223 št. - 4/1 to. Poštnina pavšalirana. Današnja številka velja 2w K V	v
-----     VSeuČeliškj
JUGOSLAvu
Naročnina za kraljevino SHS
Mesečno 40 K. Letno 480 K.
Inozemstvo: Mesečno 50 K. Letno 600 K.
Oglas!: enostolpna mm vrsta za enkrat 2 K, večkrat popust.
***f 18. sep
kniižnic,
V Stojani.
Uredništvo?
a ulica l/l. TeIeWn
Uprava:
n trg 8.____ Telefon	44.
.okopisi se ne vračajo-vnašanjem je priložiti znamk? za odgovor.
1111
sklicuje za danes, v nedeljo, 18. sept. ob 9. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani
JAVEN SHOD.
Dnevni red: 1. Poročilo strankinega načelstva o aferi Pesek in o županskih volitvah v Ljubljani. Poroča narodni poslanec Ivan Deržič. 2. Komunalna politika in draginja. Poroča občinski svetovalec Ivan Tavčar.
Italijani zavlačujejo razmejitev.
Baker, 17. septembra. Delo za Razmejitev med Italijo in Jugoslavijo zelo počasi napreduje. Krivda Je na italijanski strani, medtem, ko naši topografi razmerijo vsak dan 15 do 20 točk jih italijanski topografi Izmerijo samo dve ter se izgovarjajo
Priprave za obč. volitve v Zagrebu.
na terenske težkoče in druge stvari. Pravi razlog tega zavlačevanja ra ni političen,. kakor se je v začetku mislila', marveč čisto oseben in materi-jalen. Italijanski strokovnjaki dobivajo namreč za svoje delo v terenu zelo visoke dnevnine.
Zagreb, 17. sept. V zagrebški mest-ni občini so se pred nekaterimi dnevi* fgčela dela za sestavo novih volilnih
listin. Kakor doznava »Agramer Tag-blatt«, bodo volitve začetkom meseca decembra.
Madžarska trdovratnost.
Budimpešta, 17. sept. Kakor javlja »JCz Ujsag«, je snoči poslanec Lingauer jr klubu krščansko-nacljonalne stranke poročal o Zapadni Ogrski in izjavil, da «o Madžari odločeni in neizprosni. »Sprejeli smo boj in nadaljujemo ga brez vladne podpore in brez vladnega odobravanja. Ako pridejo Italijani, naj pa pridejo, mi smo pripravljeni. Branili bomo svoj rojstni kraj tudi proti vsemu »vetu.« — Tudi »Pesti Hirlap« piše, da jtt širi vstaško gibanje in da se hoče z
dejanj pokazati voljo, rop zemlje pre--prečiti z bojem do poslednja kaplje krvi.
Budimpešta, 17. sept. (DunKu) Občinsko zastopstvo v Budimpešti je na včerajšnji seji sprejelo sklep, v katerem se protestira proti odcepitvi Zapadne Ogrske. Glavno mesto žigosa s preziranjem postopanje Avstrije in prosi vlade, naj prepove vsak izvoz živiPv Avstrijo in naj industrijelno bojkotira Avstrijo.
BODOČE DELO ZAKONODAJNE SKUPŠČINE.
Zagreb', 17. sept. Po informacijah »Jutarnjega lista« iz Beograda bo vla-jda na prihodnjem zasedanju skupščine morala rešiti administrativno razdelitev jdržave in volilni zakon. Zakon o administrativni razdelitvi države bo gotov V 'oku, kakor ga predpisuje ustava. Kar se tiče volilnega zakona, se bo za-konodavnemu odboru in skupščini predložila izprememba volilnega zakona za konstituanto, ki ga bo skupščina po čl. H33 ustave imela sprejeti, en bloc.
.VOJAŠKA POSVETOVANJA V BRATISAVI.
Praga, 17. sept. (Izv.)*V Bratisla-!H so se vršila pod predsedstvom generala Spireja vojaška posvetovanja o položaju na meji. Zapadne Madžarske. Tej seji so prisostvovali zastopnikih vojnih sil.
RUSIJA PRIČAKUJE VOJAŠKO KONTROLNO KOMISIJO.*
Praga, 17. sept. (Izv.) Rasija je Izjavila, da pričakuje češkoslovaško kontrolno komisijo, ki bo imela vse pravice kakor popolno svobodo gibanja, pravico sodelovanja in nadzorovanja pri razdelitvi živil ter bo uživala eksteritorijalne pravice.
MADŽARSKI EMIGRANTI O NALOGI MALE ANTANTE.
Praga,^17. sept. (Izv.) Neki vodja dunajske - madžarske emigracije se Je izjavil napram zastopniku »Češkega Slova«, da so emigranti predvideli vse dogodke v Zapadni Madžarski in svaril tako malo kakor veliko antanto. Pojasnili so tem skupinam, da namerava Madžarska sabotirati mirovne pogodbe, da so demobiliza-cijske priprave samo pesek v oči in da se je na Madžarskem vedno pripravljali habsbur. preobrat. Antanta tem vestem ni verjela, vsled tega je sedaj blamirana. Madžarski emigranti ne pričakujeio ničesar od velike antante, vsled tega mora mala antanta tem energičneje nastopiti.
MADŽARSKA ZAROTA V p košicah.	m*
. Praga, 17. sept. (Izv.) »Narodny j-*sty« izvejo iz zanesljivega vira, da Je bila v Košicah odkrita velika za-ro‘\kl je imela namen, da uprizori v vzhodm Slovaški vstajo Madžarov. Baje je bil doslej aretiran vodja Madžarov, honved. polkovnik Farka in neki madžarski major. Poleg tega je bilo aretiranih še več oseb.
NOV MADŽARSKI GUVERNER ZA1 ZAPADNO OGRSKO.
Budimpešta, 17. sept. (izv.) Madžarski guverner za Zapadno Ogrsko v Šo-pronju je bil odpoklican v Budimpešto ter se najbrže ne povrne yeč na svoJe
mesto. Kakor se sodi, bo na njegovo mesto imenovan podmaršal Hegediis.
MADŽARSKA MOBILIZIRA?
Praga, 17. sept. Dunajski dopisnik »Prager Presse« doznava s strani en-tentne diplomacije: Ze nekaj dni se izvršuje na Madžarskem popolnoma prikrita pravilna mobilizacija. Vpoklice sprejemajo rezervni častniki in moštvo letnikov 1895—1902. Pozivi so podpisani po majorju Osterburgu in se glase na Š.opronj k orožniškemu polku — Hkrati se vpoklicuje demobilizirano topništvo v Kecskemet. Pozivnice v ozemljih, ki meje na Češkoslovaško dostavlja madžarska policija. Pozivnice so popolnoma Uradnega značaja. Pariška poslaniška konferenca in en-tentne sile so o teh dogodkih že obveščene.
FRANCIJA IZIGRAVA POLJSKO PROTI RUSIJI?
Pariz, 17. sept. Agence Havas poroča: »Daily Mail« objavlja brzojavko, katero je poslal Litvinov sovjetski trgovinski delegaciji v Londonu in v kateri Litvinov trdi, da je poslala Francija varšavski vladi noto, v kateri pozivi je poljsko vlado, naj se okoristi z bedo Rusije in naj stavi Moskvi ultimat. Dalje naj se obveže Poljska, da bo/demobilizirala svojo armado in da bo postavila del svoje vojske pod francosko poveljstvo. Litvinov trdi dalje, da je prejela slično noto tudi romunska vlada. »Daily Herald« smatra Litvinove podatke za avtentične, ne-kateri drugi listi pa jim ne verjamejo.
KONTROLA NEMČIJE.
Pariz, 16. sept. Finančni minister Loucheur je poročal v finančni komisiji zobrnice o poslednjih pogajanjih v Wlesbadnu. Po »Journalu« je Loucheur tekom debate govoril o možnosti, da Nemčija ustavi odplačevanje vojne odškodnine in se je zavzemal za nadzorovanje nemškega državnega dolga in izvozne trgovine. Loucheur je omenil, da zavezniki doslej niso bili naklonjeni takim kontrolnim odredbam, da pa je pričakovati, da se sedaj približajo politiki jamstev. Wiesbadenski dogovor ustreza francoskim Interesom. Cim nemški parlament sprejme ta dogovor ustreza francoskim interesom. Cim nemški parlament sprejme ta dogovor, ga bo Francija ratificirala.
London, 17. sept. Kakor doznava Reuterjev urad, se bodo med Londonom, Parizom in Koblenzem nadaljevala pogajanja v.vprašanju ukinje-. njenja oz. nadaljevanja izvajanj določil glede gospodarskih sankcij v Nemčiji. Upati je, da se doseže pri teh pogajanjih za vse stranke povo-ljen rezultat.
ite JHUnri
Shodi NSS v Ljubljani.
SHOD NSS V POLJANSKEM OKRAJU.
Včeraj se je vršil sijajno obiskan shod NSS v gostilni pri »Lisjaku« v Poljanskem okraju. Prostorna soba je bila nabito polna. Shod je otvoril tov. Babnik, predsednik kraj. org. za Poljanski okraj in kot prvemu podal besedo tov. nar. posl. Deržiču, ki je številnim poslušalcem razjasnil položaj političnega stanja v naši državi in na-ravnost anarhistično gospodarjenje z njenimi dobrinami. Posledica tega prevratnega gospodarstva- pa je padec, valute, raraščujoč<* izvozničarstvo in stalno stopnjujoča draginja. Ako se postopanju sedanjih večinskih strank delavno ljudstvo ne bo z vso silo. uprlo in v strnjenih vrstah začelo boj preti njim, bodo iste pritirale delavstvo' z peresom in rokami v katastrofo. Zato je potrebno, da vsi volilci obračajo razvoju teh razmer največjo pazljivost in se po sedanjem delovanju naših strank ravnajo pri prihodnjih volitvah. — Za svoja izvajanja je žel živahno odobravanje. — Kot drugi govornik je nastopil načelstveni tajnik tov. Fakin, ki je točno in stvarno karakterizr_^l postopanje demokratske stranke glede občinskega gospodarstva ljubljanskega in z njim silno oškodoval celokupno ljubljansko prebivalstvo. Navedel je. bistvene točke izkoriščanja ljubljanske občine v strankarske namene JDS, ki se hoče s silo obdržati na krmilu in to magari z najnečednejšimi sredstvi. \ kratkih besedah je podal potek gonje proti novoizvoljenemu ljubljanskemu županu in pokazal, da pri celi stvari ne gre za drugo, kot za zadnji obupno-nasilni poskus mladoliberalne klike obdržati se na površju. Dokazal je poslušalcem lažnjivost mladoliberalnega časopisja in ogromno moralično škodo, ki so jo povzročili slovenskemu na~ rodu s povzročitvijo Pcskove afere. (Živahno odobravanje.) Dotaknil se je tudi pravnega značaja zadeve in pojasnil, da niti tov. Pesek ifiti NSS, niti občinski svet ljufSTjanski še do danes ni dobil vpogledi v talcozvane Peskove akte in da je vsled tega tov. Pesku še nemogoče obračunati s tajinstvenimi pričami, ki so se ali iz strankarske zagrizenosti ali pa koritarstva same obtožile amoralnosti. Vrednost njihovega pričevanja leži na dlani, če tudi bi ne bilo podkupljevanja z gotovim denarjem. NSS bo priznala vsako vlado, zahteva pa odločno, da je ta vlada po* štena in nekorumpirana, o čemur pa se pri sedanjem postopanju vlade po rajajo upravičeno močni dvomi. Svari pa, da bi se vlado zamenjalo z državo, ker za pošteno in pravično vlado se borimo predvsem vsled tega, ker hočemo potom zadovoljstva delavnega ljudstva napraviti in ohraniti našo državo čim najsilnejšo in najzdravejSo. Tudi tov. Fakin je žel za svoja točna in jasna izvajanja soglasno odobravanje. Nato je tov. Babnik lepo uspeli shod zaključil.
SHOD NSS V. SPODNJI ŠIŠKI.
Včeraj zvečer se je vršil v gostilni pri Zvezdi v Spodnji šiški shod NSS, ki mu je predsedoval tov. Hiter. Udeležba je bila lepa. Prvi je govoril o komunalni politiki župan tov. A. Pesek, za njim pa narodni poslanec Brandner o politični situaciji. Oba govornika sta žela za svoja izvajanja pritrjevanje in odobravanje. Na shod sta prišla tudi oba Zorgata (komunista) z nekaj pristaši*— menda sta bila namenjena pristopiti narodni socijalistični stranki. Ko pa sta videla da v NSS ni mesta za take vrste ljudi, je eden izmed njiju začel v družbi z nekim pijancem razgovarjati, da so se nad takim postopanjem škapdalizirali celo njihovi lastni pristaši. Bivši komunistični poslanec Zorga je dobil tudi besedo ter je rentačil proti kapitalizmu in proti zakonu, za zaščito države. Ko pa ga je Brandner vprašal, zakaj v parlamentu nikdar ni ust odprl in zakaj so komunistični voditelji, ki so zapeljali delavstvo, vrgli prvi puško v koruzo, namesto, da bi se postavili z*, svoje ideje kakor so se stari krirtjani, jo je Zorga kratkomalo popihal iz dvorane in nič ni pomagalo, četudi so ga njegovi lastni pristaši klicali na-zaj, češ: »Zorga ostani!« Razgrajači so napravili na pametno in trezno delavstvo slab vtis ter s svojim postopanjem pokazali, da je zakon za zaščito države potreben. Zakaj, »ko bi se takim elementom pustile proste roke, bi pri prvi priliki upropastili našo državo. Predsednik Hiteč je zal '' *'1 »hod db ih uri ponoči.
Za čast in poštenje učiteljstva.
Takozvana afera Pesek zavzema dimenzije, ki ogrožajo čast in poštenje učiteljstva. V vsakem stanu se najdejo propalice, a v čast in poštenje učiteljstva lahko pribijemo, da v vsej Sloveniji že deset in desetletja ni bilo nobenega slučaja moralnega delikta. Slovenski učitelji in učiteljice se' zavedajo vzvišenega odgovornosti polnega svojega poklica ter vrše svojo nalogo z občudovanja vredno vestnostjo. Ravno vsled tega je pa vzrastel ugled učiteljstva med ljudstvom tako na deželi kakor tudi po trgih in mestih.
Vse obsodbe je vredno početje »naprednjakov« demokratov, ki hočejo čast in poštenje učiteljstva zlorabiti v svoje umazane politične namene• Namen posvečuje sredstva. so očitali nekdaj svojim političnim nasprotnikom, klika okrog »Jutra« in »Pondeljka« pa se poslužuje najumazanejših podlih sredstev v politične svrhe v dosego ljubljanskega županstva. Oblatili so izvoljenega župana ljubljanskega Antona Peska, bivšega učitelja, omadeževati so ga hoteli baš kot učitelja ter vlačijo v to zadevo še druge učitelje, ki jih hočejo diskvalificirati pred vso javnostjo. So to ljudje laži-naprednjaki, ki so že od nekdaj učiteljstvo izkoriščali v svoje samopašne politične namene. Učitelja so smatrali vedno le za agitatorja, priganjača svoje ’stranke. do vpliva učiteljstva pa niso pustili. Učitelj jim je bil dober edinole za štafažo, pri zeleni mizi pa so sedeli oni, gospodje, ter bahato ukazovali. Če je pa kedaj bil kak učitelj tako »predrzen«, da je zahteval tudi prostora pri zeleni mizi, so lopnili po njem osebno iti po vsem učiteljskem stanu. V njih očeh je nezaslišana predrznost, da bi učitelj, ki ima po njih mnenju le polovično izobrazbo bil družabno enakopraven z njimi, ki imajo akademsko izobrazbo. Če si je kak učitelj vsled svojih zmožnosti in vztrajnosti vendarle priboril kako vplivno mesto, so mu metali polena pod jioge ter intrigirali zoper njega. Ali naj navedemo primere? Lahko bi našteli obilo slučajev.
Najostreje pa se mora obsoditi, da je vlada v strankarske namene ene politične stranke oblatila čast in poštenje učiteljstva pred vso javnostjo. Vlada, ki bi morala čuvati zakone» jih je poteptala in zlorabila v korist vfo-daj oče demokratske klike; vlada, ki bi morala biti zaščitnica javne morale, je brez sodnih dokaiov le na podlagi skrivnostnih tajnih aktov, ki jih je sama ukazala fabricirati, obsodila bivšega učitelja in celo vrsto še aktivnih učiteljev. Tako pospešuje vlada demokratov »naprednjakov«, ki se bahajo. da so edino oni zaščitniki in pospeševalci šole in učiteljstva, javni ugled učiteljstva.
Vsa poštena javnost in vse 'časopisje — razen 'demokratskih — je naj« strožje obsodilo to nečuveno postopanje vladnih organov.
Mi smo formalno v pravni državi. Ta država ima svoj naraščaj, edino upanje nas očetov tega naraščaja. Ta naraščaj je naša država izročila v naj-, nežnejših letih vodstvu našega učiteljstva.	v	*
Krmarje naše države kličemo ne prosimo da čuvajo ugled in 'časi učiteljstva, vzgojiteljev mladine. Kakor je dolžnost vlade, da čuva ugled In čast posameznika, tako je tem večja dolžnost vlade, da čuva ugled in čast celega stanu, posebno pa še tako važnega kot je učitelj-vzgojitelj. Zlorabo časti in ugleda posameznika, zlorabo časti in ugleda celega stanu v politične strankarske namene, moramo torej tembolj obsojati•	:■ \\%
JAVEN SHOD NSS ZA KOLIZEJ-
SKI OKRAJ V LJUBLJANI.
Sinoči se je vršil v gostilni pri »Kačiču« na Dunajski cesti javen shod NSS za Kolizejski okraj. Obe gostilniški sobi sta bili nabito polni in se na hodniku ter na Cesti pri vratih in vseh oknih je bilo mnogo poslušalcev. Fred-sedoval je tov. Ambrožič, ki je pozdravil navzoče ter kratko razložil namen shoda. Prvi govornik tov. Repornik je obrazložil politično situacijo v naši državi. Drugi govornik tov. Juvan je govoril o aferi Pesek in o mestnem gospodarstvu. Obema govornikoma so poslušalci pazno sledili ter jima burno pritrjevali. Ob pol 10. je prišel s shoda v Šiški tov. Pesek in so ga s ploskanjem in živijo klici živahno pozdravili. V jedernatem govoru je bičal korupcijo vladajoče klike demokratov, ki se hoče z nasiljem obdržati na krmilu. Vsi navzoči, tudi komunisti in soc. demokrati so mu odobravali njegov govor. H koncu je še govoril krojaC Plovčak, ki je dejal, da Pesek mora biti ljubljanski župan in da gredo zanj vsi, če treba peš in bosi v Belgrad, da izposlujejo njegovo potrditev. Zborovalci so glasno obsojali nasilje vladajoče klike. — Naj skličejo demokrati javen shod v Ljubljani, če si upajo in videli bodo voljo ljudstva, ki si ne pusti teptati svoje pravice.
MASARYKOVO POTOVANJE.
Praga, 16. sept. Predsednik Ma-saryk je danes dopoldne odšel na potovanje k prvemu oficialnemu obisku več mest na Moravskem, Slovaškem in v Karpatski Rusiji.
FUZIJA ŠKODOVIH TOVARN 1 ZDRUŽENIMI DENISKIMI TOVARNAMI.
Praga, 16. sept. Kakor poročajo večerni listi, se pripravlja fuzija ško-dine delniške družbe z združenimi strojnimi tovarnimi, katerih delničarji dobo na osem svojih delnic pet delnic Škodine družbe.
KRIZA V POLJSKI VLADI.
Varšava, 17. sept. Konvencija varšavskega deželnega zbora se je z 226 glasovi odločila za kandidaturo. rektorja varšavske politehnike Ponikov-
skega na mesto ministrskega predsednika. Korfanty je dobil 145 glasov. Na podlagi tega rezultata je deželni maršal državnemu predstojniku izročil predlog, da se imenuje Ponikovvski zg ministrskega predsednika.
1	POMOČ	RUSIJI.
V«.
Pariz, 16. sept. Mednarodni ndmožnt odsek za Rusijo je na svoji včerajšnji seji sprejel tekst pisma, v katerem so obrazloženi vzroki, ki so dovedli odbor k temu, da Je zahteval dovoljenje za potovanje preiskovalne komisije, ki potuje v Rusijo. Proučevanje položaja po strokovnjakih ostane predpogoj za izvedbo programa, nuditi Rusiji pomoč. Ker pa je problem tako velik In obširen, se morajo za stvar zainteresirati vse države, ki Imajo v Rusiji interese in odsek se je torej obrnil na različne vlade, da bi zbral pod svojim okriljem čin več zastopnikov. Naslednja seja mednarodnega pomožnega odseka bo 6. oktobra y Bruslju.
y> ;• ' IRSKO VPRAŠANJE. V k
Dublin, 16. sept. Dejstvo, Ha se je položaj naenkrat preokrenil na resno, je povzročilo tukaj veliko poparjenost, zlasti pa vest, da je Lloyd George od povedal konference v Invernesuu. De Valera je konferiral danes z voditelji sinfajnovcev. Po večernih listih se angleško odposlanstvo sestane pričetkom prihodnjega tedna v Inversuu ali v Gelrochu. Zdravstveno stanje Lloyd Georgea ne dovoljuje, da bi se odposlanci takoj sestali.
London, 16. sept. De Valera Je poslal min. predsedniku Lloyd Georgeu brzojavko, v katerem pravi: Ako. se hoče doseči uspeh, se morajo začeti pogajanja, prosta vseh pogojev, razen onih, ki so podani po znanih dejstvih,	-	■>.
Borzna poročila.
Curih, 17. sept. Devize: Berlin 5.60, Holandija 183, New York 580, London 21.57, Pariz 40.95, Milan 24.50, BruseU 40.70, Kopenhagen 102.50, Stockholm 125.50, Kristijanija 74.75, Madrid 75.75, Buenos Aires 177.50, Praga 6.95, Za-, greb 2.40, Budimpešta U2, BSkgjeSttl 5.80, Dunaj 0.52.
Ivan Hribar.
Mož praznuje sedemdeseto leto Svojega življenja. Trpljenja. Trpel je. To vemo vsi. Kot trpin je bil pravi sin trpečega našega rodu, ki ima za seboj stoletja tujega biča.
Marsikaj bi o njem lahko napisali. O njegovem Slovanstvu, o njegovem srcu.
Ne bomo. Opravili so to Up brez dvoma že drugi mesto nas.
Ivan Hribar je sin slovensekga naroda in usoda ga je postavila na vodilno mesto domovine v težkem, v velikem času. To vodilno mesto zahteva celega mota. Zato ne pišemo o sedemdesetem Hribarjevem letu, kajti slovenski narod upa, da jv danes na najvišjem mestu našem mladenič z razsodnostjo in energijo moža, ki mu želimo, da mu je sedem-destletnica še - le začetek, katerega mu usoda ni dodelila, dokler ni dospel do najvlšje in mirne človeške perspektive.
Iz srca se pridružujemo čestitnikom slovenskega sinu ministra HribarjaI
Jul v. prof. dr. Alfred Šerko.
Kam gremo?
Znani slovenski psiater Je pod feornjim naslovom priobči! v včeraj-; šnjem »Slovencu«« Članek, ki zasluži,
] da ga skrbno preuči in se skrbno ravna vsakdo, ki mu morala in postenje ni le puhla fraza. Članek se glasi:
V naši javnosti se odigrava straš-na Igra ...
Obdolžen je naš sodržavljan in oče 9 otrok družabno difamujočih ho-. pioseksualnih dejanj. Njegovo ime je 'ar ustih, v vseh časopisih, polne so ga ,vse kavarne, vse gostilne, polna je 'njegova imena vsa javnost. Otroci na cesti razpravljajo o njem irt njegovih pregrehah in kažejo s prsti za ^njegovimi otroci. Javno z ostudnimi 'gestami se ubija njegova Čast in njegovo poštenja, r;aši listi pišejo o njem kot o moralni propaUci, dan na dan se izpostavlja na sramotilnem cdru javno občinstvu: gonja, kakršne naš »narod še ni doživel. *
In ta mož, naš državljan, javlja W tem obupnem boju za svojo čast in past svojih otrok dan na dan, vedno \z nova, z brezprimerno vztrajnostjo jfn odločnostjo, da se mu dela krivica, ker je nedolžen. On ne prosi milosti, ne zavija dejahj, se ne izgovarja in [ne opravičuje, ne!, on prosi, braneč Čast svojega rodu in svojega imena, Ida se mu da najmanj, kar more prositi: vsaj možnost dokaza svoje nedolžnosti. Mi pa gremo preko njegovih prošenj na dnevni red s kratko 'opazko: »splošna sodba o njem je 2e sklenjena«.
Ali ne čuti nihče med nami, da se ibdigrava pred nami tragedija, ki postane lahko za vse nas usodna? Ali ne čuti nihče, da leže v blatu temelji naše države, naše družbe in predpogoji našega obstanka, dokler dopuščamo, da se odreka v naši javnosti enemu naših rojakov v najhujšem 'duševnem trpljenju, ki more zadeti Človeka, najprimitivnejša pravica 'dokaza nedolžnosti?
Nisem strankar In političnih bojev Viharji mi niso zameglili vesti. Peska poznam po obrazu komaj par mesecev, nikdar nisem govoril še ž njim, ‘tudi poltiČno nisem njegov pristaš. Politično in osebno mi je Pesek irelevanten. Ni mi pa irelevanten kot državljan one države In kot član one družbe, kateri pripadam i jaz.
Obdolžen, obtožen in obsojen je f. Pesek difamujočih seksualno-pef-verznlh dejanj. To me ne dirne. Ako je kriv, se mu naj to dokaže in on naj Izvaja posledice in naj izgine, par let — in njegovo ime in njegova sramota b^sta pozabljena. Ali mož je obtožen brez javne obtožbe in sojen brez javne razsodbe. On dolgo ni vedel niti česa se ga dolži. Izvršila se je justifikacija, ne da bi bila prebrana obtožencu tožba, ne da bi mu bila dana mežnost zagovora, ne da bi bile znane in Javno zaslišane priče in ne da bi bila zasigurana obsolutna objektivnost postopanja. Obsojen Je bil Pesek kljub temu, da ni niti trenotek prenehal zatrjevati da je nedolžen, kljub temu da je neprestano prosil, rotil in zahteval, naj se mu da vsaj možnost, da izkaže svojo nedolžnost. 'Javnost ga je sodila in obsodila kljub temu, da je dokazal možnost In verjetnost pomote v osebi.
iTO so.stš&ba fakta.
Nisem juriš, ne birokrat in ne detektiv, zato ne poznam prakse tako-zvanih tajnih uradnih poizvedovanj, tudi ne vem, ali so kdaj in kdaj ;o taka poizvedovanja na mestu, zato pa čutim tem bolj kot človek, da bije tako postopanje moraličnemu čustvo-yanju vsakega etično intaktnega človeka naravnost v obraz. Ne priznavam razloga, češ preiskava je bila tajna In je Pesek sam »kriv«, če je prišla njegova sramota v javnost. Kaj pa če je ta »krivda« Peska izraz nlegove nedolžnosti? Kaka justica bi bila potem to, ki bi moralično ubijala fijpveka Sele takrat in predvsem ta-
krat, kadar se čuti ta moralično čistega?
Ne rečem, da je Pesek nedolžen —dasi sem za svoj. osebo o tem prepričan — vem pa da je onečaščen, moralično in družabno zadavljen, ne da bi bil tožen in zaslišan, in ne da bi bila njegova krivda objektivno dokazana. In to me vzburja do dna.
Ubili smo čast in poštenje rojaku v imenu brezpravnosti. In zdaj ko leži ta mož onečaščen in osramočen na cesti, zahtevajoč samo še pravice, gremo preko njega z brezsrčno gesto: »Splošna sodba o njem je že sklenjena.« Ali ne čuti naša javnost, kaj tiči v konstataciji, da je splošna sodba že sklenjena in sicer sklenjena brez vsakega dokaza krivde? Ali ne čuti naša javnost sramote, ki lega nanjo z ugotovitvijo, da je njena sodba sklenjena o človeku, ki zatrjuje svojo nedolžnost, ki ni imel možnosti ovreči obtožbe, ki niti ne ve natanko česa se ga dolži? In ve javnost, ki je izrekla že definitivno obsodbo, česa se ga dolži? Kako bo v naših dušah takrat, ko bo o nas splošna sodba sklenjena? In da ta sodba ne bo krivična, za to skrbe naši voditelji.
Sram me je, da sem član družbe, ki izkričava, da je Justifikacija Peska Peskova stvar In stvar vlade. Kam smo zašli? Ali nima Slovenija v re^ snicl več moža, ki bi javno zakričal, da je Javno pobijanje javna zadeva? Ali si mar domišljuje naša javnost, da se da preiti preko takih sramotnih afer na dnevni red? Ali ne ve nihče med nami več. da pomenja ena sama javno izvršena in javno sankcionirana zavedna krivica rak-rano na telesu dotičnega naroda, rano, ki gloda in razjeda naprej vse do takrat, dokler ne pride z nožem kirurg?
Nisem politik in ni mi na tem, kdo Ho ljubljanski župan, dejstvo pa, da jemljejo naše politične stranke In naša javnost tako gnusno gonjo proti časti in poštenosti lastnega rojaka brez vsakega dokaza krivde, za predpustno zabavo in privatno zadevo dotlčne žrtve, me je izzvalo, da stopam s polnim vprašanjem: Kam, kam smo za božjo voljo zašli?!
R piki Hi!
Ker se široka javnost zanima za to vprašanje in ker se demokratsko časopisje besno zaletava v Nar. soc. stranko, hočemo osvetliti tozadevna pogajanja med NSS in JDS ter priobčujemo dopisa, ki sta jih menjali kraj. organizaciji obeh strank. Javnost opozarjamo na skrajno nadutost demokratov, ki mislijo, da so le oni zmožni zasedati županske stolčke, ki odrekajo to zmožnost vsakemu pristašu kake druge stranke.
Prvi dopis se glasi:
Krajevni organizaciji NSS
v
Ptuju.
Dne r. 9. f. 1. od 6.—7. ure se je vršila skupna seja kraj. org. JDS in NSS v Ptuju. Na sporedu je bil razgovor glede event. pakta za volitve starešinstva v mestnem svetu ptujskem. Uspeh teh razgovorov je bil negativen. Mi smatramo za svojo narodno dolžnost, da se obrnemo na Vašo organizacijo vnovič tem potom.
Znova povdarjamo, da imamo mi sedem občinskih svetnikov, dočiir jih ima NSS le šest. Naša deputacija je pri seji dhe I. 9. t. L izrecno piižnala, da je vsak izmed naših občinskih svetnikov po njenem mnenju sposoben ara župansko mesto. V ožjo volitev Vaša stranka sploh priti ne more. Posebej se je tudi povdarjalo, da nima nikdo niti najmanjših pomislekov proti osebi demokratskega kandidata za župansko mesto g. dr. Senčarja. Nasprotno pa Vaša deputacija ni mogla nominirati nikakega kandidata za župansko mesto Pri natančnejšem spraševanju po sklepu seje so Vaši odposlanci pri razmo-trivanju vprašanja, kedo bi mogel biti sposoben od obč. svetnikov NSS bili malone brez solidne orijentacije.
Povsem gre torej tudi po splošnem mnenju prednost osebi demokratskega kandidata za župansko, mesto v Ptuju. Ti strogo stvarni razlogi nas neomajno prepričujejo, da je naša ponudba, ki smo jo stavili včeraj ustno pri'seji vseskozi utemeljena!
Mi taisto ponavljamo ter predlagamo, da naši in Vaši občinski svetniki takoj pri prvi volitvi volijo demokratskega župana, podžupana pa NSS. Pri istem razmerju glasov smo mi pripravljeni pri prihodnji volitvi priznati NSS mesto župana, zase pa zahtevati le mesto podžupana. Vsa odgovornost za event. odklonitev teh naših lojalnih predlogov bi zadela NSS.
Vljudno prosimo izčrpnega odgovora.
Ptuj, dne a. 9. 1921.
Za kraj. org. JDS:
Dr, Tone Gosak f. 't-
Kraj. org. NSS je na ta dopis fidgo-vorila sledeče.’.
Krajevni organizaciji JDS v
Ptuju.
Na Vaso ponovno ponudbo r- dne 2. 9. 1921 Vam podpisana organizacija odgovori sledeče:
Naša krajevna organizacija, kaker tudi vsi, katerim je na srcu procvit mesta Ptuj, stoji neomajno na stalu-čr, da mora biti župan edinole iz vrst NSS. Naravnost presenetili' pa je dne
1.	9. odposlanstvo NSS izjava odposlanstva JDS, da je po lastnem prc-vdarku vsak posamezni od JDS občinskih odbornikov sposoben za župansko mesto, dočim da ni od NSl? odbornikov prav nobeden, ter da ne bi r.ogli JDS občinski odborniki nobenega nar. socijalista voliti j^panom, čeravno se je gosp. ravnatelj Vajda po oocu skih volitvah izrazil, da je njemu vseeno, od katere stranke bo župan, glavnj je, da je Slovenec. To omalovazc.vanje samo je že pomenilo konec pogovori. Deputacija NSS je vztrajala pn pogovoru samo zaradi tega, ker jc u>isiila, da se je JDS odposlanstvo prenaglilo in da bo deputacija JDS vendar pri.Ma do prepričanja, da pristoja župansko mesto — ker je 17 socijalist. odbornikov — edin^ do sedaj pošteni, nc-omadeževani, nekorumpirani in delavni narodno-socijalistični stranki, katera ima trdno voljo, delati, ne za sli ankarske koristi, temveč za dobrobit celega prebivalstva brez ozira pripadnosti strank, ker Ona se ni nikoli boiila za osebe, temveč samo za korist naroda, kar se pa ravno od JDS ne moie trditi. Iz celega Vašega pogovora in tadi dopisa veje samo cinično omalovaževanje oseb* NSS odbornikov, od Katerih istočasno zahtpvate, da morajo iz narodnih ozirov voliti Vašega kandidata, kateri se celi čas naddveletnega. vladana kot gerent, ni, po lastnem priznanju deputacije, ni dosti brigal za občino, tako, da je pod njegov m vladanjem zrastel Nemcem greben do vrhunca. Povrh tega je prilival občino v velikanske dolgove. Če je on zakrivil, da ja občinsko gospodarstvo. tax.o zavoženo, ga ne bo on nikoli iz teli dolgov in blata rešil; za to izvršitev je treba delavnega človeka in takega v Vaših vrstah nil
Ce dosedaj ni mogel g. dr. Senčar, če ne omejiti nemčurstvo Ftuja. pi vsaj zajeziti njegovo dviganje 11. razširjanje, ki je bilo ob polomu skoiro na tleh, bo tem manj storil kot izM.lieni župan. Ni dovolj, da govorite o narodnosti, če ob vsaki priliki Nemce škilite. Fovrh tega je imela demokratska s.ranka sedaj od 10 občinskih sosvet-nikov 8 svojih pristašev in se je dokazalo, da se je vedno nagovarjalo Nemce, na škodo Slovencem. O poedinih obč. JDS*odbornikih bi se dalo glede delovanja v narodnostnem oziru še marsikaj povedati.
Da ni naša deputacija pri pogo-,voru dne 1. 9. imenovala nobenega kandidata za župana, je to storila edinole iz tega razloga, ker ni hotela nobenega odbornika izpostaviti zasmehovanju, kritiziranju in če hočete tudi obrekovanju od strani demokratov. — Vrhutega je pustila istočasno, kakor se je povdarjalo, prosto roko kraj. organizaciji demokratske stranke, naj ona nominfra enega iz naših vrst.
Nadalje, vedno povdarjanje od strani JDS, da ima ona 3 oddane glasove več, kakor NSS, znači, da zagovarja pravico močnejšega, kateri srednjeveški metodi se NSS ne more m* koli pridružiti.
JDS je dobila pri volitvah v konsti-tuanto cele 3 glasove več, kakor NSS in pri tem je volild i JDS veliko število tudi nemških in nemškutarskih trgovcev. Jasno je tedaj da zastopa pretežno večino slovenskega ptujskega življa NSS in ne JDS in bi morala po vsej pravici dobiti ona župansko nej sto, posebno ker je JDS tekom svojega vladanja nemšvo dvignila In nc omejila ali celo znižala. (Op, ured.)
Koga zadene odgovornost, če bo izvoljen županom kak nemčur, niti ne pišemo, ker je očividno.pda vsa krivda leži na Vas, ki nočete pripoznati .naših jasno dokazanih pravic.
S stranko, katera podpira banko-kratstvo ne more NSS, ki je zaščit-nica delavskega ljudstva, nikoli skupno korakati.
Ce se bo na skodu dne 8. 9. kaj drugače ukrenilo, dobite najkasneje isti dan do 18. ure odgovor, če pa ga ne dobite, smatrajte ta dopis za definitiven odgovor, s katerim zahtevamo brezpogojno župana iz NSS vrst,
Sele, ko sprejmete to točko, je važno nadaljevanje pogajanj, za katere lahko določite kraj in Čas.
Ne pozabite, da je Ptuj v nevarnosti, na katero nevarnost smo Vas, vedno opozarjali.
Ktuj, dne 3. 9. 1921.
Lenarčič 1. r.* predsednik;
Mikuletič 1. r., tajnik.
HudoroviH.
Le naivneži verjamejo v prismojeno laž o Jožefu Pesku, tako piše včerajšnje »Jutro.«
Da je Jožef Pesek homoseksualen, je po uradnih listinah in pričah pravno dokazno. Dokazni mat eri j al stoji kompetentni oblasti na razpolago.
Da je Anton Pesek homoseksualec, ni dokazano, ker zaslišanju pri zaprtih vratih in pod častno besedo, da se imena prič ne bodo izdala, niso pravnovred-ni dokazi, temveč le sumničenja.
Vpogled v ta pismena sumničenja pa do danes še g. Anton Pesku niso dana,
ko akt išče v LjulJfani je v Cerkljah ali v Beogradu, ako išče v Beogradu je pa zopet v Ljubljani.
Kdo je sedaj naivnež, tisti ki verjame zadevo o Jožefu ali oni ki verjame o Antonu?
Gospodje, ako ste v stanu, povejte na podlagi Vaše gori navedene izjave, ali ste zakrknjeni lažnjivci ali Vas je pri tej stvari že zapustila pamet?!
Gospodje, Vt silite celo javnost, katero vlečete za nos, da bo morala sama razčistiti votom referenduma kratkim sunitom to vprašanja
Ljubljana 17. septembra 1921.
Šteianovič Emil
0©sp®darsf¥©.
flpir MM o Ijuiili
Pridobivajte
nove napočniliB!
V številki z dne 13. t. m. prinaša »Agramer Tagblatt« obširno poročilo o ljubljanskem velesejmu, kateremu posveča tale uvod: »Kakor prvo med mesti v novi* jugoslovanski državi je priredila Ljubljana vzorčni sejm. Povod za to prireditev je bil, da se spravi s pota težave v spečavanju blaga, ki po zaključku vojne in nacijonalizacijl posameznih držav še vedno obstojajo. Ta prireditev je toroj zasledovala zelo resen namen, ki ni imel nič skupnega z amaterstvom ali pa s stremljenjem, ugoditi'veseljaštvu občinstva. V naši državi se je morala po prevratu izvršiti temeljita nova gospodarska orijentacija. Vsaj so bile prej naše gospodarske razmere po večjem delu orijentirane proti severu,, ker je Slovenija še pripadala k bivši Avstriji, četudi utelešenje Slovenije v jugoslovansko državo še ne pomenja razrešitev vseh odnošajev do sosedne države, je vendar naravno, da je moralo nastati premaknenje v gospodarski orijentaciji. Slovenija je bila že pred vojno znamenito industrijsko in obrtno središče ter je imela izredno dobre trgovske zveze. Centralen položaj Ljubljane kakor spojna točka med vzhodom in zapadom med severom in. jugom jo je naravnost v naprej določila, da goji ekspanzivno gospodarsko politiko. Danes se izpolnjujejo nekdanje sanje. Ljubljana zdaj ni več le važno tržišče za Slovenijo, ampak za vso kraljevino. In to ni spoznala samo Slovenija, nego je spoznal ves trgovski svet v Jugoslaviji. Mnogo je k temu gotovo doprirtesel prvi jugoslovanski sejm v Ljubljani. Trgovci, industrijalci in obrtniki iz vseh delov države so prišli v Ljubljano ter so videli s strmenjem, da imajo vrli Slovenci bogato razvito industrijo, ki proizvaja skoraj vse, kar smo dosedaj dobivali z Dunaja ali od drugod. Videlo se je končno enkrat zbirko vzorcev vseh industrijskih in obrtnih proizvodov skupaj na enem prostoru, moglo se je ori jen tirati ter strmelo se je, kaj vse premorejo tovarne in obrati v Sloveniji. Kar potrebuje poljedelec, meščan in industrijalec, vse se proizvaja v tovarnah Slovenije. Spoznali smo se, takorekoč kakor dva stara znanca, ki se nista nikdar sestala In ki sta sedaj prijetno iznenadena, da sta spoznala medsebojne simpatije in lastnosti. Srbijanec, Banačan itd. niso radi umetnih mej med domovino in današnjo Slovenilo imeli pojma, kaj so v stanu tam. Na sejrrtu je marsikdo temeljito revidiral svoje dosedanje trgovske zveze. Morali smo se medsebojno spoznati; zato je pokazal ljubljanski vzorčni šejm ne le slovenske proizvode, nego tudi proizvode iz vseh drugih pokrajin, če tudi niso bili pri tem vsi kraji zastopani, kakor je bilo želeti. In ker ne more nobena država biti popolnoma neodvisna od uvoza od zunaj, ker so stvari, ki jih ne moremo proizvajati v deželi, mora se računati tudi z uvozom. Potemtakem je bilo zastopano na sejmu tudi inozemstvo, v omejenem številu in po previdni izbiri. 2e danes za-moremo izreči sodbo o uspehu sejma. Je-li dosegla svoj namen ter je-li bila pravilno organizovana? Na to vprašanje se mora odgovoriti z odločnim da. Slovenska industrija je znala obrniti na sž pozornost interesirariih krogov vse države, bila je prava blagovna borza, na kateri je bil poslovni moment v ospredju. Storili so se zaključki v veliki množini, čez 50 od sto razstavljenega blaga ja bilo, prodanega že po dveh
dneh, in mnogo obratov in podjetij le preskrbljeno z naročili za mcsece. To je neutajljiv uspeh in godrnjači, ki se jim to ali ono ni zdelo na višini, ali ki bi bili radi videli še boljše, morajo položiti orožje pred tem dejstvom. Včeraj je bil sejm v Ljubljani zaključen. Trajal je deset dni ter se more mirno trditi, da je dosegel popoln uspeh. Toliko, kolikor se tiče vodstva in organizacije sejma, kakor tudi kar se tiče razstavljenega blaga in obiska, morejo biti vprizorite-Iji popolnoma zadovoljni. Led }e prebit in nadaljne prireditve te vrste bodo crpile bogat poduk iz izkustev tega sejma. Sejm je dosegel svoj namen, ne le da zamore pokazati poslovni aktlvum, je ugodno vplival tudi v narodnem oziru. Spoznali smo se bližje ter naučili smo čislati sc, daljave, tned posameznimi deželami so se zmanjšale, čutimo, da spadamo skupaj ter da smo odvisni eden od drugega, spoznali smo, da smo vsi en narod, da smo ena država. Radi tega je knjižiti tudi naroden aktivum. Prihodnji sejm bo prekosil sedanji, o tem smo prepričani. Zagrebški * vzorčni sejm ne sme zaostajati za uspelim ljubljanskim sejmom.« — Res zadovoljni in ponosni smemo biti, da se tako od vsili strani priznava uspeh našega pejma, kar mora gotovo uprizori-telje istega bodriti v njih naporih za dosego večjega uspeha prihodnjega sejma.
'+ Padec nemške marke. Dne 8. i m. je bil na popoldanski berlinski borzi kurs za ameriške devize 97, a proti večeru se je povzpel na 101. Ali ta kurs še ni največji, ki ga je kdaj imel dolar v Berlinu. Dne 27. januarja 1920 1. so plačevali Berlinci ameriški dolar s 108 markami, pa že v maju istega leta je padla njegova vrednost na 35 mark. Odtlej pa se je dolar stalno dvigal, dokler ni dosegel vrednosti 100 mark. A ne samo dolar, temveč tudi druge valute, celo dunajska krona, so javile dvigajočo se te-denco. Tu gre za znižanje marke na celi črti. Ta njen padec si razlagajo s tem, da je splošna situacija nemške republike tako težka, kakoršne ne pozna nemška povestnica. In ni upanja, da bi se nemške razmere izboljšale v dogledni čas.
+ Letošnji pridelek bombaža v Zedinjenih državah. Po uradnih poročilih v Washingtonu so bile letošnje za pridelovanje bombaža določene plantaže za pridelovanje bombaža določene plantaže za 8.4 odstokov manjše ko lansko leta. Leto so obsegale bombaževe plantaže same 26,519.000 oralov, kar je najmanjša površina bombaževih nasadov od 1. 1900. Kakor so kazali nasadi v Juliju 1.1, se bo pridelalo letošnjo jesen približno 8,433.0000 svežnjev (po 500 funtov), kar znači najmanjši pridelek od 1. 1895. Letošnji bombažev pridelek bo torej za 5 milijonov svežnjev manjši od lansekga ter skoraj za 8 milijonov svežnjev manjši kakor v rekordni letini 1915 1. Zmanjšanju površine bombaževffl plantaž je krivo deloma neugodno vre-, me v aprilu in maju, deloma pomanH kanje umetnih gnojil.
’+ Dunajski velesejm. Prvi San 3tt* najskega velesejma Je vrlo lepo uspel. Naval občinstva v prvih dopoldansklH urah je bil tak, da je morala policija prf vhodu delati red in je parkrat zaprl* vhod. Sodi se, da je prvi dan obiskalo sejmišče več kakor 100.000 oseb. Prišla ie sila dosti tujcev, zlasti Nemcev, Ce« hov, Italijanov, Francozov. Angležev, Američanov itd., ki so nakupili mnogo blaga ter navezali z dunajskimi velikimi) tvrdkami trgovske stike.	^
Dnevne vesti.
ir* Da se ne pozabi. Pod tem naslovom Je prineslo včerajšnje »Jutro« notico, v kateri poziva g. Peska, da nai vloži tožbo zoper g. dr. Žerjava, češ, da se ne bo pozabilo In zavije celo stvar tako, kot bi se e. Pesek bal vložiti tožbo proti g. dr. Žerjavu. Kako neutemeljeno je zavijanje »Jutra*, pa sledi iz sledečega dopisa, ki ga je prejel včeraj g. Pesek od svojin pravnih zastopnikov dr. Furlana In dr. Kreča. Dopis glasi: Velecenjeni gospod Anton Pesek, posestnik in tiskarnar v Liubllani.
Z ozirom na notico v današnjem »Jutra« z naslovom »Da se ne pozabi« Van potrjujeva, da ste nama takoj, ko je Izšla v »Jutru« Izjava g-, dr. Žerjava In ostali članki v. »Jutru« In »Pondeliku« z znano.
žaljivo vsebino, dali naročilo', na) nCTTudotnk vloživa tožbo proti g. dr. Žerjavu kakor tudi proti urednikoma »Jut'?« In »Pondell-ka« In da vsa z vložitvijo teh tožb na svojo odgovornost v svr'-o točne in "sestranske Informacije počakala <*'> sedaj, ker se Vam je obljubljalo od kompetentne strani, da dobite tajne akte glede nepotrdltve člmprel na vpogled, kar se pa do danes 5e n! **°* d^lo. Navedene tožbe se bodo ysled tega tako.' vložile.
Z odličnim spoštovanjem .	,	.
dr. Furlan l r-dr. Krel L r.
- Mariborska >Volksstimme< Je smatrala za potrebno, da se ob prMri županske volitve besno zaleti X »JugOite*
223. štev.
— ■	i	mi	U
vijo« in v NSS in se Je pri tem povspela do tona, ki ga je sicer najti le v »Pondelj-ku« in tu in tam v »Jutru«. Ne bomo odgovarjali na \'sako bevskanje, pač pa opozarjamo vodstvo JSDS, da piše njeno mariborsko glasilo v tendencah jutrovcev. ki jih centralno glasilo »Naprej« odločno obsoja. x — K vprašanju ptujskega župana. V včerajšnjem »Napreju« podaja novoizv. ptujski župan g. Lozinšek izjavo, v kateri trdi, da je očitek, da je kdaj izrekel psovko »Windische Hunde«, lažnjiv, kar se je tudi pred sodiščem dokazalo. Zopetncrobrekovanje izhaja iz pisarne dr. Gosaka vsled strankarskega šovinizma. Značilno za sedanjo demokratsko gorijo proti g. Lozinšku je, da p ie pismeuo pozvala na sestanek, kjer se ,e Postavljala kandidatna lista JDS. Sedaj Ka blati, ker je postal župan. Zopet popolnoma analogen slučaj, kot v Ljubljani. Ni-jnamo vzroka, da bi ne verjeli izjavi gosp. [-ozinška, dokler mu ni pregreška, ki jo je baje storil, sodnijsko dokazana in poziv-ijaino gg. demokrate, da nastopijo sodno1 DOt.
-	— P02™! Poživljam dotičnega gospoda,
ki trdi v »Jutru« z dne 17. septembra 1921 pod naslovom »Županska volitev v Ljubljani«, da je zadeva o Jožefu Pesku prismojena laz, da izide do 20. septembra 1921 s polnim imenom, da zamorem proti njemu y?dno postopati. — Ljubljana, dne 17. sept.
n. Stefanovič Emil.
,	~~. Olika Ribnikarjeve dražbe. V neki
kavarni v Ljubljani sedi poverjenik Dolfe Kiomkar s svojimi zvestimi in dragimi v veseli družbi. Neki gospod hoče pokazati svojo šaljivost ter zakliče natakarju: »Ti, te krofastl, prinesi mi koie.« Tako se ta naduta gospoda norčuje Iz poštenega uslužbenca, ki ima to »srečo«, da mora streči tej oreobjestni Jari gospodi.
— Krajevna organizacija NSS za Litijo sklicuje za danes, v nedeljo 18. sept. ob 10. uri dopoldne javni shod, ki se vrši na prostem pred litijsko cerkvijo, v slučaju slabega vremena se vrši shod v gostilni Cerar Franko. Na shodu poroča narodni poslanec ®randner.
— Krajevna organizacija NSS za Za-lOrle sklicuje za danes, v nedeljo 18. sept. t1. ob 3. uri popoldne Javen shod, ki, se vrši y Klno-dvorani v Zagorju. Na shodu poroča narodni poslanec Brandner.
— Narodno - socijalna zveza, podružnica ‘Hrastnik sklicuje za danes, v nedeljo, dne 18. t m- ob 3. uri popoldne Javen shod z naslednjim dnevnim redom: 1.'Delavstvo In draginja. 2. Ustanovitev podr. NSZ. 3. Slučajnosti. Pričakujemo polnoštevilne udeležbe.
/ — ///. skupščina jugoslovanskega zdravniškega društva je bila zaključena z izleti ‘na Bled In Bohinj, ozifoma v Rogaško Slatno. Udeležnlkl se niso mogli dovolj zahvaliti na gostoljubnem, bratskem sprejemu vsepovsod, kamor so prišli. Ljubljančani so kar tekmovali med seboj, kakp bi našim gostom pokazali bratsko ljubezen. Ob prihodu vlakov so pričakovali gostitelji svoje goste in jih odpeljali v avtomobilih in kočijah na stanovanja. Marsikateri ljufaeznjlvi Ljubljančan se je žalosti), ako ni dospel od-kazan mu gost ter je zahteval, naj se mu odkaže drugega. Ravno tako prisrčno so bili naši gostje Sprejeti na Bledu in Bohinju oziroma v Rogaški Slatini. Ljubljanskemu občinstvu, našim Blejcem In Bohinjcem, Tourist office in ravnateljstvu Rogaške Slatine, kakor tudi vsem dragim prijateljem, ki so izkazali toliko simpatij našim gostom, izreka najprisrčnejšo zahvalo. — Slovensko zdravniško društvo.
— Poziv. Stranke, ki Imajo kako ter-ih. iii s*ov’ zdravniškega društva ob priliki 111, skupa jugoslovanskega lekarskega društva v Ljubljani, naj te terjatve sigurno co 25. septembra t. I. naznanijo g. dr. A. Praunselssu v Ljubljani, ker se na poznejše prijave ni mogoče ozirati.
— Društvo bančnega uradnlštva-Slovenije v Ljubljani vabi vse bančrio uradntštvo brez razlike na zborovanje, katero se vrši K torek, dne 20. t. m. ob 20. url zvečer v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani. Dnevni red: Pokojninsko' zavarovanje. Ker Je to vprašanje Izredne važnosti za slehernega, prosimo polnoštevilne udeležbe. TTo-'»arišl na plani
— Preosnova poštnih uradov v naši državi. Poštno ministrstvo namerava po francoskem In belgijskem vzorcu preosnovati naše poštne urade. Preosnova bi se tikala manjših poštnih uradov po kmetih, ki niso baš preobloženi z uradnimi posli. Po tem načrtu bi bili poštni odpravniki obenem občinski tajniki ter postajni načelniki obenem postni odpravniki. Na ta način bi se zmanjšali Izdatki poštne uprave tako glede osob-Ja kakor tudi glede uradnih prostorov. Da bi na taka mesta ne nastavljali poštnih odpravnic, se umeje samo ob sebi in zaradi tega ne bo odslej več sprejemala poštna uprava toliko gospodičen v poštno službo, kakor Jih je poslednja leta. To je vsekakor modra misel in se bode navedeni načrt sigurno izvedel v doglednem času.
— Požari in gotovi denar: Tekom zadnjih mesecev Je nastalo po deželi več požarov, pri katerih so zgorele velike vsote gotovega denarja. Cuje se, da je zgorelo pri zadnjem požaru v Klečah bankovcev za okoli poldrugi milijon.kron. Svetujemo prebivalcem na deželi, da ne hranijo doma tako visokih vsot, ker je denar vedno v nevarnosti pred požarom ali pred tatovi. Bolje is, denar naložiti v hranilnici, ki ga 'izplačajo takoj, ako ga vložnik potrebuje. Posebno ugodna prilika za nalaganje denarja je podpis 7 odstotnega državnega posojila, ki je popolnoma varno. Posedujoči sloji so obvezani pomagati državi, da bo mogla graditi prepotrebne železnice, javne zgradbe in pristanišča, kajti brez urejenega prometa ne bo pojenjala draginja. Posojilo Je amortizačno, se bo letno izžrebalo ter bo v 50 letih plačano. Kdor bo pa poprej potreboval denar, bo dobil lahko na obveznico Posojilo ali jo bo pa v kaki . banki prodal.
Obrtno šolanje vojnih invalidov v Pokrajinska uprava za Slovenijo, orkoi za socijalno skrbstvo, invalidski gejema vojne invalide, ki se žele etev v aki obrti in so brez vsakih sred-2i. v8Vp0io oskrbo bodisi v Invalidskih
teh V nrv7 U ali L-iubliani' bodisl izv,ea clrnmnih oVrJsti se bodo, vpoštevali vsled
- n,kt fCVl s katerimi razpolaga nrTcKnv?nvnfw' teŽji lnvalIdi * 50 in V6Č
odstotkov invalidno^A^ y to svrho posluje pri invalidskem od*«ku Posvetovalna komisija za izbiro pokii^ invalidom, ki sestoji
iz zastopnikov in-^drvega odseka, drž.
protezne de avmce. drž. posredovalnice za delo, obrtnikov, strokovnega delavstva In Invalidske organizacije, v (ei komism
kot člana tudi 2 zdravnika-strokovnlaka —
Vsi invalidi, ki so že bili pri ponovnem nadpregledu ter so sami kakor tudi njih ro- < d telji siromašni in bi se želeli izučiti y kaki ni’ ,llal Pojejo tozadevne prošnje z invalidskim uverenjem ln potrdilom uboštva omenjenemu gd&ejcu.
— Slinavka in parkljevka med živino. Ker se je pojavila slinavka in parkljevka se iz razloga, da se bolezen ne razširi, semenj za živino (konje, govedo, prašiče), ki bi se imel vršiti 21. septembra 1921 v Ljubljani, ukine. Pač pa se vrši semenj že prvo sredo v oktobru, to je 5. oktobra 1921.
— Izločen papir (škartiran) večjo množino se bo prodalo pri tukajšnjem deželnem sodišču dne 19. septembra 1921 ob 9. uri, soba št. 67.
Ljubljana.
= 'Javen shod NSS. Danes dopoldne v Mestnem domu se prične točno ob 9. uri, na kar cenjene posetnike še posebej opozarjamo.
= Narodno-socijalistična stranka sklicuje za danes, t nedeljo 18. septembra ob 3. uri pop., ki se vrši v gostilni »pri Mokarju« na Barju
JAVEN SHOD.
Ker je dnevni red velevažen, pričakujemo polnoštevilne udeležbe naših somišljenikov.
— Za milijonski sklad par se je nabralo pri Frolichu 2300 par. Iskrena hvala! Posnemajte!
= Bratstvo. Danes popoldne je važert sestanek obeh odsekov, tamburaškega in dramatičnega. Obravnavalo se bo o zelo važnih stvareh, zato je prisotnost članov obvezna. Sestanek je ob 2. popoldne v društvenih prostorih .v restavraciji »Zlatorog«. Odbor.
= Ribnikar — umazanec. Na ljubljanskem sejmu je bila tudi velika decimalna tehtnica, na kateri so se tehtali posetniki. Kdor se je tehtal, je plačal en dinar za »Gosposvetski Zvon«. Mimo tehtnice je prišel poverjenik Ribnikar. »Alo, gosp. poverjenik brž na tehtnico! Samo en dinar za naše bedne Korošce!« — »Ne dam nič!« se je odrezal g. Ribnikar. — »Potem ste pa umazanec!« — »Pa naj bom umazanec,« je dejal Ribnikar in odkuril hitro dalje.
= Društvo zasebnega uradništva v Ljubljani sklicuje v pondeljek 19. t. m. ob 8. uri zvečer v veliki dvorani Mestnega doma shod vseh organiziranih in neorganiziranih zasebnih nameščencev v zadevi pokojninskega zavarovanja in delavske zbornice. Vse tovariše in tovarišice poživljamo, da se shoda vsled jako važnega dnevnega reda zanesljivo udeleže.
= Izzivalno, švabčarenje v Ljubljani se vedno bolj razširja in vedno nam dohajajo tozadevno pritožbe. Ml do sedaj nismo objavljali vseh posameznih slučajev, ker bi znalo postati to neokusno, vendar pa si zabeležimo vse te slučaje In enkrat bo obračun in takrat lahko tudi — Imenoma. — Temu se mora napraviti konec. Slučaj pa, ki smo ga opažali v petek opoldne, ne moremo prezreti. Po Šelenburgovl ulici, skozi »Zvezdo« po Zidovski ulici in dalje je stopal neki naš kapetan v spremstvu neke nemške »frajlice«. Švabčariia sta tako glasno, izzivalno ln predrzno, da so se vsi ljudje naravnost zgražali nad tem predrznim postopanjem našega kapetana in te »frajlice«. Ce že ^ dama ne zna slovenski — kapetan bo menda vendar znal — pa naj govorita skromno in tako kot se spodobi na cesti. Opozarjamo tudi vojaške oblasti, da primerno pouče naše vojaštvo, kaj zahtevamo ne samo Slovenci v Ljubljani —• marveč, da tudi vemo kaj zahteva čast Jugoslovanskega vojaka!
= Umrla je včeraj v Ljubljani gospa Marija dr, Treo, roj. Mahorčič, žena odvetnika dr. Treo-ta ln tašča g. dr. Fr. Novaka, advokata v Ljubljani. Pokojnica je bila Iz znane narodne kraške rodbine, zavedna Slovenka In vrla rodoljubka. Naj počiva v miru. Preostalim naše sožalje! Pogreb se vrši v pondeljek, dne 19. t. m. ob
2.	uri popoldne.
= t Josip Maček. Umrl je včeraj dop. ob 11. uri nenadne smrti gosp. Josip Maček, trgovec na Aleksandrovi cesti k Ljubljani. Pokojnik, poznan ln priljubljen v vseh krogih, je bil zaveden Slovenec, narodnjak, izboren družabnik, vesten gospodar in podjeten trgovec, ki se je povzpel z lastno pridnostjo in močjo do veleuglednega stališča ljubljanskih trgovcev. Pogreb se vrši jutri v pondeljek 19. sept. ob 4. uri pop. iz Aleksandrove -ceste št. 3 na pokopališče k Sv. Križu. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje!
= Podpisani odbor opozarja tovariše člane in članice Jugoslov. akad. napr. društva »Jadran« na določbe poslovnika, glasom katerih mora vsakdo plačati članarino za pretekli semester vsaj en mesec pred novim občnim zborom. Pozivamo torej vse, da svoj častni dolg poravnajo najkasneje do dne 10. oktobra t. 1., ker prestanejo biti sicer člani imenovanega društva. Odbor.
== Tragična smrt mladega barona Antona Codellija. Predsinočnjem se je pripetil pred posestvom barona Codellija žalosten slučaj, ki je Imel za posledico smrt kletnega Antona Codellija. Ta dogodek je dvignil veliko prahu In razširjajo se po mestu različne, dosedaj še neutemeljene in nedokazane govorice. O tem žalostnem dogodku prinašamo predvsem v ugotovitev dejstva avtentično fcoročilo, ki smo je prejeli od policijskega ravnateljstva. To poročilo nam slika ta žalosten dogodek sledeče: Mladi g. Anton CodeUi je bil popoldne v neki družini v Novem Udmatu za botra. Bili so v gostilni pri Štoru. Okoli pol 12. ponoči se je mladi Codelli vračal čez novi udmatskl most mimo vojaškega skladišča proti domu. Ko je prišel na konec skladišča, kjer.se zavije cesta proti Kodeljevem, ga je ustavila prva vojaška straža z vzklikom: »Stoji« Codelli Je zbežal. Straža je za njim oddala en strel. Codelli je pritekel do druge straže, ki Je zopet zaklicala »Stoj!« Ta straža je oddala tri strele za njim. Codelli je srečno ubežal tudi tej straži. Prišel je nato k stražam službujoči kapetan, ki je ukazal vdjaškl patrulji, da neznanega človeka poišče. Patrulja je odšla v. smeri bega. Kapetan Je namreč ukazal,' da bi ga poiskali, če je mogoče ranjen. Patrulja je v resnici mladega Codellija našla v živi meji skritega. Prijela ga je in hotela odvesti na stražnico. Nekaj časa je Codelli patrulji sledil, na kar pa se je Izvil In zopet utekel. V tem momentu Je rabila Patrulja orožje in ustrelila za njim. Strel je zadel Codellija v glavo. Na lice mesta do-šli policijski stražnik je našel Codellija mrtvega. Obvestil je takoj o dogodku očeta. Pri mrtvem Codelllju so našli vse stvari nedotaknjene, tako denar, vrednosti in legitimacije. Kakor Je videti iz položaja rane, je bil Codelli ranjen od zadaj za tilnik in je šla kroglja skozi možgane in Celo. Žrtev so prepeljali v domačo kapelico. Truplo so včeraj v grajski kapelici na Kodeljevem ob-duclrall. Rana Je strašna. Kroglia ie vdrla pod ušesom v vrat ln izstopila na čelu ter popolnoma raztrgala lobanjo, tako, da so Izstopili možgani. Smrt je nastopila takoj. V.ojaška oblast Je uvedla takoj strogo, prfr.
iskavo. — V pomirjenje ljudstva in da se omeji in zabrani vsaka zloraba tega žalostnega dogodka, je stroga preiskava nujno potrebna, izid preiskave pa se mora objaviti tudi javnosti.
=. Glas iz	občinstva.	Od	postaje	drž.
kolodvora v Šiški, po poti	do	skladišč	drž.
kolodvora, za pivovarno »Union«, se nahaja tak smrad, da ga ni mogoče prenašati. Ta smrad izhaja od tega, ker je iz dvorišča pivovarne »Union« jednostavno napeljan odtok te smradljive tekočine v jarek —* nepokrit — na cesti	od postaje	do	skladišč	drž.
žel. Merodajne	oblasti se	naproša, da se
prepričajo o tem smradu, ki je škodljiv zdravju ter ukrenejo potrebno, da se odpravi’ ta nedostatek.
= K renoviranju frančiškanske cerkve! Pred nekoliko dnevi so se oglasili zastopniki naših najodličnejših in umetn. zgodovinskih organizacij pri župniku frančiškanske cerkve — in ga opozorili — naj se ne pokvari zunanjost cerkve z drugo barvo — 'ampak naj ostane pri stari barveni zunanjosti, ker to najbolj prija slogu in je to historična barva. O. župnik je zastopnikom umetniških organizacij obljubil, da bo delal na to, da yostane pri starem. — Danes se dela naprej — zunanjost cerkve postaja drugačna — neokusna — — —.In naši umetniki, umetniški estetiki-----------?	Vpra-
šamo pa odločno. Ali je stavbenik trmoglav? Ali je pa tisti arhitekt nezmožen, ki vodi delo! Ali ne eksistira tudi neka mestna stavbena komisija? Kaj dela in kako gleda, da se je pokvarilo že toliko lepih zgodovinskih stavb v Ljubljani?
= Igra narave. Prijatelj našega lista nam je poslal iz Kleč vejico divjega kostanja s popolnoma razvitim bujnim pomladanskim cvetom. Enak pojav smo opazili tudi v Ljubljani na Gosposvetski cesti.
= Najdene stvari. Na policiji se nahaja zelo veliko v zadnjem času najdenih najrazličnejših predmetov. Kdor je kaj zgubil ali pogrešil, naj si ogleda precej obsežen seznam najdenih stvari, ki visi na policiji y pritličju.
= Žepni tat v dolenjskem vlaku. Med vožnjo od Ljubljane do Grosuplja je ukradel neznan žepni tat delavcu Francu Tušar iz Vidma pri Dobrempolju črno usnjato listnico. V listnici je imel Tušar 900 K našega denarja in 300 nemških mark.
= Razne tatvine. Štirn Franji in Ivani Železnik v Starem trgu sta pokradli dve znani tatici in vlačugi veliko razne obleke in perila, čevljev in nekaj zlatnine. Skupna Škoda znaša okrog 5000 K. Nevarni tatici sta neznano kam pobegnili, — V Prekopi sta vlomila v stanovanje Frančiške Pirnat znana vlomilca 33 letni Franc Petek Iz Sp. Polskave In 20 letni Oto Golob. Odnesla sta več obleke in posteljnine, hranilno knjižico posojilnice Vransko, vredno 642 K 42 vin. In pa okoli 300 K denarja. Nekaj dni pozneje pa sta ukradla posestniku Mihi Kokole v Kapli iz nezaklenjene stenske omare denarnico, v kateri je bilo okrog 6000 K denarja. — Francetu Sešek iz Gline Je ukradel neznan tat črno pleskano kolo znamke »Puch«, vredno okoli 1200 K.
„ = Koncert v hotelu »Tivoli« dne 17„ 18. In 19. septembra t. L od 17. do 21. ure, Vstopnina prosta. Se priporoča Vekoslav Dolničar.
~ Koncert! Danes v hotelu »Boilevue« nad Šiško koncert salonsko kapele. Začetek od 16. do 22. ure. Vstop- prost.
=* Šaljivi večer priredi v pondeljek 19. t. m. ob pol 9. uri zvečer v kavarni »Slon« znani srbski humorist Miloš Zotovlč s soprogo. — Vstopnina 5 dinarjev. Občinstvo se vabi k obilni udeležbi.
= Rokoborba v cirkusu »Slovija«. Četrti večer rokoborbe je bil osobito zanimiv, ker sta nastopili dve skupini borilcev, in sicer teža proti teži in pa lažji ali tehnično dovršen borilec proti enakovrednemu. Težki par sta zastopala znani gigant Bogatlrev ln Germanec Arkadln Gojer. Oba težka borilca sta tvorila krasno skupino borečih se kolosov. Boj Je bil silen in težak. Po 15 minutah se Je posrečilo Gojerju, da Je po silnem naporu preobrnil Bogatirova in ga premagal. Krasna je bila druga borba dovršenih tehnikov in fizično nepričakovanih jakih borcev Sibirca A. Gromova proti črncu Tomu Sauerju. Ta boj nam je nudil nepričakovano lepe slike strastnega boja dveh tehnično In fizično dovršenih borilcev. Prizori so se tako hitro menjavali iz pozicije v pozicijo, da je bilo.težko slediti. Boj je bil silno oster ln je ostal po 20 minutah neodločen. — Lep je bil tudi boj Jarvlnova proti Ciklopu. Tu je nastopil dovršen lahek tehnik proti, težkemu atletiku. Boj je trajal 6 minut. Zmasffil je Ciklop. — Snoči je pri-
šel tudi znani svetovni prvak Ivan Zajekin imenovan »Kralj zmage«, o katerem so trdili nekateri, da se dela z njim reklama in da je v Severni Ameriki. Občinstvo ga je viharno poruraviio. Z njegovim prihodom postanejo ivirbs prvovrstne za kakršne bi Ljubljano zavidalo lahko marsikatero mesto. — Skupina domačih najboljših borcev, .ki se sestavlja, kakor čujemo, pod vodstvom g. Ant. Zupana, se k borbi še ni prijavila.
K odhodu dr. Ivana Matka. Našo včerajšnjo vest o odhodu g. docenta dr. Ivana Matka, ki smo jo prejeli od enega njegovih pacijentov, popravljamo v toliko, da odide g. docent dne 28. t. m. (in ne 24. t. m. kakor pomotoma javljeno) le začasno na praško vseučilišče, odkoder pa se čez nekaj mesecev zopet povrne na svoje sedanje službeno mesto.
O razvoju mariborske gledališke krize priobčuje »Tabor« z ozirom na sedanje stanje tega vprašanja pregledno poročilo, ki potrjuje naše dosedane kratke vesti v tej zadevi. Vprašanje državnega upravitelja bo končnoveljavno rešeno šele z novim proračunskim letom, to je s 1. januarjem 1922. V terno-predlogu za upravitelja gledališča se nahajajo gg. Mecher-Ivanovič, dr. Majcen in dr. Strmšek. Do novega leta bo morala za gledališče skrbeti pokrajinska uprava ter mestna občina ter imenovati dotlej tudi začasnega vodjo uprave. Ker pokrajinska uprava še ni dala na razpolago potrebnih sredstev za kritje stroškov gledališča, jih je začasno kreditirala občina. Vsekakor bi kazalo, da se pri izberi začasnega upravitelja merodajni krogi že sedaj ozirajo na eno izmed oseb, ki bo tudi kasneje za definitivno imenovanje prišla v poštev.
Število nemških otrok je v tekočem šolskem letu tako padlo, da je bilo mogoče opustiti nemško ljudsko šolo v magdalen-skem predmestju in otroke dodeliti nemški šoli na Zrinjskega trgu.
Celje.
Otvoritveno predavanje »Ljudskega vseučilišča v Celju* se vrši v pondeljek 19. t. m. ob pol 20. url v risalnicl meščanske šole v Vodnikovi ulici. Predava vladni svetnik g. Em. Lilek o »francoski revoluciji«. Na predavanje še enkrat opozarjamo. — Sestavljen je tudi že program za vsa nadaljna predavanja »Ljudskega vseučilišča v. Celju«, katerih bo okrog 30.
Na meščanski šoli v Celju je še vedno nastavljen kot strokovni učitelj Nemec Gustav Klier, ki je sicer napravil Izpit Iz slovenščine, a nima izpita za meščanske šole. Čudno je, da naše oblasti nastavljajo na meščanskih šolah nemške učitelje brez izpitov, dočlm se naši učitelji s strokovnimi Izpiti potikajo po osnovnih šolah, s
Južnoštajerska hranilnica v Celju Je podpisala štiri milijone kron državnega posojila.
Nogo st je zlomil celjski odvetnik dr. Ovldon • Semec vsled nesrečnega padca v bližini hiše svojega očeta v Benjamin Ipavčevi ulici.
Velik srečolov priredi dne 25. t. m. v korist revnim akademikom In ruskim beguncem »Kolo jugoslovanskih sester ,v Celju«.
Pojasnilo. Včerajšnje »Jutro« Je prlenslo Iz Ptuja zopet povsem neresnično poročilo o načinu odstopa našega zavednega občinskega odbornika Cirila Tušek. Ciril lušek je mali trgov, začetnik. Kakor vsak trgovec tudi večji, si je tudi on pofnagal z raznimi posojili na menjlce. Ima večjo svoto izposojeno pri Ljubljanski kreditni banki. Vsled tega, ker je bil naš pristaš in odbornik, zagrozili so mu ptujski JDSarJI, da mu bodo odpovedali na enkrat ves kredit In ga tako uničili ako ne bo oddal svoj glas pri volitvl župana JDS kandidatu dr. Senčarju. Pomagati si tako hitro ni mogel ln je resnično oddal pri ožji volitvl, svoj glas za dr. Senčarja. Položil Je svoje odbormško mesto z motivacijo »ker sem kr8U strankino disciplino«. Pripomnim, da so NSS odborniki vsetrikrat glasovali za res narodnega kandidatu Serono kar se pa od dr. Senčariu ne da povsem trditi. V Senčarjevi rodbin^ se Je še pred preobratom govorilo samo nemško, Sam predsednik JDS v FtuJu Je prlpo-znal, da Je njih kandidat res premehak na-pram Nemcem. Toraj za narodnost tu ni šlo, ampak za njegovo eksistenco. Vrhu tega je hišni gospodar g. Tušeka zagrizen Ne-
mec Kasper, ki ga JPS	Ie	za to dri?! v sfciŽ-
bi	mestne	blagajne, da	z	njim šikanira na-
šega zavednega slovenskega i.iovaa. Kor je	pa ves	ta odstop še	uradna tainost, ram
ni	znano,	kedo je vse	to	»Juhu« izdal, se
ve, vse po »jutrovsko« ^avito.. Po celem mestu se govori, da je tudi odstopil JDS odbornik g. Vajda, ravnatelj gimnazije. Zanimivo bi bilo zvedeti, ako bi hotelo *Jutro tudi to prinesti, zakaj je njih pristaš odstopil. Menda pa ni odstopil radi tega ker se krha JGS že prav povsod, in ne bo vsled tega JDS nič več razpolagala z'iazniml po-verjeniškimi mesti, ter drugimi koriti. Povsem značilno za vzgojitelja naše nadebudne madine! — Povsem iz zanesljivega vira, podkrepljeni z pričami sem doznal, da je dr. Pirkmajer med vojno t. j. v času, ko so zavedne Slovence zapirali, pretepali in obešali on prepeval v javnih lokalih t. L večkrat v kavarni »Evropa« samo nemške pesmi tudi pesem »am Rhein«, ki je slična Wachtarici in te tudi večkrat v družbi t lj‘udmi, ki so pljuvali in pretepali zavedne Slovence. To se je godilo tudi še tik pred preobratom, torej v času ko je že vsak In-teligent - Slovan natanko vedi.-l, kaj P.ika Avstrijo in Nemštvo. Priče in sopevcl sledeči: Abelter upravitelj takratne mestne uprave, T. Stefan uradnik takratnega glavarstva in drugi. Nemci se sploh čudijo, da je. postal naenkrat Slovenec. Slovenska družba v Ptuju ga pa tudi ni poznala.
Primorje.
Nepošteni sin. Kapitan Picnler Je po razsulu Avstrije zapustil Trst in se preselil v Salz-Baden. Doma je pustil 19Ietnega sina, da dokonča svoje študije. Mladenič, prepuščen sam sebi, je zašel v slabo tovarsijo, ki ga je popolnoma pokvarila. RazpioJal Jp vse očetove vrednosti in oškodoval tako svojega roditelja za 40.000 lir, potem na Izginil brez sledu. Obupani oče je sedaj naznanil redarstvu pokvarjeno družbo svojega sina, ki je izmozgavala iz njega denar, Nekateri izmed družbe so v toliko priznali, da so povedali, kam so prodali vrednostne j stvari.	•
 ........................-"""g
Sokolstvo.
Naraščajev pododsek Sokola I. javlja, da je v nedeljo 18. t. m. ob 2. url popoldne skupno, slikanje moškega naraščaja udeležencev planinskega izleta — na trgu Tabor. Slikanje je obvezno. Priti je v polni pohodni opremi kot na dan izleta. Po slikanju jo predaja vojaške opreme. Vsak pazi, da prineseš čisto skodelico, vse količke, vrvico Itd. Slike v formi razglednic se naročajo pil vaditelju moškega naraščaja ob telovadnih urah.
Sokol I. Preminul je naš dobri brat Josip Maček. Pogreba, ki se vrši v pondeljek ob 16. url, se udeležimo v kroju. Zbirališč« ob pol 16. uri na Taboru.
Za zgradbo Sok. doma v Sp. Slškt. je darovala ožja družba »Deviškega kluba« na škarpl pri Celju 200 K. — iskrena hvale. Odbor.
Sela starešinstva Jug. Sok. Saveza In zletnega odbora se ne vrši v pondeljek 19. t. m., temveč v torek 20. t. m. ob istem času, Prosimo točne udeležbe. Zdravo! Starešinstvo Jugoslovenskega Sokolskega Saveza.
*........... .................■■»P.«—»v
Poslano.*
Gosp. ravnatelju dei. bolnice, , v
V Vašem lastnem in v Interesu g. tak*1 marija dr. Pogačnika, bi jaz svetoval, 4* prenehate z Vašim zvitim manevrom. BU«| bi pač bolje, da bi Vi na mojo notico odre* dlll disciplinarno preiskavo proti Inkriminiranemu zdravniku, čigar krivdo bi mi takrat ne bilo težko dokazati. Ker tega niste storili, smatram upravičeno, da ste se namenili protežlratl omenjenega gospoda doktorja la skušali očrniti pred Javnostjo mene kot obrekljivca. Povdarjam, da se ja isto zgodilo, kakor sem poročal. Zahvaljujem se Id; g. dr. Mynaru, ki ml je takrat ustavil kri la' mi s tem rešil življenje; gospod ravnatelj pa malo počakajte, da se vrši v tem oziraj preiskava (če sploh bo). Svetoval bi le, dti! med tem časom ne zainteresirate Javnosti, za stvar, kar bi Vam gotovo bilo ▼ ikod&j
____________ PaveJ RoJkorU*'
* Za poslano odgovarja urednlitvtt |f^
v okvirju zakona.
Mesto posebnega obvestila.
Bolestnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je predraga naša
Marija dr. Treo-va roj. Mahorčičeva
rfanes zvečer ob 6 V« uri po dolgotrajnem mučnem trpljenju mirno v Gospodu zaspala. -
Pogreb nepozabne pokojnice se bode vršil v ponedeljek, dne 19. septembra ob 2. uri popoldne iz hiše št. 4 Knafljeva ulica na pokopališče k Sv. Križu.
Vsem, ki so predrago ranjko poznali, jo priporočamo v blag neskaljen spomin. LJUBLJANA-SEŽANA, dne 17. septembra 1921.
i,	»	•
Marija vd. Mahorčičeva, mati. — Dr. Dragotin Treo, soprog. Boris, Vida dr. Novakova# otroka. - Ludvik Mahorič, brat. Dr. Fran Novak, zet. - Albina vd. viinlkarjeva, Mila M
Mahorčičeva, svakinji.	šj
:■ '	-	.	VsU
Goriško pismo.
Velika narodna manifestacija v Mirnu.
Dantejeva šeststoletnlca.
Miren pri Gorici, dne 14. sept. 1921.
Zadnjo nedeljo smo imeli tu pri nas V Mirnu izreden dan: naše »Slov. izobraževalno društvo« je priredilo sijajno narodno slavnost, ki se je v vsakem oziru* izborno obnesla.
Slavnost se je vršila na obsežnem, bkrog in okrog obzidanem dvorišču »Čevljarske zadruge«, ki je po svojih »Adrija«-čevljih tudi pri vas dobro znana. Udeležba je bila ogromna: nad 2000 zavednih našincev se je zbralo. Zlasti mnogobrojno so nas obiskali naši vrli sosedje: Goričani, Biljenci, Vrtojbenci, Standrežci, Sovodenjci in Renčani. Vzporcd Je bil zelo bogat in raznovrsten. Poleg domačega pevskega zbora so nastopili še pevski zbori iz Gorice, Bilj, Standreža in Renč. Tambu-rall so tamburaši iz Mirna, Vrtojbe in Standreža. Slavnostni govor je govoril glavni urednik »Edinosti« dr. Besednjak. Opozoril je zlasti na silni val, ki je zajel ljudske množice, da se nedeljo za nedeljo brez posebnih pozivov zbirajo na narodnih slavnostih, ki postajajo prave manifestacije narodne misli, prta-Vi ljudski tabori. Poleg narodne misli nas druži tudi boj za gospodarsko in socijalno osamosvojitev. Čutimo se enoto in v enotnosti čutimo svojo moči Zlasti Je vžgal množico nastop otrok; Viharje smeha Je pa vzbudil kuplet »Moja ženka« in Šaljiv prizor »Nocoj je prav lep večer«. Na slavnost sta prihitela tudi državni poslanec dr. Podgornik ln bivši deželni posl. dekan Rojec. Dr. Podgornik je tudi povzel besedo, ter Je s krepkim' Iv sed—<\ pozival Zbrane množidi k živ-ltninn« društvenemu delu.
Ravno ko jo ieg. i , rvi mrak, je bil Ofldjelnl del vzporetiii končan. Velika IVečIna občinstva se je sicer razkropila na domove, vendar je ostalo še več stotin ljudi, zlasti pevski zbori, ter se je razvila neprisiljena domača zabava. V ikoro nepretrgani vrsti je donela naša (Vžigajoča narodna pesem, so udarjali tamburaši ln se je razlival prešeren prneh. Nikjer ni bilo videti čemernega Obraza, vse je kipelo in vrelo v srečnem zadovoljstvu: zopet smo preživeli pomemben dan, ljudska duša je bila plcrepčana z novo odporno silo!
.•
Danes je Šeststoletnlca Dantejeve jRnrtl. Vlada Je določila, da se današnji dan obhaja zato kot državni praznik. Na deželi o kakem prazniku sicer ni ničesar opaziti, v mestu se pa praznuje. (V dokaz, da tudi mi Slovenci znamo ceniti velike duhove italijanskega naroda, pe vrši danes zvečer v Gorici slovensko predavanje o Danteju. Predava znani poznavalec italijanske literature dr. Res.
Pri tem se človek nehote spomni na značilen dogodek, kateri z bengalično lučjo osvetljuje »kulturnost« gotovih italijanskih krogov, ki se kaj radi bahajo s svojim Dantejem:	>
Pred nekoliko tedni je predaval Br. Res o Danteju v Narodnem domu pri Sv. Ivanu v Trstu. Par dni na to so v temni noči vdrli v Narodni dom
trg* ; -----------------------------------
Mlchčl Zevaco:
»NOSTRADAMUS."
DESETO POGLAVJE. Dvor kralja Henrija.
I.
Katarina diši po smrti.
iV spalnico, kjer smo videli Ignacija de Loyolo govoriti s kraljico, je lilo tisto jutro solnce skozi velika fifcnla. Katarina 'e sedela pred ogromnim zrcalom, ki sta ga držala dva okroglolična, debelušasta Amorja. Spletična ji je česala krasne črne lase ter jih kopičila v debelih gručah na temenu. Druga Ji je ličila obraz, rdečila JI ustnice in podčrtavala s črnimi sencami blesk oči„ Tretja je obuvala kraljičine noge, ki so jih občudovali vsi mladi velikaši, v najfi-nejše svilene nogavice.
Dočim se le kraljica oblačila, je sedel Henri, njen sin-ljubimec, na nizkem stolcu, vadeč se nemara tiste' nežne koketnosti, ki je dala kesnej-Semu kralju Henriju III. njegov sloves. Otrok se ni igral in se ni genil. Mati ga je časih pogledala z očesom polnim strastne ljubezni ter poslala njegovi sliki, odbijajoči se v zrcalu, poljubček z roko, ki ga mali kraljevič ni blagovolil vrniti. Izmed ostalih treh Katarininih sinov sta bila dva v Jahalnici, Franc pa, najstarejši, ki mu ie bilo do petnajst let — se je šel poklonit svoji soprogi, mladi škotski kraljici.
Ko je bila kraljica naposled oblečena in je hotela oditi v svojo molilnico, da bi opravila jutranjo pobožnost, so se odprla vrata in stražnjl lastnik je kriknil v predsobi:
»Kralj I. •.« Katarina Je obstala kakor vkopala. Častne gospodične, spremljevalk
fašisti in so v prvi vrsti uničili in požgali ravno dvorano, v kateri se je vršila proslava Dantejevega spomina.
Ali bodo tudi goriški teroristi na sličen način skušail dokumentirati Dantejevo kulturo? Upajmo, da ne!
Carigrajska vrata.
Ruska država je vstopila v areno svetovne vojne, da bi si p?ivojevala svobodni prehod preko Carigrada, Bo-spora in Dardanel v Sredozemsko morje. Na severu kot na jugu so ji bila morja zaprta. Iz Baltiškega zaliva ni upala na prosto pot, ker je bilo na tem zainteresiranih precej držav in Anglija zelo blizu. Crno morje ji je zapiral edinole hirajoči turški sultanat, ki je bilo o njem jasno, da po vojni ne bo več živel.
V svetovni vojni Rusija ni dosegla tega. Iz te borbe je izšla s praznimi rokami, na hrbet ji je padlo težko breme boljševizma. Novemu režimu se je posrečilo, skoraj vse pokrajine starega carstva združiti, toda glede svobodnega izhoda v morje je še hujše, kot preje.
Preje so imeli vsaj dve sicer žejo slabi prosti poti, to je bil Arhangelsk, ki je le pet mesecev prost za plovbo in Vladivostok, ki je sedaj izgubljen. Ostal je le eden možni izhod, ki je že davno cilj vseh ruskih želja:	.Cari-
grad.
V tem momentu nima njihova mornarica nobenega pomena, ker imajo vse, kar je imela prej Rusija, sedaj drugi. Stanje črnomorskega brodovja je zelo klavrno in uradna statistika pravi, da imajo v Črnem morju le 5 miljonov pudov (i pud = 16 kilogr.) tonaže ali 33 ladij. Kaj ta tonaja za Rusijo pomeni, o tem ni vredno pisati. Vsak dober gospodar mora misliti vedno naprej in izrabiti vsako ugodno priliko. Tako tudi boljševiški režim ni pozabil na stare perspektive in Carigrad mu je zopet trn v peti.
Na razvalinah starega sultanata so se ustanovile samostojne ali polsamo-stojne države, pod raznimi protektorati, državice, ki so v resnici le angleške kolonije.
Ena izmed najbolj silnih je Angor-ska država, ki si lasti pravico na ves stari sultanat. Najbližji in najslabši sosed teh ostankov stare slave je Grška, ki ima dober apetit na Malo Azijo. Zaradi tega se je. začela vojna med Angoro in Grčijo. Boljševizem pa je mrčes, ki tam dobro živi, kjer je dosti gnoja.
Angorska država, živeča od starih rezerv Turčije, se je spustila v drugo vojno, komaj da je eno končala in to brez notranje konsolidacije. Vsak paša hoče biti namreč sambstojen gospod in k temu notranjemu razvoju pridno prispevajo Angleži in Francozi, kar je samo pripravno za razširjenje boljše-viške ideje s posebnimi azijatskimi primesami.
Že leta 1920., ko je padla Odesa v roke boljševikov, so prve ladje, ki so jih dobili v roke, odjadrale v Malo Azijo z darovi — boljševiško specialiteto — agitacijsko literaturo. In prve ladje, ki so prišle v Odeso, so bile turške tihotapske jadrnice, ki so prišle zamenjat svoje produkte. V Odesi so
ke in služkinje so se umčknile; ena izmed dam je odvedla otroka. Henri Drugi je stopil v ženino sobo.
»Madame,« Je dejal z brezbrižno drznim glasom, ki je bil značilen za njegovo oholo in rafinirano vljudnost, »hotel bi vas obvestiti o nekem važnem državnem ukrepu, še preden ga objavim.«
Katarinin poklon je bil prava pesnitev ironije. Bore malo je bila vajena obvestil o važnih državnih sklepih!
»Sire,« je dejala, »to je velika milost, ki bom zanjo vedno hvaležna vašemu veličanstvu.«
Henri je kalno pogledal okrog sebe. ^jegov duh je bil drugje,
»Blagovolite sesti, gospa,« je povzel z neprekosljivo galantnostjo; to vrlino je Imel po očetu, ki so ga slavili, da je najvljudnejši kavalir francoskega dvora.
Ne da bi se le količkaj upirala, je sedla Katarina s čudovito veličan-stvenostjo v bližnji naslanjač. Henri je stal. Kraljica ga je opazovala z jastrebjim pogledom. On pa je blodil z očmi vsepovsod in jih je ustavljal po vrsti na vseh predmetih v sobi, samo ne na ženi.
»Gospa,« je povzel, »že nekaj časa me mučijo čudne slutnje. Zdi se mi. da se odvija nit mojih dni z vrtoglavo brzino. Navdaja me slutnja, da bom moral kmalu umreti.«
Katarina je vztrepetala. Rahla bledost se je razlila po njenem čelu. Toda iz njenih ust ni bilo besedice ugovora; kakršen se spodobi v enakih slučajih.
»Spričo tega,« je nadaljeval kralj, »šem hotel zagotoviti slehernemu svojih služabnikov in prijateljev plačilo ali nagrado, ki naj ga spominja name, kadar me več ne bo. Med tem osebami je prijateljica, Id ste jo tudi
bili naravno prijazno sprejete in še prijaznejše obdarjene z boljševiškimi specialitetami. Ta nov: kurs ruske vlade je prvi zapazil stari, Nemcem in Avstrijcem dobro znani Kemal-paša, ki se je takoj odpravil v Moskvo. V Moskvi je bil dobro došel gost, naučil se je hitro par boljševi-ških fraz in čez nekaj časa so že ruski listi poročali o velikanski novi pridobitvi boljševizma: Kemal-paša.
Nemški boljševiški časopisi so o tem takoj začeli vpiti, a oče moskovske internacionale, g. Zinovjev, jim je takoj zaukazal molčati. Kemal-paša sam se je moral opravičevati vzhodnim narodom, ker jih je preje hujskal proti Rusom, sedaj jih pa ž njimi spo-prijateljuje. Na shodu vzhodnih narodov, ki se je vršil leta 1921 pod bolj? ševiškim protektoratom v Baku, je opravičeval svoje’ prejšnje delovanje s pritiskom okolščin, v duši pa da je bil vedno socijalist in navdušen pristaš socijalne revolucije. Tako se je g. Kemal-paša prelevil iz nemškega militarista v socijalnega revolucionarja in vodjo turške boljševiške stranke.
Evropejsko časopisje je že dolgo poročalo o tem, da podpira Rusija turško armado in amerikanski časopisi so prinesli natančno pogoje angorsko-ruskega dogovora. Rusko časopisje je o tem molčalo.
Sedaj nam poročajo, da se je odpeljal Frundze, glavni komandant ukrajinske armade, član centralne vseruske komunistične stranke po naročilu ukrajinske vlade, v Angoro zaradi pregovorov. Najbolj čudno pri vsem tem je to, da je bil poslan Frundze po naročilu Harkovske-Ukrajinske vlade, ko vodi vso zunanjo in glavne zadeve notranje politike vendar Moskva. '
Pri pregovorih s Kemal-pašo sc ne bo obravnavalo samo grško-turško vojno, ampak tudi vprašanje, Angleške Mezopotanije in evropskih vrat Carigrada.
Carigrad je za Rusijo izgubljen, dokler sedijo tam Angleži in Francozi, ki imajo za seboj morsko grško bazo.
Cez Turčijo je pa Rusom pot v Carigrad in Evropo popolnoma odprta in tudi Sueški kanal je v nevarnoti. Ta čas ko je morala Turčija pred Grki kloniti, se je začelo tudi gibanje v Egiptu in to je zanimivo, ker se je ta slučaj prigodil že dvakrat. Ne smemo misliti, da je Egipt zaprt za boljševiško agita* cijo. Ni zastonj moskovska internaci-jonala opominjala, da se mora predvsem paziti na vzhodne narode in da tu leži del njihove zmage.
Boljševizem je pot v Evropo po suhem precej močno zaprta, ima pa ena vrata — Carigrajska vrata. Rusija je dobila svojo kulturo iz Carigrada, a sedaj bodo to »kulturo« vrnili, še z obrestmi.
Pri tej rešitvi je precej udeležena naša država, nič manj kot Anglija.
Moskovska vlada odkrito koketira z Londonom in London je že začel pošiljati svojo pomoč Rusiji. Boljševi-škim zastopnikom Litvinovu, Kamc-njevu in drugim se je posrečilo že mnogo doseči in celo podpisali so dogovore, da se Rusija ne bo vtikala s svojo agitacijo v angleške kolonije,
In sedaj naenkrat po naročilu omenjene vlade potuje Frundze v Angoro.
vi od nekdaj odlikovali s svojo milostjo.«
»Diana l« je rekla kraljica z docela pokojnim glasom.'
»Da, gospa,« je dejal Henri II. ter se priklonil.
»Srečna bom, karkoli se zgodi srečnega zvesti svetovalki vašega veličanstva. Že zdaj imamp njeno sliko, ki bo visela v samem Louvru ter pričala poznim rodovom, kakšno posebno čast ste ji izkazovali. Imamo tudi njen marmorni medaljon, ki ga je izvršil mojster Goujon po vašem naročilu...»
Kraljičin glas je bil miren. Toda če bi bil slišal kralj bučanje srda, ki je vrel v Katarinini duši, bi ga bila morda res prešinila smrtna slutnja, s katero je Izgovarjal svoj namen.
»Kakšno novo čast ste namenili najini ljubljenki?« je smelo povzela Katarina.
»Dati ji hočem vojvodino Valen-tinoiško!« je odgovoril Henri II. z zamolklo brutalnostjo, ki je svedočila o nepreklicnosti njegovega sklepa.
Udarec je zadel Katarino v sredo srca. Vstala je. tresoč se po vsem telesu. Sovraštvo, ki ga je krotila In skrivala že leta in leta s tolikšno potrpežljivostjo, je privrelo za hipec tik do ust. A mahoma je ugasnila bliskavica v njenih očeh.
»Lepo bo,« je dejala, »in plehie-nito, da bo nasledovala hči gospoda Saint-Vallierskega Cezarju Borgia v posesti te krasne vojvodine. Ta ideja je nedosežni bistroumnosti vašega veličanstva res v posebno čast.«
Naklonila se Je in zamrmrala sama pri sebi:
»Za papeškim razbojnikom — kraljevska vlačuga!«
»To se pravi, da odobravate moj ukrep?« je dejal kralj, ves vesel, ker je opravil tako poceni.
I2 Male Azije čez Carigrad smo dobili krščansko kulturo, glejmo, da ne dobimo preko Male Azije in Carigrada kaj slabšega.
IVAN ZOREC:
Med Srbi.
(Dalje.)
Drugi dan je bila nedelja, lep, soln-čen dan. cerkvici, ki je precej visoko na gorski rebri migljala v vročem solncu, so počasi rinili posamezni verniki.
»Vrhu hriba nad cerkvijo vidim nekake razvaline,« sem dejal, ko sva s popom Uijo kobalila po nezložni gorski poti.
»To so ostanki kule bega Bukovca,« mi je povedal in se je nasmehnil, ker sem se začudil, da se je ustavila ob poti ženska, ki je pritekla s hriba.
»Kaj je tudi tukaj navada, da ženska ne sme preseči moškemu poli?«
»No seveda«, mi je potvrdil.
In res: ko sva prišla do ženske, je naju že precej priletna žena ponižuo pozdravila:
»Pomozi Bog!«
Za najinim hrbtom je reva šele smela čez pot, po kateri sva prišla midva.
»Ampak to je vendarle še versko azijatstvo!« sem se jezil.
»Kaj hočeš? Navada, šega je taka!« mi je ugovarjal. »V svojih navadah in po svojih šegah je ljudstvo srečno.«
»To so ostanki ženske sužnosti!«
»Prazna beseda!* se je razvnel pop Ilija.» Mož nikoli ne gre vštric s svojo ženo, ona mora iti par korakov za njim. In vendar jo ima rad, po svoje celo rad! Vi tam gori seveda spoštljivo hodite ob ženini levici in se ji klanjate, obenem pa sirotno ženo goljufate kar se da. Vidiš, naš človek je ne goljufa nikoli, mater svojih otrok spoštuje, ,med štirimi stenami celo obožuje!«
Ko sem mu hotel ugovarjati z nekimi zofizmu, me je še vneteje zavračal in se mi smejal.
»Kar pusti,« je pribijal, »naš narod je zdrav, vsaj tukaj je zelo zdrav. Njegove azijatske navade so v svojih posledicah dosti lepše nego naše cinične, naše s kulturno navlako maskirane laži in grdobije!«
Vsako moško modrovanje s trdoglavim popom bi bilo brezuspešno, to sem vedel. Razen tega pa me je utrudila izprazna in razrovana pot, ki je prestrmo lezla v sivo planino. Postal sem in sem lovil sapo, pod nama se je širina silna, skoraj nedogledna kraška planjava, pusta, otožna, pa vendar lepa v visokem in vročem solncu.
»Vidiš,« je pokazal v kot pod visoko goro Lom, »tamle doli je doma neki Gjuro Savič, čudovit, nadarjen človek. Ves, kolikor ga je, bi bil lahko živ dokaz za moje pričevanje o ljubezni našega človeka do ženske. Nepismen in neveden je šel v svet in se je sam in brez pomoči izobrazil skoraj za gospoda, tudi — več jezikov se je naučil. Živel je po raznih krajih, po velikih evropskih mestih. Norčeval Se je iz ljudi, goljufal jih je in jim nagajal, kjer je le mogel, ali sebi in svojim narodnim šegam je ostal zvest. Bil je lahkomiseln malopridnež, 'eleganten pustolovec, ki te je v igri ali kako dru-
»2al mi je le, dragi sire, da nisem jaz prva zamislila vaše prekrasne namere.«
»Hvala vam, gospa!« je rekel Henri II. z odmevom resnične hvaležnosti.
Izprijenost je že glodala Valoiško pleme , kakor je zglodala kesneje Bourbone. Diana je živela na dvoru, pod isto streho kakor Katarina. Toda zdaj, ko je kralj zapuščal svojo ljubico prav tako kakor zakonito soprogo, so se dvorjani strahoma vpraševali, katera nova zvezda se vzpenja na nebo In katero novo božanstvo bo zavladalo kraljevemu srcu. Katarina je vedela odgovor na to vprašanje I Vedela je, da pomeni čast, ki se obeta Diani, njeno odslovitev, In ko je z neomajno vedrostjo sprejela Žaljivo zahvalo Henrija II., je zamrmrala na tihem:
»Florlza! Floriza! Tl boš tedaj nasledovala Diani — ako jaz no posežem vmes!«
Henri II. pa je stopil ves vesel h Katarini, ponesel njeno roko k svojim ustom In jo poljubil z gorečnostjo, ki je zbudila v soprogi odmev globoke, daljne sreče. Ko se Je kralj vzravnal, je vbdržala njegovo desnico v svoji. Pogledala ga je in Je videla, da je nekako ganjen. Up se je oglasil v njenem srcu; saj vsi vemo, koliko brezumnih nad lehko obseže ena sama, kratka sekunda!
»Morda se Henri zdaj povrne k meni in bo moj... spet samo moj...« se je oglasilo v kraljičinem srcu. Morilske in maščevalne misli, črne megle, v katerih je tavala njena duša, so izginile. Nič več ni bila Katarina de Medicis. Bila je ženska.
Ta hip je bil izmed najbolj ganjenih v življenju kronane žene, ki Je poznala katastrofalno silo dni in ur. Rekli smo, da je držala soprogovo
gače ogoljufan za največje vsote, sli žene ni varal nikoli; kajti to se mu je zdelo največji greh, grd greh, ki ni vreden pravega moža. Včasih je prišel domov. Hodil je po tehle strminah in se jokal. Dejal je, da je tuji svet velik in lep, ali strašno neumen. Domači kraji so mu bili kakor spoved, domači ljudje boljši in blažji. Z bojišča, kamor ga je bila zanesla svetovna vojna, je pobegnil in on je z nekaterimi tovariši ustanovil glasoviti »Zeleni kader« na Lomu in kesneje v bosanskih pra-hostah.«
Za tistega Gjuru Saviča sem se zanimal in zvedel prečudne stvari, ki jih ne mislim zamolčati. Povedal jih bom, kdaj kesneje.
»Tudi beg Bukovac je nekaki narodni junak,« mi je pravil kum llija.
»Bukovac —, to je čisto domače ime.«
»Saj so bili skoraj vsi mohomedan-ski mogotci domačini. Bukovac pa je bil tudi drugače domač in dober mož. Ustno izročilo ti zna dosti lepega povedati o njem in o njegovi kuli.«
Še tisti dah mi je star pastir pravil prav zanimive stvari o njem.
Tudi * begom Bukovcem se bova še srečala, če mi bo Bog dal zdravja in življenja.
— Pred cerkvijo so bili zbrani verniki in so čakali na popa Ilijo, da bi jim opravil službo božjo, ki se lepo po srbsko imenuje »služba« ali pa kar »liturgija««.
Ta tujka se Srbom zdi domača.
Moški, med njimi tudi prav mladi in dečki, so kadili cigarete in se pogovarjali o politiki — o da bi vrag to priskutno politiko!
ženske so bile bolj tihe, šepetajoče v svoji skupini, nekatere prav čedne.
Džak (cerkovnik) je potegnil 2a tenko vrvco in v zvoničku se je oglasilo boječe zvonče.
Verniki ^0 vstali in so šli v cerkev, najprej moški, za njimi ženske. Sleherni se je v mračni cerkvici globoko priklonil in trikrat po grško prekrižal.
Na desni strani je bilo eden in štirideset moških z dvema dečkoma, na levi strani pa osemnajst žensk z eno deklico; šest moških je ostalo kar zunaj — politika jih je razgrela, da niso mogli prenehati s svojim »razgovaranjem.«
Na stenah v cerkvi so na gosto slikarie srbske trobojnice, altar je stena iz treh vrst raznih sv. podob (ikon).
• »Zakaj je cerkvica tako od rok.« sem vprašal po cerkvenem opravilu.
»Pravoslavje se je moralo v starih , časih skrivati v globeli ali v planine,« je zamahnil z roko pop lilia-
»Pred kom?«
»Pred katoliki.«
»In Bog sam Je hotel imeti svojo hišo bolj na samem,« Je primekuil star kmet. »To cerkvico $0 postavili v dolini. Ali čez noč so prišli njeni zidovi semkaj gor.«
Pop Uija pa je odkimal:
»To ni nič. Po Kristu ne verjamem v nobene Čudeže!«
Pogovor o čudežih nam je zmotil džak, ki je zašepetal popu:
»Oče — poroka!«
»Da, da —- skoraj bi bil pozabili« je'dejal in se ozrl.	(Daije.)
desnico v svoji. Njene prsi so vztrepetale. Nežnost Je ožarila njeno krepko, bujno lepoto. Henri Jo Je pogledal z začudenjem. Zazdela se mu je resnično krasna, kakor le v redkih minutah njunega zakona. Vzdrhtel je. Začudenje je mahoma umolknilo v njem in oglasilo se je poželjenje... odgovoril je stisku ženine rokel
»Henri,« je zamrmrala ona vsa prevzeta, »ste U kdaj pomislili na to, da sva združena na veke, ne le po zakonu, ki ga papež tako rad razveže mogočnikom in bogatašem, ako ponudijo dovolj visoko odkupnino, marveč tudi po vezeh, ki jih niti Bog ne more raztrgati?«
»Kaj hočete reči, draga?« je jek-nil kralj ves omamljen.
Katarinine oči so zažarele še mo-gočneje.
»Kako krasni ste tako!« je zamrmral kralj.
»Henri... moj kralj... moj dragi gospodar... ako le hočete, Je lehko vse izbrisano... vse vaše druge lju bežni, ki so .1 pov-rrr^Ue Hiko muk, in vse zanUevanje, ki so ml ga nakopale... Potem sva spet samo eno. edinstveno bitje, Henri! Ako le hočete, se 'ehko m-eorlčate. 1'oliko volje, moči in vdanosti prebiva v tem, srcu, ki je vaše — vaše! Oh, dragi Henri, spojiva se z ljubeznijo, kakor naju druži zločin! Ce bova dva,• ne ma bo laglje odganjati prikazen v:, šega brat«, ki se časih sklanja m mojim zglavjem ter spremlja vr Henri, noter tja v postelje vaših h birpk...«
»Gospa! Gospa!« je zahre kralj, bled kakor smrt. in z grozo nagledal okoli sebe. »Ah, gospa, da se le upate buditi te krvave «momlr * (Dalje prih.)
t. '
BETON-ŽELEZOBETON I/ OD NE ^tfanpc. ^
: v RIHSKR CESTA'N ;•
IZRRBR UODNIH ŠIL
Proda sc:
MOŠKO KOLO
dobro ohranjeno, se ceno proda. Dermota, Razpotna ul. St. 6< Trnovo.	1917
LEPA VILA
se proda iz proste roke dne 12. sept. t. 1. Truberjeva ulica št. 3. Ptuj. Vila obstoji iz treh sob. kuhinia. dve kleti, svinski hlev, drvan. ca, 1 veliki, 1 mali vrt za zalenjavo. Marija Cimerlajt, mestno kopališče, Maribor.
1914
HIŠA S 5 STANOVANJI
velikim vrtom in vinogradom se proda. Studenci, Ciril Metodova 14. Maribor. 1911
HIŠA Z GOSTILNO
v kateri se nabija tu JI trcr.vina, se takoj Proda. Hiša |e \ dobrem stanja, polee hiše velik vit Vprašanja: gostilna, Celje, Breg štev. 31.	-	1910
NA PRODAJ
tolika ogtlna hiša t v, tora. Cena 600.000 K. Velika stanovanjska hiša In trgovska hiša,
dvoriščna poslopja, hleva, skladišča, kleti 800 000 K. — Elegantna vila, s 14 sobami, velik vrl, sadno drevje, park, 1,000.000 K. Moderna, uiathna. enonadstropna vila. s 7 sobami, 400.000 K. — Gosposka posestva, kr»sr.i me^ovane vile s parkom, 12 oralov vinotrada, 12 oralov travnikov, sadni vrt, Roidovl, polje, vodovod, gosp. poslo^:e, veliko Inventarja, govedo, v bližini cerkve ln Sole za 3.000.000 K. Posestvo z vinogradi In poljem, senenim pridelkom, veliko govedi, velika meblovana stanovanjska hiša 1 in pol mil, — Ma>o posestvo, v bližini mt^ta z malim vinogradom, gozdom, sadnim vrtom za 250.000 K. — Gostilna In restavracija, trafika, mesarija, kavarne, skladišča, hlevi, na glavni cesti 1,000.000 K. Realltetna pisarna »Rapld«, Alarlbor, Gosposka ul. 28.
1907
I LETO STAR PES
volčje pasme se takoj proda. Mestni trg
H-l	1900
OKOLI 40 KUBIČNIH METROV
lepih, Jlroklti a0 mm močnih desk. Ponudbe n<i upravo tega lista pod »deske«. 1897
ŽENSKA SUKNJA PERSIJANA
dobro uliranien.i, črna barve se proda. Poizve sc na Oradu soba štev. 130, 14-17 ure.
1901
HIŠA Z GOSTILNO
in tjosenvom. z živino in d ugo premičnino se proda. Cena po dogovoru v Rudniku št. 17, pri Ljubljani, kjer sl vsak lahko natančno ogleda.	1902
VSAKOVRSTNE ŠTEDILNIKE IN DRUGE POTREBŠČINE
prodam radi preselitve po nizki ceni. Franc Luznar, ključavničar pri kolodvoru, Škofja Loka.
ZAVITEK VZORCEV VOLNENEGA BLAGA
od firme Deren & Lecomte Iz Pariza je bil pomotjn»a iz pisarne vzet pri portirju hotela »Slon«. Prosi se. da se Istega proti nagradi pri portirju vrne.
TRŽAŠKI BIČEVNIKI
11 prave koprive in razni bičt vedno na za-hgl. Osvald Dobeic, veletrgovina, Ljubljana bv. Jakoba	trg 9.	1810
KRTAČE
za obleko in likanje, ribarice brez in z korenino, zobne, mazalke, konjske, omela motvoz (špaga) čevljarsko prejo priporoča veletrgovina Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg	9.	1816
NOGAVICE
ženske in	moške, kvačkanec, sukanec,
»Moderc« itd. je dobiti najceneje v veletrgovini Osvald Dobeic, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9.	1817
DOBROIDOčA GOSTILNA z velikhn vrtom In trgovina z mešanim blagom blizu koroškega kolodvora se proda. Naslov v upravi »Jugoslavije« v Mariboru.
SJtižbe
Zenitne ponudbe:
MLAD INTELIGENTEN GOSPOD
lepe zunanjosti, star 25 let v državni slulbl. s precejšnjim premoženjem Išče znanja t gospodično od 16—22 let staro, simpatične postave ter plemenitega značaja. Prednost imajo ‘one, ki imajo trgovino, premoženje alf ka) sličnega. Le resne ponudbe s sliko naj se pošljeio na upravo Jugoslavije pod »Nadj«. Slika se vrne.	1910
ZOBOTEHNIK
išče službe. Ponudbe pod »Zobotehnlk« na uprsvo »Jugoslavije« v Mariboru.	1915
UČENEC
v trgovini z mešanim blagom z 2 leti učne dobe išče službe v trgovini ali kako drugo delo. Ponudbe pod »trg. pomočnik« na upravo lista v Mariboru.	1912
GRAVEUR ZA KAMNOSEK
v ljubljanski okolici se išče. Naslov v upravi Usta.	1908
BOLJŠA KUHARICA
popolnoma samostojna se sprejme v trgovsko hišo proti zelo dobrf plačL Na*lov pri upravi »Jugoslavije«.	1908
Razno:
ZAMENJA SE STANOVANJE
na Aleksandrovi cesti,	2	sobe.	kuhinja,
piedsoba, klet in drvarnica. Naslov v upravi »Jugoslavije« v Mariboru.
ZAMENJA SE STANOVANJE z dveml sobami In kuhinjo v Novem Ud-matu za enako v mestu ali tudi v Mariboru. Naslov pove uprava.
VISOKOŠOLEC
išče instrukcije proti hrani (vsaj kosilo in večerja). Ponudbe pod »Visokošolec« na upravo lista.	1906
JUGOSLOV. POSLOVNI KOLEDAR
III. letnik, Izide začetkom oktobra. Trdo-
vezana knjiga ima za vsak dan 6 X 15 cm zapis, prostora. Cena s poštnino K 30. Preprodajalci popust. Naroča se pri »Založništvu Jugoslov. posl. kol.«, Ljubljana, Breg 20.	1896.
DRUŠTVO KOMISIJONARJEV V LJUBLJANI,
prevzem* po svojih članih prevažanja, pohlitva * vosom »»prevažanje pohlitva, prevoz in oprem glasoviriev, železnih blagajn In vsa v to po ročje spadoioin dela po nainižiih conah. 1227
ZLATO - SREBRO
staro — zlomljeno. P. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1,	878
POTNIK
drobnarijske In galanterijske branže v Sloveniji ln v Hrvatski dobro vpeljan, se za večjo galanterijsko in drobnarljsko trgovino v Sloveniji išče; v istem podjetju se tudi
prodajalca
za »detail« v isti branži Išče. Ponudbe naj se naslovijo na upravo Usta.	1894
ZASTOPSTVO
kakršnokoli sprejmem. Verziran sem najbolj v vinski trgovini. Prevzamem tudi prodajo vina v steklenicah in odprto v lokalu in čez ulico. Cenjene ponudbe prosim na upravo lista	pod »Zastopstvo«.	1905
ABSOLVENT TRGOVSKE ŠOLE
z nekoliko prakse išče mesta uradnika (knjigovodjo) eventuelno praktikanta pri kakem zavodu ali podjetju nairaje v kakem večjem mestu. Naslov pove upravnlštvo »Jugoslavije«.
TRGOVSKI UČENEC
zmožen slovenskega in nemškega jezika, priden iz boljše družine se takoj sprejme v veletrgovino z železom In špecerijo. Ivo Andraschltz.	Maribor.	1913
40 LETNA VDOVA
brez otrok, išče mesta kot hišnica, pomaga lahko pri gospodinjstvu. Kdo pove uprava.
ZAMENJAM KRASNO STANOVANJE
3 velike sobe. predsoba, kuhinja, hodnik, klet, drvarnica, podstrešje, na deželi tri četrt ure od železniške postaje, pač pa auto-nostajališče s primernim v mestu. Selitva po dogovoru. Ponudbe pod »Zamenjava« na upravo lista.	1921
DR. KARLO MULEJ, DEBAR
išče izvežbanega zobotehnlka. Vse ugodnosti podane. Plača prvovrstna. Cenjene ponudbe prosim	staviti na	moj	naslov.	1919
VAJENEC
urarski se sprejme takoj proti dobri plači. F. Čuden, urar, Ljubljana, Prešernova ul. 1.
1916
živalske slike za naše malčke, vezane na trdem kartonu.
Cena 8 dinarjev.
V Zvezni knjigarni Ljubljana, Marijin trg št. 8.
roman O.Waldowe
je izšel v knjigi in stane broširan 20 X, vezan 20 K v platno vezan 32 K.
PIANINO
dobro ohranjen kupim. Urbančič, OrndfSče štev. 15.	1918
Veletrgovina manufakture, samo na debelo
Prednaznanilo
**	v	Balkanu.
Priporoča p. n. trgovcem svojo veliko zalogo in bogato izbiro manufakturnega blaga po najnižjih konkurenčnih cenah. _____________Soiidna in točna postrežba zajamčena.
Zahvala
Učitelj Vendelin Sadar s« v svojem ter t imen« svojih Otrok in sorodnikov zahvaljuje za prisrSno sočutje izkazano ob priliki izgube nepozabne žene, oziroma matere, taiče, staro matere, tete, sestre in svakinje, gospe
na RAKEKU «§>4»
o“oo“o o o
oskrbuje tožno, n ij hi tre j že Via v Spe* dicijsko stroko spndajoie pos|g, kakor :'.',:=3 tudi ocarlnjenje.	~
večjo množino bukovih drv (in tudi drugih trdih drv) franko vagon nakladalna postaja. Cenjenfe ponudbe na naslov „,DRVA" poštni predal štev. 21. Maribor.
pevskemu zboru Glasbene Matice za ginljivi žalostinki, kakor tudi za prekrasne vence in iopke in mnogobrojno apreinitev ob njeni zadni poti.
V LJUBLJANI, dna 16. septembra 1031.
JOSIP KOSTANJEVEC
KRIVEC
roman
Mesto posebnih obvestil.
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da Je naš iskreno ljubljeni soprog, brat, stric in svak, gospod
Proda se
na postali Ljubljana glavni kolodvor:
dva vagona ovsa, en vagon šamotne opeke, en vtigon novega pohištva, trgovsko blago, en vagon železni vijaki, neizgotovljeni, 16 bal praznih cementnih vreč.
DraZba bo v sredo 21. septembra 1921. ob 11. url.
M. Kuštrin
trgovec
danes ob pol 11. uri dopoldne v starosti 44. let nenadoma mirno izdihnil svojo čisto in blago dušo.
Pogreb nepozabnega rajnika se vrši v ponedeljek, dne 19. septembra 1921 ob 4. uri popoldne ig hile žalosti, Aleksandrova cesta štev. 3, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi oo. frančiškanov.
Ljubljana, dne 17. septembra 1921.
Damski modni atellje
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrst na drobno ln debelo. — Glavno zastopstvo polnih gumijevih obroCev za tovorne automobile tovarne Walter Martiny. — HydravllCna stiskalnica za montiranje gumijevih obročev v Centrali, Ljubljana, Rimska cesta 2. — Prevozno podjetje za prevoz blaga celih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 to-sessar vornih avtomobilov. ■:■:■■■—vsa
Ljubljana, Maribor, Beograd, Podružnice; Danajska o.20. Jurčičev« ul. 9. Knez Mihajlova tel. it. 470. tel. št.133.	ulica	S.
Zdenka Rodič
Gradišče 8|B I.
Dospela z najnovejšimi II	Vhod
pariškimi in dunajskimi	iz	ulice	tik za dramskim
modeli.	||	gledališčem.
Prepričajte se sami
da kupite
nalcenilt	in	nalsolldneje
Obleke ** gospode ln dečke. Sukno najfinejše vrste za gospode in dame.
Vse krojaške potrebščine p« tvrdki
CeUe IVAN MASTNAK Celie
Kralja Patra cesta štev. 31.
Istotam izdelovanje oblek, po najnovejši modi.
Centrala:
Ljubljana, Rimska ceste 2.
edina towartiKtia zalona finalnih strojev
▼ vseh oprem eh, materljal In Izvršba predvojna, se rodbinsko Ib obrtno rabo, ter vel poeemetni deli se vee sisteme, Igle, olje ca drobno la m debelo.
Vettetna farandjal	Popravila	te	sprejemajo!
LJUBLJANA, Krekov trg 10 nasproti,Mestnemu doniu1.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice In v tekočem računu. — Izvrže vse bančne posle ncykulantneje.
 u—'j«'-1— 'J M«'   "I 11 - uusHuii.ijiiuaje«i —resap,■Mtaggg 
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. Telefon St 567. Čekovni račun št. 12205.
J !
I
.C
I
-¥~
Popolnoma varno naložite svoje prihranke v
. mm zavson 1 mm
reg isf rovarja zadruga z omejeno zavezo
THarijin trg štev. 8. ob Ljubljanici.
Podružnica »TTlurski Soboti in Dolenji Lendavi.
Hranilne vloge na knjižice
41
0
0
čistih, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, večje stalne vloge z odpovednim rokom in vloge v tekočem računu pa po dogovoru. Daje posojila vsake vrste svojim članom, eskompt menic, inkaso faktur in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. Ustanovljen v septembru 1919. Neposredno pod državnim ='	nadzorstvom. —; ■	. .	'V:
Brzojavni naslov: Jugoslovanski kredit Ljubljana.
Celefon št. 54.	Čekovni	račun	št.	11.323.
Is
I
Večja množina odpadkov
se proda. Porabljivo zelo za mesarje, delikatese itd. Natančneje v upravi lista.
Raznovrstno
Bohlerovo jeklo
na drobno in debelo 1 in pol vagona zaloge, železne cevi za vodovode, paro kanalizacijo, (škotske) irske peči, betonsko železo dobavlja po tovarniških dnevnih cenah
llPH0MET“I teiin. ind. podjetje
LJUBLJANA.
siva barva proti rji
beli in črni emajl-lak, minij, i. dr. barve, kristalni boraks, naftalin in drugo. Kemikalije v zalogi po jako nizkih cenah
„Promet“
t
tehn. industr. podjetje, Ljubljana.
Parna pekarna Jean Schrey-a naslednik
Jakob Kavčič
LJUBLJANA	CSRADISCE	5
naznanja slavnemu občinstvu, da lahko večkrat na dan postreže s svežim in vsakovrstnim pecivom. Priporoča se za najobii. naročila.
Prodaja se v naslednjih prodajalnah s
Prešernova ul. 26. M. Strauss, Škofja ul. M. Bergant, Spodnja Šiška 61. Zanoškar, Poljanska c. z^bnikar, Kongr trg 5. Svetel, Tržaška c. Cernak, Tržaška c. Kat. Konzule, mlekarna, Poljanska c.
P«
m
prej A. Zanlk sinovi.
Medič, Rakove e Zanki
Toma kemičnih In rudninskih barv ter lakov.
Centrala: Ljubljana. D. z o. z. Skladišče: Novisad.
Brzojavi: TTterakl. Ljubljana. — Telefon 64.
Emajlni laki. Pravi firnež. Barva za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: Barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (Federvveifi), strojno olje, karbonilej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. 4
„MERAKL“. Lak za pode. „MERAKL“. Linoleum lak za pode. „MERAKL“. Emajlni lak. „MERAKL“.
Bruno line.	,
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
m
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski
premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov
za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava
la Mmi\in anglelki koks za livarne in domačo vponko, kovaški premog in trni prion.
Naslovi: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. v Ljubljani, Nunska ulica štev. 19*.
Ministrstvo financ Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev
7°|a državno investicijsko posojilo 1.19Z1 v iznosu Din. SQ0.00Q.0fl0.
POZIV NA VPIS.
Minister financ Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na temelju Uredbe z dne 27./VI. 1921 Dšt. 7941 vzakonjene s členom 130 Ustave pozivlje na vpise
7i0 državnega investicijskega posojila v nominalnem znesku Din. 500,000.000.
To posojilo je investicijsko ter se bo porabilo izključno v svrho splošnega dobrobitja kakor: popravilo, izvršitev in razširjanje železniškega prometa, stavbo novih in dovršenje započetih železniških prog, napravo in popravila pristanišč, cest, potov itd.
Nominalni iznos posojila je Din. 500,000.000 izdan al pari v kosih po Din. 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 v 50.000 senja p	vilk,
obresti so 7% na leto ter se izplačujejo dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih in to 15. marca in 15. septembra	ega leta
pri vseh javnih blagajnicah in zato pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakoršnega koli davka, koleka in takse.
Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. V teku 10 let se to posojilo ne more konvertirati, niti v tem času obrestna mera znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, mora se imejiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem lzno®”*\	.
Posojilo je amortizacijsko ter se izdaja na 50 let. Amortizacija počinje 4 leta po emisiji, ter se vrši enkrat na pn Ueneralni direkciji, državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, ki je na obveznici natisnjen, ros j J zavarovano z hipoteko, a potrebna svota za anuitet (obresti in amotrizacijo) stavila se bo vsako leto v budget (državni proračun), za poKntje pa Doao služili pred vsem dohodki dotičnega investicijskega objekta.
Kuponi zastarajo 5 let potem, ko so zapadli, a izžrebane obveznice 30 let po žrebanju.
Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah.
Obveznice tega posojila so ravnopravne ostalim državnim obveznicam, uživajo pupilarno varnost, morejo se po agati kakor kavcije, upotrebljivati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podvzetjin.	,	,	.,	.	,
Obveznica še morejo loihbardirati pri Narodni banki Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah po zakonitih
Obveznice, in kuponi tega posojila so prosti vsakega sedanjega in bodočega davka in doklade, kakor državnih tako tudi ostalih (oblastnih, okrožnih sreznih in občinskih) kakor tudi vseh taks in pristojb v kraljevini. <
Opis se bo vršil od 1. do 30. septembra M.
pri vseh denarnih zavodih Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 Din. obveznice Din. 100 v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil posebni parlamentarni odbor.	^v..
Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister finartc Narodni skupščini Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev po o o skupni porabi istega.
Beograd, meseca julija 1921.	;	Minister	financ:
Dr. Kosta KumanudK, i r.
/afoAvacAi urednik; Dominik Čebin,
Izdaja	dnova&ft	iJtisoslftviiii«
Tiska, »Zvezna tiskarna« v Ljubija*