YUGOSLAVICA
YUGOSLAVICA
Miljenko Jergovlč
Observatorij Varšava
Zgodba o letnih selitvah slovanskih bogov
Enkrat letno
žalostni slovanski bogovi
stopijo iz gozdov
potokov jezer
in krenejo proti nebu
da bi na njem
našli svoj prostor
Na pol poti jih vedno sreča neki pijani antični bog ki v vinu utaplja žalost ker Grkov ni več na zemlji
Potem se pridružita razuzdani Jupiter in Junona hrupni od jeze ali veselja
prepirajo se in preklinjajo kot bogovi ki v bogove ne verjamejo več
Žalostni Slovani nato nadaljujejo pot do tistega križanega sina ki s solzami
pravičnika svoje rane zaliva
in te ga pečejo in pečejo vse bolj in on v svoji bolečini brezmejno uživa
In vselej se prav tedaj bogovi čudne modrooke žalosti odločijo da se vrnejo na zemljo da bi bili v miru izvirov in gozdov dobra znamenja pravkar izgubljenih popotnikov
Fotomontaža
Deževnim ljudem F. F. Coppole
V	Afriki v pragozdu živi pleme ljudi visokih pet metrov
Njihovi zobje so beli
tudi ko jih ne kažejo
Njihove oči vam nič ne povedo
na široko jih odpirajo
Njihovo čelo ni nizko ne visoko
spokojno molči o tistem kar se za njim dogaja
Njihove dlani mehke blazinice
nežni liki dela nevajeni strahu
Njihova stopala svobodno stopajo
po pragozdni zemlji ne da bi vedela za trne
V	Afriki pravim v pragozdu živi pleme ljudi
ki na laž ne odgovarjajo s srdom kletvico in prezirom
Prek obraza se jim odtisne pečat čudenja
kot fotografu-amaterju medtem ko gleda uspelo
fotomontažo
Arhimed
Najprej v pesku nariše krog Nato ga s palico razdeli Na dva Na štiri Na osem delov
Nato pridejo gosti In vsak dobi Svoj del torte
Ljubezenska zgodba
V	policijskem poročilu z dne 16. 5. 1987
piše da je bil D. L. Zaslawsky državljan USA poljskega porekla prijet istega dne zaradi kršenja javne morale
Naslednji dan so časopisi zapisali kratko novico da se je v mestnem zaporu zaradi nepazljivosti čuvarjev obesil
duševno bolni zapornik
ki je bil aretiran prejšnjega dne
ker se je v javnosti
skušal ljubiti
s črnim
marmornim kipom ki ga je dve leti prej znani umetnik podaril rojstnemu mestu
Potem je nastopila noč
V	lokalni mrtvašnici
so bile neke oči povsem hladne
in nepremične
kot se tudi spodobi
očem
ki ne bodo nikoli več nikogar gledale
Na drugi strani mesta pa je po poteh mestnega parka veter raznašal papirje vse do neke črne ženske ki tam nepremično stoji hladnega in otrplega pogleda oči ki
nikoli niso nikogar gledale
Zgodba o Neronovih sencah
Najjasnejše sence ustvarja moje telo po telesih
najlomljivejših stvari izreče Neron in ukaže
svojim služabnikom naj naredijo svetlobo dovolj veliko da bo zarisala sence njegove podobe na telesu umirajoče Lune
Zgodba o ncčimrncm sobarju
Kolja Sergejevič Ivanov
poslednji sobar
poslednjega ruskega carja
sin perice iz petrograjskega predmestja
je vse življenje
strastno hrepenel
da bi imel lastnega sobarja
Odmerjenih gibov in čistega belega obraza je hodil po dvoru kakor da je tukaj
zaradi nekega pomembnega opravka kot da je pravkar prišel iz Pariza
Mlade carjeve nečakinje so se mu vedno mimogrede nasmihale on pa je še bolj dvigal glavo ne da bi kaj opazil ne da bi koga videl
Kakšna iskra se vžiga v očeh
Kolje Sergejeviča Ivanova poslednjega sobarja poslednjega ruskega carja medtem ko deček rdečearmejec zamahuje s sabljo misleč da ubija ruskega carja
A upal jc
Moj prijatelj z betonom zaliti cvet Me je zjutraj zaskrbljeno vprašal Kaj pa če je sreča veščina
Zgodba v kateri Rim ne čaka razlage sanj
J. D. Salinger ju
Tistega jutra ko je privedel slone čez Alpe ko je prispel pred vrata Rima ko bi moral napraviti še korak in preteklost
bi v prihodnjem spominu drugače zazvenela je Hanibal sanjal neke povsem tuje pokrajine na katerih
gredo pogumni dečki ki se lovijo v žitu proti prepadu
In medtem ko je on poslal v Kartagino sle da bi od modrih razlagalcev sanj zahtevali razlago so si Rimljani oklevanje razložili kot strah in številčno šibkejši so do enega potolkli vojsko
nesrečnega sanjavca
Miljenko Jergovič je dobitnik Goranove nagrade za leto 19R8, zato so mu objavili zbirko pesmi, ki jo je naslovil Observatorij Varšava. Rojen je leta 1966 v Sarajevu, kjer tudi živi. Poleg pesmi piše tudi prozo, ukvarja se z literarno kritiko in prevaja iz slovenščine.
Zbirka pesmi Observatorij Varšava je sestavljena iz treh delov; najprej so tu zgodbe, ki imajo za svojo osnovo zgodovinski motiv, ki je z enim samim zamahom iz svoje oddaljenosti zbit na tla, sledijo spomini na otroštvo, temu pa je dodano nekaj »hitrih prizorov«, ki delujejo kot nenadni in presenetljivi domisleki.
Zbirka je dobila ime po pesmi, ki zelo dobro prikaže sam postopek pesnjenja; na predvečer druge svetovne vojne zvezdogled spokojno opazuje jasno jesensko nebo. To neskladje med svetom in junakom je značilno za prvi del knjige, ki je pravzaprav pogled na zgodovino skozi optiko tistega, ki v zgodovini vidi zgolj zgodbo, prizor, osvobojen vseh vzročno-posledičnih vezi s sedanjostjo, razen seveda s pesnikovo želje, da bi napravil iz dogodka/zgodbe parabolo, ki nam govori o tem tukaj in zdaj, o neznatnosti posameznika v zgodovini in v svetu.
Drugi del zbirke je posvečen dogodkom iz otroštva, iz časov, ko je bil zid, ki je delil otroka od sveta, še nedograjen, medtem ko so skozi razpoke vdirali dogodki, spoznanja, strah in presunjenost, ki pa so vedno povezani s trenutnim razpoloženjem pesnika, ki se predaja »vrnjenemu času«. Jergo-vičeve pesmi so zametki kratkih zgodb, njihova zgradba je pripovedna, pri tem pa jim vedno uspe, da kot vsaka kratka zgodba presenetijo, da V celoti, ki jo slikajo, najdejo detajl in ga tako izostrijo, da se nam bistveno spremeni interpretacija same celote. Primerjava Jergovičeve poezije s Klečevo in Ihanovo se nam torej ponuja kar sama od sebe.
Izbral in prevedel Esad Babačič, opombo napisal Matej Bogataj