„Gorira* izbaja vsaki torck in soboto. Ako padc na ta dneva praznik,Ldan poprej. ürednistvo so nahaja v „NarodniJTiBkarni", ulica Vetturim st. 9,1kamor je naslnvlj.it! pisnia. Ncfrankirana piHma se lie sprojemajo, enako s<> ne uvažujcjo pisma brcz podpisa. Bokopini dopisov Be nc vračajo. * TELEFON it. 201. f stane na leto 10 K, za pol lets b K, is fetrt leta 250. Upravnjftfvo $e nahaja v „Narodni Tiskarni* ulica Vetturini St. 9. La ogla** je plačuje od čveinrostolpne petit vrste po 14 vin.. za večkratnl natis primeren popust. Ponamezoe Itevilke stanejo 8 vin. in se prodajajo v ra/nih goriSkih traftkah. cj 9| V Gorici, v tore!, dne 18. novembra 1913. LetO XIV. lzza kulis Nenadcn pivsiaiiek naseu'a ^v/ "' neija /bora v /adniciu /ascdaniu ic "- stipnil vso jauiost. kdor in iniel vpo- tfleda v di iovaiije naše dc/eliio/borsk«. delek'a^ijc, in mo^el razumeti, /aka.i v: ic lias iisia\m vo/icck naeiikrat iMa- vjl. 1 .iudst\ o ic uv;ibalo to in olio; lisii so na\ .liali ra/lunc ti/rokc te rcdkc P1 >¦ ka/ni: šcpetalo sc ic nied pnliiiki n ii-v s|o;sri nicd SIia eiu i in Italiiaiii: navaiala so S'. ra/iična doiiincx aiiia. a s pravinu li/rcki Ir in priscl inkdo na dan. Se k' v uovcišein ,'asii siiio pni/\e- ik I: pc c\ inkili. kai ir pra\ /a pra\ pn v/rocilo in i/redno prckinicx anic ili'/'.-i- no/.l-orskc^a delovanja. \ I ržiču i/liaja list I a k'oc^a . ki ic iJasilo kakoi s" splošno trdi tr/iške^a /upaiia in poskiika dr. k'- btillc.'ka'o'1' i1' bil i/\o|icii. dasi privtci1 lilKTilkC l»tl ul;i\L lie • I < > Vi. po I'llpi: ¦(>- čilu in naponli iMliian^kc liikKkc st.i" kc. \ si;-!asill / IKUclllllll N ' \ !¦ C a s ii in- . ! a list pi iiiaša ined dnroi" tlldi \ vst i (! /adnicin de/clllein /h'< \aniii. in kcr ir v /\c/i in inšpniian i><> ^. |'os|;iiiv ii k'cbulli. p'liasuuic mka1- ¦ a\ tentično. kai sc ic v;oeij|o /a kulisai'.: p?"i /adniciii /a^cdaniu dc/e'iic^a /b>>r... Našiiu :it,!!clicin \strc/eino vjotovo. ;ihn inn podiimo \ ^la\iiili pote/.di '.mi na\ ede:ic uiisli in i.i/kt^v. ! iM pisr. da ir ia\ uost / \ clikim /ačudcnkiu spreiela \ est o prcstanku (.k'/rliiu/l'orsl-.; v;,i delo\ auia. da \kliub teinu. da prr\idi)o molOr poslaik i >> pr.iv ill \ /riikih. ir liiuKtN n \ i-iid;ir \u<- i/\ (.-drin marsikatrro fpi/ndo i//,i kn!:s d'.v. ik-lcjiacijc. l/\rdr|n sr if na prinivr . pra\ i !isi, d;i ir bil si'sta\'li(.'!i /a sfin \ pv'U-k • !('. uki.i ii|išii-.|| dik'^ni ifil; i/\rdr!o M1 if. da so biii- na inn iliu'vnnii rnln iM't-'/Mcx i!ik' pi'osnu' /a podpnrr cd Mrani Slc\ cikT\ ; i/vrdt-lo si' ir ludi. (\,\ so /ahirvali ti hiainnv S|o\Tikil. nai vt-' ulasnir takoi pctom iiniiinsti /a nak'ip liok'hi Si'klkalin /a /ik's^k •Iiiimiih« K fur nai sc la prmarrdi \ d'Vi'lno pa- lačo. ¦ I isi pisi- dalii'. il;< so poKa/ali p!'- sliiuci ital. liiuisKe sri- ikii; od kodiTsilaidi, s\ i-^-ti si, da \oliki bodo /nail prav cvnili poslance. ki lio- Cei(. k1 \aro\ati lnrlansKc koristi. a i:. po v saki cuii s\ oi Piandal. "Cas ie prišel, da se predniuači Mi- stern," toir: da sc >lo\ciiccin /ani- kaio ilr/.flnc pod|)oic lako /akliuciiir list. I'o \scbuic \sckako očitaiijc |nci- snii dc/A'liio/borski naliiaiiski .ccüh. da in /nala . aro\ ;iii inrlan-kib intciv- so\ , mar\eč n:.i!i ta;M>rekoc nobe'liii pulitičmli |>ra\u. I'oliaki so inicli v m- 1 ah \ se dr/a\ ne in \H' de/elae poski-i ; e. posfbno p.i de/elm oilbor. Ko ie pr;- s|;i I. !(.n7 /a dr/a\ ni /lv«r splošna \ - blna praxica \ \elia\o. so st- /jčeli t'.i- di k'liMin pi hiicno /a\edati. posebno.se ker ima.io s^J.ii \ dr/auicm /born pos|;mce\. ko ie bil.i eiikrat politična /a\est \/buieiia. so Iviisini se\ida ta- '¦ oi obniili s\(-i polled, tndi na d.e/elni /l)or in /alitc\ali prinierne \o!ilne re- toi 'ne. k', bi inn daki toliko pra\ ie kot iim pritiee. k'adi levia \prasan.ia ie na- siala potein /nana kri/a in obstmkci.ia \ dr/a\ nein /born, ker Iviisini pra\ i.i^. da ako iim \ iada ne pripoiiiorc \ \eekrat tndi ua- liške škofe. ees. da so oni krivi, da Mi še prislo do noxe^a Yolilnevi'a reda. i'-'osebno iudo\ ski in liberalni listi so planili na ^ališke cerkvene kne/e in ocilali njini \ so kri\do \ teni o/irn. \ sa kri\'da :4 diskili skofov p;i tiei \' teni, da so skleniii, da se ne bodo vmc- šavali v politiene borhe ee se to sploli more imenowiti kaka kri\da. , (ila\no j^lasilo avstrijske krseansko so- eijalne stranke. dnna.iska »Reielispost'f, je prinesla due 14. ntneinbra l()l.> \- i teni ozini jako poneen elanek, ki v^oto- vo nosi na sebi peeat resniee, posebno i se ker tndi »Rciclispost«« saina pristav- lia. da ie elanek "/ avtoritativne stra- ni". i I/ teiia elanka posnemaino bistve- ne misli i>rav nataneno, ker iiredniet ; sani zabteva, da se držimo prav lesn.i s\roiev,ra vira. Torej: - 1.) Iz »Reiehsposte.. je razvidno, da I. v Iaoyii skotiisko konfcreiieo. kjcr so sklenili, da se ne bodo \ dele/.ili «Ui- sovanja '4l(;de n«>\e \olilne reionne. l.\ 'not larno'.ski jc kmalu |xitei!i \ de/eliiein /born skofc skoro iutr;t\ - no-t |i.i:z\a!. nai se iziavijo o teni s-, »,- iem s! k pn nekoliko b(>lj nataiiCno. ¦ \) lako so bili škoiie kot pi;u: IvViJiH'ost ikkako prisilicin. dati no- treben od^os'or. ker h\ lahko dru^aCe nastala k.ika neltotrehiKi su;tiii!cen|a. 4.) ! a od'sso\ or je tiKJi res priv-i. i.amreC odprto pisino na :^rofa I ar- no\\>-ke^a. \ ten1, pisinn sr) jmljski sk'ii- ie razlo/ili. zakai se oni lie- bodo vildv- /ili 'J;imi\ ania. \ teni piMiiu s() škoi;.' nnznali potrebc no\ e \nlilne reionne in niili nastop ni bil na|»erie!i proti novi rc- foMin. aiapak pioti te'mu. da bi b.k m< rda krščansko lindst\(» na korist lu- !"-¦ i-;ti ' vk h!"' a11" in pa proti radika- li/inii \ p< litieiicm /i\lici]ju lueNv.'ii die NadikalMeriiMii de^ p»»litisehen I c- Ik-ii^i. : '• <>b /aCetkn k'tosniib de/ehU'- /bofskib \i>lite\ \ (lalieiii so izdali poljski škofie tudi sknpeii p ;i ^ ! irsk; ' i s t. kirr M' niso i'i\.".i!; t<)l:ko / \i.li!tiivn'(i nisinskib ški>f((\. k- ie svojee <>po/arialo na >ie- \ arnosti radikali/ma. «'.) Ivi iv iispos; Kt)?i-«tatira po te'n i/ia\ab. da se poljski škofje sploh niso see \ilele/ili mthenih !"•< Iričnih ponajanj N /adc> i ikml1 \olilne rciorme in ie /.ito ¦;idt \ saka dol/!ie\. da so oni pri teni kaj /aknvdi. p< polnoina iieosnoxana :n k n\ ;,'na. 1 rodaiie^a ie pae J(»\i>li iasnn, da ie p.«.li:>Ki episkopal bil a priori, /c <>d zaeetka /a mi. da se ne vmešuje v p<»Ii— iiO"o !'«.rb«, /j no\c \idilno retonno. /ato ie treba i'dh>eno pribiti. da škotie niso niti od dalee krivi. ako se poljski in rnsinski poütikl še d(» sedaj niso mo^b sporazmneii. .lako /naeilno ie |\i- ^ebrii šl neko pi^nio, katero ie pisal eden i/nied poliskili škofo\- svoieinu prijaieliu poslancn. Nekaten nasprotni .'.SI; s, iN.'iCii \\- i''isiiii» v >i.rii[ii uiko, ees, el a mv skntie \dele/njejo političnc a^ita- ei.ie dial! sie sich an der politischen Agi- tation beteiligend Reie;lispost < paprae jasno doka/e. da to ni res in v doka/ ie s\-oie trdit\e prinaša lilnvno točko i/ teua škoiovskejia pisma. ki se vilas1: Fpiskopat ft. j. škofie) prepusti politi- CMiini strankam popolno prostost ilelo- \ anja, ker episkopat ni nikaka politična (tr^ani/acija in tudi nima voijc. se viue- šavati v politično ajxitacijo^. Te k >ak snio prexedli prav dobesedno, ker -•" do\()!j znaeilne /a misljenje in delnva- nie iioljskili skofov ^'lecle na pt^itiJnc ^ibanie \- de/eli. I Ikiiiio, da snio steini r'odaiki v- sü'e^ü našini eiiateliein. ki se bri^aio/a sirse politiene doii'odke in so jcoinvo eitali z.e tiipatam, da so i^aliski škofie zakrivili /avlaeevanie volilne reforme. I'odani dokazi. kakor iili je prinesla "Iveiebspost.i so pae ociten doknz, da se galiski skofje /e od začetka niso v- uiešavali v to /adevo in da so propu- stili vso stvar politieiiim strankam. Kakor prevzvišeni škof dr. Malmic1 v /nanein elankn so tndi vraliski skofje nie^o\¦ iini nexarnostnn za politično >n K iiahio /ivlienie. Ugodnost položaja. (\Y(ti iicivlnold nna \>aj hipno irecej \'s|>eha in wUtndi ie \ .se. kar je . zadniem jasii dosetfel¦¦¦. jisto nialeti- i.ostne vredmMi. vendar se bo s tem |)osta\il pred dek^acijami. češ. tflejte . se to sem do^e^el. Po njegovem mne- nju so to skoro ^oto\o prav \e!iki in telittii \spehi. :etudi ta reč dobi dru- ¦^aJno ILe. ako se io po'^leda od blizo. \\< Kro:e pa je tuüi. da ^rrof Ik-rcbtold sain tie verianie do^ti teni vspehoiii". o katerih vedo posebno po\ edati tieka- teri neniški listi. /a deleijacije bi bil ^i^er imel na§ minister zunaniili del lahko vse kaj drn^evra i>ripra\lieneKa kot v resnici iina. a /a pr\'o sjlo bo tudi to. tide.il 4la\ nih stebrov ¦ naše zunanje politi- ke bode tfotovo znani ultimatum, ki snio ^a poslali Srbiii. Za ';-. ultimatum je znaeilno. da se mil Italiia ni hotela prik'.opiti. ker se ii oji\ idno ni zdel v resnici potreben. No. za našo diploma- .. ijo ie bil la iiltinuitum l^otreben in si- .er ra\no \- onem hipu. ko ie bilo :srot«> NM. da Srbi z.e itak inisliio storiti sami - bene opozieije. ker, kakor je ukazal on. tako je veljalo - v sramoto in poni- žanje domačinom! Lizali so mu roko in on je delal. kakor je hotel.« Ali ni d-)- pisniku znano, da je bil pokojni baron Bianclii le predzadnjo triletno dobo zu- pan v Sovodnjah. Napis »Rubbia-Sa- vogna" pa stoji že !eta in leta na po- staji. Vprašamo, kaj so delali napredni sovodenjski župani, ki so pred baro- nom Bianclii-jem v Sovodnjah župano- vali? Zakaj niso oni te spakedranke s postaje odpravili? Znano je •-.. o prejšnjih zupanih, da so jim r art bolj osebne njih koristi nego .» : sploš- ne. Pokojni baron Bianchi je živel med nanii nekaj eez M) let, nikdar pa ni na- stopil nasproti domačinom in slovensko narodnost jc vedno spoštoval. Saj vo vendar pri slavnostih »veteranskega društva«, katerega ustanovitelj je bil on. vedno plapolale med erno-rumenimi tudi slovenske zastave. Vsako leto je daial tudi stalni znesek za občinske re- veže in stalni znesek najstarejšemu obeinarju, katerega je bil zadnja leta yrcuni uukuuis, ruuen \ju ni imci «mimi | cuta v sebi, da bi isti znesek wdstopil obeinskim levežem, ampak ga je satii porueal. Sicer je splosno znano, da ic NI pokojnik üiilosrcen elovek, ki jc raU \ sak(,.i.i;i i uinagal. Kot župan pa je skrbel za ohčino bolj uego vsi njegovi uapredni preduiki. Zato ni posteno za- ga:ijati :-e vanj ueopravieeno in to toliko manj, ker se nc naliaja vee med živimi. Dornberg, dne 15. nov. Čudimo se, da Yam ni še nikdo poroeal, da so pn nas že davno pričeli z uravnavo Vipa- ve. Yze davno pred volitvami si je o- gledala obhodna komisija \ se iiaert«?, ki se ticejo uiavnavc \ipa\c. Y/.e ta- krat nam jc merodajna oseba obljubila. da se iz\ rsijo brambena dela med dorn- berškim želczniškiiu in mostoin čez \i- pavo. in to še jeseni 1912. Ker se pa ni z dclom takoj zaeelo. so eikali hudobni jeziki, da je to le vaba za volitve. Se- daj pa, ko je prcccjsni del tega naerta vze dovrsen. molčijo dotičniki. a mo!- čijo tudi drugi, ki ne najdejo niti toliko časa, da bi poročali javnosti o začetku tega toli važnega dela. Zato sem prijel jaz za pero, da \am to sporočim tcr izrazim zahvalo onim našim bivšim za- stopnikom, ki so dosegli to, da se bodo X'tpava in njeni pritoki uravnali na stroške vlade in dežele. ne da bi mi po- sestniki in občani k tcmu kaj prispevali. livala jim tudi, da se je z clelom najprej v Dornbergu začelo. Polifičnl pregled. Parlamentarni položaj. Z I Hmaja se poroča, da sc danes nadnljuje obstrukcija Rusinov v poslan- ski zhornici. Odločitev glede spora med Poljaki n Rusini pade baje jutri. Kršč. sf.vialci sc : icer sprožili niisel, naj sc uporabljalonasilnasrcdstva.da sc udusi obstrukcija. tako da se bo lahko vsprc- jcla jutri predloga glede zvisanja dav- ka na žganje. Toda do udusenja obstrn- kcije najbrz.e ne bo prišlo. ker grozi pu- sivni odpor poštnili in brzojavnih na- meščencev. Z druge strani se cujcio glasovi, da se pripravlja vlada odgoditi Parlament do srede decembra. Morebiti se dajo do takrat Rusini potolažiti. Si- cer pa tudi presenečenja niso izklju- čena. Avstrijska delegacija se konstituira danes zvečer. Juiri bo avstrijska delegacija vsprejeta od cc- sarja, pri kateri priliki bo prečitan pre- stolni govor. Naš prestolonaslednik v Londonu. »Observer« izvaja v uvodniku: Z odkritim zadovoljstvom angleško Iju-J- stvo sprejema s svojim kraljem presto- lonaslednika habsburške monarhije. Mi se svojih starih prijatcljev trdno dr/.i- mo. Avstro-Ogrska ima pravico do na- šega prijateljstva, ki ga ni nikdar ino- glo porušiti kako dnevno politično na- sprotstvo. Tudi ni v Evropi države, ka- tere vladar bi bil radi svoje modrosti bolj spoštovan in občudovan, kakor cc- sar Prauc Jozet I. NaŠ visoki gost si vsled njegove visoke izobrazbe, njego- \rega prijateljstva do umetnosti, radi njegovih vojaških čednosti in kcr ljubi sport, gotovo zagotovi sica Angležev. Odmev tržaških odlokov ' še vedno ni potilinil. Te dni se vrne ua.š avstrijski poslanik pi. Mercy nazaj v Rim in laški listi z zalostjo in ogorče- nostjo konštatirajo. da sc gledc znanih tizaških odlokov ni dalo dosed nikake bistvene spremembe. Sicer pravi »(iior- nale d" Italia«, je bil pi. Merey jako vnct za dalckosežne olajšave, a vladina volja je bila trdnejša. Zato pra\rijo nekateri laški listi, da Avstrija sedaj ni znala porabiti ugodncga trenutka, da bi bila preklicaia vsc štiri odloke. Pevizija carinske in trgovinske pogod- be z balkanskimi dr/;avami. Kakor sc zatrjuje, bo predložen pri- hodnjc dni ogrski zbornici trgovinski- politični pooblastilni zakon, ki zahtcva pooblastilo za pogajanja z balkanskimi >;ijvhim\c in>5<(jui)c. | Proti bolgarskemu carju Ferdinandu. Rusofilsko casopisje je pričelo ostro oscbno üonjo proti carju Ferdinaiidu, katerega dol/i, da je on zakrivil vojaški in politieni poraz Bolgarije. Isto easo- pisje trdi, da bo car Ferdinand odstopil na korist svojeinu siuu Horisu. Kokovcev v Berlinu. RusKi ministerski predsednik Ko- kovcev je prispcl včeraj v Berlin in koufcriral dalje časa z državnim kaii- clerjem. Konfcrcnci jc prisostvoval tu- di podtajnik zunanjega ministrstva. Jutri bo Kokovcev sprejet cd cesarja v P'.)sebni avdijeuci. Nov srbski list je začel izliajati v Bosni. iinenuje se »Istina«. Odgovorni urednik in izdaja- telj je že večkrat imenovani srbski ad- vokat dr. Dimovič, katerega si je zbra- la vlada za novega politienega voditelja v Bosni. Vlada upa, da na ta način pri- dobi Srbe za vladno veeino. toda poga- janja še niso pokazala drugih vspeliov kot no\r list in novo stranko v Bosni. Da to za slovanski živelj v Bosni ni ugodno, se pač razinne že same po sebi. Darovi Z a S. (i r c g o r č i č c v i) o d p o r ni z a 1 o i> \- (i o r i c i jc daroviil dr. |)oreie. davčiii svetnik ¦"> K v spomin Marija Ponzari. Hvaia! Domače in razne vesti. Premeščenje. Poveljnik 5. oddelka 7. dezelnega orožniškega poveljstva v (jorici nadporočnik Rihard Dim in el je prcmešeen v Klatovo na Ceškcin. Sinrtna kosa. V soboto popoludnc je umrl v $t. Mavru v .^4. letu svoje do- be po dolgi in miičiii bolezni g. Marij h'onzari, blagajnik tukajšnje zastavljav- nicc. sin veleposestnika ^. Fonzarija, zapustivši vdovo in .^ otroke. Pogreb se je vršil včeraj popoludne. Udeležba pri pogrebu je bila velika. Poleg vcli- kega števila doinačinov se je udele/ilo pogreba tudi mnogo Solkanccv in Cio- ričanov. Svetila mu večna lučf Žalujo- či spoštovani družini pa našc sozalje! \ Mcdani je umrla včeraj popolii- dnc in jo bodo jutri popolndne pokopali blaga gospa Marija T o r o š roj. Boško. Bolna je bila le 10 dni in jc učakala sta- rost 66 let. N. p. v m.! Preostalim uaše sožalje! Umrl je v uinobolnici \r Oorici višji evidenčni oficial v p. Marcel Kronegjier. Pogreb se je vršil v nedeljo. Neverjetna predrznost. Ob zadujih deželnozborskili volitvali je begal »No- vi Casu volivce z najdrznejšimi la/mi. Tako je n. pr. iincnoval našo stranko stranko p i j a n s k i h z ag o v o r- n i k o v ter trdil, da sta »Primorski List« in »Qorica« »slavila pijančevanie in zapravljanje kot veliko čednost naše- ga naroda«. IV obrekovanje smo zavr- nili v »Qorici« s temi-le bescdami; »Novi Čas« trdi, da sta »Gorica« in »Primorski List« slavila pijančevanje in zapravljanje kot veliko čednost na- šega naroda. Ta trditev je nesramna la/. in podlo obrekovanje! Naša lista sta v dveh dopisih iz vinogradnih krajev iz- recno pozvala naše ljudstvo, nal »zmerno pije vino«, ker »prevee tSLuilti alkohol škoduje zdravjua. Ce se torej drzne »Novi Cas« trditi, da sta naša !i- sta slavila pijanCevanje in zapravljanje, dokazuje s to trditvijo le to, da je v volilnem boju zmožen vsake laži.« Ykljub tej zavrnitvi je »Novi Cüs« ponovil svojo trditev. Zato smo ga v »t loriciu z due 19. julija t. I. pozvali.naj navede številko našili listov, v kateri se je priporocalo pijaneevanje in za- pravljanje, ker drugacc ostanc nesra- mcii lažnik in obrekovalec. l>o danes sc »Novi Cas« našemu pozivii ni odzval, pae pa je 7. t. m. svo- jo ncresnicno trditev zopet ponovil. Ta predrznost novostrujarskega glasila je naravnost neverjetna! »Sočau in uravnava Vipave. Zad- nja »Soča« prinaša z (iradišča dopis, kjer eitas slcdcco gorostasnost: »Regn- lacija Yipav-j bi morala biti zc davno dovršcna, pa kaj, ko je iinel prejsuji dc- želni zbor in odbor le milijonc za Fur- lanijo.u Kdor ve, koliko truda je stala le privolitev v izdelovanje nacrtov za to vclikansko dclo; koliko prošcni in poti je bilo trcba, da se je delo uvrstilo med uravnavo voda na (lorisAcm, iz katere- ga so ga hoteli nekateri gospodje ele- uiinirati; kdor ve, da jc bilo trcba veli- kega napora, da sc jc pridobilo od pro- računjenega zncska 11 milijonov kron poldrugi niilijon za uravnavo Vipave in ujciiili pritokov, sc mora pač zgražati nad tako pisavo. \ sak pošten Vipavec, ki se količkaj briga za to zadevo, sc mora z ncvoljo obrniti od takega |)osto- panja. Pa tudi rojaki druge narodnosti, ki |)oznajo tozadevna prizadevanja prejšnjih dež. zastopnikov, si morai-.» misliti: Veejih .nchvalcžnc/c\ ni. ucv>,o so nekateri Slovcuci. Zvestoba Slovencu ne ganc jc pel /.c pesnik pred pol stoletja in zgodovina nas iiči od davuili časov gori, da so bili naši |)radedje zvesti svojim vladarjem kot ueomahljivj stebri. \ zadnjih Ictili pa se je večkrat čital po nemškili in laških listih glas, kakor da nasa slo- venska zvestoba, ki jc vzklila iz junas- ke krvi, prelite na bojiščih, kakor da ta zvestoba nc bi bila res tako pristna, kot da bi naše ljudstvo imclo kakc druge prikrite namene, o katerih seveda ni sanjal nikdo razun tistih par nem.ških kričačev, ki so nas hoteli navzgor oč'- niti. Naš narod ni narod Wolfov in Sch()nererjev, ki sta hodila na Bisnuu- ckov grob pretakat grenke solze. za domovino pa nista imela skoro dobre be«scde. Zato pa konštatiramo, kar pravi graška »Tagespost« od zadnje ncdelic na d v e h krajili o našein ljudstvu, o naši zvestobi. En dopis govori o bod )- čih kranjskili volitvali in pravi tudi, da so Slovenci zvesti in udani cesarju in domovini. »Stoletja avstrijske zgodovi» ne potrjujejo nedvomno dinastieno zve- stobo katoliskili .Jugoslovanov in tu ni pričakovati nikake izpremembe.« Hrugi I dopis opisuje garnizije po soški dolini j in pravi podobno o našem ljudstvu: »Ljudstvo jc slovensko, jako mirno, dostojno in zelo lojalnega mišljenja.« Teh par stavkov smo pribili našim Iju- dem v zadoščcnje, nekatcrim nemškim piscem in drugini pa v pouk in navodi- lo, kako se govori in pišc o poštenem našcm ljudstvu. Tvrdka TEOD. HRIBAR v GORICI išče TRGOVSKEGA POM0ČNIKA (prvo inoc). Zmožon mora biti poleg slovensftine tadi italijanSßine in nemščine. Vstop s 1. ianuvaiiem 1914. naikasneie pa s 15. febr Glas iz občinstva. Že davno je sva- rila (iorica« s »Primorskim Listom« .prcd nekim neiuškhn (nelogičnim) go- vornikom zaduji čas nad centralrio kavarno. Pričakovali smo, da sc inu poka/.e pot, od kodcr je prišel sejat slabo seine, pa zastouj, ker dela zopet »nemoten« z nemškim denarjem prose- lite. Nekiin krogom, ki so zato postav- -Ijeui. kliceino stvar v spornin. Na zborovanju deželnili podurad- nikov in diievničarjev dne 17. nov. 1913 sc je sprejela samo resolueija, ki se bo odposlala predsedstvu deželnega odbo- ra. lz\oljenim zastopuikom M Slovenci, ^ Itaüjani) je poverjena naloga, da u- .kreiiejo kar treba v svrlio ureditve svo- jih strciiiljcnj. Porotno sodišče. Prihodnje porotni- sko zasedanje pri okrožiicni sodišču v (jorici se bo pričelo due °. decembra t. 1. \'a vrsto pridejo sledeee obravna- ve: Kazeiiska obravnava proti razpe- čevaLem ponarejenega denarja. Za so obra\ navo sta doloeena dva tedna. Obravnava zaradi razžaljenja časti po- toin tiska proti uredniku lista »L" Eco ik'l Litorale«. katerega . ure poiioči se je vršila v gostilni »AI Polo Nord" v ulici for- mica praveata vojska med vojaki in civilisti. Med nekim vojakom in uekim iieznaiiim civilistom je prišio zaradi plačila do prerekanja. (iostilničar Koz- liiar ic hotel posredovati, a vojak mil je za^adil bajoneto v levi bok. To je dalo povod, da se je razvil med vojaki in dvilisti splosni pretep. pri katerein je biln več oseb ranienih. l'neua dra- gonca so morali z izvo.šeekom prepc- liati v vojasko bolni.šnico. Orozni moj- ster kavaleriiskega oddclka stroinih pušk je dobil 1',, ktf te/.ak kamen v glavo in je obležal nezavesten. Rauje- iiili ie nidi mnogo civilistov. (iostiliii- earja Kozmar-ja so prepeljali tudi v bolnišiiico, kjer se naliaja v tcžkem stanin. CKNTRAL BIO. Dams, iutri in v četrtek se bo preduasal v lein prvovr- sinem kinoglcdiseu draiiiati/iran roinaii Alfonsa Daudet -..lack-., ki imn jakopre- tresliivc prizore. Ob zimskih dolgili večerili je najboljse razvedrilo posrt kinematograia. V (jorici imamo tri taka podietia. a splosna sodba je, da prekasa -Central Bio« v vsakem pogledu oba druga kiuogledišea. Ponovno inoranio opozarjati na velikansko projekeijsko steno. ki je najveeja v Avstriji v »Cen- tral Bio«. Pole^ tega ne smerno poza- biti. da ima »Centra! Rio« tudi eentral- no knrjavo tako v gledališčni dvorani kot v preddvorani in da je v vsakem pogledu preskrbljcno za udobnost ob- einstva. Kdor ima pravi smisel za pravi u/.itek, bo posečal Ic predstave v »Cen- tral Bio«! Nesreča pri delu. .tfletni delavec v podgr.rski papirniei Anton Hvalič si je odsekal dva prsta desne roke, ko je ce- pil drva. Zdravi sc v bolnišnici u. br. Z revolverjem je ustrelil lOIetni Peter \ isintin iz Podgore na .Mletnega Avgusta Succo iz I.očnika. To sc je do- Rodilo v nedeljo zvečer v gostilni Car- niel v Podgori med nckiin prepirom. Sncca so prepeljali ranjenega v bolnis- niso us. br. Visintina pa v sodnijske za- pore. Z okna se je vrgel v Kojskem v soboto Trane Cadcž, ki je zadnje ease dclal na gonije Avstrijskem. Vniivši se v domovino, je kazal znakc iiniobolno- sti. F'Jri padeu je zadobil notranjc po- škodbe, vsled eesar so jj:a prepeljali v bolnišiiico u. br. Nesreča z avtoinobilom v Črničah. V nedeljo popoiiidne je drčal neki avto- niobil prišedši od Ajdovščine skozi Se- lo. kjer bi bil kmalu povozil tri otroke fanta, ki se je bil že ognil v jarek, a mi- sleč, da ^re »auto« za njiin v jarek je skočil na cesto, kjer ga je »auto« takoj l>revrKel in zinastil. ^Auto« mu je sei liamreč čez prsa in ga tako pokvaril, da mu je tekla kri iz ust in uses. Fant je parkrat vzdilmil in je bil takoj mrtev. Vsa vas se je zbrala na licu nesrečc ;n ztfodila bi sc bila kmalu še večja nesre- ea vsled razburjenja Ijudstva, ako bi ne bil »auto« kmalu odpihal proti Šempa- su. »Auto« je vodil povdjnik tuk. vo- jaškc^u lctalncga oddelka stotnik Sto- liazl. Cas bi bil, ker se te nesreCc mno- žijo. da bi varstveni or^ani najstro/.je pazili na izvrševanje |)redpisov, ki ne dovoljujejo tako na^le vozrije po ce- stali v obče, posebno pa po vascli. Nesreča na Cesti pri Sv. Križu. \ eetrtck U. t. in. je vedril posestnik h Dornbcr^a z enim volom in dvema tan- toniu pod Pcčenkovo lopo pri Sv. Kri- žii. Tja sta se zaletela tudi dva popot- nika. Naenkrat je treščilt), strela je ubi- la vola in enega popotnika ter osmodila ene^a dornberških fantov brez vcčie nesreee. Pretep v Dolenjah. Pri pretepu. ki je nastal \- nedeljo zveJer \- Dolenjali. je neki A. Miklavič /. nožcm štirikrat simil v Jiletnetfa l.eo|)olda Simonctič. l:na raiui ie tc/kc^a /luicaia. Snj'MnetiO se nahaja v tezkem stanju v boluišniji us. br. \f Ciorici. Po/.ar v Kormini!. \ soboto ponoei je \' Konninu potforela hiša. ki je las' in v kateri sc naliaja pekarna Katarinc (iulin. Škodf je iS.noit K. Hiva ie bila zavarovana. l/redrio debela pesa. (iosp. < ionii- zelj iz 1 stii pri Aiilo\ ŠCini ie pridelal na svojem posestvu peso, ki je bila (ö ^m dolisra. -H em debela ter tebtala 7 kilovi'ramow PaC izredno debela pesa. Slivc eveto v s\. Wartinu v Lstji. (iosp. Stibilj iz Ustij pri Ajdovščim nam je luinescl evet slive. ki je v polnem evetu. Paj redka prikazeii! Most pri IkaciiMii si je iKiša in la.ška komisija ojilcdala due l.\ t. in. Scdariii most je /e silno neiiorabeu in nevarnost je. da ve /vjodi kaka nesreča. l.a.škj in- žener lOsoliui ie dobil sedai ualo^o. Ja uapravi d\a tozade\na naC'rta: edne^a za prostor. kjer stoji sedanji most, ed- ueira |ki za čisto no\' projekt. Od de- narnili sredstev bo seveda odvisiio. ka- teri naert bo prišel v delo. ker bodeta oba skoro enaka. ' Razveljavljeua pojjodba. 1'ržaški ma^istrat je pred kratkim kupil pro- store :n poslopje bivsega skofijskeKa konvikta \' Trstu za 450.000 K, toda nainestnistvo je to reč razveljavilo, čes, da je kupna eena dosti previsoka. Zato je potrebna sedaj nova cenitev in nova po^odba. Y reeeuem poslo|\iu misli tr- žaški ma^istrat preseliti unictuiški nui- zej in napraviti slikarsko ^alerijo, ka- kor iinajo to že vsa veeja mesta. Dopolnilua deželnozborska volitev v Istri v mestni sktipini Vodtijan-Pazin- Buzet. V nedeljo se je vrsila de/.elno- zborska dopolnilna volitev v istrski mestni volilni skupini \'odnjan-Pazin- Buzet. lzvoljcn je bii za poslauca itali- janski libcralee dr. Sbisa. (ilasbena Matica« v Liiibliani pripravlja velik koncert v proslavo s|)o- niina slovenskih skladatcljcv bratov dr. Bcnjainina in dr. (liistava Ipavica. Koncert se vrši v nedeljo dne 14. dec. Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo pokazal zasluge obe'i brato\- Ipavcev za razvoj slovenske Rlasbe v zadnjih 60. letili. lOOletnica junaških Blejk. Leta 1S13 so se hoteli Francozi polasMti dragoceiiosti v eerkvi ua blejskcm oto- ku: to so pa zabranile junaške f^lejke, kar so tudi zgodovinarji nataneno po- pisali. Lctos bodo slavili spomin na to junastvo na Bledu s posebnim slavljem. Pasivna rezistenca poštnili nastav- na obljubo ministerskega predsednika grofa Stürgklia, da bo sluzbena prag- matika v kratkem uveljavljena, ne bo izvajala. Tri dlvje lovce so zajeli orožniki v ljubenskern okraju na Zgurnjem Štajer- skem. Vsi trijc so uslužbenci pri drzav- iii zcleznici in sicer kakor poroča .'Ta- gespost« je eden iz Srniliela nad Ljub- nem, dva pa sta iz (i or ice. Kden se baje zove Ressmann in eden Flasehber- Ker. Vsi trije so bili prijeti po noči, ko so si palili pri ognju divjačino: izročeni so bili takoj sodišču v Ljubnern. Jubilejni spomenik cesarju Francu Jožefu I. Na l)unaju se je konštituiral pripravljalni odbor obstoječ iz mnogo- brojnih odličnih gospodov, ki namerava postaviti našcmu cesarju Francu Joze- fu I. za njegov on Iwni vladarski jubilcj odličcn spomenik v dunajski rezidenci. Spomenik naj bo nekakov znak hvalež- tiosti vseli državljanov »rozvezc, tedaj tudi Neničijc in Italije. 15(1 milionov prebi\alcev bode tako pokazalo svojo udanost sivolasernu našemu vladarju. ki sedi že tako dolgo vrsto let na pre- stolu svojih dedov. Dne 2. decembra 1.1. bode preteklo že 65 let njegovega modrega vladania, to je doba, ki je iim- lokomu bila od božje previdnosti dode- liena Zato pa so pripravljajo narodi ši- rom naše A\strije. da dostojno prosla- vijo ta pomemben dan. kakor jih je inalo \- zgodo\-ini. OCiten znak udaim- sti in Ijubezni do častitljivega \ladaria pa bo ravno omenjeni slavnostni spo- menik. ki bo postavljen v dunaiskem mestu. Izdaia pisemskih znamk v svitkih. Počenši s 1. :srrudnom 1^1.^ se br>do od- dajale |n\einskc znamke po -\ 5. in. jo, _}5. .^o in .^5 vinariev tudi v s\itkih. S\itki znamk |x> .\ 5 in 10 vinaiiev unajo |io looo, dnikri pa po 5sHi znamk. Svitki se moreio kupovati samo na po- stnili uradili. in sicer jih bodo imeli v zalotfi začasno samo tisti postni uradi. ki se iim bo kupovanje svitkov poprej naznanilo. Svitki se bodo prodajali po imenski \'rednosti /nanik brez zviška. Dunajski iiuncij se je mudil te dni \- Rinui in imel poles: oiL-ijelne avdijen- ee še več. pogovorov s Sv. Ocetom. Poštni avtomobili na Dunaju. li>ti poročajo. da sc> se poštiii avtomobili, ki prevažaio za\oje in dru^e posiljatve. na Dunaju pia\ izborno obnesli. Sedai mislijo vpeljati tudi za pisemski pro- met, pobiranjc in odvažanie piseni na kolodvore, elektricne avtomobile. ki zmorejo težo do lOdO kilograniov. Ta- ko poeasi izginejo »pramei« iz pronieta in fijakerski konj se bo videl k veciemu še v kakein muzeiu. Ostra prepoved je zadela baje neinške liste ua Ruskein. Kakor poroča ¦Ki'iln. Zeitung» je ruska vlada prepo- vedala v ruski državi razprodaio in ua- rc-jexaujc \ seh uemskili listov. Naš četrti dreadnougt naprediiie baje jako iiočasi. Tekoiu maja 1. 1°14 bi že moral biti kouean a težko bo do konca imenovanega leta se spusceu \- morje. Nova bojna ladija bo uosila ime »Sv. Stefan» in izdelujejo jo v ladjedel- uici »Danubius(( na Reki. Ker pa je ta ladjedelniea se iniado pfxljetje, so ne- kateri že \ začetku odsvetovali, da bi se ji izročilo tako važno delo. Sedaj se že vidijo posledice in naša nova bojna ladija kakor rečeno prav počasi naprc- duje. Radi Nobelove nagrade, ki je pesnik Rosegger ni dobil, se še vedno budu- jejo naši Nemci. Sedaj dolžijo švedske- ga pisatelja in pesnika dr. Alfreda Jen- sena, ki je velik prijatelj in poznavalec Jugoslovanov, da je on zakrivil, da je dobil Nobelovo nagradi; indijski pesnik. Sicer ta gospcxl pri nas res ni posebno znan, razun učenjakom, a bržkone v Indiji koseggerja še nianj poznajo kot poznamo mi indijske poete. Kiamil paša umrl. Bivši turški veli- ki vezir Kiamil i>aša je minole dni umrl na otoku Ciper. Droblinice Važno 25-letnico so praznovali dne 14. t. m. v Parizu. Ta dan je poteklo namreč 25 let odkar obstoja svetov- noznani zavrxl Pasteur, kjer zdravijo pasjo steklino. Sloveči zdravnik Paste- ur je bil prvi. ki je začel iskati pomoci proti tej grozni bolezni in res se mu je posrečilo z nekaterimi poskusi na do- maeih zajcih dobiti sredstvo, katero u- činkuje proti pasji steklini. Sedanji vod- ja tega dobrodelnega zavoda je ruski učenjak Mečnikov. Pri nas v Avstriji obstoja tak zavod na Dunaju in v Bu- dapešti. Levinja je pridrla v šolo \ nekem kraju blizo Berolina. /!ival je zbežala iz menezariie in drvila naravnost proti šoli. Otroci so bili seveda preplaseni in zmesani. da ie bilo groza. Eden deček ie prav budo ranien na gla\ i. kamor ga je zverina udarila s taco. Krotilec. ki je bil levinii hitro za petami. je potem raz- diviano žival zopet spravil na \'arno. Gospodarsfvo. Zadnja trgatev po južnem Šta- jerskem. Kakor na\ adno. so tudi letos pustili uekateri posestniki grozdje de- lonia več casa na trtah. Se Ie zadnji teden je koncala koneena trgatev. Boljse vrste imaio 15 do 20 odstotkov alkohoia. Nekaterim posestnikom je. kakor smo svoj čas poročali. ravno uailepse vinograde poskodovala toča, kar je ostaio je pa krasen pridelek. N sploh je vspeb še precej obilnejši kot se ie v začetku trgatve prieakovalo. Znižanje voznih cen za prevažanje železa. Yrava a\ strijskih državnih že- leznic je sklenila znižati vozne cene za železnino, ki je namenjena za eksport, posbno pa v Italijo. v Egibt. na Balkan itd. Tovarnarii in izdelovalci železa. ki so vsled sedanic krize imeli velike iz- gube. dobiio tako vsaj nekaj svoje skode pokrite. Naša industrija ima že tako in tako jako težko stališče in jako malo odjemalcev, ako ima pa še doma vsoke transportne tarife, potem seveda ne more doliajati drugih držav, ki nam de- lajo povsod veliko in resno konkurenco. Kar pisejo n. pr. nekater ineiuski listi. da nituamo mi nikake trgovske izgube, to so prav gole in neinnne besede; trgov- Draginja je prestana bo vskUknil vsak. ki se o tem prepriöa v tr- govini 1 MEDVED-GORICfl Gene so sledeče: Mošak obleka E 28, 34, 40, 35. Zlmska suknja „ 20, 25, 30, 40. Pelerlna „ 15, 20, In 25. Otročja obleka od 7 K naprej Prepridajte se o tem v izložbenih, oknili kjer cene jatmo govore da je v resnici IIRAOIMJA PRESTANA Central Bio Vsaki dan velezanimivi DroeramL V nedeljo pnMpoludnr od 10.— 12.: Scstanok vsoh oko- ——-—t=^-----liranov v ,. B 10". — — -.,..,,-.-,., ~-_ ska poročila govorijo nckoliko drugače in tcin ic verjeti. kakor so pomča, bo zui/.ala tudi ju/.na /eleznku /a ckspor- tno /eleznino svoje vozne cone. lzredni občni zbor „Go- spodarske zadruge za goriško okolico". (Koikv.) l\oz ituljanskega Kroinpirja. ltalija uvaza v iiaso ür/avo löoudo 2IKMI vagonov zgodniega kroinpirja in sicer najvcvj v onctn casu. kit moruino mi nas pridclek siliti iz državc v Ncm- Ciio in švia). Kako se je skrbelo 1. 190b, ko se je spmninjala trgovinska pogodba z Ita- lijo in Nomčiio, ka/.e v/e to. da ima ltalija popolnoma prost uvoz kront pirja v našo dr/.avo v oncni Jasu, ko mi doma pridelujemo dovolj kroinpirja ter so znižane žel. tarifc. /a izvoz v Netncijo pa tnoraiuo plačati eno mar- ko, to jc 1 K IS vin. pri kvintalu. Torei Ncmčija je nadela colnino do 1. aviru- sta v oncm časii, ko tic pridcluic do- ma doticne^'a pridelka. Avstrija pa ic pustila prost uvoz iz .aliic, tedaj ko pridclamo tu kroinpirja dovoli za Av- striiskc trije. In kdo ic tenui kriv? Mar poslanci. vlada ali trijowi? Jaz pravim, sami sino naiveč krivi. Ako hir-'-nio kaj inicti. moramo najprej sami -¦¦¦ ti. kaj k trcba zahtevati \r obram- no našili interesov. Zastoni ic kriacti ob volitvali: ta poslanec je dober, ta bo za uas dclal itd. PosIuiilv bo tcdai do- ber in bo vspešno dcla! za uas. ko him bodciuo sami povedali in od njejra zali- tcvulk kaj naj stori za uas. kcr >c bo lahko opiral na zahtcvc liudstva. Za obdačenje italijanskega kroinpirja in zelenjave. Pred par leti se je ustanovilo na I Hmaiu ncko posredovalno društvo za prodaio avstriiskili kmcčkili pridclkov. Od tedaj sc jc začclo zaniniati poljt-- dclsko ministcrstvo za našo dczclo *cr po prouccx auju ic prišlo do spoznanja. da bi sc dalo tu pridelovati vsc \' /.':.- dostni mcri, kar nudi scdai ltalija. Za- l<:rc-i it tipati, da sc bode dala dos.:ü obdačbu italijanskcjia kroinpirja. zcle- pja\e in tudi drugih pridelkov. Vlada jc ze začela nabirati ^radivo za trjio- vitisko po^odbo, ki sc bode sprcineni- la I. 1°-K). Zati*rcj ne smcino zamudin prilike zalitevati carino na uvoz itali- janskcKn bkiga. Poslužiti sc lnorainn \sc!i nio^očih sredste\', da dosczcni:; i svoj naincu \ obrambo doiuačih pi i- ! delko\. ki so /a obstoj goriškega po- Ijedelca življonskcga poniena. / ob- dačlio italijaiiskcga kroinpirja ue bi bilo prav nič oškodovauo doinačc prcbival- st\o. Res pridela gorisko-gradiščauska de/ela Ic do |i>Hii \ a^onov /^odujey;a kronipirja; prostora pa inuuuo za pri- delati nad MMM) vagonov; sadilo bi se era veC: ako bi bile priineruc cene. I >a dosežemo omejitev uvoza iz Italije. pa moramo skrbeti. da bodeino tu pride- lovali one vrste kroinpirja. ki ga zab- tcvajo na nimaju, \- Pragi in Budape- sti. kainor gre do sedaj le italijanski krompir. Zatorei ne protivite sc navo- dilom vodstva zadruge za preinciubo semen. Kakor s krompirjem tako skodujejo Italijani tudi /, uvo/.om zelc- ujave. Zadruga je to leto razposlala na \ sc trgc zeleujavo (vrzote) za poiskus. kier je bilo kaj upanja za prodajo. IJo- iskus se ui obnesel; trg za jesensko /c- Ije nain ostane le Trst. Trst bode tudi zadostoval. ako sc ustavi uvoz iz It.i- iije. Po koiičanein go\'<-ru so izrazili zborovalci zeljo. naj sc skličcjo potrcb- ni sbodi, da se ljudstvo splošno pouei i (; /adevi earine, kar jc vzel odbor un j znaiiic ter obljubil to preskrbeti. ^ K besedi se oglasi še podpredsed- ' nik zadruge h'rane Faganel ter spod- , buia Jlanc po geslu \ edinosti je moč>. ! (io\'ori: Združeni knietje tvorimo ne- j premagljivo inoc. s katero se zauiore- ; mo vspešno boriti za nasc praviee in za napredek. Posameznik. pa bodi tu- : di prciuo/.eii. je |ira\'Li ničla. \ prodaii pridelkov - hočeš noees se mora j pustiti izkoriščati od trgovea. Ožigosal ; je tudi nekatere mogotee med raini. ka- j terih dolžnost ie, nas podpirati. stoic 1 pa zvesto ob strani trgovcev in nam i nasprotujejo. kier Ic morejo. K sklepu opozarja predsednik člu- i ne, naj se ne dajo slcpiti po !itijskačili • v krčmali. \sak. ki nasprotuje zadrugi. : je naš nasprotnik in «ovražnik lodi^i ' da je navaden hujskae. izobraženec ali i naiveeii gospod. To zabrusite hvjy. ! skrbi po\rsod in xsakonuir \- obraz in j bodite prepričani. da stc storili s\-oio • dolžno^t in za sc dobro dclo. 1 \i veste. koliko stc obxezani pr; I Zadrugi. torei toliko morete zgubiti. | \'odstvo trgovine voli skupni odbor, ';; 1 šteic rib clanov. \ i xeste, za koliko jam- . ei xodst\o trgoviuc po noxi pc-godl-i. ! 'I'f-rej ko ste vsako lcto za sc vsc to ! \Tcdili. morete mirno spati in brc/ skrbi. Predsednik sc sc zalivali za <•- biino vdelezbo ter zakliuči zb,oro\'aip •. ZÄHVALA. Globoko ginjeni izrekate podpisani najtoplejšo zahvalo sem onim osebam, ki so na katerikoli narin pripomogle k temu, da se je pogreb njunega oboževanega in ljubljenega sina, soproga, očeta, brata, svaka, zeta in nečaka gospoda Marij-a Fonzari ! zvršil na tako slovesen način in spomin nanj tako počastil. I Še posebna zahvala gre vsem blagorodnim gg. uradnikom Zastavljalnice in ž njo združene hranilnice, prečastit. gosp. monsig. Iv. Wolfu, kot zastopniku zavodovega varstva, vsein zastopanim korporacijam, raznim odličnim osebnostim, vsemu miiogobrojnemu slavneniu občinstvu ter si. pevskemu zboru iz Gorice in konečno vsem preblagim darovalcem prekrasnih vencev. Št. M a v e r, due 18. novembra 1913. Dni/Jni Fon/ari - Fon. Zborox anja sc je udeležilo 270 cla- nov. \ es čas zborovanja, ki jc trajalo ^ are. je bil vzorcu red. Zbor je poka- zal vkljub izredno slabi lctini. da jc še obrauil nas kmet dobro voljo, polno \ nemo in splošno zaupanje v ^Zadru- go«, x' svojo mogocno organizacijo. Pal Bog, da bi dub zadružuištva v kratkem prešinil vse kmetovalec naše de/ele. Pa bi vsi kmctje iskali potreb- ne sainopomoči x skupni organizaciji za prodajo vseh ktnečkih pridelkov. Ppajmo! „Narodna Tisharna" v Gorici sprejme spretnega in pošteuega oloika öl izterißvalca Oglasili se je v „Narodni Tiskarni" v Gorici. Fraicü (prej Glgoj a Nemec) u! ca Municipio bt. I v Gorici, priporocü sluvnemu občinstvu v me- stu in na deželi svojo bogato zalogo p.ajboljšh istrs.-ih in doniičih vin. Posilja nö dom. - Postrežba toina. Čitajtt! m ciflite se! Nmrjttiii! 700 hasou samo za K V ZQI 1 ura. znamka nAnker* natancno idoda pozlaeena (jainstvo S leta) s pozlačeno verižico. 1 modema kravata iz svile za jiospoda, 3 lim' nosnc rute, 1 elegantr-n prs.au z brilanti za denar vrne. — liiziko je i/.kljiičeno Pozor1 1 OO.OOO parov fevljev, 4 pare čevijev za 9 K. Zaradi plačiluili težkoč rniiojiil» vi-likih tovaren som poot>lašn razprodati veliko itiik;- ži^o čevljev nirio^o _)od tovarnisko ceno. Zato prodani vsakomur 2 para niožkih in 2 para žeu- skih čevljev iz usnja, injavih ali črnih, elosaiit- i.ih liove fasone, velikost po poslani men v cm. Vse šliii pare prodani za K 9. liir/po'ii'ja po povzi tju S LANDAU, Krakovo, Berka Joselewlcza 3.1154, Zariscnjava dovoljena in tudi denar sc vine. Ivan Bednafik priporoča svojo knjigoveznico v GORICI ulica delta Croce stev. ¦>. Janez Werbnjak^ trtnica BREO P. PTÜJ priporoča; aiiierifike eepljcne t r t e, seznam trt: la.ški rizling. burgundtr beli in tdeči, muškat, silvaner, žlahtnina beia in rdoča. danfol, kapčina, izabela in še nekaj drupih vi-t Cep- Ijene trte. na Hiparijo in Montikolo stantjo 100 kosov 14 K, bilfo ^korenjakij 100 kosov 3 K kolči 1000 kosov 12 K. Jakob Hiklus mizar in lesni t r g o v e c ^- v Podgori ^s^ n voflii žBlBinitteia mosta (na cesti, fci pelje proti Gradiški) o o o Trguje tudi z opeko vsake vrste, ima veliko zalogo vsakovrstnega trdega in mehkega lesa, ima tudi vsake vrste grede, tramove 3 3 od 3 — 12 metrov dolge in 3 3 od 3—12 colov debele. NAJ&0U/Ä /TREHA /EDANJ0/T1 CivfHit:/KRIUtVEt ^aestniccmentni i skriljevecfirmH FiRMltäVETOVARNEzADRioz WLiy7TBMBÄtHQ&TP1E/TINGI < /PODN^Jt ÄV/TRIJ/KO H«PS 2AJ'TOR-'TVO IN ZALOGAW 5 GREGOR it' GQRIC A ozK a uncft Ai l^upujie samo dwokolej | „ALTENA", francoskt , vrste,i ki so najtrpežnejši , in na boljši boclisi za na- vadno iabo ali za dirke I -1^ Rivalin strojiOrigin 11 „Vittuim" so naipraktičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno Si- va nje in stikanje (vezenje).Stroj tečo brezšumno in je jako trpe- žen. Puške. sainokrese, slamo- reznice in vse v to stioko spa- dajočepredniete se dobi po to- varniški ceni pri tvrdki Keršeuoni t Cuh, G O R i C A - Stolni trg St. 9. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Ba'vcnr. Tiska «Naroana nskarnar^agovrX.nctiiceÄTCr;