■ o
isT ■O
!o
o
TRGOVINA, MONTAŽA
•vodovod •centralna kurjava
•	plinske Instalacije
•	kopalniška oprema
•	keramične ploščice
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
v
Štajerski
TEDNIK
in
hiSa
(•¿DARIL ▼ ^ • • • • •
nagrajujeta obstoječe naročnike.
Več na oglasnih straneh.
Po naših občinah Podlehnik • Vedno bolj vroča vzporedna cesta
O Stran 3
Gospodarstvo
Kidričevo • Osva janje" Taluma ali (le) predvolilni manever?! O Stran 5
Reportaža Mestni Vrh • Lahko Kumrovim pomagajo dobri ljudje?
O Stran 32
Ptuj, petek, 19. septembra 2008
letnik LXI • št. 74 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
za dejanja
VILITrofenik
Naročnik ogfcua )e Zares - Nova politika
Štajerski TEB
Ptuj • Novi prostori pediatričnih ambulant
Novi prostori in novi programi
Na porodnem oddelku Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj je bila včeraj slovesnost ob odprtju novih prostorov pediatričnih ambulant, ki se je je v imenu Ministrstva za zdravje udeležil državni sekretar Darko Žiberna. Pohvalil je ptujsko bolnišnico, ki je dokazala, da se da tudi z malo sredstvi veliko narediti.
Direktor ptujske bolnišnice Robert Ceh je ob tej priložnosti povedal, da gre za pomembno pridobitev, saj se bodo bistveno izboljšali pogoji dela pediatričnih ambulant, ki so še do nedavnega delovale v drugem nadstropju bolnišnice, v nekdanjih prostorih otroškega oddelka; tam bodo sedaj uredili negovalni oddelek z okrog 40 posteljami. Sedem otroških specialističnih ambulant je nove prostore dobilo v letu, ko otroški oddelek praznuje 60-letnico, je povedal predstojnik otroškega oddelka Andrej Levanič. Za ureditev ambulant v prostorih ginekološko-porodnega oddelka, ki so samevali deset let, so porabili dvajset tisoč evrov.
Razveseljivo je tudi dejstvo, da je za letos ptujska bolnišnica dobila 155 operacij kolkov. Prvo bodo opravili že konec prihodnjega tedna. Na letni ravni bodo s tem proračun povečali za dva milijona evrov.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Nadaljevanje sodne zgodbe KTV Ptuj
Sistem so gradili ljudje, ne pa tudi Občina
Spor zaradi ptujskega KTV-sistema poteka že od leta 2004. 16. septembra je na Okrožnem sodišču potekala glavna obravnava v gospodarskem sporu zaradi solastniškega deleža v KTV-sistemu Ptuj in plačila odškodnine v znesku 4836,32 evra, za katero je bil določen datum 6. maja letos, a takrat zaslišanje tožečih strank ni bilo opravljeno.
Za tožečo stranko so se obravnave udeležili: Rajko Brglez, Boris Krajnc, Boris Gornik,
Janez Rožmarin, direktor Ingela, d. o. o., Rudolf Zemljič in pooblaščenec, odvetnik Milan Štumberger, za toženo stranko pa pooblaščenka odvetnica dr. Vida Mayr.
Glavna razprava se je opravila, kljub temu da odvetniška zbornica še ni imenovala prevzemnika po umrli odvetnici Nadi Jurčevič, ki je bila pooblaščenka za Ingel, d. o. o. Direktor Rudolf Zemljič je pojasnil, da naj bi bil po njegovih podatkih prevzemnik imenovan 16. septembra, vendar pa natančnih podatkov nima. Predlagal je, da se kljub temu, da je brez pooblaščenca, obravnava opravi. Okrožna so-dnica-svetnica Milena Vajda je zaslišala tožnike Rajka Brgleza, Borisa Krajnca, Borisa Gornika, Janeza Rožmarina in direktorja Ingela Rudolfa Zemljiča.
O Stran 3
Meta Puklavec Dejan Levanič mag. Danilo Toplek
2©
Kandidatka v 9. volilnem okraju
Kandidat v 10. volilnem
okraju
Kandidat v 11. volilnem
okraju
september je dan za spremembe!
Naročnik: SD, Levstikova 15, 1000 Ljubljana
Videm • Še ena asfaltna cesta v Halozah
Gramozirali so jo s "paruči"
Tudi v občini Videm so, tako kot v Cirkulanah, minuli vikend slovesno odprli še eno asfaltno cestno povezavo med haloškimi naselji Mala Varnica-Belav-šek-Veliki Okič-Skorišnjak-Mala Varnica. Prvi del povezovalne ceste so odprli lani, zaključek skoraj 4,5 kilometrov dolgega odseka pa je sledil letos.
Središče ob Dravi • Podpis pogodbe za cesto
Kmalu boljša cesta
Občina Središče ob Dravi je kandidirala za pridobitev sredstev na drugem javnem razpisu za prednostno usmeritev Razvoj obmejnih območij s Hrvaško v okviru operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete - razvoj regij in bila uspešna. Pred dnevi je bila podpisana pogodba z izvajalcem.
Podpis pogodbe za modernizacijo lokalne ceste v Salovcih bo razveselil vse uporabnike, ki se vozijo po tej cesti. Na sliki tehnični direktor Primož Kumer, direktor podjetja Asfalti Ptuj Marjan Pon-grac in župan Jurij Borko.
Novoasfaltirano povezovalno cesto v osrčju Haloz so s prerezom traku uradno predali namenu videmski župan Friderik Bračič, predsednik gradbenega odbora Brane Orlač in predsednik KS Le-skovec Franc Kozel.
Foto: SM
Foto: vki
Občina Središče ob Dravi je uspela s svojim predlogom za uvrstitev modernizacije lokalne ceste v Šalovcih. Investicijo tako sofinancira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Sredstva iz evropskih skladov za regionalni razvoj znašajo 171.000 evrov, del sredstev za izvedbo investicije pa mora zagotoviti tudi proračun Občine Središče ob Dravi, in sicer v višini 68.000 evrov. Investicija bo sofinancirana v letih 2008, 2009 in 2010.
V Šalovcih se bo tako pre-plastilo 2.800 metrov ceste, širine 4,3 metra z bankinami, delno pa bo popravljen tudi most.
Na podlagi tega je bil objavljen razpis, s katerim je Občina Središče ob Dravi izvedla postopek oddaje javnega naročila. V skladu z določili
Zakona o javnem naročanju so izbrali izvajalca za izvedbo del. Merilo za izbiro izvajalca je bila najnižja ponudbena cena izvedbe del. Kot naju-
godnejša je bila izbrana ponudba podjetja Asfalti Ptuj. Z izbranim izvajalcem je bila nedavno podpisana pogodba v vrednosti 239.000 evrov. Dela naj bi se izvedla do konca oktobra 2008.
Župan Jurij Borko je prepričan, da bo to velika pridobitev na področju obnove lokalnih cest, saj je ravno cesta skozi naselje Šalovci v najslabšem stanju.
vki
Kako bo?
Zdaj še lahko ugibamo (in špe-v ,'fp= . kuliramo), kako bo na nedeljskih volitvah. Sicer H pa zmagovalce in poražence pravzaprav čakajo najtežje odločitve prve dni in teden po odločitvi volivcev, ko bo (zagotovo) treba sestavljati vladajočo koalicijo iz različnih strank in ko bodo nekateri (verjetno) morali polagati račune za svoj (ne)uspeh ...
Po vseh znamenjih sodeč bo šlo tokrat za dokaj izenačeno merjenje moči med levim in desnim delom slovenske politične scene, ali še natančneje, med Janševo slovensko demokracijo (SDS) in Pahorjevo socialno demokracijo (SD). Tokrat se skoraj zagotovo ne bosta ponovila triumfalna Janševa zmaga izpred štirih let, pa tudi ne veličastni (ponovni) povratek Drnovškove Liberalne demokracije (LDS) iz nekajmesečne opozicije na vladajočo pozicijo pred osmimi leti. Tokrat vse javnomnenjske raziskave napovedujejo »tesne« izide, brez »velikih zmagovalcev«. Zadnja merjenja dajejo - skoraj brez razlike - rahlo prednost Janševi SDS, to pa pomeni, da je Pahorjeva SD, ki je še pred nekaj meseci trdno zavzemala vodilno pozicijo, zdrsnila
Kot je povedal župan Friderik Bračič, je povezovalna cesta med strmimi haloškimi hribi za občane in tamkajšnje prebivalce izjemno pomembna; za izvedbo asfalta se je občina uspešno prijavila na razpis RRP, od koder je prejela 70 odstotkov potrebnih sredstev, razliko pa je primaknila občina. Skupno je modernizacija celotne povezovalne ceste stala 500.000 evrov. Kot je še povedal župan, to ni zadnje asfaltiranje cest, vendar pa se morajo občani zavedati, da vse naenkrat ne gre in da je pač nujno delati postopoma.
O sami cesti in njenih prvih nastankih pa je zanimivo zgodbo povedal predsednik gradbenega odbora in tudi videmski svetnik Brane Orlač: »Po ohranjenih zapiskih je bila ta cesta najprej blatna, zelo ozka in komaj prehodna kolovozna pot. V času druge svetovne vojne so traso nekoliko spremenili, vsa dela pa so se vedno opravljala ročno! Prvi gramoz je cesta dobila leta 1971, takrat so jo občani tudi ročno nekoliko razširili, naredili bolj prevozno, ves gramoz nanjo pa so zvozili s t. i. paruči. Če so pošteno delali ves dan, je to pomeni-
navzdol. Glede na to pravzaprav že lahko (vsaj hipotetično) govorimo o prvih zmagovalcih in poražencih. Čeprav je seveda treba slovenske raziskave volilnega razpoloženja jemati z določeno mero previdnosti, so vendarle dragocen indikator dogajanja med volivci. Kaj vse je vplivalo, da se je Janša, ki mu je še pred kakšnim letom kazalo zelo slabo, ponovno dvignil na prvo mesto? Ali lahko govorimo samo o Janševih (neverjetnih) sposobnostih in (neverjetni) hladnokrvnosti, ali tudi o (nepojmljivo) izgubljenih priložnostih Pahorjevih socialdemokratov in sploh levih opcij? Kam in zakaj se je porazgubila Pahor-jeva očitna prednost, ki je Pahor očitno ni znal spremeniti v nekaj trajnejšega? Je Pahor žrtev samo-prevare, da mu je zmaga preprosto usojena? Ali je s (trmastim?) vztrajanjem pri taktiki, ki je v vseh okoliščinah (v bistvu tudi povsem novih in nepričakovanih) ponujala vedno iste »vizije« in »rešitve«, ki so socialne demokrate potiskale v preveč splošnih modrovanj in abstraktnih ponujanj nekakšnih novih (slovenskih) vrednot. Niso se znali opredeljevati tudi tedaj, ko bi bilo opredeljevanje nujno potrebno, všečni so hoteli biti tudi tistim, ki jim pravzaprav v nobenem primeru ne bi smeli biti všeč.
lo največ tri kubične metre gramoza za to cesto!« Orlač je potem nanizal še nadaljnje dogodke v zvezi z urejanjem prevoznosti strme haloške ceste, ki je občani vsa leta očitno niso prepustili zaraščanju; vse do leta 2005/06, ko je bila taista cesta izbrana za izdelavo projekta, na osnovi katerega je potem občina uspela pridobiti precej razvojnega denarja in cestno povezavo v dveh fazah dela tudi v celoti asfaltirala.
Na slovesni otvoritvi v Ze-
Morda sta vprašljivo taktiko Boruta Pahorja še najbolje zaznala v zadnjem predvolilnem pogovoru z njim dva Dnevnikova novinarja, ki sta mu v nekem trenutku skočila v besedo s pripombo: »Nekoliko več konkretnosti bi bilo na mestu.« Predvsem pa preveč zadev ne bi smelo ostajati nedorečenih. Tako Pahor govori o nujnosti redefinira-nja pojma levice. »Če pogledate, kako javnost razume usmeritev levo ali desno, boste ugotovili, da jo zaznava s precej zastarelimi označevalci,« pravi Pahor. Za ilustracijo navaja odnos do polpretekle zgodovine. »Mislim tako na odnos do NOB kot na čas po njem do demokratičnih sprememb. Pa odnos do Cerkve in do vloge Cerkve. To se mi zdi, da so zastareli označevalci.« Ne pove, kako naj bi na te stvari gledali po novem. To, da se zavzema za »reformo levico kot politični projekt in stremljenje tistih, ki hočejo neko pravično in dinamično ravnovesje med konkurenčnostjo in solidarnostjo«, je premalo .
Borut Pahor pravi, da bo storil »vse za to, da se ljudje na volitvah 21. septembra 2008 ne bodo odločali proti sedanji koaliciji ali stranki premierja, ampak da se odločajo za Socialne demokrate kot alternativo«.
Janez Janša pa hkrati na veliko dokazuje vedno nova zarotništva levih, zlasti Pahorjevih sil proti vladajoči koaliciji, še zlasti slovenskim demokratom. Pravzaprav bi težko še kje našli boljšo ilustracijo povsem različnih in nasprotujočih
mljičevi grabi, preden se cesta začne strmo vzpenjati v haloško hribovje, se je zbralo lepo število občanov, ki jih je poleg župana in Orlača nagovoril tudi predsednika KS Leskovec Franc Kozel, cestno pridobitev je blagoslovil še župnik Edi Vajda, za kulturni pridih so poskrbeli domači ljudski pevci iz Leskovca, sicer pa se je pravo slavje in veselje nato nadaljevalo še v pozno popoldne ob zvokih ansambla Štajerski trio.
SM
si pogledov dveh najpomembnejših političnih strank pozicije in opozicije na politična dogajanja v Sloveniji. Medtem ko Pahor kar naprej dopoveduje, da on in njegovi nimajo nič z aferami (tudi tistimi, pri katerih bi bilo prav, da bi bili zraven), Janša niti malo ne skriva, da na različne načine obvladuje celoten slovenski politični prostor, natančno ve, kaj kdo piše (in kaj kdo misli), sporne zadeve, o katerih bi bilo treba razpravljati (in jih raziskovati) vnaprej, kvalificira in spreminja v svojo moč tudi tedaj, ko se mnogim zdi (in bi bilo to tudi normalno), da je potisnjen v kot. Ob takšni opoziciji, kakršno ima Slovenija zdaj, mu je (tako pa bi bilo tudi vsakemu drugemu vladarju) razmeroma lahko. Janez Janša napada tudi tedaj, ko bi se moral braniti. Opozicija - denimo - Janezu Janši preprosto verjame, da ni videl pogodbe s Patrijo. Skoraj nihče pa se ne vpraša, kako je mogoče, da se predsednik vlade, ki sicer »vse ve«, ni natančneje zanimal, kako se sklepa »posel stoletja« .
Janez Janša je nekje dejal, da tako umazane predvolilne kampanje, kakršna je bila letošnja, še ni bilo. To je vsekakor pomenljivo. Vsekakor so nas še ne tako davno tako na eni kot na drugi strani na veliko prepričevali, da dokončno vstopamo v »normalne« volilne bitke. Očitno niso mislili zares. Bojim se, da bo tudi vladajočo koalicijo teže sestaviti kot kdajkoli doslej.
Jak Koprive
Uvodnik
Vsaj koledar ne laže
^Ajjj^k Te dni se tudi po koledarju poslavljamo od letošnjega nadvse vročega in uničujočega poletja. Temperaturo pa je dvigovala še predvolilna vročica - najpogosteje po nepotrebnem, zgolj zaradi medsebojnih obračunavanj politikov. Namesto da bi ljudem polagali račune o izpolnjenih obljubah in jih skušali nagovarjati s programi, iz katerih naj bi bila vidna svetlejša bodočnost, so se obračali od pravih tem. Za bitko argumentov pa je zmanjkalo moči tudi zaradi tega, ker nekateri nimajo česa pokazati in delajo mimo interesov ljudi, ki so jih izvolili.
Potem ko seje ohladila Patria, je nekdo spustil dimno bombico, da bodo vsi tisti, ki so odkupili stanovanja po t. i. Jazbinškovem stanovanjskem zakonu, teh pa je bilo v Sloveniji 150 tisoč, morali le-ta še enkrat kupiti, ker so jih kupiliprepoceni, češ da je bila nekdanja družbena lastnina privatizirana nepravično. Bojda je to prišlo iz ust nekaterih politikov in ekonomistov. Če bi bili odgovorni do ljudi, bi morali hitro demantirati, da gre za še eno grdo predvolilno raco, kije lastnike nekoč družbenih stanovanj močno vznejevoljila. Do stanovanj so prišli nekateri z veliko težavo, četudi naj bi bila poceni. Letošnja toča jim je življenje dodatno otežila, ker bodo morali nekaj tisoč evrov primakniti za obnovo streh-Zdaj pa še ta grožnja! Za tiste, ki živijo od svojih žuljev, z malimi pokojninami in plačami, bo to hudo breme. Ker je bila tudi ta »resnica«izpuščena iz ozadja, »krivca« zagotovo ne bo nihče iskal, kot v mnogih podobnih primerih, ko se v bitkah za pediestal politične moči žrtvuje male ljudi. Nasprotno pa se nekateri politiki, še posebej tisti, ki se v zadnjih mesecih izkazujejo tudi s socialno noto, hitro potegnejo za tajkune, katerih premoženje pa je v resnici vprašljivo, ker ga niso ustvarili z rokami, z delom v garažnih prostorih.
Bolj ko se je približeval 21. september, ko bodo eni nagrajeni, drugi poraženi, prijaznejša podoba se je začela kazati. V kakšnih vse pozah smo te dni gledali naše politike! Toliko da ne v posteljnih igricah. Ker pa jih poznamo, se bo čas mazanja oči nadaljeval tudi po volilni nedelji. Le vroče nam ne bo več tako, ker se je letošnje poletje v resnici poslovilo, in to zelo na hitro. Treznimopa se tako in tako že ves čas tranzicije.
Majda Goznik
Sedem (ne)pomembnih dni
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR, v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Plačani oglasi in objave so lektorirani s strani naročnika. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Podlehnik • S srečanja na temo bodoče avtoceste
Vedno bolj vroča vzporedna cesta
Čeprav je srečanje predstavnikov okoljskega ministrstva, prometnega ministrstva, članov civilne iniciative za avtocesto, županov občin Podlehnik, Videm in Žetale, poslanca Branka Mariniča ter še koga zraven, seveda na temo bodoče izgradnje avtoceste in vzporedne ceste, trajalo skoraj tri ure, bistvenega napredka ni. Vsaj tako je bilo razbrati iz izjav omenjenih županov, saj je burno srečanje potekalo za zaprtimi vrati, izza katerih pa je bilo občasno slišati precej glasno konfrontiranje mnenj zasedajočih.
Še najmanj razočaran je srečanje zaradi drugih obveznosti najprej zapustil videmski župan Friderik Bračič, ki je na kratko povedal, da je bilo v dosedanjih večletnih usklajevanjih glede umestitve avtoceste (AC) nekaj njihovih predlogov upoštevanih, nekaj pa bo treba še doseči:
»Vsekakor ostaja naš priključek na AC na sedanji lokaciji križišča z Lancovo vasjo ob predvideni obrtni coni, pri gostišču Majolka pa je zaenkrat predviden nadvoz, čeprav si bomo prizadevali za priključek na AC. Vzporedna cesta pa je že in bo še predmet razprav in usklajevanj, saj bo potrebno jasno doreči, kaj vse je treba narediti; predvsem, da se primerno razširi vozišče, uredi pločnik in javna razsvetljava. Vsekakor bo potrebno v tem okviru rešiti še mostova čez Polskavo in Dravinjo na obeh koncih Tržca; zlasti slednji je problematičen, saj bo na tem delu potrebno deloma spremeniti potek ceste. Sicer pa po videnem predlogu vzporedna cesta v glavnem teče po trasi sedanje ceste; na območju naše občine v celoti, in pri nas so predvidena skupno tudi tri krožišča.«
Vidno manj zadovoljna sta bila po končanem srečanju župana občin Žetale in Podlehnik. Marko Maučič je tako najprej gladko povedal, da se na srečanju niso dogovorili prav nič, da pa so jim projektanti in naročniki vsaj podrobneje predstavili, kaj je bilo doslej narejenega:
»Z njihove strani je prišel tudi predlog o javi razgrnitvi decembra letos, čeprav so naše pobude drugačne, in sicer da bi najprej uskladili vse tiste zadeve, za katere vemo, da v načrtu niso takšne, kot si
jih lokalno prebivalstvo želi. Sicer zdaj upamo, da nam bodo na občine čimprej poslali strokovne podlage, da bomo snovalce potem pač lahko še enkrat uradno opozorili na vse tisto, na kar jih opozarjamo že ves čas ... To pa so seveda v prvi vrsti lokacije izhodov oz. priključkov na bodočo AC, ki so za nadaljnji razvoj podlehniške doline še kako pomembni, zlasti v kontekstu urejanja obrtnih con. Prav tako so nadvse pomembni za lokalno prebivalstvo nadvozi, ki so bili prej vrisani, zdaj jih pa ni več. Naši predlogi oz. pripombe so bile sicer upoštevani od Dravinje do motela Podlehnik, od motela do mejnega prehoda Gru-škovje pa ne. Sporna je zdaj novo predvidena lokacija priključka, ki ne ustreza ne nam ne občini Žetale, veliko usklajevanja pa bo potrebnega še okoli vzporedne ceste, kjer se danes nismo sporazumeli; na celotni trasi namreč niso izrisani vsi popravki oz. potrebna dela, zato smo zaskrbljeni, da ne bi stroškov za to cesto naprtili občinam, oz. da jih sploh ne bi naredili. Zato zahtevamo javno razgrnitev in predstavitev ureditve celotne trase vzporedne ceste.«
Podlehniški župan je potem še dodal: »Naša prva zahteva je čimprejšnja izdelava in sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN). Ko bo to narejeno, bomo pa zahtevali, če ne bo dovolj denarja za začetek izgradnje AC, da se zagotovi denar vsaj za priključke, ki so nujni za varno prečkanje naše doline, kajti teh nesreč in zastojev bo moralo biti enkrat dovolj! Takoj po volitvah in oblikovanju nove vlade bom na to temo ponovno sklical razširjeni sestanek vseh!«
Trasa bodočega avtocestnega odseka od Dražencev do MMP Gruškovje je sicer (načeloma) določena, očitno pa bo padlo še veliko besed okoli nadvozov, priključkov in vzporedne ceste, ki je za lokalno prebivalstvo veliko pomembnejša kot sama avtocesta.
Prav tako nič kaj navdušen nad dosedanjim dogajanjem okoli AC in vzporedne ceste je bil tudi žetalski župan Anton Butolen:
»Z izgradnjo AC želimo, da se prometni položaj naših občanov in celotnega Posotelja, ki se bo preko Rogatca prav tako navezovalo na to avtocesto, ne poslabša. To pa je možno le, če bo zagotovljen primerno umeščen priključek in seveda primerna vzporedna cesta. V tem trenutku nisem zadovoljen s predstavljenimi predlaganimi rešitvami; niti z umestitvijo izvoza oz. priključka, predvsem pa so zelo nejasne predstave, kako naj bi potekala vzporedna cesta, ki se praktično v celoti navezuje na obstoječo cesto R3 in lokalno cesto skozi Podlehnik.
Baje naj bi imela elemente regionalne ceste R2, vendar to ni bilo predstavljeno, razen v nekaterih odsekih, kjer bo trasa nova. Nasploh pa nam niso bila jasno predstavljena vsa dela na tej vzporedni cesti, in kot je bilo razumeti, vsa potrebna dela naj ne bi bila zajeta v državni načrt. Moja zahteva je, da se rešitve na obstoječi cesti, ne glede na to, ali bodo v DPN ali ne, predstavijo sočasno kot javna razgrnitev za avtocesto!«
Butolen pa je razočaran tudi nad (zaenkrat) predvidenim priključkom na AC: »Ta je po novem predviden tako, da ne ustreza ne Podlehniku ne Žetalam. Ne gre pa samo za umestitev priključka, ampak je pomemben tudi dovoz na ta priključek; z našim pre-
dlogom lokacije priključka bi razbremenili cesto skozi Kozmince, ki je popolnoma neprimerna za regionalno cesto R2 in bi bila potrebna velikih adaptacij. Zato bi bilo bolj smiselno, če se ta priključek izvede drugje, in sicer skupaj s priključkom za del naselja Stanošina pri Zajšku.«
Po Butolenovih besedah tako kljub pripombam v zadnjega pol leta niso dosegli nobenega premika: »Verjamem, da na tak način ne bomo prišli zelo daleč, zato sem se strinjal s tem, da naj se zgodi javna razgrnitev, ker očitno snovalci mislijo, da bodo pobude občanov drugačne, kot so pobude nas, ki smo njihovi predstavniki. Mogoče bodo takrat kaj bolj upoštevane.
Direktor DRSC Gregor Ficko, ki se je udeležil srečanja že proti koncu, je pojasnil, da so dvomi županov okoli tega, da naj bi stroške za ureditev vzporedne ceste nosile občine ali da cesta ne bi bila v celoti posodobljena, neutemeljeni. Pojasnil je namreč, da se v državnem prostorskem načrtu vnašajo oz. upoštevajo pač le tisti odseki ceste, kjer bo potrebno kupiti nova zemljišča zaradi spremembe trase (in pridobiti gradbeno dovoljenje), kar pa nikakor ne pomeni, da ne bo posodobljena oz. pre-plaščena celotna vzporedna cesta, seveda na stroške investitorja AC. Poslanec Branko Marinič pa je povedal, da bi državni prostorski načrt, ki je osnova za kakršnekoli aktivnosti glede uresničevanja izgradnje AC in vzporedne ceste, lahko bil sprejet marca naslednje leto.
Kdaj se bo odsek avtoceste od Dražencev do mejnega prehoda Gruškovje res začel graditi, je pa čisto drugo vprašanje; po nekaterih neuradnih informacijah naj bi se gradnja zamaknila tja do leta 2015.
Sicer pa avtocesta -zastojev, ki jih povzroča mejni prehod Gruškovje, nikakor ne bo rešila. Zato je toliko bolj razumeti župane občin, ki jih pri tem popolnoma podpira tudi Ma-rinič, v njihovem vztrajanju pri ureditvi vzporedne ceste in nadvozov, da se bo vsaj lokalno prebivalstvo lahko gibalo malo bolj normalno kot sedaj, ko velikokrat zaradi kolon sploh ne morejo prečkati magistralke in so tako pravzaprav odrezani od drugega konca občine - zlasti v Vidmu je tako, enako pa tudi v Pod-lehniku.
SM
fe \ Odgovornost za spremembe!
Foto: SM
Ptuj • Kandidati Zelenih Slovenije za državnozborske volitve
Zeleni Slovenije se vračajo v parlament
Na Ptuju so se 15. septembra predstavili kandidati Zelenih Slovenije za letošnje državnozborske volitve v 8. volilni enoti. V 9. volilnem okraju kandidira Marjeta Volgemut, v 10. Vlado Čuš in v 11. Milan Trol. Predstavitev kandidatov so povezali s temo o kulturni dediščini in revitalizaciji mestnih jeder v slovenskih mestih. Z vso odgovornostjo so tudi napovedali vrnitev v slovenski parlament, kjer so svoje predstavnike imeli že dva mandata.
Foto: Črtomir Goznik
Zeleni Slovenije so svoje kandidate v 8. volilni enoti predstavili 15. septejnbra na tiskovni konferenci na Ptuju. V 9. volilnem okraju kandidira Marjeta Volgemut, v 10. Vlado Čuš in v 11. Milan Trol.
Zeleni Slovenije se zavzemajo za takšen sistem varovanja kulturne in naravne dediščine, ki jo bo prepoznaval, ohranjal, uveljavljal, revitaliziral in ne urbaniziral, je poudaril predsednik Zelenih Slovenije prof. Vlado Čuš. Ureditev stanovanj v mestnih jedrih vidijo Zeleni tudi kot projekt revitalizacije mestnih jeder in ohranjanja najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč. V slovenskih mestnih jedrih je 80 tisoč stanovanjskih enot, ki kar kličejo po obnovi in revitalizaciji. Mestna jedra v Sloveniji propadajo, kar ima za posledico socialne, kulturne in gospodarske težave.
Marjeta Volgemut kandidira v 9. volilnem okraju 8. volilne enote. Doma je iz Trnovske vasi, po poklicu univ. dipl. inženirka agronomije. Dela kot odgovorna oseba za prodajo fitofarmacevtskih sredstev v več prodajalnah. Članica stranke Zelenih je od letošnjega leta, za vstop v politiko se je odločila, ker gre za stranko, ki je najbliže njenim prepričanjem. Zani-
ma jo vse, kar je povezano z naravo, ker je prepričana, da čez dvajset ali trideset let ne bo več pomembno nič drugo kot to, kar že danes podpirajo Zeleni, okolje, voda, odpadki, ne pa tisto, kar govorijo druge stranke, od gospodarstva naprej.
Slovenski parlament v sedanji sestavi je padel na izpitu, preveč tem je ostalo odprtih. Ljudje predvsem pričakujejo od parlamenta, da se bo ukvarjal z reševanjem njihovih vsakdanjih problemov na področju okolja, sociale, prometa, gospodarstva in na drugih področjih. V zadnjem času se je tudi preveč ukvarjal z medsebojnim obračunavanjem, namesto s spremembami klimatskih razmer in posledicami, ki so v zadnjem času prizadele tudi veliko slovenskih državljanov. Iskali bodo sistemske rešitve za te probleme in tudi sistemske rešitve, ko gre za pomoč prizadetim.
Prof. Vlado Čuš je prepričan, da bodo Zeleni Slovenije naredili največ za vzpostavitev pravne države. Ko gre za ekologijo, ko ljudje rečejo, da smrdi, spreneveda-
nja ne more biti, potrebno je pogledati, kaj je narobe in sprejeti prave ukrepe na pravem mestu, ki bodo tudi zagotovili izboljšanje stanja. Isto stališče imajo, ko gre za zaščito podtalnice in pitne vode, ko gre za zagotavljanje varne in zdrave hrane ter ko gre za bogatejšo družbo
in bogatejše posameznike. Podpirajo zahtevo po večjih vlaganjih v znanost, raziskave in razvoj. Zdajšnje parlamentarne stranke že petnajst le govorijo, da je za ta področja potrebno zagotoviti več denarja, ne naredijo pa nič, že petnajst let namreč za ta področja namenjajo le 0,7
odstotka proračuna, namesto treh odstotkov, ki jih priporoča tudi EU. Verjamem, da imamo pri tem podporo ljudi, saj želimo biti glas ljudstva, poudarja predsednik Zelenih Slovenije prof. Vlado Čuš, ki kandidira v 10. volilnem okraju 8. volilne enote. Glas za Zelene Slovenije je glas
za demokratično, odprto, strpno, razvito, izobraženo, zeleno in zdravo Slovenijo ter za pravično in sonaravno prihodnost v danes ranljivem in razdeljenem svetu.
V 11. volilnem okraju 8. volilne enote na listi Zelenih Slovenije kandidira Milan Trol iz Ptuja, ker v celoti podpira program stranke, ki ima za cilj zagotoviti varno, prijazno, kvalitetno in kakovostno življenjsko okolje za vse državljanke in državljane Republike Slovenije. Za vse to se tudi sam zavzema, z vso svojo energijo bo lahko k temu tudi sam prispeval, če mu uspe priti v parlament. Ker je 30 let živel v Majšperku, zelo dobro pozna probleme, ki pestijo ljudi na haloškem območju. Z nekaterimi se je tudi sam soočil, ko je tam živel. Širši javnosti je Milan Trol bolj poznan bolj kot glasbenik, glasba je njegovo življenje, z njo se ukvarja. Član stranke Zelenih pa je tudi zato, ker ne gre samo za politično stranko, temveč tudi za gibanje, ki ga podpira tudi kot glasbenik.
MG
SDS + N Si = Desnosredinska vlada
VIŠJE POKOJNINE - minister dr. Andrej Bajuk, NSi in ministrica Marjeta Cotman, NSi
-	Danes imajo upokojenci za dve in pol pokojnini več, kot bi imeli, če bi leta 2004 ostala koalicija LDS, SD, SLS in DeSUS.
-	NSi dela v korist upokojencev, zato so septembra 2008 dobili dodatek k pokojninam za omilitev posledic višje inflacije, v novembru pa bodo dobili poračun v višini polovice mesečne pokojnine.
-	Nerealne obljube o 1000€ pokojnine lahko v dveh mesecih pripeljejo do zloma našega pokojninskega sistema. Sistem že sedaj potrebuje dodatno denarno pomoč države.
VIŠJI OTROŠKI DODATKI, BREZPLAČEN VRTEC ZA DRUGEGA IN NADALJNJE OTROKE, BREZPLAČEN TOPEL OBROK V SREDNJI ŠOLI, VEČ ŠTIPENDIJ - minister dr. Andrej Bajuk, NSi, ministrica Marjeta Cotman, NSi, ministrica Mojca Kucler Dolinar, NSi in državna sekretarka dr. Alenka Šverc, NSi
50% NIŽJE NOTARSKE TARIFE, ZMANJŠANJE SODNIH ZAOSTANKOV, PORAVNAVA PRETEKLIH KRIVIC - minister dr. Lovro Šturm, NSi
ODPRAVA OBVEZNEGA ČLANSTVA KMETOV V KGZS (Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije) - poslanci NSi
-	Predlogu poslancev so nasprotovale vse druge stranke.
BOJ PROTI GOSPODARSKEMU KRIMINALU - minister dr. Andrej Bajuk, NSi in minister dr. Lovro ŠturmiNSi
-	V Novi Sloveniji ni tajkunov!
-	Sprejeli smo zakon o bančništvu, ki praktično onemogoča tajkunizacijo - menedžerske prevzeme podjetij
PREVZEM EVRA - minister dr. Andrej Bajuk, NSi
-	Evro omogoča stabilno gospodarsko okolje, višjo gospodarsko rast, kar bo slovenskim delavcem prineslo evropske plače in dolgoročno varnost pokojnin.
SDS + LDS = ? SDS + ZARES = ? SDS + SD = ?

NSi
ni uspesne Slovenije!
Naslednji korak: Aff še boljša Slovenija fVi
Ptuj • Talumova skupščina na sodišču
»Osvajanje« Taluma ali (le) predvolilni manever?!
Avgustovska skupščina Taluma svoj epilog dobiva na sodišču; Elektro Slovenija, d. o. o., (Eles) je namreč v sredo javnost obvestil, da je na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju, v vednost pa hkrati še na Okrožno državno tožilstvo v Mariboru in na Vrhovno državno tožilstvo RS poslal kazensko ovadbo zoper predsednika uprave Talum, d. d., Danila Topleka, predsedujočega na sporni avgustovski skupščini Miha Kozinca in še zoper notarja Andreja Šomna.
V poslani kazenski ovadbi je Danilo Toplek obtožen zlorabe položaja na zdaj že razvpiti skupščini Taluma avgusta letos in po navedbah Elesove službe za stike z javnostmi je za takšen prekršek zagrožena kazen do osem let zapora. Naj spomnimo: 25 avgusta letos je večinski (80 %)lastnik podjetja Talum, Eles, ki ga vodi prvi nadzornik družbe iz Kidričevega Vitoslav Türk, ostal brez glasovalne pravice ter s tem brez načrtovane menjave dveh nadzornikov.
Že pred poslano ovadbo na Okrožno državno tožilstvo na Ptuju pa se je Eles očitno obrnil tudi na Okrožno sodišče v Mariboru s predlogom za pridobitev polnopravnega pooblastila, da kot delničar skliče novo skupščino družbe Talum in objavi dnevni red o spremembah v nadzornem svetu. Temu predlogu je mariborsko sodišče ugodilo in Eles polnopravno pooblastilo za sklic nove skupščine, in sicer z razlago, da zasedanje
skupščine 25. avgusta ni bilo pravilno izvedeno, ker Elek-tru Slovenija, d. o. o., ni bilo dovoljeno glasovati. Zaradi tega se, po razlagi sodišča, izvedba skupščine z napakami ne more upoštevati kot izpolnitev delničarjeve zahteve po sklicu skupščine. Sicer pa se v Elesu, kot napovedujejo, pri tem še ne bodo ustavili, ampak bodo v skladu s pravnim redom naše države izrabili še vsa ostala pravna sredstva, tako v okviru civilnega kot kazenskega prava, napovedujejo pa tudi izpodbojne tožbe zoper sklepe omenjene skupščine in odškodninski tožbe-ni zahtevek za posameznike. Sicer pa iz Elesa še sporočajo, da so si v potrditev o pravilnem ravnanju pri uveljavljanju svojih pravic pridobili tudi pravno mnenje Inštituta za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, ki je skladno z navedeno odločitvijo sodišča, ter napovedujejo (ob izdanem sodnem pooblastilu) sklic nove skupščine družbe Talum, predvsem zaradi sprememb v članstvu nadzornega sveta.
Direktor Taluma Danilo Toplek zaradi ovadb ni zaskrbljen, saj se mu ne zdijo resne, v Elesu pa pravijo, da bi zaradi njih lahko »odsedel« tudi osem let ...
Talum se je že pritožil na odločitev sodišča
Direktor Taluma Danilo Toplek zaradi ovadb ni slišati niti malo zaskrbljen, saj pra-
vi, da so nesmiselne, veliko vprašanje pa je tudi, ali bo Elesu res uspelo sklicati novo skupščino Taluma, saj se je Talum že pritožil na odločitev mariborskega Okrožnega sodišča. Uradno pa so iz služ-
be za stike z javnostjo v Talu-mu sporočili naslednje:
»Glede na to, da v Talumu še nismo bili seznanjeni z vsebino kazenske ovadbe, zadeve še ne želimo komentirati. Zatrdimo lahko le, da smo
v celotnem postopku ravnali skladno z zakonom. Na skupščini je bilo ugotovljeno, da Eles, d. o. o., kot večinski delničar Taluma, d. d., ni podal zakonsko predpisane obvezne notifikacije o pridobitvi kvalificiranega deleža, zato je bil skladno s tem sankcioniran s prepovedjo uveljavljanja pravic iz delnic oz. deleža, dokler obveznosti ne izpolni, kot je zapisano v 532. členu Zakona o gospodarskih družbah. Vvsehletih vodenja Taluma uprava in predsednik uprave niti enkrat niso bili kaznovani za kakršnokoli kaznivo dejanje, niti jim niso bile očitane, kaj šele dokazane kakršnekoli nepravilnosti ali napake v poslovanju.« Sporočilo za javnost pa se zaključuje tako: »Več kot očitno je, da je sedanja vlada preko Ele-sa pripravljena narediti vse, da bi se dokopala do popolne kontrole nad Talumom ter s pomočjo svojih »strokovnjakov« vodila podjetje. Pri tem pa se ne moremo izogniti občutku, da gre še za en neokusen predvolilni manever.«
SM
Foto: OM
Ormož • Bo podjetje Madramil Občino tožilo?
Odločitve preteklosti - glavobol sedanjosti
Pogosto se zgodi, da posledice svojih postopkov in odločitev v polni meri začutimo šele čez čas, v pozitivnem ali negativnem smislu. Kot smo lahko razbrali na minuli seji sveta občine Ormož, se lahko zgodi, da bo Občina Ormož kmalu plačevala za odločitve svojih nekdanjih voditeljev. V najslabšem primeru jo čaka odškodninska tožba s strani podjetja Madramil, d. o. o., ki o vsoti odškodnine ne želi govoriti, govori pa se, da gre za odškodnino v milijonskem znesku, evrov seveda.
Lastnik omenjenega podjetja je Andrej Pučko. O zadevi ni želel podrobno govoriti, povedal pa je najpomembnejše, namreč da mu je po tolikih letih čakanja prekipelo in da bo šel s svojo zahtevo do konca, če se ne bodo dogovorili drugače, tudi na sodišče. V želji zadeve urediti po mirni poti je odvetnik Stanislav Klemenčič, ki podjetje zastopa, že v juniju obvestil Občino, da želijo zadevo urediti sporazumno, 1. septembra se je ponovno obrnil na Občino z dopisom, v katerem ponuja 15-dnevni rok, da se Občina izjasni glede svojega stališča. Ta rok je te dni potekel.
Zgodovina je dolga
Zgodba ima dolge korenine in se je pripetila v času županovanja Vilija Trofenika. Madramil se je leta 1993 potegoval na razpisu za pridobitev koncesije za izvajanje javne gospodarske službe distribucije zemeljskega plina. Razpis je bil razveljavljen, saj sta se prijavili le dve podjetji, poleg Madramila še Europlin, d. o. o., iz Trbovelj. Spomladi 1994 so razpis ponovili in izmed štirih ponudnikov izbrali Europlin. Takratni izvršni svet je sklenil pogodbo s Societea GAS Rimini, ki se do takrat v zgodbi ni nikjer pojavljal, in Europlinom. Pri tem
pa so na občini »pozabili« o svojem izboru obvestiti prijavljena podjetja, ki se tako na izbor niso mogla pritožiti. Podjetje Madramil se je zato (zaradi molka organa) obrnilo na Upravno sodišče, ki mu je dalo prav in odločilo, da se postopek vrne na začetek. To podjetju ni nič pomagalo, saj so spet izbrali istega ponudnika, čeprav je imel Madramil menda ugodnejše pogoje. In od takrat se razen enega poizkusa poravnave v 14 letih ni zgodilo nič.
»Iz predloženih sodnih odločb Upravnega sodišča RS izhaja, da so bile vaše odločitve v tej zadevi nezakonite.
Posledično je bila tudi zadnja odločba župana občine Ormož pod št. 900-8/2002KZ z dne 10. 3. 2002 odpravljena, zadeva pa vrnjena v ponovni postopek. Kolikor je naši stranki znano, vaša lokalna skupnost ponovnega postopka ni izvedla, posledično pa je izvajanje te gospodarske javne službe po sedaj tretjem izvajalcu očitno nezakonito,« je zapisal odvetnik Stanislav Klemenčič.
Vili Trofenik medtem ni več župan in je vroč kostanj svojih odločitev pustil v odločanje sedanjemu županu Alojzu Soku. Ta je povedal, da še ne ve, kaj naj naredi s 14
let starim grehom, za katerega nič ne more. Vsekakor pa se ne more spustiti v poravnave z milijonskimi zneski, saj bi to pomenilo za občino katastrofo. Zdi se, da tudi on pričakuje epilog zgodbe na sodišču.
Odvetnik Stanislav Kle-menčič poudarja, da doslej zahteve njegove stranke še niso bile finančno opredeljene in da se zadeva nahaja v občutljivi fazi, ko se trudijo doseči sporazum, zato ne želi operirati z nobenimi številkami, dejstvo pa je, da je njegova stranka zaradi takšnega ravnanja utrpela določeno gospodarsko škodo, za kate-
ro je odgovorna lokalna skupnost. Zato je predlagal, da se izvensodno sporazumno reši navedeno odškodninsko razmerje. Zdi pa se mu tudi umestno, da se v pogovore pritegne tudi sedanjega izvajalca te gospodarske javne službe, ki ima najverjetneje interes, da izvajanje te dejavnosti nadaljuje. Pri tem je še poudaril, da se stranka ne želi posluževati sodnih postopkov ter morebitnih inšpekcijskih nadzorov, kot jih določa energetski zakon, da pa molka lokalne skupnosti in neizvrševanja odločb Upravnega sodišča RS tudi ne more tolerirati.
Viki Klemenčič Ivanuša
i E3ska	Helena Neudauer
i stranka	^ t ■
i	* T Slovenija na pravi poti
I	i Nadaljujemo skupaj
i
Ptuj • Nadaljevanje sodne zgodbe KTV Ptuj
Sistem so gradili ljudje, ne pa tudi Občina
Spor zaradi ptujskega KTV-sistema poteka že od leta 2004. 16. septembra je na Okrožnem sodišču potekala glavna obravnava v gospodarskem sporu zaradi solastniškega deleža v KTV-sistemu Ptuj in plačila odškodnine v znesku 4836,32 evra, za katero je bil določen datum 6. maja letos, a takrat zaslišanje tožečih strank ni bilo opravljeno in je bilo zato prestavljeno na že omenjeni datum brez posebnih vabil, razen za manjkajoča tožnika Janka Čuša in Franca Štucla, ki pa ju tudi tokrat ni bilo. Za tožečo stranko so se obravnave udeležili: Rajko Brglez, Boris Krajnc, Boris Gornik, Janez Rožmarin, direktor Ingela, d. o. o., Rudolf Zemljič in pooblaščenec, odvetnik Milan Štumberger. Za toženo stranko pa pooblaščenka odvetnica dr. Vida Mayr.
Glavna razprava se je opravila, kljub temu da odvetniška zbornica še ni imenovala prevzemnika po umrli odvetnici Nadi Jurčevič, ki je bila pooblaščenka za Ingel, d. o. o. Direktor Rudolf Zemljič je pojasnil, da naj bi bil po njegovih podatkih prevzemnik imenovan 16. septembra, vendar pa natančnih podatkov nima. Predlagal je, da se kljub temu, da je brez pooblaščenca, obravnava opravi. Okrožna sodnica-svetnica Milena Vajda je zaslišala tožnike Rajka Brgleza, Borisa Krajnca, Borisa Gornika, Janeza Rožmarina in direktorja Ingela Rudolfa Zemljiča.
Pooblaščenka tožene stranke dr. Vida Mayr je v zvezi z zadnjo pripravljalno vlogo tožeče stranke in njeno prilogo opozorila, da so v 6. členu odloka o ustanovitvi javnega podjetja Javne službe Ptuj, d. o. o., navedeni posli in dejavnosti, ki jih bo to podjetje opravljalo. Ta člen predstavlja le okvir dejavnosti in ne posega v dejavnost KTV. Opozorila je, da KTV Ptuj ni edina telekomunikacijska dejavnost po vodih, ki se lahko opravlja na Ptuju, kot tudi zdajšnja KTV ne predstavlja edinega takšnega sistema, ki lahko obstaja na Ptuju. V imenu tožeče stranke pa je odvetnik Milan Štum-berger povedal, da tožeča stranka vztraja pri dosedanjih navedbah. Odlok so prejeli od mestnih svetnikov, komentirali pa so ga v tem smislu, da MO Ptuj zasleduje cilj, da KTV sistem odtuji in ga prenese na javno gospodarsko službo. Med postopkom je tožeča stran dokazala, da je MO Ptuj posegala v kabelski sistem, zato je tožbeni zahtevek za prepoved njenega poseganja v ta sistem utemeljen.
Okrožno sodnico-svetnico Mileno Vajda je pri zaslišanju tožnikov zanimalo predvsem, kdo je vlagal v gradnjo KTV-sistema, koliko so prispevali posamezniki tožniki, če so delali tudi udarniško in s kakšnimi sredstvi po obsegu se je zgradil sistem. Med tožniki je bil prvi zaslišan Rajko Br-glez, ki se je v celoti skliceval na dosedanje tožbene in ostale navedbe. Skupaj z drugimi stanovalci in krajevno skupnostjo se je odločil za ustanovitev kabelskega sistema in vanj vložil lastna sredstva. Pogodbo je sklenil z upravnim odborom kabelske televizije. Iz vsebine pogodbe je razvidno, da je šlo za vlaganje v sistem. Kolikšen znesek je vložil, je razvidno iz same pogodbe, ki jo je razumel tako, da občani sami vlagajo v sistem. Pri-
ključek na kabelsko televizijo pa je moral plačati ponovno še dvakrat, ker se je po izgradnji sistema še dvakrat preselil, v drugem primeru je plačal 60 tisoč tolarjev. Ko se je zgodil t. i. prevzem kabelskega sistema, je bil član upravnega odbora KTV Ptuj. Bil je proti odloku, ki so ga ocenili kot prevzem kabelskega sistema. Za tožnike pa je imel vprašanja tudi pooblaščenec tožeče stranke odvetnik Milan Štum-berger, ki ga je zanimalo, kako je potekala gradnja KTV-sis-tema, kako se je financirala, koliko je prispeval občan in kakšna je bila vloga občine pri gradnji sistema. Brglez je povedal, da se je gradnja financirala iz samoprispevka občanov in deloma tudi iz sredstev krajevnih skupnosti. Po občanu naj bi znašal prispevek v protivrednosti 300 do 400 takratnih nemških mark. Ne spomni pa se, da bi MO Ptuj imela pri gradnji KTV-sistema Ptuj kakšno vlogo. Pobudo za ustanovitev sistema so dali občani in sami tudi vanj vlagali. Na vprašanje pooblaščenke tožene stranke dr. Vide Mayr o tem, da je imel po splošnih pogojih pravico sredstva terjati nazaj, je povedal, da je nekaj dobil, vendar se ne spomni, koliko.
Od kod Občini podatek o 80 tisoč tolarjih?
Tudi Boris Krajnc se je v celoti skliceval na tožbene in ostale navedbe. V času od 1996 do leta 2002 je bil predsednik upravnega odbora KTV-sistema Ptuj. Povedal je, da so nekaj sredstev za izgradnjo tega sistema prispevale tudi štiri takratne krajevne skupnosti, vsaka po 2,1 milijona dinarjev, enak znesek pa tudi takratna Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj. Na vprašanje pooblaščenca tožeče stranke odvetnika Milana Štumbergerja, ali je bilo s strani MO Ptuj za vsakega naročnika KTV-sistema Ptuj plačano kakšno soglasje, to naj bi po izračunih Iteo Abeceda znašalo 80 tisoč tolarjev, je odgovoril, da ni bilo nikakršnega soglasja, saj je izgradnja KTV-sistema potekala izključno preko odbora, ki je tudi iskal soglasja za potek kablov preko zemljišč privatnih lastnikov, kar ni bilo materialno ovrednoteno. Boris Krajnc ne ve, od kod ta znesek 80 tisoč tolarjev. Kot predsednik upravnega odbora je podpisal več kot tisoč pogodb, v katerih pa je bil dejansko zapisan znesek 80 tisoč tolarjev, to pa je bil vložek vsakega pogodbenika v izgradnjo sistema. Sred-
Foto: Črtomir Goznik
16. septembra se je na Okrožnem sodišču na Ptuju nadaljevala glavna obravnava v gospodarskem sporu zaradi solastniškega deleža v KTV-sistemu Ptuj in plačila odškodnine v znesku 4846,32 evra.
stva za izgradnjo KTV-sistema so se nakazovala na poseben račun pri KS Boris Ziherl, pozneje pa na račun pri MČ Ljudski vrt. Glede internetnih priključkov pa je bilo tako, da je upravni odbor na seji 8. aprila leta 2002 sklenil, da internet z lastnimi vlaganji uredi Ingel, d. o. o., pričakovali so, da bo lahko investicijo pokril z zadostnim številom internetnih naročnikov. Koliko denarja je Ingel vložil v internet, ne ve, ve pa, da so naročniki to storitev plačevali Ingelu. Ingelu, ki je bil operater, so dovolili, da internet na željo naročnikov zgradi z lastnimi sredstvi, ker upravni odbor KTV-sistema iz naslova naročnine ni imel dovolj denarja. Za KTV-pri-ključek je plačal 140 tisoč dinarjev, dokaza o tem pa nima. Leta 1998 so na predlog direktorice občinske uprave MO Ptuj Evelin Makoter Jabločnik KTV-sistem izločili iz bilančne postavke pri MČ Ljudski vrt zaradi vpliva na proračunska sredstva MO Ptuj. To je bila tudi osnova, da je upravni odbor KTV-sistema konec istega leta sklenil pogodbo z Ingelom kot operaterjem, nanj prenesel vsa plačila naročnine in v upravljanje tudi celotni sistem do konca letza 2002, ko je bil na javnem razpisu ponovno imenovan za novega operaterja.
Boris Gornik je spomnil na sporazum iz leta 1985, ki so ga podpisale štiri KS, Srednješolski center, Radio-Tednik Ptuj in Samoupravna stanovanjska skupnost Ptuj. Nikoli pa v tem sporazumu in
tudi kasneje ni bilo MO Ptuj, izvršni svet SO Ptuj pa je samo delegiral enega člana v koordinacijski odbor podpisnikov sporazuma. Glede na sporazum so se pri krajevnih skupnostih tudi ustanovili gradbeni odbori. Krajevne skupnosti so poleg udarniškega dela skrbele tudi za pridobitev soglasij lastnikov zemljišč za potek primarnega voda preko njihovih zemljišč. Vsa ta dela so bila opravljena volon-tersko in brez plačila, občina Ptuj pri tem ni nič pomagala. Pogodbena cena priključka za blokovsko gradnjo je bila 140 tisoč dinarjev, za individualne hiše pa 280 tisoč dinarjev. 80 tisoč tolarjev po priključku v revizijskem poročilu kot vložku MO Ptuj v sistem pa je popolnoma izmišljen znesek, na osnovi katerega si je MO Ptuj izračunala, da znaša njen solastniški delež v KTV-sistemu 52 odstotkov.
Občani vlagali svoj denar, Občina nič
Janez Rožmarin je pogodbo za KTV-sistem podpisal, da bi dobil kabelsko televizijo. Vložil je lastna sredstva, pogodbo pa podpisal v času, ko klavzule o vrnitvi zneska v pogodbi ni bilo več. Sredstva v kabelski sistem so vlagali vsi tisti, ki so podpisali pogodbo. Vlagali pa so lastna sredstva. Tudi njemu ni znano, da bi občina vlagala kakršnakoli sredstva v ta sistem. Udarniška dela naj bi znašala polovico pogodbene vrednosti izgra-
dnje sistema. Sam je plačal 85 tisoč tolarjev. Upravni odbor je bil tisti, ki je sklenil, da se kabelski sistem nadgrajuje in posodablja. Internet je gradil Ingel s svojim denarjem. Njegova naloge je bila vzdrževanje sistema in vlaganje v njegovo razširitev, naročnina za kabelski sistem in internet se je plačevala operaterju, In-gelu, d. o. o. Janez Rožmarin je kot mestni svetnik ves čas oporekal temu, da se nadaljujejo postopki v zvezi s statusom KTV-sistema Ptuj. Tudi prenos kabelskega sistema na delniško družbo je grob poseg v kabelski sistem. V zvezi z dokapitalizacijo s stvarnim vložkom pa je povedal, da je MO Ptuj vložila šest milijonov tolarjev, ko je že potekal postopek zaradi ugotovitve solastniškega deleža. Teh šest milijonov je bil tudi edini znesek, ki ga je vložila v kabelski sistem, kolikor mu je znano. Pravna osnova za dokapita-lizacijo je bilo mnenje ITEO Abecede, a nima nobene podlage. Doslej še nihče ni znal pojasniti in tudi predložiti dokumentov, iz katerih bi izhajalo, da znaša vložek MO Ptuj v KTV-sistem 80 tisoč tolarjev po uporabniku. Finančni podatki o plačilih po pogodbah se nahajajo v arhivu v Jadranski ulici 6.
Rudolf Zemljič je prav tako vztrajal pri dosedanjih navedbah. Ingel je bil operater in upravljavec kabelskega sistema na podlagi sklenjene pogodbe, zaradi transparen-tnosti so na Ptuju ustanovili podružnico. Tožbeni zahte-
vek, da solastniški delež družbe Ingel, d. o. o., na KTV-siste-mu Ptuj znaša štiri odstotke, so izračunali na podlagi ugotovitev davčnega organa, ki je v odločbi za leto 2001 ugotovil, da je družba v sistem vložila dobiček v višini nekaj nad 35 milijonov tolarjev. Odškodninski zahtevek pa se nanaša na odškodnino iz naslova prekinitve pogodbe med MO Ptuj in Ingelom, d. o. o. Družba In-gel je v razvoj interneta vložila 19 milijonov tolarjev oziroma 80 tisoč evrov. Po podatkih na dan 31. avgusta letos je investicija nepokrita še v višini 52 tisoč evrov, to je Rudolf Zemljič izračunal sam. Vlaganja v internet družbe Ingel so potekala do sredine leta 2004. Pooblaščenka tožene stranke je v zvezi s tem povedala, da gre za vlaganja po uveljavitvi stvarnopravnega zakonika.
Rudolf Zemljič je tudi predlagal, da se izvedenec finančne stroke, ki bo ugotovil višino vlaganj Ingela v KTV-sistem, postavi s seznama sodnih izvedencev, a naj ne bi bil z območja Ptuja. Zaradi postavitve izvedenca revizorja, da bi lahko odgovoril še na vsa druga vprašanja, kot je bil predlog pooblaščenke tožene stranke odvetnice dr. Vide Mayr, se bo glavna obravnava prestavila za nedoločen čas. Tožeča stranka Ingel pa mora v roku 30 dni založiti tisoč evrov za stroške podaje izvedenskega mnenja. V tem času morata pravdni stranki s pisno vlogo predložiti vprašanja za izvedenca.
Haloze • Akcija S kmetije za vas
Kmetija Bedracevih odlična tretja
Letos je potekalo že 13. zaporedno ocenjevanje kmetij v akciji S kmetije za vas, ki jo skupaj organizirata Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije in tednik Kmečki glas. Na letošnjem ocenjevanju si je kmetija Bedracevih, znana predvsem po odličnih kozjih sirih, po oceni komisije priborila tretje mesto, kar je velik uspeh.
Komisija je prijavljene kmetije ocenjevala po strogih kriterijih, in sicer je bil pomemben dostop do kmetije z ustreznimi usmerjevalnimi tablami, urejenost same kmetije, prodajni prostor, širina ponudbe, izvirnost in kakovost proizvodov, prijaznost ponudnika itd. Prvo mesto si je letos prislužila kmetija Pr' Turk iz Podnarta,
drugo kmetija Pribožič iz Artič v Posavju in tretje, kot rečeno, kmetija Bedračevih iz Slatine v haloški občini Cirkulane, skoraj na meji s sosednjo občino Videm.
Pri Bedračevih obdelujejo devet hektarjev zemlje, glavni dejavnosti pa sta kozjereja in predelava kozjega mleka. Na kmetiji imajo čredo 64 koz,
urejen prostor za predelavo mleka, zorilnico za sire in majhno prodajalno.
Čeprav za kmetije velja, da je »glavni« pri hiši gospodar, pa je pri Bedračevih nekoliko drugače: glavna je gospodinja Milica Bedrač, ki se sicer javnim predstavitvam najraje izogne in si sploh ne želi kakšne publicitete: »Ja, no, saj nismo
qM&AS I
'•■i................—'■Vv''- •■ ~
- ~ ' • ~ • . " .....■■■ ■-.
F
Pogled z dvorišča Bedračeve kmetije na ograjene pašnike s čredo koz, ki danes šteje 64 glav.
Milica Bedrač je ponosna na svoje izdelke iz kozjega mleka, za katere je prejela že številna priznanja, pu-blicitete pa ne mara.
Cirkulane • Odprtje dveh cestnih odsekov
nič posebnega, delamo kot vsi tukaj, trudimo se, da preživi-mo, če pa se piše in govori o nas, pa vsi mislijo, kakšni bogataši smo, ampak to sploh ni res,« je najprej povedala Milica ob našem obisku na kmetiji, do koder občina Cirkulane v teh dneh ureja širšo in sveže asfaltirano cesto.
Številne nove asfaltne prevleke
Minuli konec tedna je v Cirkulanah minil v znamenju kar dveh odprtij cestnih odsekov; daljšega na relaciji Gradišče-Pristava in krajšega med Dolanami in Gradiščem (do kmetije Arnečič).
Najprej, v petek pozno popoldne, tik pred nevihto, so zbrani občani v t. i. Ganzovem bregu prisostvovali odprtju povezovalne ceste Gradišče-Pristava; gre za slab kilometer in pol nove asfaltne prevleke, za katero so tamkajšnji prebivalci sami zbrali 40.000 evrov. Skupno je sicer naložba v novoasfaltirano cesto zahtevala 140.000 evrov; razliko je primaknila občina. Predsednik gradbenega in vaškega odbora Gradišče Boris Emeršič je v svojem nagovoru med drugim povedal, da se je ideja in želja za ureditev nekoč zelo težko, ob slabem vremenu pa sploh neprevozne ceste porodila že precej let nazaj, uresničevati pa se je začela lani, ko so se podpisale prve donator-ske pogodbe z občani, ki so pomagali sofinancirati izgradnjo: »Skupno je bilo tako podpisanih kar 96 pogodb, 6800 evrov pa so zbrali in podarili tudi tisti, ki niso lastniki zemljišč ob tej cesti!« Emeršič se je v imenu vseh akterjev zahvalil tudi občini in županu Janezu Jurgcu, ki je kot naslednji govornik potrdil, da je bila ta cesta resnično v izjemno slabem stanju in da bodo v občini še naprej sledili modernizaciji ceste po sistemu sofinanciranja s strani zainte-
resiranih občanov. Po enakem sistemu je bil, sicer že lani, asfaltiran tudi krajši cestni odsek Dolane-Gradišča, do kmetije Arnečič, ki so ga uradno predali namenu minulo soboto. Za blagoslove novo urejenih cestnih odsekov je poskrbel domači župnik Emil Drev, v kulturnem programu pa so zapeli ljudski pevci in fantje iz skupine Mladi veseljaki.
Še za letošnje leto pa je predvidena priprava, in če bo vreme ugodno, še asfaltiranje več krajših cestnih odsekov, in sicer Žigov breg, Lapor in dva odseka v Gruškovcu, ki bodo skupno zahtevali okoli 150.000 evrov, v teh dneh pa skozi center občine potekajo zaključna dela modernizacije glavne ceste Cirkulane-Mali Okič v dolžini kar 3,5 kilometra s sanacijo treh mostov, kar bo stalo okrog 950.000 evrov. 338.000 evrov je občina za ta projekt uspela pridobiti iz naslova razpisa RRP, prav tako pa so za ta projekt namenili še 96.000 evrov iz 21. člena Zakona o financiranju občin. Kljub temu pa po besedah župana ostaja v občini še vedno najmanj 30 kilometrov cest, ki jih bo treba še urejati oz. asfaltirati.
SM
Daljši, 1,4 kilometra dolg cestni odsek med Gradiščem in Pristavo sta s prerezom traku uradno odprla župan Janez Jurgec in predsednik gradbenega ter vaškega odbora Gradišče Boris Emeršič (na sliki), ki je pohvalil sokrajane, ker so hitro in brez nepotrebnih zapletov podpisali pogodbe ter zbrali potrebni delež denarja.
Milica si je z možem postavila hišo na strmem in slabo rodnem haloškem bregu leta 1985, ko sta oba še hodila v službo. »Leta 1991 sem službo pustila, saj sta me potrebovala dva otroka, pa tudi dela na veliki kmetiji je bilo več kot dovolj. Odločitev za kozjerejo je bila čisto naključna; ko je bil sin še majhen dečko, si je zelo želel kozo, kupili smo jo in tako se je čreda začela počasi množiti in večati. Takratna ptujska mlekarna je odkupovala kozje mleko, zato smo ga začeli prodajati, vendar je to trajalo le nekaj let. Ko odkupa več ni bilo, je bila naša čreda že velika, toliko mleka bi bilo škoda zavreči, zato sem se odločila, da ga sama začnem predelovati. Zamisel in spodbudo za to dejavnost so mi dali strokovnjaki iz ptujske svetovalne službe, ki so pripravili več tečajev, prav tako sem se povezala z Združenjem malih sirarjev in se učila te dejavnosti tudi na seminarjih v tujini. Tako smo potem uredili na kmetiji še predelovalnico za mleko in zorilnico za sire in registrirali dopolnilno dejavnost, pri čemer smo naleteli na nemalo težav, saj se je ravno takrat pri nas vzpostavljala evropska zakonodaja, dejansko pa nihče ni točno vedel, kaj je prav in kaj ne,« se začetkov predelave spominja Milica.
Milica sire še vedno obdeluje ročno
Danes se lepo urejena in čista kmetija diči še s prostornim pokritim dvoriščem, kjer lahko posedijo gostje, in lično majhno prodajalnico, kjer je možno kupiti vse izdelke: »Večinoma prodamo res vse kar doma, naša blagovna znamka pa je Sirko. Drugače proizvajamo kozjo skuto, različne namaze z zelišči, različne sku-tne rulade ter sveže in poltrde sire, med katerimi je najbolj prodajan prav Sirko. Seveda
vsi lahko sire tudi degustirajo, lahko pa rečem, da je najbolj prodajan poltrdi sir brez dodatkov.«
Milica sire in druge sirne izdelke še vedno obdeluje ročno, kar zahteva veliko dela, pozornosti in tudi veselja do tega. Delovni dan, kot pravi, se začne vedno zgodaj zjutraj, ko je najprej na vrsti molža koz, ki so jo pri Bedračevih že avtomatizirali, saj sicer vsega ne bi zmogla. Potem se čreda spusti na ograjene pašnike, za zimo pa je treba preskrbeti krmo na travnikih. Ta čas Milica izkoristi za predelavo mleka in obdelavo sirov, ki so že v zorilnici: »Dela nikoli ne zmanjka, tudi z dopustom ni enostavno, saj živali potrebujejo vsakodnevno oskrbo. Prej sta zanje v času, ko sva šla z možem na kratek dopust, poskrbela sin in hči, zdaj je pa to že težje, saj je sin v službi, hči pa v šoli. Letos tako še nisva šla na dopust,« skomigne z rameni Milica, ampak hkrati tudi pravi, da bi šla še enkrat po isti poti: »To delo me pač veseli in ga rada opravljam, nič mi ni težko. Otroka pa, kot kaže, ne bosta šla po moji poti, čeprav znata z živalmi dobro opraviti. No, pa saj bomo še videli, kaj bo prinesla prihodnost!«
Da pri Bedračevih znajo izdelati odlične sire, dokazuje ne samo dobra prodaja, ampak tudi številna odličja za kakovost, med katerimi je tudi znak kakovosti za skutno rulado z bučnim oljem, več priznanj s tekmovanj Dobrote slovenskih kmetij in srebrno priznanje z mednarodnega ocenjevanja na Radgonskem sejmu za poltrdi sir Sirko. Sicer, kot pravi Milica, se lahko kupci oglasijo pri njih kadarkoli, najbolje pa je, če jih pred obiskom vseeno pokličejo, saj bodo tako lahko okusili širšo paleto celotne ponudbe pri Bedračevih.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Podčetrtek • Četrti kongres delovnih terapevtov Slovenije
»Začrtajva pot do dobrega počutja«
V Termah Olimia se je minuli konec tedna na četrtem tridnevnem kongresu zbralo resnično ogromno število delovnih terapevtov iz Slovenije, ki so še s posebnim zanimanjem prisluhnili tudi tujim predavateljem iz Hong Konga, Kanade, Švedske, Italije, Južne Afrike in Avstralije.
Celje • Končal se je obrtni sejem
Sejem vseh sejmov
V sredo se je zaključilo sedemdnevno dogajanje na letošnjem 41. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju (MOS). Na prireditvi, ki jo je organizator poimenoval Sejem vseh sejmov, je na 60.000 kvadratnih metrih razstavnih površin sodelovalo 1705 razstavljavcev iz 33 držav, po prvih ocenah pa si ga je ogledalo 170.000 obiskovalcev.
Letošnjega mednarodnega kongresa delovnih terapevtov se je udeležilo ogromno terapevtov iz vse Slovenije in tudi iz tujine.
Foto: SM
Naslov letošnjega kongresa je bil Začrtajva pot do dobrega počutja, razlog za tovrsten naslov pa je v dejstvu, da terapevti z dolgoletnimi izkušnjami pri delu s klienti ugotavljajo, da se je potrebno osredotočiti tudi na to področje človekovega vsakdana. Na srečanju so bile izvedene številne diskusije, delavnice, izmenjava mnenj, nasvetov, prednosti in morebitnih težav pri svojem delu.
»Prva stopnja delovnotera-pevtskega procesa je vrednotenje. Brez tega, da poiščemo in ocenimo, kje so problemi delovanja v aktivnem življenju, ki jih je pustila motnja, bolezen, si ne moremo predstavljati kvalitetne delovnoterapevtske obravnave. Poleg tega nam naslov Začrtaj-va pot do dobrega počutja daje osnovne smernice delovne terapije, ki jih lahko utemeljimo s podobnimi znanstveno preverjenimi teorijami in modeli. Obravnava delovne terapije ne obljublja čudežev, delovni terapevt se skupaj s klientom kljub bolezni bori za čimbolj kvalitetno življenje in ohranjanje samostojnosti, zahtevno participacijo posameznika v ožjem in širšem okolju. Po kongresu mi boste potrdili, da prispevki letošnjega kongresa dosegajo visoko kvaliteto tako teorije kot prakse. Tri dni bomo skupaj, zato vam in nam želim čim uspešnejše druženje,« je v nagovoru ob otvori-
tvi poudarila Jožica Petek, namestnica predsednice zbornice terapevtov, ki je po pozdravu župana občine Podčetrtek Petra Misje nagovorila zbrane, med katerimi so bili letos tudi predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve Cvetko Uršič, predstavnik ministrstva za zdravje Jura Šprohar in podpredsednik združenja za fizikalno in rehabilitacijsko medicino Dragan Lonzarič.
Delovni terapevti v Sloveniji so sicer zelo ponosni na to, da se lahko po svojem znanju in izkušnjah uvrščajo v sam vrh delovne terapije v svetu, kar je dokazal tudi mednarodni dan kongresa in hkrati skupščina svetovnega združenja delovnih terapevtov, katerega članica izvršilnega odbora je tudi pred-
sednica Zbornice delovnih terapevtov Slovenije Zdenka Pihlar.
Častni pokrovitelj obeh srečanj je bil predsednik republike Danilo Türk, ki je v pozdravnem pismu zapisal, da je delovna terapija tudi v naši državi postala prepoznavna stroka, ki igra pomembno vlogo v zagotavljanju posameznikove aktivne vloge v družbenem in socialnem življenju.
Udeleženci kongresa so nato v celodnevnih številnih delavnicah tri dni spoznavali različne vidike in načine izvajanja delovnih terapij, ki so jih vodile mo-deratorke in moderatorji, med udeleženci letošnjega kongresa pa so bile tudi terapevtke iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja v Dornavi.
SM
Največjega sejemskega dogodka pri nas so se udeležili številni gospodarski subjekti iz Podravja in Pomurja, ki so prikazali bogat lasten repertoar proizvodov in storitev. Ob samostojnih nastopih podravskih in pomurskih podjetij in zasebnikov so se na skupnih razstavnih prostorih območnih obrtno-podjetniških zbornic (OOZ) Ljutomera in Ormoža predstavljali njihovi člani. Bistveno manj razstavljavcev kot prejšnja leta je bilo s ptujskega in lenarškega območja.
Celjski sejem, Mestna občina Celje (MOC) in Obrtno-podje-tniška zbornica Slovenije (OZS) so podelili sejemska priznanja. Za urejenost razstavnega prostora, način predstavitve, celostno podobo in vpetost izdelka v sejemsko predstavitev so bile podeljene dve zlati, tri srebrne in pet bronastih zvezd celjskega sejma. Med dobitniki so tudi
podjetja MSK iz Slovenske Bistrice (zlata), Garex iz Ptuja (srebrna) in Atrium - novi Interier iz Ljutomera (bronasta). MOC je podelila tri občinska priznanja za izvirnost in kakovost izdelkov ter posebno pri-
znanje za izdelek tradicionalne slovenske domače obrti, OZS pa je podelila enega zlatega, tri srebrne in sedem bronastih cehov. Dobitnik slednjega je tudi podjetje Process iz G. Radgone.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Na skupnem prostoru OOZ Ljutomer sta se predstavila samostojna podjetnika Ernest Lukman in Jožef Filipič.
iS
Gremo v akcijo!
Robert Križanič
			
Juršinci • Družabno srečanje veteranov	i	1	Ptuj • Da bodo volitve še bolj pestre A
Ohranimo spomin
Novi Zato. vabi na
na dogodke leta 1991 vzporedne volitve
Območno združenje veteranov Ptuj je v soboto v prostorih šole Juršinci predstavilo fotografsko razstavo z naslovom Ohranimo spomin na dogodke v letu 1991.
Zavod Novi Zato. pripravlja v nedeljo »vzporedne volitve« v politično-gleda-liški veselici, po komediji Ivana Cankarja Za narodov blagor.
Družabne prireditve se je udeležilo veliko število ljudi. Že v zgodnjih jutranjih urah so se člani Območnega združenja veteranov Ptuj in krajani občine Juršinci odpravili na ogled Puhovega muzeja. Puhova cimprača s spominsko sobo svetovno znanega izumitelja Janeza Puha stoji v njegovi rojstni vasi Sakušak pri Juršincih v Slovenskih goricah. Z etnološko dediščino, arhivskim gradivom in mu-
zejskimi eksponati sta predstavljena njegovo življenje in delo na področju prometnih sredstev in motorologije. Janez Puh je bil izumitelj in vi-zionar, tovarnar in podjetnik. Za Puhov muzej pa skrbi Društvo rojaka Janeza Puha.
Po prijetnem pohodu in druženju so se udeleženci družabnega srečanja zbrali v prostorih Osnovne šole Jur-šinci, kjer so si lahko ogledali razstavo avtorja Stanka Me-
Utrinek z družabnega srečanja veteranov.
gliča. Fotografska razstava je mnogim obudila spomin na dogodke v letu 1991. Fotografije so nastale v času vojne in tako ljudem prikazale zaprisego prve generacije slovenske vojske v Pekrah, pripravo enot teritorialne obrambe Republike Slovenije, preko fotografije se je predstavilo tudi Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj.
Prisotne je pozdravil Vlado Žgeč, podpredsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Na kratko je predstavil združenje ter se zahvalil ravnateljici osnovne šole Juršinci Jelki Svenšek in Občini Juršinci za prijetno gostoljubje. Svenško-va je ponosno poudarila, da bodo razstavo pokazali tudi krajanom in učencem, saj jim je potrebno pokazati slovensko zgodovino boja. Prireditev je uspešno povezovala učiteljica Olga Kostanjevec, udeleženci pa so po razstavi svoje druženje nadaljevali v Lovskem domu.
Ines Selic
Novi Zato. posveča svojo »volilno bitko« Za narodov blagor spominu velikana slovenskega gledališča in televizije Franu Žižku. Po motivih Cankarjeve komedije se bosta v prireditvi, ki bo potekala v štirih akcijah v Mestnem kinu Ptuj, in sicer v nedeljo ob 11.15, 13., 16. in 18. uri, spopadla Cankarjeva junaka, prvaka levice in desnice, dr. Gr... in dr. Gr... ter se borila za naklonjenost slovenskega volilnega telesa, ki ga v omenjeni gledališki veselici
upodablja Lepa Helena, kokoš Štajerka. V akciji bodo nastopili režiserji Jaša Jamnik, Peter Srpčič in Samo M. Strelec, ravnatelj zavoda Novi Zato. Vsi omenjeni režiserji se bodo to pot predstavili v vlogah igralcev, režijske vloge pa bodo prevzeli igralci, ki se bodo volitev udeležili pod vodstvom »predsednika volilne komisije« Poldeta Bibiča. Po vsaki izmed štirih predvajanih akcij bodo gledalci glasovali o tem, komu pripada slovenska kokoš. Zmagovalec
Samo M. Strelec je predstavil iniciativo zavoda Novi Zato., da se Franu Žižku na Ptuju postavi spomenik.
bo tisti, ki si bo od gledalcev prislužil največ zrn.
Sočasno s predstavitvijo omenjene politično-gledali-ške veselice je Samo M. Strelec predstavil tudi iniciativo zavoda Novi Zato., da se v Mestnem gledališču Ptuj postavi spomenik režiserju Franu Žižku. »Žižek, ki je svojo kariero začel prav na Ptuju, nato pa bil pobudnik nastanka Borštnikovega srečanja, profesor na AGRFT, ustanovitelj mariborskega televizijskega studia, režiser prve slovenske televizijske drame, si to prav gotovo zasluži,« je prepričan Strelec. Žižek, ki je vse do konca svojega življenja pisal nadaljevanko o zgodovini Ptuja pod naslovom od Poe-tovije do Ptuja, je umrl maja letos, le dober teden pred načrtovano slovesnostjo, na kateri je Mestna občina Ptuj, pod vodstvom župana dr. Štefana Čelana, nameravala Žižku podeliti naziv častnega občana mesta. Scenarij, ki obsega osem zvezkov, je Čelanu uspelo odkupiti, upajoč, da se bodo v kratkem našla tudi sredstva za snemanje filma.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: IS
Ivanjkovci • Z osrednje proslave ob prazniku
Priznanje pevcem in Ireni Cerovic
Osrednja proslava ob prazniku krajevne skupnosti Ivanjkovci se je zgodila minuli petek, ko so ob bogatem kulturnem programu podelili tudi priznanja krajevne skupnosti.
Slavnostni nagovor je imel predsednik KS Ivanjkovci Drago Slavinec, ki je svoje besede skrbno izbral in pesniško obarval, nanizal pa je tudi nekaj uspehov, s katerimi se bo izboljšalo življenje v skupnosti. Te dni se bo pričela modernizacija cest Ormož-Litmerk-Ivanjkovci in ceste proti Svetinjam. Ker bodo dela potekala v času trgatev, je krajane opozoril na posebno previdnost. Uredili so tudi staro šolo na Runču, prekrili dvorano in v njej uredili osvetljavo in ozvočenje. Kmalu se bodo lahko veselili novega vodovoda in rebalansa proračuna, ki bo tej KS namenil dodatnih 1000
metrov asfalta. Predsednik Slavinec pa razmišlja tudi o prihodnosti in o posodobitvi železnice, ki pelje skozi kraj. Cestni prehod ob sedanjem prometu še ustreza standardom. Ko pa se bo po posodobljeni progi v prihodnjih letih promet povečal, pa ne bo. Zato je prosil vse, ki imajo možnost lobirati na občini, v državnem zboru, pri železnici, da pomagajo rešiti problem, saj bo nadvoz ali podvoz velika želja in potreba kraja.
Na proslavi so podelili tudi priznanja. Priznanje je prejel Mešani pevski zbor Društva upokojencev Ivanjkovci, ki ga vodi Jože Barin-Turica. De-
Folklorna skupina OŠ Ivanjkovci: Igre s plesom
Prejemnica priznanja KS Ivanjkovci je letos tudi Irena Cerovič.
Priznanje KS Ivanjkovci je v imenu Mešanega pevskega zbora DU Ivanjkovci sprejel pevovodja Jože Barin-Turica.
lovati so pričeli pred 11 leti, takrat pod vodstvom Alenke Čurin Janžekovič. Od takrat naprej je zbor nepogrešljiv
Mag. Cvetka Pintar, kandidatka Nove Slovenije v 10. volilnem okraju 8. volilne enote
Ohranjajmo življenje
Mag. tehniškega varstva okolja Cvetka Pintar je kandidatka Nove Slovenije na letošnjih državnozborskih volitvah. Rodila se je v kmečki družini na Dravskem polju, sedaj pa že dobrih 25 let živi in dela na Ptuju. Je mati treh otrok. Zaposlena je v Šolskem centru Ptuj, kjer poučuje strokovne predmete s področja kmetijstva in okoljevarstva na Srednji biotehniški in Višji strokovni šoli na Ptuju. Mag. Cvetka Pintar pa je tudi predavateljica programa usposabljanja za prodajalce in izvajalce ukrepov zdravstvenega varstva rastlin, svetovalka v postopku preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Ženske se zanimamo za politiko, želimo biti v njej aktivne, ker želimo soodločati o tem, kako bo urejeno naše življenje, poudarja. Pri tem pa je zelo pomembna podpora moža in družine. Družina pomeni mag. Cvetki Pintar največjo vrednoto, zato se bo še naprej zavzemala za boljši položaj družine v družbi. Otroci so največja naložba življenja. Mladim staršem bi morali omogočiti službe, ugodne stanovanjske kredite, zmanjšati stroške za varstvo in šolanje otrok. Uveljaviti bi bilo potrebno družini prijazna podjetja.
"Moj slogan Ohranjajmo življenje temelji na ekologiji, trajnostnem razvoju, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter ohranjanju in spoštovanju človeškega življenja od spočetja do smrti. Človek je del narave, z njo povezan in od nje odvisen. Okoljske spremembe bomo vedno bolj občutili, če ne bomo pravočasno reagirali. Zaradi pogostih suš in toče v kmetijstvu bo potrebno investirati v namakalne sisteme in protitočno zaščito. Tudi gradnjo objektov bo potrebno prilagoditi. Neurje je tokrat na našem območju prizadelo veliko ljudi, poškodovani so avtomobili, strehe hiš,
Mag. tehniškega varstva okolja Cvetka Pintar
gospodarska poslopja, kmetijske kulture, nekateri ljudje so ostali brez osnovnega vira preživetja. Zavzemala se bom za ustanovitev sklada za zavarovanje pred naravnimi nesrečami, za podporo ekološkim investicijam in okoljskim tehnologijam, učinkovito rabo energije, trajnostno mobilnost in javnemu prometu prilagojeno načrtovanje prostorskega razvoja ter uvajanje zelene davčne reforme za obremenjevanje okolja. Podpiram odločanje o razvoju posameznih območij po pristopu od spodaj navzgor, za ustanovitev pokrajin s potrebno infrastrukturo, spodbujanjem malega gospodarstva, z ohranjanjem domače obrti, ljudskih šeg, običajev, z razvojem turizma, dopolnilnih dejavnosti, turizma na kmetijah in s ponudbo zdrave hrane s kmetij. Zavzemam se tudi za subvencije, ki bodo upravičencem lažje dostopne in reorganizacijo neučinkovitih institucij, ki naj bi skrbele za kmete, za dvig izobrazbene strukture kmetove, ki naj bi tudi sami prevzeli ključna mesta v kmetijskih organizacijah. Kmetije pa bo potrebno vključiti tudi v energetsko oskrbo Slovenije."
spremljevalec življenja v kraju. Pojavljajo se domala na vseh prireditvah, da s svojim ubranim petjem razveselijo zbrane; odkar so izdali kaseto in zgoščenko, pa jih je mogoče poslušati tudi doma. Priznanje je prejela tudi Irena Cerovič, ki je vzgojila več generacij folklore v šoli in v folklorni skupini ter na ta način skozi pesem, besedo in sliko privzgojila neizbrisen pečat življenja in dela ljudi na podeželju. Vrhunec njenega delovanja je bila izdaja knjige Ivanjkovci z okolico iz preteklosti za prihodnost, v kateri je s soavtorjema ustvarila knjigo zgodovinske vrednosti. Na številnih prireditvah si je pridobila renome, ki ga folklorna skupina uspešno nadaljuje. Priznanja je podelil predsednik Drago Slavinec, pomagal pa mu je tajnik Franc Trstenjak.
V	kulturnem programu je nastopilo Pevsko društvo Ivanjkovci, ki ga vodi Branko Fifnja, Folklorna skupina OŠ Ivanjkovci pod vodstvom Irene Cerovič, Mešani PZ DU Ivanjkovci je vodil Jože Barin-Turica, Folklorna skupina TKD Ivanjkovci pod vodstvom Mojce Gorjak, ki si je zamislila tudi scenarij prireditve. Na koncu pa so se krajani zadržali v prijetnem klepetu ob pogostitvi, ki jo je pripravil Aktiv kmečkih žena Ivanjkovci.
V	soboto so se v okviru praznovanja odločili pred trgatvijo pogledati, ali je v sodih še kaj vina. Tako so odprli kleti v Pavlovskem vrhu in na Libanji, vsakoletna prireditev je kljub nekoliko slabšemu vremenu privabila številne ljubitelje dobre kapljice.
Viki Klemenčič Ivanuša
Strankarska kronika
Slovenske gorice • Kandidat SLS-SMS -mag. Janez Kramberger
Dosedanji poslanec mag. Janez Kramberger ponovno kandidira za poslanca na listi SLS-SMS v 7. volilnem okraju v 8. volilni enoti. Pra vi, da z zaupanjem dostojno predstavlja Slovenske gorice v Ljubljani, Evropi in po svetu, da je na podlagi zaupanja volivcev s svojim glasom v Državnem zboru prispeval k osamosvojitvi Slovenije, članstvu v Evropski uniji, zvezi Nato, uvedbi evra in vsem dosežkom, ki smo jih dosegli v sedemnajstletni zgodovini naše države in dodaja: »V vsem tem obdobju sem si uspešno prizadeval za politiko povezovanja in spoštovanja različnosti. Zakoni, ki so bili sprejeti, omogočajo razvoj, seveda pa je pred nami še veliko izzivov. Zato se bom z vsemi svojimi močmi zavzemal za njihovo uresničitev. Ustanovitev novih občin pomeni dodaten razvoj in več proračunskega denarja za investicije v občinah. Povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje je bil uspešen projekt. Evropska kmetijska politika daje kmetijstvu velik pomen, številne možnosti in priložnosti. Kmetijstvo z dopolnilnimi dejavnostmi in turizmom mora pomeniti možnost za obstoj in razvoj družinskih kmetij in ponos Slovenskih goric. Avtocesta nam omogoča dodaten razvoj na vseh področjih. Hkrati bo potrebno obnoviti dotrajano državno cestno omrežje. Lenart mora čim prej dobiti navezovalno cesto, da razbremenimo promet v mestnem središču. Potrebujemo stimulativno davčno politiko, ki bo omogočala razvoj podjetništva, zaposlenim pa dostojno plačilo. Mladim je potrebno zaupati, jim omogočiti brezplačen študij ter zagotoviti pogoje za zaposlovanje v domačem okolju in pridobitev stanovanja. Pokojnine, predvsem najnižje kmečke in delavske, se morajo še naprej dvigovati hitreje od tistih visokih. Gasilcem je potrebno dati primerno mesto v družbi in urediti status gasilca in PGD. Skrb za čisto okolje in sonaraven trajno-stni razvoj je naša odgovornost do zemlje in naslednjih rodov. Kultura mora imeti primerno mesto in pomen pri razvoju naše družbe, tako za sodobne trende kot za ohranjanje dediščine. Zagotoviti je potrebno primerne pogoje za šport in rekreacijo na vseh ravneh. Zdravje je vrednota. Potrebujemo kvalitetno zdravstvo, dostopno vsem.
Zmago Šalamun
Slovenske gorice • Milan Gumzar, kandidat na listi LDS
Milan Gumzar kandidira na listi LDS v 7. volilnem okraju v 8. volilni enoti. Že tretji mandat je župan občine Benedikt. Aktivno je deloval tudi v skupni občini Lenart, kjer je bil predsedn ik občinskega sveta, bil pa je tudi tajn ik krajevne skupnosti Benedikt. Pravi, da seje ves čas zavzemal za razvoj Slovenskih goric in je prepričan, da si Slovenske gorice zaslužijo pogoje za boljše življenje. Prizadeval si bo za razvoj komunalne infrastrukture in za pospešeno odpiranje novih delovnih mest in razvoj dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu in turizmu. Kot prioritete si je v program zapisal ureditev magistralne ceste Maribor-Lenart-Gornja Radgona, mladim želi omogočiti, da bodo lahko ostali v domačem kraju. Prioritetno si bo tudi prizadeval za razvoj turizma in dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu.
Zmago Šalamun
Foto: arhiv
Foto: vki
Foto: vki
Foto: vki
Foto: arhiv
Ptuj • Kadrovske spremembe v Pihalnem orkestru Ptuj
Ptujska godba dobila svojega tridesetega kapelnika
Ptuj je mesto, ki se ponaša z več kot šeststoletno tradicijo godbenega igranja, od tega pripada pihalnemu orkestru oziroma njegovim predhodnikom dobra četrtina, saj je leta 2005 praznoval že 150-letnico delovanja pod okriljem mestne občine. Nastopi pihalnega orkestra Ptuj so vedno zelo opazni, zadnjih osem let in pol je bil njegov dirigent prof. Štefan Petek, ki je dirigentsko palico 12. septembra predal Frediju Simoniču iz Grajenščaka, profesionalnemu glasbeniku Vojaškega pihalnega orkestra Ljubljana. To so bile hkrati tudi prve vaje orkestra po počitnicah, ki pa jih je že vodil novi dirigent.
»Po osmih letih in pol sem se odločil, da to funkcijo prepustim mlajšemu kolegu. Odločil sem se, da je čas še za kakšne druge izzive. Ob obilici obveznosti, ki jih imam kot ravnatelj Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, mi je začelo zmanjkovati predvsem časa in tudi energije. Vodenje pihalnega orkestra ne zahteva samo vodenja nastopov in vaj, temveč tudi veliko organizacijskega dela, pa tudi tehničnega, tako da sem enostavno ocenil, da je pravi trenutek, da to mesto prevzame Fredi Simonič, ki je tudi že deset let član vojaškega pihalnega orkestra Ljubljana, pred tem pa je bil učitelj v osnovni in glasbeni šoli in ima s tem precej izkušenj,« je ob predaji dirigentske funkcije povedal dosedanji dirigent prof. Štefan Petek, ki je tudi sam predlagal, da ga na tem mestu nasledi Fre-di Simonič, ki je že bil član orkestra. Predlog je že junija letos obravnaval upravni odbor Pihalnega orkestra Ptuj in ga so-
glasno podprl. Štefan Petek se poslavlja z dobrimi občutki.V osmih letih in pol je orkester pod njegovo taktirko dosegel kar nekaj lepih uspehov na tekmovanjih in izvedel nekaj kvalitetnih koncertov. Tako je na 25. tekmovanju slovenskih godb v tretji težavnostni stopnji leta 2005 v Desklah prejel zlato plaketo za osvojenih 92,5 odstotka točk, leta 2004 pa je bil v Ormožu prvi na 10. tekmovanju godb Slovenije v zabavnem programu. Skupaj so preživeli lepe in tudi manj lepe trenutke. V vsakem primeru pa je bila zanj to dobra izkušnja, marsikaj se je naučil, za to priložnost je hvaležen vsem članom orkestra, zdaj bo imel morda malo več časa zase, za zasebno življenje, bolj se bo tudi lahko posvečali drugim službenim obveznostim. Še vedno pa bo tudi občasno igral v pihalnem orkestru, ko ga bodo potrebovali, prav tako pa ne bo opustil igranja v Totem Big bandu Maribor. Štefan Petek je
Foto: Črtomir Goznik
Dirigent Pihalnega orkestra Ptuj prof. Štefan Petek je dirigentsko palico v petek, 12. septembra, predal Frediju Simoniču, ki je ta večer tudi prvič vodil vaje orkestra. Povedal je, da mu je bilo ob tej priložnosti še posebej vroče, ker se je prvič znašel v tej vlogi.
prepričan, da bo imel novi dirigent dobre ideje, kako voditi orkester, ga predstavljati javnosti in kakšen glasbeni program pripraviti. S tem ima tudi že veliko izkušenj iz igranja v vojaškem pihalnem orkestru, po tej strani mu bo morda še lažje,
SVOBODNA DEMOKRATIČNA DRUŽBA IN BLAGINJA ZA VSE
Branko Marinič
Slovenija na pravi poti
Nadalfujima tkupoj
Branko Marinič, rojen 28. januaija 1956 na Janškem Vrhu v Halozah. Srednjo prometno šolo železniške smeri je obiskoval v Mariboru, šolanje pa nadaljeval v Ljubljani, smer prometna logistika. Zaposlen je bil na Železniški postaji Ptuj v prometno izvršilni službi, nato pa je nastopil z delom državnega uslužbenca - interni revizor prometa in transporta severovzhodne regije. Sledilo je delo samostojnega prodajnega predstavnika potniškega prometa, nadaljnja štiri leta pa je v enoti Maribor opravljal delo vodje prodaje in proizvodnje v potniškem prometu. Aktiven je bil tudi v vodstvu narodne zaščite v času vojaške agresije na Slovenijo leta 1991 in si s tem pridobil status vojnega veterana. Je poročen in je oče dveh hčera, z družino pa živi v Pobrežju, v Vidmu pri Ptuju. Sedaj opravlja funkcijo poslanca Državnega zbora Republike Slovenije, za katero je bil izvoljen leta 2004. Takrat je stopil na pot, ki je zahtevala odgovorne, preudarne korake. Sebi in volivkam ter volivcem se je zavezal, da bodo skupaj ustvarili spremembe.
» Vloženega je bilo veliko truda, potrkatije bilo treba na mnoga vrata, želje podkrepiti z močnimi argumentu In s skupnimi močmi nam je uspelo. Podeželje se razvija bolj kot kadarkoli prej in skupaj lahko pokažemo, kako ponosni smo, da živimo v teh krajih. Pred nami je še veliko projektov in ciljev, kijih je potrebno uresničiti, da bomo še bolj prepoznavni Treba je smelo zreti v prihodnost, saj nas čakajo novi izzivu Pred štirimi leti smo skupaj stopili na novo pot Sedaj smo na pravi poti, zato po tej poti nadaljujmo skupaj.«
VOLILNI PROGRAM:
Na naši skupni poti bomo sledili naslednjim ciljem:
-	vlaganje v ljudi,
-	povečevanje gospodarske rasti,
-	skrb za pravičnej šo razdelitev ustvarj enega,
-	zagotavljanje čistega in zdravega okolja.
Branko Marinič Vaš kandidat za še en mandat
Naročnik: Slovenska demokratska stranka, Trstenjakova 8, Ljubljana
kot je bilo njemu.
Novi dirigent Pihalnega orkestra Ptuj Fredi Simonič, pod njegovo taktirko se bo orkester prvič javnosti predstavil že to soboto, ko bodo v Spuhlji svečano odprli novo večnamensko dvorano, je povedal, da je dirigiranje zanj kot Ptujčana, doma je iz Grajenščaka, velik izziv. V vojaškem orkestru igra pozavno, je predvodnik, to sicer ni enako dirigentskemu mestu, je pa sorodno. Predvo-dnik je neke vrste drugi dirigent v orkestru, ki je zadolžen za proslave, korakanje. Delo sicer ne bo identično, ker v vojaškem pihalnem orkestru igrajo profesionalni glasbeniki, v ptujskem pihalnem orkestru pa vsi niso profesionalni glasbeniki. Upa, da se bodo dobro razumeli, vaje bodo potekale enkrat ali dvakrat tedensko ali pa tudi večkrat, ko se bodo bližali koncerti. V mislih ima velik projekt, o njem pa ta trenutek še ne želi govoriti. Gre pa za zanimiv projekt, za katerega pričakuje tudi polno podporo MO Ptuj, ki ta trenutek svojo mestno godbo podpira z 11 tisoč evri, s katerimi orkester komaj pokrije svoje letne stroške delovanja. Ta podpora pa tudi vključuje igranje na najmanj devetih dogodkih letno v MO Ptuj. Novi dirigent si želi, da bi tudi ptujski pihalni orkester dobil svojega stalnega sponzorja, kot ga imajo v drugih občinah. Prav tako stalne prostore, da jim ne bi bilo treba vedno na novo postavljati oziroma urejati vadbenega prostora. Nujno pa bo tudi zamenjati uniforme Pihalnega orkestra Ptuj, ki v sedanjih oblačilih deluje precej staromodno, potrebno bo poiskati novi dizajn, zamenjavo pa poiskati tudi za vojaške kape, ki jih danes ni zaslediti pri nobeni godbi več. Še naprej pa bo orkester dobro sodeloval z Glasbeno šolo Karola Pahorja Ptuj. V okviru Pihalnega orkestra Ptuj pa bi rad tudi obudil delovanje Big banda.
Od tod in tam
• Zares pomagali
Obljubo, ki jo je dala stranka Zares, da bo sredstva, namenjena predvolilni televizijski reklami, namenila obnovi nekaj streh, uničenih v avgustovskem neurju, so v sredo izpolnili. Družini Majcen z Grajenščaka so predali ček v vrednosti skoraj deset tisoč evrov. Družino Majcen je v sodelovanju s Centrom za socialno delo izbrala območna organizacija Rdečega križa Ptuj. Ker je avgustovsko neurje dodobra uničilo njihovo streho, so za njeno obnovo od stranke Zares prejeli ček v vrednosti 9.63 6 evrov. V imenu stranke je ček predal predsednik mestnega odbora stranke v Ptuju Miro Vamberger skupaj s kandidatko v 10. volilnem okraju Tjašo Mrgole Jukič, kandidatom v 9. volilnem okraju Boštjanom Šerugom in kandidatko v 11. volilnem okraju Silvestro Klemenčič. »Stranka ZARES je s svojim dejanjem pokazala, da pri vrednotah, ki jih zagovarja, misli povsem zares. Odpovedati se televizijskim oglasom je zelo lahko, ko vidiš, da s svojim dejanjem lahko nekomu pomagaš,« je prepričan Vamberger.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Kandidati SD darovali gasilcem
Kandidati SD na letošnjih državnozborskih volitvah Dejan Levanič, Meta Puklavec in mag. Danilo Toplek so se odločili, da bodo letošnji izrazito negativni volilni kampanji dodali vsaj malo pozitivnega prizvoka. Odločili so se za donacijo gasilcem v višini štiri tisoč evrov v obliki opreme, zaščitnih škornjev in zaščitnih delovnih oblek. Donacijo so 15. septembra v volilnem središču SD na Ptuju prevzeli Martin Verbančič, Edi Pušnik in Rudi Topolovec iz PGD Ptuj ter Marjan Bezjak in Peter Vaj-nberger iz PGD Grajena. Kot je povedal Dejan Levanič, so se že ob lokalnih volitvah 2006, ko so obiskali ptujske gasilce, pogovarjali o tem, da potrebujejo vozilo z lestvijo. Tokratna donacija je uvod v to širšo akcijo, ki jo bodo nadaljevali s pomočjo svetniške skupine, da bi do tega nakupa tudi prišlo. V imenu gasilcev iz Ptuja in Grajene se je zahvalil Martin Vrbančič. Povedal je, da jih je donacija zelo presenetila. Prosijo pa tudi za pomoč v bodoče, zlasti še pri dveh projektih, generalni obnovi gasilskega doma in nakupu gasilske tehnike, ne samo lestve. Dokumentacija za projekte je v zaključni fazi priprave.
MG
Križevci • Pričetek gradnje krožišča
Kot je bilo napovedano, se je v ponedeljek pričela izgradnja krožišča v Križevcih pri Ljutomeru. Predvidena vrednost naložbe je okoli 900 tisoč evrov, od tega bo večji delež prispevala Direkcija republike Slovenije za ceste, saj znesek, ki bremeni občinski proračun, znaša 188 tisoč evrov. Ob projektu, ki obsega gradnjo krožišča s tremi kraki cest krožišča v smeri Ljutomera, Veržeja (Banovcev) in Radencev, se bodo zgradili še pripadajoči pločniki, most na cesti proti Veržeju kakor tudi razsvetljava in zaščita obstoječih telekomunikacijskih vodov. Po pogodbi je rok zaključka izgradnje 30. oktober 2009, izvajalec del SGP Pomgrad pa obljublja novo krožišče že v juliju prihodnje leto.
NŠ
Foto: MG
Foto: NS
Kidričevo • Slovo od starega vrtca
Po 43 letih v nove prostore
Čeprav je v ponedeljek skoraj ves dan pomalem rosilo iz oblačnega in temnega neba, se je prav v času popoldanskega slovesa kidričevskih otrok od starega vrtca in ob pohodu v nov vrtec kapljanje z neba ustavilo, kot da bi hotelo povedati, da pozdravlja slovo in nazdravlja novemu začetku.
Zadnji dan v starem in dotrajanem vrtcu, ki je bil sicer ob postavitvi pred več kot štirimi desetletji eden najmodernejših v takratni Jugoslaviji, s pokritimi terasami in celo bazenom, so otroci skupaj z vzgojiteljicami namenili pospravljanju svojih igračk in drugih rekvizitov ter s polnimi naročji pričakali starše, ki so jim vse to pomagali odnesti v novi vrtec.
Slovo je bilo res nekaj posebnega, saj česa takega doslej v ostalih občinah še ni bilo videti. Velikanska množica staršev je pričakala svoje nadobudneže pred vhodom starega vrtca, ki te dni že sameva, potem so sneli tablo z oznako Vrtec Kidričevo s stene, zraven še zastavo, nato
pa se je nepregledno dolga pisana povorka staršev z otroci in igračami pod vodstvom godbenikov začela viti po ulicah naselja do lokacije novogradnje. Ni bilo malo domačinov, ki so skozi okna blokov najprej začudeno, potem pa tudi s kakšno solzo v očesu, ob spominih na svoje otroštvo v tem vrtcu, opazovali mimohod živobarvne parade.
Pred vhodom novega vrtca je sledila še kratka slovesnost, na kateri je starše, vzgojitelje in otroke najprej pozdravila ravnateljica vrtca Nežika Šešo in jim zaželela veliko užitkov, veselja in tudi delovnih uspehov v novih, prostornih, svetlih in sodobnih prostorih vrtca, ki ga bo le-
Nežika Sešo je od župana Jožeta Murka prejela ključe vhodnih vrat novega vrtca.
tos obiskovalo kar 174 otrok, razporejenih v devet skupin, obstaja pa možnost vpisa še ene skupine, saj je v novogra-
Tako se je v ponedeljek popoldne polnimi naročji igračk od starega
Foto: SM
začela odvijati dolga pisana povorka staršev, otrok in zaposlenih s k novemu vrtcu.
dnji na voljo še ena, zaenkrat prazna igralnica, ki bo sicer do nadaljnjega služila za kakšne skupne aktivnosti. Nov kidričevski vrtec, zgrajen ob osnovni šoli, je res vreden ogleda; ob igralnicah za posamezne oddelke ima tudi večjo telovadnico, kjer bodo lahko prvič organizirali tudi skupna srečanja in prireditve vseh oddelkov, kar doslej na stari lokaciji ni bilo možno.
Zadnje dejanje pa je opravil župan Kidričevega Jože Murko, ki je po kratkem pozdravnem nagovoru pred novimi prostori simbolično izročil ključ vhodnih vrat novega vrtca ravnateljici Ne-žiki Šešo, nato pa so kot prvi vstopili otroci ter se skupaj s starši razgledali po prostorih, poiskali svoje nove oddelke, za konec pa nazdravili z otroškim šampanjcem in se posladkali s pecivom.
SM
Podlehnik • Trstenke z bronastimi Gallusovimi značkami
Ustavi se tam, kjer pojo
Ljudske pevke iz Podlehnika, ki so si nadele ime Trstenke, pod vodstvom Lojzke Merc prepevajo že sedmo leto. Minuli petek so v domači vaški dvorani pripravile četrto tradicionalno srečanje ljudskih pevcev in godcev, ob tej priložnosti pa je deset pevk prejelo bronasto Gallusovo značko za svoje kulturno udejstvovanje.
Sestava Trstenk se je sicer zadnji dve leti nekoliko spremenila; od prvih začetkov skupaj pojejo Marica Junger, Tinka Merc, Minka Jus, Anica
Lozinšek, Olga Šega, Kristina Habjanič, Angela Krajnc, Helena Gabrovec, Milka Jelen in Lojzka Merc (vse naštete pevke so tudi prejemnice
Ljudske pevke Trstenke iz Podlehnika prepevajo že sedmo leto; pod vodstvom Lojzke Merc so letos pripravile četrto srečanje ljudskih pevcev in godcev pod naslovom Ustavi se tam, kjer pojo.
bronaste Gallusove značke), v zadnjem letu in pol pa sta se jim pridružili še Danica Jelen in Jožica Trafela.
Trstenke so v letih svojega prepevanja izdale že dve zgoščenki, njihovi načrti pa se pri tem še ne ustavljajo. »Za prihodnjo pomlad načrtujemo izdajo pesmarice ljudskih pesmi, ki smo ji že dale preprost naslov Pesmarica, s podnaslovom Ustavi se tam, kjer pojo. Trenutno poteka akcija zbiranja potrebnih sredstev, ki je zelo uspešna. V pesmarici bo predstavljenih kar 70 besedil ljudskih pesmi, resno pa razmišljamo tudi že o tretji zgoščenki, ki bo najverjetneje ugledala luč sveta čez eno leto,« je povedala Lojzka Merc, ki poleg vodenja poje tudi bas.
Na petkovo prireditev so
Trstenke, ki so zapele dve uvodni pesmi, povabile številne druge ljudske pevce in godce. Tako sta se občinstvu prvič predstavili skupini Pari-dolske korenine s Kozjanskega in Venčeseljske pevke z Zg. Ložnice, ob njih pa so nastopili še: ljudski pevci in godci Stari prijatelji iz Kicarja, pevke ljudskih pesmi s Ptujske Gore, pevci FD Lancova vas, pevke ljudskih pesmi iz Oslu-ševcev, domači ljudski pevci Kopači in Jablovske pevke, pevke FD Lancova vas in mu-zikanti FD Lancova vas.
Merčeva je ob uspeli prireditvi še povedala, da bodo tovrstna srečanja še nadaljevali, saj je to eden od načinov, kako ohranjati kulturno dediščino podeželja.
SM
Tednikova knjigarnica
Mali samouk in Kost - Pahor in Kranjec
Dva pisateljska priimka sta bila te dni v ospredju javne pozornosti: Pahor in Kranjec. Oba jubilanta, rojena in živeča na vsaksebi najbolj oddaljenih koncih dežele. Primorec in Prekmurec. Oba vraščena v literarni spomin in sedanjost ter prihodnost. Sopotnika in razpotnika. Prvi, Boris Pahor (26. 8. 1913 v Trstu), je izjemno čil ustvarjalec in mislec, čigar delo in drža navdušujeta domače in evropske bralce. Drugi, Miško Kranjec (15. 9. 1908, Velika Polana v Prekmurju, umrl 8. 6. 1983 v Ljubljani), je ob stoletnici rojstva znova bolj deležen literarne pozornosti, ki si jo klasik slovenske literature zasluži. Pota literarne zgodovine in književne sedanjosti so vedno tlakovana ne le z umetniško presojo, marveč tudi z drugimi, manj literarnimi elementi, s koloriti časa in prostora, kakor ga soustvarjajo tudi umetnosti priložnostno zavezana vladarska telesa. Kakor koli že, oba, z vsem spoštovanjem navedena avtorja, svojih ustvarjanj nista namenjala otročičem, ki so se šele začeli presedati v šolskih klopeh. Razen dveh čebelic, knjižic iz častitljive štete zbirke, ki nepretrgoma izhaja pri Mladinski knjigi čez šestdeset let. Ravnokar je izšla serija čebelic 2008 in - kakšno naključje: Kje so doma dobri možje je naslov 422. čebelice, ki jo je narisal Peter Škerl in je doslej, če prav pomnim, edino delo za najmlajše bralce urednika, prevajalca in scenarista Zdravka Duše. A nazaj v preteklost!
Čebelica številka 80 je izšla leta 1963 v uredništvu Kristine Bren-kove in z ilustracijami akademskega slikarja Rudija Sakside. Kakor je bil takrat običaj, so čr-no-bele risbe kolorirane, tokrat z oranžno barvo. Pahorjevo slikanico je uredila Kristina Brenko-va, ilustriral pa akademski slikar Rudi Saksida. Natisnjena je z velikimi tiskanimi črkami, le za razlago urednice (K. B.) na zadnji strani so bile uporabljene male tiskane črke. Tako je zapisala urednica: Mali samouk - Josip Godina Verdelski (o katerem nam pripoveduje v tej Čebelici tržaški pisatelj Boris Pahor) je bil doma z Vrdele nad Trstom. Rodil seje leta 1808 v siromašni družini šestnajstih otrok, od katerih jih je osem pomrlo še v otroških letih ob času velike lakote.
Po dolgem moledovanju so že trinajstletnega fantiča slednjič sprejeli v tržaško nedeljsko šolo, kasneje pa še v nemško ljudsko šolo. Nato je študiral gimnazijo v Kopru, Gorici in Ljubljani ter pravo na dunajski univerzi. Izšlo je mnogo njegovih narodopisnih in krajepisnih člankov v vseh tedanjih slovenskih časopisih, znani sta bili njegovi knjigi: Opis in zgodovina Trsta ter Čitanka mladim Slovencem in Slovenkam. Ob stoletnici rojstva so mu na rojstni hiši odkrili spominsko ploščo, leta 1921 pa sojo morali sneti zavoljo groženj italijanskih fašistov.
Krajnčeva Čebelica nosi številko 249 in je izšla leta 1982 v uredništvu Nika Grafenauerja z naslovom Kost, ilustriral jo je Savo Sovre. Pahorjeva zaključuje s pojasnilom, Kranjec pa začenja pojasnjevalno:
To je povestica iz prelepih krajev, ki jim pravimo Slovenske gorice. Tam je premnogo vinogradov. Če vas jeseni zanese v te kraje, je prečudovito in vse zelo veselo. Vrtovi so že porumeneli, izpred hiš z brajd diši zrelo grozdje, na vsakem hribu klopotajo klo-potci...Včasu bratve vedno nasmejana dekleta, kmetje, ki se potikajo po klancih, ker so ga malo preveč potegnili, gospoda, ki v teh časih prihaja sem v vinograde, in naposled tisto prelepo sinje nebo, ki je razpeto nad vso pokrajino, vse to dela jesen pisano, lepo.
Pozimi vsega tega ni Tedaj ostanejo samo valoviti hribi z gozdovi, njivami, s koljem v praznih vinogradih in raztresenimi hišicami po gričih in dolinah. In bledo nebo. Ostane pa tudi revščina.
Da, revščina, ki jeseni niti ni tako opazna...
Pahor opisuje pot revnega dečka iz vasice v Trst, da bi tam prodal siničke in bi si kupil knjigo. Kranjec pa dogodek v razredu, ko je eden izmed bogatejših otrok prinesel neobrano kost v šolo. In otroci so jo skrivaj, pod klopjo grizli, lepo po vrsti, vsak se je malo dotaknil okusa mesa, ki so ga le izjemoma okusili.
Oj, kako bridki, a lepi pripovedi! Preberite ju, avtorjema v čast in slavo.
Liljana Klemenčič
Foto: SM
Foto: SM
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Pogled v zgodovino Ptuja (2.)
Pred 145 leti so bili položeni temelji Narodne čitalnice
Po zbranih 69-ih podpisnikih, so pobudniki ustanovitve čitalnice pridobili soglasje "Okrajne gospodske v Ptuju" o občnem zboru čitalnice. 11. julija 1863 je "C.k. okrajni urad v Ptuju" dovolil, da se lahko 23. julija skliče ustanovni zbor čitalnice, na katerem bodo prijavljeni člani razpravljali o ustanovitvi društva, društvenem odboru in o čitalniških pravilih.
V ta namen je Mihael Herman sklical zavedne Slovence mesta in okolice v gostilno "Mestnega strelišča". V navzočnosti 58-ih članov je zbor 23. julija vodil Herman, zapisniško pa je delo spremljal Božidar Raič. Na skupščini je Jakob Meško razložil "Načrt pravil ptujske narodne čitavnice", po katerem se letna redna skupščina društva sklicuje v maju mesecu oz. izredna na zahtevo petih odbornikov ali 25-ih društvenih članov. Zborovalci so nato 9-članskemu odboru naložili, da po Herma-novem predlogu, vloži na C.k. namestništvo v Gradcu prošnjo za potrditev "Pravil narodne čitavnice na Ptuju", napisana v slovenskem in nemškem jeziku.
Še isti dan je bila prošnja odposlana v Gradec z utemeljitvijo, da naj bi se v čitalnici ob branju časopisov in knjig v slovanskih in drugih jezikih, v razgovorih in ob prirejanju besed - pri ljudstvu, meščanstvu in slovenskem razumništvu po pravilih utrjevala narodna zavest. To pomeni, so zapisali, da se društvo "ne vtika v nikakršne politične zadeve".
27. julija 1863 se je konstruiral prvi čitalniški odbor. Ker je Mihael Herman odklonil predsedniško mesto, je bil za ravnatelja čitalnice izvoljen dr. Avgust Čuček.
Njegov namestnik je postal notar Ivan Schonwetter, tajniške posle je prevzel Mihael Herman, blagajniške pa Ludvik Wracheld. Med člani odbora navedimo še beneficiata, jezikoslovca Oroslava Cafa iz Sv. Troji-
ce v Slovenskih goricah, Jakoba Meška, notarskega koncipienta dr. Antona Mravljaka ter ptujskega kronista in upravnika gradu Ferdinanda Raispa.
Na začetku poti so čitalničar-ji že zadevali na ovire. Pravila ptujske čitalnice so bila uradno potrjena komaj 21. maja naslednje leto. Kaže, da so oblasti zavlačevale, morda zaradi Slovencem naklonjenega Mihaela Hermana in mnenja, da je "v Ptuji ognjišče domorodnega duha na Štajerskem". Možno je tudi, da je ustanoviteljev slovenske čitalnice, vzbujala strah pri narodnih nasprotnikih, ker sicer ne bi bilo potrjeno dokazovati, da se v čitalnici ne berejo slovenski častniki in da je smoter čitalnice le razvijanje duha in napredka. Njeno "početje ni nikakršno kaljenje miru ali snovanje kakih spletk", so pisale Bleiweisove Novice 13. julija 1864. leta.
Zapisati pa moramo, da ptujsko nemštvo prvotno ni nasprotovalo čitalnici. Posamezniki so bili celo njeni člani, saj Nemci svojega kazina še niso imeli. Toda kaj kmalu, ko so se Slovenci na Spodnjem Štajerskem pričeli v ustavni dobi narodnostno prebujati, so jih Nemci skušali nadvladati z močjo svojega kapitala. Predvsem mesta so postala oporišča ponemčevalnega dela, čeprav je njihovo prebivalstvo bilo večinoma slovensko, a so se mnogi prihajajoč z dežele iskat zaslužek, nemočni asimilirali. Ptujsko nemštvo je imelo močno oporo pri dunajski vladi, štajerskem deželnem zboru,
(ZAP, Zbirka muzejskega društva Ptuj, narodna čitalnica Ptuj.)
Slavilna pesem Janeza Zurmana iz Sv. Trojice pri Slatini soustanoviteljem ptujske čitalnice.
okrajnem glavarstvu - skratka v vsem birokratskem aparatu.
Kako je ptujska čitalnica po uradnem soglasju pričela z delom 1. junija 1864 z ok. 120-imi člani, ne sodi več v okvir tega sestavka. Vsekakor je bilo tedaj izrečeno mnogo želja in upov, kot npr.: Novice so 14. septembra 1864 zapisale, da bo prebivalcem Ptuja, naj so slovenskega ali nemškega rodu, čitalnica dajala možnosti, da se "vzajemno spoznavajo in ljubijo". Odvetnik iz Slovenske Bistrice, dr.
Janko Sernec, soustonavitelj Slovenskega naroda in Slovenske Matice, je ob ustanovitvi čitalnice dejal, da "Ptuj od zdaj Slovencem ne bo več tuj kraj, ampak dom, narodno mesto na domači zemlji".
Vendar pot udejanjanja teh upov, kot potrjujejo nadaljnji dogodki, je bila težka in trnava: Na Ptuju se je bil boj za ohranitev slovenstva in ta boj je bil tesno povezan z Narodno čitalnico.
Dr. Ljubica Šuligoj
Mz
''t*	t ¿^¿C^ft flt "t. ^


r £ z^¿'j< ^
^. ^	__ Jr
j/, X ' . "	-S,

1 * .-»V S ftjfji
j ^«M^a ^l^Jfi ■ ;
J.	r ^ -j/fr ,
S O. J. ,
V	^
■i, ■
I-— ^ -	s
(I	«M S* iT ¿H .K*
J t.'	--

uri*..

(ZAP, Zbirka muzejskega društva Ptuj, narodna čitalnica Ptuj.)
Seznam prvih članov ptujske čitalnice.
(ZAP, Zbirka muzejskega društva Ptuj, narodna čitalnica Ptuj.)
Pravila ptujske čitalnice, sprejeta na ustanovnem zboru 23. julija 1863.
Svet je majhen
Predvolilni molk
Pa smo prišli do konca. Ta članek izhaja dan pred predvolilnim molkom, in ker nam ni dovoljeno neposredno vplivati na volivce, bomo le površno razglabljali o volilnih napovedih, s katerimi so nas do danes dobesedno bombardirali vsi mediji, oziroma o kvaliteti pravkar zaključene volilne kampanje.
Roko na srce: nobena stranka se ni izkazala za izvirno. Plakati socialdemokratov in Liberalne demokracije niso bili hvaležni do Pahorjeve in Kresalove lepote, SDS je kazala na vsakem svojega vodja, Zares se je igrala z reševanjem osnovnošolskih labirintov, Nova Slovenija je prikazala le eno polje, Desusa ni bilo videti, Lipa pa je pokazala, kako trije parlamentarci samozavestno korakajo ... verjetno iz Državnega zbora.
Med vsemi oglasi me je najbolj presenetilo Janševo radijsko sporočilo, v katerem si, v nasprotju z vsemi načeli marketinga in političnimi običaji, vodja Slovenske demokratske stranke vzame kar dve minuti in osem sekund časa, da našteje vse, kar je njegova vlada dosegla v zadnjem mandatu. V nobenem stavku pa ni omenil vojaških nabav, kar pa je edina tema, o kateri smo res slišali veliko, preveč, v zadnjih tednih. Afera, ki bo zagotovo ostala tako kot vse prejšnje afere, povezane z Ministrstvom za obrambo, brez resnejšega epiloga, je bila strateška napaka opozicije, s katero je Janezu Janši verjetno, nehote, zagotovila še en mandat. Slovenci politično obožujejo, nagrajujejo žrtve in Janša je takšna stanja znal vedno dobro izkoristiti.
Poglobljen, žal, v tako nizek nivo politične debate, ki bi morala pred volitvami potekati vsaj na ravni različnih pogledov na gospodarstvo, morebitnih ukrepov v vezi s prihajajočo krizo, težav našega davčnega sistema, razlogov za uvedbo davka na nepremičnine (o katerem, sem prepričan, razmišljajo vse stranke!) ali možnostih za ustanovitev prijaznega okolja za rast malih-srednjih podjetij, sem bil prepričan, da nas v tujini res prepoznajo še samo v povezavi z napačnimi vojaškimi nabavami, nad katerimi je blestela pred mesci preklicana odločitev o transportnem letalu CASA, ki je popolnoma neustrezno za naše potrebe.
Iz tako negativne slike me je prebudil znani italijanski menedžer, ki me je sredi prijetnega sončnega dneva, medtem ko sva uživala okusno kosilo pred hišo Julije v Veroni, vprašal o morebitnih rezultatih zaparlamentar-ne stranke in kaj lahko pričakuje ormoški župan Alojz Sok, ki se je v zadnjem mandatu trudil z reševanjem tovarne sladkorja. Ostal sem brez besed. Moral sem skočiti čez mejo, da meje nekdo, ki mu je naša vsakdanja politika popolnoma tuja, vprašal nekaj pametnega, nekaj bistvenega, nekaj natančnega, o čemer se je govorilo tudi v Evropi, ne da bi bilo vezano na oklepnike Patria. Vesel, da imajo v tujini o nas lepšo predstavo, kot jo imamo sami o sebi, sem odgovoril, da se tokrat Nova Slovenija verjetno res ne bo uspela prebiti v Državni zbor, da ne glede na rezultat stranka nujno potrebuje zamenjavo vodilnega človeka, od katerega se bodo morali člani z vizijo čimprej osamosvojiti, ampak da je v resnici največji poraženec volitev vodja socialdemokratov, ki bo igral v senci Golobiča in Kučana v primeru zmage, v senci Janše v primeru velike koalicije ali pa celo izgubil še zadnjo priložnost, potem ko se je pred letom dni odrekel predsedniškim volitvam, če desnica sestavi vlado s pomočjo SNS.
Škoda, da so naši politiki izpustili še eno priložnost, da bi se izkazali z argumenti. Kot ponavadi se bodo borili za povišanje pokojnin, za boljše plače, proti vplivu politike na medije in proti lakoti po svetu, ampak vse, kar smo si želeli slišati v zadnjih tednih, je bilo precej manj preprosto: na primer, kako lahko Slovenija izkoristi v naslednjih štirih letih zagon svoje ekonomije, da ne bi padla v recesijo, zakaj imajo banke in zavarovalnice, v katerih država še vedno drži kontrolni delež, daleč najslabše pogoje za stranke od vseh ostalih, kakšni konkretni projekti lahko zagotovijo nova delovna mesta na našem območju, kako bodo vplivale regije na naše vsakdanje življenje, če bodo končno uvedene, kako pomagati pri ustanavljanju novih podjetij in kako preprečiti škodo, ki nastane pri celotni zamenjavi vodilnih mest pri vsaki zamenjavi oblasti.
Verjetno bi na vsa ta vprašanja dobili jasne odgovore, če ne bi imeli kandidati na razpolago premalo časa in danes ne bi napočil predvolilni molk. Čez štiri leta bodo zagotovo pripravljeni na bolj konkretna soočenja. Kajti naša demokracija še ni polnoletna.
Laris Gaiser
Svetinje • Ta konec tedna kulturno in zabavno
Vabijo na 11. Praznik trgatve
Letošnji Praznik trgatve se bo pričel z večerom duhovne glasbe v četrtek, 18. septembra, so povedali na nedavni tiskovni konferenci,kjer so predstavili še ostale prireditve.
Kot je povedal Franc Polič, predsednik Turistično kulturnega društva Ivanjkovci, bodo v petek pripravili sprejem za sponzorje in pokrovitelje, s pomočjo katerih vsako leto izdajo zbornik. To bo priložnost za druženje, poslovne stike in za zahvalo, saj so se sponzorstvu odzvali že četrtič. Osrednje prireditve se bodo odvijale v soboto, ko se bo med 14. in 19. uro zvrstil kulturni program, zabavni del prireditve pa se prične ob 19. in traja do 2. ure zjutraj. Prvi del organizira TKD Ivanjkovci, drugi del pa bo izpeljala družba Ho-lermuos, ki organizacijsko in finančno poskrbi za zabavo s skupinama Katrca in Turbo angels. V popoldanskem delu programa bo potekalo tudi tekmovanje v kuhanju lovskega golaža, prijavljenih je že pet ekip. Ponovil se bo tudi Lov na prleški zaklad, ki ga organizirajo skupaj z Radiem Prlek. Dve skupini bosta iskali znamenitosti, ki jih želijo predstaviti javnosti. Ekipa šteje dva tekmovalca na kolesih, ki ju spremlja novinar radia in se v živo javljajo v program. Popoldne bo oživela kmečka vinska tržnica, na kateri se bodo predstavili vinogradniki, izdelki iz
krušne peči, izdelki domače obrti, tam pa se bo odvijal tudi kulturni program starih običajev. Najavljen je bogat kulturni program, na koncu pa bodo razglasili še najlepši kraj v KS Ivanjkovci.
Drago Slavinec, predsednik KS Ivanjkovci, je povedal, da so se na prireditev pripravljali že od pomladi. Zadovoljen je, ker so ljudje pripravljeni toliko delati, saj imajo v drugih okoljih z neaktivnostjo ljudi velike probleme, pri njih pa ne. Vse se je začelo s postavitvijo klopotca, ko so začrtali pot, po kateri bodo hodili naslednjih malo več kot mesec dni. Mladi so se v tem mesecu lahko uveljavljali v športnih in vaških igrah, pozornost pa so namenili tudi starejšim in jim priredili srečanje. Predsednik je izpostavil še tri akcije, v katerih se je pokazalo, da se z dobro voljo in malo prostovoljnega dela da veliko narediti za kraj. Akcije o potekale skupaj s TKD Ivanjkovci. Prostovoljci so pod vodstvom Jožeta Pola-ka brezplačno preuredili elektriko v dvorani krajanov in se pri tem še prijetno družili. Uredili so črno pot, ki je bila že dobro urejena, vendar so jo letošnja neurja zelo načela. Pri tem so jim pomagali tudi
Janez Gorgner, Franc Polič, Drago Slavinec ter mag. Karmen Stumberger so predstavili letošnje prireditve ob prazniku trgatve in trende razvoja turizma v občini.
traktoristi. V tretji akciji pa so očistili pokopališče, Jože Munda pa je uredil prevoz. S Praznikom trgatve se prireditve ob prazniku KS Ivanjkovci uradno zaključijo, veselje pa se bo preselilo v domove, kjer se bodo počasi začele trgatve, je zaključil Drago Sla-vinec.
Dekan Janez Görgner
je predstavil večer duhovne glasbe, na katerem bo osrednja gostja Anita Kralj, nastopila pa bosta tudi ansambel Prlekija in pevsko društvo Kapljica z vokalno in instrumentalno zasedbo. Povedal je, da gre za kulturno prireditev z duhovno dimenzijo, ki se lepo vklopi v program prireditev.
Mag. Karmen Štumber-
ger je predstavila trend razvoja turizma na področju občine Ormož, pri čemer je poudarek na kakovosti, stvarnosti, udobju, obiskovalci iščejo animacijske sprostitve-ne elemente. Prireditve so oblikovane glede na letni čas, spremljajo jih običaji, pri tem pa igrajo pomembno vlogo
tudi urejena prometna povezava, vključevanje kulture, zgodovine, naravnih znamenitosti. V organizacijski shemi turizma gre za prepletanje partnerstva različnih ustanov. »Če želimo biti uspešni, moramo delati z roko v roki s predstavniki javnega-prosto-voljnega-zasebnega sektorja. Prizadevanje Občine Ormož za razvoj turizma se kaže v skrbi za kulturno dediščino, gre za obnovo premične in nepremične kulturne dediščine, podpirajo se programi v športu, vključeni smo v projekt za spodbujanje kmetijstva, lokalne akcijske skupine, kjer se bo spodbujalo razvoj podeželskega gospodarstva. Zelo pomembno je tudi spodbujanje malega gospodarstva in spodbujanje zaposljivosti na področju turizma. Občina vsako leto sofinancira programe turističnih društev, ker so del pomembne promocijske in informativne dejavnosti, spodbujajo lokalno prebivalstvo, usmerjajo podmladek. Poleg tega pa občina podpira tudi druge prireditve, kot so martinova-nje, pustovanje, tradicionalni sejmi, delovanje TIC.«
Omenila je še lokalno vodniško službo, ki se uspešno vključuje v turistično dogajanje. Sodelovali so tudi v razpisu Moja dežela lepa in gostoljubna, posredovanih je bilo kar nekaj predlogov za ocenjevanje, za prihodnje leto pa so v ocenjevanje izletniških krajev predlagali Svetinje in Kog. V pripravi je tudi več projektov skupaj z Avstrijo in Hrvaško s poudarkom na vinskih cestah in kolesarskih poteh.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ormož • Sejem prostega časa
Številni zanimivi športi
Gimnazija Ormož in Sokolska zveza Slovenije sta v sodelovanju z ormoškimi klubi in društvi minulo soboto pripravili vsakoletni sejem prostega časa, ki so ga letos podnaslovili S športom je življenje lepše 2008. Projekt je podprlo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport.
Prireditev je potekala letos že četrtič in v letu, ko Gimnazija Ormož praznuje svojo 10-letnico, so k sodelovanju povabili Sokolsko zvezo Slo-
venije s katero so pripravili malo obširnejši program - in to na novem prizorišču: prireditev se je iz Mestne grabe preselila na Kerenčičev trg
in na več prizorišč po mestu. Poleg ponudbe domačih klubov in društev so predstavili športe, ki jih gojijo v sosednjih krajih, skupno 23
športnih disciplin, nekaterih otroci in starši še ne poznajo tako dobro ter ne vedo, da jih je mogoče trenirati v okoliških krajih. Številne športe so predstavniki klubov predstavili s krajšo demonstracijo, na stojnicah, ki so bile razporejene okoli prizorišča, pa so razstavili propagandni material in bili na voljo za vprašanja
zainteresiranih. Ker vseh disciplin niso mogli predstaviti z demonstracijo, so jih predstavili z letaki, na katerih so natančno zapisali značilnosti športa in kje v naši najbližji okolici se je mogoče z njim ukvarjati.
Med ponudbo športov je bilo tudi nekaj novih. Recimo hoja po vrvi je zelo atraktiven šport, ki se na začetku izvaja na 15 ali 20 centimetrih od tal, konča pa se lahko v visokem gorovju nad prepadi. V zmerni varianti je šport primeren kot priprava za bordanje, saj je potrebno veliko spretnosti in občutka za ravnotežje. V večjih mestih vrvi napenjajo kar po parkih. Zelo atraktivna je tudi bossa ball - odbojka, ki se igra na veliki, 1 meter
Slack line ali hoja po vrveh - zares zabavno
Foto: vki
Foto: vki Bojana Moravec si želi boljšega odziva tistih, ki jim je prireditev namenjena.
visoki napihnjeni blazini. Žal igre niso mogli demonstrirati, ker niso imeli primernega prostora, blazina je namreč zelo občutljiva. Veliko zabave je mogoče najti tudi v frizbi klubu, kjer izvajajo vragolije s frizbijem.
Glavna organizatorica Bojana Moravec je povedala, da so letos prireditev postavili v začetek šolskega leta, saj so pričakovali večji interes otrok in staršev. Žal je bilo vreme precej kislo, odziv tistih, ki jim je bila prireditev namenjena, pa majhen.
Kot je povedala organiza-torica, na Gimnaziji Ormož poskušajo dijakom približati čim več športov, predvsem takšnih, s katerimi se bodo mladi lahko ukvarjali vse življenje. Namen prireditve je potegniti otroke od računalnika in televizije v smer namernega aktivnega preživljanja prostega časa. „Sedeč način življenja se pri otrocih zelo opazi, neradi se gibajo, so nemotivirani in s tremi urami športne vzgoje na teden se ne da popraviti vse škode, ki je narejena ob sedečem načinu življenja. V Ormožu je ponudba športnih dejavnostih za odrasle bolj slaba, so pa zato pestre možnosti v sosednjih krajih - vaterpolo, plavanje, ai-kido, joga. Vsi gostujoči klubi so izrazili tudi pripravljenost delovanja v Ormožu ob primernem številu vadečih." Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Dejan Zavec
Jackson Osei Bonsu je že preteklost
Stran 16
Padalstvo
Jurič nepremagljiv na domačem nebu
Stran 16
Kolesarstvo
Ptujčani na SP z rekordno udeležbo
Stran 17
Tenis
Urh še drugič do konca
Stran 17
30 let MNZ Ptuj
»Prvi zapisi segajo v leto 1925«
Strani 19
Nogomet
Aleš Jurčec novi trener Holermuos Ormoža
Strani 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
<¡J->oílulajt¿ ñaí na íu¿toun¿m íjibtu!
RADIOPTUJ
tea- afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Na Ptuj prihajajo državni prvaki
Slovenski nogometni prvo-ligaši se bodo po odigranih tekmah osmine finala pokala Slovenije ta konec tedna spet borili za prvenstvene točke.
Ptujčani so imeli ob Ajdovcih najdaljši reprezentančni odmor, saj tekme 8. kroga zaradi burje v Ajdovščini niso odigrali (tekma bo na sporedu v sredo, 1. oktobra). Po sredinem pokalnem porazu v Gorici prihaja v nedeljo na ptujski Mestni stadion nova visoka ovira - državni prvaki iz Domžal. Slednji so v sredo doživeli še težji poraz kot Drava: na domačem igrišču jih je izločila zadnjeuvrščena ekipa 2. SNL - Livar. Tako Domžale kot Labod Drava sta tekmi končali z desetimi možmi na igrišču, prvi brez Jovana Vi-doviča, drugi brez Uroša Jan-koviča.
Ptujski trener Ljubinko Dru-lovič bo imel počasi spet na razpolago vse igralce, saj se po poškodbah vračata še Mario Lucas Horvat in Igor Rade-tič, ki sta bila odsotna dalj časa. »Neprijetna poškodba je že skoraj povsem sanirana, zato lahko normalno treniram. Seveda je trener tisti, ki odloča, kdaj me bo spet uvrstil med 18 nogometašev, ki so prijavljeni za tekmo, sam pa upam, da bo to že kmalu,« je povedal Igor Radetič. Ptujski kapetan Sead Zilič opozarja na to, da morajo
Labod Drava - Domžale,
nedelja, 21. 9., ob 16.00 na Ptuju
Foto: Črtomir Goznik
Javier Antonio Grbec (Labod Drava, modri dres) je v sredo začel pokalno tekmo proti Gorici v začetni enajsterici.
v nedeljo igrati bistveno bolje kot v sredo. »V sredo smo v polju sicer igrali lepo, a pravega učinka ni bilo. Če hočemo proti Domžalam doseči ugoden izid, moramo odigrati bistveno boljšo tekmo, vsaj takšno, kot proti Kopru doma,« je napovedal Zilič.
Statistika iz prejšnje sezone je povsem na strani Domžal, saj so v štirih medsebojnih tekmah slavili kar trikrat, enkrat pa se je tekma končala neodločeno. Še vedno imamo v spominu tekmo zadnjega kroga, ki so jo Ptujčani odigrali brez pravega naboja in so jo izgu-
Rezultati medsebojnih tekem Drave in Domžal v preteklem prvenstvu:
9. krog: Domžale - Drava 4:1 (Žeželj, 3x Zahora; Kmetec)) 18. krog: Drava - Domžale 0:0 27. krog: Domžale - Drava 2:1 (2x Zahora; Kmetec) 36. krog: Drava - Domžale 0:6 (Kirm, 2x Zahora, Žinko, Benko, Ju-sufi)
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 9. kroga: sobota, 20. 9., ob 16.00: Interblock - Maribor, Koper - MIK CM Celje; ob 18.00: Hit Gorica - Primorje; ob 20.00: Rudar Velenje - Nafta Lendava; nedelja, ob 16.00: Labod Drava Ptuj - Domžale.
Preložena tekma 8. kroga med Primorjem in Dravo, ki je bila na sporedu v nedeljo, 14. septembra, se bo odigrala v sredo, 1. oktobra.
bili z 0:6. Morda lahko tokrat pričakujejo več, saj v moštvu Domžal ni več Daria Zahore, ki je ptujskega vratarja Murka v prejšnjem prvenstvu premagal kar šestkrat.
V 9. krogu je na sporedu še več zanimivih obračunov, izstopa pa ljubljansko-mariborski derbi. Bogati Interblock se obupno trudi prekiniti negativni niz, Maribor pa je po besedah njihovega športnega direktorja Zlatka Zahoviča institucija, ki vedno razmišlja samo o zma-
gah. Zelo zanimivo tekmo lahko gledalci pričakujejo tudi v Gorici, kjer se bosta v primorskem derbiju srečala Gorica in Primorje. Zadnjega mesta na lestvici se želi znebiti tudi Koper, ki tokrat gosti Celjane: le-ti niso okusili slasti zmage že šest krogov. Lendavčani so doslej vseh pet zmag dosegli na domačem igrišču, v gosteh pa so osvojili le točko. Lahko tokrat osvojijo kaj več?
JM
1. DOMŽALE	8	5	3	0	14:4	18
2. NAFTA	8	5	1	2	11:9	16
3. MARIBOR	8	4	3	1	20:15	15
4. RUDAR VELENJE	8	3	1	4	11:10	10
5. LABOD DRAVA	7	3	1	3	10:11	10
6. MIK CM CELJE	8	2	4	2	10:8	10
7. PRIMORJE	7	2	3	2	11:10	9
8. HIT GORICA	8	2	1	5	11:18	7
9. INTERBLOCK	8	1	3	4	8:14	6
10. KOPER	8	1	2	5	8:15	5
Najboljši strelci: 7 zadetkov: Edin Junuzovič (Rudar Velenje); 5 zadetkov:
Marcos Morales Tavares (Maribor); 4 zadetki: Marko Drevenšek (Labod Drava), Dario Zahora (Interblock); 3 zadetki: Etien Velikonja (HIT Gorica), Dalibor Volaš, Zoran Pavlovič (oba Maribor), Jože Benko, Mitja Zatkovič (oba Domžale), Nedzbedin Selimi (Primorje).
Foto: Črtomir Goznik
V četrtek so se nogometaši Labod Drave priključili akciji VDC Sožitje in z njihovo novoustanovljeno nogometno ekipo odigrali prijateljsko srečanje; le-to je varovancem Sožitja ogromno pomenilo.
Nogomet • Pokal Hervis
Poraza Labod Drave in Zavrča, senzacija v Domžalah
V	srečanjih osmine finala slovenskega nogometnega pokalnega tekmovanja so največje presenečenje pripravili nogometaši Livarja, ki so v Domžalah premagali vodeče moštvo 1. SNL. Nogometaši Rudarja iz Velenja so večino tekme igrali z desetimi igralci (v 26. minuti je bil izključen Junuzovič), a so vendarle uspeli premagati Celjane.
REZULTATI 1/8 FINALA SLOVENSKEGA NOGOMETNEGA POKALA: Primorje - Zavrč 5:0 (2:0), HIT Gorica - Labod Drava 2:1 (2:1), Luka Koper - Olimpija 4:2 (1:1) po streljanju z 11 m, Mura 05 - Maribor 1:3 (1:1), Rudar Velenje - MIK CM Celje 2:1 (1:0), Domžale - Livar 1:4 (0:2), Krka - Nafta 1:3 (0:2), Bonifika Izola - Interblock 1:2 (0:0)
Primorje - Zavrč 5:0 (2:0)
STRELCI: 1:0 Selimi (39), 2:0 Šaranovič (43), 3:0 Selimi (80), 4:0 Džuzdanovič (83), 5:0 Mlakar (90)
ZAVRČ: D. Golob, Kokot, Kramberger, Šterbal, Gabrovec, Ru-mež, F. Fridl, Kuserbanj, Bratkovič, M. Golob, Murat. Trener: Miran Emeršič.
V	Ajdovščini so nogometaši Zavrča s porazom proti domači prvoligaški ekipi Primorja sklenili letošnje nastopanje v pokalu Hervis. Gostje so se dobro upirali, žal pa so v zadnjih šestih minutah prvega polčasa prejeli dva zadetka.
V	nadaljevanju je Matej Murat zamudil dve priložnosti za znižanje rezultata, nogometaši Primorja pa so v zadnjih desetih minutah dosegli še tri zadetke in se po pričakovanjih uvrstili v nadaljnji krog nogometnega pokalnega tekmovanja. Enotna ocena vseh spremljevalcev tekme je bila, da je poraz Zavrča previsok, saj so bili v precejšnjem delu srečanja enakovredni domačinom.
HIT Gorica - Labod Drava 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Bukič (7), 1:1 Drevenšek (32), 2:1 Osterc (33)
LABOD DRAVA: Murko, Fernandes, Grižonič, Drevenšek, Ogu (od 79. Kronaveter), Halilovič, Kelenc, Grbec (od 57. Zilič), Bošnjak (od 65. Semler), Andelkovič, Jankovič. Trener: Ljubinko Drulovič.
Ptujčani so gostovali v Novi Gorici ter se z minimalnim porazom poslovili od letošnjega pokalnega tekmovanja. Praktično se je vse najbolj pomembno zgodilo v prvem polčasu, ko so padli trije zadetki. Domačini so takoj na začetku povedli, nato je Marko Drevenšek v svojem letošnjem slogu rezultat izenačil. Veselje gostov iz Ptuja pa ni trajalo dolgo, saj so Goričani že v naslednjem napadu ponovno prešli v vodstvo z zadetkom izkušenega Milana Osterca. V sredini drugega polčasa so dravaši ostali še brez izključenega Jankoviča, kar jim je nalogo izenačenja še dodatno otežilo, z desetimi igralci na igrišču si pravih priložnosti niso uspeli pripraviti, tako da je zmaga zasluženo ostala v Novi Gorici.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Zavrča (na sliki Denis Kuserbanj) so v osmini finala Pokala Hervis morali priznati premoč prvoligaški ekipi Primorja.
Rokomet • RK Jeruzalem Ormož
Ormoški rokometasi z novim (starim) generalnim sponzorjem
V prostorih vinske kleti VVS Jeruzalem sta v ponedeljek sponzorsko pogodbo podpisala Rokometni klub Ormož in VVS, d. d., Jeruzalem Ormož. Slednje bo ormoškemu klubu kot generalni sponzor pomagalo še naslednji dve leti, pogodbo pa sta podpisala predsednik ormoških rokometašev Martin Hebar in direktor VVS Jeruzalem d.d. Ivan Se-rec: »Razlogov za sodelovanje je več. Prvi je marketinške narave, saj je v pogodbi sami opredeljeno, da rokometni klub Ormož nosi ime naše blagovne znamke, Jeruzalem Ormož. S tem, ko nastopajo po Sloveniji in izven meja naše države, ormoški rokometaši pro-movirajo našo krovno blagovno znamko. Sam ocenjujem, da podjetje, ki živi in deluje v nekem okolju, mora tudi samo
posredno pomagati in vračati v lastno okolje. Mi smo se odločili, da vračamo preko športa. S tem sponzorstvom tudi vzpodbujamo športni duh pri mladih od tistih najmlajših do profesionalne 1. A-lige, ki jo igra Rokometni klub Jeruzalem Ormož," je po podpisu pogodbe dejal Ivan Serec, direktor VVS Jeruzalem, d. d.
Z novim dvoletnim sodelovanjem so več kot zadovoljni tudi ormoški rokometaši: »Podpis pogodbe za nas pomeni, da na nek način lahko normalno delujemo z vsemi mlajšimi selekcijami, predvsem pa s člansko zasedbo. Veseli nas, da smo s svojim delom in nastopi spet upravičili zaupanje generalnega sponzorja. Izrazi ormoški vinarji' in jeruzalemčki' so že ponarodeli. Če je Celje znano po rokometu in pivu, je mesto
Ivan Serec (direktor VVS Jeruzalem, d. d.) in Martin Hebar (predsednik RK Ormož) ob podpisu pogodbe
Ormož in podjetje Jeruzalem po kakovostnem vinu in kakovostnem rokometu,« je še dodal predsednik Rokometnega
kluba Jeruzalem Ormož Martin Hebar. Višina pogodbe zaradi poslovne skrivnosti ni znana.
Uroš Krstič
Padalstvo • 30. ptujski pokal
Jurič nepremagljiv na domačem nebu
Minuli konec tedna je na letališču v Moškanjcih potekal tradicionalni, že 30. ptujski padalski pokal v skokih na cilj. Tudi letos so Ptujčani gostili padalce iz kar šestih držav, in sicer iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Avstrije, Italije, Švedske in Slovenje. Da je bilo tekmovanje še toliko bolj zanimivo, je poskrbelo vreme, ki se je spreminjalo iz ure v uro. Tekmovalci so morali prikazati svoje znanje in spretnosti v vseh možnih pogojih, in sicer v močnem vetru, turbulenci, popolnem brezvetrju, pa tudi v dežni plohi.
Najbolje se je v težkih in nepredvidljivih pogojih znašel domačin Milan Jurič, ki je tekmecem napovedal oster boj že v prvi seriji z delitvijo prvega mesta. V tretji seriji je prevzel vodstvo ter svojo prednost do konca samo še povečeval. Zmagal je s pičlimi tremi kazenskimi centimetri, drugo in tretje mesto pa sta zasedla kolega iz Lesc Jurij Kozjek s šestimi in Matej Bečan s sedmimi kazenskimi centimetri.
V ženski kategoriji je po pričakovanju na najvišjo stopnico
Moška ekipa Ptuja
stopila Maja Sajovic iz Lesc, druga je bila predstavnica iz Avstrije Angelika Huhs, odlično tretje mesto pa je zasedla mlada padalka Aerokluba Ptuj Anja Cuš.
V ekipni uvrstitvi je za najvišje mesto potekal oster boj, v katerem pa so morali domačini, po tem ko so do pete serije vo-
dili, priznati premoč padalskih kolegov iz Lesc. Na tretjem mestu so pristali padalci iz Aero-kluba Belluno iz Italije. Ptujsko padalsko ekipo so sestavljali: Peter Balta, Boris Janžeko-vič, Milan Jurič, Mirko Vršič in Tonček Gregorič.
Letos je pred ptujskimi padalci ostalo še finalno tekmova-
nje Svetovnega pokala v skokih na cilj, ki bo potekalo 26, 27. in 28 septembra v Švici. Ptujčani trenutno zasedajo v skupnem seštevku osmo mesto po petih tekmovanjih, a imajo odprte možnosti za pridobitev kakšnega mesta z dobro predstavo v Švici.
UR
Boks • Dejan Zavec
Jackson Osei Bonsu je že preteklost
Novice, ki se nanašajo na našega profesionalnega boksarja Dejana Zavca, se spreminjajo iz tedna v teden. Na žalost je bilo med njimi v zadnjem času precej negativnih. Čeprav smo pred časom napovedovali, da je pogodba za dvoboj za naslov evropskega prvaka z Belgijcem Jacksonom Osei Bonsum že podpisana, je tudi v tem primeru prišlo do odpovedi. Razlog je povsem preprost: Belgijec je pred dnevi izgubil naslov po porazu s Poljakom Jackiewic-zem.
Dejan nam je v telefonskem pogovoru iz Nemčije novico potrdil. »Zame je Jackson Osei Bonsu že preteklost, sedaj so že aktualne druge stvari, o katerih pa ne želim v tem trenutku še nič napovedovati, saj se je že prevečkrat zgodilo, da so se mlini zaradi raznih dogovorov managerjev zavrteli v povsem drugo smer,« je dejal Dejan Za-vec, ki bo v Nemčiji ostal še nekaj časa.
Iz neuradnih virov smo vendarle izvedeli, da je trenutno najaktualnejša zadeva dvoboj
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec
za prvega izzivalca (elimina-torja) svetovnega prvaka po verziji IBF. Če so naše informacije pravilne, se bo Dejan sredi novembra v Južnoafriški republiki pomeril z domačinom Isaacom Hlatswayom (30 dvobojev, 28 zmag, 10 s k. o., 1 poraz), ki na lestvici IBF trenutno zaseda 6. mesto (Dejan je 11.).
Jože Mohorič
Športno plezanje
Mina za las ob finale
V švicarskem Bernu je konec tedna potekala letošnja 3. tekma za svetovni pokal. Po odličnih dosežkih na mastersih v Franciji (Serre Chevaliere - 1. mesto) in Italiji (Arc Rock Master - 3. mesto) je ptujska plezalka Mina Markovič tudi na tej tekmi sodila v krog favoritinj za visoka mesta.
A so se pričakovanja tokrat izkazala za prevelika, saj se Mina ni uvrstila v finale, kjer nastopa 8 najboljših plezalk. Najprej je v kvalifikacijah splezala dovolj visoko, da se je uvrstila v polfinale, tam pa ji je le za kanček zmanjkalo sreče in je ostala zunaj finala, na 13. mestu. Da je zunaj finala ostala le za minimalno, dovolj zgovorno pove podatek, da se je tekmovalka z višino 29 uvrstila v finale, Mina pa z rezultatom 29- ne.
Zato pa je toliko bolje plezala Maja Vidmar, ki se je po poškodbi vrnila v vrhunsko formo in je zmagala že na prvi tekmi svetovnega pokala v tej
Mina Markovič
sezoni, na kateri je nastopila. V skupnem seštevku je na vrhu mlada, 16-letna Avstrijka Johanna Ernst (280 točk), slovenske tekmovalke pa zasedajo naslednje uvrstitve: 3. Natalija Gros (154), 5. Mina Markovič (131), 11. Maja Vidmar (100).
JM
Športne novičke
Rokomet •
Prijateljska tekma: V. Nedelja - Gorišnica 26:33 (9:14)
V. Nedelja: Meško 2, Cimerman 4 (2), Kvar 1, Orešnik, M. Horvat 3, Bez-jak, Veselko 1, Kneževič 1, Škripec, Krabonja 5 (1), Tušak 5, Kumer 4, Munda, Kovačec, Preac, Hržič. Trener: Samo Trofenik.
Gorišnica: Petek 10, Matjašič 1, Zorli 1, Šoštarič 1, Valenko 2 (1), Ar-nuš 2, Preac 1, Lozinšek 2, Štuhec 2, Marin, Dimec 1, Peček 7, D. Horvat 2, Majcenovič, Bratuša, Šterbal, Žuran. Trener: Darko Žnidarič
Sedemmetrovke: V. Nedelja 4/3; Gorišnica 1/1.
Izključitve: V. Nedelja 2; Gorišnica 18 minut.
Rokometaši Velike Nedelje so v šestih dneh odigrali tri pripravljalne tekme; po zmagah nad Gorišnico in Radgono so tokrat na povratnem srečanju s 1. B-ligašem morali priznati premoč tekmecem. Gostitelji so nastopili brez poškodovanega Vente in Hanželiča. Trener Samo Trofenik bo brez odličnega strelca Vente ostal kar precej časa, saj je poškodba resnejše narave. Izid je bil do rezultata 4:4 izenačen, nato pa so vse vajeti igre v svoje roke prevzeli rokometaši Gorišnice, ki so si do odmora že ustvarili pet zadetkov prednosti (14:9). V 1. polčasu je pri gostih blestel Petek, ki se je kar sedemkrat vpisal med strelce. V nadaljevanju Gorišnica ni popustila in je držala prednost sedmih do osmih golov. Gostitelji so v napadu storili preveč tehničnih napak, obramba tokrat ni delovala, tako da se je kar trinajst gostujočih rokometašev vpisalo med strelce.
UK
Rokomet •
Starejši dečki B: prestižna zmaga Ptujčanov
Mladi ptujski rokometaši, sicer državni podprvaki, so se že v 1. krogu nove sezone srečali z ekipo Celja. V prestižni tekmi so pokazali, da so na pravi poti, da ponovijo lanski uspeh. Medtem ko so bili v prvem polčasu, že od rezultata 1:1, ves čas v vodstvu, tudi za šest golov (14:8), so v začetku drugega polčasa obstali in renomiranemu nasprotniku dovolili delni izid 4:0 in hitro izenačenje na 18:18. Po tem nervoznem obdobju so s spremembo taktike v obrambi dosegli, da so nasprotniki izvedli nekaj slabih strelov na gol, kar je dobro izkoristil vratar Valentin Zupanič in podal žoge v hitre protinapade. Ob koncu tekme je razlika znašala že 10 golov. Pri ekipi Drave je bila odlična
realizacija strelov na gol, znašala je kar neverjetnih 80 %. Strelsko je izstopal Davorin Levanič, ki ga nasprotniki niso znali ustaviti in je dosegel 18 zadetkov.
RK DRAVA - RK ZLATOROG CELJE 37:28 (18:14)
RK DRAVA: Valentin Zupanič, Luka Reisman 4, Mario Kenda 2, Marko Žuran, Martin Vrbančič 5, Teo Prapotnik, Luka Haložan, Nejc Korošec 2, Blaž Kuhar 1, Davorin Levanič 18 (5), Filip Jerenec, Rok Šalamun 5. Trenerja: Milan Baklan in Ladislav Sabo.
Danilo Klajnšek
Po zdravje v center Zdravo
Poletje so bliža koncu, s tem pa tudi nekatere možnosti vadbe in športnih aktivnosti na prostem. V fitnes centru Zdravo na Ptuju so
Spinning - kolesarjenje ob glasbi in raznih vajah
prejšnji teden pričeli novo vadbeno sezono. V ta namen so pripravili teden odprtih vrat, kjer so ponujali razne brezplačne aktivnosti. Te so tudi teoretično podprli z dvema predavanjema o zdravem načinu prehranjevanja ter zdravem izgubljanju teže med in negi kože med shujševal-nimi programi. V soboto so ponudili še promocijsko aerobno vadbo aero boks, bos, freestyler in spinning, ki jih izvajajo tudi v rednem programu. »Z odzivom smo zadovoljni, čeprav večina udeležencev naš center redno obiskuje. September je sicer čas, ko se ljudje počasi vračajo v normalni delovni in rekreacijski ritem. Zaenkrat je še v našem vadbenem centru bolj umirjeno, a pričakujemo, da se bodo programi počasi napolnili,« je povedala strokovna vodja centra Zdravo, Barbara Varvoda Matjašič. Za september so pripravili zelo pester program, ki ga bodo nadaljevali s tako imenovano »preobrazbo«.
UG
Atletika • DP za pionirje
Tri kolajne v skokih
Minuli konec tedna, v soboto in nedeljo, je v Kopru potekalo državno prvenstvo v vseh treh pionirskih kategorijah: do 12 let (U12), do 14 let (U14) in do 16 let (U16). Množično obiskano tekmovanje je pokvarila burja z dežjem in prenizkimi temperaturami za ta letni čas. Kljub vsemu pa so naraščajniki iz okoli tridesetih slovenskih klubov dosegali rezultate na visokem nivoju. Odpravi Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj je uspelo osvojiti tri kolajne. Dve bronasti je prispevala Nastja Klanjšek (U16) v skoku v daljino in skoku v višino. Prvi dan je skočila 492 centimetrov daleč, drugi dan pa 153 centimetrov visoko. Prav tako v skoku v višino, a starostno kategorijo nižje (U14), je bil drugi Žan Petek s preskočenimi 145 centimetri. Na nehvaležnem četrtem mestu je končala Maruška Korpič Lesjak v teku na 60 metrov z ovirami (10,51 sekunde), k temu pa je dodala še sedmo mesto na isti razdalji brez ovir (8,56 sekunde). V
Nastja Klanjšek je bila tretja v skoku v daljino in višino.
Motokros
Tadiča dobra na Danskem
metu prilagojenega kopja, poimenovanega tudi vortex, je bila Melani Hentak peta (48,18 metra), Veronika Domjan pa sedma (37,14 metra). Med najmlajšimi (U12) je bil Žan Petrovič Malek peti v metu žogice (32,73 metra).
3. Alešev memorial
Sredi tega tedna so se iste kategorije srečale na 3. Aleševem memorialu v Žalcu. Pomerili so se v dveh disciplinah: v teku na 60 metrov in v skoku v daljino iz odrivne cone. V kategoriji U14 je obakrat zmagal Aljaž Brlek: s časom 8,12 sekunde na 60 metrov in s 535 centimetri v skoku v daljino. Mark Dre-venšek je bil tretji na 60 metrov (8,85 sekunde) in drugi v daljino (4,95 metra). Enak uspeh kot Brlek je požela tudi Maja Bedrač v kategoriji U10, le da je tekmice premagala še z večjim naskokom. Na 60 metrov je tekla 9,10 sekunde, v daljino pa je skočila 425 centimetrov. V isti disciplini je bil Boštjan Nahberger (U12) drugi z rezultatom 402 centimetrov.
Atletski pokal Slovenije
Še pred tem so v Mariboru mlajši mladinci in mladinke tekmovali na atletskem pokalu Slovenije. Med dekleti iz AK Cestno podjetje Ptuj sta se izkazali Urška Škerget in Maja Veselič. Prva je zmagala na 400 metrov (59,72 sekunde), druga pa na 3000 metrov s časom 11 minut in 3,45 sekunde. Ekipno so bile Ptujčanke sedme med štiriindvajsetimi klubi.
UE
Na tekmi evropskega pokala na Danskem sta nastopila brata Kristijan in Peter Tadič; prvi se je na steze vrnil po poškodbi. Kristijan je bil v prvi vožnji trinajsti, v drugi si je privozil deveto mesto, kar je skupno zadoščalo za deveto mesto. Peter Tadič je v prvi dirki zasedel osmo, v drugi pa petnajsto mesto - v skupnem seštevku dveh dirk je to pomenilo enajsto mesto. Tako je v tekmovanju za evropski pokal Peter Tadič zasedel sedmo, njegov brat Kristijan, ki je imel manj
nastopov zaradi poškodb, pa je bil v skupnem seštevku deseti.
Marin Skela tretji
V Slovenskih Konjicah je potekalo tekmovanje v motokro-su, na katerem je uspešno nastopil Martin Skela iz Dolene, ki je osvojil tretje mesto. Zaradi poškodbe tokrat ni nastopil Borut Bele. Ta šport ima na našem področju veliko pristašev in vedno več tekmovalcev, kar je vsekakor vzpodbudno.
Danilo Klajnšek
Martin Skela med dirko
Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj
Ptujčani na SP z rekordno udeležbo
Kolesarje Perutnine Ptuj čaka naporen konec tedna, saj bo na različnih koncih nastopalo vseh dvanajst kolesarjev. Polovica ekipe je že včeraj star-tala na prvi od treh enodnevnih dirk pod skupnim imenom Skozi Vojvodino. Druga dva nastopa, ki štejeta za UCI točke, jih čakata še danes in jutri; v treh dneh bodo kolesarji pre-
vozili skupno 415 kilometrov. Drugo polovico moštva čaka jutri na Češkem zahtevnih 262 kilometrov od Prage do Karlovih Vari in nazaj. Na dirki z najdaljšo, 87-letno zgodovino v Evropi je prijavljenih kar 28 moštev. Perutninarji so največji uspeh slavili pred dvema letoma, ko je Matija Kvasina celo zmagal.
Dobre uvrstitve bodo tokrat zelo pomembne za končno lestvico v Europe touru. Čeprav so bili v moštveni razvrstitvi v začetku poletja že na drugem mestu, jih je več kot mesec dni dolg premor potisnil nekoliko nižje. Trenutno zasedajo sedmo mesto, od moštev razreda Continental pa zaostajajo zgolj za večnim rivalom, nizozem-
Na cestni dirki SP bosta prvič med šesterico kar dva perutninarja: Matej Stare (skrajno levo) in Kristjan Fajt (skrajno desno), za Mitja Mahoriča in Andreja Omulca letos ni prostora.
skim Rabobankom, in to le za 47 točk. Med posamezniki je najvišje, na 36. mestu, Mitja Mahorič, med prvo stoteri-co pa so še Radoslav Rogina (60. mesto), Matej Stare (64. mesto), Kristjan Koren (75. mesto) in Matija Kvasina (84. mesto).
Selektor slovenske reprezentance Martin Hvastija je dober teden dni pred pričet-kom svetovnega prvenstva, ki bo od 23. do 28. septembra v italijanskem Vareseju, že podal spisek z udeleženci. Na njem bodo nastopili kar štirje slovenski kolesarji iz ptujskega tabora, če štejemo še dvojico, ki bo nastopila v dresu hrvaške reprezentance, se bo številka povzpela do rekordnih šest. V Italijo bodo sicer potovali zgolj izkušeni kolesarji, ki so na tako velikih tekmovanjih že nastopili. Potniki so: Kristjan Fajt, Matej Stare in Radoslav Rogina (cestna dirka), Gregor Gazvoda (kornometer), Matija Kvasina (kronometer in cestna dirka) ter Kristjan Koren (cestna dirka in kronometer) v kategoriji do 23 let.
UG
Tenis • TK terme Ptuj
Kolesarstvo
Urh še drugič do konca Ilešič spet preko luže
Mladi igralci TK Terme Ptuj še naprej odlično nastopajo na turnirjih po Sloveniji. Tokrat so se merili na dveh turnirjih U-14.
Nina Potočnik in Marina Baklan sta nastopili v Ljubljani na OP Šport plus. Marina je svoje nastope končala v 1. krogu, šele 11-letna Nina pa je bila v uvodnem dvoboju boljša od 12-letne Ule Pogorevčnik (Slovenj Gradec), ki je na lestvici TZS U-12 na 1. mestu (Nina je druga). Rezultat dvoboja je bil 6:1, 6:3. V 2. krogu je Nina naletela na 1. nosilko Evo Rihtarič (TK Benč), ki ji je nudila dober odpor, vendar proti tri leta starejši tekmici ni imela pravih možnosti za zmago (Eva je na koncu tudi osvojila turnir). Kljub temu je Nina z nastopom pokazala, da se lahko kosa s starejšimi, zato so takšni nastopi zanjo zelo pomembni.
Z uspešnimi igrami pa še naprej razveseljuje Urh Krajnc-Domiter, ki doživlja pravi raz-
cvet v kategoriji U-14. Po odmevni zmagi v Portorožu mu je enak dosežek uspel tudi v Litiji. Tudi tukaj je nanizal pet suverenih zmag, od tega štiri proti nosilcem turnirja. Po vrsti so predajo podpisali Matic Sotler (Krško), Valentin Horvat (AS Litija, 7), Maks Tekavec (Max LJ, 4), Domen Gostinčar (ŽTK MB, 2) in Matic Špec (ŽTK MB, 1). Čeprav zaradi nastopov na evropski turneji dolgo časa ni zbiral točk za lestvico TZS, si je zavidljivo serijo povečal možnosti za nastop na slovenskem mastersu U-14, kamor se uvrsti 12 najboljših igralcev sezone v kategoriji. Blaž Kocjan (TK terme Ptuj) je na istem turnirju dospel do 2. kroga, kjer ga je ustavil 2. nosilec Gostinčar.
Oba omenjena ptujska igralca čaka konec meseca nastop v finalu lige U-14, kamor se je ekipa TK Terme Ptuj uvrstila po zmagi v svoji predtekmoval-ni skupini.
JM
Ptujski kolesar Aldo Ino Ile-šič je drugič letos odpotoval preko luže. A tokrat je namesto klubskega kolega Vladimirja Kerkeza zraven vzel dekle, Nino Kolarič, ki si je po uspešni sezoni že privoščila počitnice. V Združenih državah Amerike bo Ilešič sezono zaključil s sprinterskimi dirkami - kriteriji.
Po kratki dobi privajanja na časovno razliko je v soboto že startal na prvi dirki v kraju Asheville na vzhodni ameriški obali v zvezni državi Severna Karolina. »Prva dirka je za mano, in sicer je bilo že kar na začetku zelo uspešno. Zasedel sem četrto oziroma peto mesto. Ker je bil izid zelo tesen, se sodniki niso mogli odločiti. Zato sva si s tekmecem segla v
roke in sklenila, da bova denar dala skupaj in ga razdelila na dva enaka dela. Njemu pa naj dodelijo četrto mesto, ki zanj pomeni veliko več kot zame, saj ima načrte v skupnem seštevku kriterijev za celotno leto,« je sporočil Ilešič. Na dirki je nastopilo petdeset kolesarjev, udeležba je bila skromna predvsem na račun treh dirk ob istem času. Ta konec tedna bo startal že na novih preizkušnjah. Napoveduje še boljše rezultate, tokrat je namreč imel nekaj težav z okvaro kolesa. Vmesni čas si bo par zapolnil s kakšnim izletom, čeprav Aldo tudi trenira. Pri poletnih 30 stopinjah nad ničlo ima za to zelo dobre pogoje.
UG
Urh Krajnc-Domiter je pred zaključkom poletne sezone v odlični formi.
Kasaštvo
Sagaj zmagal z rekordnim časom
V Osijeku na Hrvaškem je v močni mednarodni kasaški zasedbi imeniten uspeh dosegel 12-letni konj Lester, lastnika Zvonka Osterca (KK Lenart) in voznika ter solastnika Jožeta Sagaja ml. (KK Ljutomer). V dirki najboljših uvoženih kasačev na 1600 metrov dolgi stezi je Sagaj dobil oba teka in postal skupni zmagovalec, s kilometrskim časom 1:15,6 pa je postavil tudi nov rekord hipodroma.
NŠ
Foto: UG
Foto: UE
Kikboks • Mladinsko in kadetsko SP v Italiji
Športni napovednik
Sedem Ptujčanov na svetovno prvenstvo
V mestu Neapelj v Italiji bo od 22. do 28. septembra potekalo svetovno mladinsko in kadetsko prvenstvo WAKO organizacije, na katerem nastopa tudi reprezentanca Slovenije. Selektor Vladimir Sitar je po uspešnih zaključnih pripravah reprezentance, ki so potekale v Zagorju in Mariboru zbral 31 članic in članov reprezentance iz 10 slovenskih klubov, med njimi je kar 7 tekmovalcev iz Ptuja: Tilen Abraham, Luka Vindiš, Matic Raušl Bedenik, Filip in Izidor Janžekovič, Anej Štrafela in Adriana Korez. Iz našega območja je v reprezentanci tudi Nuša Štefančič iz Ormoža.
Reprezentanco na tekmovanju zraven selektorja Sitarja spremljajo Bojan Korošec iz Izole in Tomaž Barada iz Maribora kot pomočnika selektorja. Na tekmovanju pa bodo sodili tudi slovenski sodniki Tončka Kaluža iz Ormoža, Primož Suknaič iz Ljubljane in Ivo Vodopivec iz Nove Gorice. Kvalifikacijske borbe potekajo v sredo in četrtek, polfinale in finale pa bosta potekala v petek in soboto.
Selektor Vladimir Sitar:
Reprezentanca Slovenije s strokovnim vodstvom
Foto: Franc Slodnjak
»Na letošnje svetovno prvenstvo potujemo polnoštevilni, saj sta doma ostala le dva tekmovalca, na katera sem računal. Tekmovalci so dobro pripravljeni in upamo na uspešne nastope in na kakšno kolajno. Predvsem v vodstvu
reprezentance upamo na uspešne nastope tekmovalcev, ki so zadnje leto v mladinski kategoriji, saj moramo v kratkem pomladiti člansko reprezentanco prav s temi tekmovalci. Ptujčanov je na tekmovanju sedem in v KBV
Nogomet • 1. SML, 1. SKL, U-14
Timotej Čeh štirikrat v polno
1. SML
REZULTATI 7. KROGA: Aluminij
-	HIT Gorica 3:1, NŠ Poli - Rudar Velenje 1:1, Interblock - Koper 1:1, Domžale - Dravograd 2:0, Mura 05 - Slova 6:0, Triglav
-	Bilje Primorje 3:2, MIK CM Celje
-	Maribor 0:2.
1. DOMŽALE	7	6	1	0	17:6	19
2. INTERBLOCK	7	5	2	0	17:5	17
3. ALUMINIJ	7	5	1	1	18:11	16
4. MARIBOR	6	4	2	0	12:6	14
5. MURA 05	7	4	1	2	15:11	13
6. HIT GORICA	7	4	1	2	12:8	13
7. KOPER	7	2	4	1	15:11	10
8. SLOVAN	7	3	0	4	11:13	9
9. TRIGLAV	7	2	2	3	17:13	8
10. MIK CM CELJE 7		2	1	4	9:14	7
11. DRAVOGRAD	6	1	2	3	5:9	5
12. SIMER ŠAMP. 5		1	1	3	8:12	4
13. POLI DRAVA	7	1	1	5	6:15	4
14. BILJE-PRIMOR. 7		1	0	6	7:13	3
15. KRKA	6	0	2	4	4:18	2
16. RUDAR (V)	4	0	1	3	2:10	1
ALUMINIJ - HIT GORICA 3:1
(0:0)
STRELCI: 0:1 Mevija (47), 1:1 Meznarič (62), 2:1 Meznarlč (65), 3:1 Krajnc (70. z 11 m)
ALUMINIJ: Zajc, Tominc, Meznarič, Lončarič, Holcman (Babšek), Krajnc, Šešo, Koren, Črnčič, Pislak (Štrukelj), Hajšek. Trener: Bojan Flis.
NŠ POLI DRAVA - RUDAR VELENJE 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Vidovič (28), 1:1 Pešič (65)
NŠ POLI DRAVA: Klevže, Vinko-vič, Pečnik, Dirnbeg, Kozar, Fekonja, Sahiti, Šoštarič (Jazbec), Vidovič (Roškar), Frumen, Grajfoner. Trrener: Franc Fridl.
1. DOMŽALE	7	5	1	1	13:8	16	12. SLOVAN 7 2 1 4 6:7 7
2. MARIBOR	6	5	0	1	9:3	15	13. KRKA 6 2 1 3 8:14 7
3. HIT GORICA	7	4	1	2	11:6	13	14. TRIGLAV 7 1 2 4 9:20 5
4. MIK CM CELJE	7	4	0	3	11:6	12	15. DRAVOGRAD 6 0 2 4 5:12 2
5. INTERBLOCK	7	3	3	1	14:11	12	16. BILJE-PRIMOR. 7 0 0 7 4:22 0
6. MURA 05	7	3	3	1	10:7	12	ALUMINIJ - HIT GORICA 0:1
7. KOPER	7	3	2	2	13:9	11	
8. ALUMINIJ	7	3	1	3	8:7	10	(0:1)
9. SIMER ŠAMP.	6	3	0	2	10:3	9	STRELEC: 0:1 Praprotnik (29)
10. POLI DRAVA	7	2	2	3	7:6	8	ALUMINIJ: Peršuh, Čeh, Ostroško,
11. RUDAR (V)	4	2	1	1	8:5	7	Pulko, Polajžer, Medved, Žurej, Vin-
1. SKL
REZULTATI 7. KROGA: NŠ Poli Drava - Rudar Velenje 0:0, Aluminij - HIT Gorica 0:1, Interblock - Koper 2:0, Domžale - Dravograd 2:1, Triglav - Bilje Primorje 2:1, Mura 05 - Slovan 1:1, MIK CM Celje - Maribor 1:0.
' " .___
Ptuj upamo, da se bomo na Ptuj vrnili z eno kolajno, kar bi bil ob napovedani konkurenci, ki je zelo velika, izreden uspeh in motivacija za nadaljnje uspešno delo v našem klubu.«
Franc Slodnjak
diš (Sitar), Greifoner, Petek, Rumež. Trener: Simon Vidovič.
NŠ POLI DRAVA - RUDAR VELENJE 0:0
NŠ POLI DRAVA: Topič, Simonič (Topolnik), Perger, Serdinšek, Roškar, Pukšič, Pernek, Ljubec, Hauptman (Kocuvan), Matjašič, Pauko ( Strel). Trener: Damjan Vogrinec
LIGA U - 14
REZULTATI 6. KROGA: NŠ Poli Drava - AHA EMMI Bistrica 5:0, Železničar - Aluminij 2:0, Rudar Velenje - Tehnostroj Veržej 1:0, Simer šampion - Radgona 9:0, Brežice -MIK CM Celje 0:5, Maribor - Nissan Ferk Jarenina 3:1, Dravograd - Ljutomer 1:0, Mura 05 - Nafta 4:0.
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija (rdeči dres) so po zmagi nad Goričani še vedno na visokem 3. mestu.
1. MURA 05	6	5	1	0	22:5	16
2.ŽELEZNIČAR	6	5	0	1	37:2	15
3.DRAVOGRAD	6	5	0	1	15:5	15
4. MIK CM CELJE	6	4	1	1	14:5	13
5. RUDAR VELENJE 6		4	1	1	14:6	13
6. MARIBOR	6	4	0	2	22:8	12
7. SIMER ŠAMP.	6	4	0	2	19:7	12
8. ALUMINIJ	6	3	1	2	7:4	10
9. NAFTA	6	3	0	3	21:12	9
10. POLI DRAVA	6	3	0	3	16:11	9
11. TEH. VERŽEJ	6	3	0	3	11:8	9
12. BREŽICE	6	2	0	4	6:22	6
13. A. E. BISTRICA 6		1	0	5	6:26	3
14. JARENINA	6	0	0	6	5:19	0
15. LJUTOMER	6	0	0	6	2:23	0
16. RADGONA	6	0	0	6	0:54	0
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti NŠ Poli Drave so v 7. krogu remizirali na domačem igrišču.
NŠ POLI DRAVA - AHA EMMI BISTRICA 5:0 (1:0)
STRELCA: 1:0 Čeh (6), 2:0 Čeh (45), 3:0 Čeh (47), 4:0 Zupanič (59), 5:0 Čeh (62)
NŠ POLI DRAVA: Megla, Hliš (Kmetec), Nahberger, Leskovar, Trep, Čeh (Vaupotič), Veličkovič (Rogina), Krajnc (Zupanič), Golob (Abraham), Pivko, Kirič. Trener: Miran Ljubec.
ŽELEZNIČAR - ALUMINIJ 2:0
(0:0)
STRELCA: 1:0 Zgoznik (52), 2:0 Lorber (68)
ALUMINIJ: Motaln, Kelc (Gereč-nik), Leskovar, Zajc, Dvoršak-Špe-har, Cafuta, Goljat (Vindiš), Sagadin, Podbrežnik, Planinšek (Koren), Šešo (Špehonja). Trener: Tomislav Grba-vac
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Koper - MIK CM Celje, Interblock
-	Maribor; SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - Primorje: SOBOTA ob 20.00: Rudar Velenje - Nafta; NEDELJA ob 16.00: Labod Drava - Domžale.
2.	SLOVENSKA LIGA
PARI 8. KROGA - NEDELJA ob 16.30: Aluminij -Livar, Bonifika Izola - Triglav Gorenjska, Zagorje - Olimpija, Mura 05 - Krško. Šentjur
-	Bela Krajina.
3.	SLOVENSKA LIGA
PARI 7. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Stojnci - Simer šampion, Maleč-nik - Šmartno, Tehnostroj Veržej - Čarda, Trgovine Jager - Kovinar Štore, Paloma - Koroška Dravograd; NEDELJA ob 16.30: Odranci - Mons Claudius, Dravinja Kostroj - Črenšovci.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 6. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Brežice - AHA EMMI Bistrica
-	Zreče, Peca - Bukovci, Pohorje - Podvinci, LKW JACK Gerečja vas
-	GIC Gradnje Rogaška; NEDELJA ob 16.30: Holermuos Ormož - Partizan Fram, Jarenina Šentilj - Tehnotim Pesnica
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Hajdina - Gorišnica, Rogoznica
-	Boč, Apače - Pauman Pragersko; NEDELJA ob 10.30: Videm - Oplot-nica, Skorba - Središče; NEDELJA ob 16.30: Dornava - Cirkulane.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 5. KROGA - SOBOTA ob 16.30: Markovci - Hajdoše, Zgornja Polskava - Lovrenc, Slovenja vas - Spodnja Polskava, Tržec - Zavrč; SOBOTA ob 20.00: Podlehnik - Grajena; NEDELJA ob 16:30: Makole
-	Leskovec.
VETERANSKA LIGA - VZHODNA SKUPINA
PARI 5. KROGA - PETEK ob 17.00: Gorišnica - Grajena, Bukovci - Videm, Tržec - Markovci, Leskovec - Stojnci Korant, Dornava - Ormož
ZAHODNA SKUPINA
PARI 4. KROGA - PETEK ob 17.00: Prepolje - Apače, Polskava - Hajdina, Zgornja Polskava - Pragersko, Lovrenc - Boč, Skorba - Podleh-nik.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 4. KROGA: Krka - Senožeti (14.30); NEDELJA ob 15.30: Pomur-je - ŽNK Ptuj, Maribor - ŽNK Dornava, Slovenj Gradec - Rudar Škale.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 2. KROGA: Celje Pivovarno Laško - Trimo Trebnje, Slovan - Riko Ribnica hiše, Cimos Koper - Krka, Hrpelje Kozina - Gorenje, Merkur
-	Prevent, Rudar Trbovlje - Jeruzalem Ormož.
1. A SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 2. KROGA: Krka - Mercator Tenzor Ptuj, Brežice - Škofja Loka KSI, Celjske mesnine - Celeia Žalec, Piran - Sava Kranj, EVROCASINO Kočevje - Zagorje Gorenje Istrabenz, Olimpija PLK - Velenje.
1.	B SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 1. KROGA - Moškanjci Gorišnica - Sviš Pekarna Grosuplje, Alples Železniki - Ajdovščina, Šmartno 99 - Grosuplje, Grča Kočevje
-	Istrabenz plini Izola, Krško - Mitol Sežana, Radeče - MIK CM Celje.
KEGLJANJE
2.	SLOVENSKA MOŠKA LIGA - VZHOD
2. KROG: Impol - Drava Ptuj (sobota ob 17.00)
Danilo Klajnšek
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
REZULTATI OSMINE FINALA - ČLANI: Aluminij - Lovrenc 6:0, Hajdina - Dornava 7:2, Podlehnik - Videm 1:2, Pauman Pragersko - Središče 2:4, Markovci - Stojnci 0:9, Slovenja vas - AHA EMMI Bistrica 1:6, LKW JACK Gerečja vas - Holermuos Ormož 2:1. Srečanje Podvinci - Zavrč se bo odigralo 24. septembra.
REZULTATI OSMINE FINALA, MLADINCI: AHA EMMI Bistrica - Središče 8:2, Zavrč - Pragersko 4:2, Skorba - Ormož 1:4, Podvinci - Aluminij 1:20, Hajdoše - Zgornja Polskava 4:2, Podlehnik - Stojnci 1:3, Slovenja vas - Boč 4:2, Apače - NŠ Poli Drava 0:20.
Prijateljska tekme deklet U-19: Slovenija - Hrvatska 4:1 (3:1)
STRELKE: 0:1 Cicijeli (2), 1:1 Žganec (8), 2:1 Vehar (31), 3:1 Vrabl (34), 4:1 Nežmah (88)
SLOVENIJA: Čavnik, Levačič, Horvat, Golob, Črnko, Žganec, Stipič, Potrč. Vehar, Vrabel, Jerina. Igrale so še: Kadunc, Kavčič, Nežmah, Sal-kunič, Pušnik, Radenšek.
Mlade slovenske nogometašice so v prijateljskem srečanju s sosednjo Hrvaško brez težav slavile visoko zmago, ki ni bila v nobenem obziru vprašljiva, kljub temu da so gostje povedle takoj na začetku srečanja. Za izbrano slovensko vrsto sta nastopili tudi nekdanji igralki ŽNK Ptuj Martina Potrč (sedaj igra v Slovenj Gradcu) in Katja Nežmah (sedaj ŽNK Maribor), ki je dosegla tudi četrti zadetek za Slovenijo.
Danilo Klajnšek
Mag. Stanko Glažar, ob 30-letnici MNZ Ptuj
»
Prvi zapisi segajo v leto 1925«
Letos Medobčinska nogometna zveza Ptuj praznuje 30-letnico delovanja. Je največja zveza na našem področju, z največ člani. Ob tem jubileju smo na razgovor povabili predsednika MNZ Ptuj mag. Stanka Glažarja, ki je na čelu zveze od leta 1997.
Letos MNZ Ptuj praznuje 30 let uspešnega dela. Kako bi orisali njegovo zgodovino?
Mag. S. Glažar: »Nogomet na našem področju ima bogato tradicijo, saj segajo prvi zapisi o uradnih tekmah v tekmovalno leto 1925/26, ko je SK Ptuj v mariborski skupini takratne nogometne lige dosegel 3. mesto. Nogomet pa ni bil samo na Ptuju, ampak tudi v njegovi okolici, kjer so začela nastajati organizirana društva: Poljčane (leta 1932), Videm (1935), Kidričevo in Hajdina (1946), Mar-kovci (1953), Dornava in Goriš-nica (1954), Slovenska Bistrica (1957) ... Kvalitetno delo je rezultiralo tudi vidne rezultate (Aluminij je nastopal v 2. zvezni ligi nekdanje Jugoslavije).
MNZ s sedežem na Ptuju je bila uradno registrirana na osnovi sklepa iniciativnega odbora z dne 22. 2. 1978 pod vodstvom predsednika Janka Repi-ča. Vsi predsedniki, ki so zvezo vodili za njim (Stanko Meško, Branko Kirbiš, Erik Berčnik), so pripomogli, da je v teh letih prerasla v močno organizacijsko in strokovno združenje.
Medobčinska nogometna zveza Ptuj danes pokriva 23 občin na področju Upravnih enot Ormož, Slovenska Bistrica in Ptuj, kjer aktivno deluje 33 klubov. V okviru NZS, ki je razdeljena na devet medobčinskih nogometnih zvez, smo po številu klubov, selekcij in številu registriranih igralcev takoj za Ljubljano in Mariborom.«
Na katerih področjih dela ocenjujete največji napredek v vseh teh letih delovanja?
Mag. S. Glažar: »Samo delovanje zveze poteka preko Iz-
Podpredsednik NZS in predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar v družbi predsednika svetovne nogometne zveze Seppa Blatterja.
vršnega odbora ter formiranih organov in komisij. Lahko se pohvalim, da se ne spomnim sklepa, ki bi ga sprejeli s preglasovanjem, saj smo s konsenzom vedno poiskali optimalne rešitve. Na rednih sestankih s klubi smo dopolnjevali in spreminjali predpise, tako da smo stremeli k razvoju nogometa na tem področju. V MNZ Ptuj nimamo profesionalno zaposlenih delavcev, veliko zaslug za kvalitetno delo znotraj zveze pa ima naš sekretar Janko Turk. Sam menim, da je potrebno imeti v organih zveze ljudi, ki so
si nabrali izkušnje v klubih, so pripravljeni na timsko delo in dovolj ustvarjalni. Pri nas smo na tej poti uspeli in sestavili složno ekipo, ki dela v interesu nogometa na organizacijskem, tekmovalnem in športno-infra-strukturnem področju.
V preteklosti je bilo precej negodovanja zaradi doslednega spoštovanja vodstva tekmovanja glede števila mlajših selekcij in infrastrukturnih pogojev nastopanja v različnih rangih tekmovanja. Vse sklepe v zvezi s to problematiko smo sprejemali dovolj hitro, da so lahko klubi
Katere prireditve se bodo organizirale ob praznovanju?
Mag. S. Glažar: »V soboto, 13. septembra, je na Ptuju že potekala mednarodna ženska tekma med Slovenijo In Slovaško, v torek pa se je v Dornavi nadaljevalo s prijateljsko tekmo ženskih reprezentanc Slovenije in Hrvaške. Do novembra so predvidene še naslednje aktivnosti: reprezentanca U-13 MNZ Ptuj (čezmejno sodelovanje - SAK Celovec, torek, 23. september - Podvinci), reprezentanca U-19 kvalifikacije Slovenija - Norveška (petek, 10. 10. - Ptuj), Armenija - Norveška (nedelja, 12. 10. - Ptuj), turnir v malem nogometu (IO MNZ Ptuj, IO NZS, slovenski župani, duhovniki - Pax, ženska nogometna reprezentanca, novinarji, gospodarstveniki), turnir v malem nogometu (nekdanje ekipe), reprezentančna tekma v malem nogometu, otvoritev razsvetljave na Mestnem stadionu, turnir ekip velikega nogometa (Drava, Aluminij, Maribor ...), osrednja slovesnost (slavnostna akademija s podelitvijo priznanj - ptujski grad), v sklopu slavnostne akademije se bo organizirala tudi razstava, ki bo predstavila zgodovino delovanja MNZ Ptuj in njenih klubov. Na razstavi pa bi želeli pokazati tudi športno opremo in pripomočke ter obutev iz nekaj deset let nazaj, izdali bomo tudi bilten o 30-letnem delovanju MNZ Ptuj.
v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi vse začrtane projekte realizirali in zadostili kriterijem. Bistveni premiki so vidni ne samo na Ptuju in v Kidričevem, ampak tudi v Slovenski Bistrici, Ormožu, Stojncih, Zavrču, Pod-vincih in drugih manjših krajih znotraj MNZ Ptuj.
Ligaško tekmovanje znotraj lig MNZ Ptuj je organizirano pri članih (1. in 2. razred), veteranih, mladincih, kadetih, starejših in mlajših dečkih. Tekmovanja pri cicibanih U-10 in U-8 pa potekajo po turnir-skem sistemu. Ob rednem tekmovanju se izvaja tudi pokalno tekmovanje članov in mladincev. Analize prikazujejo, da je tekmovanje kvalitetno in med prvenstvom ne prihaja do nepredvidenih situacij. Zahvala gre predvsem delegatom, kontrolorjem in sodnikom, ki svoje delo opravijo korektno in strokovno. V prejšnjih letih je nad tekmovanji bdel kot vodja tekmovanja Srečko Jurič, njegovo delo pa uspešno nadaljuje Janko Turk. .
Številne mlajše selekcije naših klubov in športnih šol so v zadnjem obdobju posegale po najvišjih mestih tako v ligaških in pokalnih prvenstvih kot tudi na osnovnošolskih in srednješolskih prvenstvih. Produkti naših nogometnih šol (Fridl, Nastja in Aleš Čeh, Žitnik, Damjan in Sašo Gajser, Šterbal, Ko-kol, Milan in Tomi Emeršič, Da-banovič, Kmetec, Drevenšek, Kelenc, Rozman, Veselič ... ) so imeli oz. še vedno imajo pomembno vlogo v slovenskem nogometnem prostoru in tudi v tujini. Na področju mlajših selekcij se pozna dobro klubsko delo in skrb za razvoj lastnega kadra. Uspešno nastopajo tudi reprezentance pod vodstvom trenerjev in inštruktorja Marjana Lenartiča. Ta dejstva predstavljajo vzpodbudo in obveznost za še boljše delo vnaprej.
V okviru Medobčinske nogometne zveze Ptuj aktivno delujeta tudi obe strokovni organizaciji. Društvo nogometnih
Nogomet • NK Holermuos
Jurčec novi trener Ormoža
V nogometnem klubu Holermuos Ormož je po treh zaporednih porazih v Štajerski ligi prišlo do sprememb na trenerski klopi. Bojan Novak, ki je Ormožane uspešno vodil v zaključku sezone 2007/08, je po porazih proti Pesnici, Pohorju in Šoštanju nepreklicno odstopil. Uprava kluba se je v ponedeljek za sodelovanje dogovorila s 27-letnim Alešem Jurčcem, ki ima PRO-licenco, saj je na Univerzi v Ljubljani na Fakulteti za šport končal smer nogomet. Jurčec je doslej v klubu opravljal nalogo mladinskega trenerja in ob tem aktivno igral za člansko vrsto Holermuosa. Ekipo je s klopi že vodil v prvenstveni tekmi Štajerske lige in pokalni tekmi MNZ Ptuj proti Gerečji vasi. Kljub temu, da šteje le 27 let, bo odslej opravljal le naloge trenerja in ne bo več igral, saj se je odločil, da ekipe ne more voditi kot igralec-trener.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Jurčec, novi trener Holermuos Ormoža
Nogomet • Turnir deklic U-14
Ženski nogometni klub Dornava je bil organizator prvega turnirja državnega prvenstva za mlade nogometašice do 14 let starosti. Ob domači ekipi so nastopile še ekipe ŽNK Ptuj, Slovenj Gradec, Pomurje in Maribor. Vsaka ekipa je odigrala po dve srečanji, najuspešnejše pa so bile mlade nogometašice Pomurja. Očitno je, da se slovenski ženski nogomet vedno bolj širi in istočasno pridobiva na kvaliteti. Na našem področju smo lahko zadovoljni z delom in akcijami, ki jih organizirata kluba ŽNK Ptuj in ŽNK Dornava skupaj z MNZ Ptuj.
REZULTATI 1. TURNIRJA: Pomurje - Dornava 13:0, Slovenj Gradec - Ptuj 1:1, Maribor - Dornava 13:0, Ptuj - Pomurje 0:8, Maribor - Slovenj Gradec 2:0.
VRSTNI RED PO 1. TURNIRJU: Pomurje in Maribor 6, Slovenj Gradec in Ptuj 1, Dornava 0 točk.
Danilo Klajnšek
trenerjev skrbi za šolanje in izpopolnjevanje svojih trenerjev, ki jih je že krepko preko 100. Društvo že vrsto let vodi Janko Streher, ki je tudi častni član MNZ Ptuj.
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov pa izredno dobro skrbi za razvoj sodniškega kadra, ki so mu na vseh nivojih tekmovanja zaupane odgovorne tekme. Za strokovno delo in zahtevno delegiranje sodnikov skrbi Boris Grabar. V svojih vrstah že imajo med-
narodnega sodnika (Robert Krajnc) in mednarodno sod-nico-pomočnico (Petra Sever). Na čelu sodniške organizacije je že tretji mandat Jože Klinc, ki je tudi predsednik Nadzornega odbora Nogometne zveze Slovenije.
Vsekakor bi izkoristil to priložnost in že sedaj vse vljudno povabil, da se udeležijo prireditev in s tem počastijo uspešno delo MNZ Ptuj v preteklih 30 letih.«
Danilo Klajnšek
ZNK Dornava
Bowling • 1. Ptuj open
Odlična udeležba in vrhunski rezultati
Prejšnji teden je v ptujskem bowling centru potekalo prvo odprto prvenstvo Ptuja v bowlingu - 1. Ptuj open. Bogat nagradni sklad (eden največjih v Sloveniji) je na steze privabil skoraj vse najboljše igralce v Sloveniji, prvenstva pa se je med drugimi udeležil tudi Avstrijec Thomas Gross. Skupno je nastopilo 66 igralcev, v polfinale pa se je uvrstilo 24 najboljših - za takšen dosežek so morali tekmovalci v štirih igrah podreti kar 831 kegljev (24. mesto - Andrej Vaš)!
Finalni del (16 tekmovalcev) se je igral po dvobojih na izpadanje, čast Ptujčanov pa je branil le Bojan Kla-rič, ki je na koncu zasedel 8. mesto. Zmagal je Franjo Rolk (BK Triglav), ki je bil v finalu boljši od Grossa. Kot zanimivost lahko omenimo, da je bilo v finalnem delu od skupno 60 iger kar 38-krat presežena meja 200 podrtih kegljev.
Končni vrstni red: 1. Franjo Rolk (BK Triglav), 2. Thomas Gross (Avstrija), 3. Matej Feguš (BK Xte-me), 4. Boštjan Rolk (BK Triglav), 5. Štefan Koradej (Epic), 6. Jani Kanc-
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Klarič je bil najboljši Ptujčan, zasedel je končno 8. mesto.
ler (Piramida), 7. Milan Malek (Piramida), 8. Bojan Klarič (BK Ptuj).
Med dekleti je zmagala Maja De-benec (BK Dodo), med amaterji pa Kosta Tuner.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Najboljši posamezniki 1. Ptuj opna v bowlingu (zmagovalec Franjo Rolk je v rdeči majici).
Bowling • Podjetniška liga
Črtomir Goznik 50 kegljev pred vsemi
V	začetku tedna se je začela jesenska podjetniška liga, v kateri tokrat tekmuje 21 moštev. Le-ta so razdeljena v tri skupine, kar je novost letošnje lige. »Z novim sistemom smo želeli nekoliko popestriti tekmovanje, saj bodo moštva v skupini igrala dvoboje vsak z vsakim, s čimer se bodo igralci in igralke med seboj še bolje spoznali. To pa je poleg tekmovalnega naboja tudi eden od osnovnih namenov lige,« je povedal Robert Šegula.
V	prvem krogu je najboljši rezultat dosegla ekipa Tamesa (2665), med posamezniki pa je izstopal Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj, 785), ki je najbližjega zasledovalca prehitel kar za neverjetnih 50 podrtih kegljev!
Rezultati 1. kroga:
Skupina A: Tames - M P Ptuj 8:0, Maska Caffe - Modmed 8:0,
DaMoSS - Garant zavarovanje 5:3. Prosta je bila ekipa MO Ptuj.
Skupina B: Tal um - Ilkos candles 8:0, Intera - Gravitas 5:3, Radio-tednik Ptuj - Avtoprevozni-štvo Novak 4:4. Prosta je bila ekipa Bowling centra Ptuj.
Skupina C: Inplan - Projekta 7:1, Sar avtomatizacija - Hip-hop 6:2, VGP Drava - PSS Ptuj 4:4. Prosta je bila ekipa db Transport.
Najboljši posamezniki 1. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 785, 2. Branko Kelenc (VGP) 735, 3. Robert Šegula (Tames) 727, 4. Danica Šegula (Tames) 706, 5. Bojan Klarič (SAR) 699, 6. Miran Purg (Talum) 697, 7. Dušan Kosta-njevec (Avto. Novak) 691, 8. Andrej Vaš (SAR) 681, 9. Aleš Korošec (Maska Caffe) 680, 10. Boris Sagadin (Intera) 677.
JM
Foto: DK
Ptuj • Posodobitev programov Elektro in računalniške šole
Za lažje zaposlovanje po končani srednji šoli
Na vseh srednjih šolah, ki jih izvajajo v sklopu Šolskega centra Ptuj, so s prvim septembrom pričeli delo v posodobljenih učnih programih. Ptujska Elektro in računalniška šola je med prvimi srednjimi šolami v Sloveniji, ki že v letošnjem šolskem letu uvajajo prenovljene programe v celoti.
Ena glavnih prednosti omenjene posodobitve je sodelovanje različnih socialnih partnerjev pri uvajanju sprememb, kar je pripeljalo do višje stopnje povezovanja izobraževanja in dela, saj je več časa namenjenega konkretnemu izobraževanju v sami realni situaciji. Programska fleksibilnost in izbirnost ter horizontalna in vertikalna prehodnost omogočata udeležencem izobraževanja pridobivanje različnih poklicnih kompetenc na različnih področjih ter napredovanje do najvišjih izobrazbenih stopenj. »V središče izobraževanja je postavljen dijak, ki mu šola skuša dati najvišjo raven znanja, ki jo je zmožen doseči. Pri dijaku se išče znanje oziroma se dijaka pripravi do tega, da pokaže ustrezno znanje ter si s tem pridobi neko kvalifikacijo oz. zaključi program. Tudi kar zadeva vseživljenjsko učenje, smo v Elektro in računalniški šoli na Ptuju posodobili poklicno izobraževanje in pridobivanje poklicnih kvalifikacij. Večji poudarek smo namenili praktičnemu usposabljanju, prožnejšemu oblikovanju vsebin programov, priznavanju neformalnega znanja in prenosu znanja,« je pojasnil Franc Vrbančič, učitelj na ptujski Elektro in računalniški šoli.
Pogled nazaj ...
"Mednarodne primerjalne raziskave iz preteklih let, npr. TIMSS, PISA, PEARLS, so pokazale, da naši dijaki v znanju nekoliko zaostajajo glede na ostale dijake v EU. Gre za mednarodne standardizirane raziskave, ki potekajo na naključno izbranem in reprezentativnem vzorcu mladine, ki potekajo tudi v Sloveniji od devetdesetih let naprej. Naveden je bil razlog, da so tudi strokovnjaki pri nas iskali nova izhodišča za
delo na vzgojno-izobraževal-nem področju. Pri tem so se zgledovali po državah, ki so bile na testiranjih uspešne, na primer Finska in Švedska. Ugotovili so, da je potrebno v ospredje postaviti življenjsko-učne situacije," je pojasnil Vrbančič, avtor enega izmed projektov, ki so se ukvarjali s prenovo programov.
V	Vrbančičevem projektu Modul na modul računalniški tehnik tretjega tisočletja so razvili in uspešno izvedli idejo modularnega pristopa k pridobivanju znanja ter takratnemu Ministrstvu za šolstvo in šport že v letu 2001 predlagali, da se modularni pristop vpelje v sistem srednješolskega izobraževanja. V okviru navedenega projekta je v šolskem letu 2001/2002 dvajset slušateljev pridobilo izobrazbo računalniški tehnik. Podoben projekt so izvedli tudi v lanskem šolskem letu v tretjih letnikih programa elektrotehnik računalništva, v katerem so načrtovali in izvedli interdisciplinarno ocenjevanje. Ključni cilj je bila sodelovalna priprava in izvedba učnega procesa med učitelji, dijaki, starši in delodajalci. Učni proces je bil izveden v obliki kompleksnih zaokroženih vsebinskih sklopov - modulov. Tovrstne izkušnje so bile učiteljem in profesorjem še kako dobrodošle v pripravi in izvajanju izvedbenih kurikulov prenovljenih programov.
Pomen praktičnega znanja
V	okviru nacionalnih projektov Phare, v obdobju 1997 do 2004, se je pričelo posodabljanje izobraževalnih programov z razvojem in vpeljevanjem certifikatnega sistema za pridobivanja izobrazbe in preverjanje kakovosti v poklicnem izobraževanju za mladino in odrasle. Ključni cilj pri prenovi je bil,
da mladi že v času šolanja dobijo znanja, spretnosti in sposobnosti, ki jim bodo omogočali neposreden vstop na trg dela po končanem šolanju. Obenem pa naj bo zagotovljena njihova osebnostna rast, razvoj poklicne kariere in sprejemanje različnih vlog v družbi. Izobraževalna sfera bi se tako hitreje odzivala na spremembe v delovnem okolju, kar pomeni tudi uvajanje različnih poti za pridobivanje kvalifikacij.
Izhodišča za prenovo poklicnega in strokovnega izobraževanja so bila na strokovnem svetu sprejeta leta 2001 ter so se tudi že mate-rializirala v smeri prenove programov. Prvi prenovljeni programi v Sloveniji so bili na področju tehnike - npr. avtoserviser v šolskem letu 2004/2005. V naslednjih letih pa bodo prenovljeni vsi programi, tudi gimnazijski. Elektro in računalniška šola na Ptuju je ena izmed prvih srednjih šol v Sloveniji, ki že v letošnjem šolskem letu uvaja prenovljene programe v celoti.
Previdnost ni odveč
Spremembe v sferi vzgoje in izobraževanja, ki so zgodile v zadnjih desetih letih, so lahko šolam močno orožje pri pripravi in izvedbi vzgoj-no-izobraževalnih aktivnosti, s katerimi se bodo hitreje odzvale na zahteve trga. S takim pristopom se posledično dolgoročno povečata kredibil-nost in konkurenčnost šole. "Seveda je potrebno paziti, da vse te prednosti ne bodo zvodenele, kar bi se lahko
zgodilo, če bi ure odprtega kurikuluma dodeljevali administrativno - matematično, namesto na podlagi utemeljevanja doseganja želenih ciljev prenove med splošnim in strokovnim delom," je opozoril Vrbančič, ki svari tudi pred morebitno delitvi-
jo ur zgolj zaradi zapolnitve obveze posameznim učiteljem. "V izhodiščih prenove je predpisano in se predvideva sodelovanje s socialnimi partnerji pri določanju ciljev, ki jih želimo doseči z urami odprtega kurikuluma. Njihova izključitev oziroma neso-
delovanje pri pripravi in izvedbi omenjenih ciljev lahko občutno vpliva na počasnejši prenos "aktualnega" znanja iz podjetij v šolski sistem ter na kakovost praktičnega izobraževanja pri delodajalcih," je zaključil Vrbančič.
Dženana Bečirovič
darske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo MO Ptuj, je usklajena z ravnateljico in ne ovira pouka.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Dela na osnovni šoli Breg
Konec obnove čez mesec dni
V času letošnjih počitnic večjih investicijskih del na osnovnih šolah na območju mestne občine Ptuj niso izvajali. Izjema je le osnovna šola Breg, na kateri bo obnova zaključena konec oktobra.
Čeprav so dela na OŠ Breg za-	nekaterih oken, vrat in popravi-
čeli že med počitnicami, bodo	lo neustrezno montiranih oken
obnovo zaključili šele čez dober	iz leta 1987. Obnova bo končana
mesec. Izvaja se obnova fasade,	predvidoma 25. oktobra. Kot so
zamenjava rolet, okenskih polic,	pojasnili na Oddelku za gospo-
Srečanje županov najstarejših evropskih mest
Prireditvena dejavnost se je z nizkimi temperaturami preselila v zaprte prostore. Ptujski upokojenci, ki prebujajo mesto s Četrtki na Ptuju, so včeraj gostili ptujskega župana dr. Štefana Čelana z gosti. Govorili so o znanosti, duhovnosti in glasbi.
Nagradno turistično vprašanje
Konec meseca pa se bo na Ptuju in v okolici zvrstilo več prireditev na temo svetovnega dneva turizma, 27. septembra. Na Ptuju bo od 25. do 27. septembra srečanje županov in drugih predstavnikov dvanajstih najstarejših evropskih in tudi partnerskih
mest Ptuja o tem, kako v razvojnem smislu najučinkoviteje izrabiti bogastvo naravne in kulturne dediščine in na katere načine. Zato bo potrebno tudi na operativni ravni ukrepati, da bo izraba naravne in kulturne dediščine dosegla namen. Na Ptuju bodo
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju bodo župani in drugi predstavniki dvanajstih najstarejših evropskih in partnerskih mest razpravljali, kako v razvojnem smislu najučinkoviteje izrabiti bogastvo naravne in kulturne dediščine.
Potovanje po poteh kolonizacije in mogočnih afriških kraljestev • Gana, Togo in Burkina Faso (13.)
Lepote pristne kulture
Zgodaj zjutraj sva se odpravila na mednarodni mejni prehod med Gano in Burkino Faso, saj sva dobila številne informacije o zapletih pri pridobivanju vstopnega vizuma, prav tako pa nama je preglavico delala francoščina, ki je edini sporazumevalni jezik v Burkini Faso. Vendar je celoten postopek potekal izredno gladko in v dobrih 20 minutah sva prečkala gansko mejo ter uredila vizum, ki naju je popeljal v Afriko. Že prvi stik z domačini naju je povsem presenetil, saj so ljudje neprimerno bolj prijazni kot v Gani. Burkina Faso je peta najrevnejša država na svetu, ki pravzaprav ne premore naravnih bogastev, velikih podjetij ali izredno razvitega storitvenega sektorja. Vendar pa ima ta država neizmerno velik turistični potencial, saj le redko srečaš takšne naravne lepote in tako prijazne ljudi. Najina prva postojanka v Burkini Faso je bilo mesto Bobo-Dioulasso, ki se nahaja na skrajnem jugozahodnem delu države. Ob dejstvu, da se Bobo, kot ga imenujejo domačini, nahaja le dobrih 150 kilometrov vstran od mejnega prehoda, sva pričakovala lagodno, morda triurno vožnjo. V skladu s tradicijo seveda ni bilo tako, saj smo za pot potrebovali več kot devet dolgih ur. Sprva sicer s polžjo hitrostjo najinega kombija nisva imela prevelikih težav, saj sva uživala ob naravnih lepotah in prijetnem kle-
petu z voznikom ter drugimi sopotniki, po nekaj urah pa sva zaradi utrujenosti in naveličanosti postajala iz minute v minuto bolj nervozna.
V Bobo-Dioulasso sva prispela v poznih večernih urah in dokaj hitro uredila tudi namestitev, saj je enostavno in ugodno urediti taksi prevoz do izbranega hotela. Bobo-Dioulasso je izjemno prijetno mesto z ogromno mošejo iz blata, ki je nedvomno vredna ogleda. Prav tako pa je stari del mesta, ki je bil oblikovan nekje v 15. stoletju, izredno zanimiv, saj se sprehajaš med starodavnimi peščenimi ulicami in hiškami iz blata, preizkušaš domače pivo ter se prepuščaš zvokom bobnov. V tem starem naselju v sožitju živijo tako muslimani kot animisti, hkrati pa je ta del mesta namenjen številnim brezdomcem, lačnim otrokom in obolelim starejšim ljudem, ki pa jih čez dan praviloma ne srečaš, saj beračijo pred hoteli, na trgih ali v parkih in se vrnejo na svoje ulice v večernih urah. Hvale vredna pa je ideja teh, sicer izredno revnih prebivalcev, saj so se odločili odpraviti kriminal in razne oblike kraj in danes lahko turisti ob plačilu vstopnine obiščejo njihove hiške, spremljajo potek pridelovanja piva, prav tako pa so organizirali majhno tržnico, kjer lahko kupiš najrazličnejše produkte rokodelcev. Tudi v drugih predelih mesta ti na
v dneh srečanja podpisali posebno pismo o nameri, je povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki naj bi postalo orožje v rokah evropskih poslancev, da se razvoj najstarejših mest sistemsko uredi tudi s finančnega vidika in da bo Evropa tudi tako postala najuspešnejša ekonomija sveta.
Luč sveta je končno ugledala prometna študija MO Ptuj, katere javna predstavitev bo 1. oktobra. Gre za dokument, ki ga je to okolje dolgo čakalo in ki naj bi na konkreten način odgovoril na pereča vprašanja. Še letos pa naj bi prišlo tudi do spremembe prometne signalizacije, ki je precej vzne-jevoljila turistične delavce Ptuja, saj je bil z novo prometno signalizacijo ves osebni in tovorni promet preusmerjen na Puhov most. S tem je postala veduta mesta skrita. Do turistične sezone do ureditve tega problema ni prišlo, ponedeljkov sestanek v Mestni hiši na Ptuju pa daje zagotovilo, da bo do spremembe prišlo najpozneje do konca leta. Nova prometna signalizacija je namreč goste vodila in jih še vodi mimo Ptuja, so prepričani turistični delavci.
Premika se tudi na območju Dravske ulice, kjer naj bi zrasle nove
vsakem koraku domačini poskušajo prodati kakšno malenkost, saj so vendarle prav vsi umetniki in ustvarjalci, a celotno dogajanje in trgovanje daje mestu še poseben čar.
Vendarle pa sva se midva odpravila v ta del Burkine Faso zaradi mesteca Banfore in naravnih znamenitosti, ki bi jih lahko uvrstili med naravna čudesa sveta. Če sva ostala še dokaj ravnodušna ob sicer prečudoviti stopničasti reki, kjer se voda pretaka med posameznimi sedimenti in pri tem ustvarja nešteto majhnih slapov, pa se kar nisva mogla načuditi lepotam Sindou vrhov. Gre za skupek sedimentnih vrhov, ki se kot majhni stolpiči dvigujejo nekaj metrov visoko in od koder je prečudovit pogled na bližnje nasade sladkornih trsov. V preteklosti so na tem področju prebivali Pigmejci, ki so se domnevno v 9. stoletju preselili v osrednjeafriško področje in zanje so ravno ti stopničasti vrhovi predstavljali sveti kraj, kjer so prebivale duše umrlih, in če so pripadniki Pigmejcev po nesreči zašli v to hribovje, so jih bogovi kaznovali s smrtjo. Ob hudi vročini, ki praviloma presega 40 oC, je seveda še kakšna druga razlaga, zakaj so ljudje umirali, a se je bolje prepustiti razlagi domačinov in uživati to prečudovito stvaritev narave.
Vendar pa se kaj kmalu zaveš, da se nahajaš v izredno revni državi, saj se ti pogled kmalu ustavi na ogromnih poljih sladkornega trsa, kjer za nekaj dolarjev mesečno ljudje delajo po dvanajst ur pri neznosnih temperaturah. Na poljih lahko srečaš mlade krepostne moške, otroke, ženske ter tudi starejše ljudi, ki se le še težavo premikajo po nepreglednih nasadih. Vendar pa je to za mnoge edini način preživetja, saj sami ne premorejo obdelovalnih površin ali živali za vzre-jo, prav tako pa ne obstaja ravno veliko industrije, kjer bi ljudje iskali zaposlitev. Ob vsem razmišljanju o poštenosti na tem svetu pa te preseneti nasmeh starke, ki te ob mimohodu pozdravi v prijaznem tonu. Očitno je, da so kljub nečloveškim naporom ljudje srečni, da imajo zaposlitev in tako preživljajo sebe in svojo družino. Z vsemi mešanimi občutki sva se na poti nazaj ustavila še v zavetišču za krokodilčke in druge bolj ali manj strupene živali, kot na primer kače, škorpijone ipd. Po nekaj fotografijah in ob izredni zabavi domačinov, saj ne morejo razumeti našega strahu pred
turistične zmogljivosti Ptuja. V tem trenutku je za spremembo zazidalnega načrta pridobljenih okrog 80 odstotkov soglasij, do konca letošnjega leta pa naj bi bil načrt sprejet. Zelo trd oreh je bila vodna ovira, po kateri naj ne bi smeli graditi na razdalji 15 metrov od vode; zdaj so se izpogajali, da se gradnja lahko prične na razdalji pet metrov od vode, čeprav je v resnici že sedaj drugače.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, pod kakšnim naslovom bo potekala mega zabava v Moškanj-cih, koncert ob 60-letnici Štajerskega
kačami, sva se kar hitro odpravila nazaj v taksi in v senčki počakala na sopotnike. Seveda ni potrebno izgubljati besed o taksiju, saj sva čakala, kdaj bomo ostali brez kakšnega dela, vendar pa smo z
tednika in 45-letnici Radia Ptuj, je pravilno odgovorila Ančka Vaupo-tič, Majski Vrh 51, 2281 Videm pri Ptuju. Geslo Praznujmo skupaj
je združilo nekaj tisoč zabave željnih ljudi (ne sicer v Moškanjcih, ampak zaradi slabega vremena v Gorišnici). Danes sprašujemo, kdaj bo na Ptuju potekal 40., jubilejni festival domače zabavne glasbe - vprašujemo samo po letu. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika do 26. septembra.
njim na najino veliko začudenje uspeli premagati prav vsako cestno oviro in se povsem zdravi in živi vrnili v Banforo v poznih popoldanskih urah.
Nadaljevanje prihodnjič
Opičja družina, ki nas je prišla pozdravit v naš hotel.
Foto: Uroš Zajdela
Kuharski nasveti
Slive
Slive so bolj raznoliko sadje kot večina drugega sadja. Razlikujejo se po času zorenja, obliki in barvi plodov in po okusu plodov. V Evropi so doma okroglasto ovalne, modro-vijoličaste slive, ki vsebujejo veliko sladkorja in imajo okusno sredico oziroma meso. Večina sliv ima izrazito vdolbinico po dolgem in se po tem razlikujejo od češpelj. Podolgovate češplje imajo čvrstejšo meso, ki ga lahko z lahkoto odstranimo od koščice. Slive so cenjene kot namizno sadje in sadje, iz katerega lahko pripravimo številne jedi in sadne izdelke.
Večina sliv dozoreva v prvi in drugi polovici avgusta, najprimernejši čas obiranja določimo po temeljni barvi kože, po številu dni od cvetenja do obiranja, čvrstosti ploda in razmerju med sladkorji in kislinami. Slive razen nekoliko večje količine sladkorja vsebujejo še nekaj kislin in beljakovin in niso primerne za dolgo skladiščenje. So pa zaradi sladkorja in kislin odlično živilo za predelavo. Posušene slive imajo visoko energijsko in dietetično vrednost, zato jih kot suhe prav tako uporabimo kot namizno sadje.
Slive pa vedno pogosteje uporabljamo tudi pri pripravi slano-sladkih jedi. Tako so slive s čvrstim mesom primerne tudi za peko na žaru in jih ponudimo kot prilogo. Pred peko na žaru jih najprej razpolovimo. Z majh-
nim ostrim nožem zarežemo okrog koščice. Ravnamo se po vdolbini na slivi. Polovico slive ločimo, da sprostimo koščico. Če se meso še drži koščice, si pomagamo z nožem. Koščico odstranimo in slive po želji olupimo. Nato jih glede na njihovo velikost narežemo na krhlje ali lističe. Tako narezane med samo peko na žaru začinimo s soljo in rahlo popramo. Na žaru jih pečemo z manjšo količino surovega masla. Med samo toplotno obdelavo pa slive pridobijo na barvi.
Od toplotnih postopkov bi slive lahko tudi dušili s sladkorjem, saj so za sladke jedi kisle, zato jim zmeraj dodajamo sladkor. Tako kot jabolčne rezine pa so tudi oluplje-ne slive, ki jim odstranimo koščico, primerne tudi za cvrenje. Preden jih ocvremo, slive dodatno sladkamo, vdol-binico lahko napolnimo s sladkim gostim nadevom, kot so nadevi iz orehov, lešnikov ali kokosov nadev in jih nato paniramo v žvrkljanem testu in na hitro ocvremo. K tako pripravljenim ocvrtim slivam ponudimo tekočo sladko kremo ali tolčeno sladko smetano. Od krem lahko zraven ponudimo vaniljevo ali orehovo kremo ali poljuben sladoled.
Slive pa so primerne tudi za pripravo sladkih cmokov
in teh najverjetneje pripravimo največ. Slivove cmoke lahko pripravimo iz krompirjevega testa, skutnega testa, paljenega ali rezančevega testa. Najpogosteje uporabimo za osnovo krompirjevo in skutno testo. Skutno testo najbrž zato, ker ga hitro pripravimo in tako lahko tudi v zadnjem trenutku pripravimo hiter sladki dodatek ali jih pripravimo za večerjo in zraven ponudimo še sladki puding ali kompot.
Slive pa so primerno sadje tudi za pripravo sadnih izdelkov. Tako je prav slivova marmelada izmed najbolj cenjenih domačih marmelad. Zraven odličnega okusa in aromo se ponaša še s temno modro-vijoličasto barvo, ki nam v veliki mere kasneje pomaga za dekoracijo sladkih jedi. Manjšo količino slivove marmelade pripravimo v kratkem času in še stanovanje smo lepo odišavili z naravnim vonjem. Marmelado pripravimo tako, da slive operemo, po želji olupimo in jih grobo narežemo, lahko pa v multipraktiku tudi zmelje-
mo. Tako pripravljene damo v večjo kozico z dvojnim dnom, da se sadje ne prijema. Narezane slive vkuhavamo približno dve uri in nato dodamo večjo količino ogretega sladkorja. Na tri kilograme sliv - zmletih, dodamo en kilogram in pol ogretega sladkorja. Marmelado kuhamo še toliko časa, da se sladkor stopi in se marmelada dovolj zgosti. Slivova marmelada bo imela izrazitejšo barvo, če jo ves čas vkuhavanja kuhamo odkrito.
Slive pa tudi drugod v svetu uporabljajo za pripravo slanih in sladkih jedi. Tako jih v Franciji pripravljajo skupaj s svinjino, prav tako tudi dušne z govedino in marelicami. Na Nizozemskem iz sliv pripravijo slano-sladko omako in jo ponudijo k jedem iz divjačine, Brazilija pozna sladko slivovo juho, zraven katere vedno ponudijo opečeni toast, v Nemčiji pripravljajo sladki slivov kolač tako kot tudi pri nas. Zraven tega pogosto pripravimo še slivovo pito, zavitek.
Vlado Pignar
Tačke in repki
> a
Ušesni hematom
Bralca Marjana s Ptuja zanima problematika ušesnega hematoma pri njegovem psu mešančku. Bralec piše, da ima kužek dalj časa probleme z ušesom, da je bilo uho že večkrat punktirano in da ima kužek uho ponovno zadebeljeno. Uho kužka boli in pogosto trese z glavo. Tudi z zadnjo tačko se praska po zadebeljenem ušesu. Veterinar je omenil operacijo kot rešitev in bralca zanima, ali je še kakšna druga možnost, da se pomaga njegovemu psu.
Ušesni hematom je bolezensko stanje, ki se pogosto pojavi pri psih in mucah. Klinični znaki bolezni so izrazito vidni, saj lastnik opazi pri svojem kužku ali muci nabrekel oziroma otečen uhelj.
Uhelj je bolj podoben podolgovatemu knedlju, saj je napet, kot da bi ga napihnili. Žival ponavadi izraža bolečino, saj nosi glavo postrani, z zadnjo tačko pa se poskuša praskati po ušesu.
Pri ušesnem hematomu gre za poškodbo krvnih žil v samem ušesu. Uho in ušesni hrustanec sta zelo prekr-vavljena, in če pride do poškodbe katere od ušesnih žil, kri izteka pod kožo v samem ušesu in v zelo kratkem času dvigne kožo ušesa, ki se zaradi pritiska napne kot balonček. Ušesni hematom nastane najpogosteje zaradi mehanske poškodbe ušesa, lahko zaradi ugriza druge živali, kar se pogosto dogaja med agresivno igro in grize-
njem po ušesih. Pogosto pa je vzrok praskanje živali z zadnjo nogo po ušesu zaradi vnetja v samem sluhovodu. Pri mucah so ušesne garje zelo pogost vzrok nastanku bolezni. Muco uho srbi in si s praskanjem povzroči pokanje žilic v ušesu ter posledično nastanek ušesnega hematoma.
Zdravljenje ušesnega hematoma je za lastnika živali pogosto problematično, saj se poskusi s pogostim punk-tiranjem tekočine iz oteklega ušesa izkažejo za popolnoma neučinkovite. Uspešno zdravljenje je izključno kirurško, kar pomeni z operacijo ušesa. Operacijo je treba pravočasno izvesti, saj v nasprotnem primeru pride do propada hrustanca v ušesu in tako uho izgleda, kot da bi ga oprali v pralnem stroju. Poseg je precej krvav, saj se bolno uho preprede s šivi, katerih namen je, da preprečijo ponovno otekanje ušesa in s tem tudi pritisk na krvne žile, kar privede do zaustavitve krvavitve. Uporabijo se lahko tudi posebne kirurške ušesne komprese, ki jih všijemo na prizadeto uho, da preprečimo ponovno otekanje.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Tudi pooperativno obdobje je zahtevno, saj je prisotna bolečina in velika možnost infekcije. Potreben je zaščitni ovratnik. Žival je potrebno dalj časa terapirati protibolečinsko in dobivati mora antibiotike bodisi z injekcijami ali s tabletkami. Skratka, res neprijetno bolezensko stanje tako za žival kot za njenega lastnika. Zaradi pogostih možnih zapletov, kot je infekcija rane ali samo-poškodovanje rane, ker živali ni bil nameščen ali je bil nepravilno nameščen zaščitni ovratnik, je pogosta slaba volja lastnikov živali, ki pričakujejo enostavno in hitro rešitev problema. Šivi se poberejo po 12 do 14 dneh in takrat je problem rešen.
Lastniki kužkov in muc morajo paziti, da imajo njihove živali zdrava ušesa, saj kakršnokoli bolečinsko stanje v sluhovodih lahko privede do intenzivnega praskanja po ušesu in zaradi tega do nastanka ušesnega hematoma. Preprečevati je treba tudi agresivno igro med psi, ki se grizejo po ušesih. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Narava v jesenskem enakonočju
Ko si ob jesenskem enakonočju sežeta v roki dan in nič, to začuti tudi vrtna narava. Njena podoba se iz bujno cvetočega in rastočega zelenega poletja spreminja v plodov bogato zorečo in barvito jesen. Zeleno listje po tem, ko je skozi poletje z asimilati prehranjevalo rastline ter njihove plodove in semena, na prehodu v jesen pa še odvečne asimilate odlaga v brste, veje in korenine za začetek nove vegetacije, pred odpadanjem prične zoreti, pri čemer je očarljivo obarvalo vrtno naravo, ki se je pričela pripravljati na zimski počitek.
V SADNEM VRTU še dozorevajo zimske sorte jabolk in hrušk, kijih v zaporedju, kot dozorevajo, tudi obiramo. Skrbno obrane, zdrave in nepoškodovane plodove shranimo v hladen, zračen, čist ter s stalno zračno vlago oskrbljen prostor, kjer bodo svojo svežino obdržali do pozne pomladi. Sadja ne hranimo v bližini raznih vrtnin, hranjenih za ozimnico, pa tudi ne ob kakršnih koli kemikalijah, saj bi se navzelo njihovih vonjav. Plodovi nešpelj, naj ostanejo še na drevesu do prve slane, ki jih omehča in pospeši zorenje do užitne zrelosti.
Ozrimo se še nekoliko k aroniji, poslednji od sadnih vrst zorečega jagodičevja. Aronija počasi dozoreva, ko pa je zrela, pa jo je potrebno pravočasno pobrati, podobno kot to velja za grozdje vinske trte. Kmalu po obiranju, ko ji dozori in odpade listje, pa je že čas za njeno razsajanje in jesensko sajenje. Aronija je cenjena sadna rastlina, ker je njeno jagodičevje izredno bogato z rudninami, vitamini, zdravilnimi in drugimi naravnimi učinkovinami, osvežilnimi, primernimi za prehrano in zdravje, v vrtnem okolju pa izvrstno učinkuje kot okrasna grmovni-ca, ki spomladi lepo cveti, v jeseni pa, ko ji prične zoreti listje, ustvarja izredno barvito jesensko podobo. Aronija je skromna sadna grmovnica, ki raste tudi na težjih tleh, ne zahteva posebne nege niti varstva, saj je ne napadajo nobeni rastlinski škodljivci niti bolezni. V jeseni zoreče grme ovijemo z mrežo, da jagodičevja ne pozobljejo ptiči. Po obiranju, in ko ji dozori ter odpade listje, se rastlina pripravi na zimsko mirovanje. Tedaj je čas, da z odraslega grma s številnimi koreninskimi izrastki le-te izkopljemo. Dobro obraščene s koreninami lahko uporabimo kot sadike za sajenje na stalno mesto, poganjke z malo koreninami pa vložimo v vrtno zemljo na ukoreninjenje.
Ce v OKRASNEM VRTU nameravamo zasaditi žive meje z okrasnimi iglavci ter zimzelenimi listavci, to opravimo čimprej, še v septembru ter v začetku oktobra, dokler je zemlja še dovolj topla in primero vlažna, da se sadike dobro ukoreninijo ter dosežejo čas priprave na prezimitev. Iglavci in zimzeleni listavci za razliko od drugih listopad-nih drevnin tudi pozimi, čeprav v manjšem obsegu, preko iglic ali listov opravljajo procese asimilacije, dihanja ter transpiracije vlage, zato je njihov čas za sajenje najprimernejši v začetku jeseni, ko so se konec poletja odpravili h krajšemu počitku. Iglavce in zimzelene listavce sadimo s koreninsko grudo, ker pa se vselej, pri še tako skrbnem sajenju, nekaj koreninic poškoduje, je potreben čas njihove obnove, ta pa je v zgodnji jeseni. Sadike ne smejo oveneti, zato jih po sajenju ter pozimi v sušnih obdobjih redno zalivamo.
Po toplem poletnem vremenu je nastopilo vlažno jesensko, ki je ugodno za razvoj rastlinskih bolezni, še posebej listne pegavosti in plesni. Okrasne rastline, od katerih še pričakujemo cvetenje v jesenskem času, posebej skrbno negujemo in sproti odstranjujemo odcvetele cvetove ter obolele in suhe dele rastline.
V ZELENJAVNEM VRTU pobiramo leprezrelo zelenjavo, pridelke za sprotno uporabo ter predelavo, nobene potrebe pa ni po spravilu plodovk in korenovk, ki imajo še zdravo zeleno listje, saj v tej fazi doraščanja in zorenja največ prispevajo h kakovosti in trpežnosti v shrambi.
Miran Glušič, ing. agr.
momeaar: ¡9, septembra- 25, septembra
19 -petek #	20-sobota X*	21-nedelja	22-ponedeljek
23-torek	24-sreda	25-četrtek	
Modrosti iz sveta ameriških staroselcev
Mit #5: Potrebujete mnogo samozavesti
Ni res. Ljudje se ves čas podcenjujejo. Poslušajo tisti majhen glas dvoma, ki jim šepeta in včasih tudi kriči v njihove možgane vse razloge, zakaj nečesa ne morejo storiti in naj niti ne poskušajo. Verjamem, da obstajata dva glasova, glas razloga in glas dvoma. Glas razloga je zdrava pamet, glas dvoma je vaša preteklost, ki vodi vašo prihodnost!
Poglejmo si naslednjo zgodbo: »Sklenil sem zavestno odločitev, da ne bom dovolil moji preteklosti, da diktira mojo prihodnost. Odraščal sem v povprečnem domu iz delavskega razreda. Nič ni narobe s tem. V bistvu je to popolnoma pravilno. Delal sem za to, kar imam. Naučil sem se trdnih vrednot. Velik delež tega je prišel od mojih staršev. Moj oče ni bil posebno podjeten do svoje kasnejše kariere. Delaven, da, podjeten pa ne. Večino svoje kariere je delal za eno podjetje in služil stabilen zaslužek za preživetje naše delavske družine. Bilo je dobro življenje zame, za brata in za dve sestri.
Ko sem prišel s fakultete, sem šel po očetovih stopinjah in se zaposlil. V času službe sem spoznal ljudi, ki so mi pokazali svoje podjetniške vizije. Postali so moji mentorji in zaslužni so za to, da sem postal podjeten. Potem sem v celoto kombiniral moje vrednote, ki sem jih dobil od staršev in moj novi podjetniški duh.
V mojem vzponu me ne bi nič pripravilo na to, kar počenjam sedaj. Ampak navsezadnje me je vse pripravilo na to. Verjamem v to, da je odvisno od nas, da pozabimo na spomine nepodpirajočih staršev, posmehljivih prijateljev in učiteljev, ki so nas etikirali prvi šolski dan.
Vsakdo ima negativne vplive v svojem življenju in vsakdo izmed nas jih bo še veliko imel. Vsakdo se mora dvigniti iz težavnih situacij - to pač počnejo uspešni ljudje. Odločijo se, da zaobidejo svojo preteklost, kakršna koli že je. Izbral sem sprejeti svojo preteklost, se učiti iz nje, kopirati, kar je bilo dobrega in zavedati se, da me slabe stvari naredijo le močnejšega!«
Investiranje v nepremičnine je posel, kjer boste morali izvleči vso svojo moč. Svetujem vam, da moči ne črpate le iz vsega, kar je dobrega v vašem življenju, ampak uporabite tudi težke čase, ker ravno doživljanje težkih časov gradi vašo osebnost. V nasprotju z mišljenjem večine ljudi, nikoli nimamo dovolj osebnosti. To je moj prispevek o samozavesti in osebnosti.
Mitja Petrič
Duševno zdravje
Indijanski horoskop - moc magične ljubezni (6)
Predelali smo skoraj že cel živalski krog in prišli do poslednjih znamenj. Obdelali smo vse mesece; pričeli smo pri mesecu popkov, ko praznuje Rdeči jastreb (Oven), in šli vse do Pume (Ribi), ki je po prepričanju Indijancev mesec velikih vetrov. Mnoge stvari bodo ostale zavite v tančico skrivnosti, prav gotovo pa so bila ta potovanja zelo poučna.
Vidra (Vodnar) od 21. 1 do 20. 2.
Mistična simbolika: vidra, ki se prikazuje na vodni gladini in izginja iz nje, je žival z lunarno simboliko, zato ima iniciacij-sko vrednost. Vidrina koža se uporablja - tako med Indijanci kot tudi v črni Afriki - za določen preporod. Celo še več, prepričani so, da je v njej čarovnica, ki ima nadnaravno moč in je prisotna pri rojstvih in na pomembnih svatbah. Zanimivo je, da je cenjena med indijanskimi šamani, kajti čarobne školjke nosijo v mošnjičku, ki je narejen iz vidrine kože. Legenda pravi, da je ravno vidra glasnik Velikega duha, ki ji je dal razumevanje med ubogim telesnih duhom in tako lahko pomaga ljudem. Ima pa še eno lastnost po prepričanju modrih Indijancev, in sicer duh, ki ubija in oživlja. Osebne značilnosti: osebe, rojene v znamenju Vidre, so rojene v mesecu počitka in so ravno zaradi tega znane po tem, da so zelo svobodoljubnega duha in imajo v lastnem bistvu razvite verbalne sposobnosti in potrebujejo intelektualno stimulacijo. So zelo pronicljivi in inteligentni. Zelo radi imajo ljudi, ki so komunikativni in resnično so srečni tedaj, ko lahko s svojimi nasveti pomagajo drugim ljudem. Na drugi strani je znano, da so veliki avanturisti. Zelo radi imajo otroke in jih resnično radi vzgajajo. Seveda imajo pri tem zelo svoje prijeme in jih ne pustijo spreminjati. Še več, tako pravila kot zakone si pišejo sami in seveda moramo po-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
udariti, da pri tem ne ogrožajo drugih ljudi. So zelo nežni, radi sanjajo in živijo svoje ideale. Neizmerno jih privlači tisto, kar nekoliko odstopa. Vsekakor jih privlačijo znanja iz sveta duhovnosti in ezoterike. Zelo dobro se razumejo z Rdečim jastogom (Oven), Jelenom (Dvojčka), Kanadskim jelenom (Dvojčka) in Divjo gosjo (Kozorogom). Zaščita iz rastlinskega sveta je trepetlika, ki simbolizira neodvisnost, pogosto tudi strah in je tudi drevo, ki je znano po svoji zdravilnosti. Zaščitna kovina pa je srebro. Barva Vidre je srebrna.
Puma (Ribi) od 21. 2. do 20. 3.
Mistična simbolika: Puma je veljala po prepričanju mnogih naprednih civilizacij za žival, ki ima v sebi neko skrivnostno energijo. Nikoli niso bili dobro prepričani, kakšne namene ima in zaradi tega se je je prijel znak nezaupanja. V Indiji je po zelo starih legendah predstavljala neko zaščito in njeno obnašanje je veljalo za rodovitno dejanje. To pomeni, da ima v sebi prizvok plodnosti. Seveda so v njej različne legende.
Nekaj pa je res, da je zelo intuitivna žival in da vse dela po notranji modrosti. Od nekdaj so jo povezovali z znanji iz sveta duhovnosti. Seveda pa je znana tudi po lastni jasnovidnosti. Osebne značilnosti: osebe, rojene v znamenju Pume, so rojene v mesecu velikih vetrov. Znani so po tem, da so zelo čustveni in zvesti. Globoko v sebi so močnega in samozavestnega značaja. Seveda pa se znajo predajati vetru življenja in tako nekoliko nihati. Resnica je ta, da so veliki individualisti in zelo zaprte osebe. V tišini pa se skriva notranja moč in pogum, svoje prave občutke prekrivajo in ne pokažejo čustev - tudi pred tistimi ljudmi, ki so jim blizu. Znano je, da so nekoliko nagnjeni k melanholiji in depresiji. Niti v ljubezni niso preveč odločni, jih pa krasi vzdržljivost, moč in vztrajnost ter so se na svoj način pripravljeni žrtvovati za družino. Blizu jim je mistika, okultno in prav tako kot puma, pokažejo nestrpnost
Politične igrice
Predvolilna mrzlica je tako rekoč na vrhuncu, umazanih iger ni konca. Zakaj se jih je potrebno posluževati, ali akterjem zmanjkuje argumentov in pravih tem, da se lahko obdržijo v tem tempu, sprašuje Janez iz Hajdine. Prepričan je, da bi politični izvoljenci morali delati v korist ljudi, ne pa, da jih po nepotrebnem begajo.
Predvolilni čas daje seveda mnogo večje možnosti, da se poskušajo posamezniki oblatiti in umazati, saj tisti, ki to počnejo, ne potrebujejo nobenih dokazov, zgolj posamezni dogodek, filozofsko razmišljanje in že tvorijo logične sklepe. Ti logični sklepi so sicer možni, a ni nujno, da so sploh blizu resnice, kaj šele resnični. Demokracija dejansko omogoča svobodo govora, toda za vse, kar poveš v javnosti, moraš imeti trdne dokaze in argumente, če pa tega nimaš, si pa bolj umazan od tistega, ki ga hočeš umazati. Mnogi, ki se gredo politike, uporabljajo napačne vzorce vzgoje iz otroštva, ko starši napadejo otrokovo osebnost in ne njegovega vedenja, ki ni skladno z nekimi normami in vrednotami in ga tako skušajo uničiti že v začetku življenja. Psihologija politike je zanimiva veda, saj ne vključuje le proučevanja političnih programov posameznih strank ali posameznih politikov, temveč tudi njihovih osebnostnih značilnosti in vedenjskih vzorcev.
Konstruktivni dialog med posameznimi politiki z edinim namenom služiti ljudem in javnim interesom je očitno v Sloveniji popolnoma nemogoč. Bolj ko politiki vidijo le sebe in svoj prestiž, večja je verjetnost, da blatijo druge in z napadom dosežejo najprej organizacijo obrambe nasprotnika in potem protinapad, morda celo na istem nivoju.
Verjamem, da večina slovenskih volivcev zmore presoje ločiti zrno od plev in bo potem volilo tiste, ki bodo delali v korist javnega dobra in izboljšanja kvalitete življenja vseh ljudi, torej tiste, ki jasno in pregledno ponujajo takšne programe ter jih izvajajo s svojim delom v resničnem življenju že do sedaj in ne ponujajo virtualnih simulacij brez verifikacije njihove uresničitve.
mag. Bojan Šinko
do oseb, ki stopijo na njihovo ozemlje. Zelo dobro se razumejo z Rjavim medvedom (Devica), Kačo (Škorpijon), Bobrom (Bik) in Detlom (Rak). Njihova rastlina je trpotec. Iz sveta kristalov pa jim pomaga turkiz, ki so ga Indijanci imeli za nebeški kamen, ki prinaša pogum in uspeh. Ščiti pred uroki in negativnimi silami. Barva Pume je modro zelena.
Prihodnjič: skupaj bomo pogledali v skrivnosti svet astrologije in začel bom odgo-
varjati na vaša vprašanja; če imate kakšno dilemo, če ne veste, kaj je vaša prava pot, pišite na naslov Štajerskega tednika in navedite šifro ter prejeli boste odgovor. Prihodnost je na strani pogumnih in nasveti se včasih lesketajo kot zlato. Zrna modrosti so vedno dobrodošla.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si
Tadej Šink, horarni astrolog
Svetovanje za vas ... za vse nas
Naravno zdravljenje in osebnostna rast
V preteklih objavah smo pisali o naravi, naravnih močeh in osebnostni rasti. Vse skupaj se povezuje, navezuje. Prav tako kot smo mi del narave, je narava del nas, zato moramo skrbeti zanjo ravno tako kot za sebe. Kdor ne zna poskrbeti za sebe, ne more skrbeti za druge in tudi ne za naravo. Odnos, ki ga imamo do samega sebe, se nam odraža tudi na zunaj, v odnosih do drugih ljudi, prav tako pa do okolja, do narave.
Vzajemno, harmonično delovanje narave in človeka lahko opazimo na več načinov. Kdor je pazljiv, ljubeč do sebe, bo tudi drugim želel vse dobro in bo delal dobro tudi za svoje okolje, za naravo. Kdor se jezi in razburja, je užaljen zaradi drugih ljudi, ki so mu storili »krivico«, je pravzaprav jezen na sebe in žalosten v svoji duši, vendar tega ne opazi, ker se preveč ukvarja z zunanjimi zadevami, ki se ga morda sploh ne tičejo. Zato ga lahko razburi in razjezi vsaka malenkost, ki se mu pripeti, in nehote postane jezen na vse okrog sebe. Takšen človek se ne zaveda, da vsa jeza, žalost in vznemirjenje izhajajo iz njega samega. Do teh spoznanj prihajamo postopoma, ko delamo na sebi, ko »osebnostno rastemo«. Spoznavamo, da je vse tisto, kar je zunaj nas, samo odsev našega mišljenja in preteklih dogodkov, ki so vplivali na nas, na našo osebnost.
Osebnostna rast je potrebna, da spoznavamo nove vidike sebe, da spoznavamo tisto, kar se skriva za našo lupino, za našimi oblačili in nasmeški. Srečnega
človeka spoznamo že na daleč. Njegova notranjost je takšna, da ga usmerja v radosten, sproščen nasmeh, ki se razteza po celem telesu. Kot da celo telo sodeluje z njim, je v harmoniji in se z radostjo predaja dogodkom, ki sledijo. Osebnostno celosten človek je v harmoniji, je zdrav in naravno sproščen. To, kar mu govorijo drugi ali kar se dogaja zunaj, mu ne pride do »živega«. Ko je človek zdrav, je srečen. Zdravje si lahko pridobimo, ohranjamo na več načinov. Najbolje je v sodelovanju z naravo, z naravnimi močmi, v skladu s samim seboj, s tistim, kar nam najbolj ustreza. Vse, kar preberemo, kar nam kdo govori, je odsev zunanjega, je naučeno ali so izkušnje drugih. To, kar preizkusimo na lastni koži, v svoji lastni osebnosti, le to velja 100-dstotno za nas. Naučene, znanstvene zadeve so produkt misli in doživljanj drugih ljudi. Npr.. znanstvene raziskave se delajo na 100 ljudeh, od teh ima 85% glavobole po določenih tabletah ali preizkusih, in ker je to večji del od povprečja, se znanstveno
zabeleži, da ta teorija drži. Vsak človek je zase edinstven, vsak ima pravico do svojega mišljenja, prav tako vsak organizem funkcionira drugače. Npr.: če je 80% ljudi zaspanih ob 22. uri, jaz pa nisem - zakaj bi morala tudi jaz spati ob tej uri? Npr.: zajtrk ima 75% ljudi od 8. do 10. ure. Moram potemtakem tudi jaz zajtrkovati tedaj? Jaz lahko imam drugačen ritem življenja, pa zaj-trkujem na primer ob 6h zjutraj ali včasih ob 12h, kot mi ustreza.
Ljudje smo se vse preveč navadili reagirati in misliti tako, kot to dela večina. Tako so nas učili v šoli, ko so nam podajali podatke, ki smo se jih morali učiti. Če pogledamo npr. zgodovino, ki so nas je učili - danes se v šolah učijo drugače. Kaj je potem resnica? So nas v šoli učili to, kar je resnično, ali samo to, kar se je tedaj, v tistih razmerah zdelo resnično glede na podatke, ki so jih imeli? Kaj pa danes? Kje sem jaz danes? Še vedno razmišljamo tako, kot so nas učili, ali si dajemo možnost, da se je kaj spremenilo? Kakor kdo ... In ravno tukaj je prisotna osebnostna rast. Ko
odrasla oseba »zavestno dela« na sebi, osebnostno raste in za delom prihajajo tudi rezultati. Človek, ki osebnostno raste, spreminja sebe, svoje mišljenje in s tem svoja dejanja, posledično se spreminjajo tudi njegovo okolje in ljudje, ki so povezani z njim. Začne razmišljati s svojo glavo in ne verjame več vsega, kar piše v časopisu, kar mu drugi povedo; dal si je možnost do novih spoznanj. Do novih spoznanj pa lahko pridemo samo preko svojih izkušenj. Nobena knjiga, film ali leksikon nam ne more nadomestiti naše izkušnje. Ko spoznavamo sebe, lahko začnemo primerjati, kaj nam ustreza in kaj nam škodi. Vse tisto, kar piše v učbenikih, zdravstvenih leksikonih, so le splošne ugotovitve, ki so nastale na podlagi izkušenj in primerjanja ljudi v preteklosti. Mi pa živimo danes, vsak dan sproti, in če znamo opazovati sebe in pri sebi iskati tisto, kar nam ustreza, ter odstranjevati tisto, kar ni dobro za nas, kar nam škodi, potem smo lahko sami sebi najboljši učitelj in zdravnik.
Hiter tempo življenja je prisoten na vseh ravneh, zato si marsikdo ne zmore vzeti časa za sebe, za razmišljanje o sebi, o tem, kar ga radosti in napolnjuje. Raje se oddaljuje od sebe in posluša druge, kako je njim »dobro« ali »slabo«. Začnimo opazovati sebe in to, kar se dogaja v našem življenju. Vsak dan, vsak dogodek se zgodi z nekim namenom, vsak človek, ki ga srečamo, nam lahko nekaj pove, nas nauči, če ga le želimo poslušati - če želimo videti in slišati tisto, kar ostane v ozadju, za izgovorjenimi besedami. Zakaj smo ravno danes srečali to osebo, kaj nam je želela sporočiti, kaj se je skrivalo za njegovimi besedami, za izrazom tega človeka?
Sem danes srečen takšen, kot sem? Sem zdrav, sem zadovoljen s tem, kar mi drugi povedo o meni? Imam danes dobre prijatelje, imam dobro službo, sem zadovoljen z odnosi v moji družini in na delovnem mestu? Če je odgovor ne - kaj lahko danes naredim za to, da se bo to, kar mi ne ustreza, spremenilo?
Jaz sem odgovoren za svoje življenje, zdravje in srečo. Nihče drug mi tega ne more podariti, lahko pa mi pomaga, da spoznam, kaj narediti in kako izboljšati sebe, svoja dejanja, da se bom boljše počutil in bom zadovoljen s svojim življenjem! Milena de Viktory,
društvo Feniks -kvaliteta življenja,
051 413 354
Slo POP novice
Na deževno soboto, 13. septembra, so se v ljubljanskih Križankah ponovno porazdelile karte najuspešnejših. Tokrat so šle nagrade festivala Slovenska popevka v roke treh izvajalcev. Najbolj perspektivna mlada izvajalka je letos Tina Gačnik - Tiana s skladbo Morje in nebo, kar tri nagrade so pobrali Anžej Dežan in njegova ekipa s skladbo Šopek maka, občinstvo pa je s telefonskim glasovanjem izbralo Marka Vozlja s skladbo Te ni.
■k-k-k
Nastop na Slovenski popevki je Alenki Gotar prinesel prehlad, ki ga zaradi številnih nastopov ne more preboleti v postelji. K sreči prehlad ne vpliva na njen glas, saj ima tudi ta teden precej nastopov. Morda je bolezen ublažilo nekajpožirkov kuhanega vina, s katerim so jo po nastopu pogreli njeni fantje iz skupine Sons. Mrazu navkljub so Alenka in sonsiprofesionalno predstavili svojo pesem Mostovi.
■k-k-k
Potem ko so poleti s pesmijo Riba ribi grize rep Turbo angel-si zmagali na festivalu Marko Polo na Korčuli, bodo za čim bolj barvito jesen pesem predstavili tudi slovenskim poslušal-
Že v hrvaškem jeziku je omenjena skladba izjemno nalezljiva in gre hitro v uho. V slovenščini pa turboti obljubljajo še več navihanosti, saj skladba na šaljiv način govori o nepodkupljivosti ljubezni in da je za srečo in pravega šarmerja pomembno le to, da zna nameniti pozornost in nekaj romantike. Pesem Riba ribi grize rep bo v ponedeljek, 22. septembra, poslana na vse slovenske radijske postaje.
-k-k-k
Čeravno Drago Potočnik medijsko doslej ni bil izpostavljen, se z glasbo ukvarja že od otroštva, profesionalno pa vse od leta 1982. Drago Potočnik je že pred 17 leti začel igrati v ansamblu Vizije. Pet let zatem so se preimenovali v Export, kjer je Drago vse do razpada leta 1999 deloval kot kitarist in vokalist. Po razpadu pa se je odločil za samostojno glasbeno pot. Danes igra v ansamblu Show band klobuk, kot solist pa je posnel skladbo Klošar.
-k-k-k
Slovenski glasbeni prostor je bogatejši za novo žensko vokalno zasedbo Corrida. V njej so svoje moči združile Andreja Čamernik, Irena Svoljšak in Viktorija Petek. Corrida pa se predstavlja tudi že z novo skladbo, ki nosi naslov Zaspi pri meni nocoj.
-k-k-k
V začetku oktobra bo luč sveta ugledal nov Neishin spot. Tokrat za pesem Občutek. Spot so posneli v grand hotelu Union z režiserjem Izidorjem Faričem.
-k-k-k
Začenjajo se nominacije in glasovanje za glasbene nagrade diamanti, ki bodo podeljene februarja prihodnje leto.
Pripravila: MZ
& E T; r DJ" 1 O
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. PANDA: JAZ SI ŽELIM 9. DOMEN KUMER,!PETRA. PEČOVNIK: KAMASUTRA 8. YUHUBANDA: NISI TA
7. \ TABU: PESEK IN DOTIK 6. CARPE DIEM: KO SI MI VZELA SRCE 5. VOYAGE: ČAS 4. PETER JANUŠ: DALEČ OD OČI 3. VLADO KRESLIN, SEVERA GJURIN: ABEL IN KAJN 2. ANIKA HORVAT: DANES JUTRI VČERAJ 1. STEREOTIPI: POKAŽI MI JO MAL
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Anžej Dežan
Anžej Dežan z ekipo osvojil Slovensko popevko
Strokovna komisija je v soboto, 13. septembra, na 46. Slovenski popevki Anžeju Dežanu in skladbi Šopek maka, s katero se je predstavil, namenila kar tri nagrade: poleg velike nagrade za skladbo v celoti si je po njenem mnenju Dežan zaslužil tudi nagrado za najboljšo interpretacijo, avtor besedila Milan Dekleva pa je prispeval najboljše besedilo.
»Občutki so neopisljivi. Vesel sem in srečen, da je skladba Šopek maka, ki je preživela srdit boj za preživetje, oživela na najlepši način, z zmago strokovne komisije. Presenečenje in veselje ob vseh treh nagradah je poplačalo preizkušnje na poti, zahvala za to pa gre jasno tudi obema avtorjema, Milanu Deklevu in Patriku Gre-blu. Izjemna sta in bilo mi je v veliko čast sodelovati z njima. Mislim, da smo vsi ponosni na naš uspeh. Sledil bo še spot, kar je več, kar sem si kadar koli lahko želel in zares sem ponižen pred dejstvom, da bo ime Šopek maka vpisano v dolgo zgodovino zmagovalnih pesmi Slovenske popevke. Naslediti
lanskoletni dobitnici osvojenih nagrad, Alenko Godec in Damjano Golavšek, si štejem v ponos. Obe sta nadpovprečni vokalistki, vzornici, ki ju zelo spoštujem,« je Dežan povedal po zmagi v ljubljanskih Križankah. Ob tem je dodal: »Želim si predvsem, da bi radijske postaje sprejele predstavljene popevke in jih pogosto predvajale. S tem bi skladbam zares omogočile, da najdejo svoj prostor med poslušalci in jih prepričajo, kot so jih lahko nekoč. Upam, da ne bodo pozabljene že po nekaj tednih. Slovenska popevka je s svojimi avtorji, pevci in glasbeniki kakovosten glasbeni festival, ki si tega ne zasluži, saj skladbe prepogosto izpadejo iz programa, ker naj bi bile premalo 'komercialne'.«
Leta 2005 se je Anžej Dežan na Slovensko popevko prijavil s pesmijo Porcelan Urše in Matjaža Vlašiča, lani s Šopkom maka Patrika Grebla in Milana Dekle-va, šele letos pa je bil s slednjo tudi sprejet. Lani se je s pesmijo Porcelan, s katero se Anžeju Dežanu ni uspelo uvrstiti na festival, na Slovensko popevko
prijavila zasedba Yuhubanda. Na festival se je uvrstila kot prva rezerva.
Leta 2004 je Anžej Dežan na odru Slovenske popevke nastopil dvakrat - kot spremljevalni vokalist Maje Slatinšek v skladbi Odmev srca in Žane v skladbi Arena.
Sicer pa je nagrado žirije na letošnji Slovenski popevki za perspektivno izvajalko dobila Tina Gačnik - Tiana s skladbo Morje in nebo. Gledalci in poslušalci pa so za najboljšo izgla-
sovali pesem Te ni, ki jo je zapel Marko Vozelj.Vseh 12 novih slovenskih popevk in njihovih izvajalcev je spremljal revijski orkester RTV Slovenija. Med telefonskim glasovanjem so poslušalce v Križankah in pred televizijskimi zasloni kratkočasili Irena Vrčkovnik, Aleksander Mežek, Alenka Pinterič, Tomaž Domicelj, Tinkara Kovač in New swing quartet. Prireditev sta povezovala Tajda Lekše in Jure Ivanušič.
MZ
Filmski kotiček
Hellboy II: Zlata armada
Hellboy se je dodobra udomačil v ultra-skrivni vladni organizaciji, ki se bojuje proti para-normalnim beštijam in drugim živalim, tudi takim, ki pridejo iz vesolja in hočejo popapati našo drago Zemljo. A Hellboy svojo službo jemlje za zabavo, s čimer šefu povzroča sive lase, saj se preveč javno nastavlja. Kmalu pa ta težava preide v drugi plan, saj človeštvu grozi, da se bo v nedrju Zemlje prebudila strašna in neuničljiva armada 4900 robotov na paro, ki bodo pod vodstvom zlobnega princa Nuade zasužnjili vse živo. Toda dokler Hellboy in njegova druščina še stojijo pokonci, se bo Nuada moral zelo potruditi, da uresniči svoj zloben načrt ...
Režiser in scenarist Guillermo del Toro si je zadnja leta pridobil sloves zelo vizualnega režiserja, čeprav v vsakem gospodinjstvu njegovo ime ni ravno znano. To se bo verjetno zgodilo šele s filmom Hobit, ki ga bo posnel pod budnim Jackso-novim producentskim očesom. Da je dobil ta projekt, niti ni čudno, saj je že pred Hellboyem pokazal, da ima izjemen čut za dizajniranje filma in predvsem pošasti v njem. Mike Mignola, avtor stripa, je večkrat poudaril, da Hellboya riše le zato, ker rad riše sluzaste pošasti. To se stripu pozna, saj neke vsebine rav-
ostaneta v glavi (ko se glavna junaka napijeta ter poslednja bitka z roboti), vse ostalo pa je ubijalski napad na oči zaradi očitno prevelikega proračuna, toda ta napad gledalca kvečjemu utrudi.
Film je tako v vseh pogledih večji, dražji, glasnejši in še bolj hellboyasti od prvega dela, kar pa za malce starejše gledalce (25 +) ni nujno dobra novica.
Matej Frece
Hellboy II: The Golden Army
Igrajo: Ron Perlman, Selma Blair, Jeffrey Tambor, Doug Jones
Režija: Guillermo del Toro Scenarij: Guillermo del Toro po stripu Mika Mignole Žanr: fantazijska akcija Dolžina: 120 minut Leto: 2008 Država: ZDA
no nima, zato pa išče, najde in uporabi prav vsak razlog, zaradi katerega lahko riše mokre pošasti z lovkami. Zato je strip popularen v ZDA, drugje pa zato, ker je lepo narisan.
Guillermo se je v tem konceptu zlahka prepoznal. Tudi on je mojster za oko, predvsem pošasti, in prazen, kar se tiče vsebine. Hellboy in Hellboy 2 sta tako filma, ki naravnost odlično ujameta duh stripa: gre za veselje do prikazovanja čim bolj čudnih spakov in frikov, vse ostalo pa ni toliko važno. Vsebina je važna le toliko, da servira razloge, zaradi katerih se lahko prikaže še bolj čuden in ostuden stvor kot pred petimi minutami. In tako mineta dve uri do konca filma, je pa res, da ima Guillermo, kar se tiče oblikovanja pošasti, zares fantastično domišljijo.
Del Toro prisega na posebne učinke starega kova, torej na masko in fizične predmete, čeprav brez računalniške grafike seveda ne gre. Zato ni čudno, da je Peter Jackson (režiser Gospodarja prstanov) v njem takoj prepoznal sorodno dušo, kajti tudi Peter daje več poudarka na domiselnih tehničnih rešitvah in manj na vsebino. Toda Peter
se je svoje slepe pege hitro zavedel in zato okoli sebe nabral kopico najboljših scenaristov, Guillermo pa - sodeč po Hell-boyu 2 - misli, da je tudi dober scenarist. Žal ni, saj film premore le dva prizora, ki po ogledu
CID vabi!
Razstava
Od 1. septembra do 16. oktobra je na ogled razstava društva Humanitas iz Ljubljane z naslovom KDO JE NAREDIL MAJICO? POT OD BOMBAŽA DO TEKSTILA. Predavanje
Petek, 26. septembra 2008, ob 19. uri: potopisno predavanje: Provansa. Popotnik Franci Horvat nam bo približal zelo priljubljeno francosko regijo, v kateri bo podrobneje predstavil sotesko Verdon, sivkina polja pri Vallensoleu, področje okre pri Russillionu, mestece Gordes in njegove očarljive kamnite hiške, Fontain de Vaucluse, Avignion, sotesko Ardeche, slavni akvadukt Pont du Gard, naravni park Camargue, Calangues, Azurno obalo s Cannesom, Nico ter Monte Carlom. Neformalno učenje
Vpisujemo v naslednje tečaje in delavnice v novem šolskem letu:
tečaj kitare - mentor Samo Šalamon tečaj bas kitare - mentor Herman Gajser (na voljo sta še dve prosti mesti!) tečaj igranja na afriške djembe - mentor Boris Magdalenc literarna skupina - mentorica Kristina Kočan novinarska skupina - mentorica Polona Ambrožič tečaj orientalskega plesa - začetna in nadaljevalna skupina - mentorica Majda Fridl
Vpis bo potekal do konca meseca septembra oziroma do zasedenosti razpoložljivih mest. Prostovoljstvo
K sodelovanju vabimo vse mlade, predvsem srednješolce, ki bi se radi preizkusili kot prostovoljci - animatorji, informatorji, kot pomočniki pri izvajanju klubskih programov itd. Prva možnost sodelovanja: jesenski otroški živ žav in druge aktivnosti v prvem tednu oktobra, ko je teden otroka. Mednarodni programi
V CID Ptuj dobite informacije o možnostih vključitve v mednarodne mladinske izmenjave in v evropsko prostovoljno službo (EVS) v drugih evropskih državah. Odpiralni čas CID Ptuj
od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure.
cem v
Štajerski TEDNIK
LESNA PILA, RAŠPA
GLIVIČNO VNETJE, GOBICE
NAŠ GEOLOG (MARIO)
AMERIŠKA MORSKA BIOLOGINJA (MARY)
HOKEJSKI KLUB
OŠTETJE, OKARANJE
GOBA MAVRAH
BIVŠI KOŠARKAR DANEU
OZKA ODPRTINA, ŠPRANJA, FUGA
DŽEZOVSKA PEVSKA TEHNIKA
EVR. ODBOR ZA STANDARDIZACIJO
POVRHNJICA
ANTON TROST
GIBLJAJ
FLAMSKI PISATELJ (JOHAN)
BIVŠI SMUČARSKI TEKAČ
(BORUT)
SVETA PODOBA
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
MUSLI-MANSTVO
RUMENA ŽLAHTNA KOVINA
RAZRED V JADRANU
PREBIVALEC LAČJE VASI
ROMANSKI NAROD
POUK, NASVET
ČLAN MARIBOR. KVINTETA (PETER)
UMETNOSTNI SLOG
BOSANSKA ŠAHISTKA
ROSA POD ZMRZIŠČEM
ALENKA MAVEC
FRANCOSKI ALPSKI SMUČAR LLORACH
VAS
PRI TREBINJU
ODKLON PRI NIHANJU
OTO KESTER
OBREKO-VALEC
IGRALKA MARGARET
PRESNOVNA MOTNJA, ATEROZA
NAŠ HOKEJSKI VRATAR (ŽIGA)
BIVŠI JUGOSLOV. KOŠARKAR PETROVIČ
AVSTRALSKA PLAVALKA (KAREN)
FOTOGRAFSKO ISKALO
IGRALKA CAHARIJA
SLAVKO KASTELIC
OMLAČENA ŽIT. STEBLA
GOLFIST ELS
MAJDA ARH
SMUČI
VSTAJA, PUNT
AMERIŠKA ZVEZA SKLADATELJEV
IZD. KATUNA
MEHKO USNJE IZ KOŽ DIVJADI
NOVOZELANDSKA ZELENA PAPIGA
STROJ ZA
LUPLJENJE
NAŠ HOKEJIST HAFNER
IRSKA
(ORIG.)
RUSKI VLADAR
ZAPITEK (POGOVORNO)
Ugankarski slovarček: CEN = evropski komite za standardizacijo; DIMC = slovenski hokejski vratar (Žiga, 1984-); DJENO = bosanska šahistka (Mara); LAET = flamski pisatelj (Johan Jakob de, 1815 - 1891); LASTVA = vas vzhodno od Trebinja; MORAS = avstralska plavalka, bron na OI 1964 (Karen, 1954 -); RATHBUN = ameriška morska biologinja (Mary, 1860 - 1943); UNHCR = veliki komisariat ZN za begunce.
■e9>l 'eov 'euo>|!
';eos 'i)J! 'oluiq 'jeunM 'ezsj 'emq 'uuy leei 'oa| '39|efeAez 'efueoj>|o 'rnnwojoviea 'n3q 'xh 'Jodn 'e>mo? 'unqmey 'epnjydwe 'jeomsid '39|e>|S! 'wv 'eoeSmjs 'ys '}S0Ae>|ej 'ejjuei 'J9se| 'oje|z 'uje|S| :ouAejopoA :a>|uezu>| 3) A3)jS3y
Zanimivosti
Princ William se bo pridružil kraljevim letalskim silam
London, 16. septembra (STA) - Britanski princ William, seje zaljubil v letenje in želi postati pilot pri iskalnem in reševalnem oddelku britanskega kraljevega letalstva (RAF). Njegove letalske misije bodo tako v prihodnosti vključevale gorsko reševanje, pa tudi pomoč ob katastrofah po celem svetu, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
William, ki je doslej služil kot častnik pri konjeniškem polku, je nekaj časa preživel tudi pri silah RAF in pri mornarici. Sedaj bo vojaško kariero zamenjal z letalskimi silami, kjer bo nosil naziv letalski častnik.
"Med časom, ki sem ga začetek leta
preživel pri RAF, sem spoznal, kako rad imam letenje," je povedal William, ki bo 18-mesečno urjenje pri letalskih silah pričel januarja. Tako bo operativno lahko začel sodelovati v misijah leta 2010.
Med delom pri RAF seje William prebil na naslovnice časopisov, ko je z vojaškim helikopterjem pristal na polju, ki je v lasti družine njegovega dolgoletnega dekleta Kate Middleton.
Koze svoj posel opravljajo bolje kot kosilnice
Los Angeles, 16. septembra (STA)
- Ameriška agencija, zadolžena za vzdrževanje zelenih površin v Los An-gelesu, je najela 100 koz, da bi spravile v red eno izmed četrti, obraščeno s plevelom. Kot je pojasnil njen predsednik, so koze cenejše od kosilnice, poleg tega pa bistveno bolj prijazne okolju.
Po poročanju ameriških medijev
imajo koze nalogo v desetih dnevih pojesti plevel na površini 10.000 kvadratnih metrov. Celotna operacija bo stala 3000 ameriških dolarjev, kar je pol manj, kot bi plačali najetim delavcem, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.
Poleg učinkovitega odstranjevanja plevela in varovanja okolja pa imajo koze še eno prednost - so namreč simpatične in privlačijo radovedneže, ki prihajajo v velikem številu in jih slikajo, kako se mirno pasejo med nebotičniki.
Nemčija je raj za sobne rastline
Hamburg, 16. septembra (STA) -
Nemčija je, sodeč po študiji tržno-razis-kovalne hiše GfK, raj za sobne rastline. 53 odstotkov vprašanih ima doma namreč več kot deset sobnih rastlin, več kot 30 odstotkov pa jih neguje vsako-
dnevno. Le slabih šest odstotkov vprašanih nima nobene sobne rastline, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Reprezentativna študija je pokazala tudi, da se 26 odstotkov žensk pogovarja z rastlinami, medtem ko je to priznalo le šest odstotkov moških. Negovanje sobnih rastlin 25 odstotkom žensk pomaga tudi pri zmanjševanju stresa, medtem ko negovanje rož sproščujoče deluje le pri 17,9 odstotka moških.
Kot najpogostejši razlog za nakup sobnih rastlin je 75,8 odstotka vprašanih navedlo polepšanje stanovanja, medtem ko si je 56,6 vprašanih s sobnimi rastlinami v stanovanju posku-šalopričarati del narave. 41,8 odstotka vprašanih poskuša s sobnimi rastlinami izboljšati zrak, medtem ko 53,9 odstotka žensk in 33,5 odstotka moških rastline kupi za darilo. Priljubljene so predvsem zelene rastline.
V študiji so po vsej Nemčiji sodelovali 1004 moški in ženske, starejši od 14 let, še piše dpa.
RADIOPTUJ
89,8 °98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 20. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cen-čič Krajnc in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
NEDELJA, 21. september:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in
19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem in novinarjem Martinom Ozmecem - v živo. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 22. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SRE-
DI DNEVA. 13.10 Sport. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba, 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj). TOREK, 23. september:
5.00 štajerska budilka, do 9.00. 5.30
NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Po-gorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 Novice. 18.00 Oddaja v živo. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.05 AVTO-RADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj). SREDA, 24. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. Evropska unija in Slovenija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Ka-rolino Putarek). 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Košanom. 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). ČETRTEK, 25. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan
Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin). PETEK, 26. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 14.40 Povejte svoje mnenje - anketa. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžajmo iz kraja v kraj. 19.00 Pravljica za otroke z Jankom Koša-nom. 19.15 Duševno zdravje (mag. Bojan Šinko, pon.), Skriti mikrofon, pon. 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Univox). Frekvence:
89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Sledilo bo obdobje, v katerem boste morali narediti analizo. Prav gotovo bo veljalo opozorilo, da dobro premislite, preden se odločite za pomembno prelomnico. Zavedajte se, da je ravno previdnost mati modrosti. Ljubezen bo kot čarobni ples barv jesenske narave.
Sn BIK
Podarjena vam bo neka notranja moč in tako lahko naredite stvari tako, da boste od vsega Imeli korist. Pri tem boste morali narediti nekaj zase in ne iščite lažjih poti. Sprostitev najdite v umetnosti in ustvarjanju. Harmonija časa bo božala vašo dušo. V službi bo delovno.
DVOJČKA
Končno boste znali prisluhniti sebi. Prejeli boste povabilo na neko zabavo - nekaj premisleka ne bo odveč. Zadeva se bo odvijala po scenariju konec dober vse dobro. Partnerjeva podpora vam je lahko v pomoč in vodilo. Na delovnem mestu pa ne spreglejte smerokazov.
RAK
Romantika bo kot ples listov v jeseni življenja. Pravzaprav je resnica ta, da Imate še vedno vi v rokah škarje in platno. Torej ne odlašajte in naredite nekaj zase. Intuitivni signali se bodo ojačali. V ljubezni bo sprva na semaforju strasti rdeča luč in kmalu pride zelena.
LEV
■Tj Dokazali boste, da znate biti potrpežljivi. Sploh ni nujno, da bodo ljudje to opazili, ampak počasi se daleč pride. Še vedno mnogi predstavniki tega znamenja blestijo v besednem izražanju. Lahko si pripravite predavanje o tistem, kar obvladate. Na delu bo bučna razprava.
DEVICA
Vaše srce se bo pozlatilo in s tem boste v svoji dobrotljivosti osreči mnogo ljudi. Prav prijetno bo v ljubezni, nekaj prilaganja pač mora biti in žal tudi tokrat ne bo vse po vaše. Sprejemanje kompromisov je lahko ugodna popotnica prihodnosti. Najbolj boste blesteli pri denarju.
TEHTNICA
Odločite se in naredite korak naprej. Časa za premislek je bilo dovolj in počasi bo nujno, da se prepustite vetru življenja. Pri vsem tem pa bo veljalo, da ne smete razmišljati, da ste dosegli vse. Mnogo premisleka vas čaka v ljubezni, pot je že prava. Posujte jo z rožicami.
ŠKORPIJON
Neizmerno vas bo privlačilo tisto, kar je drugačno, kar odstopa in kar duši po mlstičnostl. Koraka preteklosti se ne da spremeniti, počasi je čas, da jih sprejmete. Imeli boste tri možnosti in od vas je odvisno, katero boste sprejeli. V ljubezni bodo zvezde na vaši strani.
STRELEC
Reka življenja se bo vila po svoji poti in tako bo zelo harmonično, da se nekoliko prepustite. Odgovori bodo v vaši duši in od vas bo odvisno, ali se bodo realizirali ali ne. Na delovnem mestu boste morali vajeti vzeti v svoje roke. Zvezdni prah vas bo posul v ljubezni. Veselo bo.
KOZOROG
Drobne pozornosti se bodo lesketale kot jutranje sonce. Spoznali boste, da je sreča na strani pogumnih in aktivnih ljudi. Vaše srce se bo radostilo v lepoti ljubezni. Na delovnem mestu bo nad vami bdela dobra vila, ki vam bo pomagala pri napredku.
VODNAR
Zvezde usode bodo žarele še dolgo v noč strasti in tako bo ostalo upanje. Določeni ljudi pač gredo svojo pot naprej. Pravilno je, da zaključite s preteklostjo in da boste znali ločevati zrno od plev. Partnerjevi namigi bodo zelo dobrodošli. Svoje notranje občutke pa si zapisujte.
RIBI
Jesenska jutra bodo vedno bolj hladna. Toda v vaši duši bo ogenj posebne energije In tako se aktivno lotite vseh novosti. Okrepila se vam bo volja in močan pečat vam bo podarila intuicija. V ljubezni bo zelo pestro in harmonično. Delovne obveznosti vas bodo klicale.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
RADIJ
Podlehnik • 10 let Turističnega društva
Slovesno, veselo in z visokimi cilji za naprej
Z veliko sobotno proslavo v domačem krajevnem domu so člani aktivnega podlehniškega Turističnega društva minulo soboto popoldne zabeležili desetletnico dela in obstoja. Na odru so se zbranim predstavile vse sekcije TD, več o samem društvu pa je povedal predsedujoči Milan Vidovič.
»Naše TD je bilo ustanovljeno avgusta 1998, ko se je na ustanovnem občnem zboru zbralo 31 krajanov na pobudo prvega predsednika Franca Drobniča. Velika večina članov dela že od samih začetkov, ki nikakor niso bili lahki, saj smo bili največkrat zavrnjeni in smo se morali dokazovati veliko bolj kot druga društva s tradicijo. Takoj smo začeli izobraževati naše člane in leto kasneje že tudi s prave akcije; ocenjevanje domov in poslovnih objektov, pohodi po občini, naslednje leto pa smo v te aktivnosti vključili še jesenske prireditve z martinovanjem, blagoslovom mošta, razstavami, kulinaričnimi prireditvami, izbiro vinogradnika leta itd. Akcije in prireditve smo vsako leto nadgrajevali z novimi dogodki, kot so ličkanje koruze in trebljenje buč, leta 2000 pa smo začeli tudi čistilno akcijo, ki so jo občani vzeli za svojo šele po nekaj letih. Začutili smo tudi potrebo po ohranjanju starih običajev in navad ter leta 2001 ustanovili skupino pevk ljudskih pesmi Trstenke, ki so od lani samostojno društvo,« je predstavitev začetkov TD Podlehnik povzel sedanji predsednik Milan Vidovič. Kot je povedal v nadaljevanju, trenutno pod okriljem TD deluje pet sekcij, in sicer: skupina za ohranjanje šeg in navad, ki je bila ustanovljena leta 2000, vodi pa jo Zdenka Golub. Skupina vsako leto pripravi predstavitev domače šege v obliki dramskega nastopa. Leta 2004 so se društvu priključili Orači iz Jablovca pod vodstvom Milana Večeriča, ki v pustnem času predstavljajo Podlehnik povsod po Sloveniji. Istega leta (2004) se je
Gonilna sila podlehniškega Turističnega društva (TD), ki šteje skoraj 300 članov, sta predsednik Milan Vaupotič in Zdenka Golub, ob njiju pa podžupan Ivo Ban.
ustanovila tudi plesno-ritmič-na skupina pod vodstvom Pavle Vodušek Birko, v katero so vključeni otroci, od leta 2006 pa delujejo tudi ljudske pevke, ki jih vodi Marija Vau-potič, kot zadnja ustanovljena sekcija v okviru TD pa so lani nastopali še ljudski godci Ha-loški veseljaki pod vodstvom Franca Butolena.
»Za promocijo našega kraja smo doslej izdali štiri zloženke in tri razglednice, prav tako pa je v teku še izdelava prepoznavnega in izvirnega spominka, klopotca. Skrbimo pa tudi za pešpoti po naši občini; prve smerokaze je izdelal že Franc Drobnič, kasneje pa smo trasirali štiri pohodniške poti in jih opremili s primernimi smerokazi , za pohodnike smo izdelali zloženko, leta 2000 smo bili soorganizatorji dela haloške poti za Evropohodnike, leta 2005 pa smo začeli tudi ocenjevanje vin, ki ga vodi Ludvik Maučič. Že nekaj let pa se trudimo motivirati naše vinogradnike k odprtju vi-notočev in lani smo uspešno
izvedli prvi 'pušlšank' pri Per-nekovih.« Vidovič je v svoji predstavitvi dela TD spomnil še na tradicijo postavljanja klopotca, ki je zadnji dve leti nameščen ob ponovno pridobljenem viničarskem muzeju, pri obnovi katerega člani društva aktivno sodelujejo, ob koncu nagovora pa je še poudaril, da akcije oz. prireditve, s katerimi so začeli pred nekaj leti, postajajo tradicionalne in sprejete ter dobro obiskane, kar dokazuje, da kot društvo delajo dobro in uspešno, v prihodnje pa želijo, ob pomoči občine, več narediti za turistični razvoj območja, predvsem s privabljanjem čim večjega števila obiskovalcev od drugod.
Delo TD je pohvalil tudi župan Marko Maučič, ki jim je čestital ob okroglem jubileju, nato pa so se s svojim programom na odru predstavile vse sekcije TD.
Posebej zaslužnim za doprinos k razvoju kraja z aktivnim delom v Turističnem društvu so bile podeljene zahvale. Prejeli so jih: Milan Vi-
Nagrajenci, člani TD Podlehnik z županom Maučičem, ki so na proslavi ob desetletnici društva prejeli posebna priznanja za svoje aktivno delo.
dovič, Stanko Prevolšek, Mira Maučič, Silva Šeruga, Pavla Krajnc, Jože Vaupotič, Zvon-ko Mlakar, Ivan Golub, Zofka Toplak, Branko Pernat, Stanko Vaupotič, Angela Večerič, Stanko Zajšek in Zdenka Go-lub. Priznanja so prejeli tudi vsi vodje posameznih skupin oz. sekcij pod okriljem TD, za dobro sodelovanje in pomoč TD pa so zahvale prejeli poleg domače občine in osnovne šole še župnija sv. Trojice, domače društvo upokojencev, PGD Podlehnik, Franc Milošič, Ludvik Maučič in Stane ter Zinka Pernat, LD Podlehnik, agencija HALO, ŠD Podlehnik, FD Rožmarin Dolena in KUD Sp. Kungota.
Vendar pa desetletnica delovanja TD po besedah predsednika Vidoviča predstavlja le eno izmed prelomnic, ki
napoveduje novo obdobje in nove načrte: »Seveda bomo ohranjali vse akcije in prireditve, ki so se doslej dobro 'prijele' v okolju, s finančno pomočjo občine pa bomo gotovo pripravili še kakšno novo akcijo. Gotovo bomo tudi v prihodnje predstavljali našo občino po drugih krajih v državi, cilj pa nam je privabiti čim več turistov k nam, kar bo lažje uresničljivo, ko bo viničarski muzej dokončno obnovljen, saj je to odlična lokacija, kjer bomo obiskovalcem lahko pokazali lepote naših krajev, predstavili ljudske običaje in petje v avtohtonem okolju, pogostili turiste z odlično in raznovrstno pristno kulinariko ter najboljšimi haloškimi vini.« Zdenka Golub je ob tem še povedala, da so kot društvo
uspešno kandidirali na razpisu za pridobitev denarja za izdelavo lastne internetne strani, ki jo bodo zdaj tudi uredili, sicer pa je velik cilj in želja članov TD, da bi v svoji občini stimulirali občane k odprtju čim več vinotočev, kar bi bistveno pripomoglo k večjemu turističnemu obisku. Eden izmed prihodnjih ciljev TD pa je tudi ustanovitev informativne pisarne v občini, ki naj bi bila odprta vsaj dvakrat tedensko.
Ob desetletnici je TD izdalo tudi samostojno zgoščenko z ljudskimi pesmimi in igranimi šegami, ki so ga premierno predstavili prav na sobotni veliki prireditvi, zainteresirani pa ga lahko dobijo tudi pri Miri Maučič ali Zdenki Golub.
SM
Lendava • Odlični kuharji prekmurskega bograča
Ptujski bograč med najboljšimi v državi
Na Glavni ulici v starem jedru Lendave je bilo zadnjo avgustovsko soboto zelo živahno. Kako tudi ne, saj se je tam zbralo kar 80 ekip kuharjev iz cele Slovenije, ki so tekmovali v kuhanju najboljšega bograča na prireditvi Bogračfest 2008, ki ga je organizirala družba Turizem Lendava.
MO Ptuj je predstavljala ekipa Športnega društva Center v sestavi Jože Mau-čec, Ivo Klarič (vodja) in Janez Čuš. Med 80 ekipami so skuhali zelo okusen bo-grač, ki si je prislužil srebrno medaljo. Njihov golaž lahko tradicionalno pokusimo tudi na vsakoletnem balinanju, ki je spremljajoča prireditev vsakoletnega praznika MO Ptuj. Letos so ga skuhali že trinajstič.
Bograč je golažu podobna jed, ki je značilna za Prekmur-je. Od drugih golažev se razlikuje predvsem po tem, da je sestavljen iz najmanj treh vrst mesa in da je krompir
kuhan v golažu in ne posebej. Vse ekipe so dobile osnovne sestavine za kuhanje, tudi osnovne začimbe, za piko na i, kar zadeva okus in barvo, pa so morali poskrbeti sami. Kot je povedal Jože Maučec, so bograč kuhali po nekaj desetletij starem receptu LD Bo-gojina, katere član je. Pred 35 leti je postal član, od starejših lovcev je pridobil recept, za začetek pa so mu zaupali lupljenje krompirja. Za barvo so uporabili ptujski gemaj, tudi malo šmarnice so dodali, prav tako pa tudi horgoško papriko. Bogračfest je bil enkratno doživetje, že prvič je vžgalo, zato se bodo kot eki-
pa zagotovo še vračali v Lendavo. Ekipa ŠD Center Ptuj se ga udeležila tudi zato, ker je bil vodja ekipe Ivo Klarič dolgoletni profesionalni nogometaš Nafte in je tudi skozi to tekmovanje želel obuditi nekatere spomine na preživela leta v tem nogometnem kolektivu in mestu. Nenazadnje pa ima ptujska ekipa tudi svoj recept. Letošnji Bo-gračfest je bil tudi priložnost, da so ga preizkusili v konkurenci z drugimi. Bogračfest v Lendavi je namreč največja prireditev kuhanja bograča v Sloveniji, večja od murskoso-boške Bogračijade.
MG
Ptujski kuharji bograča (od leve) Jože Maučec, Ivo Klarič in Janez Cuš so na skuhali okusen bograč, ki si je med 80 ekipami prislužil srebrno priznanje.
Foto: arhiv
bogračiadi v Lendavi
Foto: SM
Foto: ZG
Majšperk • Likovna kolonija 2008
Grad Hamre spet živi
V Majšperku in okoliških krajih je v minulih dneh umetniški navdih iskalo 17 slikarjev, udeležencev Likovne kolonije Majšperk 2008. Slikarska dela so na ogled v gradu Hamre, ki je prav za to priložnost po letih samevanja spet odprl svoja vrata.
Minuli četrtek smo bili v gradu Hamre na Bregu pri Majšperku priča odprtju razstave likovnih del, nastalih v Likovni koloniji Majšperk 2008. Na pobudo ustvarjalca Branka Gajšta, vodje likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk, so se v zadnjih dneh meseca avgusta v Majšperku in okolici družili številni slikarji iz celotne Slovenije. Lepote haloških hribov ter utrip Majšperka je na platno slikalo devet domačih umetnikov, sicer članov likovne sekcije DPD Svo-
boda Majšperk, ter osem priznanih slikarjev od drugod. Odprtja razstave so se udeležili številni domačini in ljubitelji slikarske umetnosti, slavnostni nagovor je pripadel županji občine Maj-šperk dr. Darinki Fakin, ki je razstavo tudi uradno odprla, strokovno oceno likovne kolonije je podal akademski slikar Dušan Fišer, v kulturnem programu pa so navzoči prisluhnili ruskima umetnikoma na violini in kitari Irini in Aleksandru Guščinu.
Slikarske kolonije smo bili
prejšnja leta vajeni na gradu Štatenberg, zaradi izvedbenih težav se je ta letos preselila v Majšperk. Kljub spremenjeni lokaciji so se organizatorjevemu povabilu odzvali slikarji, katerih dela so v zadnjih nekaj letih že krasila razstavni prostor maj-šperške Galerije, pridružili pa so se jim tudi nekateri, ki so v Majšperku slikali prvič. Med slednje sodijo Maksimiljan Ster-nad iz Selnice ob Dravi, Kristina in Polona Petek iz Zlatoličja, pa Lazslo Herman iz Ljubljane ter
domačin Dušan Fišer iz Slap pri Majšperku, ustvarjali pa so tudi slikarji, ki so Majšperčanom že dobro poznani: Igor Dolenc iz Žlebiča na Dolenjskem, Jože Foltin s Ptuja ter Zdenka Vinšek iz Ljubljane. Domačine, člane likovne sekcije DPD Svoboda Maj-šperk, so zastopali Miran Cafuta, Igor Dacinger, Bogomir Jurtela, Kristina Kolar, Zvonko Mesarič, Bernardina Paj, Gregor Sama-stur, Metka Tadič in vodja likovne kolonije Branko Gajšt. Vsem udeležencem kolonije je županja dr. Darinka Fakin podelila posebno spominsko priznanje.
Po besedah organizatorja, slikarja Branka Gajšta, so letošnje druženje slikarjev zaznamovali izjemno vroči poletni dnevi ter finančne težave, povezane z urejanjem razstavnega prostora v Hamrah. Iz zagate so jih rešili številni donatorji.
Posebnega pomena za udeležence majšperške likovne kolonije, predvsem pa za domačine, je razstavišče, v katerem so na ogled nastala slikarska dela. Po mnogih letih so se za zunanje obiskovalce spet odprla vrata gradu Hamre, ki stoji na desni strani reke Dravinje že vse od leta 1461. Grad je v preteklosti doživljal svoje vzpone in padce, neurejeno lastništvo pa ga je v zadnjih desetletjih pripeljalo na rob propada. Želja vseh prebivalcev občine Majšperk je, da bi se gradu povrnila minuli sloves in podoba ter da bi Hamre tudi v prihodnje gostile številne umetniške dogodke. Morda bosta temu botrovala letošnji Naj spominek občine Majšperk, na katerem se zrcali grad, ter omenjena razstava Likovne kolonije Majšperk 2008, ki bo Hamram z razstavljenimi likovnimi deli še ta konec tedna med 10. in 17. uro lepšala notranjost.
Zlatka Lampret
Pismo bralcev
Hvala
Čeprav je že več kot mesec dni od neurja 15. avgusta 2008, nismo pozabili na vašo hitro, učinkovito in humano pomoč, ki ste nam jo nudili v prvih hudih urah sobote po neurju. Iskreno se zahvaljujemo gasilcem PGD Ptuj, ki so kljub močnemu dežju in vetru tako hitro in učinkovito s folijo prekrili od toče uničeno streho, prav tako lepa hvala, da ste še pomagali v nedeljo, 17. avgusta 2008, da se je že obstoječa folija še bolj pritrdila.
Iskrena hvala tudi vsem prijateljem in sorodnikom za vso pomoč v teh prvih hudih sobotnih urah po neurju.
Prav tako lepa hvala avto-prevozništvu Medol, d. o. o., ki je prav tako takoj po neurju pripeljalo več cerad od tovor-
25. avgust - Miran Plejnšek, Rucman-ci 30; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Stane Kelc, Paradiž 90; Sebastjan Letonja, Ul. B. Kraigherja 25, Kidričevo; Mojca Letonja, Ulica Borisa Kraigherja, Kidričevo; Štefan Ros, Kočice 36; Franček Trčko, Šikole 3; Silva Cafuta, Ptujska Gora 110/b; Boris Kozoderc, Doklece 17; Ivan Voršič, Ptujska cesta 2/a, Ormož; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Martin Brec, Volk-merjeva 7, Ptuj; Milan Drevenšek, Lovrenc na Dravskem polju 6; Dejvis Pahor, Bolgarska 6, Maribor; Marjan Arnuš, Kicar 108/a; Damijan Metličar, Slovenja vas 74; Natalija Kokot, Majšperk 32; Jože Reš, CMD 10, Ptuj; Rudolf Jernejšek, Stoperce 52; Marjan Murko, Podvinci 130; Marjan Ciglar, Kicar 112/b; David Vrečko, Čermožiše 29; Anton Murko, Sela 1; Franc Šeruga, Kraigherjeva 21, Ptuj; Mateja Feguš, Mejna cesta 4, Ptuj; Majda Turk, Vintarovci 64; Roman Sever, Tr-govišče 24/a; Stanislav Škrinjar, Turški Vrh
njakov, s katerimi seje prekrilo dobršen del uničene strehe.
Pa še to: zelo nas boli, ko se sliši, da gasilci niso nič delali in da so imeli nekakšne piknike. To so neresnične in zelo nesramne govorice, sram naj vas bo vseh, kijih ogovarjate. Zavedati se moramo, čeprav so bili gasilci pretežno mladi, se tudi po napornem in nevarnem delu noč in dan v dežju in vetru to mlado telo utrudi. Čeprav jim je tu in tam bil ponujen kakšen čaj in skromni prigrizek, ga niso z apetitom užili zaradi prevelike utrujenosti, tako smo mi to videli.
Mislimo, da vsi ti govorci teh podlih govoric niso v stanju pomagati kadarkoli, še najmanj pa v takšni hudi, deževni in vetrovni noči.
Torej, še enkrat vsakemu posebej in vsem skupaj prav lepa hvala za vašo humano pomoč.
Družina Stanka Menonija iz Nove vasi pri Ptuju
14; Klaudija Bela, Spuhlja 92; Roman Žele-znik, Nadole 4.
28. avgust - Dušan Fridl, Lancova vas 22; Alojz Lukner, Zavrh 61/a; Andrej Resman, Podvinci 68/a; Petar Markotic, Kajuhova 1, Ptuj; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Tadej Lah, Žabjak 48/a; Bogdan Kerle, Ob železnici 4, Kidričevo; Marjan Pintarič, Zg. Hajdina 12; Jože Grula, Skorba 41/c; Boris Gorišek, Skrblje 8; Miran Gajser, Stogovci 43; Lidija Medved, Podlože 69; Drago Furek, Dražen-ci 87/a; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Marijana Težak, Turški Vrh 5; Franc Zajc, Sela 34; Dragica Mlakar, Prešernova 25, Ptuj; Jože Pečovnik, Na Preloge 9, Miklavž na Dravskem polju; Boris Bohl, Grajenščak 45; Biserka Selak, Videm pri Ptuju 7/b; Janez Avguštin, Slape 15/e; Lucija Cafuta, Trnovec 2; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Franc Sluga, Stogovci 17; Robert Ciglar, Osluševci 14, Podgorci; Marija Orovič, Kicar 61/a; Nina Verdenik, Reiserjeva ul. 36, Limbuš; Robert Gajser, Stogovci 47/a; Aleksander Bezjak, Ločič 27; Martin Horvat, Dornavska c. 15, Ptuj; Rado Žalar, Hardek 35.
Slikarji Likovne kolonije Majšperk 2008, ki so se udeležili četrtkovega odprtja razstave.
Kopitarna Sevnica
odpira svojo trgovino v Qlandii Ptuj!
«•»to* 20.9_ 2oos;
Kopitarna Sevnica z ljubeznijo in predanostjo oblikuje obutev za različne namene, tako modno, žensko, udobno, moško kot tudi poklicno, pri vsem skupaj pa skrbijo za prijetno in udobno počutje. Stoletna tradicija je zagotovilo za kakovost izdelkov.
Udobje kupcev je njihov glavni cilj!
Obiščite nas v Qlandii Ptuj in se o naši kvalitetni in pestri ponudbi prepričajte še sami.
Foto: ZL
Od tod in tam
Ptuj • Tek svetovne harmonije
Evropski del Teka svetovne harmonije, začel se je 27. marca v Rimu, je 5. septembra prišel v Slovenijo, 10. septembra pa tudi na Ptuj, na Mestni stadion, kjer ga je pričakala množica mladih, šolskih in predšolskih otrok, ki
so se udeležencem Teka svetovne harmonije za kratek čas tudi sami pridružili. Udeležence je nagovoril ptujski župan dr. Štefan Čelan. Tek svetovne harmonije spodbuja sožitje med ljudmi različnih kultur, narodov in prepričanj. Ustanovljen je bil leta 1987, v letošnjem letu bo potekal v 100 državah sveta, v Evropi v 49 državah, teklo bo milijon tekačev, ki bodo skupaj pretekli kar 48 tisoč kilometrov. Šri Činmoj, atlet, filozof, slikar, glasbenik in pesnik, ga je ustanovil z namenom ponuditi ljudem dinamičen način za izražanje lastnih upov in stremljenja po bolj harmoničnem svetu. Če smo vztrajni, je to naš prvi korak svetovni harmoniji, je rad poudarjal. V Teku svetovne harmonije lahko sodeluje vsak, atleti in neatleti, mladi in stari, vsak lahko plamenico ponese nekaj korakov ali kilometrov ali pa tudi samo pozdravi tekače na njihovi poti, pravijo njegovi organizatorji, prostovoljci.
MG
Velika Nedelja • Gasilsko tekmovanje
Čeprav so morali tekmovanje za pokal Velike Nedelje kar dvakrat prestaviti, so ga vseeno uspeli izvesti. Temu dejstvu
pripisujejo tudi nekoliko manjšo udeležbo, kljub temu pa se je tekmovanja udeležilo 12 enot v štirih kategorijah, in sicer člani A in B ter članice A in B. Predsednik PGD Velika Nedelja Ivan Vajda je povedal, da so bili s tekmovanjem zadovoljni, saj tekmovalne enote rade prihajajo na tekmovanje; tako je bila najbolj oddaljena ekipa iz PGD Vače, s katero gasilci PGD Velika Nedelja dobro sodelujejo. Skozi tekmovanja se gasilci usposabljajo in učijo veščin, ki jih uporabljajo pri intervencijah. Gasilci so tekmovali v vaji z motorno brizgalno in v štafetnem teku z ovirami. Pri članih A je slavila ekipa Cvetkovcev, pri članih B pa ekipa Slovenje vasi. Pri članicah pa so bile najboljše gasilke iz Ivanjkovcev. Gasilci so mnenja, da bo v prihodnosti potrebno spremeniti način financiranja gasilstva, sploh področje opremljanja s sodobno tehniko in tehničnimi sredstvi, ki jih potrebujejo za intervencije. To je sedaj odvisno od pomoči občanov in lokalne skupnosti.
vki
MALE OGLASE, OSMRTNICE,
OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
TORKOVO IZDAJO
EDEI_IKA ZJUTRAJ DO S. URE
PETKOVO IZDAJO
fRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radlo-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Poslušajte nas na svetovnem spletu
RADIOPTUJ
€€& dfeietcc www.radio-ptuj.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPT U J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajana.
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
EK RP
REPUBLIKA Slovenija
MINISTRSTVO ZA XMETI|STVO. GOZDARSTVO IN PREHRANO
Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja
Evropa investira v podeželje
Javni poziv za oddajo prijave projektnih predlogov za izvajanje "Lokalne razvojne strategije za Haloze 2007-2013" za leto 2008
Predmet podpore je dodelitev nepovratnih sredstev za izvajanje projektov v okviru LRS za Haloze na območju občin: Zavrč, Gorišnica, Cirkulane, Videm, Majšperk, Žetale, Podlehnik.
Rok za oddajo vlog je sreda, 24.09.2008 do 12. ure na sedežu uporavljalca LAS Haloze.
Razpisna dokumentacijo je dosegljiva na spletni strani www.halo.si/LAS_Haloze, sedežih navedenih občin in upravljalca.
Predstavitev razpisne dokumentacije bo v ponedeljek, 22.09.2008 ob 15.00 uri v prostorih upravljalca.
Predsednica LAS Haloze: mag. Darinka RATAJC
Upravljalec LAS Haloze:
PRJ HALO, Cirkulane 56, 2282 Cirkulane, T: 02 795 32 00, ¡nfo@halo.si, www.halo.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Osebne finance, Kronika leta,...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________Se®_________
NAROČI LNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj do». Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
v
Štajerski
TEDNIK
in
HIŠA DARIL
• • •
nagrajujeta obstoječe naročnike Štajerskega tednika
Bon v vrednosti 20 €
v ^
DARU prej • • • • •
Janez Veselic, Borovci 15,2281 Markovci
Ljudmila Grimšič, Krčevina pri Vurbergu 66,2250 Ptuj
Bona ni mogoče zamenjati za gotovino. Vrednost nakupa ne sme biti manjša od vrednosti bona. Izdajatelj bona je podjetje Panap, d.o.o., Rogozniška 33, Ptuj. Izžrebana naročnika Štajerskega tednika bosta bon za nakup prejela po pošti.
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279 187, Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
NUDIMO POMOČ NA DOMU: pomoč pri vsakdanjih opravilih (gospodinjskih), pomoč starostnikom in bolnim, spremstvo pri gibanju izven doma, Suzana Mlinarevič, s. p., Mala vas 17, Gorišnica, inf. na 031 476 164.
POKRIVANJE STREH z vašim ali našim materialom vam nudi podjete Tesarstvo Milan Mlakar, s. p., Domžale, za opravljeno delo garancija. Tel., fax 01 724 26 45 ali 041 223 389.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 74 5 01 43 www.milumed.si
VSE IZ INOXA: cevi, pločevina, palice, vrvi, vijaki, dimniki, okovje, ograje po načrtu, dobite v trgovini Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, 02 780 99 26.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.

KROVSKO-KLEPARSKA in TESARSKA dela ter montaža knauf sistema. Pri sanaciji strehe je zelo pomembno pravilno svetovanje, saj strehe ne delamo za kratek rok. Montaža vseh vrst kritin, razen S-metal. Izmeritve in izdelovanje ponudb. Info: Janez Lah, s. p., Mezgovci ob Pesnici 70 c, 2252 Dornava. Tel. 041 375 838 ali 02 7 5 5 74 21.
KNAUF (stene in stropi). PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom. Ploj Janez, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
36 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
KMETIJSTVO
PRODAM vino belo mešano (muška-tni silvanec, laški rizling, šipon) po
I,1	€ za količine nad 20l. Tel.: 031 733 157 (popoldan).
PRODAJAMO bele piščance domače reje. Irgoličevi, Sodinci 22 pri Veliki Nedelji, tel. 713 60 33, od sobote, 13. 9., vsak dan od 7. do 9. ure in od 17. ure dalje.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, možna dostava. Tel. 041 312 621.
PRODAM grozdje ali mošt (pinot, muškat, rizling, šipon), trgatev 27. 9. Tel. 041 629 735.
PRODAM suha bukova drva. Tel. 031 472 381.
TROSILNIK gnoja 7T, Tehnostroj, mulčar INO, 2,1 m, 600-l škropilnico in silos, 10 m3, s spiralnim odvzemom, prodam. Tel. 041 387 327.
PRODAM 8 m bukovih drv. Tel. 031 281 453.
PRODAM grozdje, kvinton, Gorišnica 63. Tel 740 8 3 46.
PRODAM tri hrastove sode in grozdje sovinjon, rizling in šipon. Tel. 031 207 156.
V BREZOVCIH prodam trgatev, 1000 trsov, rumeni muškat in rizling. Tel. 041 396 502.
PRODAM 150-kg svinjo. Tel. 773 12 61.
PLUG REBERVERK, 14-colski, obračalni, prodam. Tel. 041 485 892.
UGODNO prodam več inox sodov za vino. Tel. 051 452 995.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev. Tel. 02 751 53 21.
PRODAM grozdje laški rizling, šipon, silvanec. Tel. 763 28 01 ali 031 708 930.
KVALITETNO haloško grozdje in mošt prodam. Tel. 051 320 257.
PRODAM grozdje na brajdah. Tel. 764 75 31.
PRODAMO dva vinska soda, 150 in 200 l, dobro ohranjena. Tel. 787 73
II.
UGODNO PRODAM kovinski 600-
l sod iz nerjaveče pločevine, na tri pipe, firma Jaklič, in belo mešano vino. Tel. 031 302 727.
PRODAM suho luščeno koruzo. Tel. 051 392 780.
PRODAM odojke. Stojnci. Tel. 766 90 01.
V NAJEM vzamem njive na območju občin Videm in Hajdina. Tel 041 561 893.
PRODAM lesene sode za belo vino. Telefon 719 24 48.
PRODAM grozdje laški rizling, 2000 kg. Telefon 757 36 71.
PIŠČANCE, 4-tedenske, težke 1,20 kg, za nadaljnjo rejo, po 2,30 evra za žival. Naročila sprejemajo po telefonu 688 1381, 040 531 246.
PRODAMO tri bikce simentalce, teža 160 kg, ter kupimo kravo ali telico za zakol. Telefon 040 647 223, 03 5823 404.
PRODAM svinjo, 140 kg, in 50-litrsko pletenko. Telefon 766 81 91.
KUPIM obiralec koruze Eko 3500 ter prodam traktor Tomo Vinkovič, 18 KM. Telefon 031 539 076.
PRODAM 2 ha koruze na rasti, primerna za silažo ali zrnje, in pšenico. Telefon 040 132 608.
PRODAM bukova kalana suha drva za razrez in možen prevoz. Telefon 031 788 502.
PRODAM belo grozdje, šipon, cca. 500 kg. Telefon 719 80 26.
DOM-STANOVANJE
OPREMLJENO sobo iščem. Lahko tudi na podeželju, blizu Ptuja. Možna rekreativna pomoč pri delu. Tel. 051 305 034.
GORIŠNICA, prodam 2-sobno stanovanje, 67,63 m2, l. 1969, 2/2, vzdrževano, nova okna in inštalacija. Cena 72.000,00 EUR. Antar, d. o. o., PE Ul. 25. maja, Ptuj, tel. 059 975 752, GSM 041 353 244, nepremic-nine-pt@antar.si.
DELO
NA PODROČJU PTUJA zaposlimo delavce za tehnično čiščenje v živilsko-predelovalni industriji. DIW Service, d. o. o., Puhova 15, SI - 2000 Maribor. Kontakt: GSM 031 500 235; 041 632 453.
Prireditvenik
RAZNO
IŠČEMO dekle za strežbo za redno zaposlitev ali študentko za nedoločen čas. Bar Jamica, Marijana Jure-nec, s. p., Ob železnici 11, Ptuj. Tel. 031 525 521.
IŠČEM delo v gospodinjstvu. Telefon 070 304 421.
POMAGAT grem starejšim, bolnim ljudem pri gospodinjskih opravilih. Vse ostalo po dogovoru. Informacije na telefonsko številko 041 915 368.
PRODAM ladijski pod debelin 12, 16 in 20 mm, bruna ter ostali gradbeni les, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
OSAMLJENA vdova, 60 let, si želi moškega srednjih let, od 50 do 60 let, nekadilca z osebnim avtom, veseljaka brez obveznosti in z lastnim domom. Lahko pride tudi k meni v tujino - če želi. Sem vesele narave in pripravljena na vse, socialni problemi so izključeni. Prosim odgovor s sliko, ki vam jo vrnem. Ponudbe na naslov v upravo Štajerskega tednika pod šifro »Čakam na odgovor«.
DAJEM V NAJEM GRADBENI ODER, tipski in klasični cevni oder, ter lovni oder za strehe. Vse inf. na tel. 031 332 238
CIPRESE za živo mejo do višine 1 m ter pušpan prodam. Tel. 031 471 986.
POHORSKI kamen za oblaganje prodam. Tel. 031 733 112.
Bvinski in hipotekarni |
mn
UPOŠTEVAMO VSE VAŠE PRIHODKE, POPLAČAMO BLOKADE, IZVRŠBE, DRAŽBE,
RUBEŽE, BANČNE, ZAVAROVALNIŠKE, DAVČNE, STEČAJNE IN DRUGE OBVEZNOSTI.
V NAJEM ODDAM enoinpolsobno stanovanje v Ptuju, opremljeno. Telefon 041 855 678.
NEPREMIČNINE
PRODAM celotno kmetijo z gospodarskim poslopjem, s stroji in enonad-stropno hišo ali menjamo za manjšo. Fijan, Zabovci 10, tel. 02 766 01 01.
HIŠA, novogradnja, 2007, 3 km iz Ptuja (v celoti opremljeno, 340 m2, 700 €/m2), prodam. Tel. 040 150 502.
KUPIMO oz. najamemo starejšo hišo na Ptuju ali v bližini Ptuja. Lahko zamenjamo za stanovanje. Tel. 031 648 255.
PRODAM posestvo na Belskem Vrhu, občina Zavrč, kontakt 040 172 757.
GARAŽO pri bolnici na Ptuju prodam. Tel. 041 757 657.
Telefon: 02 461 24 58 GSM: 031 801 282,051 624 950
E-mail: baten@t-2.net. BATEN d.o.o, Zagrebška 20, Maribor
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In leasingl. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po s. 0038549 372-605
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariboriki culi), tal.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V S DNEH
možnost obročnega odplačila
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Simona Čeh Šmigoc, dr.dent. med.
v Zdravstvenem domu na Ptuju
Petek, 19. september
8.S0 20.00
20.00
Slovenska Bistrica, center za starejše, telovadba z elementi pilatesa
Maribor, SNG, premiera Vihar, VelDvo, za abonmaja Drama premiera, drama in
izven
Svetinje, Festival pesmi o vinu
Svetinje, postavitev klopotca ter praznik trgatve
Ptuj, gostilna Lužnik, na ogled je razstava predsednika Likovne sekcije DPD Svoboda Majšperk Branka Gajšta, razstavlja novejša dela v oljni in akrilni tehniki, razstava bo na ogled do sredine meseca oktobra Ptuj, Mestno gledališče, vabljeni k vpisu abonmajev za sezono 2008/09 Ptuj, CID, k sodelovanju vabijo vse mlade, predvsem srednješolce, ki bi se radi preizkusili kot prostovoljci, animatorji, informatorji, kot pomočniki pri izvajanju klubskih programov
Sobota, 20. september
Spuhlja, slavnostna otvoritev večnamenske dvorane ob praznovanju 80-letnice PGD Spuhlja in 2. srečanja krajanov Spuhlja
Maribor, SNG, Vihar, VelDvo, za abonmaje Drama sobota, Drama vikend 1, Drama vikend 2 in izven
Nedelja, 21. september
Pragersko, vodni stolp ob železniškem prehodu Pragersko, odprtje zbirke železniških eksponatov
cerkev sv. Petra in Pavla, redni mesečni medžugorski molitveni program, gost bo Dinko Bizjak, molitev bo vodil pater Matej Senteš
Kino Ptuj
19. in 20. september, ob 17.00 Wall-e (sinhronizirano v slovenščino) - animirana zf. pustolovščina. Ob 19.00 Mumija: Grobnica zmajskega cesarja - akcijska pustolovščina. Ob 21.00 Art program: Stregel sem angleškemu kralju - komična drama.
Nedelja, 21. september, ob 7.30, 11.15, 13,00, 16.00 in 18.00 Za narodov blagor - (gledališka igra po komediji Ivana Cankarja) - komedija - vstopnine ni.
Ob 19.30 iWall-e (sinhronizirano v slovenščino) - animirana zf. pustolovščina. Ob 21.10 Mumija: Grobnica zmajskega cesarja - akcijska pustolovščina.
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Podpis pogodbe
soustanoviteljic Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož. Perutnina Ptuj v znamenju najvišjih odličij. Center vseživljenjskega učenja Podravje v Ljudski univerzi Ptuj. Skrb za varnost otrok v cestnem prometu. 60 let Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. V Miheličevi galeriji razstava slik akademskega slikarja Ferda Mayerja. Šesti kolesarski Poli maraton. Državno prvenstvo v jadranju na Ptujskem jezeru. Modna revija Sanje Veličkovič. 6. ptujske grajske igre. Utrinek z 39. ptujskega festivala narodnozabavne glasbe. Videoprodukcija Tinček Ivanuša obvešča gledalce TV Ptuj, da bo predstavitev kandidatov za poslance v Državni zbor RS v petek, 19. septembra, ob 21.00. Vabljeni pred male ekrane.
Petovi^vtp
Petovia avto avtohiša d.o.o., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
MODEL LETNIK		CENA	KM BARVA	
JAGUAR STYPE 3.0 (PLIN+BENCIN)	2992	13.500	134.590	KOV. MODRA
TOYOTA AVENSIS 2.2 D4D KARAVAN	2096	16.990	162.633	ZLATA
FIAT ST1L01.9 JTO KARAVAN	2095	7.800	91.556	GRAFIT
OPEL CORSA 1.3 CDTI ENJOY (VEČ VOZIL)	2996	6.999	59.-93.990	BELA
OPEL VECTRA 1.9 CDTI EXCLUSIVE	2995	11.990	149.899	ČRNA
VW JETTA 1.9 TDICONF. LINE.	2996	14.800	199.291	ČRNA
VWT0URAN 1.9 TDI EDITION	2995	12.990	109.192	MODRA
RE SCENIC 1.5 DCI/100KM EXPRESSION	2993	8.600	96.563	KOV. MODRA
RE SCENIC 1.5 DCI/105KM EXPRESSION	2996	10.200	139.499	SREBRNA
RE GRAND SCENIC 1.9 DC PRIV. LUX	2995	11.200	113.515	SIVA
RE GRAND SCENIC 1.9 DC DYN. CONF.	2994	22.000	192.491	KOV. MODRA
RE MEGANE GRAND 1.5 DCI/100 AUT. PACK	2996	9.600	148.511	GRAFIT
RE MEGANE GRAND 1.9 DCISPORTWAY	2995	9.900	111.223	SREBRNA
FIAT ST1L01.9 JTO KARAVAN	2995	7.800	91.556	GRAFIT
MOŽNOST NAROČILA VSEH RABLJENIH VOZIL!
mag. Silvestra Klemenčič
21. septembra oddajte svoj glas in odločajte o svoji prihodnosti.
nova politika
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@emall.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI TT 1.8 COUPE	2002	15.300,00	AVT. KUMA	BELA
BMW 520 D KARAVAN	2001	9.850,00	AVT. DV. KUMA KOV. ČRNA	
DAEWOO CHAIRMAN E32 A	1999	3.300,00	AVT. KUMA	ČRNA
F. BRAV01.9 JID MULTUET 8V SPORT	2007	14.700,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
OPEL ASM 1.9 CDTI ENJOY SLO	2008	15.980.00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
OPEL ZAFIRA 1.9 CDTI	2006	15.480,00	AVT. KUMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT PARTNER 1.9 HDI	2005	7.980,00	KUMA	BELA
RENAULT CU01.5 DCI	2002	5.700,00	KUMA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI	2005	13.600,00	AVT. KUMA	KOV. ZLATA
RENAULT KANGO01.5 DCI	2005	7.400,00	KUMA	BELA
SEAT AWAMBRA 1.9 TDI	1998	6.680,00	AVT. KUMA	BELA
SEAT CORDOBA 1.9 SOI	2002	5.790.00	KUMA	RDEČA
ŠK. OCTAVIA 1.9 TDI UMUZ. ELEGAN.	2004	9.980,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
TOYOTA RAV4	2002	15.550,00	KUMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI KARAVAN	2005	12.990,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Mercator Super Mesto PTUJ
nedelja, 21.09.2008, ob 16. uri
Bojan Amuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
vo;
Znamka Letnik	Cena	Oprema	Barva
AUDI A4 KARAVAN 2.5 TDI AVT. TIPTR. 1999	7.120,-	SERV. KNJIGA	KOV. T. MODRA
NISSAN PRIMERA 1.6 LIMUZINA 2004	8.990,-	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
RENAULT CLI01.416V 2002	5.260,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41.6 1998	4.890,-	AVT. KLIMA	KOV. ZELENA
PEUGEOT 1061.01 2000	3.140,-	ELEKTR. STEKLA	KOV. SREBRNA
RENAULT VEL SATIS 2.2 DCI EXR 2003	10.900,-	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
MERCEDES C COUPE 200 EVOLUTION 2001	12.900,-	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
CITROEN C5 BREAK SX 2.0 HDI 2006	12.900,-	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
OPEL MERIVA 1.6 2005	9.660,-	PRVI LASTNIK	KOV. SREBRNA
PEUGEOT PARTNER 1.616V 2003	7.890,-	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI PRIVILEGE 2002	11.990,-	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
Na zalogi tudi vozila poškodovana od toče po ugodnih cenah
GRRDB€NR
M€HPINIZflCIJn
€L€KTROMONTAŽA
fll£KSHND£R GRBROVCC s.p.
IZVAJAMO VSA DELA VEZANA NA NIZKE GRADNJE
ŽNIDARIČEVO NABREŽJE 12,2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL: 02 / 74818 90, GSM: 041 «48 255,031 648 255, www.gmg-elmont.si
TV
KJajpsIM lüiiiia fjiffilfl pj®gpssra®i»
SPORED ODDAJ
PETEK 19.9.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Predstavitev kanidatov 8VE.9V0 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
SOBOTA 20.9.
8.00 Vaške igre v Bukovcih 9.00 Oddaje Iz preteklosti - Markovcl 10.30 Sedmo platno 11.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 12.00 VIDE0 TOP 10 odd. 13.00 SUPER HITI odd. 14.00 SIP lestvica-odd. 17.00 Oddaje iz preteklosti - Markovci 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovci
NEDELJA 21.9.
8.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 9.00 Oddaja Občine Hajdlna 10.00 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 11.00 Oddaja Občine Videm 13.00 Kronika Občine Dornava 15.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Kronika Občine Destrnik 18.15 Oddaje iz preteklosti - Dornava
PONEDELJEK 22.9.
8.00 Oddaja Občine Videm 9.15 Oddaje Iz preteklosti ■ Markovci 17.00 PRI GAŠPERJU Odd. 18.00 Oddaja Občine Videm 19.15 Kuhajmo skupaj - kuharska oddaja 20.00 Oddaja Občine Markovci
Ponudba rabljenih vozil
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Znamka
liM'liIili'lllilliftlV/ifflili'Mil
SKODA FABIA COMBI 1.4TDI FIAT CROMA 1,916VMULTIJET
Barva
Letnik Cena.
TEMNO ZELfNA SREBRNA TEMNO MODß

I3SLCONT .,„
"Doka	oioejuje
ALU vhodna vrata s PVC poinilom za ceno PVC vhodnih vrat!
Za več informacij pokličite: 02 741 1i 80 ali 041316 505 OKNA,VRATA, ROLETE, OKENSKE POLICE, ZIMSKI VRTOVI, GARAŽNA VRATA, STEKLENE FASADE
M
ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIZEK, prof. uniu. dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / t 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbo! Ugodne cene s posebnimi popustil
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
ODKUPUJEMO OD TOČE POŠKODOVANA VOZILA, ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE!
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENA™	OPREMA	BARVA
AUDI AB I.B T	5.900,-	1998	DELA	AVT. KLIMA
BMW SERIJA J: Mil	12.290,-	2001	KOV. MODRA	KUPLJEN V SLO
CHRYSLER VOYAGER 2.5 CRD	10.990,-	2003	SIVA	KUMA
CUNTIA 2.016VISX	2.490,-	1998	K0V.T.ZELENA	KUMA
CÍTR. XSARA PICASSO 2.D HDI EXCL	9.490,-	2004	SIVA	AVT. KLIMA
MERCEDES RAZRED E 270 CDI TIPIH.	19.990,-	2004	KOV. SREBRNA	DVOJNA KUMA
OPEL ASTRA KARAVAN 2.0	5.890,-	2001	DELA	KUMA
ŠKODA FABIA 1.2	6.990,-	2005	KOV. SREBRNA	KUMA
VW GOLF III 2.8 VRB	1.790,-	1994	ČRNA	KUMA
RENAULT KANG00 EXPRESS 1.5 DCI	7.790,-	20D6	DELA	KUMA
IVEC0 DAILY DAILY 35C18V 3950	22.900,-	2007	DELA	KUMA
SPRINT EXSACTLY	999,-	2008	MODRA	NOV SCOOTER
SPRINT MAX	899,-	20D8	ČRNA	NOV SCOOTER
SPRINT FVISION	999,-	2008	ČRNOM	NOV SCOOTER
UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE D0 7 LET, BREZ POLOGA IN KASK0 ZAVAROVANJA
ZA AVTO, KATEREGA KUPITE PRI NAS VAM LAHKO PODARIMO NA KASK0 IN OSNOVNO ZAVAROVANJE 50% POPUSTA ZA DOBO FINANCIRANJA www.evroavto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
Letnik Cena Oprema Barva
Znamka
PEUGEOT 2061.4 RENAULT LAGUNA 1.6 VOLKSWAGEN POLO 1.2 1WING0 1.2 AUDI A3 VW POLO 1.2 PEUGEOT 3071.61 VW PASSAT 1.9 TDILIMOZINA VW PASSAT 1.9 TDIKARAVAN RENAULT SCENIC 15 DCI VW GOLF 1.9 TDI MERCEDES-BENZ C200CDI AUDI A4KARAVAN RENAULT LAGUNA 1.9 DCI PEUGEOT 3071.6 HDI RENAULT TRAHC 1.9 DCI FORDC-MAX AUDI A41.9 TDI CITROEN XSARAPICASO 1.6 VW PASSAT 1.9 TDI 4X4 RENAULT ESPACE 2.2 DCI AUDI A3 2.0 TDI RENAULT LAGUNA 1.9 DQ RENAULTMEGAN VW PASSAT 1.9 T1 V0LKSWAG1 AUDI A3 2.0. AUDI A4 BMW 320D
VOLKSWAGEN POLO 1.2
2003 2001 2002 2000 2000 2002 2001 2001
2004
2005 2002
2001 11.000 9.300 6.800
AVT. KLIMA 5 VRAT KLIMA
KUMA ^
KLIMA 5 VRAT
KLIMA5VRAT
KLIMA 5VSAT
KUMA
AVT.KLIMA
AVT.KLIMA
KLIMA
KLIMA
KUMA
AVT .KLIMA 5 VRAT KUMA KLIMA,S KUMA, AVT.KLIMA KLIMA KUMA KLIMA AVT.KLIMA KUMA KLIMA
KUMA5VSAT KLIMA
KLIMA AIU PLATIŠČA
AVT.KLIMA
KLIMA
KUMA5VRAT
KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV. RUMENA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. ZELENA KOV. SREBRNA KOV. SREBRNA KOV.ČRNA KOV. SREBRNA KOV.ČRNA KOV.ČRNA KOV. SIVA BELA BELA
KOV. SREBRNA RDEČA KOV. MODRA KOV. SREBRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV. SIVA KOV.ČRNA KOV.ČRNA KOV. ČRNA KOV. RDEČA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO PREVENTIVNI PREGLEDI VOZIL ■ PRED NAKUPOM ZAVAROVANJA VOZIL (50% POPUST)
VOZILA PRODAJAMO Z GARANCIJO!
NA ZALOGI PREKO 30 VOZIL!
PERUTNINA PTUJ, d. d. Potrčeva cesta 10, Ptuj
na podlagi sklepa uprave objavlja
razpis
zbiranja ponudb za prodajo
Predmet prodaje so nepremičnine:
parc. št. 138/13, poslovna stavba v izmeri 698 m2, dvorišče 473 m2, zelenica 90 m2; parc. št. 138/11, dvorišče v izmeri 1.860 m 2, garaža 483 m2; parc. št. 138/19, dvorišče v izmeri 1.360 m2; par. št. 138/28, dvorišče v izmeri 243 m2, gospodarsko poslopje v izmeri 52 m2, vse pripisane pri vl. št. 335, k. o. Podlehnik
-	v poslovni stavbi na parc. št. 138/13 sta po stanovanjskem zakonu prodani 2 stanovanji, zato se prodaja preostale prostore kot etažna lastnina,
-	v garaži na parc. št. 138/11 sta sklenjeni dve pogodbi o najemu z odpovednim rokom 2 mesecev,
-	izklicna cena 200.000,00 EUR,
-	zakonita predkupna pravica Občine Podlehnik,
-	par. št. 138/13 se nahaja v območju varstva kulturne dediščine. Pri razpisu lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki bodo predložile:
-	potrdilo o državljanstvu ali izpisek iz registra,
-	potrdilo o plačani varščini,
-	ponudbo o plačilu oz. plačilnih pogojih
-	in plačale varščino v višini 10.000,00 EUR na transakcijski račun prodajalca št. 05100-8000045097, pri ABANKI VIPA, d. d., Ljubljana.
Varščina bo uspelemu ponudniku vračunana v kupnino, drugim pa brezobrestno vrnjena v 15 dneh po končanem razpisu. Uspeli ponudnik je dolžan skleniti pogodbo v 15 dneh po opravljeni izbiri. Če izbrani ponudnik ne podpiše pogodbe in ne plača kupnine, prodajalec varščino zadrži.
Nepremičnine se prodajajo po načinu »videno - kupljeno«. Stroški prenosa lastništva nepremičnine, vključno s plačilom davka na promet nepremičnin, v celoti bremenijo kupca. Prednost pri izbiri bo imel ponudnik, ki bo ponudil višjo ceno in / ali ugodnejše plačilne pogoje. Rok za zbiranje ponudb je 7 dni po objavi. Ponudbe pošljite na naslov: PERUTNINA PTUJ, d. d. Potrčeva cesta 10, 2250 Ptuj
Ta objava ne zavezuje prodajalca, da z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom sklene prodajno pogodbo.
Vse informacije o razpisu so na razpolago na sedežu družbe ali na telefonski številki: 02/ 74 90 125.
www.tednik.si
pm.iiiiMj.M.mn
KREDITI
-	za vse zaposlene in upokojence
-	tudi za prihodke nlije od 400 EUR
. obremenitev prihodka tudi do 50 % - poplačila manj ugodnih starih kreditov
-	brezplačno finančno svetovanje
SVETOVANJE na 051 804 324
i O
ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
RADIOPTUJ
et€l dfiCetcc
www.radio-ptuj.si
{02/2280110
Razlago va 24, Marl bor
3
Kako boli in duša trpi, ko življenjske ugašajo moči, to veš ti in vemo mi, ki ob tebi smo bili trpeče zadnje dni.
ZAHVALA
es
A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka, brata, strica, svaka, tasta in botra
Rudolfa Kokola
IZ SPODNJEGA VELOVLEKA 30 B
23. 3. 1942 t 5. 9. 2008
se iskreno zahvaljujemo prav vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku, mu darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrekli sožalje in nam v težkih trenutkih stali ob strani ter nam kakorkoli pomagali. Lepa hvala p. Emilu za opravljen cerkveni pogreb in besede slovesa, p. Jožetu za darovano mašo zadušnico in ge. Veri za vse molitve ter poslovilne besede.
Hvala delavcem pogrebne službe Komunalnega podjetja, njihovim in cerkvenim pevcem, godbeniku in nosilcem državnih, društvenih in cerkvenih simbolov.
Hvala tudi osebju splošne zasebne ambulante dr. Jerkoviča, osebju Zdravstvenega doma ter podjetju Modmed za številne sanitetne prevoze.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Mama, skromno si živela, v življenju mnogo pretrpela, nisi umrla, ker ne bi hotela živeti, umrla si zato, da bi nehala trpeti.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
Kristine Krušič
rojene Mlakar
IZ STRAJNE 40
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala p. Damjanu za opravljen cerkveni obred, govorniku Žeraku za lepe poslovilne besede, pevcem Feguš za odpete žalostinke ter podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča: hčerka Sonja z družino
Ostali smo nemi in brez moči, spokojno zaprla si oči, nobena beseda nas ne more več združiti, le misel, da bilo je s tabo nekoč lepo, naj pomaga tolažiti.
ZAHVALA
ob žalostnem slovesu od drage mame, tašče in ome
Marije Vaupotič
IZ TRDINOVE 4 NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše, nam pa izrazili besede sožalja. Zahvaljujemo se internemu oddelku Bolnišnice Ptuj, sodelavcem VGP Drava Ptuj, sodelavcem MTT tekstil, d. o. o., kolektivu otroškega oddelka Bolnišnice Ptuj ter Vrtcu - enota Vijolica in Društvu gospodinj Draženci.
Hvala p. Mirku Pihlerju za opravljen pogrebni obred, pevcem, govornici gospe Veri, DU Ivan Rudolf Breg, godbeniku in pogrebnemu podjetju Komunala Ptuj.
Vsi njeni
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in tasta
Stanka Kosa
IZ BUKOVCEV 21 A
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob najtežjem času stali ob strani, vsem, ki ste se prihajali poklonit njemu v spomin, ga spoštljivo spremili na njegovi zadnji poti, mu s cvetjem, svečami in darovanjem za svete maše izkazali svoje spoštovanje, nam pa iskreno sočustvovanje. Iskrena hvala tudi za zapisane in čustveno izrečene besede slovesa in žalosti. Vsem še enkrat hvala.
Žalujoči: žena Ivana, sin Marjan ter vnuka Teo in Tilen
Ostalo je grenko spoznanje, da je resnica, niso sanje, da te nazaj več ne bo, ker si za vedno vzela slovo. Spočij si žuljave dlani, za vse še enkrat hvala ti, dobrota tvojega srca nikdar ne bo pozabljena.
ZAHVALA
Ob izgubi naše tete, botre, svakinje in sestrične
Terezije Rožman
Z MESTNEGA VRHA 77
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje.
Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, ge. Veri za molitev, Društvu upokojencev Grajena, godbeniku za odigrano Tišino, osebju doma ostarelih na Ptuju in Komunalnemu podjetju za pogrebne storitve.
Žalujoči: vsi njeni
Skrb delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, bolečine in trpljenje si prestal, zdaj lahko boš v grobu mirno spal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega strica
Stanislava Mlakarja
IZ VELIKEGA OKIČA 2
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Posebej se zahvaljujemo osebju Internega oddelka Bolnišnice Ptuj in Doma upokojencev Muretinci, govorniku g. Kozelu za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen obred in sveto mašo ter podjetju Mir.
Žalujoči vsi njegovi
Kje si, ljubi mož in oči, kje tvoj mili je obraz, kje tvoja skrbna roka, ki skrbela je za nas?
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljubljenega moža in skrbnega očija
Jerneja Horvata
IZ VIDMA PRI PTUJU 7/C
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izkazali pomoč ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi prezgodnji zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustno in pisno sožalje.
Hvala kolektivu Ekonomske šole Ptuj, učencem in učenkam 4. razreda OŠ Videm z razredničarko, gospo Mirjano Žlahtič, kolektivu OŠ Videm in delavkam vrtca pri OŠ Videm ter njegovim sošolkam in sošolcem iz OŠ Videm.
Iskrena zahvala duhovnikom, p. Cristianu za molitev ob sliki, p. Benjaminu za spremstvo, p. Antonu Ogrincu za opravljen pogrebni obred in mašo zadušnico, govorniku g. Alojzu Šeguli za ganljive besede slovesa, pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma, godbeniku za odigrano Tišino, pevcem in nosilcema praporjev.
Posebna zahvala tudi osebni zdravnici dr. Maji Pelcl in sestri Valeriji iz Splošne ambulante Videm, dr. Miranu Remsu ter svaku Alešu.
Žalujoči: žena Andrejka, hči Anja in sin Jaka
O
Vse prihaja in odhaja, vse mine na tej poti iz večnosti v večnosti.
ZAHVALA
Ob izgubi očeta, življenjskega sopotnika, dedka in brata
Franca Hameršaka
roj. 25. 7. 1934
Z LOČKEGA VRHA 35
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Gospodu župniku Marjanu Plohlu in župniku Jožetu Škofiču se zahvaljujemo za opravljen obred svete maše. Hvala cerkvenim pevcem, pogrebnemu podjetju Jančič in Zvonku za opravljene molitve.
Gospodu Janezu Žampi iskrena hvala za ganljive in globoke besede, ki so legle na naša srca. Hvala Društvu upokojencev Sv. Urban-Destrnik in govornici Julčki Černezel.
Zahvala velja sodelavcem Kmetijskega kombinata Ptuj - Perutnina Ptuj, Francijevim sodelavcem iz Petovia avta Ptuj in bivšim sodelavcem CIPS-a ter sošolcem in prijateljem. Hvala sosedom z Ločkega Vrha in iz Trnovske vasi.
Žalujoči: sin Franci, Zalika, Majda, Hugo, Katja in Jožek z družino, ter sestra Micka
Mestni Vrh • Agonija nemočnih zakoncev Kumer
Lahko pomagajo dobri ljudje?
Ljudje si še niso opomogli od avgustovskega neurja, ko je ponovno udarilo. Kljub temu da se trudijo, številnim še ni uspelo sanirati streh, kaj šele česa drugega. Najhuje je tistim, ki živijo sami in ki ne morejo računati na pomoč sorodnikov, prijateljev, ponekod pa so vsi po vrsti odpovedali. V najhujših urah so jim bili edina pomoč gasilci, pa še ti niso mogli v trenutku pomagati vsem prizadetim, četudi so želeli pomagati.
Zakonca Kumer na Mestnem Vrhu 23 še vedno zelo živo podoživljata avgustovsko neurje, ki jima je skoraj vzelo skromen dom, hiško, ki sta jo kupila s težkimi žulji od nekdanjega Kmetijskega kombinata Ptuj. Čeprav jima v življenju ni bilo nikoli postlano s rožicami, težko sta delala in se prebijala, nista niti v snu pričakovala, da bosta v jeseni življenja imela toliko težav. Kot upokojenca z manj kot povprečnima pokojnima zelo težko živita, Marica je delala v Delti, Milan v Kmetijskem kombinatu. Ko jima je neurje s točo uničilo streho in dobesedno zalilo hišo, sta mislila, da je konec z njima.
Sredi noči sta ostala na odprtem, nezavarovana, nista vedela ne kod ne kam. Po prvem šoku sta se vendarle za silo zbrala, pripoveduje Marica. Milan je odšel v grapo moledovat gasilce, da jima priskočijo na pomoč, da jima s folijo prekrijejo hišo, da
jima ne bo dež vzel še tisto malega, kar imata. Stati pod milim nebom in čakati, da bo nekdo prišel od nekod, nista mogla. Spominja se, da se Milan ni niti oblekel, na pižamo si je nadel suknjič, obul čevlje in odšel po pomoč kljub neurju, ki je še naprej neusmiljeno besnelo. Pri gasilcih, ki so pomagali sosedu, je tako dolgo vztrajal, da so le prišli in hišo za silo prekrili s folijo. Kaj več tudi niso mogli naredili, saj neurje ni pojenjalo in so bili tudi sami v nevarnosti. Prišli so še drugi dan, v soboto, in v ponedeljek. Za pomoč sta grajenskim gasilcem zelo hvaležna. Zalilo je tudi njune štiri kokoši, muce, ki jima krajšajo urice, pa so se neurja tako ustrašile, da so se vrnile šele po nekaj dnevih.
Marica in Milan Kumer sta zelo hvaležna tudi zavarovalnici Adriatic, ki je znala prisluhniti njunim težavam, da ju je uvrstila na prednostno listo. Marica je agentoma, ki sta ju obiskala, dejala, da če ne bo šlo drugače, ju bo na kolenih prosila, saj je zanju
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
Učinkovita raba energije:
-	vgradnja toplotnih črpalk
-	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
-	zmanjšanje stroškov ogrevanja do 70% Elektrotehnika:
-	instalacije - avtomatizacija
-	meritve - videofoni
Foto: Črtomir Goznik
Zakonca Kumer sta ves denar, ki sta ga imela, dala za sanacijo strehe, pa še nista mogla poplačati vsega, tako da denarja za obnovo notranjosti hiše, vhodnih vrat in oken nimata. Njuna prihodnost je ob nizkih pokojninah, ki ne dosegajo niti slovenskega povprečja, vse prej kot svetla.
Ker je bila hiša zalita in ker je strop lesen, je vlaga naredila svoje, omet je začel odpadati, tako da bo potrebna celovita sanacija tudi v notranjosti.
Napoved vremena za Slovenijo
streha v tem trenutku zelo pomembna, če že posledic vlage ne bosta mogla tako kmalu sanirati, če bosta sploh uspela, saj denarja nimata. Pogled v notranjost hiše, kjer vlaga dela svoje, pove vse. Iz naslova zavarovanja so jima v zelo kratkem času izplačali pet tisoč evrov. Denar sta dobila nakazan v enem dnevu. Dobrim ljudem pa se imata zahvaliti, da so jima tako hitro prekrili tudi streho. Nadvse sta hvaležna podjetniku Jožetu Toplaku iz Benedikta, ki je s svojimi sodelavci prepoznal njuno stisko. Prekrivanje strehe ju je stalo 10.500 evrov, plačala sta lahko 8 tisoč evrov, dolžna sta še 2500 evrov. Tri tisoč evrov, ki sta jih težko privarčevala in ki jih je Marica imela za zobe, je tako šlo.
Škodo sta prijavila na občini, delitev sredstev iz naslova interventnih, ki jih bo MO Ptuj delila v enakem znesku po zavarovancu, njune stiske, kot stiske mnogih drugih, ne bo omilila. Dvomita o tem, da bosta še kaj lahko dobila
iz naslova pomoči po zakonu o elementarnih nesrečah, po katerem je škodo mogoče uveljavljati še leto dni po njenem nastanku. Tisti, ki se bolj znajdejo, vedno dobijo, revni pa ostanejo ponavadi praznih rok, pravita.
Njuna hiška pa poleg strehe potrebuje tudi številne posege v notranjosti; da nove zasteklitve in novih vhodnih vrata, kar bi morala urediti, niti ne omenjamo. Hiša namreč nima betonske plošče, temveč samo les in blato, zato je njena notranjost tudi tako hudo prizadeta.
Marica Kumer v solzah pripoveduje svojo grenko življenjsko zgodbo, ki jo spremlja že od rosne mladosti. Pri štirih letih je izgubila očeta, pri enaindvajsetih mamo, ki je tri leta bolehala za rakom, zelo zgodaj je morala iti služit, eno leto in pol za svoje delo ni dobila niti fičnika. Ne ona ne Milan nista dobila dote ne po očetu, ne po materi, nesreča ju spremlja že od rojstva, ponovi. Otrok nista imela. Tega, kar sta doživela,
ne privoščita niti najhujšemu sovražniku. Če bi bila še pri močeh in pri zdravju, bi si kakšen evro lahko še prislužila, šla bi obirat grozdje, tako pa ne moreta. Nekaj pomoči jima je sedaj obljubil Center za socialno delo Ptuj.
Mesec dni po ujmi jima je še vedno zelo težko pri srcu, skorajda ni trenutka, ko ne bi razmišljala o njej, o tem, da si s svojima skromnima pokojninama ne moreta privoščiti ničesar, razen zelo velike skromnosti, zdaj pa jima je ujma vzela še tisto malo, kar sta imela. Upanja, da bi lahko še živela v človeka vrednem stanovanju, pa tako in tako nimata več. Njuno zdravstveno stanje se v vlažnih prostorih lahko že v kratkem času zelo poslabša. Ker ju življenje ni nikoli božalo, tudi sedaj nimata upanja, da bi lahko bilo bolje, čeprav naj bi upanje umrlo zadnje. Dobri ljudje, teh je v Sloveniji veliko, pa bi lahko njuno zgodbo obrnili v drugo, bolj svetlo prihodnost.
MG
Danes bo sprva pretežno oblačno, čez dan se bo prehodno razjasnilo. Na Primorskem bo pihala šibka burja, v severovzhodni Sloveniji pa severni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, na Goriškem in ob morju okoli 11, najvišje dnevne od 14 do 17, na Primorskem do 21 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo v zahodni Sloveniji delno jasno. Drugod bo pretežno oblačno, ponekod v vzhodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo.
Črna kronika
Z avtomobilom s ceste v drevo in potok
V	kraju Gladomes, na cesti med Slovensko Bistrico in Oplotnico, se je 11. septembra nekaj minut po polnoči zgodila prometna nesreča s smrtnim izidom. Domačin, star 19 let, naj bi z osebnim avtom Renault clio vozil proti Oplotnici in v levem ovinku zapeljal z vozišča, trčil v drevo, od tam pa je vozilo odbilo in prevrnilo v manjši potok globine 15 cm. V vozilu sta bila še dva domačina, stara 24 in 27 let, slednji je zaradi poškodb na kraju umrl. Okoliščine prometne nesreče policisti še ugotavljajo.
Z avtomobilom v kolo z motorjem
12. septembra ob 12.15 je 36-letni voznik, doma iz Ljutomera, vozil osebni avto Audi A4 po regionalni cesti iz smeri Cerkvenjaka proti Zg. Senarski. V križišču je zapeljal na prednostno cesto in trčil v 71-letnega voznika kolesa z motorjem. Ta je padel po vozišču in se huje poškodoval. Zaradi poškodb je bil z odpeljan v UKC Maribor.
Vlomi, tatvine
Policisti iz Slovenske Bistrice so 8. septembra odvzeli prostost 47-letnemu moškemu z območja Poljčan, ker ga sumijo, da je izvršil več kaznivih dejanj velike tatvine. Policisti so ga pridržali, pri kriminalistični obdelavi in opravljeni hišni preiskavi pa so zbrali dokaze in predmete, ki so potrdili sum, da je pridržani storil vsaj šest kaznivih dejanj velikih tatvin, ko je v začetku leta 2008 vlomil v več stanovanjskih objektov na območju Poljčane, odtujeval pa različne uporabne predmete. Z zbiranjem obvestil nadaljujejo, saj sumijo, da je isti storilec storil še več tovrstnih kaznivih dejanj na območju občine Poljčane.
V	Mihovcih pri Veliki Nedelji je 16. septembra v dopoldanskih urah neznanec vstopil v odklenjeno stanovanjsko hišo in iz nje odnesel okoli 800 evrov denarja.
Neznani storilec je med 10. in 15. septembrom z dvorišča podjetja v Slovenji vasi odtujil 212 metra energetskega kabla, vrednega okoli 6000 evrov.
V	noči na 14. september je neznanec s parkirnega prostora v Osojnikovi ulici na Ptuju odtujil osebni avto Renault megane karavan sive barve, registrskih številk CE V2-49V. S tem dejanjem je lastnika oškodoval za 8.000 evrov.
Neznanec je v noči na 11. september vlomil v kontejner na gradbišču na Kolodvorski ulici v Slovenski Bistrici, odtujil pa je 11 udarnih kladiv, vrednih okoli 1500 evrov.
Policisti iz Lenarta so 11. septembra okoli 14. ure v Lenartu na bencinskem servisu neposredno po vlomu v stanovanjsko hišo v Zgornji Ščavnici prijeli štiri Madžare, tri moške, stare 22, 27 in 54 let, ter žensko, staro 29 let, ki so z osebnim avtom Volvo S80 bežali s kraja vloma. Osumljenci so v hišo vlomili skozi okno v pritličju, iz notranjosti pa so odnesli bančno kartico in posteljnino.
Foto: Črtomir Goznik
Hiša, ki jo ne neurje s točo v celoti odkrilo, je sedaj že prekrita na novo.
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna In dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela