1 f |j \ HVttl M GLASILO NA6AVL3ALHZ ZADfcVCI VSLVZBZNCIV DRŽ.ŽIL. Štev. 4 LJUBLJANA, 20. APRILA 1932. Leto VIIT. I) er Žič Ivan: Pred občnim zborom Letošnji redni občni zbor naše Nabavljalne zadruge se bo vršil v zelo težkem času in mora vsled tega rešiti veliko zelo važnih vprašanj. Prvo vprašanje je sprememba oziroma dopolnitev pravil po določbah novega zakona o nabavljalnih, kreditnih in proizvajalnih zadrugah. Savez je pripravil enotna pravila, predvsem za nabavljalne in kreditne zadruge, in bo občni zbor moral sprejeti vse tiste spremembe, ki so utemeljene v zakonu. Drugo vprašanje je princip nadaljnjega poslovanja nabavljalne zadruge. Tudi novi zakon daje nabavljalnim zadrugam pravico polne presoje glede načina poslovanja. Živimo v gospodarski krizi ter ne smemo biti ne preveliki pesimisti in ne preveliki optimisti. Trezno moramo presoditi predvsem, ali je možno, da bi v naši zadrugi spremenili osnovo glede na tako zvana povračila. Pri tej presoji si mora članstvo biti na jasnem, da prehod iz dosedanjega principa, da zadruga daje povračila, ni izvršljiv takoj, nego ga je treba z resnim in pametnim delom polagoma pripraviti. Veliko se je zadnje mesece govorilo in kritiziralo, češ, zakaj naša zadruga ne zniža cen ter tako podpre svoje članstvo, ki je vsled znižanja plač in mezd ter redukcije delovnih dni finančno zelo prizadeto in komaj s svojimi prejemki krije neobhodne izdatke za golo življenje. Ravno* tako se je več mesecev razglašalo, da letos povračil ne bo, itd. itd. Vse take govorice se sicer ponavljajo vsako leto, vendar si moramo biti na jasnem, da te govorice zadrugi ne koristijo in da jih je treba onemogočiti v interesu samega članstva in v interesu zadružne ideje. Trdim, da je nadalje danes absolutno nemogoče, da bi naša zadruga mogla opustiti dosedanji princip tržnih cen pri prodaji robe in povračil ob koncu leta. Ne samo, da bi zadružna ideja med našim članstvom trpela, nego bi zadruga mogla priti v doglednem času v težko stanje, ker danes zadruga še ni tako močna, da bi pri pobijanju cen mogla prisiliti tako zvano prosto trgovino, da svoje cene prilagodi cenam naše zadruge. Tak gospodarski boj ne bi bil pravilen ter bi škodoval zadružništvu državnih uslužbencev in železničarjev. Vsled tega je potrebno, da zadruga svojo doseda- njo osnovo še bolj spopolni s tem, da nivelira z znižanjem režije na najmanjšo mero prodajne cene, pri tem pa ostane osnova povračil nedotaknjena. Tretje vprašanje je čim tesnejša kolaboracija naše zadruge z ostalimi posestrinami, nabavljalnimi zadrugami drž. uslužbencev v dravski banovini, oziroma v Sloveniji. Na anketah 1. 1930. so bili v Savezu sklenjeni razni sklepi glede skupnih nabav, ki so izraženi v novem zakonu, oziroma v pravilih. Sigurno je, da bo naš Savez rabil še veliko časa in truda, preden bomo prišli do velikih skupnih nabavk. Za sedaj imamo samo sladkor in moko. Izvedljivo pa je in to je tudi bilo na anketah sklenjeno in priporočeno, da zberejo v posameznih pokrajinah močnejše nabavljalne zadruge okoli sebe manjše, predvsem za nabavo neobhodno potrebne kolonijalne robe. Od leta 1930. nismo še storili v tem praven nobenega pomembnejšega koraka naprej. To je v škodo naši in ostalim nabavljalnim zadrugam državnih uslužbencev pri nas v Sloveniji! Ta zavest je nekako sedaj splošna med vsemi drž. uslužbenci in je dobila precejšen poudarek na občnih zborih nabavljalnih zadrug drž. uslužbencev v Ljubljani in v Mariboru. Zakon nudi možnost skupnega delovanja vseh nabavljalnih zadrug, ki so včlanjene v Savezu in odvisno je od nas, kako to sodelovanje izvedemo v korist svojih zadrug in svojega članstva. Možno je, da naša zadruga nastopa s sestrsko ljubljansko nabavljalno zadrugo drž. uslužbencev pri nabavi precejšnje vrste kolonijalne robe in tudi pri prodaji manufakture skupno in doseže s tem radi nakupa v večji množini in prodaje manufakture v večji izmeri, za sebe in za zadrugo drž. uslužbencev lepe uspehe. Spoznanje in dobra volja sta tu! Potrebno je samo delo, uspeh more biti samo pozitiven in dober. Še eno vprašanje obstoja, ki se mi zdi najbolj važno. To vprašanje tvori morala v našem zadružništvu. Težko je služiti dvema gospodarjema, pravi naš slovenski pregovor. Nemogoče se mi zdi, da bi član naše zadruge mogel biti istočasno tudi član kake konkurenčne nabavljalne ali konzumne zadruge. Zadružništvo drž. uslužbencev vseh panog je dobilo z novim zakonom svoje čisto posebno obeležje na znotraj in zunaj. Po določbah zakona in po intenci j ah zakonodavca je to zadružništvo ustvarjeno, da tvori glavno obrambno sredstvo v boju za obstanek, razvoj in napredek celega stanu drž. uslužbencev v naši državi. To zadružništvo ni naperjeno proti nobenemu drugemu stanu našega naroda, nego naj bo samo sredstvo, da si stan državnih uslužbencev vseh vrst in panog more osigurati ono mesto v našem narodu, ki mu pritiče. To spoznanje mora preiti v kri in meso slehernega jugoslovanskega državnega uslužbenca. To spoznanje pa tudi nalaga dolžnosti napram stanu, ki jih mora sleherni pripadnik brez vsake rezerve sprejeti in spoštovati. Slepomišenja v tej stvari med drž. uslužbenci ne sme biti. Slovenski železničarji so v ogromni večini zavzeli pravilno stališče, ko so z žrtvami in delom gradili sedanjo ponosno stavbo — našo nabavljalno zadrugo. S8 Razvoj naše zadruge v minulih letih je utrdil zadružno idejo med slovenskimi železničarji že do take izmere, da moremo vzlic vsem težkočam vskadanjega življenja z vedrim očesom gledati v bodočnost in pričakovati zboljšanja gospodarskih razmer. Naj letošnji občni zbor to prepričanje še bolj utrdi, ne samo pri onih tov. zadrugarjih, ki bodo prišli na občni zbor, nego pri vsem članstvu! S tem bo storil svojo dolžnost in obenem dokumentiral pred vso javnostjo, da hočejo imeti državni uslužbenci in železničarji vseh panog svoje zadruge neokrnjene v korist svojega stanu in v gospodarski prospeh našega naroda! s c: Zadruge in trgovci V zadnjem času se zanima trgovina in trgovci spet prav živahno za zadruge in njih delovanje. Zadruge so predmet javnih razprav v časopisju, še bolj intenzivno pa se dela v ozadju, da se omeji pokret in razvoj konzumnih zadrug. Tako prinaša »Trgovski list« večkrat članke, iz katerih se zrcali hudo nasprotstvo predvsem napram zadrugam državnih nameščencev. Drugod pa se vrše intervencije v pogledu na zadruge ter smo doznali za konkretno zahtevo ozir. predlog trgovcev, ki ga kratko priobčujemo: 1. ) Uvede naj se kontrola nad poslovanjem nabavljalnih zadrug. 2. ) Sestavi naj se za nadziranje teh zadrug komite, v katerem bi bili zastopani tudi gospodarski krogi po dveh članih. 3. ) Državnim uslužbencem naj se maksimira njih konzum v nabavljalnih zadrugah na 30% mesečne plače. 4. ) Naj se gleda na to, kaj vse delajo člani upravnega odbora nabavljalnih zadrug. Tisti, ki se udejstvujejo v upravnem odboru, ne morejo tudi izvrševati svojih dolžnosti v svojem uradu kot državni nameščenci, ker zanemarjajo službo itd. Sicer se nam malokdaj posreči, da vidimo vloge, ki jih pošiljajo razni trgovci in njih korporacije na razna ministrstva. Toda vpogleda imamo dovolj, da si lahko predstavljamo tendenco teh krogov. Bije se boj proti obstoju in razvoju konzumnega zadružništva in treba je, da si napravimo v obojestranskem interesu enkrat pravo sliko o tem boju in njega upravičenosti. Kaj je trgovina? Kdo je trgovec? Trgovina je posredovanje med producentom in konzumentom. Trgovec je ta posredovalec. Ali je trgovina potrebna? Je. Brez nje ne bi prišli preko naturalnega gospodarstva, brez nje se ne bi nikdar tako razvili narodi v svoji kulturi, nikdar ne bi našlo svoje eksistence toliko in toliko milijonov ljudi, če bi ne bila znala trgovina vzbuditi med raznimi sloji prebivalstva zanimanja za razne predmete in se uveljavila tudi v ostalem kot močna vez med duhovnim in gospodarskim življenjem posameznih narodov. Trgovina je torej potrebna. Posredovanje pa rabi svoj aparat in ta aparat je bil dozdaj trgovec. Mali trgovec, ki prodaja na deželi in v mestu, večji trgovec, ki kupuje na debelo ter zalaga male trgovce in naposled veletrgovec, ki se peča samo z nakupom nekaterih predmetov, ki jih naroča doma in v inozemstvu ter zalaga večje trgovce-grosiste. Trgovec, mali in veliki, ima v današnjem gospodarskem življenju v prvi vrsti nalogo, da posreduje. V vršenju te naloge si služi svoj kruh, kakor si ga služi kmet, obrtnik ali državni uradnik. Do tu je vse dobro. Toda trgovec ima pri tej svoji nalogi po večini tudi svoj namen, svoj prav poseben namen, ki ni v skladu s pravo njegovo nalogo, ki gre preko njenega okvirja in ki ga, če je odkrit, ne more utemeljevati. Povečini gre trgovec za tem, da zasluži, kolikor se da zaslužiti. Šele v drugi vrsti se zaveda svojega pravega poklica, ki mu je odkazan v današnjem redu, namreč, da posreduje. Trgovcu je na tem, da se dokoplje do blagostanja, da poveča svoj obrat do veletrgovine, da si nabere potreben lastni obratni kapital za čim večji razmah, da na drugi strani izpodrine tako ali drugače svoje tekmece, ki so mu na poti. Kot veletrgovec skuša vplivati na zakonodajo, na carinsko in železniško tarifno politiko, Skratka, na ves gospodarski in politični razvoj. Tako smo čitali dne 2. aprila t. 1. v »Politiki«, da so zahtevali trgovci devizno zaporo in s tem skoro onemogočili uvoz tujega blaga, predvsem manufakture, češ, da imajo skladišča prenatrpana in da ne vedo, kam z blagom. Ko so dosegli devizno zaporo, pa so povišali cene za 10—30% z motivacijo, da bo zmanjkalo blaga... Za sabo imamo bilanco žitnega režima! Kdo je organiziral in kdo je vodil deputacije, kdo je imel dobiček od vsega? Država je imela morda najboljše namene, ko je ustvarila Privilegirano izvozno društvo. Vzdržati je hotela davčno in kupno moč kmeta-producenta, pomagati bi mu moral konzument, državni nameščenec, kateremu je pustila država prejšnje prejemke. Samo člani naše zadruge so na ta način prispevali nad en milijon dinarjev. Pa ni imela od tega dobiček niti država in ne kmetovalec. Glavni dobiček je spravil posredovalec. V svojem zadnjem štadiju se veletrgovina niti ne bavi več s trgovino kot tako, s prodajo blaga, temveč trguje samo še z delnicami trgovskih, industrijskih in denarnih podjetij. Oglejmo si še malo drugo stran izrodkov veletrgovine in kapitalizma. Pred dobrim letom smo dobili z zakonom o stabilizaciji dinarja tudi prost devizni in denarni promet. Koliko našega kapitala in denarja je šlo v Švico, koliko se je špekuliralo s funtom! Kakor mačka svoje mlade, tako prenašajo kapitalisti svojo imovino in zlato iz ene države v drugo, iz tresorjev ene banke v drugo. Brez- poselnih je 50 milijonov ljudi, množice stradajo, na drugi strani pa zažigajo kavo, bombaž, ne vedo kam z žitom, mesom, denarjem itd. Na eni strani preobilica vsega, denarja in živil ter industrijskih proizvodov, na drugi strani pomanjkanje vsega tega. Ko je propadal Egipt, je imelo par mogotcev v rokah vse premoženje dežele, ko je propadal rimski imperij, je posedovala skoro vse bogastvo peščica ljudi. In danes obvlada denarni trg v Ameriki in v Evropi tudi samo par miljarderjev. Kakor je zraslo na razvalinah poganskega Rima krščanstvo — komunizem v pravem pomenu besede, tako se poraja danes med nami zadružništvo kot bodoči družabni red. Zadružništvo, solidarizem. Mi vidimo igro kapitala v malem, vidimo njega igro v velikem, in kdo nam zna povedati mejo med enim in drugim? Vse polno imamo danes ljudi, ki hočejo živeti od posredovanja med konzumentom in producentom. Kot organiziran stan zahtevajo svojo eksistenco, udobno eksistenco v organizmu produktivnega stanu. Na podlagi obrtnega lista, obrtne pravice do trgovine zahtevajo pravice za svoj obstoj, toda zahteva jih več, nego jih more preživeti konzument ali producent. V Ljubljani je bilo pred vojno, leta 1914., 333 trgovin, novembra 1931. jih je bilo 1698. Ker se ni v tem času tudi v tej meri povečalo število ljubljanskega prebivalstva in okolice in ker je na drugi strani državni nameščenec neprimerno slabše plačan kot pred vojno, je jasno, da mora trgovec več zaslužiti, da lahko najdejo vsi sredstva za svoj obstanek. Podobno je z denarnimi zavodi, obrtniki itd. Ali smo mi konzumenti krivi, da si je toliko ljudi izbralo ta življenjski poklic? Nasprotno, ravno spet trgovci so, ki producirajo naraščaj po nepotrebnem in preko mere. Koliko imamo trgovskih pomočnikov, ki natii vedo povedati: Tri leta sem služil kot vajenec, potem so me odslovili in spet vzeli za vajenca, pa ne vedno za trgovino — za domača gospodarska in gospodinjska dela itd. Zahtevajo eksistenco od nas, državnih nameščencev, delavcev. Ali se zavedajo, da ima marsikateri delavec samo po 350 do 600 Din mesečne plače? Ali naj bo on objekt, od katerega lahko živi še enkrat ali trikrat več trgovcev kot pred vojno? Svojo eksistenco zahtevajo na podlagi koncesije, obrtne pravice in potrdila, da plačajo davke. Ni samo trgovec, vse polno je ljudi, ki imajo spričevala o raznih šolah, imajo razne izpite, šolske in strokovne. Kaj naj rečejo maturanti, absolventi visokih šol? Davek? Kar nas je že po raznih uradih nameščenih, ali ne plačamo dovolj davka? Dobimo 40 do 70% predvojne plače. Ali ni to dovolj velik davek, ako dobi n. pr. direktor velike državne ustanove za svojo naporno in odgovorno mesto samo tretjino, desetino tega, kar dobi ponekod upravni svetnik za eno ali dve seji na mesec? Manj, kot dobi boljši poslovodja trgovine! Ali ni to davek, če se nam reducirajo prejemki še nadalje? Ali ni dosti velik davek, ki ga je dal in plačal konzument sladkornemu kartelu v 10 letih, skoro dve milijardi dinarjev? Ali ni to davek, če je plačal konzument, samo naš železničar, za žitni režim lani nad en milijon dinarjev, za sladkorni kartel ca. 1,800.000 Din, ki so jih sicer po večini pobrali inozemci. Mi plačujemo državi in javnosti še drug davek, davek na polju kulture in prosvete. Kdo poseča gledališča? Kdo kupuje največ leposlovna in znanstvena dela — čeprav gre ta izdatek na račun oguljene obleke? — Kdo je po večini duša v raznih čitalnicah, diletantskih odrih, pri Sokolu? Kdo žrtvuje ponajveč denarja in prostega časa za dobrobit svojega bližnjega in povzdigo splošne izobrazbe naroda? Mali človek — in vsem prednjači državni nameščenec. In naša zadruga! V 1. 1981. je dala preko pol milijona dinarjev v kulturne in socijalne namene svojih članov pa tudi splošnosti. Torej tudi v tej točki niso trgovci niti prvi niti edini, ki vrše narodno in kulturno dolžnost — v kolikor jo vrše. Ako daje država zadrugam gotove ugodnosti, ki ne znašajo pri nas niti 3% od prometa, so te ugodnosti malenkostne z davki, ki jih plačujemo državni nameščenci direktno ter indirektno, v denarju ali delu — državi, družbi — in celo inozemskim delničarjem! Država nam je narekovala, naj ustanovimo svoje zadruge v 1. 1920., da si pomagamo sami. Kdo se še spominja onih let, ko je cvetela trgovina, ko je bila konjunktura ugodna za vse — samo ne za državne nameščence! Kaj hočejo sedaj od nas? Nismo mi krivi, da so prenehali zlati časi občega blagostanja in tudi trgovine. Sami se moramo omejiti, vživeti se ponovno v čase iz leta 1915. do 1925., sami gledamo polni skrbi v bodočnost. Kam z našim naraščajem, kam z našimi otroci? Trgovine ali premoženja jim ne moremo zapustiti. Sami iščemo izhoda, kako naj obvarujemo svoj obstoj, kako in kje najdemo kruha za svojce. Kako na sedaj pomagamo onim, ki jih je vrgla usoda na polje trgovine? Kolikor jih rabi konzument za svoje posredovanje med seboj in producentom, toliko jih najde zaposlitve v zadrugah; in če je zaenkrat še teh premalo, v prosti trgovini. Kolikor jih je pa preveč, se morajo preorijentirati, iskati in najti drug poklic. Tako gledamo na prilike in njih razvoj, mi konzumenti. Lov za dobičkom in bogastvom je ustvaril današnje žalostne gospodarske prilike, pri katerih trpimo danes s produktivnimi stanovi, s kmetom, delavcem v tovarni in delavcem v državnih podjetjih. Pritlikavci smo v tem velikem in kompliciranem organizmu gospodarskega življenja, toda tudi kot pritlikavci se zavedamo naloge in moči, ki jo imajo male glivice. In te male glivice so zadruge, zadružno delo na gospodarskem in idejnem polju, zadružna zavest. Pomagati si hočemo samim sebi, pomagati svojemu bližnjemu, ustvariti hočemo pravične odnošaje med producentom in konzumentom, — brez posredovalca. To je naš namen, to je naš cilj, v tem pravcu gre danes tok časa. E- T-: Charles Gide* Človek običajno površno čita, če jih celo malomarno ne preskoči z očmi, vse one tisoče kratkih vesti v naših dnevnikih, čeravno je skoraj vsaka med njimi za nekoga važna. V minulih dneh so se zadrugarji brez izjem zavzeli ob tej drobni notici : Dne 13. marca je umrl dr. Charles Gide, profesor nacijonalne ekonomije v Parizu. Leta 1847. se je rodil predstojniku sodišča v južnofrancoskem mestu Uzes sin Charles. Mladenič, ki se je po naravi nagibal k pisateljevanju in slikarstvu, je dovršil pravne študije. Proti svojim nagnjenjem je po usodnem naključju 251etni doktor pričel takoj po končanih študijah kot docent na univerzi v mestu Bordeaux s predavanji o nacijonalni ekonomiji. 8 let kasneje je prenesel svoje delovanje na univerzo v Montpellier. V bližnjem mestu Nimes je našel zadrugarje, ki so ga pritegnili v svoj krog. Tedaj se je iz Nimesa močno razmahnil zadružni pokret, ki mu je bil prvi glasnik dr. Charles Gide. V tem krogu se je udejstvoval dvajset let, nakar je odšel v Pariz z namenom, da ostane tam le dve leti. V tem kratkem času pa se je bil tako trdno zaplel v vezi družabnega in znanstvenega občevanja, da se ni nikdar več vrnil v svojo ožjo domačijo. V Parizu je Gide predaval nacijonalno ekonomijo razven na univerzi tudi na visoki šoli za gradbo cest in mostov, na vojaški visoki šoli in zadnjih 10 let na Col lege de France o zadružništvu. Ta suha naštevanja nam povedo prav malo, vidimo pa iz njih, da je težišče Gide-jevega delovanja zadružništvo. Bil je ideolog »nimske šole«. Ta krog ljudi ni iskal v zadružništvu le neposrednih gmotnih koristi, temveč mu je postavil samostojen cilj: Nov gospodarski red. Nauk o tem novem zadružnem gospodarskem redu je Gide zbral v knjigo »Le Coopera-tisme«, ki je danes na svetu edinstveno delo in temeljna knjiga vsega zadružništva. V njej je Gide objavil vse do tedaj raztresene ideje o zadružništvu, jih izpopolnil in združil ter tako ustvaril zadrugarjem svetovni nazor. Poln občečloveške religijoznosti je Gide zasnoval svoj nauk iskaje pravice in svobode. Spoznal je velike krivice in vso ogromno množino nesmisla v našem sedanjem gospodarskem redu. Neumljivo mu je bilo, da bi raz- * čitaj: Šari Žid. umen, nadarjen človek ne mogel najti poti iz zagate, v katero je bil zašel. Spoznal je, da z nasiljem ni mogeče koristiti ničemur, kar je organično zraslo v naravi in da preko noči ni mogoče spremeniti obstoječega družabnega reda. Izraža se proti vsem nasiljem, pa naj bodo to revolucije, ali kodificirana nasilja kakršnihkoli socijalnih zakonov. Pot iz suženjstva je našel v medsebojni pomoči vseh, v solidarizmu, kakor je rekel, ki premostuje vse prepade, preprečuje vsa trenja in onemogoča vsa nasprotja v socijalnem telesu. Gide ne priznava svobodne konkurence, ker navaja ta ljudi k samoljubju in neti med njimi sovraštvo. Gide je veroval v silo in moč svobodne združitve ljudi, ki se sami organizirajo v stremljenju za dosego skupnega cilja, ki oznanjajo novo socijalno pravico in to oznanilo podkrepljajo z dejanji. Zaveroval je v silo in moč zadruge, zagledal je v zadružništvu nov socijalni red vsega sveta in vsega gospodarskega življenja, red, ki je zmožen materialno in moralno utešiti želje večine ljudi. Gide gleda v bodočnosti celo vrsto najrazličnejših asociacij, ki bodo združevale vse ljudi, brez razlike vere, narodnosti ali razreda. Nekatere teh asociacij bodo imele nalogo, odstranjevati nepotrebne posrednike med konzumenti in producenti (nabavljalne zadruge itd.), z drugimi pa bo delavcem zagotovljena pravična plača, kajti imeli bodo vsa proizvodna sredstva v svojih rokah (proizvajalne zadruge etc.). In kaj bo gonilna sila v teh udruženjih? Profit? Ne, le ono, ki je človeka dostojno: osebna inicijativa. Gide ne zanika pravice do privatne lastnine in smatra, da so produktivni tudi oni, ki žive od rente, zemljiške posesti ali drugega kapitala. Saj dajo na razpolago denar in zemljo, a ta dva faktorja sta v gospodarstvu enako važna kot delo. Pravico do obstoja zanika Gide privatnim trgovcem, ki jih imenuje po večini zajedavke na telesu človeške družbe. Dobiček je Gideu le presežek prodajne cene nad kupno ceno. Domneva, da kupujejo vsi trgovci in podjetniki dobrine večinoma po pravični ceni, tako da delavec, ki je te dobrine izdeloval, pri tem ne utrpi nikake škode. Kadar pa prodajajo ti trgovci in podjetniki dobrine, ki so jih plačali po pravi vrednosti, zahtevajo zanje mnogo več kakor so zanje dali — prodajo jih po krivično zvišani ceni. Zato je ves dobiček krivičen, napravljen v škodo konzumenta. Pravično je torej, da se vrne konzumentom ves dobiček, napravi jem pri poslovanju v zadrugah. Gide je opozarjal na veliko važnost konzumenta v gospodarstvu. Vsa produkcija obstoja le radi potrošnje. Današnji red pa je postavljen na glavo, kajti splošno smatrajo vsi producenti konzumenta le kot objekt za izkoriščanje. Pravilno bi bilo, da bi se vsa proizvodnja ravnala po potrošnji, to je, da bi odločeval v gospodarstvu konzument. Zadruga naj ga zbudi iz mrtvila in mu pokaže pot do žezla, ki mu gre po vsej pravici. Gide-ov duh je izkristalizoval pojem »kooperatizem«, v katerem je vsebovan sledeči program: Najpoprej naj zadruge stremijo za tem, da združijo cim večji del vseh dobičkov in ustanovijo veliko zadružno zvezo, ki naj kot veleobrati kupuje blago za zadrugarje. Tako bodo izključeni vsi nepotrebni posredniki in zadruge bodo prevzele vso trgovino v svoje roke. S kapitalom, ki jim ga bo dala trgovina, naj pričnejo zadruge ustanavljati obrate za produkcijo vseh industrijskih izdelkov, ki so potrebni združenim članom. Tako naj se polasti zadružništvo industrije. Končno naj si zadruge kupijo zemlje in na tej zemlji pokrenejo na lasten račun pridelovanje vseh onih agrarnih proizvodov, ki tvorijo temelj konzuma. To je zadnja, najvišja stopnja zadružništva, ki bo tako zagospodovala v trgovini, industriji in poljedelstvu. V ideji medsebojne pomoči, ki je temelj zadružništva, je pravzaprav zapopadena medsebojna ljubezen, ki jo je oznanjal Gide. Enako, kot ni priznaval nacijonalnim šovinistom narodnostne mržnje, ni mogel priznavati socijalistom razredne mržnje. Mednarodna zveza zadrug, je rekel, ne stremi za odpravo pojma »domovina«, temveč hoče svobodno združiti svobodne države. Pa saj ni mogoče, niti ne prav površno, zajeti v teh par vrsticah obsežen Gide-ov nauk, ki ga je oznanjal šestdeset let. V mnogih knjigah in tisočih člankih je prepričeval, učenjaški razglabljal in s pesniškim zanosom klical, da poverujemo v silo zadruge tudi mi. Vztrajno je dokazoval resničnost svojih trditev o brezsenčni svetlobi zadružnega gospodarskega reda, premagoval ugovore nasprotnikov in zavračal pomisleke malih se-bičnežev ter ozkosrčnežev, zamamljenih in oslepljenih od bleska, ki ga mestoma izžareva današnji naš gospodarski red — moderni kapitalizem. Ideolog zadružnega gibanja je bil Gide po svoji naravi umetnik. Umetniki so proroki! Ali ni nam, ki smo z njim verovali v moč zadruge, da bi ob grobu velikega, idealnega voditelja storili obljubo, ponavljajoč njegove besede: »Iskali bomo bogastev, a le kot sredstva za višji cilj — zadruga pa nam ne bo le napis nad trgovino, temveč zvezda vodnica!« Dr. L. Benko: Idejni temelji socialnega vprašanja (Nadaljevanje.) Zadnjič sem rekel, da si hočemo ogledati v naslednjem sociološke teorije. Navadno obravnavajo razne razprave te teorije zaključeno, t. j. orišejo njih nauke v eni sapi. Mi pa hočemo iti drugačno pot. Stavili bomo nekaj najvažnejših vprašanj, ki se tičejo socialnega problema in bomo ob teh vprašanjih samih ugotovili, kako odgovarjajo na nje poedine sociološke teorije. Ta način naših naslednjih razprav ima to prednost, ker zamorejo čitatelji že na prvi pogled občutiti in razumeti, katera so ta osnovna vprašanja pa se istočasno seznaniti tudi z odgovori, ki jih podaje jo na nje razne tako zvane sociološke teorije ali sociološke šole. Eno izmed bistvenih in prvih vprašanj, na katero je treba poiskati jasnega odgovora, pa je vprašanje, kaj je gibalo v razvoju človeške družbe? Duh ali materija? Kakor daleč sega zgodovina kulturnih narodov in osvetljuje njih ustvarjanje, hotenje in mišljenje, njih predstave o svetu in človeku, tako daleč lahko zasledujemo tudi vprašanje: ali je vesoljstvo in vse, kar dojema človek izven sebe s svojim čutnim zaznavanjem, vse, kar obseže njegova misel in njegovo srce, bistvo oziroma odraz le enega prapočela — materije, ali pa je nad njo, poleg nje ali izven nje še tisto, kar se razvija in deluje po nekih posebnih izvenprirodnih zakonih in čemur je človek že od nekdaj nadel ime — duh? Ali je torej človek po vsem in celem svojem bistvu ravno tako kos narave, kakor n. pr. žival, rastlina, kamen itd.? Ali je tudi človek, to najpopolnejše živo bitje, po svojem nastanku, razvoju in koncu prav v vsakem pogledu podvržen istim naravnim zakonom, ki jim sledi in mora slediti vse ostalo vesoljstvo, vsa živa in mrtva narava? Veliki in globoki misleci vseh časov so na vsa ta vprašanja odgovarjali različno. Nekateri so trdili, da ni razlike med materijo in med tem, kar imenujemo duh ali življenje; vse kar je, je materija, iz nje nastajajo, v njo se povračajo tudi vsi življenjski pojavi. To naziranje o vesoljstvu in čolveku imenujemo — materializem. Značilno je, da je v okviru znanosti prevladovalo materialistično svetovno naziranje ob njenih početkih (grška prirodna filozofija, ca. 500 let pred Kr.), pa v času, ko se je naravoslovna veda prvikrat nezaslišano spopolnila in je vse kazalo, da bo mogel človek, oprt na rezultate pri-rodnih znanosti, razrešiti v najkrajšem času tudi vse tako zvane duševne pojave (v sredini preteklega stoletja). V celi zgodovini človeškega mišljenja pa tudi niso nikdar zamrli glasovi, da obstoja poleg materije še drug princip — duševnost, ki se ne pokorava prirodnim zakonom, marveč hodi svoja lastna pota. To drugo — dualistično svetovno naziranje je seveda zagovarjala v prvi vrsti religija, pa tudi znanost sama ni nikdar prenehala opozarjati, da duševnih pojavov materialističnim potom ni mogoče pojasniti. Kako stoji stvar dandanes? Reči smemo, da materializem stvarne in resne kritike ni vzdržal in da je kot svetovno naziranje pokopan. Moram pa poudariti: S tem, da je znanost sodila in obsodila materializem, še ni nikakor rečeno, da se je zatekla v naročje religije. Znanost tudi ni hotela tajiti in tudi nikakor ne more tajiti, da bi med tvamim in duševnim svetom ne bilo prav nobene vezi in nobenih odnošajev. Da, te vezi obstojajo in se najbolje očitujejo baš pri človeku, ki je hkratu tvarno in duševno bitje. To konstatacijo velja zapomniti, ker je tudi za naša vprašanja velike važnosti. Današnja znanost torej ne uči, da je duševnost nekaj nadprirodnega; to ni njen namen, ne njena naloga. Vztraja pa pri tem, da je duševnost nekaj drugega kakor gola materija, da se razvija in udejstvuje drugače kot neživa priroda, da ima svojevrstne in lastne zakone, ki veljajo za njo in le za njo. Kakšni so dokazi, na katere se znanost pri tem svojem nauku opira? Teh dokazov ne moremo v okviru naših razprav podrobno obravnavati. Mislim pa, da bo marsikdo spričo naslednjih izvajanj občutil, da obstojajo med živo in mrtvo naravo tako bistvene razlike, da je pri objektivni presoji nemogoče istovetiti ali zamenjati v vesoljnem dogajanju duševni in tvami princip. Povedali smo že, da je smoter človeške družbe blagostanje, pri čemur mislimo v prvi vrsti materialno, gospodarsko blagostanje. Kdo oziroma kaj pa odločuje razvoj človeške družbe k temu cilju? Sedaj pa čujmo odgovore! Ustanovitelj znanstvene sociologije, francoski filozof A. Comte (1798 do 1858), odgovarja: ves gospodarski razvoj narekuje in odločuje ideja, torej ne mrtva stvar, nego — duh, razum. Radi tega imenujemo Comte-jevo sociološko naziranje — intelektualizem (intelekt = razum). Po nauku intelektualistične sociološke teorije bi torej bil gibalo vsega družbenega razvoja človeški duh. Kakor se duh razvija, tako se razvija tudi gospodarsko življenje narodov. V dosledku tega nauka bi bilo torej materialno stanje človeške družbe najboljše tedaj, ko je tudi človeški duh na višku. Z napredkom duha je vezan tudi gospodarski napredek in narobe. Ne smemo prezreti dejstva, da je zasnoval Comte svoj nauk v času, ko se je preobrazilo gospodarsko življenje tedanjega sveta pod vtiskom mogočnega razvoja znanosti in tehnike. Človeški duh je ukrotil prirodne sile in jih zasužnjil. Parni stroj, električna energija itd., vse to je moralo poslej služiti kroni stvarstva in se mu pokoravati. Slika gospodarskih prilik se je docela izpremenila. Železnica, strojni obrati, mednarodni trgovski in industrijski stiki so dobili povsem novo lice. Neposredno delo človeških rok so zamenjali stroji. Obrt je dobila drugo obeležje, diferencirali so se in nanovo so nastajali prej nepoznani sloji in stanovi, kratko, človeška družba je dobila nov obraz. In kdo je to povzročil? Ne tvar, materija, nego človeški duh. Ni bilo torej čuda, da je Comte mogel priti do zaključka, da je človeški duh tisto, ki odločuje sploh ves razvoj človešhe družbe, ki je torej prvi in v vsakem, torej tudi v gospodarskem pogledu edini faktor, od čigar razvoja je vse ostalo dogajanje v okviru te družbe zavisno. Comte-jevo pojmovanje o duševnem in gospodarskem razvoju človeštva se ni uveljavilo na celi črti. Opozarjali so predvsem, da to njegovo pojmovanje ni v skladu z zgodovinsko istinitostjo, ki nam kaže, da se je človeški duh razvijal in napredoval tudi v dobah najhujšega gospodarskega propadanja in narobe. Mi nočemo zaenkrat podati nobene kritike Comte-jeve intelektualne šole. Storili bomo to šele, ko se bomo seznanili z nekim drugim naukom, ki je z intelektualizmom v direktnem nasprotju. Kdor pazno zasleduje duševno življenje narodov pa tudi poedincev, bo lahko kaj mnogokrat ugotovil, da se porajajo na znanstvenem, umetniškem, političnem, socialnem področju itd. večkrat istočasno nauki, ki so si v medsebojnem razmerju ekstremov. Večkrat se zdi, kakor da bi bil človek začaran. Ne more najti srednje, pravilne poti. Tudi v našem primeru je bilo tako. Skoro ob istem času, ko je poveličeval Comte človeški duh kot edini in odločilni faktor, ki daje obeležje socialnemu razvoju, je glede na isto vprašanje pognal korenine nov nauk — Marxova teorija, nazvana tudi ekonomska sociološka šola. K. Marx (1818—1883) uči, da so vsakokratne socialne in materialne (ekonomske) prilike določevale tudi duševni razvoj. Gospodarsko življenje torej ni tako, kakršnega ustvari duh, temveč je duševno življenje in miselni napredek posledica gospodarskih pogojev. Isto funkcijo, ki jo pripisuje Comte v razvoju človeške družbe intelektu (duhu), pripisuje Marx tvari (materiji). Zanimivo je zopet, da je tudi Marxov nauk odraz iste dobe kakor Comtejev. Vsak pa je gledal na to dobo z drugega stališča in vsak prišel tudi do drugih zaključkov. Dočim je namreč videl Comte v razmahu naravoslovnih ved in tehnike javljanje človeškega duha in sklepal na njegovo učinkovanje na socialni razvoj, se je Marx naslonil na nauke materialistične filozofije (Buchner, Moleschott, Vogt, Feuerbach), ki so sklepali baš iz istega znanstvenega in tehničnega napredka, da bodo v kratkem pojasnjeni vsi tako zvani duševni pojavi in da se bodo le-ti izkazali le kot odraz ali funkcija materije. Smatram za potrebno, opozoriti čitatelje, da orisana Marxova ekonomska teorija še nikakor ne tvori celoto njegovega nauka, ki ga imenujemo marksizem ali socializem. Dosedaj je šlo le za temeljno načelo, komu gre prvenstvo in odločilna funkcija v socialnem razvoju, duhu ali materiji. Marx trdi slednje. Marksizem kot znanstvena teorija odnosno socialni in gospodarski sistem vsebuje seveda še razne druge nauke ter se bomo vsaj z nekaterimi izmed njih tekom naslednjih razprav še seznanili. Sedaj pa naj bo nam dovoljeno, da premotrimo kritično oba nasprotujoča si nauka, Comtejev intelektualizem in Marxov materializem. Morda ne bo napačno in bo naš problem postal bolj razumljiv, če se postavimo — to pa zaenkrat samo začasno — na stališče, da ima Comte prav in da se je Marx motil. Marxu porečemo to-le: Tvoj nauk je delo tvojega duha. Velik je bil vpliv tega nauka na gospodarsko življenje narodov. In še traja, deluje in učinkuje. Tvoja zasluga je, da se je organi- ziral proletarijat, da vladajo danes že popolnoma novi odnosi med delavcem in delodajalcem. Ponekod si je socialna demokracija priborila že odločilen vpliv na politično, državno, socialno in gospodarsko življenje. Vse to je, to mora človek priznati, posledica idej enega moža ter duševnega dela njegovih somišljenikov. Ta primer kaže dovolj jasno, da je človeški duh gonilna sila v razvoju človeške družbe, ne pa materija oziroma ekonomske prilike. Prav gotovo bi se Marxov odgovor na to našo konstatacijo sledeče glasil: Ne zanikam, da delujejo moji nauki na razvoj in da bodo, tako vsaj upam, delovali trajno. Motite se pa, ako mislite, da so moji nauki slučajni plod duševnega dela, nego so nujni odmev vse one dobe, v kateri sem živel in deloval. Baš gospodarske razmere v takratni Evropi, ki sem jih opazoval in študiral, so mi dale povod, da sem jih skušal razumeti, razložiti ter sem pri tem delu zasnoval in ustvaril svojo teorijo. Torej prvo je bilo ekonomsko dejstvo, sodobne gospodarske prilike, šele potem moje ideje kot njih logični odraz. Mara utegne imeti do te točke zopet prav. Nastane pa sedaj vprašanje, kdo je povzročil takratni socialni in materialni položaj? Ali niso tu učinkovale zopet ideje, že omenjeni razvoj znanosti in tehnike? Mara bi morda zopet hotel in eventuelno tudi dokazal, da so tudi ta razvoj pogajale ekonomske razmere in tako bi bili prisiljeni vsi, da zasledujemo postopoma ves socialni razvoj v vseh posameznih zgodovinskih dobah prav tja do početkov človeške družbe. Ne bilo bi lahko to delo. Pa tudi ne bo potrebno. Prišli bi namreč kmalu do primerov, ko je človeški duh gnan po čistih teoretičnih težnjah pri svojih znanstvenih raziskavanjih in poizkusih, prišel na sled dotlej nepoznanim zakonom in dejstvom, ki so imela tudi na praktično, t. j. socialno in gospodarsko življenje odločujoč vpliv. Človeški duh deluje torej tudi samostojno in ima v toliko Comte prav. Marau pa priznamo, da je s svojim naukom pokazal ravno tako na zelo važen činitelj socialnega razvoja. Odgovor na naše vprašanje »Duh ali materija« se bo tedaj glasil: duh in materija. (Se nadaljuje.) Občni zbor naše Kreditne zadruge v Ljubljani Dne 21. marca t. 1. je imela Kreditna zadruga uslužbencev državnih železnic v Ljubljani svoj VI. redni občni zbor, ki se je vršil v steklenem salonu kolodvorske restavracije v Ljubljani glav. kolodvor. Ker ni bilo ob določenem času, to je ob 19. uri, dovoljnega števila članov navzočih, se je vršil v smislu člena 35. pravil pol ure kasneje nov občni zbor. Zbor je otvoril in vodil predsednik zadruge, ki je uvodoma omenjal povoljno stanje in povoljen zaključek poslovnega leta 1931., a obenem opozoril članstvo, da čakajo zadrugo v tekočem letu težji časi in prilike, povzročene po ves svet obsegajoči gospodarski in denarni stiski. Nato sta podala svoja poročila tajnik in blagajnik in sta se v glavnem naslanjala na že v Zadrugarju št. 3 objavljeno poročilo. Po poročilih upravnega odbora je bila na predlog nadzornega odbora izrečena soglasno razrešnica. Glavno delo občnega zbora je bilo pri točki »Sprememba pravil«, ki je vzela največ časa. V smislu člena 84. Zakona o zadrugah državnih uslužbencev je bilo spremeniti do konca tekočega leta pravila zadrug, ki so včlanjene v Savezu nabavljalnih zadrug. Spremenili, oziroma dopolnili so se skoraj vsi členi starih pravil. Po kratki debati je sprejel občni zbor vse spremembe, kakor jih je predlagal upravni odbor. Za soliden in reelen razvoj zadruge je bil eden najvažnejših sklepov zbora, da se je zvišalo članovo jamstvo na desetkratno (po stareip samo petkratno) višino za vsak vpisani delež. S tem se je dala zadrugi večja kreditna sposobnost in dvignilo zaupanje vlagateljev do naše zadruge. Pri dopolnilnih volitvah članov v upravni in nadzorni odbor so bili izvoljeni stari odborniki in namestniki, izvzemši g. Punčuha, ki je radi prezaposlenosti odklonil ponovno izvolitev. Za njegovo delovanje v odboru se mu je izrekla zahvala. Mesto g. Punčuha je bil izvoljen g. Pichler. Občni zbor, ki je potekel dostojno in mirno, je zaključil predsednik in je v zaključnih besedah poudarjal, da se naši zadrugi ni bati, kljub redukcijam in krizi, nikakih pretresljajev ali drugih opasnosti, dokler se je bo naš železničar oklepal in zaupal. Pozival je članstvo in vlagatelje, naj z ozirom na znižanje službenih prejemkov nikar ne prenehajo z vlaganjem in štedenjem, temveč naj raje znižajo mesečne vloge, kakor pa da jih popolnoma ustavijo, češ: če že ne teče, naj vsaj kaplja. Zadruga ima dovolj lastnih sredstev, ki omogočajo tudi za slučaj slabejsih časov njeno delovanje, ako že ne v sedanjem obsegu, pa v bolj skromnem. Občni zbor je bil zaključen ob V223. uri. Po občnem zboru Podpornega društva železničarjev v Ljubljani Nadaljeval in končal se je v nedeljo dne 10. aprila t. 1. Zaenkrat je ostalo vse pri starem, prispevki in pogrebnine v dosedanji višini, pa tudi odbor. Za občni zbor je bilo izredno zanimanje. Skoro 300 članov se je udeležilo tega občnega zbora, kar je vsekakor rekorden obisk. Tudi debata je bila zelo živahna. Vsi govorniki so uvideli in naglašali, da je potrebno napraviti proračun, da se enkrat prenehajo licitacije in debate in ugibanja na naših občnih zborih. Samo eden je stavil predlog, naj se poviša pogrebnina od 4000 na 6000 Din. Odbor je dobil od občnega zbora nalogo, da izdela čimprej vso kalkulacijo in napravi proračun, dalje mu je bilo tudi naloženo, da izdela načrt o tem, ali se del naše imovine investira v nakup že postoječih hiš, ali pa se sezida stanovanjska hiša na naši parceli. Radi obravnavanja teh vprašanj se bo sklical v teku 6 mesecev, ako bomo gotovi, izredni občni zbor. Upravni odbor bo imel sedaj dovolj posla, če hoče povoljno in končnoveljavno rešiti vsa ta vprašanja. Pavlica Franjo, banski strokovni uradnik za mlekarstvo: Mleko in pravilno ravnanje z njim Mleko je najdragocenejše živilo, kar nam jih nudi narava. V njem najdemo vse snovi, ki jih rabi človek za svojo prehrano, lahko prebavljive in v pravilnem razmerju. Mleko se da primerjati po svoji vrednosti s krvjo, saj je tudi produkt živega organizma, namenjen za direktno in naravno prehrano mladega bitja. Mleko ne vsebuje samo navadnih redilnih snovi, kot so maščoba, beljakovine, temveč v izdatni meri za razvoj človeka tako potrebne vitamine. Brez teh snovi bi bilo mleko kemična mrtva brozga, ki si jo lahko sami napravimo in bi nas stala mnogo manje, če vzamemo malo vode, malo masti ter tekočino belo pobarvamo. Mleko ima vse polno snovi, ki delujejo in vplivajo na naš organizem več ali manj povoljno, kakor znamo pač to naravno hrano uživati. Moderna veda nas uči, kako moramo ravnati z mlekom, da ne uničimo ali ne poslabšamo v njem se nahajajočih dragocenih snovi, predvsem vitaminov. Te snovi se uničujejo predvsem pri kuhanju mleka, če se mleko zavre; pokvari se pa mleko tudi sicer, če ni na hladnem, če ni zavarovano proti infekciji po raznih bakterijah, ki se nahajajo na posodi, v zraku itd. Mleko je torej dobra ter idealna hrana samo tedaj, če ga pravilno pridobivamo in pravilno z njim ravnamo. Ni tedaj vedno upravičena tožba konzumenta, češ, da dobiva slabo mleko, ker mnogokrat pokvari konzument najboljše mleko sam z nepravilnim ravnanjem. Kot omenjeno, je najboljše mleko v onem stanju, kot nam ga da narava, surovo mleko. Toda biti mora od zdrave krave, in paziti se mora, da se mleko po molži ne inficira. V Angliji, Nemčiji in severnih deželah delajo silno propagando za uživanje surovega mleka. Pridobivanje takega mleka pa ni tako enostavno, posebno ne za večji krog konzumentov. Krave se preiščejo po dvakrat na leto, če so zdrave, cepiti se morajo zoper tuberkulozo itd., v hlevu mora biti največja čistota, morajo se prati, čistiti, negovati; in še prav posebno se mora paziti na snago, kadar se molze. Tu treba postopati kot pri kaki operaciji v bolnici. Zato je tako pridobljeno mleko drago, še enkrat dražje kot navadno. Pridobivajo ga na vzornih veleposestvih ter ga oddajajo predvsem za dojenčke. Ing. Urbas France: ŠE K VPRAŠANJU ČEBELARSTVA MED ŽELEZNIČARJI. Med železničarji je precejšnje število vnetih čebelarjev. Ne bo odveč, če še nekoliko premotrimo, kakšne važnosti in koristi je čebelarstvo za poedinca pa tudi vobče za narodno gospodarstvo. V dravski banovini je okroglo 75.000 panjev različne vrste. Nad polovico panjev je s premičnini satjem, ostali so kranjiči ali slamnati koši. Vrednost pridelanega medu v naši banovini lahko cenimo letno na 8,000.000 Din. Če primerjamo število panjev z gostoto prebivalstva pri nas in v Švici, tedaj vidimo, da pride v Švici 7-4 panjev na 100 prebivalcev, v dravski banovini pa komaj 6-6. Razen tega se pri nas ta odstotek še zniža, ker moramo upoštevati, da imamo v banovini preko 30.000 kra-njičev in slamnatih košev, katerih ni mogoče pri statistiki vzporejati kot enakovredne s panji na premično satje. Jasno je tedaj, da razvitek čebelarstva pri nas na višjo stopnjo še ni dosežen in ga je mogoče še znatno stopnjevati. Pašne razmere v Sloveniji so daleko ugodnejše kakor pa v obljudenejši Švici, ki ima dokaj večji odstotek nekulturne površine. Še veliko bolj očitna je ta razlika, ako vzporedimo število panjev po površini obeh držav. V Švici je na 1 km2 6-3 panjev, v Jugoslaviji samo 24 panja. In vendar je že stari Strabo (60—30 pr. Kr.) v svojih spisih hvalil bogastvo pridelanega medu v naših pokrajinah. Naš Valvazor omenja na mnogih mestih svojega dela »Slava Vojvodine Kranjske« razvito čebelorejo in kupčijo z medom ter medico v naši domovini. In prvi učitelj umnega čebelarstva, naš Janša, je mogel zbrati svoje nauke le na področju dokaj razvite čebeloreje, kjer je slovenski kmečki čebelar tekom dolgih stoletij ugotovil zakone, navade, življenje in življenjske pogoje za svoje čebele. Čebelarstvo je edina panoga v zemljedelstvu, ki ne potrebuje in ne računa v svojem obratu s talno rento, razen edino z zemljiščem, kjer stoji čebelnjak. Baš radi tega je mogoče železničarju, da se lažje peča s čebelorejo kakor pa n. pr. z vrtnarstvom, sadjarstvom, živinorejo, perutninarstvom itd. Vsaka druga panoga je navezana na posest primernega zemljišča ali vsaj na gotovo količino poljskih pridelkov. Te pridelke je treba večinoma pridobiti v lastnem gospodarstvu in režiji, ako je mogoč ekonomičen prospeh odgovarjajoče panoge. Najponižnejša kravica potrebuje letno več sto kilogramov sena, ki mora zrasti samo na določeno veliki ploskvi pognojenega travnika. Tudi začetni kapital in investicije v čebelarstvu so sorazmerno daleko manjše kakor v katerikoli drugi panogi. Večini sedanjih velikih čebelar-stev je bil prvi začetek en sam kranjič, kupljen ali podarjen roj! Velika ovira napredku čebeloreje je pri nas trdovratna konservativnost našega kmečkega čebelarja, ki še vedno vztraja pri svojih starih metodah še izza časa našega Janše. Kar je bilo dobro pred 150 leti, to ne velja za sedanji čas napredujočih ekonomskih metod. In baš železničarji bi tu z lahkoto vršili tudi važno nalogo pijonirjev gospodarskega in pridobitnega napredka v Sloveniji sami in. v vzhodnej-ših krajih naše domovine. Železnica je važen faktor v moderni čebeloreji kot ceneno prevozno sredstvo, ki omogoča s svojimi nizkimi tarifi rentabilnost ter lahko in ugodno izrabo dokaj oddaljenih pašišč. Železničarji se ne morejo pečati v večjem obsegu z govedo- ali prašičerejo, niti večje perutninarstvo ali vrtnarstvo ni mogoče. Železničarju pa nikjer ne primanjkuje zemljišča za postavitev tudi večjega čebelnjaka, ako so sicer le pašne razmere ugodne. Še na nekaj bi rad opozoril, če govorim o čebelarstvu in železničarjih. Železniška služba je sama po sebi naporna in duhomoma. Opravljati moraš ure in ure na svoji službeni postojanki določeno službo, vedno pričujoč in prisoten, vedno vedre glave in pripravljen poseči aktivno v dogajanja železniškega prometa. Seveda so za časa opravljanja službe daljši ali krajši gdmori, ko more duh in telo deloma odpočiti. Včasih so ti odmori celo tako dolgi, da morijo duha in telo uslužbenca s svojo dolgotrajnostjo. Kje naj poišče razvedrila in dela za telo in dušo? Tu je že-lezničarju-čebelarju čebela najboljša prijateljica. Sredi službenih poslov in opravkov mu nudi, pa makar samo kratke minute, odpočitka, zabave in prijetne zaposlenosti, katera mu osveži duha za nadaljnjo službo. Ra-duje se rasti in prospeha svojih čebelnih družin. Zanima ga vreme, krajevna lega in rastlinstvo od prvega početka pomladi, ko še ni do dobra izginil sneg z reber in bregov, pa do najpoznejše jeseni in trde zime. Opazuje vse rastlinstvo in živalstvo, kar ima tudi svoj vpliv na njegove najdražje tovarišice. In življenje, dejanje in nehanje čebel v panju! Koliko misli naravnih zakonov in naukov nudi čebelarju to opazovanje! Čebela in njeno življenje sta človeku skoro neizčrpna vira za opazovanje. Nikdo manjši od Vergila in Ovida pa tja do Maeterlincka so se zanimali in pečali s čebelo in njenim življenjem. Urejena čebelna država je še vedno najlepša šola za človeka kot zoon politikon. Uči ga vestnega in točnega izpolnjevanja odrejenega mu dela, reda, poslušnosti, vzajemnega sodelovanja, sloge, varčnosti in čebelične marljivosti, dalje brezprimernega domoljubja in junaške ljubezni do svoje države. Mnoge železniške uprave so že davno spoznale dobre vplive čebeloreje pri svojih nastavljencih. Železniška uprava ima tudi največji interes na tem, da so njeni nastavljene! gmotno dobro osigurani in zadovoljni. Radi tega je potrebno, da uporabi vsa sredstva in pota, da doseže ta cilj, kajti: Pauvre paysan, pauvre roi.* V sedanji dobi gospodarske depresije je treba z njene strani storiti vsaj to, kar je brez znatnih denarnih stroškov dosegljivo. Pred vojno že so posamezne železniške uprave pošiljale ukaželjne svoje železničar j e-čebelarje na obisk strokovnih večtedenskih čebelarskih tečajev. Uslužbenci so dobili ne samo plačan dopust, ampak celo potnino in dnevnice. Brezplačno so dajale železniške uprave primerne čebelnjake (paviljone) z modernimi panji, potrebnim orodjem in čebelnimi roji čebelarju začetniku. Prav tako strokovne knjige, brezplačen prevoz čebel in drugih potrebščin. Dandanes pač ni misliti na kaj podobnega; vendar kar lahko nudi, to bi uprava čebelarju železničarju gotovo nudila. »Zadrugar« je v zadnji številki že obravnaval razne možnosti za strokovno organizacijo železničarjev čebelarjev. Pri osnovanju te organizacije bo pa treba postopati zelo oprezno in zidati na obstoječih, starih in preizkušenih temeljih. Eno pa je gotovo: Glede na vprašanje strokovno in racionalno gojenega čebelarstva med železničarji se morajo zganiti uprava, razne zadruge in organizacije, pa tudi poedinci, ki imajo smisla za stvar. O gnojenju (Nadaljevanje.) Zeleno gnojenje. Načelo zelenega gnojenja se opira na svojstvo nekaterih rastlin me-tuljnic, ki sprejemajo dušik iz zraka, in ga potem dovajajo zemlji (volčji bob, grah, rdeča detelja). Če take rastline, preden dozori seme, torej še zelene, podorjemo, dobi s tem zemlja precej dušika in snovi za prst. Te vrste gnojenje je dobro zlasti za lahko peščeno zemljo, in sicer manj za zelenjadni vrt, kakor za sadovnjake v lahki zemlji. Najbolje je, če se podorje volčji bob (lupinus). Zelenje takih gnojil mora priti samo toliko v zemljo, da tenke koreninice tistih rastlin, ki jih hočemo gnojiti, ne pridejo v dotiko s trohnečim zelenim gnojilom. Prehodna gnojila. K prehodnim gnojilom spadajo: kostna in rožena moka. To sta prav dobri gnojili. Če si pa sami posušimo in zmeljemo kurji, golobji ali sploh tičji gnoj, imamo tudi dobro prehodno gnojilo, ki ga posujemo in zagrebemo okrog cvetlic v lončkih. Vrta pa s tem seveda ne bomo gnojili. * Reven kmet, reven kralj; v našem primeru: reven železničar, revna uprava. Dušikova močna gnojila. Ta gnojila se pridobivajo že čista v naravi, kot so čilski soliter in sirove kalijeve soli. Delajo se pa tudi iz naravnih sirovin, kakor n. pr. koncentrirano kalijevo gnojilo in superfosfat, oziroma so stranski industrijski proizvodi, kakor n. pr. amonijev sulfat, žveplenokisli amonijak in Tomaževa žlindra. V vrtu uporabljamo najrajši lahko topljiva kalijeva in dušikova gnojila, manj pa fosfomokisla, ki učinkujejo počasi. Namesto s temi, gnojimo rajše s kompostom, ker ne smemo pozabiti, da moramo zemljo ohraniti v določeni zrelosti, da jo moramo bogatiti s humusom in skrbeti, da pospešujemo življenje zemeljskih bakterij. Čim bolj skrbimo za to, tem manj potrebujemo umetnih gnojil. Njih enostransko delovanje namreč zemlji ne koristi mnogo, rastlinam, zlasti zelenjavi in sadju pa večkrat celo škoduje. Posebna gnojila (gnojilne soli). Izredno gnojenje z umetnimi gnojili samo izpopolnjuje druga gnojila, sicer pa učinkuje na rastline tako kakor nikotin in kofein na človeka, ker povzroča samo hipno draženje. Za kratek čas delujejo taka gnojila dobro, s trajno rabo pa postanejo škodljiva. Umetna gnojila delimo po njihovih sestavinah v kalijeva, fosforova, dušikova in apnena. Kalijeva umetna gnojila. Kalija ni dovolj v peščeni in pa v močvirni zemlji, pa tudi drugim vrstam zemlje ga moramo dodajati, ker ga rastline veliko potrebujejo. Prihaja sicer tudi z gnojem in kompostom v zemljo, vendar ne v zadostni množini. Zato priporočajo uporabo kalijeve soli, ker je glede na veliko množino kalija (40%), ki ga vsebuje, najcenejše kalijevo gnojilo. V vodi se topi zelo hitro. Vsebuje 4-2% žvepleno-kisle magnezije (magnezijevega sulfata). Ker učinkuje kalij samo v taki zemlji, v kateri je dovolj apna, moramo zemlji, ki ga nima dovolj, primešati s kalijevim gnojilom tudi dvojno množino apnenca, težki zemlji pa gašenega apna. To je zelo važno pri kajnitu (sirovi kalijevi soli), zato da preprečimo škodljivi vpliv klora. Če potresemo jeseni kajnit, ki smo mu dodali 2 do 3 % šotnega drobirja, na neobdelano zemljo, ostane kalijeva redilna snov v zgornjih zemeljskih plasteh, klor pa prodre niže in obdela zemeljsko fosforovo kislino tako, da jo morejo izrabiti rastline, ki segajo s koreninami bolj globoko v zemljo. Fosforova gnojila. Taka gnojila pospešujejo zorenje. Najbolj znani sta superfosfat in Tomaževa žlindra. Fosforove hranilne snovi spravimo v zemljo najhitreje s superfosfatom, ki je topljiv v vodi, in vsebuje 16 do 22% fosforove kisline, dvojni superfosfat pa celo 40%. Ker superfosfat pospešuje naglo rast, ga zagrebemo spomladi plitvo v zemljo, še preden sejemo ali sadimo. Tomaževa žlindra pa učinkuje počasi. Vsebuje 15 do 20% fosforove kisline in je primerna za gnojenje lahke peščene zemlje. Trosimo jo že jeseni in pozimi za prihodnje leto zlasti v zelenjadnem vrtu, največ pri beluših (špargljih), pa tudi v sadnem vrtu. Podkopljemo jo nekoliko globlje, tako da se zmeša z zemljo. Dušikova gnojila. Taka gnojila pospešujejo rast, zadržujejo pa zorenje. Tudi ta gnojila učinkujejo samo tedaj, če je v zemlji dovolj fos-fora in kalija. Po množini solitra in amonijaka razločujemo dve vrsti dušikovih gnojil. Od prve vrste je najvažnejši čilski soliter, ki ga sedaj nadomešča solitrnokisli natron s 16% dušika. Ta učinkuje zelo hitro. S solitrno-kislim natronom, ki ga raztopimo v vodi (2 g na liter), gnojimo rastlinam, kadar rastejo. Pri zalivanju s tem gnojilom rastlin ne smemo poškropiti. K drugi skupini spada amonijev sulfat. Ta vsebuje 20% dušika in učinkuje počasneje ko solitrnokisli natron, vendar tem hitreje, čim bolj je zemlja rahla in čim več apna je v njej. Lahko ga trosimo že jeseni, zadostuje pa tudi, če ga plitvo podkopljemo zgodaj spomladi. Omenimo naj še apneni dušik, ki ima 16 do 21% dušika. Podkopati ga moramo približno 10 cm globoko, in sicer že jeseni, ker učinkuje počasi. Umetnih gnojil ne smemo imeti doma v velikih zalogah, ker izgube z ležanjem na moči. Spravljena morajo biti vedno na suhem. Tistim, ki jih trosimo suha, je dobro primešati 3% šote. Shranjena naj bodo vedno v dobro zaprtih posodah. IZ ZADRUŽNE PRODAJALNE. Vsak zadrugar bi moral kupiti vse, kar potrebuje, v zadružni prodajalni, ker čim več bo kupoval v njej, tem več bo prispeval k skupni zadružni posesti. Zadružna prodajalna ima v zalogi poleg vseh vrst blaga za ženske in otroške obleke, kar sem že omenila v tretji številki letošnje revije, tudi veliko izbero moške manufakture. Moška obleka se nosi dolgo, nazadnje pa še obrne, zato mora biti sešita iz solidnega blaga. Za vsakdanje moške obleke je najbolj primerno športno sukno, ki se ne oguli in ne sveti in nosi lahko vsak letni čas. Tudi madeži na njem se radi in lepo izčistijo. V zadružni prodajalni imajo športna sukna že po 45 Din meter, za 57 Din pa že dobite meter prav dobrega sukna. Pravi kamgam za boljše obleke dobite že od 98 Din naprej, črtasto blago za modne hlače pa stane po metru 70 Din. Za suknjiče k modnim hlačam dobite marengo (sivo melirano sukno), ki stane po metru 150 Din. To blago je zelo trpežno in solidno, iz njega se šivajo tudi cele nedeljske obleke. Za hlače pumparice (niker-boker) je v zalogi prav lepo in trpežno angleško blago po reklamni ceni 75 Din za meter. K takim hlačam se nosi poleti suknjič iz deftina, ki se dobi v raznih barvah. Meter prvovrstnega deftina, ki je širok 70 cm, stane 38 Din. Že nekaj sezon se nosijo poletni suknjiči (jankerli) iz lahkega volnenega, črtastega, kariranega ali pa gladkega blaga, ki ga dobite po 45 Din meter. Za pomladanske površnike najdete prvovrsten trenčkot in koverlcot, široka 140 do 150 cm, v raznih cenah od 154 Din naprej. Za pelerine in za plašče »Hubertus« vam nudi zadružna prodajalna trpežno sivo, zeleno, rjavo in črno kamelsko kosminje, ki je zelo trpežno in se lepo nosi. To blago je široko 160 cm in stane po metru 135 do 230 Din. Za športne suknjiče (Windjacke) je v zalogi impregnirano platno po 96 Din, ki je široko 130 cm. Tudi športne čepice (od 15 Din naprej), oprtnike, velike in majhne, športne nogavice, kratke in dolge, mrežaste majice, ki se oblačijo pod srajco, da pijejo pot, in telovadne majice, vse to dobite v veliki izberi v zadružni prodajalni. Cena suknu za službene obleke je padla od 105 na 94 Din, kamgarn za uniforme pa stane 115 do 130 Din meter. Najlepše blago za službene obleke pa je zadružni kamgarn, ki je širok 155 cm, in stane po metru 165 Din. Tudi praznične civilne obleke iz zadružnega kamgarna so zelo lepe. Za letne službene suknjiče je pa na razpolago prvovrsten črn in temnomoder lister. Lepe moške srajce niso več tako drage, ker se je blago precej pocenilo. Meter prav lepega cefirja stane namreč 16 do 24 Din, popelin pa od 22 do 36 Din. Za delavniške srajce dobite oksford od 9 do 15 Din, blago pod imenom Turing (Hemmerl) pa od 17 do 22 Din. Za delavniške srajce pa, ki se dosti perejo. je kaj primerno zeleno blago (Skaut molino), ki stane po metru 9-50 Din. Srajce naročite lahko tudi po meri. Po naročilu se izvrše že v 24 urah. Delo stane 19 Din. Za spodnje hlače pa dobite gradi po 16 in 18 Din in pa keper (reje) po 20 Din. Za delo spodnjih hlač se računa 10 Din. Tudi za pižame, če jih rabite, dobite v zadružni prodajalni enobarven in črtast, zares lep popelin. Kravate, pletene in svilene, se dobe že od 9 Din naprej. V zalogi so tudi naramnice za otroke in odrasle. Velika je izbera čevljev enobarvnih, kombiniranih, visokih na zadrgo in nizkih, domačega in tovarniškega izdelka. Zadrugarji botri dobe v zadružni prodajalni zase in za birmance poleg obleke, perila, nogavic in čevljev tudi nikljaste in srebrne ure znamk Omega in Cyma. Botrice pa dobe za svoje birmanke vse vrste blaga, svilenega in volnenega. Najbolj primeren se mi zdi volneni voal v barvi ekri, ki stane 28 do 32 Din, če je širok 100 cm, širši pa stane 64 Din. K taki obleki se lepo podajajo lakasti čeveljčki, komur pa niso všeč taki, naj si pa izbere po svojem okusu drugačne, saj je vsega dovolj v zadružni prodajalni. POMLAD V KUHINJI. Siti zimskih makaronov in krompirja si kar zaželimo zelenjave, pa naj bo že kakršna hoče. Ker nismo še tako izbirčni, nas razveseli tudi zelenjava, ki se nam zdi pozneje, ko imamo vsega na izbero, zelo grenka in neokusna. Današnji jedilnik se nanaša torej na zelenjavo, ki jo imamo meseca aprila. Pomladanska juha. Mlada zelišča, kislico, regrat, rman, krbuljico, koprive, grah, pehtran, zelen peteršilj in nekoliko špinače očistimo, operemo in sesekljamo, potem pa denemo dušit na maslo, v katerem smo zarumeneli nekoliko čebule. Posebej napravimo prežganje iz masla in moke, ki ga zalijemo z juho ali vodo in osolimo. V tako prežganje stresemo sesekljana in dušena zelišča, dodamo pa še kisle smetane in limonovega soka. Ko vse to prevre, serviramo tako juho z opečenimi kruhovimi kockami ali ocvrtim grahom in sesekljanim pehtranom. Za tako juho potrebujemo: mladih zelišč in nekaj špinače, 4 dkg masla, čebule, 6 dkg presnega masla, 8 dkg moke, juhe ali vode, soli, 1 del. kisle smetane, limonovega soka, opečenega kruha ali ocvrtega gr aha. Regrat (cikorija). Ne prav mlad regrat očistimo, dobro operemo in skuhamo v slani vodi. Ko je kuhan, ga odcedimo, popopramo in potresemo s sesekljanim česnom, nato pa, ko je še vroč, polijemo z dobrim olivnim oljem in takoj serviramo. Sicer ga pa tudi lahko ohladimo in naredimo v solati z oljem in marinado. Solatna marinada. Zelen peteršilj, drobnjak, krbuljico, listič žajblja in listič timeza operemo in drobno sesekljamo. Komur je všeč, lahko to tudi začini s strokom česna in s strokom šalotke. Vse skupaj denemo nato v skodelico in polijemo z vinskim kisom, ki mu lahko dodamo dve žlici vina. Tako marinado pokrijemo in pustimo stati 1—2 uri, nakar jo precedimo. Uporablja se za razne vrste solate, kakor n. pr. za regratovo, krompirjevo itd. Guljaž z zelenjavo. V prostorni kastroli zarumenimo na razbeljeni masti precej na drobno zrezane čebule, ki jo potresemo z žličko sladke pa- prike, nakar pridenemo na primerne kose zrezanega mesa, ki ga posolimo in potem dušimo. Ko je meso že napol mehko, dodamo nastrganega korenja, zelene, peteršilja, par strokov sesekljanega česna in vejico timeza. Vse to skupaj zalijemo potem s toliko juhe, da je vse pokrito, dušimo naprej, pridenemo pa še olupljenega in nastrganega krompirja in če nam je všeč, tudi paradižnika. Ko je to storjeno, kastrolo pokrijemo, med dušenjem jed večkrat premešamo in po potrebi tudi zalijemo. Ko je vse že mehko, primešamo dobre kisle smetane. Tak guljaž serviramo s kašnatim štrukljem ali pa s kruhovimi cmoki. Kadar stresemo zelenjavo k mesu, moramo potegniti kastrolo na rob štedilnika, ker se zelenjava rada pripali. Kašnat štrukelj. Iz moke, jajca, mlačne vode, soli in masti ali masla zgnetemo vlečeno testo in ga pustimo počivati pol do tričetrt ure. Na prtu, ki smo ga potresli z moko, razvaljamo potem tako testo in ga raztegnemo na vse strani, da postane tenko kakor papir. Da se lažje razvleče in da se ne trga, ga je treba politi z raztopljeno mastjo ali oljem. Rob obrežemo, testo pa pomažemo z nadevom, ki smo ga pripravili v skledi. Ko je testo enakomerno potreseno, ga zvijemo, potem pa zavijemo v prtič, nato pa skuhamo ali pa ga denemo na pomazan pekač in rumeno zapečemo. Serviramo ga k mesnim jedem ali k juhi. Nadev: na masti ali slanini prepražimo čebulo in ocvirke, nato pa pridenemo lepo oprano kašo in zalijemo vse skupaj z mlekom ali vodo in skuhamo do mehkega. Ohlajeni kaši primešamo še rumenjake, smetano in sneg iz beljakov. Kaj vse je treba za kašnat štrukelj: 35 dkg moke, 1 jajce, mlačne vode, soli, 2 dkg masti ali masla, slanega kropa in masti za pekač. Za nadev pa: 10 dkg masti ali slanine, čebule, ocvirkov, 25 dkg kaše, mleka in vode, 4 rumenjake, 2 del smetane in sneg iz štirih beljakov. Češpljeva čežana. Suhe češplje dobro operemo, nakar jih stresemo v lonec, zalijemo z mrzlo vodo, denemo kuhat in ko so skuhane, jim izločimo koščice. Posebej napravimo prežganje iz masla, moke in drobtinic in ga zalijemo s češpljevko. Vse skupaj osladimo s sladkorjem in začinimo s cimetom. Ko jed prevre, jo takoj serviramo. Za češpljevo čežano je treba: 1 kg suhih češpelj, vode, 6 dkg masla, 2 dkg moke, 4 dkg drobtinic, sladkorja in cimeta. Krpice z orehi. Iz moke, jajc in vode naredimo testo kakor za rezance in ga razvaljamo. Ko je dovolj osušeno, ga zrežemo na primerno velike krpice, potem pa skuhamo v slani vodi. Ko je to napravljeno, odcedimo krpice in jih polijemo z mrzlo vodo. Ko se na cedilniku dobro odtečejo, jih stresemo v kastrolo na raztopljeno maslo, na katerem smo prepražili zmlete orehe. Vse skupaj postavimo v pečico, da ostane gorko, nato pa potresemo jed še s sladkorjem, pomešanim s cimetom. Za krpice z orehi je treba: 35 dkg moke, 3 do 4 jajca, vode, slane vode, 12 dkg masla, 20 do 25 dkg zmletih orehov in sladkorja s cimetom, Fr. Milčinski: Grofica z mrtvaško glavo (Konec.) Napočil je drugi dan, strahovito dolgo se je vlekel navzlic vsem kratkočasnim histerijam od tatov in roparjev, od verig in vešal, ki mu jih je v izpodbudo in prijazno razvedrilo razkladal tovariš — zapit in plesniv je bil dedec — takega Tonejčev oče ne bi bili trpeli pri delu in jelu. Pa tudi hrana je bila pri Tonejčevih vse drugače zabeljena kakor tukaj! Popoldne je slednjič prir oži j al paznik. Pozval ga je: »Z menoj pojdi!« in ga je po dolgih vežah peljal pred preiskovalnega sodnika. Gospod sodnik je bil lepo rejen, gospod starejših let, očala je ime! na nosu, pipo v ustih, kakor domači sodnik v Trnovčah, in nikamor se mu ni mudilo! Velel je Nacetu, naj sede. Stopil je okoli njega in si vsega ogledal od nog do glave; zraven je puhal iz pipe, da je bil Nace ves zagrnjen v oblak dima. Potem se je s hrbtom naslonil na mizo in dejal: »Pravijo, da si krast prišel v hotel. Kadar kradeš, ali vsakikrat obuješ podkovane škornje?« Nace je umaknil svoj pogled in povesil oči. Sodnikova beseda ga je pretresla: na, ni prav, da sem bil v škornjih — mar je za škornje hujša zaprti ja? Ni bil vajen sodnikov in kako jim je treba govoriti, pa je govoril, kakor je bil naučen. Postrani je ošvrknil sodnika z očmi in počasi povedal naučene besede, da jih ne bi zgrešil: »Saj nisem prišel krast. Me sploh ni bilo tam. Ampak sem takrat bil drugod. Dve priči imam, da bosta prisegli: Jerneja Kačarja in Matevža Figarja, oba sta iz Srednje vasi in že mrtva.« Izpregovoril je Nace imenitni ta zagovor, pa že je prestrašeno pogledal sodnika, kaj da mu je. Strahovito je namreč kašljal, ne dosti drugače, kakor da bi se davil — od smeha se mu je bil namreč zaletel dim v napačno grlo. Naposled se je kašelj polegel gospodu sodniku, smeh pa ne in je dejal gospod sodnik: »Ali so te zaprtega imeli na številki pet, kaj, in si bil pri Koširju v šoli, pri tem starem tatu? Kačarja in Figarja, obe te priči že davno poznam, ne živita res ne, pa tudi nikdar nista živeli, ha, ha!« Stopil je gospod sodnik k Nacetu in ga potrepal po rami: »Veš kaj, nič ne išči lažnivih ovinkov, ampak kar po pravici mi vse povej! Ne bomo te požrli! — Na, ali bi rad konček cigare?« V pepelniku na mizi je bila precejšnja zbirka takih ostankov in jih je ponudil Nacetu. Nace je zmajal z glavo: »Nak, ne čikam!« Pogledal pa je sodniku v oči, pa je videl, tem očem da se ne kaže zameriti, pa si je dal pogum in je dejal: »Ampak za stavo ali pa za vas, gospod, tudi brez stave, če le hočete, pa bom požrl ta čik. Saj sem živega polža tudi že zgrizel in požrl!« »Ne, ne,« se je smeje branil sodnik, »ni treba, če ne maraš. Lepše je,, če ne maraš. Nekaterim pa je celo ustreženo s tako rečjo!« Pa se je spomnil Nace tovariša na številki pet in je dejal: »Če mi date čik, ga bom nesel onemu Koširju, prosil me je zanj, pa ga nisem imel.« »V zahvalo za dobre nauke, kaj ne, ki ti jih je dal stari falot! 0 ne, z njim se pomeniva še posebej! — Kako ti je ime? Nace? Torej Nace, kaj pa si pravzaprav, Nace?« Povedal je Nace, da je za kravarja, in ga je sodnik potem še izpraševal prav po domače, kje je za kravarja, pri kom in koliko let! Koliko dobiva v denarjih na leto in ali ima tudi škornje izgovorjene? Koliko repov imajo v hlevu in koliko dajo krave mleka? In o telicah in junčkih in o sveži krmi in o paši in o vsem, kar spada v hlev. Nacetu se je odvezal jezik, spoznal je, da se da govoriti s takim gospodom kakor z domačim človekom, in ni več iskal besed, nego je govoril one, kakršne je imel na jeziku. Pa je potem nanesla beseda še na to, kdaj je zapustil službo pri Tonejcu. Nace se je začudil: saj je ni zapustil — vso obleko ima še tam in poselske bukvice in plačo, kolikor je še ni vzel. 0, službe ni zapustil! Pa kdaj, kako in čemu je prišel v Ljubljano? Nace je globoko zasopel in si je mislil: sedajle me imajo! — Pa je pogledal sodnika in videl toliko dobrosrčnosti v njegovem licu in je preudaril in se odločil: kaj bi se mu lagal! Pa še to si je mislil: z ono rečjo tako nič ne bo, da bi jemal grofico z mrtvaško glavo, ki ni grofica, ampak je sama peklenska hudoba! — In je počasi in po vrsti razložil gospodu sodniku, kako je včeraj prišel v Ljubljano in s kakšnim namenom da je zlezel na okno, potem pa je videl grozoto, kako si je tista prikazen razdevala glavo. Gospod sodnik ga je poslušal, močno ga je zanimalo pripovedovanje, kar pipa mu je ugasnila. Nazadnje pa je zopet potrepljal Naceta po rami in dejal: »Ej, ti revež ti!« Pa mu je razložil, da grofice z mrtvaško glavo nikoder ni in je nikdar ni bilo, le govorica da naokoli prihaja vsako vrsto let, govorica ta pa je prazna. Kar da je videl skozi okno, je bil agent, ki po nesreči nima svojih las in ima ponarejeno oko in umetne zobe — takih ljudi da je dandanes precej. Toda s hudobo niso prav nič v žlahti. »Kaj bi sedajle s teboj? Čakaj, brzojavili bomo gospodarju, naj semkaj pride!« Ukazal je sodnik pazniku, naj Naceta Tideldajca zopet odvede, pa naj ga ne da na številko peto, ampak v kako prazno celico ali pa kar k onim, ki delajo na vrtu — saj utegne kmalu zapustiti to hišo. * Trnovče so bile močne ugibale, kaj se je primerilo kravarju Nacetu, da je izginil in z njim vred leseni piolek svinjske Polone. Ugibanje ni Mio nič manjše, ko sta popoldne povedala trnovška žandarja, da sta ga bila srečala na cesti že blizu Ljubljane, iz napetih lic da je streljal: »Bum, bum, bum!« Zakaj in čemu je šel v Ljubljano? No, drugi dan so izvedeli iz brzojavke, kje da je. Pa je gospodar zapregel in se peljal v Ljubljano. Povedal je gospodu sodniku, da je fant včasi malo mesečen, drugače pa da je priden in pošten. Pa mu je dejal sodnik, naj ga kar zopet s seboj vzame. Tako se je zgodilo, sedla sta na voz in oddrdrala proti Trnovčam. Spotoma ga je gospodar primerno ozmerjal in je bilo Nacetu malo sitno in sram ga je bilo. Vesel pa je le bil, da se vračata domov, in sta imela takega konja, da se je sam od sebe ustavil pri treh gostilnah. Šele ob devetih sta bila doma. Družina je že bila povečerjala, pustila pa je vendarle v skledi še za Naceta. Pa se je Nacetu kar mudilo v hlev. Goved ga je koj spoznala in ga pozdravila in je šel od živali do živali in jo pogladil in ga je vsaka žival obliznila — tudi to je nekaj vredno, če ima žival človeka rada. E,„iie Zola: Naskok na mlin (Prevedel Mirko Kragdlj.) (Nadaljevanje.) »To so sauvalske šume.« »In kako velike so?« Mlinar je uprl svoje oči vanj. »Ne vem.« Nato je odšel. Uro kasneje je bil davek v obliki živil in denarja, kot ga je bil zahteval častnik, zbran na mlinskem dvorišču. Pomračilo se je; Frančiška je s strahom spremljala kretanje vojakov. Ni se odstranila od sobe, v kateri je bil zaprt Dominik. Okrog sedme se ji je skrčilo srce. Videla je, kako je vstopil k njemu častnik, nakar je bilo četrt ure slišati povzdignjene glasove. Za hip se je nato znova prikazal častnik na pragu. V nemščini je dal ukaz, ki ga ni razumela. Toda ko je na dvorišču nastopilo dvanajst mož s puško na ramenih, je strepetala; mislila je, da ji je umreti. Tako daleč je torej prišlo: ustreliti ga nameravajo! Deset minut je že stalo tamkaj onih dvanajst mož, glas Dominikov pa je še vedno odmeval v onem odklonilnem tonu. Slednjič je častnik izstopil iz sobe, zaloputnil za seboj vrata in dejal: »Prav, premisli si, dajem ti odlog do jutri zjutraj!« Z zamahom roke je dal vojakom povelje, da so odstopili. Frančiški je bilo, kot da jo je kdo udaril s pestjo po obrazu. Oče Merlier, ki je bil mirno pušil dalje svojo pipo in le zvedavo opazoval vojake, jo je prijel za roko in jo odvedel z očetovsko nežnostjo. Spremil jo je v njeno sobo. »Le mirna ostani,« jo je miril, »in poskusi zaspati. Jutri je drug dan in časa dovolj, da razmislimo o nadaljnjih ukrepih.« Ko je odšel, je previdno zaklenil vrata. Bil je naziranja, da ženske ne veljajo bogve kaj in da pokvarijo vse, ako se brigajo za resne zadeve. Frančiška ni legla. Dolgo je sedela na svoji postelji ter prisluškovala vsakemu šumu v hiši. Nemški vojaki, ki so taborili na dvorišču, so prepevali in se smejali. Približno do enajste se je zdelo, da jedo in pijejo, kajti ropot ni prenehal niti za hip. V mlinu samem pa so zadoneli od časa do časa težki koraki; brez dvoma od izmenjavajočih se straž. Prav posebno pozornost pa je posvečala šumom, ki so prodirali k njej iz spodnje sobe. Cesto se je vrgla na tla in prislonila uho k podu. Saj je bila to soba, v kateri je bil zaprt Dominik. Menda je hodil sem ter tja med oknom in steno, saj je bilo dolgo slišati enakomerni vdar njegovih korakov. Potem pa je zavladala globoka tišina; gotovo je bil sedel. Medtem je nehal tudi ropot, vsi so zaspali. Ko se je vse v hiši pomirilo, je odprla, kar je le mogla oprezno, okno ter se sklonila čezenj. Zunaj je dihala jasna, topla noč. Ozki lunin krajec, ki je zahajal za sauvalskim gozdom, je medlo razsvetljeval pokrajino. Dolge sence velikih dreves so delile travnike v črne pasove; na svetlih mestih se je svetila trava kakor zelenkast žamet. Toda Frančiški ni bilo do skrivnostnih čarov noči. Opazovala je pokrajino ter iskala z očmi straže, ki so jih Nemci gotovo postavili na tej strani. Povsem jasno je razločevala njih stopničaste sence vzdolž ob Morelli. Eden pa je stal nasproti mlinu onkraj reke, tik kraj vrbe, sklanjajoče svoje veje do vode. Frančiška ga je razločevala natanko. Bil je to velik fant, nepremično stoječ, obraz oprt v mesečino kakor sanjav pastir. Ko je tako natančno raziskala okolico, je spet sedla na posteljo. Tam je nepremično obsedela polno uro, vsa zatopljena v misli. Nato je vnovič prisluhnila; v hiši ni bilo slišati diha. Vrnila se je k oknu in se spet ozrla na prosto. A zdelo se je, kakor da jo še vedno moti oni rob krajca, ki je še visel za drevjem; počakala je še nekoliko časa. Končno je napočil tre-notek. Noč je bila temna. Straže tam preko ni mogla več razločiti. Okolica krog nje je bila podobna ribniku, napolnjenemu s črnilom. Še hip je prisluhnila, nato se je odločila. Ob oknu je bila pritrjena železna lestva. Klini so bili zabiti v steno. Vodila je od mlinskega kolesa gori k kodstrešju in je nekdaj služila mlinarjem, da so na njej pregledavali razne dele kolesnega ustroja. Kasneje je bila vsa naprava preurejena in že dolgo sem je lestva izginila pod košatim bršljanom, ki je pokrival mlin s te strani. Frančiška se je moško povzpela na okno, prijela za železni klin ter se spustila navzdol. Krila so jo ovirala. Nenadoma se je odkrušil od zidu kamen ter padel z glasnim pljuskom v Morello. Zdrznila se je, spreletela jo je zona. Toda sklepala je pravilno, da je vodopad preglušil ob malo večji razdalji s svojim neprestanim žuborenjem vsak drug šum. Pa se je tako kmalu zopet ojunačila ter se še smelejše spustila navzdol z nogo previdno tipaje po bršljanu in si tako zagotavljala klin za klinom. Ko je prispela do višine sobe, v kateri je bil zaprt Dominik, se je ustavila. Pojavila se je težava, s katero ni računala in ki bi ji bila skoro vzela pogum: okno dolnje sobe hi bilo vzidano v isti navpični črti kot ono njene sobe, ampak nekoliko vstran od lestve in ko je iztegnila roko, je otipala samo steno. Naj se torej zdaj vrne in opusti svoj načrt? Roke so ji utrujeno omahnile, žuborenje Morelle pod njo jo je navdalo z omotičnostjo. Nato je odkrhnila od stene drobce malte ter jih vrgla proti Dominikovem oknu. Ni slišal, morda je spal. Zato je vnovič odkrhnila omet in se ranila na prstu. Moči so jo že jele zapuščati, da bi bila skoro omahnila z lestve. Tedaj je Dominik potihoma odprl okno. »Jaz sem,c je zašepetala. »Brž me primi, sicer padem.« Bilo je prvikrat, da ga je tikala. Sklonivši se, jo je prijel in zavihtel v sobo. Tedaj so jo zalile solze; a da je ne bi kdo čul, je takoj spet udu-šila ihtenje. Slednjič se ji je posrečilo pomiriti se šiloma. »Ali te stražijo?« je tiho vprašala. Dominik, od nenadnega svidenja še ves prevzet, je le pokimal in pokazal na vrata. Z druge strani sem se je čulo smrčanje; stražar se je moral zlekniti premagan od utrujenosti na tla, s hrbtom proti vratom, v dobri veri, da se ujetnik itak ne more ganiti. »Bežati moraš,« je pričela znova; »zato sem prišla in pa po slovo.« Toda, kot da jo ne sliši, je on le ponavljal: »Kako, ti si, ti? ... Oj, kako si me prestrašila! Lahko bi se bila ubila.« Prijel jo je za roke in jo poljubil. »Kako te ljubim, Frančiška! Ti si tako hrabra in dobra. Le enega sem se bal: da bi bil moral umreti, preden bi te bil še enkrat videl... Toda zdaj si tu, zdaj me lahko ustrele. Ako sem bil le četrt ure pri tebi, sem pripravljen.« Vse tesneje in tesneje jo je privijal k sebi, dokler ni sklonila glave na njegova ramena. Nesreča ju je tesneje zbližala. Sredi tega objema sta pozabila na vse. »Predraga Frančiška,« je povzel spet Dominik s prilizujočim se glasom, »danes je sveti Ludvik, tolikanj pričakovani dan najine poroke. Nič naju ni ločilo, glej, vemo sva se sešla tu na tem sestanku... Kajneda, zdaj nama napoči poročno jutro?« »Da, da,« je ponavljala, »poročno jutro.« Drhteča sta se spet poljubila. Toda sunkoma se je oprostila iz objema, strašna resničnost je zrastla pred njenimi očmi. »Bežati moraš, bežati moraš!« je zajecljala. »Ne smemo izgubljati niti minute.« In ko je v temi iztegnil roke po njej, je dejala, še vedno ga tikaje: »Oj, prosim, slušaj me ... Ako umreš, umrem tudi jaz. V eni uri se bo zdanilo. Hočem, da odideš takoj.« (Se nadaljuje.) R. Jagrovski: ABC ZA NAŠE UGANKARJE. Sedaj pa na ono vrsto ugank, ki se dajo v slikah ali podobah. Imenovali jih bomo s 1 i č n i c e ali bolje p o d o b n i c e, kamor spada r e-bus in kriptogram ali skrivalica. Ker mnogim našim ugankarjem podobnice do sedaj niso bile znane, jih bomo obdelali malo natančneje. Beseda »rebus« pomeni »s stvarmh ali »z rečmi«. Podobnica torej pove s stvarmi in z rečmi, ne z besedami. Če je n. pr. narisana hiša, pomeni to toliko, kakor če bi bilo napisano »hiša». Pomni pa, da moraš citati in napisati prav vse, kar vidiš. Če je hiša narisana narobe, moraš tudi ti besedo »hiša« napisati narobe, torej »aših«. Če je narisan voz z ojesom, potem pa voz prečrtan, pomeni, da voza ne smeš vzeti za »voz«, ampak vzameš samo »oje«, ki ni prečrtano. Če je pred rečjo ali za rečjo opuščaj (’), (”), pomeni, da od črk tiste besede, ki jo slika predstavlja, spustiš eno (’), dve (”), tri (”’) itd. črke od spredaj ali od zadaj, kjer pač opuščaj stoji. Razen tega moraš paziti na lego stvari med seboj, t. j. da so »pod«, »na«, »nad«, »v« drugi reči ali stvari, n. pr.: ~ pomeni podlaga = podlaga, ^ = nadloga, a?) = v sak = vsak itd. Rešitev ugank v 3. štev. „Zadrugarja“ Posetnica : Minister za šume in rudnike. K o rnj i č e k : Ko jaz v gomili črni bom počival ih zelen mah bo rastel nad menoj, veselih časov srečo bo užival, imel bo jasne dneve narod moj. S. Jenko je bil pesnik in je pokopan v Kranju. Domino : Igra je hudičeva iznajdba. * Prejeli smo 22 pravilnih rešitev. Žreb si je zbral v nagraditev sledeče: Grimšič Zofija, Preserje; Kogovšek Miloš, Ljubljana; Zgaga Božidar, Novo mesto; Robič Milan, Maribor; Kristovič Matija, Maribor; Stuller Klavdij, Jesenice; Pegan Ludovik, M. D. v Polju; Vene Stojan, Ljubljana; Kocjan Radovan, Maribor; Donko Ivan, Maribor. Nagrade se jim nakažejo v obliki hranilnih vlog, vezanih na eno leto, po naši Kreditni zadrugi v Ljubljanf, oziroma Mariboru. Odbiralnica Odberi iz naslednjih besed po tri črke: podoba, korak, njiva, gajica, vedro, glagol, Vincenc, nahraniti, Kanada. Odbrane črke dajo Miltonov izrek. Kraljeva pot Zveži črke po načinu hoje šahovskega kralja, da dobiš izrek. Za pravilno rešitev ugank razpisujemo 10 nagrad po 30 Din na običajen način in po običajnih pogojih. Vrane IZ UREDNIŠTVA. Radi pomanjkanja prostora "je moral tokrat izostati prispevek k perutninarstvu in nadaljevanje članka »Otrok in njegov duševni razvoj . Oboje sledi v prihodnji številki. Vsebina: Pred občnim zborom (str. 97). — Zadruge in trgovci (str. 99). — Charles Gide (str. 103). — Idejni temelji socialnega vprašanja (str. 105). — Občni zbor naše Kreditne zadruge v Ljubljani (str. 109). — Po občnem zboru Podpornega društva železničarjev v Ljubljani (str. 110). — Mleko in pravilno ravnanje z njim (str. 111). — Čebelarstvo: Še k vprašanju čebelarstva med železničarji (str. 114). — O gnojenju (str. 116). — Zadrugaricam v pomoč: Iz zadružne prodajalne (str. 118). — Kuhinja: Pomlad v kuhinji (str. 120). — Grofica z mrtvaško glavo (str. 122). — Naskok na mlin (str. 124). — Za naše male: ABC za naše ugankarje. Rešitev ugank iz 3. štev. (str. 127). Uganke: Odbiralnica. Kraljeva pot. Vrane (str. 128). * 3 »Zadrugar« izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, posamezna številka 3 Din. Naroča in reklamira se pri upravnem odboru N. Z. U. D. Ž., Ljubljana VII, Mahničeva cesta št. 7, kamor se pošilja tudi dopise. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Kolodvorska ulica 39. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Spremembe cen Cene stopijo v veljavo dne 21. aprila 1932. Moka Ogg, kg ... . Din 3-10 Fidelini, domači, kg . . Din 7— Moka Og, kg ... . 55 3-10 Krpice, domače, kg . . 55 7— Moka 0, kg ... . 55 3-10 Zvezdice, domače, kg . 55 7— Moka 2, kg 55 2-90 Rezanci, jajčni, E. B., kg 55 20— Moka 5, kg 55 2-70 Fidelini, jajčni, E. B., kg 55 20 — Moka, ržena, kg . . . 55 310 Krpice, jajčne, E. B., kg 55 22— Moka, koruzna, kg . . 55 1-60 Koruza, debela, kg . . 55 1-40 Moka, krmilna, kg . . 55 1-40 Ješprenj št. 10, kg . . 55 4-50 Pšenični zdrob, kg . . 55 3-75 Fižol prepeličar, kg . . 55 4-50 Otrobi, pšenični, debeli, Fižol Cipro, kg . . . 55 5-50 kg 55 1-50 Kava Perl, kg ... . 55 70— Makaroni, v kart., kg . 55 11— Kava Portoriko, kg . . 55 70— Špageti, kg .... 55 11— Kava la, kg ... . 5? 58— Makaroni, jajčni, kg . 55 8-50 Kava Ila, kg ... . 55 46-— Makaroni, domači, kg . 55 7— Sir, parmezan, kg . . 55 68— Polži, jajčni, kg . . . 55 8-50 Olje, namizno, liter . . 55 14— Polži, domači, kg . . 55 7— Olje, bučno, liter . . . 55 14— Rezanci, široki, domači, Jajca, komad .... 55 0-60 kg 55 7— Krompir, dnevna ce- Špageti, domači, kg . . 55 7— na, kg , 55 1-40 Cfanom v £ju6fjani! Ali ste že naročili mleko v zadrugi? Zadruga ima pasterizirano mleko/ Čitajte v današnji številki članek o mleku! Poslužujte se zadružnih mesnic! CA 1 Poštnina plačana v gotovini g j^ 1945 '■ -----) 'i C9 . ‘y9 4 50 Zdrob koruzni .... M 2 25 Zdrob iz činkvantina . . 99 3 25 Otrobi pšenični drobni . „ 1 20 Otrobi pšenični debeli . » 1'40 Otrobi koruzni .... » 1 20 TESTENINE Makaroni v kartonih . . kg 12 — Špageti v kartonih . . . »» 12 — Makaroni jajčni .... j 1 9 50 Makaroni domači . . . 8 — Polži jajčni ■» 9 50 Polži domači •9 8'— Rezanci domači široki . . 8'— Špageti domači .... * 8 — Fidelini domači .... ft 8'— Bleki domači *« 8 — Zvezdice domače . . . * 8'— Rezanci, jajč., E. B., kart. „ 22'— Fidelini, jajč., E. B., kart. t* 23 — Krpice, jajč., E. B., kart. ” 24 — Jajnine ” 18 ZRNJE Riž Carolina Non plus ul- tra kg n-— Riž la n 8 — Riž Ila . 6 — Koruza debela .... *» 130 Koruza drobna .... n 2 — Kaša 3 50 Ješprenj »> 4'— Ješprenjček - 8 — Fižol cipro •* 5'— Fižol la 4.— Fižol Ila, beli .... M 3 — Leča la » 12 — Leča Ila 6 — Grah zelen M 13'— Piča za kure » 1-75 Piča za kure, Promiul . . It 10 — Piča za ptice » 8'— SLADKOR Sladkor v kockah . . . ... . Marmelada Ila . . . . Marmelada, jabolčna, doze a 1 kg ............... Marmelada, marelična . . Marmelada, marel., doze a 1 kg................ Čokolada ‘/4 kg . . . . Čokolada a V10 kg . . . Čokolada a 1/»„ kg . . . Čokolada z lešniki V24 kg Čokolada z lešniki, V2 kg Čokolada z lešniki V„kg Čokolada z lešniki 1/5 kg 1-75 Ovomaltine, velika . . . doza 56'— vel „ 7'— Ovomaltine, srednja . . „ 32 — 12'- Ovomaltine, mala . . • » 16'— vel. „ 20 — Limonadni prašek . . . kom. 1 — kom. 3 — Vanilijin prašek za pu - „ 1 50 ding „ 2'50 kg 26 — Malinov prašek za puding „ 2'50 » —'— Citronin prašek za puding „ 2 50 » 30'— Mandljev prašek za pu ft • ding 2'50 »> 64 — Čokoladni prašek za pu - steki. 28'50 ding • 99 2'80 » 17' Makronin prašek za pu ■ 99 11 — ding • 99 4 20 dkg 1 '50 Čokoladne jedi . . . „ 4 20 zav. 4'— Rdeči zdrob .... • n 3 50 „ 4'— Vanilijeva krema »Dibo- „ 3 50 na« . „ 3 — steki. 12'— Čokoladna krema »Dibo- „ 6 — na« • 99 350 dkg P— Božanska jed .... n 5'— kom. V— Zmes za šartelj . . . . » 12'— „ 1'25 kozarec 9- SADJE kg 24 — zavitek 6'— Češplje, sveže . . . kg —•— kg 24'— Češplje, suhe, domače » —'— 24'— Češplje, suhe, bosanske 99 8'— 38 — Hruške, suhe .... ,, —*— zavitek 15'— Hruške, sveže . . . n — •— Orehi, celi .... 450 15*— komad 1 — Orehova jedrca . . . » 15'— zavitek 15'— Rožiči, celi .... » 5 — kg 24- Marelice ” * komad 2 — Mandeljni la ... . » 52'— doza 9'— Mandeljni Ila . . . . „ 40'— 6'— Rozine la 24'— 7'— Rozine Ila » 18 — vel. doza 26'— Grozdiči-Vamperli . . 99 14'— mal ,, 14'— Čebula 99 5'— zav. 3'25 Česen 99 8'— 650 Limone kom. —'50 7 50 Pomaranče .... » 1'— 14 — Pomaranče .... »> 1 '25 kg 96 — Pomaranče .... » 1 50 40'— Fige, dalmatinske . . kg 4 — 24 — Jabolka » 3—4 doze 4'— Cvebe » 14'— 10'— Mak, plavi 99 12 — kg 20 — Rožičeva moka . . . 99 6 — Lešniki, tolčeni . . . „ 32*— Lešniki, celi .... 20'— Repa, kisla n 2'50 ” 30*— Zelje, kislo .... „ 2'50 Krompir, . . . dnevna cena 1 '25 t. L j JU Kostanj, domači . . . kg —'— tabi. 9 — Kumarce, kisle, vel. . steki. * n 4'50 2'50 Kumarce, kisle, mala . ” 1V— 2 50 n 27 — TEKOČINE „ 18'— Kis za vlaganje . . . 1 —•— „ 11 — Kis, vinski, 6% . . . • »» 5'— Prodajalne Ljubljana in Maribor Kis, 6% 1 350 Milo »Apolo«, toaletno . kom. 7 — Odol, Olje, namizno .... „ 12 — Milo »Elida«, toaletno . . mal. kom. 7-50 Odol, Olje, bučno „ 13 — Milo »Elida«, toaletno . . vel. „ 18'— Odol, Olje, olivno „ 16‘— Milo »Speik«, toaletno . \ el. 10 — Esenc za kolonsko vodo Brandy 0'35 1 steki. 32 — Milo »Glycerin«, toaletno 9 — Krema za kožo .... Brandy 7101 „ 52 — Milo »Viola«, toaletno . . 4"— Vazelin Elida Rum Ha. a V2 1 ■ • • • „ 22 - Milo »Marija«, toaletno . „ 10 — Puder Elida Rum la. a xh 1 • • • • „ 36 — Milo, kopalno „ 12'— Krtače za zobe, velike . Rum la. a 11 • • • • „ 60 — Milo, mandeljnovo ." . . 6 — Krtače za zobe, male . . Žganje borovničar a Vz 1 • tt 29 — Milo za roke 4'50 Krtače za obleko . • • Žganje hruševee a V21 . „ 25'— Milo za britje II ... . 3'— Krtače za ribati .... Žganje tropinovec a 1 ■ 25'— Milo za britje I . . . . 8 — Krtače za parkete . . . Žganje brinjevec a V2 1 • » 25- Soda za pranje .... kg 2 — Omela za parkete . . . Žganje slivovka a V2 1 • 251— Lug 4'— Omela, mala Žganje, marelčno, a V2 1 • „ 25 — Plavilo zavitek 2'50 Metle, velike Vino, belo in črno dalm. 1 8'— Boraks „ 2 50 Metle, male Vino, belo štajersko 10 — Boraks, carski .... škatla 4 50 Metle, otroške .... Francosko žganje . . . vel. steki. 25'— Škrob, rižev „ 5 - Metlice za obleko . • • Francosko žganje . . . sred. „ 14 — Škrob, rižev zav. 1 '50 Metlice za posodo . . . Francosko žganje . . . mal. „ 8'— Čistilo za parkete . • • Rum esenca steki. 8'— Pralni prašek: Čistilo za parkete . . . Malinovec a V21 • • • • ,, 15"— • Ženska hvala« .... zav. 2'50 Sidol za kovine .... Rogaška voda a IV2 1 • • „ 6'50 »Tri« soda „ 3 50 Svitol za kovine. . . . Radenska voda IV2 1 • • „ 6-50 »Henko« soda .... „ 2'50 Vim čisti vse Grenka voda Fr. Jožefova „ 10 — »Radion« „ 6'— Barva za piruhe .... Medica 1 • »Persil« „ 6'— Ostara papir Chabeso 2 50 »Labod« za fino perilo . V 7'— Hoby čisti vse .... Malinovec kg 20'— »Lux« . 6'— Ominol Panonski biser ala šam- Vrvi za perilo, velike . komad 40'- 60‘- Smirkovo platno la . . . panjec steki. 32 — Vrvi za perilo, srednje . }f 9 n 30'— iz- Tepači, veliki .... Vrvi za perilo, male . . „ ob Tepači, srednji .... DIŠAVE Tepači, mali Poper, cel in zmlet . . . zavitek 3 — POTREBŠČINE ZA ČEVLJE Sveče, velike Cimet, cel in mlet . . . „ 3 — Globin, čm vel škatl 12'— Sveče, velike Klinčki (žbice) .... „ 3 — Globin, črn sred. „ 7'— Sveče, male Piment, cel in mlet . . „ 2’50 Globin, čm mal. ,, 5 — Sveče, male Lavorjevo zrnje (lorber) n V— Globin, rjav škatl. 5'— Nagrobne lučke .... Lavorjevo listje . . „ 1 — Globin, rumen .... » 5'— Vžigalice Janež „ 2-50 Globin, bel M 5 — Vžigalice Kumna „ 2-50 Albion, bel steki. 6 — Zobotrebci Muškatovi orehi .... komad 0-50 Albion, siv „ 6 — Črnilo Vanilija v šibkah . . . „ r— Mast za čevlje .... škatla 4'— Svinčniki, navadni . . . Vaniljni sladkor . . . zavit v— Krtače za blato .... komad 4' — Svinčniki, tintni .... Pecilni prašek .... » 1 — Krtače za mazati . • • n 1'50 Peresniki Žafran » — 75 Krtače za svetliti . . • » 12 — Slama za predsobe la . Paprika, huda .... » 3"— Vrvice za čevlje, črne, Slama za predsobe Ha . Paprika, sladka .... » 3 — dolge par 1 '50 Muholovci Muškatov cvet .... » 3 — Vrvice za čevlje, črne, Prah za čiščenje obleke . Ingver 3 — kratke „ 1'25 Šampon Korjander » 2"50 Vrvice za čevlje, rjave, Drva, mehka kratke ,, 1'25 Pergament papir . • • POTREBŠČINE ZA PERILO Vrvice za čevlje, rjave, Celafon papir za vkuha- Milo Sunlight kos 2 — dolge - 2 — vanje Milo Benzit „ 5 — Vezalke, usnjene . . . 2 — Pasovi, usnjeni .... Milo Schicht, terpentin . kg 14 — Olje za mazanje podplatov steki. 10'— Grafit Milo Schicht 12- Jajca (dnevna cena) . . Milo Zlatorog IV— DRUGE POTREBŠČINE Platnene vrečice, male . Milo Zlatorog, terpentin . „ 13 — Kalodont tuba 6'50 Platnene vrečice, srednje Milo Merima a la Mar- Chlorodont » 6 50 Platnene vrečice, velike . seille 14 — Ustna voda steki. 20 — Flit s škropiljko . . . Milo Tribor 9'— Kolonska voda . . . . mal. steki . 12 — Flit Milo Jelica „ IV— Kolonska voda . . . . vel. steki 24 — Flit mal. steki, red. steki, vel. steki, steki, tuba škatl. 22 35 65 16 12 6 ko n. Morska trava............ Hranilniki.............. Prazne pušice . . . . Prazne pušice . . . . Peharji................. Stručnice............... Solnice................. Šivanke.................. Olje za šivalne stroje . . Sukanec, bel, črn št. 10 do 16................. Sukanec, bel, črn št. 20 kg k' mad * 5 50 7 — „ 6-50, 8'50 9 — zavitek 1'50 steki. 5'— valjček 5'— 4 50 40 — 5'— 10 — vel. tuba mal. „ tuba zav pola kom. paket kom. paket kom. karton paket škatl. zvezek steki. kom. V kolobar pola zavitek komad komad mala doza vel. doza 6'50 5'- 6'— T25 24 — 131— 5 50 4 80 3 — 075 2 — 6"— 2'50 2 — 18 — 3'— 1-25 3' 2 — 0'75 8'— 29 — do 36 Sukanec, bel, čm št. 40 ” 3 75 do 60 n 3 — Kruh, črn kg 4 — Kruh, bel n 4 — Morske ribe, vsak četrtek dnevna cena Pile, ploščnate .... kom. 9'50, 11, 13 Pile, trioglate . . . . „ 4'50, 5 — Brusači .................„ 13' — Pahljači za vrt . . . . „ 12'-, 15- KUHINJSKA POSODA Lonci »Ideal« od y2 do 10 litrov. Kozice od y2 do 8 litrov. Mlečne ponve od 2 do 4 litrov. Lonci, aluminium, od y2 do 6 litrov. Kozice, aluminium, od y2 do 4 litrov. Zajemalke, aluminium, od 7 do 11 cm. Kozice, vlite, od y2 do 5 litrov. Delavski lonci, email, od y2 do 2y2 litra. Lonci za perilo, pocinkani, od 10 do 40 litr. Pokrivače, email, 10 do 34 cm. Zajemalke, email, od 7 do 12 cm. Penovke, email, od 8 do 12 cm. Cedila za čaj altminium. Cedila za zelenjavo, email, od 20 do 34 cm. Cedila za juho, pocink., od 14 do 16 cm. Škafi, email, 40 cm. Škafi, pocinkani, od 40 do 45 cm. Korci, email, 14 cm. Škropilnice za vrt od 8 do 15 litrov. Pralnice, 30 X 40, 30 X 50 cm. Kavni mlinčki, veliki in mali. Pekve, email, od 32 do 40 cm. Vedrice, email, 30 cm. Vedrice, pocinkane, od 30 do 32 cm. Umivalniki, email, od 40 do 45 cm. Nočne posode, email, od 20 do 24 cm. Smetišnice, pocinkane. Mlečne kangle, pocinkane, od y2 — 3 litre. Kmečke sklede, email, od 24 do 30 cm. Drobilnice št. 1—3. Mesoreznice št. 5, 8, 10. Ponve, železne, od 16 do 20 cm. Škafi, pobarvani. Stiskalnice za sok. Jedilni noži. Jedilne vilice. Jedilne žlice. Kavne žličke. Kavne skodelice. Pomivalne sklede, email, od 42 do 48 cm. Pomivalne sklede, pocin., od 42 do 48 cm. Thermid steklenice po V2, % in 1 liter. Štev. 1. Pomladanski plašč. Velikonočna krojna priloga revije »Zadrugai" 1 prednji del 2 hrbet 3 vrhnji rokav 4 spodnji rokav 5 ovratnik 6 žep Kroj za ta plašč, o katerem je obširnejši opis v reviji, je risan po gornji širini 96 cm. Zanj se rabi 2'30 m blaga. če je široko 140 cm. Kako se prikroji, koliko platna se vloži v prednji del, kako se pikira rever in kako se prešije spodnji ovratnik, je narisano v pomanjšanem merilu na drugi strani pole. štev. 2. Praznična obleka. X J 77H i/ / /l 7 i L < i 1 x—'~\ A.-v—v- cr 'y --A—i K ^ r -i4-»\» 1 ! 777 n/417 r K ! K r pii f -21* ‘ -v----\-----\----\- ^ 'K. /"• X P_,_ A X ■\/l—' X----V 7 / / Z Z _z' 1 / / r ^ \ / /m /M. V 1 V Z aA / < tr /' v v< • —“'t i 11 i X__*-'tFC-^ A / J V 7 “ z < I ri \ X / IZ / < / 1 \ /Z f 1 f / V /t—vi ! At / \. r ,;tNJy -v—V—x~i—N-7X—s— />X / 1f> X / n/ / rVL vf 6 « > l j . . ,A t i j / ; / \ ji ]/y J j H.J/ >„k, -r-../ 7 prednji del i 8 hrbet 9 rokav | 10 žabo < 11 zapestnik I 12 ovratnik 12 a plastron ^ 13 prednji del krila 14 stranski del krila V modnih listih najdemo malo- I kdaj kaj primernega za moč- p nejše postave. Zato so tiste, ki nimajo tako zvane vitke li- | nije, pri izbiranju bolj same ^ sebi prepuščene in zato mora vsaka izmed njih kolikor toliko sama « vedeti, kaj ji pristoja in kaj ne. Ta kroj je namenjen v prvi vrsti I za močnejše postave. Prekrižani prednji del, gube na krilu, pas g malo pod pravim pasom, ki ne stiska života, velik podolgast vratni ^ izrezek in svetel ovratnik, vse to dela postavo vitkejšo. Hrbet I je krojen v celem in je samo nekoliko zadržan s parom. Prednji del životka, ki ima obliko telovnika, je nekoliko nadržan in prišit j na prednji del krila. Ta šiv pokriva pas. Na prednjem delu krila je na vsaki strani po en posnetek, ki je zašit do višine bokov, gube pa I so pcšite približno do ene tretjine dolžine krila. Če je blago dovolj j širo.ko, se kroji prednji in stranski del krila v celem. Preprost rokav ima na spodnjem delu posnetek, zato da se prilega od komolca do . zapestja. Ovratnik, plastron, žabo in zapestniki so iz svetlega krepžoržeta, ob- | robljeni z ozkim bijejem. Bije je poševna proga, sešita in obrnjena, * tako da ima obliko vrvice. Naredi se takole: najprej urežemo llA cm j široko poševno progo, ki jo potem po sredini prepognemo, nato pa zašijemo približno pol centimetra široko, nazadnje pa obrnemo in zlikamo. Ker je krepžoržet tenak, morajo biti zapestniki, ovratnik m *> žabo dvojni, če so pa iz močnejšega blaga, so pa lahko tudi enojni. I Ovratnik se navdari po zunanjem robu na močnejši papir, v razdalji I pol centimetra pa tudi pripravljeni bijč (vrvica), nakar se oboje se- < sije z ažurjem, kakor je videti na krojni poli. Za tako obleko se rabi j 3"50 m do 4 m blaga, ako je široko 120 cm. J; Štev. 3. Pomladanska obleka. f /M r—t'n\ i •. L / d/ \ _ .v JA / T57¥: O P* Jopič: 15 prednji del 16 hrbet 17 rokav Bluza: \ TX / x 4/ K-V \ |/ j Ax.\ 1 -J ^ 6 3 i X/1 V 4 i uf i I sil / S /Jti — / / m mtfamomtm mmmmmrn m • ■ £mwm i 7 j n u l \ / j 7* ,1 A l/T\ ? i -S flT~Zr x* J V X A r i **J < — fčTU.l i/ i>y ,+ff f i j i t 'ITT' Krilo: ____ 20 prednji del TŠ prednji del 21 zadnji del 19 hrbet 22 stranski del . J\ / *\ i M--1r Za tako obleko ni potrebno ravno novo blago. Dovolj je, če se dokup: / ,/ x z X z X T\ r \r %—./Pr*9 k_ i T jr / \ \ / A "i I V7\ i y% \J / K _1-tv » / {\s\ ii /! M il t i x PC R! ; V'4—/.L- 8 X i IX v X V/ \ 8TJP-j v \ ; J\- \J5-r I m! i l X- G 1 23 prednji del 25 rokav 24 hrbet 26 ovratnik Tak plašček prešijemo iz odloženega plašča, jopiča ali suknjiča. Če je blago debelo, ga ni treba niti podložiti, če je pa iz tenkega blaga, ga je pa treba podložiti. Prednji in zadnji del sta krojena v celem. Tak plašček, ki se zapenja na dve vrsti gumbov, se lahko nosi brez pasu ali pa s pasom. V reverje se mora vložiti platno, ki se mora prešiti, da se reverji ne vihajo. Žepi so našiti in okrašeni z velikim gumbom. Za tak plašček se rabi 1"20 m blaga, če je široko 140 cm. Štev. 5. Otroška oblekca. it,6wr 1 r - 1 /i V JJ X f XI U/ i X Ki/ 1 l\f\ Jh, ^-T—, , i \sH ? T/s \ \ 1, \ zA 1/1 / V.Z.A v V '11 6'f / \|a 27 prednji del 30 zapestnik 28 hrbet 31 ovratnik 29 rokav 32K krilca Otroške oblekce lahko napravimo iz enobarvnega ali vzorčastega blaga. Če hočemo kombinirane, pa iz gladkega in vzorčastega blaga. Životek se navadno naredi iz vzorčastega, krilce pa iz gladkega blaga. Po teh krojih oblekce tudi kvačkamo ali pletemo. Kaj prijazne so tudi oblekce, ki imajo kvačkan životek, rokavčke in krilce pa iz blaga. Oblekco iz gladkega blaga lahko okrasimo s preprostim vezenjem ali pa okrasno progo. Štev. 6. Predpasnik , Jl k h -Tli v H , n i / I» «V ** r v—V- / /r/ nsi 7 LM »i / i X » d ' \ \ / i/ v \ J r x ! A V ti ^„4fA-8-“Vviki / / I \ X. V/v ♦xs 33 vrhnji del 34 prednji del 35 stranski del Predpasnik za v kuhinjo mora biti širok, da pokrije in tako varuje obleko. Prav čedni so predpasniki, kombinirani iz dveh vrst blaga, pa najsibo iz gladkega ali vzorčastega. Za širok predpasnik se rabi 2"50 m blaga, če je široko 90 cm, ožji se pa naredi iz 2 m. K lota zadostuje 1*25 m, ker je širok 140 cm. ----— ------35 X-XL--—-r. — s *» 02 -U i-3 Ph S >-3 <1 © « © M M M Z •© HH H m »**■ 32 Z © .S > j5 © 03 bc >57 |£ R © r £ ti • >—< -f-t l-Q £ 42 a"R s c S o “ r 3 N R •rt bo © 4) g >ce § £ © M O R R~.S © ra 5 f R S >8 S.'-g O ;£ ta 3 N 6 © "o3 R >o > =3® JKj 13 73 cd >o >cn r2 A 0 s 1 73 O ti R ,S -R ^ R O © R •ra 42 R O > O (h 'o •C E © N >3 0 >g >o © -PH 03 © > R O © bc cu R IS .s £ I S S ’E l ">55 o. ca ••—» "5 £ -2 .© a o ® e r — o ‘C o M “ « o5 I a-fil sfg R s0^ £> N ■> —• 'g g 'E >-i X Oh ^ cn •ti cd s © s N g E' a >ffi -e ^ CD § N (D 8 #PH g R s -9 ^ & © ° R R ® « 9 "' ® - * IS S 0> O bj) Oh £ w cd s ^ -p "3 § £• © “C o O i-s S s 15 cd .24 ^ O § © .© _> n :©> i/2 ‘R 4) R cn 32 32 03 M 'C © R 32 © © "r > 32 ‘E* jAg ‘E Oh .J Sh g" *-e § Oh^ ti ^ N £ ti £ cn .0 Jh >cc Oh R R O E ‘57 'r R R © © 5* R R ra R © ^2 E R 'O R © :s 5 >cn o .5 s> E <12 cd cm -m R R R © N „ __ •" 32 O © ■p - ..s o bc r2 3 >o cd 3 ti 0) O >N q ,11-ls -6 .* Is II cd ti .O 11 ;a s «r-s © s 32 ca h © © O R © s 1 s N © g _R _R •r >n a I R N > O W 32 R © © 32 © O R ti O .E © c 8 3) 03 E 32 R 32 ta © O © 32 E as S>1 E p. R R © R R E 'E o A rt< R O © © © a •© © *- 3T« S IR* o >cn rvr ^ © S o E 32 „ R 03 o. R ” O M 02 5 J2 32 R © © © |,g © ^ § 5z; eo cd cd ti c . S cd 73 O 73 O £ >cn C3 S3 O - | £ R & f~t F—< &&.1 •r5 .2. o © R ^ OR© B'r ° E v !•§ >cn ti cd H 3 R "57 R ,© 'r R R 32 •S 03 .© © R R © > R R O S R R O E Š ■g in .R ^ • E >03 © R 32 © tc ^ > R E © R 32 >N © .-S O R R R s g 'I cn cd h , > .Si, «3 R © _. O - S ^ ‘« © g o £ © bc g 3 © R •S> R S-g i C R 02 O ^ ? .S b £ x Oh cd © ti 1 © ©.S 'E o 5P « |d ■C « b* R Pu > O a :© © ti ?1 1 -s s rs cn © cd E o 32 bC 3 42 © © 2 R 32 B « E ra © >“ •U > ® 'C o ^ ^ E ra 8 ■S S| o-2>: -g © -s +* •-—< ©- E ra .E R © © R g 32 ^ E r 2 Oh cn ti cn O ^ e © >o M S © g c cd ‘ ~ 4?© g* S a « § o >n E ~ Mi = > 'T a if.2 s r o q. 7d 13 S R 4 o „ ®r!sg •5* E -S ^ 8 S s .a 33 a .&:: o 8 ® > I 11 fe ° -S © O © rt »»h O Xcj H ^ *3? cd ?h 9 ® 2 8 >» > g © E o r s & & a o g © R © .§.$,Esi s © E ra O -3"1 R 42 “ E ^ N c s1 a s li r © ,&a g ti cd >N ‘C . ^ £ 3 S =■1 a >§ g © 5 I g rv .ti, 8-h R-§ & | E >8 - g . -§ E s O ti © ti O >5 o" 5 'C* S o -a ti 73 > ti ti ti >o >cn © cn 0 1 s a .E S © © © 3 42 r 3 © © 3 .ra C •ra’ g © © g © R © R R F © I M © A'M Ifllll cd S ti ti 0 e 1 8 O £ "S ti ti o S >cn © cn © .S >cn 0 1 w R O a§ S -2 © R R © 32 © .E, R c © R 32 © h R S R © O R © R S 32 > © R © 8 © ^ E E u, s 32 a o • as ° « •© .ra > © 11-SI. ° S R 32 O ° ‘“ ra S r E & ^ z 8 « g Sr >32 © R R •=» 3 © ^ © "O R . >* g s s * -g. > J© ^ ^ .ti © cd .a g § a > cd c ti © o —h cd M ^ g S 3 "8 R 32 r .55,©_g g >tE © g-R E o 2 © S N <” R £ § .ra O § - E © R >C2 ® p,;a ® ,® 2 E r o -S O R ca n © o bč R 3 "c .S. © ■g .53 >1 1 73 #34 "3 o ^ E © O R © R O S R R _ ©© &© _32 32 _ R H .2, K E f §• | o' .5 'E © 32 >N _32 3 >cn P 3* cn .r-H O S S 2 R © R © ra •i g © g .ra >S C R S ^ S | 3 .-2 _ © i 8 R C © »o _ 32 © > 0 S.ra R" £ © 'r 42 S £ © ^ £ g I © co |£1 s a »s R 3 R R © £ © ti 53 •ti ti ^ 2; p, .ti >o © cn it Oh • tia^ © 11 m CT © X -p E -S 03 •© © g E i-M ra 73 R ra © N •g >£ ^ <“ © £ ;S 2 3 | ra 'a -n r » « s r o cd ti E © cn E a © Oh £ Oh O Cti r-ra ^ Oh ^ ti O !s „ 1 2 ;g o l^g ra ^ © g 3 E o R w O p N >£ © o .b >cn O _ti © •E cn © >tn Oh © cn ti 73 O "ti N O > © >cn O Oh :0 -d © s-i Oh ti ti .ti O o § S bc .22» © 42 ffl S © R ^ o a o- Sr© © a 0 E 32 •c* :a .& © ti >• > tid Oh ti 75 > ti C ti cd ti ti. E rt O O o ti c o o S E Cd ti Oh .53 g "3 e24 'E5 © > © od S o 73 O raO > —, ti ti ©^ Oh*^ § N ©3 | Oh E _ ;s= S o e | R R O o ©•S 32 2^0 G .ra X) 32 ‘R _ :ptxs >cn o) © ti ti cn > JT ~ ti >cn .© Oh rX cn 3 I © © ti >cn > >cn O © ti :tia Oh p 42 ■§ - O © R 32 g © .2 R S 02 © R M ■£7 32 5 •'*' ** R 32 82 tn .R £ s E © 2 42 •& © 03 © O Oh ti ti .© o « r o S •© ■© g « £ ».© u | R 42 73 © R R O S >N O 3 o >C2 32 3 S 32 CO . E o X3 bc O o © © > R N s - o e S m a g 42 o > © x > © o u R .ra E 32 O S .32 >tn CU s ti ti bX) © ti © "ti ti" S ti Oh O S ■S cd ti N O ti o. "© .& £ § ti ti ti e> >3 © Oh © >N O E ti ti Oh ‘ti Oh O E ti ti cd Oh O 73 M O af| 42 2 © R > ^ 32 .£ •->00 R i o E S .£ ;g w- 2 R 8 N O R • S N ._ R R .2 © s ‘3 © g cn >00 >3 R cd N "ti ti ^ © >N o°> r E 'E o R 32. g > >9 © R ra 32 © ra ^ S 2 S £ ft M-&25 ^ >3 5d A .S _o "ti © ti * .9- o 42 © S ■ —» o E > R R R © E7 © T 43 O R E Cd a © 6 *E a >43 s O 73 £.£. R g & R N > R .24^ ti > © >N O S •—a c o V ti bo cd E Oh *43 O E -g 32 .a rara '‘R O P . . _ I ia 's s 0 s a ^ ■§ §.II § M|.§ R Ti R CS3 .ra S R R R R ;! o S ;s R T S £ p a 'fl= R 32 © •" s .u a © a N ti*^ ti ^2 1% g s Oh “S cn ti © C. T3 O Oh > ti Xsi o ti 'ti cn © 73 © Eh cn ti s ti .N ti ti > ti o ti cd fO O © S ti ti ti r* O ti o E © >N © ti O Oh © O o N t2 o £ ti H ti* bo f-E-l a« s H 32 R .ra R ” 2 3 p E a e bc > R O Oh • >—h © >8 'f a g r - •& Z* .E ><° A a o o| 81^> £ « | > © ^ 3 o 0 1 • © M > o > R © O R > > >a5 >a S a 5 ‘c R 82 3 S •■g 32 « R © © O T O E R © 3 g © .5 6 © ‘C © 3 Š E ti ti N ti SJ O S cn o © ti F^ cd o Oh ti fQ ti o bo 73 O E .© >cn > S _ti O © >© ti ti § s .g >03 -S ‘R R O a-B R R ca R © >o E © o « £ -ra aft.s -z N S £ o S .24 S R ®“ 8 ■ra ra >o R p £ £ >£ “ S £ E p ti Jd ti 73 ? "S ti O © © ti rt CL O F* O ti cd O "ti •rtb o S N h «2 cn ^ 2 S C cn ti Oh -© ^ Oh rt ^ -"S >N »^-b ti ti 73 O S © iaS R S »■ a R -ti O © S 2 ” C ti s s N © 0‘X3 1 5 © _4V '>£ | £ £ Oh Oh •24Ž ti fO © ti ti & © O •r I - -g •r R R -O E > .© R R R R R N © o © £ >55 T > £ o CQ o S 3 ti C? X ti y |-03 ti rb2 g © ti Oh ti bi) -2 73 O Oh ti .© ST .S, 8 cn 0 11 th cn A O O p, | 02 1 I T R R ^ R O • ra a 03 43 af ^ N e© 'So ti o Oh^ o Oh "© 73 :ti, 73 ti N s 9 © © R R © R la © £ S ,© 'c? z e .2=3 © >03 3 R © is 1 £ © T ©£ > 2 a § £ T T O O a.ra g T 5 © 5 R © 03 © © R © .2 cn o E .24 >03 © -g © T © 1 © ti Oh cn ti O O bD 0 1 © o a R R > R R N _o 3 55 > >E E £ •S o © P f •§ £ eN E © a 8 o ra E © ra g E rt fQ ti o o E #© >GQ ti N Oh ©•č ^ © £ * •O cn >cn O cd ' (D - d I 3 S „ .02 _© ra P .sli a.2 & bo •g S R 2 t a © ra R £ © £ ta „ © © >9 O £ >03 l3 R £ N © R * O S © R © O ‘m © ^8 ra R 'Z -ra >33 »Mi © .ra P — bc E 55 o bfi O "5 o Oh rti •rj g « 32 •£ © "o .ra a-g £ £ T O O © T P N © • ra E © p > R © O R © 0 1 © P © 'r © O ° 0 E E a ra sa £ ^ o 2 s © p R o "e M S g - .3> R g ;s "8 © 'r © a N "oj T R O © . © E s O R >03 P R > O E >N •g - o § E © o R 3 S © P rad bc © R O bo R S*^ ** © ©^ © 02 R R © R R © '% r 'C -B © ^ ^ " ta o £ ^ ti o ti ti os a ©- n o S bO -S s 3 'O © O p Oh P Ei .ga CD • i is © o .© >03 > O 3 z R R S O ■g © > E >8 3 - © Oh •ti N e •r > ti cd O fX bi) O N ti s cd ti ti -ti 73 >cn CD cn E (D "5 Oh ts o . bO 73 O SJ p, bo -E, o o ra-H > 73 > .ti 73 E ^ ’ B) > p o —h ž‘55 o ^ S S % ^ N 'ti fQ ot ti .£b *57 iti1 >cn Oh CD .o "ti ti s ti bo CD >cn