotavljana finančna sredstva, bomo zbornik tudi izdali.” Kdo so predavatelji na simpoziju?
“Kot organizatorji smo si najprej naredili spisek ljudi, ki se s to tematiko ukvarjajo na Madžarskem jn v Sloveniji. Na žalost jih ni veliko, bi lahko rekla, da so danes skoraj vsi prisotni.” Na simpoziju je sodelova-
za narodne in etnične manjšine, drugo polovico smo pa mislili pokriti iz sredstev samega sklada. Po tem prijetnem presenečenju pa bomo lahko del teh sredstev namenili za zbornik. To je torej bilo zelo prijetno presenečenje in bi se rada zahvalila vsem tistim, ki moralno in finančno podpirajo delo sklada.
Bi pa povedala tudi to, ker se pač navezuje na današnjo temo, da pripravljamo dvojezično knjigo z naslovom Tisočletno sožitje. Želimo predstaviti študije, ki obravnavajo slovensko-ma-džarske stike, predvsem literarne od 1.1945 naprej. Del sredstev že imamo,
/o 20 predavateljev iz Ljubljane, Maribora, Budimpešte in Szombathelva. Po uvodnih predavanjih (Martina Orožen, Zinka Zorko, Istvan Fried, Istvan Nvomorkai, Istvan Lokoš, Karel Gadanvi) je simpozij nadaljeval z delom v sekcijah. Zanimalo nas je tudi, kdo pokriva stroške znanstvenega posvetovanja.
“Kot si slišala, je Janez Ujčič, predsednik Košičevega sklada, v uvodnem nagovoru najavil, da bo Krekova banka iz Maribora pokrila stroške simpozija. Bila sem zelo presenečena, ko sem to slišala. Mi smo imeli polovico stroškov pokritih iz sredstev Javnega sklada
rabimo pa še sredstva za prevod."
Kot smo od Marije Bajzek zvedeli, so tudi knjigo o vendskem vprašanju želeli prevesti v slovenščino, le da za to zelo zahtevno prevajanje (gre namreč tudi za tekste v arhaičnem jeziku) niso dobili obljubljenih sredstev. Sklad si nasploh prizadeva, da bi njihove publikacije prišle do vse širših krogov bralcev, tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Kot je povedal veleposlanik Ferenc Hajos, ki je član kuratorija, “sklad je dokaz, kako lahko civilna družba prispeva k predstavitvi slovenske kulture v madžarskem okolju/’
M. Sukič
Porabje, 20. novembra 1997
4
OSEM
KANDIDATOV ZA PREDSEDNIKA SLOVENIJE
V nedeljo, 23. novembra, bodo v Sloveniji predsedniške volitve. Poleg dosedanjega predsednika Milana Kučana se za to funkcijo potegujejo še: Tone Peršak, Matjan Cerar, Jože Bernik, Janez Podobnik, Marjan Poljšak, Franc Miklavčič in Bogomir Kovač.
Izidi ene zadnjih javno-mnjenskih raziskav kažejo, da so razlike med predsedniškimi kandidati zelo velike. Tako bi Milan Kučan dobil 49,6 odstotka glasov, Janez Podobnik 7,6 odstotka, Marjan Cerar 2,7 odstotka, Jože Bernik 2,5 odstotka, Bogomir Kovač odstotek, slab odstotek Tone Peršak, Marjan Poljšak in Franc Miklavčič pa manj kot odstotek glasov. 23 odstotkov anketiranih volilcev se še ni opredelilo. Skoraj 4 odstotke vprašanih ni povedalo, koga bodo volili, dober odstotek pa jih misli oddati neveljavno glasovnico.
DRNOVŠEK OBISKAL LITVO
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek se je mudil na enodnevnem uradnem obisku v Litvi. Srečal se je z najvišjimi predstavniki te baltiške države, med obiskom pa sta bila podpisana tudi dva meddržavna sporazuma: o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti ter o cestnem prometu.
ŠTUKLJEVIH 99 LET
Najstarejši olimpijski zmagovalec na svetu Leon Štukelj je 12. novembra proslavil svoj 99. rojstni dan. Ob tej priložnosti so mu čestitali tudi vsi vodilni slovenski politiki. Slavljenec je prejel tudi vrsto daril, med drugim tudi tri steklenice buteljčnega vina, starega 33 let, in odlitek koščene piščali iz paleolitika.
OPICE Z REUMO
Jajjaaa?!?
Vej pa don nej?!?
Opica z reumo. Gda je pop star Keith Richards od Rolling Stona nin pravo, ka je pop star Elton John več samo za tau dober, ka piše nikše čüdne melodije za mrtve sejre ženske (Diana), te je Elton pravo, ka bi Keith baukše naredo, če bi na stara leta nej skako več po odri (színpad), ka tam tak vögleda, kak kakša stara opica, štera reumo má. - Leko, ka je don Dar-win emo Istino, gda je pravo, ka so lidgé inda svejta opice bili? Leko, ka nej samo inda svejta?
Vuk kak piščanec. V
Kanadi sta en moški pa ena ženska 7 gni sejdla v eni klonji za piščance. Tau pa zato, ka si je en kipar (szobrász) tau vözbrodo, kak velko velko umetniško (művészi) delo. Gda sta vse trdiva s klonje splezdila, je vsakši od njija daubo 1800 dolarov. Moški sé je piso Wolf (Vuk). - Vucké in umetniki (művészek) z reumo?
Mlašeči birauvge. Vogrski birauvge so na leta več deset gezarokrat mlašeči birauvge, ka sé s takšimi taužbami spravlajo, ka nej več vrejdno, kak mačeči drek (tyúkper, nem tyúkszar!). V Ozdi je nekak zato otaužo svojoga sausada, ka je oVoga štrik za gvant pau mejtra prejk viso na njegvi funtoš. V Pécsi jé en univerzitetni (egyetemi) Profesor zato gorzglaso svojga sausada, ka sro-njekino okno od ovoga na njegvo teraso gleda. Pet lejt
sta sé pravdivala. Nas-lednje je ostalo vse na mesti:	sausada, terasa,
sronjekino okno. - Mačeči drek buma nej mlašeča špila.
Baug je velki. Tau sé je drau nekak prejk zvočnika (hangszóró), gda so v Čečeniji gorobešavali dva razbojnika. - Boga ime Zaman ne djemli na svoja vüsta!
Moda (divat) v Čečeniji. V tej nauvi država ne vpelavajo nutri samo is-lamsko vöro, liki islamsko modo tö. Té cajt, ka pri nas mlade dekle nosijo viske pete (bakanče) pa viske kikle (mini), tam morejo meti vse zakrito Zvün prstov na rokaj. - Pri nas je zato baukše, ka ništarne dekle ranč tisto nemajo trnok zakrito.
Moda v Afganistani. V te azijski država Talibi tö v Alaha vördjejo pa so tak sigumi, ka njine birovije na
poštijaj dajo prejk zrezati šinjeke „ tistim, štere osaudijo na smrt, ka naj lüstvo pa “kalavinge” vidijo, ka je islamska vöra nej mlašeča špila, islamski birauvge pa nej mlašeči birauvge. Birauvge v tistom tali sveta za tau tö smrt talajo pa gibanje prejk rejžejo, če sé komi povidi sausadova žena ali sau-sadovi mauž. - EJ, tam ta kouli je tö starim legenom najboukše?
Moda v vogrskaj vau-zaj. Kak vejmo, svejt gnesnaden ne more biti brezi lüfta pa brezi - rek-lam. Ena gostilna je svoje velke plakate dala gor na zvünejšnje vauzine stene v Váci tö. Na njij piše: “Tisti gost (vendég) je ta pravi, šteri vsigder nazaj pride!”, pa: “Tak sé počütite, kak če bi doma bili!” - Baug plati, bi pravo namesto tisti, šteri znautraj tisti sten čičajo.
Fr.M.
GVANT
Nistarni vöijejo, ka prej gvant deja človeka, nistarni pa nej. Porabski Slovenci sé pa bole držimo ta, steri vörjemo, ka človek sé zatok more lepau oblečavati. Pa Zvün toga vörjemo tau tü, ka je nej vseedno, če je petek ali svetek. Zatok pa eške gnes poznajo svetešnji gvant pa vsakdanešnji gvant.
Gnauksvejta je tak bilau, ka so lüdje nej tak meli pejnaz, pa so nej tak küpüvali gvant kak gnes. Povejmo, ženin je svoj zdavanski gvant mogo čuvati, s tistim so ga pokopali. Pa ranč tak sneja je mogla svoj zdavanski gvant poštüvati. Tau je nej samo pri Prausni lüdaj šega bila. Zdaj sé je Zgodilo, da je v Budimpešti velko zdavanje bilau, György Habsburg sé je ženo; za ženo je vzeo Eiliko Oldenburg, stera je prej od svoje stare mame šlaj mejla.
Na, vidte lüdje. Mi pa gnesden samo küpüjemo pa talüčamo gvantanje. Če bi sé naši starci Zdaj gor prebidili, bi nej vörvali svojim očam. Kakše obleke so pa naprej prišle. Pa ženske tü lače nosijo! Pa si je eške pavarske ženske tü nase dejejo, če rejsan si nanje kakšo süknjo tü gor pbtegnejo. Mrzlo nam je prej. Pa Vsefale nase obešavamo.
Kakoli pa zatok gučimo, če človek malo po naši vasnicaj z oprejtimi očami odi, nika so zatok lüdje itak od inda svejta prejk vzeli. Meni sé sploj vidi tau, če povejmo, v nedelo gledam ženske pa moške gor naravnjene. Vsakši ma pošteni svetešnji gvant. Starejši ešče itak bole kmični gvant nosijo, tej mladi pa Vsefale, depa pošteno so vsi oblečem. Če pa človek pri nas pride na kakšo pokapanje, te vidi, ka Vsakša ženska ma sploj lejpi čmi gvant, Črno obütev. Leko je zima ali leta. Tau naši lüdje sploj not držijo pa poštüjejo.
S tejm vred je pa zatok že davnik nej tak, kak je bilau gnauksvejta. Večkrat sé taužimo, ka prej je vse drago, lagvo Živemo, več ne moremo Preživeti pa tak tadala. Če pa naše lüdi poglednamo, sploj pa mladim, te tau vidimo, ka so ranč tak oblečem, kak povejmo v Nemčiji ali Avstriji.
Etak pa leko povejmo, pri nas je tüj “Merika”. Dobro je, ka je tak. Če rejsan tau tü moremo videti, ka si vsakši tak pomaga kak si more. Te lejta je sploj naprej prišlo tau, ka človek leko fal k gvantanji pride, samo malo mora razkapati. Ka so Švajcarje, Nema, Avstrije!, s sebe zlüčali, tam mi ešče dosta dobroga najdemo. Pa smo oblečani. Pa Zakoj bi nej? Ka telko cot es k nam zosipajo, je nistamim dobra pa je nej na kvar. Ka si pa oni od nas mislijo? Na, ja. Depa vrag si z njim. Tau je dobra, ka gnesden nej na deci pa nej na odrasli ne vidiš zaplačano ali ronjavo obleko. Tau, ka je že nakak tisti gvant gnauk noso? Voda tau rejši. Gda sé zapere, je vse vreda. Pa je zatok nej takša velka nevola. Zatok nej, ka če bi, povejmo, gnes stoj proso, ka srmakom dajte gvant, buma bi sé čüdivati, ka mi, steri tü drügi gvant nosimo tüj pa tam, bi meli zadosta dati tistim tü, steri telko nemajo, ka bi sé redno oblekli.
Pa ka de z našov šegov? Kak pa etak leko občuvamo za svojo deco ali vnüke kakšo obleko? Tau je tü nej nevola. Gnesden samo poglednite, kakše obleke majo, steri sé ženijo. Eilika Oldenburg je nej mejla takši lejpi zdavanski gvant - ka si ga je prej Sama planirati - kak gnesden edna porabska sneja. Občuvati je pa več nej moda. Zdavanski gvant na posaudbo vzemajo. Na tau šegau mamo povedati: “Naj dé lagvo, če more.”
I. Barber
Porabje, 20. novembra 1997
5
V DRUŽBI JE DOBRO BITI
Ka nam znamenüje drüž-ba? Vsakšomi drügo. Gnauksvejta - pa nam ranč nej trbej daleč nazaj Pogledniti - sé je ovak živelo. Drugo je znamenüvala lüdam drüžba tü. Mislimo samo na tiste zimske večera, gda so mladi pa stari po večeraj vküp ojdli goščice lüpat, perdje čejsat. Gda sé je mladina po večeraj naberala pa so peški šli od vesi do vesi na kakši bal. Brez biciklina, brez motora, brez autoja, peški. Tisto je bilau “pravo”, mislimo gnes mi, starejši. Ka je istina, je istina. Lepau je bilau, kakoli, ka sé gnes ranč tak zberajo mladi na kakši bal ali disko, na kakši program kak tistoga reda mi starejši. Samo ka prej gnesden dosta vse fali k tome, da bi ranč tak bilau kak gnauksvejta. Leko ka je tak, leko ka nej. Moremo pa vedeti, da sé. spomini cajt do cajta polepšajo. Za nistarni lejti do gnešnji mladi ranč tak spominali svojo mladost, kak Zdaj mi. Samo malo ovak. Oni že v modernom svejti gor rastejo pa prej te čas pobije pravi drüžbo, pravo čütenje eden do drugoga.
Gda sam v Slovenskoj vesi ziskala Margito Ander-ko, brez toga, ka bi si naprej kaj zgučale, sam znala, da si ona ranč tak premišlava.
Tak vejm, ka si ti prava Slovenčarka, v Slovenskoj vesi si sé narodila pa tüj živeš. Na kratko mi guči od sebe!
“Človek sam od sebe najbole žmetno guči, depa zatok mo probala. Od Petami sam rodjena tüj v Slovenskoj vesi. Meli smo doma gazdijo. Oča so mi v Kosino fabriko ojdli 42 lejt. Tam so bili hirešnji kovač, oni so vöredli srpé pa sable. Mati so pa z nami doma pelali našo pavarsko gazdijo. V držini sva bile dvej sestre, dja pa Irena.” Kak sé pa spominjaš na tvojo mladost, na tista lejta, gda si mlada dek-la bila tüj v Slovenskoj vesi?
“Tau so sploj lejpi spomini. Tistoga reda smo mi fejst vküp držali. Te je eške nej bilau autonov, televizije, motorov. Depa če so gdekoli malo zoštrunckali, mi smo že tam kreda bili.
Nej sé je štelo kelko nam trbej peški ojti. V tom je, mislim, ranč tau najlepše bilau. Ojdli smo na Senik tak kak v Varaš, nej sé je štelo kak daleč. Takša kompanija sé je napona zbrala, ka je tau sploj veselo bilau. Šteri so sé pa malo bola skrajek čütili, so sé radi melij tisti so tü nej poseba šli. Ojdli smo goščice lüpat, prva perdje čejsat, tej večeri so sploj bogati pa veseli bili.”
Kak pa največ mladi deklin, ti si tü staupila na paut hišnoga zako-na. Kakša Usoda te je zaodila na tauj pauti? “Dja sam sé v Slovenski vesi k Špajnini oženila. V zakoni sam mejla dva deteta, Edita pa Ferina. Delali smo grünt tü pa sva ojdla delat z možom vred. Dja sam 30 lejt delala v Židanoj fabriki, kak tkalka, zatok sam pa že v 48. leti leko üšla v penzijo. Mojo živlenje je pa zatok sploj žmetno bilau. Pred 14 lejtami mi je mauž mladi mrau, ostanila sam Sama z dvöma detetoma. Nej dugo, za 3 lejta nas je tüj njau moj sin Feri, gnes žive v Meriti. Zdaj živem s čerkov.”
Kakoli ka si že v penziji, Vidim te delati, Odiš v slüžbo.
“Od tistoga mau> ka sam üšla v penzijo, sam nej ostala doma. Vcuj k penziji si slüžim zatok, ka mi je slüž
tü potreben pa sploj rada sam med lüstvom. Istina, ka bi doma grünt tü leko delala, samo kak? Dvej ženske so nej za tau. Grünt delajo drugi, dja si pa etak pomagam.”
Zdaj v Varaši na placi delaš. Rada si tam? “Sploj sam rada tam. Tau tü morem povedati, ka že dugo pri tom šefi vödržim. Prvin so v Slovenskoj vesi rauže pauvati, te sam tam delala, vence sam plela. Sledkar so meli malo fabriko za štrumfe, te sam tam delala. Zdaj sam pa prišla za njim na plac. Tüj je sploj živo. Cejli den lüdje odijo, odavamo blago. Trnok fajn je naša kompanija tü, etak pa sploj rada na plac Odim. Tau me pa poseba veseli, ka gda pridejo iz Slovenije lüdje küpüvat, te njim leko pomagam. Pomorem drugim tü, steri kaj odavajo pa küp-com ne znajo raztomačiti tau ali tisto.”
Tau je že vöprišlo, ka sploj rada maš lüdi, dobro drüžbo, rada sé padašivaš. Mislim, tau svedoči tvojo členstvo v varaškom ženskom pevskom zbori tü. Kak si ti do toga prišla? “Pred nistarnimi lejtami je gnauk k nam prišla Schwarcz Aranka - štera je tü iz Slovenske vesi rodjena - pa Anuš Unti. One so me zvale v te zbor. Aranka je vedla od mene, ka sam rada takšomi, pa sam sé te dala nagučati. Nigdar mi je nej žau za toga volo, rada sam v zbori.”
Ti si eške Zvün toga člen drüštva penzionistov v Varaši pa drüš-
tva slovenski penzionistov. Vejm, ka je vaš slovenski zbor iz drüštva zraso. Ti si dosta slovenski pesmi znala prva?
“Gda smo mladi bili pa sé tüj v Slovenskoj vesi veselili, smo slovenske pesmi nej trnok popejvali. Zatok sam pa sploj srečna, ka sam sé v zbori navčila slovenske pesmi. Mene so sploj lejpe, bole sé mi vidijo kak vogrske. Pa naš mali zbor sé leko za srečnoga drži zatok, ka nas vodi Marija Rituper. Ona je prava Vesela ženska. Ona nas zna navčiti tak kak sé šika pa sé med tistim ranč ne zmantramo, zatok ka sé ona k tomi dobro razmej.”
Ka ti pa na tau pravi čerka, štera s teov žive? Sin, steri je v Meriki, tü zna od toga?
“Čerka Edit je rada, da Odim, pravi, naj sé veselim. Sin Feri je pa ranč Zdaj bio doma iz Merike. On je tü nika nej prauto. Dobro je bilau, ka smo sé vidli z njim. Sin me zove tavö k sebi. Gnauk sé vejn napautim, liki nazaj pridem. Ne morem si zmisliti, ka bi bilau, če bi brez toga mogla živeti. Zvün toga, ka sva že gučala, eške tüj v vesi v cirkvi tü popejvam pa nistarne smo tam na pokapanji tü. Nakak tau tü more opraviti.”
Pa kak misliš, kak dugo boš spejvala, kak dugo boš ojdla med lüdi?
“Na gnes sé zdrava čütim. Če je človek zdrav, nej mogauče, ka bi nika nej delo. V svojom živlenji me je dostakrat zaojdla žalost, nevola. Kak šegau majo povedati, prej zatok cajt pomaleg vse zavrači. Žitek more titi naprej. Te pa je tak, če mo mejla zdravje pa mauč, potem volau, bi eške rada dugo-dugo med lüdami bila, med pevci, med dobrimi pajdašicami.
V družbi je dobro biti, pa mislim, s tejm smo tak sámi sebi, kak drugim na kakši hasek tü."
I. Barber
ŠTIPENDIJE ZA PIJAKE IN ŠTUDENTE
Javni sklad za narodne in etnične manjšine je že drugo leto razpisal natečaj za štipendije. Pred kratkim se je kuratorij odločil, komu bo podelil štipendije, ki znašajo pri srednješolcih mesečno 5000, pri študentih pa 7000 forintov. Štipendije bo dobivalo 658 dijakov in 540 študentov. Izmed slovenskih dijakov sta to Anita Kovač in Angela Domiter, dijakinji gimnazije v Monoštru, izmed študentov jih je 5 slovenske narodnosti (Klara Dravec, Kristina Nemeš, Karoly Krajcar, Aniko Gyorvari, Monika Čuk).
ZA OBNOVITEV KULTURNIH DOMOV
Medresoma manjšinska komisija je za obnovitev kulturnih domov dodelila 1.800.000 forintov dvema manjšinskima samoupravama. Na Gornjem Seniku bodo iz tega denarja poskrbeli za kurjavo na plin, v Števanovcih pa posodobili prostore.
OBISK V BUDIMPEŠTI
Državna slovenska manjšinska samouprava je tudi v Budimpešti dobila svoje nove prostore, kjer imajo možnost organizirati tudi razne manjše prireditve. Na vabilo Slovenskega društva v Budimpešti jih je 15. novembra obiskal ženski pevski zbor iz Števanovec ter Karel Krajcar, ki je predstavni zbirko porabskih pravljic Kraljič pa lepa Vida.
DELIBAB
Pesniško zbirko Ernesta Ružiča Delibab bodo predstavili 28. novembra v Budimpešti na slovenskem veleposlaništvu.
Porabje, 20. novembra 1997
6
DR. ZSIGA NE PIŠE RESNICE!
Dr. Tibor Zsiga je v “Porabju” št. 22, dne 6. novembra 1997, v članku “Namesto popravkov” odgovoril Mariji Kozar Mukič na njeno oceno njegove knjige Od Prekmurja do Trianona v istem listu. Obenem pa odgovarja tudi meni, čeprav poudarja, da mi ne želi odgovoriti “iz več razlogov”. Zato naj mu kratko odgovorim na njegove trditve, saj sem o neresnicah (lažeh) in napakah njegovega dela nadrobno pisal v soboškem Vestniku od št. 31 dne 31.7.1997 do št. 38 dne 18.9.1997 v osmih nadaljevanjih. 1/ Zsiga trdi v zadnjem članku ponovno, da “so se prebivalci te pokrajine ob dogodkih, ki so sledili prvi svetovni vojni, tudi sami imenovali ”Vendi". Pove naj, kje in kdaj, najbrž v Mikolovih brošurah, in če je kak nezaveden človek govoril madžarsko.
2/Zsiga trdi, da mu v svojem prvem članku Obtožujem! očitam, “da se na njegova dela ne sklicujem”. Naj navede ta neresnični stavek!! 3/Namesto “znanstvenih argumentov...je., začel navajati argumente in’ /iz/ vsakdanje politike”. Prosim dokaz!!
4/'Clanek ne vsebuje dejstev, torej nimam o čem razpravljati" - Kakor da sem v svojem 89. letu nerazsoden, piše dalje - grob pa sem bil res, ker so njegove trditve še bolj grobe iri žaljive zame in za slovenstvo, čeprav nekateri tega nočejo razumeti /npr. po pisanju nekega članka v Nepujsagu Inštitut za narodnostna vprašanja, najvišji politiki v Sloveniji - kar sem tudi pričakoval od njih! V.N/. Ta groba dejstva v mojem prvem članku so: l/'Nepravična, nasilna pridružitev slovenskega Prekmurja Sloveniji in njega odcepitev od Madžarske". 2/Ne navaja naslovov Slavičevih razprav, iz katerih črpa. 3/ Da prekmurski Slovenci do 1918 niso imeli nobenih stikov z ostalimi Slovenci. 4/Da se prekmurščina bistvneo razlikuje od slovenščine. 5/DA stalno meša madžarski imeni za Prekmurje in Medmurje. 6/Da so prekmurski Slovenci sebe imenovali vend. 7/Ob omembi prekmurskega slovstva je opustil celotno evangeličansko delo od 1715 dalje, ostalo pa prikazuje zelo pomanjkljivo. 8/Trdi, da so vsi Slovenci bili vendi itn. V navedenem spisu v Vestniku sem natanko navedel še druge grobosti, kot “ropanje” Ivana Jeriča in Mihaela Kuharja v Beltincih itn. Na vse te dokaze naj Zs. odgovori. Pa bomo videli, kdo “ponareja zgodovino”. Neresno in neznanstveno je tudi izmikanje v zadnjem članku o njegovi uporabi imen za Prekmurje in Medmurje, kar smo mu že dokazali, le da resnice nočejo videti in priznati ne on ne njegovi lendavski pajdaši.
Dr. Vilko Novak
Resnici na ljubo bi omenila le, da tudi v j madžarščini objavljena “mnenja, pozitivne I ocene” očitajo avtorju, da je *uporabljal večinoma le madžarske vire/zommel csak | magyar forrasokat hasznalt” in tudi pri teh | je “nedosleden/kovetkezetlen ” (gl. Vasi I Szemle 5/1997 in Vasi Honismereti es I Helytorteneti Kozlemčnyek 2/1997).
Marija Kozar j
Podpis sporazuma v Budimpešti
IZ SLOVENIJE K VSEM SOSEDAM (LE) Z OSEBNIMI IZKAZNICAMI
Notranja ministra Slovenije in Madžarske Mirko Bandelj in Gabor Kuncze sta v Budimpešti podpisala sporazum, po katerem bodo državljani Slovenije in Madžarske potovali iz države v državo (le) z osebnimi izkaznicami. Sporazum bo na mejah začel veljati, ko ga bosta potrdila parlamenta Slovenije in Madžarske. Tedaj bodo lahko državljani Slovenije k vsem štirim sosedam potovali (le) z
osebnim izkaznicami, zdaj lahko potujejo v Avstrijo, na Hrvaško in v Italijo.
Pobuda za poenostavitev prehajanja slovensko-mad-žarske meje je bila prvič izrečena ob obisku madžarskega zunanjega ministra Laszla Kovacsa v Lendavi, kjer se je pogovarjal s tedanjim slovenskim zunanjim ministrom Zoranom Thalerjem. Na zadnje pa sta o tem govorila tudi predsednika Arpad
Goncz in Milan Kučan, ko sta odprla nova mejna prehoda med Slovenijo in Madžarsko.
Za državljane Madžarske, katerim so še v spominu strogi vojaški ukrepi ob meji, je poenostavitev potovanja v Slovenijo mnogo večja pridobitev kot za Slovence, ki že nekaj desetletij dokaj svobodno potujejo po svetu.
eR
ZUPANIJSKI DAN ŠPORTA V MONOŠTRU
Županijska uprava za šport že četrto leto organizira dan športa. Letos so se odločili za 9. november in za Monošter. Ob tem dnevu se podelijo priznanja najbolj zaslužnim športnikom ter trenerjem. Odlikovanje za izvrstne mednarodne dosežke je letos prejelo 10 športnikov in športnic, največ atletov in atletinj. Spominsko plaketo je prejela dolgoletna profesorica telovadbe na monoštrski gimnaziji Margit Soos za aktivnosti na področju športa.
Ob tem dnevu so v Slovenski vesi predali namenu obnovljeno nogometno igrišče, na katerem je do-
mače moštvo odigralo prvo sicer z Uraiujfalu v županijski tekmo neodločeno (2:2) in I. ligi.
Pismo iz Sobote
SPOTREJTA NOUGA
Šport, rekreacija, tou so prej stvari, stere človeka gor držijo, ka te duže pa bole zdravo živi. Vej pa Znate, kak pravijo: Zdrav düj v zdravon tejli!
Ge čistak vörvlen, ka je tou rejsan tak. Poglednite! Devetdesetdevet lejt je star pa ške skouz leko s svojin tejlon dela stvari, stere dosta, dosta mlajši nigdar nede moglo naprajti. To je Leon Stukelj, steri je že davno, davno pred več kak sedendesetimi lejtami na olimpijadi zmagüvo. Kak san pravo, tou je človik, steri tak živi, ka je zdrav düj v zdravon tejli. Ali gnešnji šport nosi v sebi neka čistak drugoga tö. Tomi bi leko pravili: Betežen düj v kilavon tejli!
Vsi tisti, steri so zadnjo nedelo glejdali televizijo, zaprav, nogomet na naši televiziji, do prajli gnako. Brsali so edni naši prouti
ednin našim Bijla je tou tekma za slovensko nogometno prvenstvo. Tak si brodin, ka je tistoga časa pred televizijo sedelo bar pou Slovenije. Edni in drugi so obečavali, ka do tak brsali labdo, ka de tou takši nogomet, ka ga je ške nej bilou. In je rejsan biou. Tak so sé zbrsali med seuf, takšo plüvali eden po drugon, tak so čunte poukale, ka kaj takšoga rejsan ške niške nej vüdo. Istini na lübo trbej prajti tou tö, ka smo vidli pred golov, ali za vsikši gol je stoj doubo po nogej ali pa po glavej. Tak so - bole je šla tekma prouti kraji - tisti, steri so zmagüvali, gračüvali čidale bole kilavi. Nači je ranč nej moglo biti, Vej so jih pa ovi drugi bili, kak če bi bila bojna. Tekma sé je na konri koncov te li končala. Tisti ka so zgibili, so sé ške dale bili, ovi, ka pa so zmagah, so pa
bejžati. Ali najbole Zanimivo pa je bilou vse tou glejdali pri nas doma vküper z mojo taščo Regino, trno čedno žensko.
Moja tašča Regina, trno čedna ženska, sé na brsanje labde ne razmej najbole, ali če bi una bijla tan na tereni, gda stoj koga brsne, te bi una tistoga tak nazaj brsnola, ka bi ga glava bolejla ali pa bi ga tak boksnola v zobalo, ka bi tri dni planto. Po vsen ton, Kelko lagvoga je zgučala vsen tistin, ka so sé tan brsali in bili, bi na kraji na travi ostala samo una Sama, moja tašča Regina, trno čedna ženska. Te tri bilou vse tak, kak bi una škela in želejla, samo tou sé ne Vej, Sto bi te na konci gvino. Ge že znan, nej edni in nej drugi, kak vsigdar, bi zmagala moja tašča Regina, trno čedna ženska.
MIKI
Porabje, 20. novembra 1997
OTROŠKI SVET
NOVI JEZIKOVNI PRIROČNIKI V PORABSKIH
VRTCIH
O tem, da je učenje slovenskega jezika v zgodnji otroški dobi - tako tudi v vrtcih - izrednega pomena, smo že velikokrat pisali. Vsaka nova knjiga, kot tudi prijazen obisk pri najmlajših Porabcih, je nova priložnost za spoznavanje slovenščine. Velikodušni slovenski rojaki, člani društva Pro Cultura Slovenica, so tudi letos našim vrtcem namenili finančno pomoč (o tem smo že pisali). Pred nekaj tedni smo za ta sredstva za vsak vrtec nabavili po 3 zanimive jezikovne priročnike, primerne za pouk slovenskega jezika v vrtcih. Seveda bodo morale veliko truda vložiti tudi vzgojiteljice, da bodo ti priročniki koristili malčkom.
Prvi priročnik ima naslov Slišim, vidim, povem, njegov avtor pa je Renato Volker. To je igralno-di-daktični komplet, primeren predvsem za predšolske otroke; sestavljajo ga: 2 avdio kaseti, igralne karte, pokrivanka z ilustracijami, blok ilustriranih dopol-
njevank ter navodila za igro in učenje. Gre za domiselno povezavo med poslušanjem in različnimi načini izražanja, ki otroku omogočajo pridobivanje novih jezikovnih spoznanj in izkušenj, kot tudi čustvenih doživetij.
Drugo knjižno darilo je Stavnica, slikovno-črkov-ni priročnik avtoric Viljenke Jalovec in Danice Golli, ki se uspešno uporablja tudi v slovenskih izobraževalnih ustanovah. Moja šola s podnaslovom Učenje in igra, delovni
zvezek za predšolske otroke, avtorice Majde Pla-zovnik, je tretje knjižno darilo. Lično opremljena knjiga vsebuje veliko zabavnih in hkrati poučnih nalog, ki bodo dobrodošel pripomoček na poti priprave za vstop v osnovno šolo.
Te dni smo obiskali vzgojiteljice in malčke v dveh narodnostnih vrtcih, na Gornjem Seniku in v Slovenski vesi. Predvsem v slednjem smo se lahko prepričali, da so otroci zelo željni novih znanj in
spoznanj, saj smo skupaj z njihovimi medvedki na prisrčen način spoznavali, kaj je novega v podarjenih knjigah; še bolj pa sem v sebi utrdila prepričanje, da
problemov znali mnogo več... Upajmo, da bodo tudi nove knjige prispevale k temu.
Z mano je bil tudi fotograf in o obiskih povedo naiveč
je vse, prav vse, odvisno od tistih, ki otrokom nova jezikovna znanja ponudijo... Če bi bilo v naših vrtcih več slovenščine, mislim čisto spontano - pri igri, na sprehodu, v garderobi, jedilnici,... bi naši otroci brez
pričujoče' fotografije. Še enkrat pa prisrčna zahvala plemenitim švicarskim rojakom, članom društva slovenskih izobražencev, Pro Cultura Slovenica!
Valerija
«■ Ste že vidli, kak so Butalci kipuvali pamet?
Pa kak je butalski policaj loviu razbojnika? 4P ® Kak je cerkev šla kouli pobožne ženske? ® U' Kak so v Butalaj spouvali konje?
% Kak so vred vzeli požrešnoga zavca? &
© © ©
Či ne, te prite v soboto, 22. novembra, ob šesti vori vačer v kulturni dom na G. Sinila.
©©©©©
Igralska skupina OSEM SRC iz Odranec de vam v narečji zašpilala smešne zgodbe od Butalcov.
Porabje, 20. novembra 1997
Ljubljana: Slovenski knjižni sejem
OPAZEN DELEŽ IZ POMURJA
Trinajsti Slovenski knjižni sejem (prirejajo ga na dve leti) je postregel z vrsto novosti tudi iz Pomurja. Na stojnici, skupaj s Prešernovo družbo, se je predstavila tudi založba Franc-Franc, in sicer z najnovejšim romanom Ferija Lainščka Skarabej in Vestalka ift pesniško zbirko Ernesta Ružiča Delibab.
Norma Bale je na Slovenskem knjižnem sejmu predstavljala založbo Franc-Franc: roman Skarabej in Vestalka in pesniško zbirko Delibab
Na novinarski konferenci so predstavili tudi novo pesniško zbirko Tanin Milana Vincetiča, razprave o slovenskih romanih 20. stoletja prof. dr. Franca Zadravca, monografijo o Plečnikova cerkvi v Bogojini in še kaj. Veno Taufer je za Tanin dejal, da sodi v sam vrh slovenske poezije in Vincetičeve ustvarjalnosti.
Največjo letošnjo predstavitev knjig v Sloveniji je spremljala tudi vrsta sočasnih prireditev, med katerimi velja omeniti razpravo o položaju slovenske knjige. Številne založbe, tudi iz zamejstva, so predstavile nova dela, denimo založba Drava iz Celovca.
eR
NIKA
ZA
SMEJ
Rodbini je prepovedano
Naša Zofika pa naš Geza sta sé etognauk hüdo svadila. Takša kriča, paukanje pa larma je bila, ka so skurok cejli sausadje
vküp leteli. Zofika sé je sploj svadila pa na slednje v čemeraj etak kričala: “Staukrat bi mi baukše bilau, če bi sé s samim vragaum oženila, nej pa s teboj, ti prekleti laufar.” Naš Geza pa tak natüma etak pravi: “Draga moja Zofika, tau bi nej mogauče bilau. Dobro znaš, ka steri so v bližnjoj rodbini, sé ne smejo vküp ženiti.”
Za nikoj valaun
Nej tak dugo je tak vrauče bilau, ka si na sunci buma žmetno ostano. Naša
Eržika je sploj žmetno trpela tau vročino zatok, ka ne more na njau povedati, ka je süja. Njeni mauž je pa ranč naaupak, tak je süji, ka ga eden dober vöter naleki odnese. Kak v tau vraučoj geseni kukarco bereta pa si malo staneta počivat, naša Eržika etak pravi v čemeraj svojimi možej: “Ranč redno senco nemaš, ka bi sé človek malo leko skrijo.”
I. B.
RAZPIS DELOVNEGA MESTA
Mejna špedicija išče sodelavca-referenta za opravljanje carinskih postopkov, z delovnim mestom v Rédicsu. Pogoji: opravljen tečaj za carinskega referenta ter za deviznega blagajnika, poznavanje računalništva, najmanj prvostopenjski izpit iz slovenskega jezika ali obvladanje slovenščine kot materinščine.
Prijave z oznako “Rédics” sprejema uredništvo Porabja.
ÁLLÁSHIRDETÉS
Határspedíció felvételt hirdet a rédicsi határátkelőre vámügyintézői munkakörbe. Jelentkezési követelmények: vámkezelő! és valutapénztárosi végzettség, számítógépes ismeretek, legalább alapfokú szlovén nyelvvizsga vagy anyanyelvi szintű szlovén nyelvismeret.
Jelentkezéseket á Porabje szerkesztőségébe uRédics” jeligére kérünk.
ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM
Izhaja vsak drugi četrtek
Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Deak Ferenc ut 17., p.p. 77, tel.: 94/380-767
Tisk:
SOLIDARNOST Arhitekta Novaka 4 9000 Murska Sobota Slovenija
Po mnenju Ministrstva za kulturo št. 415-715/93 mb z dne 3.11.1993, se časopis PORABJE uvršča med proizvode, od
katerih se plačuje davek od prometa proizvodov po 13.točki tarife 3. zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92). ISNN 12187062.
Časopis izhaja z denarno pomočjo Javnega sklada za narodne in etnične manjšine.