List Tečaj LY. i Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — p0 pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrst0 za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu Novic". V Ljubljani 15. januvarija 1897. • ttftAđ^MftAdbđftdft^^žteifl^đKdft^ đ^iftiiufeAg noli teden v torek pri seji « i_______________ Politiški oddelek. li* : p z* , nob en ega ne mankalo[; ko bi šlo za to, da se jim odtegnejo dnevnice za lenarjenje. bi vsi prišli da glasovali zoper dotični predio cr 3* Nemarnost poslancev. Po našem mnenju bi se pa vendar dalo doseči da Redkokedaj se primeri, da bi avstrijski parlament nili se prenehala sedanja malomarnost. Mladočehi so skle-da bodo od slednjega kandidata zahtevali, da se za- proti vladi z vso odločnostjo nastopil. Če se to tudi da bode redno hodil k sejam. Nadejamo se, da kdaj zgodi, gotovo se je v kaki slabi stvari. Tak pogum bodo pozneje tudi pazili na to, da bodo poslanci to svojo obljubo tudi držali. Posebno bi bilo dobro, da bi se več- za so našle nemške stranke, ko je šio za potrebščino celjsko dvojezično gimnazijo. Po nemških listih je zaradi krat po listih naznanili poslanci, ki k sejam ne hodijo. tega bilo mnogo hvalisanja in bahanja. Sicer pa dobro Ni dosti, da volilci izvedo lepe govore svojih zastopni- vemo da tudi v tem slučaju bila nemška levica lepo kov, izvedo naj tudi kako zanemarjajo svoje dolžnosti. odjenjala, da je vlada odločno nastopila. Učni minister Uspešno delovanje državnozborskega zastopnika ni od-je sicer dotično postavko zagovarjal, a nekako tako, kakor visno le od kacega lepega govora, temveč še več od ga vsa stvar ne brigala, češ, sedanja vlada je vso tega, da je vedno na svojem městu in se redno udele stvar prevzela od prejšnje. Seveda od ministra Gautscha žuje sej in odsekovih posvetovanj. Načelniki odsekov tudi nikdar nismo pričakovali, da bi se z vso odločnostjo lahko povedali, kako se razna delà zadržujejo jedino za potegnil za kako slovansko stvar. mena > izid večjem glasovanja nima nobenega posebnega po radi t*ga, ker odseki skoro nikoli niso sklepčni. Parlament ima zastopati mišljenje prebivalstva Kako tega da smo se prepričali, kako redki se pač vjemajo sklepi z mišljenjem prebivalstva, ako je so mej Nemci možje, ki bi bili Slovanom pravični in pri-. večkrat od 353 poslancev jih jedva 100 pri sejah i ko jazni na drugi strani smo pa videli, kako malomai so likor jih je treba za sklepčnost. Včasih jih še toliko ni » nekateri slovanski poslanci. K najvažnnjšim sejam jih ni. in mora predsednik pošiljati po bližnjih gostilnicah iu y Sicer pa to ni nič novega. Ze davno vemo, da ga na kavarnah, kamor imajo poslanci navado zahaj ati, jih svetu ni bolje malomarnega parlamenta, kakor je av- iskat, da se zbere za glasovanje potrebno število. Sklepi strijski, kar se tiče obiskovanja sej. Posebno se večkrat zbornice ob tacih prilikah pač ne izražajo pravega mnenja opaža, da so najradikalnejši poslanci najslabši obiskovalci prebivalstva, ker so popolnoma odvisni od slučajnostij. s ej Če v Nemčiji poslanci ne hodijo sejam se to da To se je videlo tudi pri glasovanju o celjski po- odpravičiti, kajti ne dobivajo dnevnic, ali v Avstriji je pa stavki. Samo dva dni je bilo treba, pa se je vsa podoba to povse neopravičljivo. Po našem mnenju, kdor za kaj plačo vleče, mora tudi svoje delo opravljati. Na Ogerskem je navada, da se poslancem, ki se premenila. Nekateri poslanci so došli na Dunaj pa od seje izostali in državni zbor se je izi i dr 6 so ekel za to > da se češki šoli na Dunaju prizna pravica javnosti To ne udeležujejo sej, začno dnevnice odtegovati. To se godi je pač smešno, da zbor, ki je zoper celjsko dvojezično tedaj » ko se vlada začne bati da da zbornica sklepčna gimnazijo, priznava potrebo slovanskih šol na Dunaju nebila. Pač bi potřebovali tudi avstrijski državno- takimi sklepi si pač državni zbor veljave ne utrdi, temveč zborski red imel tako določbo. Seveda tega ne bode moč se pošteno osmeši. Ljudje prihajajo do prepričanja, da doseči. Malomarnih poslancev bi za tako spremembo ne državni poslanci igrajo samo komedijo. Večkrat se slišijo bilo moč pridobiti. Prepričani smo, ko bi se tak predlog pritožbe, {da se vlada ne ozira na mnenje državnega spošto- razpravljal, da bi od tistih poslancev, ki jih ni bilo mi- zbora. Kako se pač more od nje zahtevati da 22 vala sklepe kake korporacije, o katerih ne ve, če so res Posle-Več- pravi izraz večine, ali so pa le izraz slučajnosti, dica temu je propadanje veljave parlamentarizma, krat se sliši, da vlada stori, kar hcče. Seveda pri tacih razmerah je to lahko mcgoče. Ko bi imeli drugačen državni zbor, bi pa to bilo drugače. Sicer pa odkritosrčno obžalujemo, da v Avstriji nimamo zares parlamentarnega vladanja. Kako pa bi bilo ko bi bil grof Badeni sedaj odstopil, in priporočal grofa Kuenburga ali dr. Russa, da sestavita novo vlado iz živ-ljev, ki so se slučajno združili proti celjski dvojezični Beračiti bi bila morala celo okrog dr. Lueger ja. i î ko gimnaziji. Kaj lepšega si pač misliti ne moremo in dr. Lueger sedela vkupe v jednem ministerstvu, spodje sami bi bili v največji zadregi dr. Russ Go- ko bili morali Časniški kolek. Državni zbor je- zavrgel Krona- wetterja predlog, naj se izbriše iz proračuna svota za» čas niški kolek. tem je državni zbor najbolje pokazal, da mu ni resno na tem, d.i se časniški kolek odpravi. Levičarji so stavili dotični predlog le za to, ker upajo s tem slepiti vo-lilce Ministerski predsednik je nekaj otetal deputaciji poljskih časnikarjev, da se časniški kolek odpravi a to- so najbrž bile lepe besede. Finančoi minister je pa v zbornici poslancev skušal dokazati, da ima vlada pravico časniški kolek pobirati, če ga tudi državni zbor ne dovoli, dokler se o tem ne sklene posebni zakon. V kakšnem drugem parlamentu bi se pač vlada kaj tacega ne upala trditi Srbija. Razkralj Milan je dospěl v Beligrad in je bil od svojega sina Aleksandra jako prisrčno vsprejet. Milan ostane baje le 14 dni v Belemgradu in se trdi, da ima obisk zaseben značaj, vendar se z druge strani tudi zatrjuje, kar je tudi verojetno, da je Milana prignala v Srbijo okoliščina, ker novo Simičevo ministerstvo boče preosnovati držarno ústavo prevzeti nasledstvo Badenijevo. Kmalu bi se bili prepri- iu da hoče pri 4ej preosnovi 3odelovati tudi razkralj Milan. čali da se samo z nemštvom ne da vladati v Avstriji kesali bi se bili svojega junaškega delà potem morali pokazati svojo onemoglost. » ko bili Pravi prijatelji Srbije ne morejo biti veseli, Če bo sodeloval Milan pri preosnovi ustave, kajti uveljavljenje njegovega vpliva je bilo še vedno pri tem ali pa tudi porocila, onem Činu nesreča za Srbiio. So vedo povedati, da je Milan srbijo. přišel prazno mošnjo si napolnit v Beligrad, kar bi bilo zadnje še Politični pregled. najverjetneje. Anglija in Crnagora. Anglija in Crnagora slavita Socijalni oklic. letos lepi slavDosti. Prva bo slovesno praznovala 601etnico Avstrijski socijalisti razširili so vladanja svoje kraljice, druga pa obhaja pomealjivo slavnost neki volilni oklic po vsej Avstriji. V njem se navajajo razne 2001etnice svoje vladarske rodbine. Dočim bo imelo slavlje v že znane socijalistične terjatve in [grde sedaj obstoječe politične Angliji širen světověn obseg, ko bodo mnoge angleške kolonije stranke Posebno novega iz tega socijalističnega oklica nismo v daljni Aziji in drugod praznovale redki jubilej svoje kra- izvedeli. Zagotovlja se v njem, da so socijalisti za narodno ljice, imela bo 2001etoa slavnost v Getinju zgolj domač in na- jednakopravnost, a ob jednem se smeši narodni boj. Oklic je rođen značaj. Narod črnogorski se bo tem povodom hvaležno izšel v nad milijon iztisih v vseh avstrijskih jezikih. Slovenski spominjal hrabre svoje vladarske rodbine, pod katero se je převod mnogo po našem mnenju za kroge, za katere je namenjen, Črnagora znatno ojačila in povećala. premalo umljiv. Ljudje, redno ne Čitajo časopisov, Turčija. Različna in nasprotujoča si podrobna po bodo jako težko iz njega posneli, kaj da socijalisti hočejo. Na ročila iz Turčije, kažejo naj bolj ]asno neslogo velevlasti j o Slovenskem tako ne bodo ničesa dosegli, kajti pri nas ni ve- tem vprašanju. Dočim cei nekateri vedo povedati, da kaže likih delavskih središč, ljudje na kmetih pa nimajo še o so- sultan dobro voljo napram izvedbi potrebnih reform, zatrjujejo cijalizmu druzega pojma, kakor so ga razširili krščanski so- zopet drugi, kako sebično postopa sultan. On se ne meni za cijalisti. drugega nego zase in porablja denár v svoje namene. Pri Dr. Lueger je neki precej nevarno zbolel. Zdravnika vsem tem seveda živi v največjem strahu, ker se boji zarote. pa vendar še ni nobenega vprašal za svet. Vodja protisemitov Odslovil je baje vse Turčine od sebe in za telesno stražo ima nima do zdravnikov pravega zaupanja. Nekateri ljudje pa zopet Ruse, katerim več zaupa. Strah njegov ni neopravičen. ker mislijo, da bolezen ni tako nevarna, temveč politične nravi. zarote proti turskim sultanom so kaj navadnega in ta sultan Dr. Lueger sluti, da bode sedanji župan dunajski Strobach sam je z zaroto pregnal z vladarskega prestola svojega brata kmalu dožupanoval. Tedaj bil čas, da on župan postane, in sam zasel turški prestol. Pa tudi velevlasti so baje že raz- Da si pa zagotovi vladno potrjenje, je pa pač treba, da se pravljale o tem, če ne bi kazalo postaviti na turški prestol malo odtegne političnemu življenju. Posebno proti vladi nesme druzega sultana. Seveda o tem se velevlasti ne bodo nikdar ruvati. Ker so pa državnozborske volitve pred durmi, se pa. sporazumele, kakor se še vedno niso o tem pogodile, ali naj dr. Lueger ne more izogniti agitaciji, ako je zdrav in si hoče se prevzame garancija za tursko posojilo, oziroma kateri ko- ohraniti zaupanje protisemitov. Pri volilnih shodih bi moral raki naj se store proti Turčiji. Vse ostane le pri dogovarjanju. govoriti proti vladi. Zato je pa dr. Luegerju sedanja bolezen Zatirano in ubogo tursko prebivalstvo pa dalje trpi. Dočim An-jako po godu. Omogociti mu utegne pot do dunajskega žu- glija in Italija tiščeti na hitre korake proti Turčiji, zavlaču- panstva Liberalci in protisemitje. Državni zbor sklenil jejo to Rusija, Prancija in Nemčija. Rusija hoće na vsak način z lepa urediti turške razmere in hoče celo v zvezi s je resolucijo, naj se dunajski češki šoli prizna pravico javnosti. Francijo prevzeti garancijo Ta stvar misli vlada zaradi tega pomenljiva, ker se je govorilo, da Kuba. šoli priznati pravico javnosti. za 40 milijonov turškega posojila. Kubansko vprašanje utegne v najkrajšem je to resnica, času onemogočiti sedanjo konservativno špansko ministerstvo, se bode vlada lahko sklicevala na to resolucijo. Pri glasovanju fcateremu načeluje Canovas. To je namreč proti obširnim pre-o tej stvari ni bilo dr. Luegerja, dr. Gessmana in dr. Stei- osnovám na Kubi, dočim kraljica in narod želita iste. Na- nerja. To je pa voda na liberalni mlin. Nemški listi jih sedaj čelnik liberalne stranke Sagasta je bil že v avdijenci pri kra- dolže izdajstva nemštva. Ce se namreč sedanji češki šoli prizna ljici in je izjavil, da upa mir napraviti na Kubi. Kubansko pravico javnosti, ne bode več dolgo, da bode mesto moralo prebivalstvo je baje tudi že pripravljeno udati se, če se mu prevzeti to šolo in kmalu osnovati še več drugih čeških šol. zagotove korenite reforme. Pred vsem zahtevajo znižaúje raznih Za češkimi šolami bode prišlo češko uradovanje in za zmiraj davš5in. Konservativna vlada se ne more sprijazniti s preosno- konec nemškemu značaju Dunaja. n ko preti taka nesreča, vami, ker ne ve, kako bi ob manjših dohodkih mogla shajati. pa omenjeni dunajski protisemitje niso bili na svojem mestu. Kuba nese Španiji velike dohodke. Res je, da je Kuba bogata, 23 V a res je pa tudi, da Španija preveč izmozgava Kubance zato v Zagorji 3 kr. štantnine za čevelj. Ker dolžina štanta ta vstaja. Liberalna stranka pač upa ravnotežje drugače vzdr- more komaj do 10 čevljev presezati, odgovarja žati, če bi se tudi dohodki s Kube zmanjšali Kakor so odno- taksa popolnoma kranjskemu zakonu o taksah, in vst'iši kmalu pogodij določa za en štant takso od 10 kr. do 2 gld. takse: 1 kr. za eno majhno ali klavno živino; ki Tudi kr. šaja sedaj, je upati, da se Španija Previdno bi bilo pač za oba. od vsakega stavkarja, ki kaj prodaja in 5 kr. za zve-densko ogledovanje vsake živali, predno se izda za : ,■____________■__________Obrtnija...........j »I«j I SK 8 kr. njo živinski potni list; se sučejo v mejah postavne Nasproti je pa odsek mnenja, da je taksa Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani. (Dalje.) III. Zbornični svetnik Oroslav Dolenec poroča o dopisu mestnega magistrata v Ljubljani glede obrtnih pravic kleparjev in kotlarjev, Iz predloženih aktov je odsek povzel, da se kotlarji pritožujejo proti temu, da kleparji izdelujejo bakrene kotliče in drugo bakreno blago in da krijejo strehe z bakrom. Zbornica se je že v poročilu z dne 19. avgusta 1891, predlo-ženem c. kr. deželni vladi, izrekla o obrtnih pravicah kotlarjev in kleparjev in je povdarjala. da so kleparji ravno tako malo opravičeni izdelovati bakrene kotle, kakor iste popravljati, ker ta delà pripada jo kotlar-jem. Isto mnenje zastopa odsek tudi v predležečem slučaju. Bakrene kotle in drugo bakreno posodje sme kr. za eno vprežno ali klavno živino previsoka, ker je poleg te takse plačati tudi pristobino za živinski potni list in takso za zvedensko ogledovanje in večkrat tudi užitninsko pristojbino Odsek je torej mnenja, da naj bi se ta taksa znižala na kr. Če se takse določijo v tem smislu, bodo odgovarjale kranjskemu zakonu o taksah in §. 69. obrtnega reda z dne 20. decembra 1859, drž. zak. št. 227, po katerem ne smejo kotlar izdelovati in če se dala v to tudi pra- vica kleparjem, bi se kotlarjem zelo škodovalo. Dru- gače je s kritjem střeh z bakrom. Ta delà pripadajo rom obložen voz za 100 ali manj kot 100 kg občine sejmskega prometa z nobenimi drugimi kot takimi davščinami obtežiti, ki so le povrnitev za prepuščeni prostor za porabo bajt in orodja in za druge s vzdrževanjem semnja spojene stroške. Poro-čevalec predlaga imenom odseka: Zbornica naj v tem smislu poroča na c. kr. deželno vlado. — Predlog se vsprejme. VII. Zbornični svetnik Karol Luckmann poroča da je sejmsko predstojništvo v Radečah za tamošnjo javno tehtnico določilo sledečo tarifo ; 1.) Za vsak pražen ali s kakeršnim bodi tovo- 4 kr. po mnenju odsekovom kleparjem in kotlarjem. Na 2.) Za vsako veliko klavno živino, vola ali kravo Kranjskem že od nekdaj krijejo strehe z bakrom tudi za 100 kleparji. Zlasti cerkveni stolpi so kriti z belo ploče 3.) Za vsako tele, prašiča ali vino in tudi z bakrom in klepar, ki je pokril en del klavno živino za 100 stolpine strehe z belo pločevino je pokril drugi del z bakreno pločevino. 4.) Za vsako živino pod 50 kg . . . . kr. drugo majhno . . . 12 kr. kr. Po 15. zakona z dné 19. junija 1866, drž. zak. Poročevalec predlaga imenom odseka: Zbornica št. 85 imajo javne tehtnice in merski zavodi pravico, naj v tem zmislu poroča Predlog se sprejme. na mestni magistrat. za vsako tehtanje ali meritev zahtevati pristojbino po tarifi. Pri njeni določitvi je paziti, da sme biti IV. Zbornični svetnik Franc 0 mer s a o dopisu zmerna odškodnina za trud in za troške, ki so zdru c. kr. ravnateljstva strokovnih soi v Ljubljani, katero ženi s takimi zavodi. je priporočevalno predložilo sedem prošenj učencev Odsek meni, da pletarskega oddelka na strokovni šoli za lesno indu- razmeram, in da se ■IMI MM I H I ■Hjjttj INIM Mj I pričujoča tarifa ni primerna tehtnica radi visoke tarife za bo podnlitev ustanov. Poročevalec predlaga tudi malo rabila. V prid trga bi bilo, ko bi se tarife imenom odseka: 1.) Učencema Avg Veit u iz Trnovega in Jan. premenile takole: Robas u iz Cerkelj pri Kranju je za 1. 1896/97 pode Za tehtanje praznega voza kr. liti ustanovi po 80 gld. 2.) Ostale prošnje je 2.) Za tehtanje obloženega jednovprežnega z dopisom imenovanega voza ...............10 kr. 3.) Za tehtanje obloženega dvovprežnega ravnateljstva priporočilno predložiti kranjskemu de- voza...................20 kr. želnemu odboru. — Predloga se vsprejmeta. V. Zbornični svetnik Jern. Žitnik poroča o Če se na ta način določi tarifa dobi tehtnica 15 kr, in odnosno 25 kr. pri vsakem vozu. Da se vprašanji c. kr. okr. glavarstva v Krškem, če so us namreč izve teža blaga, ki je na vozu, mora se teh-njarji (strojarji) opravičeni, predmete, katerih ne izde- tati prazen in obložen voz. Če bi se pa zahtevalo za lujejo kakor kopita, čevljarsko orodje. lesene cveke, 100 kg ali manj kot 100 4 kr. stalo bi tehtanje i. dr. prodajati, Te predmete prodajajo navadno v dvovprežnega voza 40 do 80 kr. in včasih še več. krajih. djer ni posebnih trgovin za tako blago, trgovci z usnjem in so po mnenju odsekovem že vsled živine, konjev, prašičev 10 ali k večjemu 4.) Za stehtanje ene velike klavne živine goveje 12 kr. splošne navade v to opravičeni, ne pa strojarji. Poro- Ta pristojbina je dovolj visoka, ako pomislimo, čevalec predlaga: Zbornica naj v tem smislu poroča: da je oddajati tudi takso za zvedenski ogled živine Predlog se sprejme. Zbornični svetnik Franc Ks. S ou van poroča v in za živinski potni list. 5.) Za stehtanje male klavne živine kot: telet, imenu odseka o tarifi za sejmske pristojbine v Za- ovac, koz, prašičev pod 100 a nad 50 kg, gorju. Po zakonu z dne 3. decembra 1868, dež. zak. večjemu ali št. 17 ima vsaka mestna in kmečka občina pravico, po sklepu občinskega odbora posamne ali vse v ta- rifi WttÊ M MHHMMHHHMIHMI 6.) Za vsako živino do 50 7.) Za stehtanje blaga pod 100 kr. kr. kr.; od 100 zakonu o občinskih taksah naštete takse po- do 500 birati. Za en štant ali bajto je določil občinski odbor vsakih 100 od vsakih 100 kr. kr. ; čez 500 od 24 Poročevalec predlaga, zbornica se v tem smislu brazil. Stávek: Kdaj in kje se mora vršiti učenčeva blagovoli izreči na c. kr. deželno vlado. Predlog se sprejme. preskušnja, določa v posameznih slučajih zadružni zbor, naj se pustil. Če bi se posleďnje določilo VIII. Zbornični podpredsednik Anton Klein po- pustilo, bi se s tem po mnenji odsekovem nekaj na roča, da je za podelitev povodom 401etnega vladanja pravilo, kar bi bilo v stanu provzročiti, da bi postala nasprotji bi pa bilo tudi z prejšnjo določba ki določa, da se ima učenec Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I ustanovljenih zadruga nepriljubijena osem ustanov po 25 gld. za onemogle obrtnike došlo neko 31 prošenj. Iz podrobnega poročila je razvidno, da je po prestani učni dobi podvreči preskušnji pred za- od teh prosilcev dobilo in od teh že dvakrat družnim starešinjstvom 10. točka ni dolo ustanovo. Ni se moglo ozirati, na 5 prosilcev, ker čeno število učencev, katere more imeti vsak obrtnik niso dokazali, da so obrt kedaj samostojno vršili in Po na mnenju odsekovem nimajo rokodelci črnomalj-ker še vrše obrt. Izmej ostalih prosilcev so po skega okraja toliko učencev, da se učni smoter ne mnenju odsekovem v prvi vrsti nastopni najbolje mogel doseči. Po njegovem mnenju torej ni treba ozira vredni: Franc Scherz, Franc Pristave in Franc vsprejeti spročenega določila, iz katerega bi bilo po-Fleischer v Ljubljani; Josip Krisch v Kočevji: Jakob sneti, koliko učencev bi smel vsak obrtnik imeti. Potočnik v Novemmestu, Ivan Čupek v Kandiji ; 14. pravil se določa, da je za sklepčnost zadružnega zbora potrebna navzočnost polovice članov. Janez Grošelj v Kamniku in Josip Petrovčič v Vi pavi, Poročevalec predlaga vsled tega imenom odseka : če vpoštěvamo gori navedene obrte, 'od katerih bo Zbornica naj podeli 8 onemoglim obrtnikom po edno velik del le malo zanimanja imel za zadrugo. če se Predlog se sprejme. ustanovo 25 gld. za 1. 1896. IX Zbornični tajnik poroča o dopisu c. kr. okrajnega glavarstva v Kranji z dné 10. decembra 1896, št. 22.186 o ustanovitvi obrtne zadruge za čevljarski obrt v tržiškem sodnem okraju. Zbornica se je v svojem poročilu z dne avgusta 1896, št. 1373, iz- rekla za ustanovitev zadruge čevljarjev, sedlarjev in nost navzočnost irharjev za sodni okraj tržiški. Pri tem je niso vodila le postavna določila o ustanovitvi zadrug, temveč dalje vpošteva krajevni obseg te zadruge, se more pač trditi, da. se bo polovica članov pač redkokdaj, morebiti nikdar zbrala. Moral bi se torej skoro zmirom drugi zbor sklicati. To pa ne more pospeševati ugleda zadruge in v namen pospeševanja njenega delovanja bilo primerno, če se izreče, da zadošča za sklepč- v 4 vseh članov. tudi posebno okoliščina, da so se pri nekem shodu izrekli zastopniki teh treh obrtov za skupno zadrugo, Ker so se pa, kakor je razvidno iz nekega poročila osnovalnega zadružnega odbora, irhar in oba sedlarja izjavili, da ne pristopijo zadrugi čevljarjev in se bo po mnenji odsekovem namen zadruge veliko preje dosegel, če se napravi le mej čevljarji in pomočnimi delavci teh skupna zveza in se osnuje zadruga 16. se določa, da naj zadružno starešinstvo sestoji iz načelnika njegovega namestnika, 10 odbor- nikov in namestnikov ozirom na veliko število obrtov in tudi odbornikov bi kazalo, da se število namestnikov poviša na 6. Nasprotno se pa odsek ni mogel odločiti, da bi predlagal, da naj bi se že v pravilih določilo, po koliko zastopnikov naj imajo po-samezni obrti v zadružnem starešinstvu. Točka v za čevljarje; priporoča odsek le ustanovitev zadruge čevljarjev. Poročevalec predlaga torej : Zbornica naj v smislu tega poročila poda svoje mnenje. • Predlog se sprejme. X. Zbornični tajnik poroča vsled dopisa c. kr. dne 14. deembra 1896, št. 16.347 o gre, da 17. naj odpadla, ker vendar ne se s pravili zabranilo občevanje učencev in pomočnikov, ker bi taka določba strogo razlagan prej mogla škoditi nego koristiti. 16 za- 1. z deželne vlade náčrtu pravil za zadrugo vseh obrtov v sodnem okraju črnomaljskem in o náčrtu pravil za pomočniški zbor in razsodiški zbor. Kakor je razvideti iz poročila po-slanega c. kr. okrajnemu glavarstvu v Črnomlji, je v tem sodnem okraju 310 obrtnikov, od katerih jih pripada ozirom na ona, kar se je omenilo druženih pravil, predlaga odsek, da naj se v pravil za razsodiški odbor poviša število nadomest nikov od pa od na na se v , v H. pravil za pomočniški zbor Ni se pa mogel odsek izreči za to. . pravil. za razsodiški odbor ozi- 21 da naj ralo pri volitvah na vse obrtne vrste, ker je mnenja. da bodo vdeleženci z ozirom na vážnost razsodiškega trgovskim obrtom 71 in k gostilničarskemu in krčmarskemu obrtu 112. Od rokodelskih obrtov so najbolj zastopani čevljarji, krojači, mesarji, kovači in peki, na kolarje, ključavničarje, klobučarje, kleparje, steklarje pripadata le pa dva zastopnika. Predležeča pravila so sestavljena po osnovnih pravilih in se predlagajo le male premembe. Odsek je mnenja, da je za učno dobo določena 3 leta pustiti, ker ta pride na odbora volili vanj spretne in nepristanske može Ker se k drugim paragrafom teh treh pravil niso predlagale nobene premembe, priporoča odsek, da se sprejme nastopni predlog: Zbornica naj v smislu tega poročila od do svoje mnenje (Dalje sledi.) Predlog se sprejme •i...................................................................-........ » deželi v poštev skoro le pri rokodelskih obrtih in se KltietijstVO. f IliEiBSSSi 1S ta pri teh pač ne more krajše določiti. Na deželi se € » pač tudi redko pripeti slučaj, katerega ima pred očmi ukaz ministerstev za trgovino, notranje zadeve in za uk in bogočastje z dne 5. julija 1892, drž. zak. štv. 106 in s katerim se dopoljnjuje in deloma izpreminja ukaz z dne 17. sept. 1883, drž. zak. štv. 149, glede določila števila let, katera se je kak prositelj za ro-kodelski obrt moral uporabljati kot učenec ali po- močnik pri tem obrtu ali pri kakem dotičnem obrtu z „Naš gospod učitelj". (Spisal F. Š.) II. Tisto leto sem res dovršil svoje študije, ali vsled posebnih razmer nisem mogel dobiti dopusta ter sem analognem tvorničnem obratu. 10, točka (b) bi moral takoj k svojemu polku. Zato pa sem si prihodnje leto izprosil nekaj prostih dnij, da bi obiskal (takrat še se naj določilo, da mora preskušnja učenčeva pokazati, da se je učenec v svoji stroki popolnoma izo- žive) stariše ter nektere prijatelja, in ob tej priliki sem hotel stopiti tudi k Zorniču, da mu izpolnile nade. videl } v koliko so se vsi pratiki ni tega imena," pojasnjuje mož, ki je doslej molčal in poslušal. Lepega jutra sem se napotil prav zgodaj proti pla « ninam, tako, da sem vzhajajoče solnce pozdravil že precéj visoko v gorah. Napopisen vtis je náme napravil krasni razgled, kajti dotlej nisem imel pravega pojma, kako se vidi raz visoko goro. Dasi sem obredel že prècej sveta, na gore me ni bilo še zaneslo. Zato sem se sedaj hotel okoristiti s to ugodno priliko, kar se mi je — ravna-jočemu se po navodilih starega prijatelja in po zemlje- - posrećilo izborno. Divil sem se lepi domovini in vidu hotel sem videti še ta î pa še ta kraj, zato sem hodil sem in tja > s kraja v kraj, da se je solnce že začelo nagibati v zaton. Zorniča so bili krstili za Albina. Ker pa je hotel imeti domače Zorana. Zoran ime, zahteval je da so ga klical za » î da, Zoran se mu pravi j pokojni Matevž Bog mu daj dobro bil ves drugačen mož!" » Ali je bil pokojni Matevž učitelj?" poizvedoval sem jaz » Učitelj » učitelj ? naš prvi učitelj, in kakšen učitelj!" drugim. Ko sem jih poprosil, za hvalili so pivci drug naj mi kaj več povedo o njem, pripovedoval je jeden iz-med njih tako-le: » Pred dvajsetimi leti je bilo. Tedaj smo hoteli Truděn in lačen sem se napotil proti Zavlaki, kajti imeti svojo šolo j da bi se naši otroci naučili branja » brašno, povžil. ki sem je bil vzel seboj sem že zdavnaj vse pisanja in računanja saj vesta ? da tega člověku Navzlic brzi hoji me je noč zasegla še precej daleč od vasi, in zato nisem hotel nadlegovati prijatelja. bila prva hiša^ do ktere sem přišel, gostilna. večkrat treba, in kupili smo od Zaplotnika leseno sreči Stopil sem notri ter voščil dober večer pivcem, kterih je kočo. drugem Na onem koncu j v izbi. naj ? bi bila šola, na i v hramu, pa stanovanje za učitelja. Tište dni je pri županu za velikega hlapca služil člověk j ki bilo pet. Zavzeli so se nad vojakovim prihodom v tem mnogo v g'avi> pa malo ali nič v žepu 7 bil imel pri vo času î ali kc sem jim povedal, da sem si ogledal planine jakih korporal ter je prav dobro znal brati in pisati ) in bivajoč na dopustu j po vabili so me naj, prisedem njim » da se kaj pomenimo o tem in onem. Kakšni razgovori se razpredejo, kadar pride kak vojak v vas, oddaljeno od mesta, znano bo pač vsakomur, « zato naj tu ne omenjam teh pogovorov. Nikakor pa ne morem zamolčati mnenja, kakeršno so Zavlačani imeli o svojemu učitelju, mojem prijatelju Zoranu Zorniču. rekel eden izmed piv- Vsak stan je potr eben" cev ? » Vi ste vojak da branite domovino, če je treba j drugi stanovi imajo svoja opravila > mi kmetje pa pri- delujemo živež, da imajo ljudje kaj v usta dajati; toda delajmo to tako, da bo vsem prav, in da nihče ne bo imel škode. Pri nas pa imamo učitelja, ki misli, da so bodo vedno sedeli v šoli in jih naši otroci za to da prav nič ni treba pri domačih opravilih". » Prav tako je, u poseže vmes drug pivec ; » toliko opravil ? ki jih otroci lahko zmagujejo in pri katerih jih tako krvavo potrebujemo; pa ne in ne, v šolo mo-rajo. Ali bi ne zadoščalo, če bi hodili v šolo tedaj, kadar jih lahko utrpimo pri delu ; tisto malo branja, pisanja in računanja, kar ga potřebuje kmet, se otroci kmalu nauče. ob večjih praz- Toda celo leto morajo hoditi v šolo, nikih in po leti nekaj ted nov počitnic » Le obdrži otroka doma, pa morač plačati kazen u 5 dostavi tretji. » So pač take postave", potegnem se jaz za pri jatelja. » Kaj postave!" razhudi se četrti. „Polje mora biti obděláno pa, ki i živina pa opravljena; delavci so dragi, otroci í> hko pomagali tu in tam, Sicer pa niso vsi učitelji taki î kakeršen se mu imena!" že pravi saj krščen posedajo v šoli. ta — kako takega člověk nima še celo nemški je govoril. Tega smo vzeli za učitelja! Da, Matevž, to ti je bil učitelj ! S plačo je bil zadovoljen, čepr bila več kakor pol manjša kakor sedanja, in j če kak otrok ni přišel v šolo, učitelj ni délai sitnostij ; kadar je bilo mnogo delà telj Matevž pa sploh šole ni bilo. Da, uči-še celo sam rad prijel za kako delo ter temu ali onemu pomugel iz neprilike, zato smo ga pa tudi vsi radi imeli; bili smo si domači". „Sedaj pa pride ta škric! Že takrat, ko je po Ma tevževi smrti bilo treba novega učitelja, ga nismo mogli izbrati po svoji volji, ampak poslali so nam ga drugi. Ko pa je přišel, začel se je tako obnašati, kakor bi bil gospodar celi Zavlaki; določil ure za pouk in sedaj zahteva, da se jih naši otroci strogo drže. Če kak otrok izostaja, učitelj to naznani višjim oblastim, in stariše za-dene kazen. Pa veste, kaj si je še izmislil? Pravi da taka koča ni dostojna za šolo! Ali naj mu zidamo grad? Ako bila dobra za Matevža, dobra bo tudi za Zorana Zorniča." Spoznal sem » da so v Zavlaki prej imeli zasebno šolo, šolo za silo, ktera pa se je po smrti prvega učitelja uvrstila med redne ljudske šole; zato sem hotel za- n ne govarjati prijatelja, češ da učitelj ne ravna po svoji izkušeni glavi", marveč po naročilu svojih predstojnikov in po postavah. Rekel sem, da bo le koristilo njihovim otrokom, če bodo pridno obiskovali šolo. Ali s tem sem pa naletel. n Kakor se kaže, Vi niste • V nic boljši u J se je na me razhudil sosed. „Seveda j s kmetom ni nihče, vse drži z gospodo ; in vender smo mi kmetje oni steber, na katerega se naslanjajo vsi stanovi. Ali ne prideluje živeža kmet, živeti pa mora vsakdo .u 3 Spoznal sem, da imajo ljudje poleg zdravega jedra ) » Za Zorana menda se menda kliče » čeprav v vendar še preveč predsodkov in napačnih pojmov. Rad bi 26 jim bil pojasnil to in ono, toda premalo gladko mi teče skega brda se ustavili, da se poskrbe z novirai. Ogle- beseda ) vrhu tega sem pa tudi bil truděn dolge hoje, duhi so kmalu našli čudovito lepo dolino obrobljeno zato sem poprosil gostilničarja, naj mi pokaže posteljo Poslovil sem se pri pivcih in se odpravil spat. z palmami, tanaridami in propkovimi hrasti. Izza gozda se. je na nekem holmu vzdigovaí oblak dima, Drugo jutro me je gostilničar zgodaj poklical, kakor kamor so se odpravili mornarji. Pa niso še prešli sem mu bil naročil, in po skromném zajutreku sem stopil petdeset korakov, ko se je iz gozda previdno poka- Prišel je ravno iz svojega sta- zala postava divjaka. Bil je pisano pobarvan z belimi prijatelju Zorniču. novanja, opravljen za pot. Silno se je zavzel nad mojim in čraimi pasoví, njegovi lasje okrášeni s papagajevim prihodom in mi ginjenja solznih očij stisnil roko. in drugim perjem, bile so zvezane na hrbtu v ozelj ; h—Bgm »n Bj-y i "r jW^BiTt j^H T ^jjpJF^js fflH^Bf y jj 4 u^ (T 1 tAn'i« r.:ii 1 ěfrBl^Bí «/Wert cl f m 'í*1 ^'iJBTfc ~ ^nffiii W ■1 .^vv".«* * î C ^ UlÔ VS*. lÂ?**1 Tisti dan Zornič ni imel šole in se je namenii na sploh je bil videti hraber in vojevit. Na rami je imel neki hřib. Ker tudi jaz še nisem bil tamkaj, sem radosten tulec s pušicami, čez ramo mu je visel debel meč od sprejel povabilo, naj ga spremim. Zelo ga je veselilo, ko palmovega lesa, in v roki je držal ogromen lok. sem mu pravil, kako zadovoljen sem s svojim stanom in bistrim pogledom je sledil za vsakim korakom belcev. sem mu slikal nade na prihodnjost. potem je zabrlizgal, da je vse skozi ušesa letelo, in » Jaz pa sem že skoraj popolnoma obupal", je rekel zopet hitro se skril v grmovje. Zoran. „Vse nade, sem jih imel! kar sem jih imel, in koliko sem so bili zračni gradovi, ki so se mi do malega vsi že podrli. Koliko britkih ur sem že pretrpel tukaj, posebno v začetku ; no sedaj sem všemu že precej privadil. Ne bo dolgo, pa bom lehko rekel s Prešernom : »Odslej me sreča gladi ali tepi, Me tnalo našlo bos neobčutliivo « ta j Le majhna nadica še mi svetlika i z dalje, namreč da morda dobim službo kje v meštu, ali vsaj v bli- žini mesta. Dvojnega si želim ? rad ? da me ljudje vsaj spoštovali (tukaj me celó zaničujejo), in pa, da bi se mogel oženiti. Morda poznaš mojo nevesto, Vido Pod-gornikovo iz Ljubljane. Toda, kako jo boš poznal, saj je bila tedaj, ko si bil ti še v Ljubljani, mlado dekletce; ali sedaj se je razvila v krasno devo. Ali tukaj je ne morem vzeti. Prvič mi tega ne dopušča oskromna plača ne stanovanje, in pa Vida v Zavlaki! Tukajšnj raz- mere bi jo ugonobile ? kakor slana popari mehek cvet". Kaj vse sva tedaj s prijateljem še premotrivaia » kako prevdarjala, kako bi se to in ono dalo ukreniti da bi bilo bolj prav! Zaključek všemu pa je bil: „Le proč iz Zavlake !u Krištof Kolumb. (Zgodovinski roman. Ruski spisal E. Šrekník.) J edeninvajseto poglavje. Katastrofa. Pri vseh hudičih v peklu, kaj je to? klical je Anton, ozirajoč se okrog. za- Kaka hudičeva žival, odgovoril je tovariš. Tako je, pritrdil je drugi. Poglejte gori leti ogromen ptič. gotovo je ta ptič od sebe dal tak glas ! — Da bi ga vrag vzel! Tako sem se stresel, kakor da stojim pred peklenskimi vrati?— odgovoril je Anton. Hiteti je treba, drugače nam te živine ubeže in seboj vzemo vse, kar je kaj boljšega, kakor so že na več krajih storili. Bojim se, da prihaja ta dim od signalnega ognja, kakeršne zažigajo divjaki po hribih v znamenje, da se bliža nevarnost. Španci so prišli iz gozda, hiteli so na hribček, pred katerim so bili in prišli na ravnino, kjer so stale tri koče. Pred jedno je gorel ogenj, razširjajoč grozno crn dim, Okrog ni bilo videti žive duše. Mari nisem rekel! spregovori Anton. Zavohali so prekleti psi, da gremo in bežali so v gozd. Nič čudnega, odgovoril je tovariš. teh štirinajstik dneh, kar smo mi odšli iz Navidada, imeli so dobro šolo! Počakajte, fantje, — zaklical je Anton, ozirajoč se na stran. — Ondu za hišo gre se skrivaje ženska. Pojdite v kočo in jaz njo vjamem. In Anton je hitel za žensko. Mlada Indijanka je z nekako svežnjem bežala na vso moč proti gozdu, da se skrije v goščavi. Zaklinjam se pri sv. Jakobu, zaklical je, ugrabivši jo za lase, popolnoma sem zasopel. Pro- da Dnevi in tedni so minoli. Prizadevanja Dijegova, kleta stvar, kako sem moral teči ! Sedaj mi bodeš že bi vzdržaval red mej naselniki zadevala so na za to poplačala !... Daj semkaj sveženj ! vedna nasprotja. Lakomnost po zlatu in razuzdanost sta se vedno močneje in močneje kazali. Spoštovanje, katero so sprva uživali Španci, je polagoma izginilo, jo je pozorno gledal. In surovo je vrgel vjeto žensko na tla. Revica je proseč molila roke proti njemu. Anton samo strah pred orožjem belcev je še odvračal div- jake, da se niso očitno spuntali Hm... Zaklinjam se pri sv. Antonu. Grda ni. Obraz mu je zarudel, oči so se zasvetile in po- tem Anton in njegovi tovariši so prišli na željivo se uprle v žensko. vzhodno obrežje otoka in so povsod izvrševali naj- Indijanka je spretno skočila kvišku in hotela grše nasilnosti nad divjaki. Ko so njih živežne ubežati, a Anton je kakor tiger skočil za njo in jo zaloge bile že pri kraju, so přišedši do lepega gor- zopet vrgel na tla. — Erigli, Erigli! — je kričala Indijanka, pe-šajoč v borbi z razbojnikom. — Ne ustavljaj se, lepa čarovnica, — zaklical je Anton. — kateremu so se svetile oči s peklenskim bleskom. — Tvoj Erigli ti ne pomaga iz mojih rok ! To trenotje je prav nad krajem, kjer sta se borila, v gostem listju tanaride nekaj zašumělo. Anton je nehote vzdignil glavo, a predno je mogel se domisliti, kaj je, je neka temna stvar mu švignila mimo oči, ovila se mu okrog vratu in vzdignila ga v zrak. Anton je bil obešen na visoki tanaridini veji, s ka-tere sta se na tla splazila dva Indijana, ki sta držala v rokah vrv iz alojnega ličja. Zagledavši svoje ro- jake, je Indijanka vstala s tal. — Ti. Erigli ! — zaklicala je tresoč se po vsem telesu. — Kako da si se predrznil vzdigniti roke na belokožca? Poklical bode Velikega Duha, da te kaz- nuje !. .. — Naj me kaznuje tudi s tisočerimi mukami, jaz sem vendar vesel, da sem tega belokožca dobil v roke in ga obesil! — odgovoril je divjak z divjim smehom. — Belokožec, — opomnil je babjeverno drugi divjak. — morda ne pojde v kraljestvo boga smrti. Kaj pa hočemo tedaj storiti! — Poleg tega sta v najinih kočah ostala še dva belokožca, — rekla je Indijanka, — prišla bodeta na pomoč svojemu sodrugu in se bodeta maščevala. — Erigli se je znova zasmejal. — Majreni je najbrže že obračunal s tovarišima belokožca, — odgovoril je. — Kar se tiče njega sa-mega, bodemo takoj videli. če je živ! S temi besedami je Indijanec spustil konec vrvi. Anton je pal na tla, in rudečekožci so prestrašeni odskočili na stran in skoro od strahu otrpneli. Minolo je nekaj minut v velikih skrbeh, a mrtvec se ni ganil. — Vidite, — zašepetal je Erigli malo s slabšim glasom — ne gane se in odšel je v kraljestvo senc. — Morda se pa samo delà mrtvega, — odgovoril je drugi Indijan. — Varuj se, Erigli, — zašepetala je Indijanka. — Morda pa ima le Kasma prav !. . . Erigli se je zamislila. Vera v neumrljivost Span-cev kot otrok nebes ga je vsega prešinila. Pokleknil je in jel prositi odpuščanja obešenca. — Vrv, — zagotovljal mu je, — se je le slu- čajno ovila okrog vratu, in ker sta se izpustila z drevesa, je njega vzdignila. Noben znak življenja se ni pokazal v mrtvecu ne glede na vse prošnje Eriglijeve. Senca smrti je vedno bolje obdajala Antonov obraz. Indijanec se je prepričal, da je belokožec zares mrtev. Vstal je in previdno šel okrog trupla, ki je ležalo, ne da bi se kaj ganilo. Sedaj je Indijan pogumno vzel mrtveca v roke in ga tresel, a v njem ni bilo niti sledu življenja. — Zaklinjam se pri Velikem Duhu!... Sedaj!. je vesel zaklical divjak, skakajoč okrog trupla. — Duh belokožca je odšel v kraljestvo senc! ... Indijanka in drugi divjak sta hitro pristopila bližje, in ogledavala sta truplo radovedno, a še vedno boječe. — Erigli ima prav . . . Belca se nam ni več bati.. . Duh njegov je odšel v kraljestvo boga senc! To trenotje se je za njimi zaslišalo divje kričanje. Indijani so hitro obrnili. — Kaj je to, Erigli? — zakričala je mlada Indijanka. — Ogenj pcžera na koče! Nekaj časa sta oba divjaka strahoma gledala na plame, potem sta veselo zaklicala: — Bodi blagoslovljen, Veliki Duh ! Ognjeni zmaj požira bela tovariša. Majreni in Cirapa sta zažgala ta ogenj. Naprej! — Vsi trije so hiteli k kočam, katere je cela tropa divjakov okroževala kričeč in skakajoč. — Gorita, gorita! — slišalo se je od vseh stranij. — Veliki Duh ju je izročil v naše roke!... Dosegla sta pogin. Nakrat je kričanje utihnilo, in oči vseh so se uprle v dve postavi, ki sta skušali ubežati iz gorečitr zagrajenih koč. — Belokožca! Belokožca! Kacih deset do dvajset lokov je nakrat poslalo pušice proti Špancema, katera je objemalo plamen. Vsa črna od dima sta se še vedno opotekala, prizade-vajoč si, narediti pot. — Belokožca se upirata našim mečem in pu-šicam ! . . . — Ušla bodeta! — Varujte se mečev! — Ne bojte se, bratje! — A, naposled se vendar opotekata! ... Ogenj ju je objel ! . . . — Ne bojta se ognja! — Tu sta ! Res se je z nečloveškim prizadevanjem posre-čilo Špancema, da sta naredila pot, iz ognjega pekla. • Lasje, bradi in roke bile so obžgane, njiju obraza po-črnela od dima, a s hrabrostjo in obupnostjo sta si dalje pomagala. — Bratje, ne odjenjajte, zaklical je Erigli. — Jednega belca smo že poslali v kraljestvo senc ... Mari naj ta dva uideta smrti? — Na belokožca, katera je Veliki Duh pognal iz neba ! .. . — Bog smrti vlada nad njima. — Naprej zaklical je Erigli in pogumno planil po Špancih. Ta vzgled je vzpodbudil druge Indijance. Cela tropa se je udrla za Eriglijem. Vse kar je kdo imel v rokah je služilo za orožje proti Špancema. Pobili so ju na tla in v istini raztrgali na kosce. A Proslavljen bodi Veliki Duh, zaklical je indi- tem oziru dobro podprte in res upravičene prošnje. Upati je še, da bodo naši poslanci v poslanski zbornici vendar iz poslovali ugodneji sklep o odseku. zade vi, kot se je sprej el v janski vodja Kaonabo vzdigajoč roke k nebu. On varuje moje ljudij in je izročil smrti belokožce!... Težka roka se je položila na rame naudušenem _ Shod zaupnih mož katoliško-narodne stranke Kaonabu. Hitro se je obrnil in videl je pred sabo skličuje osrednji volilni odbor katoliško-narodne stranke na če- Majrenija, katerega obraz je zarudel od sovraštva. trtek dne 28. januvarija t v Ljublj Na dnevnem redu Kaonabo, modri vodja rekel Maj Nikar ne pozabi drugih deset belokožcev čakojočih povrata svojih tovarišev. Prav imaš, Majreni! in zaklical znani vojni klic sel h gruadi (Dalje sledi.) je razgovor o postopanju kat. narodne stranke pri bližnjih državnozborskih volitvah. Bolj napredne vasi kakor so Rovte nad Logatcetn paô ni. Ondi poslujejo siraroice, kmetijska podružnica, delujeta odgovoril je Kaonabo bralno društvo in hranilnica in posojilnica, ustanovilo se je mirovno sodišče in sedaj se snuje ondu pevsko društvo n Pla Poučni in zabavni drobiž. Tavčarjevih zbranih spisov je izšel I. zvezek. Za- ninski glas". Zavedni in naobrazbe željni Rovtarji so res marljivi in posnemanja vredni. Zmrznjenega so našli na Gatini pri Grosupljem pod Ljubljano nekega okrog 35 let starega revno oblecenega člověka. ložil ga je pisatelj Tiskala ga je pa tvrdka Kleinmayr in Bamberg, ki ga tudi prodaja. Prvi zvezek obseza 354 stranij in stane nevezan 1 gl. 20 kr., v platno vezan 1 gl. 50 kr. pri Zgo Ljubljan Vtopljenka Dne jan so potemnili iz Ljublj a 421etno Heleno Mavec \z Hrušici pod Ljubljano Ponesreeeuka je bila umobolna ter je odšla že in elegantno vezan gld. 10 kr. Priporocati Tavčarjevih 20 spisov ni treba, ker je občno znano, da spada mej najboljše decembra z doma Naprava državnega telefona v Ljubljani. slovenske pripovedovalce ter se ž njim pač novejši pisatelji primerjati ne morejo. On je nekak začetnik realističnega pisa-teljevanja na Slovenskem, a vendar ni nikdar zapuščal nekega idealizma, katerega često pogrešamo pri mlajših pisa-teljih. Slog dr. Tavčarja je jedrnat in naroden. Iz veČine njegovih spisov veje pristen naroden duh. Izdajo skupnih spisov Tavčarjevih je pa še zaradi tega posebno priporočati, ker je profesor Levec jezik in pravopis jedrnato uredil po Pleteršni- kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trctu je po pooblastilu trgovinskega ministerstva vnovič razpisalo prijavo za pristop državni telefonski zvezi. ki se ima napraviti v Ljubljani. Pa telefonskem ukazu z dne 7. oktobra 1887, drž zak. št. 116 bi se s c. kr. poštnim in telegrafskim uradom v Ljubljani kovem slovarju. Tako upamo, da se bode mladina čitajoc Tavčarjeve zbrane spise, přiučila temu pravopisu, da tako Slovenci pridemo do jednotnega pravopisa, da ne bode več toliko pravopisov, kakor pisateljev. Prvega zvezka vsebina je : 1. Iv. Slavelj. Povest kot telefonsko centralo telefonićno zvezale razne pisarne, továrně, kupčije, hoteli, kolodvori, stanovanja itd. ter bi se prepustile te naprave dotičnim udeležencem v porabo proti pla-čilu dolocenih pristojbin. Kdor želi pristopiti k telefonski zvezi, prijavi naj svoj pristop s pismeno, 50krajcarskim kolekom previđeno vlogo, katero naj vloži najkasneje do 31. januvarija 1897. 1. pri c. kr. poštnem in brzojavnem uradu v Ljub. vest. III Antonio Gledjević. Zgodovinska po- ljani Obrazec za vlogo se dobi brezplaČno pri tem uradu. Bolna ljubezen Noveleta v pismih. IV Amalija. Noveleta. Gospa V Mlada leta. Noveleta. VI. Med gorami. Slike (12) iz loškega pogorja. ......m."»"».........»........................................... Novice. Podrobne določbe o gradnji telefonov so razvidne iz poprei omenjenega telefonskega ukaza, ki se lahko pogleda pri ome-njem poštnem uradu. oziroma se lahko ondi kupi za 10 kr. Ta ukaz in razglas o napravi telefona v Ljubljani je vsakem» na ogled tudi v pisarni trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. »Katoliški dom« na Turjaškem trgu v Ljubljani, ki je mnogo trpel vsled potresa so jeli te dnipodirati. Postavili bodo na tem mestu novo zgradbo Nezgoda. Dne jan je padel božjastni Jane& Potresno posojilo obrtnikom in trgovcem. Suzman iz Prevalj v vrhniškem okraju raz breg na železniški Poslanca Kušar, dr. Ferjančič in tovariši so v poslanski zbor- tir in se ubil nici stavili nujni predlog, na se termin za vračanje potresnega Oběsil se dne jan. v gozdu poleg Z Bitnj brezobrestnega posojila, dovoljenega ljubljanskim trgovcem in pri Kranju 681etni gostač Jak Vidmar. Nesrečnež se je en- obrtnikom, določen na an 1897 podaljša do 1901. krat svoje svoje dni že poskusil obesiti. Uzrok samomoru ni Predlagatelja sta ta predlog dobro utemeljila. Zbornica je o I- znan. kazala predlog proračunskemu odseku Odsek se je posvetova, — Legar v Pulju. Za legarjem (vročinsko boleznijo, o predlogu in finančni minister se je izrekel zoper predlog, tifusom) zbolelo je v Pulju prva je oseba dne 6. nov. od ćeš, da bi se s podaljševanjem termina vračljiva posojila pre- tedaj pa od 31. d^c. jih je umrlo v bolnici 14, doma pa měnila v nevračljiva. Odsek je na to sprejel nasvet poslanca 25. Minole dni je tudi ondi umri za legarjem,v Ljubljani do- dr. Russ-a, da naj se vlada pooblasti, da sme izjemoma in broznani poštni kontrolor g. Fr Bergant doma iz Smerij pri to od slučaja do slučaja potrebnim obrtnikom in trgovcem po- Moravčah. V Pulju je služboval še le dobro leto. Zapustil je daljšati rok za povrtnitev dobljenih posojil, sicer pa da ostane vdovo in petero nepreskrbljenih otrok. Zadusil se je 21etni sinko posestnika Janeia Seppe- termin isti, kakor je bil prvotno določen. Ne bili bi pričako-vali, da bo ta zadeva toli slabo izpala za obrtnike in trgovce, iz Kisovca pri Zagorji. Mati je dala sušiti na peč plenice ; te so dobili posojilo, posebno ko vsakdo mora vedeti* da so|bili so se vžgale in dim je zadušil otroka. vsled potresa močno prizadeti in da si v teku ednega leta še Priboljšek vojakom. jan. počenši dobi vsak mogli začeti s plačevanjem vojak na mesec po osem zeljiščinih ali kavnih konserv kot niso mogli to-li opomoči, da dolga ! Čudno je, da se je finančni minister tu tako trdosrč- poboljšek k menaži oziroma za večerjo. Velik požar je uniči dne nega pakazal, ko bi bil vendar moral poleg dobro utemelje- jan. v Bolcu na Go nega predloga v poslanski zbornici, upoštevati in se ozirati riškem 8 velikih poslopij. Škode je 25.000 gld. Pogorelci so na prošnje mestnega magistrata ljubljanskega in trgovske in bili zavarovani za 15.000 gld. obrtniške zbornice kranjske, katera oba sta predložila vladi v —- Letos sta Indijo zadeli dve nadlogi, kuga in glad, ki sta običajno v zvezi mej seboj. Najhuje kuga razsaja v Bombaju in okrog tega mesta. Kuga je bolezen, ki se sicer tako naglo ne razširja, kakor kolera, a kjer se ugnezdi, je pa ni moč zlepa spraviti. Poleg tega je pa še mnogo nevarnejša nego kolera, kaiti le redkokateri ozdravi, kdor 2boli za to boleznijo. Velika težava je pa zaradi tega, ker mohamedanci ne marajo bolnikov pošiljati v bolnice. Nekateri celo tr-dijo, da je to po koránu celo prepovedano. Angleška vlada je pač podkupila nekaj mohaaaedanskih duhovnikov, da ljudstvu dokazujejo, da koran ne prepoveduje zdrav-Ijenju v bolnicah, a prebivalstvo jim neče verjeti. Naj-večja nadloga je pa še velika nesnaga v Bombaju, ki jako pospešuje razširjenje bolezni. Pred začetkom kuge je poginilo za neko boleznijo jako mnogo podgan, ki gnijejo po mestnih kanalih, kar pri tropični vročini silno oku- žuje zrak. Slednji dan umrje samo v Bombaju nad 100 ljudij za kugo. Posebno v ubožnejših delih mesta, kjer ljudje stradajo, je mnogo bolnikov. Kaže se, da bodo nekateri deli mesta popolnoma izumrli. Zdravniki priporočajo, naj se tišti deli Bomba ja, kjer se je ugnezdila kuga, podero, ker le tako bode mogoče kraj očistiti, da se odpravi bolezen. Seveda bi bilo težko dobiti delavce za tako podi-ranje. Bolezen se dalje razširja po železnicah, ker ljudje beže na vse kraje. Nad 400.000 ljudij je že pobegnilo iz bombajske pokrajine. Po železnicah v vagonih ljudje mro za kugo, in se večkrat mrliči in zdravi ljudje daleč vkupe vozijo. Indijska vlada pa ne stori zadosti, da bi bolezen zatrla. Pred vsem bi morala gledati, da kako naredi konec glađu, ki pospešuje bolezen. Tacega glađu ni bilo še nikdar v Indiji, kot je letos. Tega so krivi Angleži sami. Dokler so v Indiji vladali domači vladarji, glađa niso poznali. Bila so tudi slaba in suha leta, kakor je bilo lansko, ko niso ničesa přidělali, a je vedno bilo pripravljenega žita v državnih žitnicah za take čase. Pod angleško vlado se pa vse žito v dobrih letinah izvozi, in če nastopi suša, pa ljudstvo strada. Bogata Anglija pa to lepo mirno gleda, dasi bi bila njena dolžnost, da na državne stroške nakupi žita v drugih delih sveta in ga razdeli mej stradajoče. V Bombaju je sedaj jako žalostno. Nad polovico prodajalnic je zaprtih. Ulice so prazne. Celo več poli-cijstov je pobegnilo, drugih pa dobiti ne morejo. Zato pa morajo policijsko službo opravljati vojaki, ki se ra-bijo tudi za prenašanje bolnikov in mrličev. Nevarnost je velika, da se zanese kuga v Evropo. Egiptska vlada je poslala dva zdravnika v Bombaj, da se na mestu poučita, kako je z boleznijo. Rusija se tudi boji, da se zanese kuga v njene azijske pokrajine. Osnovala je posebno komisijo, katera ima vse potrebno ukre-niti, da se ta strašna bolezen ne zanese čez mejo. Naj-večja nevarnost je, da io zaneso mohamedanski romarji v Meko in se potem zanese od ondot v evropsko Tur- čijo. Po tej poti navadno dobivamo tudi kolero iz Indije. V mejnarodnem zdravstvenem svetu v .Carigradu je pred-lagal avstrijski zastopnik dr. Hagel, naj se letos prepo-vedo romanja v Meko. Temu predlogu so se pridružili tudi zastopniki drugih držav v tem svetu. Turški odpo-slanci so se pa temu predlogu odločno uprli, da se ro-manju ne smejo staviti nobene meje. kar je po mohamedanski veri zapovedano. Vsled tega je skoro gotovo, da se bolezen iz Indije zanese v Meko, ako angleška vlada ne prepove Indijcem romanja v Meko in druge evropske vlade tudi tega ne store glede mohamedanskih podlož-nikov. Seveda je poleg tega romanja še več drugih potov, po katerih se utegne kuga zanesti v Evropo. Od kar je sueški překop, je veliko večja nevarnost, da se zaneso razne bolezni iz Indije, kot je bila nekdaj, ko je vožnja iz Indije dalje trajala in trgovina s to deželo ni bila tako živahna. V londonskih bolnicah so že imeli nekaj slu-čajev, ki močno spominjajo na kugo. Te dni je pa prišla v Plymuth vojna ladija „Nubia", na kateri so na potu iz Indije umrli štirje vojaki za kolero, kakor trdi ladijino poveljništvo, v resnici pa za kugo. Peti je umri še prvi dan, ko je ladija prišla, več jih je pa na ladiji še bolnih. Ljudje se boje, da se bolezen zanese v město, ker v Ai-gliji nimajo strogih varstvenih naredeb proti nalezljivim boleznim. Če kugo- zaneso v Evropo, jo bodo težko zopet spravili. Pobrala bode mnogo ljudij, kot jih je večkrat prejšnja stoletja. Nadejamo se, da se posreči oblastvom s strogimi varstvenimi in zlravstvenimi naredbami to zabraniti. — Nadvojvoda Rainer, zapovednik avstrijskih domo- brancev, je prazooval te dni svojo sedemdesetletnico. — Samomor zaradi jezika svoje žene. Albert Kreg, imovit seljak v Franjinem dolu pri Zemunu, došel je te dni ob 5. uri zjutraj domov dobro „nakresan". To je bilo njegovi ženi vzroka dovolj, da je pričela svojega moža psovati s najgršimi psovkami in godrnjati brez konca in kraja. Kmet se je navelical poslušati strupene izbrube svoje „boljše polovice", se poslovil pri svojem otroku, in šel — v Donavo Ljudje so viděli, ko je skočil v vodo, toda pomoci ni bilo. — Tajinstven umor. V obcini Pecska na Ogerskem so našli v vodn;aku ženo imovitega posestnika Joczana, bila je mrtva seveda. Siroti je bila crepinja razklaua, ušesa in prsi pa prerezani. Orožniki so přijeli pasterka pokojnice, ker. ga imajo na sumu, da je storil to strašno hudodelstvo. — Pijani mrtvaški čuvaji. V Zagrebu je te dni na-znanil neki upokojeni uradnik, da njegovo umrlo mater stra-žijo pri mrtvaškem odru trije možje, ki so se upijanili. Jeden policist je Šel, da jih pozove, naj gredo iz sobe, v kateri je mrlič. Ti trije možaki so pa ovaduha in policijsta vrgli iz sobe. — Tatvina pri vojakih. V vojašnicah 69. in 76. polka na Dunaju so prišli na sled velikim tatvinam. Trideset vojakov oběh polkov so zaprli. — Poškodovanje telefona. Po severnih avstrijskih pokrajinah je bila minoli teden ob hudem mrazu huda megla. Telefonski dratovi so se vsled tega močno pokrili z ledom in zar?di velike napetosti potrgale. Od osmih telefonskih zvez, ki jih ima Dunaj z drugimi mesti, je bila jedna sama ostala nepoškodovana. — Zima v Dalmaciji. Dne 5. t. m. je bilo v Zadru tako mrzlo, da je neki vojak skoro zmrznil na straži. Vsega zmrznenega so morali odpraviti v vojaško bolnico. 30 Sedem nun zgorelo. V uršulinském samostanu v Bobervaalu v Kanadi v Ameriki vsled tega, da se zvr- nila petrolejska svetilka, nastal velik požar. Zgorel je ves sa mostan s kim poslopjem Zgorelo tudi sedem nun. so tatovi Okradeno gledališče. Dne 7. t. m. zjutraj vlomili v železno blagaj gledalisča Gaité v Parizu in ukrali 30 000 gld tatovih ni nobenega sledu Tatova — zaprli. Na Beki zaprli so te dni znana tatova Zotica in Matica, ki sta v raznih mestih že vlomila v blagajnice in mnogo pokradla. Afera z zimsko suknjo. Te dni je neki eleganten gospod v Zagrebu v neki kavarni pil črno kavo Nasproti zapazi lepo suknjo. Zdi se mu znana. Spomni se, da je pogrešil jedno zimsko suknjo, ko je nedavno preiskaval svojo obleko. Ta suknja je ravno taka kot njegova, in tudi njega monogram ima. Pokliče markerja in ga vpraša, čegava je ta suknja. Marker mu pokaže nekega gospoda, je igral bilard. Sedaj gre elegantni gospod k bilardu, in vpraša dotiČnega igralca, kje je dobil suknjo, ki je njemu ukradena, tedaj mimo starinar,, pri katerem je srtči je šel bil jgralec kupil suknjo Poklice ga v kavarno, da pove, kako je on dobil suknjo Ko pride starinar, se mladi gospod, ki je mislil, da mu je suknja ukradena, spomni, da jo je bil prodal pred dvěma letoma sta rinarju in začel se opravicevati. Ženska vojak. V Bekesu na Ogerskem je umri te dni bivši honvedski major Eduvard Mata, ko se je udeležil vstaje 1848. in 1849. leta. Sedaj imel 74 let Soproga Julija Banyai mu je umrla 1874. v Kariru Ta Julija je bila za ogeiske vstaje kot štiriindvajsetletna vdova odvetnika Saro-sija pod moževim imenom stopila v moški obleki mej vstaško vojno. Kmalu je postala narednik. Pri Piskiju jo je granata hudo poškodovala v nogo. Pri Karlsburgu je bila vjela av-stiijskega ogleduha, kateri jo je bii ranil z bodalom. Zato jo je general Stein imenoval za poroônika. V daljnih bojih je bila Še veČkrat ranjena. Posebno so jo porabljali za ogle-duštvo. Naposled so jo kot nadporočnika bili v politični mi- siji poslali v Turčijo Turčije je 1850. in 1852. leta bila prišla na Ogersko, kjer je celo v svojem rojstnem mestu Vi-zatni razdeljevala puntarske oklice, ne da bi jo bii kdo spo- znal. 1853. se je omožila z Matom. Tržne cene V Ljubljani dne 30. dec. 1896. Pšenica gld. 9- kr. rž gld. 6 50 kr., ječmen gld. kr., oves gld. 6 50 kr % ajda gld. leča gld. 12 kr., proso gld. 6 50 kr., turšica gld. 5 30 kr , kr., grah gld. 12 (Vse cene veljajo za 100 kgr.) kr., fižol gld. 10 kr Loterijske srećke. V Brnu dne 13. jan. t. 1.: 62, 9, 23, 83, 52. Na Dunaji dne 9. jan. t. 1.: 13, 24, 86, 30. V Gradci dne 9. jan. t. L: 28, 84, 88, 65, 25. Jedino pravi \ (Tinctura balsamica) \ lekáme pri „angelju varhu" továrně farmacevtičnih pre- paratov DIE V svrho varnosti ob A. Thierry-ja v Pregradi pri Bogatec-Slatini. ćinstva pred nič- Preskušen vrednimi ponareja- sed?j potrjen oblastev zdravstvenih nosim nadalje to-le oblast veno registrováno varstveno známko Najstareje, najpristneje, najre elneje najoeneje ljudsko mačo zdravilo uteši prsne plućne bolesti itd. ter je uporabno no- tranje zaprta \saka steklenica ebrno kapie V znak pristnosti je katero VllS- niena mo.ja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri an gelju varhu4'. V&ak balzam, leno tiskane varstvene znamke ne nosi zgoraj stojeće ze- odkloni nejo tem natanóno rejalce ednejo ponaredbo Pazi čím četo rej vedno zeleno varstveno známko, kakor zgoraj ! Pona posnomovalce svojega jedino pravega balzama kakor tudi pre