Poštnin* platan* v gotrtTinl
Leto XXII.
Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za Inozemstvo: 210 din), za 'It leta 10 din, za 'h leta *& din, mesečno 15 ritn, Tedenska Izdaja za celo leto 50 din. Plača in toži se v Ljubjant
O »»* *•
Časopis za trgovino. Industrllo. obrt In denarništvo
Številka f.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tei. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-4L Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani St 11.85*.
filiala ponedeljek, ,in«" sredo ta petek
Liubllana,	1. la 1939
Cena JSETS.V50
Srečno novo leto zeli vsem naročnikom, bralcem in prijateljem
»Trgovski lisi«
V novo leto!
Za nami jo leto velikih in težkih dogodkov, ki bi kmalu pognali Evropo v vojno. Ta nesreča je bila sicer preprečena, toda ne za vedno. ker je bila le odložena. Zu-nanje-politični horicont je ostal še nadalje nerazčiščen in nobena stvar to tako jasno ne dokazuje, kakor mrzlično oboroževanje vseli držav. Celo države, ki so že začele popuščati v oboroževanju, so se pod silo dogodkov naravnost z največjim tempom zagnale v največje oboroževanje.
Tako vstopamo v novo leto v silno napetem ozračju, ko mora bili vsak narod pripravljen, da položi na tehtnico vse svoje sile. In sicer organizirane sile, ki dajo v primem potrebe čim večji efekt. Veliki septembrski dogodki so jasno dokazati, da zamujenih prilik nj mogoče kar hipoma zboljšati in da je treba o pravem času storiti to, kar čas zahteva.
In danes zahteva čas koncentracijo vseli narodnih sil in to je glavna naloga, ki jo moramo v novem letu izvršiti tudi mi. Še tako visoke intelektualne sile. če so razkropljene in razbite na drobce, ne pomenijo v današnji dobi naj.višjo borbe. nič. Vse te sile morajo biti združene za en cilj, poleni (vomenijo udarno in obrambno potenco.
Koncentracija narodnih sil pa je nemogoča, če se za vse te sile ne najde skupni imenovalnik, če se vsem ne omogoči, du pri tej koncentraciji sodelujejo kot enakopravni iti kot enakovredni. Vsaj za našo državo je to osnovna resnica. Vsa naša zgodovina povojnih let je dokazala, da je mogoče najti skupni imenovalnik za vse le na podlagi čim širših samouprav.
Ni menda kmalu naroda, v katerem bi bilo toliko in tako velikih razlik kakor v našem. Tri narodne zavesti, tri vere, v vsaki pokrajini poleg tega posebne šege in običaji, tri narodne književnosti, kontinentalna in pomorska ol‘enlacija, razlike, ki izvirajo iz dediščine najrazličnejših upravnih sistemov, trije glavni gospodarski centri, vse to povzroča, da se vse te razlike ne morejo spraviti kar na kratko na eno kopito, temveč da je treba dati vsaki pokrajini razmaha, da se uredi po svoje, da živi svoje življenje, ki pa se bo ravno zaradi tega prilagodilo skupnosti. Kajti velika sila Jugoslavije je v tem, da more dati vsem pokrajinam njih lastno življenje, a da so ta življenja neločljivo zvezana med seboj.
Zunanji dogodki pa itak skrbe, da vsi Jugoslovani vedno bolj uvide vajo, kako more vsak narod ohraniti svojo nacionalno individualnost le pod zaščito močne Jugoslavije. Ni se zato treba bati, da bi mogle samouprave dati razmaha sredobežnim silam, temveč bodo nasprotno samouprave 5ele dale naši skupnosti pravi smisel >n poudarek. S samoupravami je za vedno krepko utrjen naš položaj na zunaj.
S samoupravami pa bo tudi šele dana podlaga za mogočen dvig našega življenja na znotraj. Kajti samoupravo pomenijo nujno povečanje kroga javnih delavcev, po-
menijo pomnoženo sodelovanje javne iniciative z zasebno in pomenijo končno zboljšanje javne uprave, kar je pri nas ena prvih potreb. Samouprave bodo šele omogočile, da bo postal naš narod gospodar svojih naravnih bogastev in šele z uvedbo samouprav se bo v resnici začela , gospodarska osamosvojitev našega naroda.
Z vsem optimizmom moremo
vstopili v novo leto, če bodo postale samouprave dejstvo. Nov podnet bo dobilo z njimi vse naše življenje iu vse naše pokrajine bodo z njimi zvezane tako, da smo lahko mirni tudi v najbolj napetem ozračju vse naokoli nas. Upamo, da bomo v tem letu samouprave tudi doživeli, saj je to splošna želja in saj je ta obijuba že skoraj dana. Zato niti nočemo
razpravljati o tem, kako temne perspektive bi se jKikazale, če tudi letos samouprave ne bi bile uresničene.
Kardinalno vprašanje naše lepše bodočnosti so samouprave in mislimo, da moramo s to mislijo in s to zahtevo vstopiti tudi v novo leto. To je naš znak, s katerim se nam v novem letu obljublja zmaga.
Za našo gospodarsko osamosvojitev
Nacionalizacija tuiih podietii se mora izvesti
Številne in mnogovrstne so naloge, ki bi jih morali izvesti v novem letu. Morali bi si napraviti do podrobnosti izdelan gospodarski načrt, da bi se javna dela izvrševala sistematično, da bi se naše cestno in železniško omrežje čim bolj racionalno izpopolnjevalo. Morali bi začeti s sistematično industrializacijo dežele, da bi mogli ves naraščaj preskrbeti z delom. Na rešitev še čaka asanacija vasi, dvig tujskega prometa, ozdravljenje našega denarnega trga, poživitev stavbene delavnosti ter še cela vrsta drugih in enako važnih vprašanj.
Kakor so velike in potrebne vse le naloge, pa je v sedanjem času zlasti aktualna in zlasti potrebna: nacionalizacija tujih podjetij na naših tleli. Hazniere so nakrat postavile to akcijo na prvo mesto, ker bo |K>lno tujih podjetij motalo menjati lastnike. Če se bomo sami pravočasno pobrigali, potem bodo novi lastniki teli podjetij postali naši ljudje. Če p« bomo držali roke križem, potem bomo zopet bogatejši za eno zamujenih prilik in morda smo potem nacionalizacijo tujih podjetij zaigrali za vedno. Kajti takšne prilike se ne ponavljajo vsako leto in kdor ne zagrabi takrat, kadar ima priliko, ta po navadi nikdar več ne pride do tega, da bi zagrabil.
Zato je Iroba nad vse pozdravili, da je začela Zveza trgovskih združenj organizirano akcijo za nacionalizacijo tujih podjetij, če se ta njena akcija posreči, potem se je skokoma dvignilo naše narodno gospodarstvo, potem smo gospodarsko v resnici postali neodvisni in samostojni. Tako važna je ta akcija, tako dalekosežne so njene posledice, da se ta akcija mora posrečiti. Naj bo težavna, naj zahteva še tako velika sredstva, ona se mora posrečiti, ker to zahteva nacionalni interes, ker je odvisen od tega naš gospodarski napredek in ker je tudi v socialnem oziru ta akcija največjega pomena. Šele potem, ko homo lastniki podjetij na naših tleh, moremo v resnici govoriti o lastnem narodnem gospodarstvu.
Velika prilika je dana, neoprostljiv greh bi bil, če je ne bi znali izkoristiti.
V zvezi s to akcijo pa je druga in nič manj potrebna akcija. Tudi zastopstva vseh velikih podjetij pri nas morajo preiti v roke naših ljudi. Tudi ta akcija se mora izvesti dosledno in energično. Nujna posledica te akcije pa so posebni tečaji za trgovske potnike in zastopnike. o katerih smo poročali v prejšnji številki in ki se morajo čim prej izvesti.
Pa še eno stvar je treba tu naglasiti. Nikakor še nočemo zadovoljiti s tem, da bi t»ila zastopstva
tujih podjetij pri nas le malopo-meinbnc podružnice glavnih zastopstev v Beogradu ali Zagrebu.
Slovenija je za sebe ena gospodarska celota in kdor hoče na tem ozemlju delati dobičke, naj tudi to celoto upošteva. Kar gre nam, to nam tudi gre in od tega ne moremo, a tudi ne smemo odstopiti.
Naša gospodarska osamosvojitev je gospodarska potreba in ne le kakšna kaprica, ker šele z gospodarsko osamosvojitvijo dobimo gmotna sredstva, ki jih potrebujemo za svoj gospodarski in kulturni napredek. Zato od tega cilja ne moremo odstopiti.
Zavedati pa se tudi moramo, da ta cilj ni lahek, temveč da zahteva velike napore in mnogo solidarnega dela. V samih medsebojnih prepirih se takšne velike naloge ne morejo izpeljati. Naloga gospodarskih ljudi je zato, da delajo na to, da se ti medsebojni prepiri čim bolj zmanjšajo. Usojeno je nam, da na tej naši lepi zemlji živimo skupaj, glejmo zato, da bomo živeli skupaj čim lepše in da si bomo čim bolj drug drugemu v podporo. Ne propagiramo nobene-
ga kompromisarstva, temveč želimo le to, da si ne bi zaradi raznih nazorov nasprotovali celo v rečeh, ki so izven vseh teh nazorskih razlik.
Ta solidarnost dela pa nam je potrebna tudi zato, ker brez nje ne moremo zbrati sredstev, ki so za gospodarsko osamosvojitev potrebna. Ze sama nacionalizacija tujih podjetij zahteva milijone, a kje so še vse druge naloge! Zbrati potrebna sredstva je tem težavnejša naloga, ker se. je naše denarništvo komaj začelo reševati zlih posledic zadnje krize. Ali res nc bi mogli "delati predvsem na to, da spravimo svoje denarništvo najprej na krepke noge in da si šele potem privoščimo neplodne medsebojne boje?
Zaradi našega stališča proti tujini, a prav tako zaradi našega lastnega razvoja je gospodarska osamosvojitev prva nujnost. Vse drugo ni tako važno ko ta veliki cilj, ker tu se združujejo vse naše sile. Zato pa mora biti gospodarska osamosvojitev naša glavna naloga v novem letu, zato je treba tej podrediti vse druge.
»Trgovski v novem
Bilanca, ki jo more pokazati Trgovski list« za preteklo leto, ni le razveseljiva, temveč naravnost častna za ves trgovski stan. Krog naročnikov se je razširil, čeprav še ne v tej meri, kakor bi bilo želeti, tem znatneje pa se je povečal krog čitateljev lista. Treba je samo pogledati v kavarne in javne lokale, s kakšnim zanimanjem se čita »Trgovski list«. To dokazujejo tudi številni citati in ponatisi iz Trgovskega lista« v slovenskih, a tudi v hrv.at.skih in srbskih tistih.
To potrjuje, da se je »Trgovski list v naši javnosti kot glasilo trgovstva trdno afirmiral in da more zato tudi z uspehom braniti njegove interese.
Ne malo so k temu uspehu »Trgovskega lista« pripomogle tudi njegove posebne številke, od katerih so nekatere javnost po svoji bogati vsebini naravnost presenetile. To velja predvsem o dolenjski številki »Trg. tista«, ki je prinesla tako mnogo novega gradiva, da ima kar trajno veljavo. Posebno se to lepo vidi v knjigi, ki je izšla kot ponatis dolenjske številke. Splošna sodba vseh prijateljev Dolenjske je, da je dobila Dolenjska s to številko svoje reprezentativno delo.
Druga velika posebna številka Trgovskega lista« je bila mariborska, ki je bila zaradi dogodkov na severu še zlasti potrebna in
tudi aktualna. Tudi za to številko je dobil »Trgovski list« mnogo iskrenih priznanj.
Toleg tega je izdal »Trgovski list« ob trgovskem kongresu še dve posebni kongresni številki, ki sta enako bili ponatisnjeni. Verno in točno sliko kongresa sta podali ti dve številki in napravili zlasti na tovariše z juga močan vtis. »Trgovski list« si je z obema kongresnima številkama močno utrdil svojo veljavo med srbskimi in hr-vatskimi, a tudi bolgarskimi trgovci.
Tudi v novem letu l>o ostal »Trgovski list« misli posebnih številk zvest in kot prva bo izšla velika prekmurska številka, ki ne bo v ničemer zaostajala za dolenjsko številko, temveč jo jk> možnosti še prekosila. Tudi s to številko bo »Trgovski list« izvršil ne le pomembno delo za dvig ugleda trgovskega stanu in s tem tudi stanovske zavesti, temveč tudi zaslužno nacionalno delo.
A ne samo s posebnimi številkami, tudi z novimi rubrikami in s pestrejšo vsebino >o skušal »Trgovski list« povečati zanimanje za list. Stara želja premnogih naročnikov, da se uvede »davčni svetovalec«, je že izvedena. Enako se uvede že takoj ta mesec nova rubrika s praktičnimi nasyeti, ki bodo zlasti v korist, trgovskemu naraščaju. A tudi informativno
službo bo skušal »Trgovski list« zboljšati.
Ker se je finančna podlaga »Trgovskega lista« utrdila, bo mogel vse te napovedi tudi izvesti.
Zlasti pa bo gledal »Trgovski liste na to, da ostane še nadalje borbeno glasilo no le /a dvig slovenske trgovine, temveč vsega slovenskega gospodarstva. Krepko in odločno bo branil te interese in brez ozira na levo in desno. Kakor je bil doslej »Trgovski list« javno glasilo, ki ni [»znalo nobenega strankarstva in nobenih posebnih interesov, tako bo »Trgovski list« tudi v bodoče objektivno presojal vse dogodke in imel pred očmi samo en cilj, da čim bolj služi slovenskemu gospodarstvu in Jugoslaviji.
Z zavestjo storjene dolžnosti more »Trgovski list« podajati svojo bilanco, mogel pa bo prihodnje leto podati še lepšo, če bodo tudi vsi slovenski trgovci in gospodarski ljudje storili svojo dolžnost db svojega stanovskega glasila. Tu pa je treba opraviti še mnogo dela, kajti marsikateri slovenski trgovec in marsikateri slovenski podjetnik še ni naročnik lista. Vsi ti ljudje pozabljajo, da je le njih krivda, če se njih zahteve bolj ne upoštevajo. Kajti kaj je danes boljše orožje za stanovske koristi, kakor je stanovski list! Brez orožja je stan, ki nima svojega vpeljanega in razširjenega lista.	(
Pa še eno svojo dolžnost pre-. mnogi gospodarski ljudje pozabljajo. Ne poročajo svojemu glasilu o težavah, ki jih doživljajo, zahtevajo pa, da jih list v borbi proti tem težavam podpira. A kako naj jih podpira list, če mu pa ne spo-roče tega, kar bi morali?
Seveda pa nismo tako nekritični, da se ne bi zavedali, da ima tudi »Trgovski list« svoje napake. Vse te napake pa se morejo odpraviti in se tudi bodo odpravile, če bodo vsi trgovci delali za svoj list, kakor je treba. Le od trgovcev samih je odvisno, kakšno bo njihovo glasilo in kako bo moglo izpolnjevati vse svoje dolžnosti!
Zato pa naj bo v novem letu geslo vseh zavednih trgovcev: S podvojeno silo za napredek »Trgovskega lista«, da bo glavno orožje vsega stanu čim močnejše in čim učinkovitejše. Za sebe dela, kdor se bo ravnal po tem geslu!
Seja glavnega odbora Zveze trg. združenj
je bila v četrtek v Mariboru. Seja je bila odlično obiskana ter je bilo na seji zastopanih ‘20 združenj. Sejo je otvoril predsednik Stane Vidmar, ki je po pozdravu predsednika trg. odseka Zbornica Albina Smrkolja, predsednika mariborskega združenja Oseta iu zborničnega svetnika Pinterja takoj prešel na dnevni red ter podal svoje predsedniško poročilo. (Njegovo poročilo objavimo v prihodnji tedenski številki.)
Na podlagi njegovega poročila se je razvila živahna debata, v kateri so govorniki posvetili zlasti svojo pozornost akciji Zveze za nacionalizacijo tujih podjetij.
Nato so se obravnavali tudi vsi predlogi združenj ter so biti sprejeli potrebni sklepi. Obširnejše poročilo o gospodarskem stanju ja podal predsednik trgovskega od-, seka Zbornice g. Albin Smrkolj.
Podrobno poročilo o seji objavU mo v prihodnji tedenski številki »Trgovskega lista«.
Odmera pridobnine za leto 1939.
Ker so se gospodarske razmere iv naši državi stabilizirale, je fi-inančni minister Dušan Lctioa na jpodlagi pooblastila po čl. 125. za-
Skona o neposrednih davkih izdal i Nismo se niti še prav posioviu Odlok, da velja pravnomočna od-l^ jeja	zato tudj nj mo_
mera pridobnine ra 1. 1988. tudi I g0£e z vso objektivnostjo presoli 1939. la odlok je izdal djj j vseh dogodkov tega leta. finančni minister na podlagi pred-1 gani<) bežen pregled dogodkov je logov gospodarskih organizacij, da mogoč. A tudi že ta bežni preše davčnim zavezancem prihranijo gled nam pokaže, kaj vse smo stroški in delo z vlaganjem vsako-1 hoteli in kaj smo dosegli, kaj je letnih davčnih prijav. Ta odlok pa bilo dobrih in kaj slabih strani tbo v korist tudi davčnim upravam, preteklega leta. Naj osvetlimo ki se bodo mogle sedaj bolj posve-1 nekatere teh svetlih in temnih (titi drugim poslom.	strnili, da se na ta način tem
Kljub temu odloku pa morejo I jasneje pokaže pot, ki jo moramo (davčni zavezanci pridobnine, ka- prehoditi v prihodnjem letu. Ne iterih dohodki so v 1. 1938. znatno |da bi vzbujali rekriminacije, tem-padli, v predpisanem roku pred- več da najdemo pot k boljšemu Sožiti prošnjo z davčno prijavo, da življenju, naj služijo tudi nasled-ee jim za 1. 1939. pridobnina na nje skromne vrstice novo odmeri. Te prošnje morajo Ce bi na splošno karakterizirali biti kolkovane s kolkom 10 din. pretilo ]eto, bi mogli na kratko Prav tako pa more tudi davčna redi ^ #e e teko v 8vetovnem uprava pozvati davčne zavezance, ko domačem gospodarstvu no-«a katere misli, da so njih dohod-1 dvom no kazala težnja, da se najde ki znatno narasli, da vlože novo I jzhod iz sedanjega težkega stanja davčno prijavo, da se jim pridob-1 jn da se začne za vse narode ven-»ina na novo določi.	j dar enkrat lepše življenje. Da bi
_ Redno davčno prijavo za pridob- j se j0 judj moglo začeti, dokazuje ®ino pa morajo vložiti oni davčni 1 najbolj ta resnica, da narodi sploh zavezanci, ki so v 1. 1938.^ začeli |be trpe od tega, ker bi imeli poslovati in katerim je bila od-1 dobrin premalo, temveč mnogo merjena davčna osnova za pridob-1 bolj od tega, ker jih imajo preveč nino samo začasno ali pa se jim iz I jn ker zaradi napete politične si-Jcaterega koli razloga sploh še ni tuacije nalagajo svoj denar mnogo odmerila. V vseh teh navedenih preveč v neproduktivne svrhe, §>rimerih odloča davčni odbor.	I gtevilne konference dokazujejo,
Navodila za vlaganje davčnih dft so narodi res skušali najti iz-‘pnjav z objavo roka, kdaj morajo hod B,iske Takoj y za5etku leta biti te vložene bodo objavljena z je bjlo 0 a 0 v. Zcclan-javmmi razglas, ter v bstih. Občni doycm ^p(Mlarskeni načrtu. No-T° za vlaganje teh davčnih prijav I benega dvoma ni, da bi se moglo je od 16. januarja do 15. februarja. I po jem načrtu tudi marsikaj doseči, zlasti pa bi mnogo pripomo-Tri četrtine našega izvoza gol k zboljšanju njegov predlog odšlo v klirinške države |da uPn5ške države, ki itak trpe
I zaradi preobilice denarja, poma. Po uradnih podatkih smo izvo-1 gaj0 dolžniškim s krediti. Toda ta zili v klirinške države v novem- predIog je propadel, kakor je ob bru blaga za 399,6 milijona din, I Vjsej v zraku ves Zeelaiulov na-t. j. /o,71% vsega našega izvoza. I grj. jn kakor njgo dale nič boljše Največ smo izvozili v Nemčijo, I rezuJtate vse številne konference namreč za 243,1 ^milijona din ali|0 zboljšanju mednarodne trgovi-46,06% vsega našega izvoza. | Q 0dpravi kontingentov in Iz klirinških držav pa smo uvo- deviznih omejitev, 0 razdelitvi zili blaga v vrednosti 238,7 mili-Lurovin itd. Nič čudnega tudi ni jona din ali 63,57% vsega našega K ^ bi)e yse tft kon{erence brez-
m?,zav' ,	•	,	v.,	,1-	uspešne. V Španiji je divjala dr
Na»a trgovinska bilanca s kli-1 £avjjanska vojna z vsemi svojimi Tinskimi državami je bila v no- nevarn08tmi za Evropo še naprej vembru aktivna za 160,9 milijona kitajsko-japonska vojna je zavze-dinarjev, dočim je bila naša trgo- I maja Vedno večji obseg, Evropo vinska bilanca z državami, ki pla- g|a do kosti pretresla dva ve-Čujejo blago v svobodnih devizah, Ljka dogodka: priključitev Avstrije pasivna za 8,o milijona din. Zato L. oinciji in okrnitev Čegkoslova-se ni čuditi, če se^ naše terjatve -k(, y jakbl razmerah so poskusi proti nekaterim državam nikakor zboljšanja gospodarskega stanja ne morejo zmanpati m morajo [skoraj brezupni in zato ni čuda, naši izvozniki tako dolgo čakati ^ je svet0vna trgovina nazado-na plačilo iz nekaterih klirinških I vflja y jebl jpgg^ prav jako pa
dr^av-	j tudi svetovna proizvodnja. Za sa-
Gospodarstvo
Napeti	politlini	odnoia
gospodarstva
Ta zastoj v naši zunanji trgovini je zlasti občutilo naše lesno gospodarstvo, ki je moralo po kratki konjunkturni dobi zopet kon-statirati nazadovanje lesne trgovine. Ta zastoj je tembolj občuten, ker so ostale vse zahteve lesnega gospodarstva neizpolnjene. Niso bile znižane niti železniške prevoznine za les, niti takse in davki, še nadalje pa morajo izvozniki tudi skrbeti za čisti dobiček Narodne banke, ki ga ima ta od klirinškega prometa.
Mnogo je trpelo naše gospodarstvo tudi zaradi neurejenosti naših razmer. Tako še vedno nismo
mogli doseči gospodarskega sveta, manjka nam še vedno gospodarski načrt in zato so pri nas mogoči tudi takšni nenormalni pojavi, da je nakrat začelo primanjkovati moke in sladkorja in da je bila vlada prisiljena dovoliti uvoz 100 vagonov moke. Prizad se torej ni izkazal in nevarnost je, da bodo pretirane visoke cene za pšenico veljale državo še velike zneske. V to poglavje že spada tudi nakrat nastalo pomanjkanje bencinske mešanice v Sloveniji, pa čeprav je bil bencinski kartel z uredbo o tekočem gorivu tako unificentno obdarovan.
Živahno	zako
delo
Primati pa Je treba, ida ae je | to prav težko breme. Posebno
Odložitev izvajanja uredbe I n^ijo svetovnega gospodariva še J -	ni pnsel čas, ker so politične
motnje prevelike.
O fa OV	I	yse	je	geveda	moralo	vpli-
Državna zveza gostinskih zdru- ^ ^ na nage gospodarsko v.enj Jugoslavije sporoča, da se je živ,.enjp y zunanj. trgovitli se že na konferenci na Susaku v no- je	vpliv najbolj živo.
vembru razpravljalo v navzočnosti Dočim -e bHa leta 1937 na§a trg. trgovinskega ministra inz. Kaba- bilanca aktivila m 10B8 milijonov lina o odložitvi izvajanja uredbe dinarjeY smo bili leta 1938. sko-o klasifikaciji gostinskih obratov. rft. yge ,ctQ pasivili in šete v no-Izvajanje uredbe naj bi se od ozi- j vembru jn decembru se je izvoz lo za vse stare obrate in bi ta	zboljšal	da moremo upati,
uredba veljala le za nove obrat«. dfl	zaključili	leto	s	prinliž-
Državna zvetta se bo potrudila, dalno 50 milijonov din aktivne bi-najde za to zahtevo na odločilnih I jance ^ ge ja uspeh je dvom-mestih potrebno razumevanje. Za-1	pomislimo,	da	je	šlo več
to v tej stvari niso potrebne akcije	našoga	izvoza v klirinške
posameznih združenj.	države in da smo bili v trgovini
z neklirinškimi državami pasivni. »Službeni list«	[Neugodna	stran te enostranske
lir. banske uprave dravske bano-1orientacije naše zunanje trgovine vine z dne 21. decembra objavlja: I se je pokazala tudi v kliringih. Uredbo o spremembi zakona o [Mogli smo sicer prav znatno zni-opojnih drogah z dne 30. novem-1 žati naše terjatve proti Italiji, bra 1931. — Spremembe v staležu zato pa so v stalnem dvigu naše drž. in banovinskih uslužbencev terjatve proti Nemčiji, ki so Be dravske banovine — Tarifo za po- [dvignile od 14 84 milijona RM dne hiranje avtorskih nagrad za dram-18. 1. 1938. na čez 23 milijonov RM ska, dramsko-glasbena, kinemato- dne 22. 12. 1988. Poleg tega pa so grafsk, pantomimična in podobna | močno narasle tudi nase terjatve dela, ki jih pobira Društvo jugo- proti Turčiji, da morajo naši iz-slovanskih dramskih avtorjev vozniki vedno bolj dolgo čakati na (Ujda) do 31. decembra 1939.	[svoja plačila.
vlada zelo trudila, da s raznimi
uredbami in pravilniki pripomore k zboljšanju gospodarskih razmer. Tako je sklenila eelo vrsto trgovinskih pogodb z raznimi državami, da se poveča naš izvoz. Tudi za ureditev notranje trgovine je bila izdana cela vrsta uredb, ki pa vedno niso prinesle pravega učinka, ker niso bile sklenjene v soglasju z gospodarskimi ustanovami. Poleg tega pa so vse to uredbe imele neprikrito centralistično tendenco, ki je paralizirala njih pravi učinek. Posebno se je pokazala ta tendenca pri ustanavljanju raznih fondov, zlasti pri cestnem fondu, pri poskusu popolne monopolizacije tiskovin, pri centralizaciji dobav itd.
Ta centralistična tendenca i® posebno zadela. Sloveni*®, ki je že itak preživljala vsa zadnja leta zaradi zaporednih slabih letin težko gospodarsko krizo. Kakor se je konstatiralo na seji banovinskega sveta v Ljubljani, je morala povečati Slovenija svoj uvoz žita in moke od 6000 na 10.000 vagonov, kar pomeni zvišanje izdatkov za 200 milijonov din. Ze itak pa je bila Slovenija močno prikrajšana pri drž. dajatvah. Zadostuje, če navedemo le to, kar se je konstatiralo na seji banovin skega sveta, da je morala banovina zvišati šolsko doklado od 26 na 35% le zato, ker ji država ni plačala svojega dolga v višini 8 8 milijona din.
Tudi glavno breme za sanacijo zadružništva je morala prevzeti banovina in so se ji s obligacijskim posojilom v višini 63 milijonov din povečali banovinski dol govi na 137'69 milijona din. Za Slovenijo, ki že itak plačuje 95% banovinskih doklad, dočim znašajo te drugod v državi le 25%, je
če pomislimo, da pride na glavo prebivalca v vsej državi 580 din samoupravnih doklad, v Sloveniji pa 1056 din.
Nič ne bi rekli, če bi se vsaj drugače storilo, nekaj več za Slovenijo. Pa celo v številu državnih nameščencev je Slovenija izpostavljena. Da iz obilice primerov navedemo le enega.
Slovenija je že za poštno ministrstvo ena najbolj aktivnih po-
krajin. Kljub temu pa je v beograjski poštni direkciji za 25 poštnih uradov 1675 nameščencev, na 356 uradov poštne direkcije v Ljubljani pa le 1540. Posebno značilno pa je to, da se je kljub večjemu prometu na poštah znižalo število poštnih nameščencev v ljubljanski direkciji oil 1638 v letu 1932 na 1540 v letu 1937. Podobna je bila slika tudi na železnici, a tudi v vseh drugih centraliziranih uradih. V zvezi s temi
Scccho.!
DOM. ČEBIN premog, drva, koks
Wolfova 5 — Telefon št. 20-56
ugotovitvami se tudi ne sme pozabiti, da je propadla položitev kabla iz Beograda v Maribor, da Maribor še vedno nima podružnice Poštne hranilnice, da je Maribor še vedno brez radijske postransko postaje in da ni bilo mogoče doseči niti to, da bi izginila konjska vprega pri pošti v Mariboru. Tudi motorni vlaki so ostali v Sloveniji šo nedosežena zahteva.
Edina svetla točka je otvoritev šelesniee Sevnica—Tržišče, ki pa je tudi le torzo.
Naravna posledica tega je, da je
gospodarsko
Slovenile
silno težko. Samo par ugotovitev, ki oo bile podane na predavanju Pedagoškega društva v Ljubljani, naj tu ponovimo. Ves dobiček večjih podjetij gre v tujino, ker eo skoraj vsa v tujih rokah. Z izvozom kapitala in z davki gre iz Slovenije na leto nad 750 milijonov din. Zato je prezadolženost v Sloveniji silno velika. Zato je tudi prehrana otrok mnogo preslaba. 60% šolskih otrok je saradi tega inficiranih z jetiko, nad 40% nima normalne teže in višine.
To so dejstva in ta dejstva zgovorno govore o upravičenosti zahteve, da se nekaj več stori za Slovenijo, ki je pasivna pokrajina, vrhu tega pa z davki preobremenjena pokrajina. 'T bo se letos s finančnim zakonom in z raznimi novimi fondi znova zvišali. Če bi se ti poviški uporabili doma v Sloveniji, potem bi bili še nekako znosni, kakor se mnogo manj občutijo samoupravne doklade in čeprav so že skoraj tako visoke ali še višje ko državni davek. Toda te doklade služijo domačemu prebivalstvu ta z njimi se gospodarstvo dviga. Zato tudi ni nejevolje
nad primeroma visokim banovinskim proračunom, ker banovina tudi nekaj stori. Tako lepo napreduje elektrifikacija dežele, asana-cija vasi prav tako in enako se vidi na drugih poljih, da se dela.
Baš ta delavnost banovine in tudi naših mest dokazuje, kako velik blagoslov bi bil za vso deželo, če bi se samouprava vendar enkrat že uvedla.
Na drugi strani pa tudi priznavamo vse napore za zboljšanje gospodarstva v državi ter omenjamo zlasti 4 milijardno posojilo in javna dela, ustanovitev velikih državnih podjetij, zelo živo socialno zakonodajo, čeprav moramo dostaviti, da bi si izvedbo nekaterih teh stvari želeli tudi na Jruj način.
Ce po tem kratkem pregledu potegnemo črto, bi dejali: bila jo dtiza volja, da se razmere zboljšajo in marsikaj pozitivnega je bik) tudi storjeno. Z istimi sredstvi pa bdi bili doseženi mnogo večji učinki, če bi bilo sodelovanje javne uprave z zasebno iniciativo živahnejše in če bi bile samouprave že uveljavljene. Upamo, da se to v novem letu zgodi.
Stanie	notranie
Visoka aktivnost naše zunanje trgovine v 1. 1937. je povzročila, da «e je notranji trgovini posvečala mnogo premajhna pažnja. Milijardna aktivna bilanca je kair premotila, da je bil pogled na trgovino mnogo prerožnat. A notranja trgovina je preživljala težke čase in jih preživlja še danes, pa čeprav se je število trgovinskih obratov povečalo na območju ljubljanske Zbornice za TOI v treh tromesečjih 1938 za 275 obratov.
A kako bi se tudi položaj notranje trgovine »boljšal, če se pa ni prav nič storilo za njeno zboljšanje. Vse glavne ovire notranje trgovine so ostale, olajšav ali ugodnosti pa ni bilo nobenih.
0 tem nobena stvar ne govori tako zgovorno, kakor konferenca zastopnikov trgovcev s predsednikom vlade. Na tej konferenci so navedli trgovski zastopniki v 12 točkah vse svoje glavne zahteve Teh 12 točk je kasneje ponovil
tudi trgovskih kongres v Ljubljani in pri vsaki priliki so se te točke znova obnovile. Odgovorni činitelji so tudi priznali, da so vse točke razen ene takoj Izvedljive in pri* znali so, da so vse zahteve trgovstva v okviru nacionalnih potreb. Kljub temu pa «4 kila niti ena točka rešena. In to kljub temu, da je trgovstvo na velikem trgovskem kongresu v Ljubljani dobile javne zagotovilo, da bodo vsaj nekatere točke ugodno rešene.
Tako smo oetali v začetku leta 1938. na istem, kakor smo bili na koncu 1987. Privilegiji nabavljal-nih zadrug in tonsumov se niso zmanjšali, temveč nasprotno še povečali. Tako so dobile te zadruge celo "rsto novih taksnih ugodnosti in tudi specialno znižano tarifo za objave v >S1. Novinahc. Se vedno pa nieo nabavljalne zadruge zadovoljna in v Kragujevcu so že zahtevale, da se oproste tudi pla čevanja vsake trošarine. To zadrli
ge, U so takšna velepodjetja, da ima samo ena (mariborska uradniška) že skoraj 90 nameščencev.
Tudi obljubljene uredbe o kroš-njarstvu ni trgovstvo doživelo. S priznanjem pa omenjamo, da so oblasti proti kancu leta energično nastopile proti krošnjarjem. Izkušnja bo pokazala, če je bil ta nastop le trenuten izraz, ali pa mu je pripioovati večji pomen.
Posebno važnost je polagalo trgovstvo na boj proti prodiranju tujega velekapitala. Dolgo je vodilo trgovstvo t* M ®sto osamljeno, v zadnjem času pa so tudi oblasti naetopile proti tujcem in s tem omogočile akcijo za nacionalizacijo tujih podjetij.
Tem bolj se moramo zato čuditi, da niso nastopile tudi proti tujim veleblagovnicam in da moramo danes, dva dni pred usodnim 1-januarjem konstatirati, da še vedno ni bila obnovljena prepoved ustanavljanja veleblagovnic.
Ne kupujte tehtnice!!!
preden niste vprašali pri nas
5 letna garancija!	5	letna	garancija!
Izdelujemo	\V ® jf od 2 do 20 kg
3 vrste	v	prvovrstni
avtomatičnih r ''(j	kvaliteti
tehtnic \1 v raznih barvah
REZILNI STROJ za gnjat,
salame, klobase itd.
5letna garancija! V raznih barvahl Vprašajte takoj pri nas!
Noi, bodala in razni drugi deli iz rieprostega
jekla. - Suport in pridriai iz alpaka« srebra
>TITAN< O. D., KAMNIK
Nerešena je ostala tudi zahteva po izločitvi trgovskih blagovnih kreditov kmetovalcem iz kmetske zaščite. Nerešeno vprašanje industrijskih prodajaln in filialk, nerešene so ostale vse zahteve glede kartelov, nasprotno smo baš v zadnjem času z uredbo o tekočih gorivih doživeli, da se favorizira bencinski kartel na škodo domačih trgovcev.
Zahteva po reviziji carinske tarife se je premaknila naprej samo v toliko, da se pripravlja novi carinski zakon. Samo to pa še ne pomeni dosti, ker smo videli, kako dolgo se že pripravlja novi obrtni zakon, a Sp vedno ga nismo doživeli. In vendar ije bil ta na konferencah naših zbornic in vseh naših organizacij že tako temeljito predebatirau, da bi mogel biti gladko izdan v soglasju z vsemi gospodarskimi krogi.
Nismo niti doživeli novelizacije zakona o konkurzu in zakona o prisilni poravnavi, čeprav sta bila načrta za oba zakona popolnoma izdelana predložena. Tudi do poenostavljenja davčnega zakona še ni prišlo in zahteva po pavšalnem obdačenju malih trgovcev in branjevcev je. obvisela v zraku. Tudi zahteva po uvedbi socialnega zavarovanja trgovstva ni mogla doživeti uresničenja.
Seveda pa s tem še nismo izčrpali vseli zahtev trgovstva in gospodarskih ljudi. Ni razveseljivo, če moramo že po tem kratkem pregledu konstatirati, da so ostale skoraj vse zahteve trgovstva nerešene.
Kljub temu pa vstopamo v novo leto z optimizmom, to ]>« zalo, ker
je bilo
leta 1938. leto velikih zmag stanovske zavesti
Tu inoramo omeniti predvsem veliki III. vsedržavni kongres trgovstva v Ljubljani. Bil je tako odlično organiziran in tako dobro pripravljen, da je bil mogočna manifestacija jugoslovanskega trgovstva in je prinesel trgovstvu popolno moralno zmago.
Poseben pomen je dobil z navzočnostjo številne bolgarske delegacije pod vodstvom ministra Veleva, da je postal kongres tudi pomemben dogodek za zbližanje z bratskim bolgarskim narodom. Upamo, da bo njegova glavna zaideva: sklenitev carinske unije z Bolgarsko tudi kmalu uresničena.
Velik napredek je pokazala tudi naša osrednja borbena organizacija Zveza trgovskih združenj. Vse delo v njej je bilo oživljeno, po
dolgih letih se je doseglo, da w> danes vsa združenja v njej organizirana, izvedena je bita njena reorganizacija in vse delo je bilo poživljeno in poenostavljeno. Z zaupanjem gleda zato danes trgovstvo v zvezo tor v njenega predsednika Staneta Vidmarja.
A tudi združenja so letos pokazala večjo aktivnost in zlasti ona, ki imajo dobro organizirana tajništva. Posebej je treba omeniti socialni sklad, ki ga je ustanovilo ljubljansko združenje.
Vse to razveseljivo organizacijsko delo pa je bilo bistveno omogočeno s tem, da je vladalo kar najlepše soglasje .med Zbornico za TOI in pa trgovskimi organizacijami. V vseh bojih za ureditev svojih zahtev, na vseh anketah o po-
trebnih novih zakonih in njih spremembah je dobivalo trgovstvo krepko oporo vedno v naši zbornici in njenem uradništvu. Ni čuda, da se je zato na vseh občnih zborih Zveze in tudi združenj izrekla topla zahvala zlasti gen. tajniku Mohoriču in pa neutrudnemu sodelavcu trgovstva dr. Plessu. Predsednik Zbornice g. Ivan Jelačin pa se je sam aktivno udeleževal vseh glavnih zborovanj trgovstva in se mogel na vseh osebno prepričati, da ve trgovstvo ceniti njegov trud.
Med uspehe . stanovskega dela moramo zabeležiti še finančno utrditev Trgovskega lista«: in lep napredek vseh socialnih ustanov trgovstva. Ne smemo pa pozabiti, tudi na vzgojno delo, ki ga opravljajo trgovske organizacije, njim vsem na čelu matična organizacija trgovstva trg. društvo »Merkur«, ki ga vodi že dolga leta g. dr. Fr. VVindiseher. Že samo to, da izdaja to društvo »Trgovskega tovariša«, govori dovolj glasno d njegovih zaslugah. Uredniku .f, Kavčiču gre za njegovo delo zaslužena zahvala trgovstva.
Razvesel/fvoj jčf riapfridovdlo delo za stanovske organizacije trgovstva, za njih dvig }n rast in to delo nam daje vero v lepšo bodočnost in prepričanje, da ni daleč čas, ko se bodo tudi trgovske zahteve začele uresničevati.
Frančiškanska ulica 3
Finančni položaj Jugoslavije
Članek finančnega ministra Dušana Letire
V oktobrski številki lista »Bul-letin Bimestriel«, ki ga izdaja Societe Belge d'Etudes et d’Ex-pansion, je objavljen izviren članek našega fin. ministra dr. Le-tice. Prinašamo celoten članek v prostem prevodu, — Op. ur.
Finančna {»olitika kraljevine Jugoslavije je morala rešiti od leta 1935. dalje dva glavna problema, m sicer: ozdravitev proračuna in ol "npitev (konsolidacijo) javnega kradita. Obe vprašanji sta bili spojeni z velikimi težkočami.
Ozdravitev proračuna
Gospodarska stiska je imela na stanje proračuna dva važna učinka, ki sta delovala v dveh nasprotnih smereh. Dohodki iz rednih vicev so kazali znatno padanje, medtem ko morajo države zadovoljevati vedno več potreb. Na drugi strani pa vpliva stanje proračuna tudi na sam gospodarski položaj, kar pomeni v takem narodnem gost odarstvu, kakršno je naše, pro-
račun važen vir za gospodarstvo dežele že po svojem investicijskem načrtu kakor tudi kot gospodarski načrt prvega reda. Tako naši napori za uravnavo proračuna niso bili strogo omejeni na sam finančni okvir, marveč so obsegli tudi celoto gospodarskega načrta. S postopno gospodarsko okrepitvijo smo hoteli doseči trajno ozdravitev javnih financ.
Na tem mestu ne moremo omeniti vseh ukrepov vlade, storjenih za gospodarsko in proračunsko ok- pitev. Omejiti se hočemo v tej rr z pravi na omembo samo značilnih ukrepov finančnega značaja. Teh sta bile dve vrsti; pomoč oslabelim davkoplačevalcem in rrzvej obstoječih davščin. Olajšave »o bile dovoljene predvsem zavezancem davka r i nepremičnine. Na drugi strani pa so bile močno spremenjene davščine delniških družb in poslovni davek. Za upo-sh-ilev proračunskega ravnotežja
smo bili prisiljeni znižati uradniške plače. Končno pa, je vlada uvedla tudi strogo kontrolo javnih izdatkov z namenom, da jih na vsak način drži pod mejo doseženih dohodkov.
Uspehe, ki jih je dosegla naša politika, kaže sledeča preglednica: proračun	1935/36	1936/37
v milijonih dinarjev dohodki	10.000	10.571
izdatki	9.562	10.059
aktivni saldo 438 Obratni kapital,
izredni proračunski dohodki, vštevaj redni presežek 1.585 izdatki	1.01«)
512
2.695
2.6-18
državne finančne politike. Njegov položaj se je po letu 1935. postopoma zboljševal. Njegova sprejemna moč se je povečala s tem, da so se pod kontrolo finančnega ministrstva združile Državna hipotekarna banka in Poštna hranilnica. Z druge strani se je uvedla obratna uporaba rezerv denarnih zavodov, zavarovalnic, socialnega zavarovanja in zadrug za državne
obveznice, kar je dalo jugoslovanskim borzam in vrednotam nove| opore. Razen tega se ije pod vpil-] vom pozitivnega postopnega uravnovešen ja proračuna, in ker je: bila služba notranjih dolgov ved-l no najvestneje zagotovljena, vrnilo, zaupanje in javni kredit je biti vzpostavljen. To dokazuje skok' vrednostnih papirjev, razviden iz sledeče preglednice:
Tečaji sredi junija
	1935	1986	1937	1933
2-5 % vojna škoda iz l. 1928.	362-56	863-45	408-77	479-55
7 % investicijsko posojilo 1921.	8212	83'26	8877	9054
4 % agrarne obveznice iž I. 1921.	47-—	48’67	52-58	62*29
6 % begluške iz 1. 1929.	64'2 4	68-84	76"67	91-36
Za kritje potrebščin v dobi gospodarske krize je vlada najela srednjeročno posojilo brez poziva na kapitalni trg. Pozneje je lahko vzporedno z gospodarsko poživitvijo razpisala prvo emisijo blagajniških zapiskov in ima namen v ugodnem trenutku najeti dolgoročno posojilo.
Srednjeročno posojilo iz I. 1935. v znesku pne milijarde je bilo najeto za kritje prvega načrta javnih (IH. Izvedba tega načrta jp porazdeljena na več let in izdaja posojila je razdeljena na ustrezno število trans.
V začetku leta 1936. je vlada sprejela načrt za izdajo blagajniških zapiskov v znesku 500 milijonov dinarjev. Podpisovanje prve tranše teh bonov je bilo znatno. Nato se je emisija bonov še ponovila in dosegla končno višino 1.500 milijonov dinarjev.
Finančni zakon za leto 1938./39. pooblašča vlado za izvedla) novih velikih javnih del in del za narodno obramlto, za kar sme razpisati na domačem trgu dolgoročno posojilo v skupnem znesku 4
milijard din s 6%nim obrestova-njem. Upoštevajoč sedanje splošno stanje na domačem trgu sta bila razpis tega posojila in izvedba novih javnih del porazdeljena na dola) 6 let, 6%ne obresti kakor tudi drugi tehnični pogoji emisije ustrezajo popolnoma sedanjemu stanju javnega kredita na trgu. Posojilo se amortizira v 50 letih. Priznani so nul Vsi privilegiji kot Ostalim državnim vrednostnim papirjem, zlasti oprostitev od vseli sedanjih ih prihodnjih davščin iii taks. Prej ko ja) 10 letih se to posojilo ne sme konvertirati, in to po letu zadnje transe.. Služba pu tem posojilu je poverjena Državni! hipotekarni banki in vsa izplačila! skozi vso dobo posojila so zavarovana s čistimi dohodki samostalne monopolno uprave.
Emisija prve tranše v znesku približno 700 milijonov din bo opravljena to jesen. Ugodni razvoj našega finančnega trga kakor tudi naraščanje ljudskih prihrankov opravičujeta upanje, da se bo moglo novo posojilo izvesti brez škode za potrebe zasebnega gospodarstva.
Težavni	p
zunaniih dolgov
aktivni saldo 436
48
Utrditev javnega kredita
Čeprav se jugoslovanski kreditni trg ne more primerjati z velikimi mednarodnimi kreditnimi trgi, [►omeni vendar dragoceno orodje
je še nadalje predmet naše paž-nje. Depresija, ki je prizadela vse s^etovn*' gospodarstvo, je povzročila resne finančne in valutne tež-koče. Te so se izražale na eni strani v razvrednotenju proračunskih dohodkov in na drugi strani v pravem pomanjkanju deviz, katerih zadostne preskrbe ni dovoljevala zmeda v mednarodni trgovini. Jugoslovanska vlada je bila zato prisiljena, da za nekaj časa ustavi izplačila iz naslova zunanjih dolgov. Pa ne samo Jugoslavija, marveč tudi druge države so bile primorane, da spremene službo svojih dolgov v inozemstvu. Toda z željo, da bi si ohranila svoj kredit v inozemstvu, si je jugoslovanska vlada postavila za nalogo, poiskati sredstva za poravnavo svojih obveznosti kljub težavnemu stanju. Predložila je lastnikom svojih |>osojiI, da sklenejo sporazum za službo njenih dolgov, ker je morala prilagoditi zahteve te službe finančnim in deviznim možnostim dežele. Prvi sporazum je bil sklenjen v letu 19513. Obsegajoč
triletno dobo, je ta sporazum predvideval izplačilo v tem času dospelih kuponov, in to 10% v gotovini ter 90% v funding obveznicah! s 5% letnih obresti. Ob koncu tega sporazuma se je zaradi splošno noj dovolj spremenjenih razmer, ki bij omogočile redno službo zunanjih! dolgov, sklenila ureditev še za do-j bo dveh let. Pri tem pa se je izplačilo v gotovini povišalo na 15%,, poravnava s funding-obveznicaini se je določila s 55%, 30% pa se je izplačalo v poseben amortizacijski fond. Zadnji izmed sporazumov je bil podpisan leta 1938. V njem se
Srečno novo leto 1939 želi vsem cenjenim odjemalcem veletrgovina usnjenih in gumijastih čevljev
na debelo
Aleksander Oblat
Ljubljana. Sv. Petra testa 18
Tel. 24-35
er ca ti vsestranske zboljšani položaj in istočasno mu gre pomen resnega poskusa za končno ureditev dolgov. In res so takrat prejeli parterji plačilo samo v gotovini, ki se je zvišalo na 45% imenske vrednosti dospelih obresti.
Sklenjeni sporazumi so dokaz, kako velike težave je morala pre-
magati Jugoslavija, in so popolnoma opravičeni po okolnostih. Tudi zadnji sporazum, Čeprav je samo začasen, pomeni odločen ukrep za dosego trajne ureditve. Izplačeval-ni režim, kakor so ga določale prejšnje konvencije, je bil težka skušnja, ki je s kritjem po funding obveznicah zelo povečala javni dolg.
Zaradi nepretržnega zboljševanja narodnega gospodarstva in postopne ozdravitve javnih financ pa je bilo mogoče opustiti ta režim in preiti na pot, po kateri je zagotovljen naraven in stabilen odnos med jugoslovansko državo in por-terji njenih zunanjih dolgov.
Pregled jugoslovanskega Besnega gospodarstva
V r Štirinajstdnevnem konjuk-turnem pregledu svetovnih trgov«
60 izšli najvažnejši podatki o gozdni industriji, ki jih tu na kratko posnemamo za primerjavo z dosedanjimi znanimi številkami. I vardarska Jugoslavija se šteje takoj za vrbaska Nemčijo in Finsko med najbogatej- dravska še lesne države v Evropi, ima 4o Mrins]la 30,5 odstotka gozdnate površine in donavska se njen lesni prirastek ceni na 15 zetska do 18 milijonov kub. metrov letno, moravska sečnja na 18 milijonov, domača po- I primorska raba na 14 milijonov m3, za izvoz I savska pa ji ostaja letno 2 do 4 milijone jBeograd
kub. metrov lesa.	Vseua
Po banovinah imamo gozda:	•	-
ploskev v % vse grmovje v hn površine ha
dravska 688.385	43	—
di inska 188.137	36	132.817
donavska 156.415	6	—
moravska 620.997	23	60.204
primorska 620.659	32	139.598
savska 1,281.716	34	99.627
vardarska 1,148.935	29	160.828
vrbaska 985.525	48	134.676
zetska 1,130.076	35	266.968
in .to •5“	3 -O P	Janca eh družb	> rS Us m CJ
&	•o-0		S
6	1	8,3	414
17	4	307,9	13.857
83	4	20,5	8.561
80	7	273,3	9.210
22	10	61,0	1.634
17	1	2,5	314
6			_	1&3
130	72	1011,5	17.907
42	6	14,55	2.142
Skupaj 7,720.015	30,5	997.620
Približno 62% gozdne ploskve zavzema visoki gozd, 25% srednji in 13% grmovje. Po starosti pa je SOletnega 33%, 46 do 801etnega 24% in 43% pod 40 Teti.
Samega hrasta je 18,2%, bukve 24,3%, iglastega drevja 11,60%, mešanega listnatega drevja 30,2% in mešanega z iglavci 15,70%. Zanimiv je tudi delež gozda na osebo po primeri, da se za osebo potrebuje 0,35 hn, in delež izvoza. V teh banovinah je
v % vsega	na	izvozna
gozda	ost'bo	presežek
v Jug osi.	ha	ha
diavska	9,0	0,59	0,24
drinska	14,1	0,65	0,30
donavska 2.0	0.09
moravska.	8,0	0.43	0,08
primorska	8,0	0,65	0,30
savska	16,6	0,48	0,14
vardarska	14,9	0,75	0,40
vrbaska	12,7	0,93	0,58
zetska	14,7	1,29	0,94
država	100,0	0,55	0,20
Po lastništvu pripada 47% gozda državi, 19% občinam in 34% Zasebnikom. Pripomniti pa je treba, da v naši banovini polovica kmetov nima dejansko skoraj nič gozda (0,06 ha) in da razlaščeni gozd	upravlja država.	Deloma
vidi že iz te tabele, da je večina gozda v hrvatski in slovenski pokrajini, posebno pa še državnega gozda. Žal pa za Slovenijo n* od šteto grmovje.
403 105 1692,6 54.426
Moč gozdne industrije se vidi najbolje iz podatkov o izvozu lesa. Vsega lesa smo izvozili v devetih letih:
po količini ton	%	izvoza
1929	2,469.821	46,83
1930	1,933.590	40,85
1931	1,280.294	38,32
1932	867.437	35,33
1933	988.164	33,72
1934	1,182.838	31,60
1935	1,039.218	31,23
1936	639.633	22,99
1937	1,208.004	26,50
letos	897.000	—
(do konca nov.)
v vrednosti
tisoč din	%	izvoza
1929	2,081.072	26,27
1930	1,655.895	24,42
1931	1,0-21.544	21,27
1932	556.524	18,21
1933	704.781	20,86
1934	867.989	22,38
1935	851.161	21,11
1936	654.310	14 95
1937	1,133.089	20,20
letos	797.400	17,64
(do konca nov.)
Povprečno so torej gozdni proizvodi obsegali 26 do 46% vsega našega izvoza količinsko in 21 do 26 %	po	vrednosti.	Ovire	izvoza
so rasle zadnja leta zaradi kon-tingentiranja, raznih omejitev in deviznih predpisov. Močno pa je seveda tudi to gospodarstvo zadela	velika gospodarska	kriza,
ker je bil tukaj padec ccn največji, kar je pospeševal tudi ru*ki dumping in nekaj let sankcij® proti Italiji ter končno vojna v Španiji. Splošno je bila kriza na višku leta 1932. in odtlej popušča z omenjenimi presledki. Tudi na španskem tržišču se je naša industrija pred državljansko vojno že dobro usidrala in je zastoj tembolj občuten.
I vine in padec cen. Koristila pa nam je že ukinitev sankcij.
Organizacija lesne
industrije in trgovine
Med krizo se je izvedla pri nas preureditev notranjega trga za les in nastalo je 9 strokovnih organizacij. Združenja oz. osrednje sekcije za les poslujejo v Ljubljani, Zagrebu, na Sušaku, v Sarajevu in v Beogradu, vse pa predstavlja na zunaj Delegacija lesne industrije, zlasti na važnih strokovnih mednarodnih konferencah. Jugoslavija je tudi članica Sporazuma evropskih lesnih izvozniških držav ter članica Sporazuma izvoznikov bukovega lesa v zvezi s Poljsko, ČSR in Rusijo.
Promet na ljubljanski borzi, kjer les redno kotira, je bil slaboten. Od 20,514.000 din leta 1928. ije padel do leta 1935. na 1,474.000 din in se dvignil v sledečih dveh letih na 2,829.000 in 2,761.000 din. V letu 1938. se je promet nekoliko povečal.
Izvoz lesa
Izvoz drv in stavbenega lesa se je zadnjih devet let gibal takole (v tisočih ton in milijonih din):
IVAN KURALT
INDUSTRIJSKI MLIN
DOMŽALE
drva	stavbeni	les
tis.tan mil.din tis.ton mil.din
1929	656,4	142,6	1031,6	1131,6
1930	412,6	79,0	908,7	980,6
1931	274,8	51,6	586,3	553,5
1932	196,3	31,9	454,1	351,9
1933	163,1	27,4	577,2	475,9
1934	178,3	30,0	641,1	554,4
1935	120,1	19,1	613,0	521,9
1936	26,0	4,0	395,2	348,1
1937	71,2	13,9	724,5	662,7
Izvažali smo največ lesa v Italijo, Vel. Britanijo in Nemčijo (vse v milijonih dinarjev):
Italija Vel. Brit. Nemčija 1929	970,7	67,8	969,9
1936	39,4	126,8	135,1
1937	248,9	248,9	159*3
Razen tega smo izvozili les predvsem v Albanijo, Alžir, Argentino,
Avstrijo, Belgijo, Egipt, Španijo, Zed. države, Francijo, Grčijo, Madžarsko, na Malto, v Maroko, Palestino, Holandijo, CSR, Tunis in Švico.
Po kapitalu najmočnejša podjetja so delniške družbe, ki jih ije 103 od 403, imajo pa 40 odstotkov vsega kapitala te industrije, ki se ceni na 3 in pol milijarde din. Sam delniški kapital znaša poldrugo milijardo din in bilanca teh podjetij jo znašala leta 1930. 2468,6, lani pa 1699,6 milijona din. Cisti dobiček za leto 1936. se ceni na 11,8, čista zguba 84,5 milijona in povprečna dividenda 13% ob bruto dohodku 213,1 milijona din. Objavljene so tudi številke o velikih in poldržavnih podjetjih.
Finančne	težk
Država premalo stori za mesta
zahtevajo. Če so razne kulturne
žagarska industrija
Kot podlaga lesnega gospodarstva je važna naša žagarska industrija, ki ima v vsej državi 463 podjetij z 2150 žagami. Od teh je Bamo i09 na vodne turbine, 119 na parne turbine, 472 s parnhn strojem, 214 z motorjem. Benečan-skih žag imamo 2750, polnih 931 in 180 raznih manjših. Kapaciteta vse te industrije se ceni na 6 milijonov 657.669 m*, po drugih podatkih celo na 10 do 12 milijonov. Manjkajo nadrobnejši podatki. Računati smemo, da obdelamo dovolj za domačo rat>o in da 20% ostaja za izvoz. Ker je izvoz doslej nihal med 0,6 ;n 2,4 milijona ton, smemo računati proizvodnjo največ na 12 milijonov. Ta industrija pa zaposluje 65 do 120 tisoč delavcev in je zavarovanih zdaj 54 tisoč.
Po banovinah so prijavljena podjetja razvidna iz naslednje pregled nice (bilanca v milijonih din):
Gibanje cen
nam prikaz-ujc spodnja preglednica v zvezi s padanjem ali dvigom tonaže (številke proti 1. 1929. = 100):
Indeks za stavbeni les
cena količina
1930	99,2	83,3
1931	89,1	53,6
1932	75 0	40,6
1933	77,0	52,1
1934	81,6	58,7
1935	82,0	54,0
1936	87,7	33,3
1937	89,2	64,3
Na splošno se kaže pri ceni in količini skladnost, čeprav je količina močneje padala, in vidi se 'tudi izredni vpliv sankcij, ker je | šlo leta 1934. dve tretjini izvoženega lesa v Italijo (64%). Evropsko 'zboljšanje v letih 1935. in 1936. se za Jugoslavijo uveljavlja šele 1. 1937. Že v tem letu pa se ^ je spet pričel zastoj lesne trgo-
V Kragujevcu je bil te dni velik shod zadrugarjev, ki so ostro protestirali, ker je sklenil tamkajšnji občinski svet, da se plačujejo mestne trošarine tudi od blaga, ki se nahaja v skladišču nabavljalne zadruge v Kragujevcu. Zakaj je to sklenil občinski svet, ne vemo, je pa verjetno, da je imel za ta sklep svoje tehtne razloge. Nikakor se nočemo spuščati v to, katera stran ima prav, temveč bi le opozorili na nekatera vprašanja, ki se pri vsej tej zadevi prav zelo silijo v ospredje.
To so predvsem finančne težave vseh našiti mest, razen Beograda, ki ima v tem oziru res izjemen in zelo privilegiran položaj. Vsa naša mesta imajo že danes velikanske naloge, a te še vedno rastejo in z njimi tudi finančna bremena, ki jih morajo zmagovati. Velika večina naših mest je bila ob preobratu v komunalnem oziru silno zaostala in še danes ima skora, vsako mesto več neizvršenih ko pa izvršenih nalog. Poleg tega pa so morala vsa mesta prevzeti tudi mnogo dolžnosti od države, ne da bi za te dobila potrebna sredstva. Naravno je zato, da si mesta pomagajo na vse načine in da nalagajo dostikrat tudi davke, ki gospodarsko nikakor niso priporočljivi. Sem spadajo zlasti vsi davki, ki podražujejo proizvodnjo in ki manjšajo zaradi tega gospodarsko moč mest. A tudi razne trošarine so vse prej ko priporočljive. Vsaka trošarina pomeni podražitev življenja, povečanje socialne bede, ki pade v vsej svoji ostrini zopet predvsem na mesta sama. Podra žitev življenja pa pomeni tudi podražitev režije v gospodarskih podjetjih in s tem poslabšanje produkcijskih pogojev, da morejo biti trošarine mestom celo v izgubo. Tako je nedvomno, da je marsikatero mesto z drago elek-
triko od podilo iz svojega mesta industrijo.
Vsa uiesla bi morala gledati na to, da čim manj pobirajo indirektnih davščin in da čimbolj počene življenje. Drugo vprašanje pa je, kako to doseči, ko so prav za prav mesta vedno bolj navezana le na indirektne davke. Pri tem pa, kakor že rečeno, dolžnosti mest neprestano rastejo, zlasti mest, ki so kulturna središča. Ta mesta morajo žrtvovati velike zneske za reprezentativno kulturo, ki je v korist vse dežele in vsega naroda, ki jo pa morajo prav za prav vzdrževati le mestni davkoplačevalci. Bila bi velikanska nacionalna škoda, če bi mesta zanemarjala to svojo dolžnost, prav tako pa je jasno, da so ti stroški danes že tako veliki, da silijo mesta tudi k uvedbi nepopularnih davščin.
K temu pa je treba prišteti še socialne dolžnosti mest, ki tudi neprestano rastejo, a ki jih je treba v polnem obsegu izvrševati. Po-J sledica vsega tega je, da naravna davčna moč mest ni več v pravem razmerju z njih nalogami. Iz tega nujno sledi, da morajo mesta ali zanemarjati svoje kulturne, nacionalne in socialne dolžnosti ali pa prenapeti davčni lok. Eno ko drugo pa je objektivno napačno.
Izhod iz vsega tega je le eden, da namreč država malo bolj skrbi za mestne finance. Kontrolo nad temi financami in tudi odločilno moč si je itak že privzela, če torej nalaga mestom še nove dolžnosti, naj skrbi tudi sama za finančne vire. Če je n. pr. vsa policija v rokah države, naj nosi tudi država vse stroške za policijo, če ima država vso besedo o šolstvu, naj tudi prevzame vso skrb za šolstvo a tudi za ves njegov napredek če je bolnišnica državna, potem naj država tudi poskrbi, da bo la v resnici popolnoma opremljena in tudi tako velika, kakor potrebe
institucije državne, potem naj ta popolnoma za nje skrbi, ne pa da morajo* mesta prevzemati tlel vzdrževalnih stroškov.
Skratka: Država mora razbremeniti mesta za vse one stroške, ki jih sama nalaga mestom. Če jim pa da nove dolžnosti, potem jim naj da tudi potrebne finančne vire. Nikakor pa ne gre, da država pripusti mestom nadvse zožen delokrog glede mestnih financ, pri tem pa zahteva od mest vedno več in več. Mesta so s tem prisiljena, da v edinem prostem davčnem viru pretiravajo.
A tudi dežela bi.se morala sprijazniti z mislijo, da bi morala k reprezentativnim dolžnostim glavnih mest prispevati. Tisto uazira-nje kragujevških zadrugarjev, da morajo oni biti oproščeni trošarine, ki jo mora plačevati vsak delavec v mestu, nikakor ne drži. Kdor o sebi baliavo naglasa, da je steber države, ta mora tudi dokazati, da je pripravljen nositi bremena, ki padejo na steber. Stebri, ki nič ne nosijo, ki so samo dekoracija, niso stebri.
Finančna bremena mest niso le komunalno vprašanje, temveč tudi gospodarsko, socialno in kulturno vprašanje in zato mora država mestom pomagati, ne pa jim 1« ukazovati Zlasti še, ker j« večina naših mest v tako slabem finančnem stanju, da ne more rešiti niti lastnih, tudi že več desetletij starih nalog.
»Službeni list«
kr banske uprave dravske banovine z dne 28. decembra objavlja: Ukaz o spremembi vlade — Odločbo o voditvi kontrolnika v prometu z zlatom — Spremembo 1. odstavka čl. 4. pravilnika o »reditvi prometa z devizami in valutami — Spremembe v staležn državnih m banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Folitične vesti
Ministrski predsednik Daladier obišče v začetku januarja Korziko. Tunis m najbrže tudi Alžir. Prvotno je bilo določeno, da bo spremljalo ministrskega predsednika veliko trancosko vojno bro-dovje Ker pa bi moglo to zbuditi v Italiji vtis protiitalijanske demonstracije, je bilo sedaj sklenjeno, da bo spremljalo ministrskega predsednika Daladiera le manjše brodovje. Daladier bo potoval na veliki križarki »Foch«. Spremljal pa ga bo tudi šef generalnega štaba general Gameiin.
Francosko vojno in mornariško ministrstvo sta odredili, da se francoska posadka v Somaliji poveča od 2000 na 7000 mož. Tudi nove vojne ladje so bile poslane v pristanišče Džibuti.
Mnogo pozornosti je vzbudil članek poluradnega pariškega »Temp-sa«, ki razpravlja o zaveznih pogodbah Francije, člankar poudarja, da mora Francija pogledati novi Evropi v oči in da ne more istočasno braniti svoj kolonialni imperij in se vezati na vzhodu zaradi nepredvidenih dogodkov. Zato zvezni pogodbi s Sovjetsko Rusijo in Poljsko nimata za Francijo več pravega pomena. Francija mora popolnoma revidiriti svoje stališče do dosedanjih zaveznikov.
Nemški tisk v celoti podpira vse italijanske zahteve ter naglasa, da mora Francija revidirati tudi svojo sredozemsko politiko, kakor je že revidirala svojo kontinentalno politiko.
Francoski pooblaščeni krogi demantirajo, da bi se zbirale italijanske čete ob meji francoske Somalije.
Italijanski uradni krogi enako demantirajo vesti o koncentraciji
italijanskih čet na meji Francoske Somahje ter vesti o zbiranju italijanske vojne mornarice v Tiren-skem morju. V diplomatičnih krogih so prepričani, da Italija nikakor ne namerava preveč poostriti položaja, temveč da hoče s svojimi zahtevami doseči, da bi Francija in Anglija popustile v španskem vprašanju, Francija pa še v tuniškem.
Egiptski zunanji minister je izjavil v egiptskem parlamentu, da egiptska vlada nikakor ne bo podaljšala pogodbe s Sueško družbo. Vse egiptske pravice se morajo strogo varovati, t. j. da pride prekop v dvajsetih letih v egiptsko last. Izjavil je tudi, da dosedaj ni bilo prav nobenih sporov med Sueško družbo in egiptsko vlado.
Italijanske zahteve na Sueški prekop odločno zavrača ves arabski tisk in vsi egiptski vladni listi.
Hitler je proslavil božič v družbi veteranov narodnega socialističnega gibanja v historični pivnici v Munchenu, kjer je bila tudi ustanovljena nar. soc. stranka. Na pozdrav oblastnega voditelja Wagner-ja, da ni na svetu bolj srečnega človeka ko Hitler, ker je tako veliko storil za svoj narod, je Hitler odgovoril z govorom, ki ga je zaključil z besedami: »V prihodnjem letu bo nemška zgodovina še bolj bogata. O tem sem prepričan.«
Na izrednem kongresu turške narodno republikanske stranke je bilo soglasno sklenjeno, da je Ke-mal Ataturk, ki je ustvaril stranko in turško republiko, večni predsednik stranke, sedanji predsednik Izmet Ineni pa doživljenjski predsednik stranke. Novi predsednik Stranke se more izvoliti samo v primeru smrti sedanjega predsednika ali njegove tako težke obolelosti, da bi več ne mogel opravljati poslov.
Slovaki poročajo, da niso samo v Šuranju nastopili madžarski orožniki proti Slovakom, temveč tudi v drugih krajih. Zlasti je preganjana slovaška inteligenca, češkoslovaški poslanik v Budapešti je izročil madžarski vladi ostro protestno noto proti preganjanju Slovakov ter zahteval, da se madžarska vlada ravna po določbah dunajskega razsodišča. Slovaška vlada je nadalje sklenila, da uvede mednarodno protestno akcijo proti preganjanju Slovakov na Madžarskem.
Komunistična stranka je bila na Češkoslovaškem prepovedana. Zaradi tega so izgubili svoje mandate tudi vsi komunistični poslanci in senatorji. Vse premoženje stranke je bilo zaplenjeno v korist države.
Nemški protest proti govoru ameriškega notranjega ministra je bil od washingtonske vlade odklonjen. O tem pa nemški listi niso nič poročali. Iz tega sklepajo, da Y Berlinu nočejo poslabšati odno-sajev z Ameriko.
Japonci demantirajo vesti, da bi poslali na sovjetsko mejo nove čete. Z druge strani pa se znova poroča o velikih japonskih vojaških transportih v Mandžurijo.
Irski nacionalisti so med božičnimi prazniki zažgali tri cerkve ter razrušili eno s peklenskim strojem.
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 193 9 ŽELI VSEM SVOJIM O DJ EMALC EM
PLETILNA IN TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA / MODNA KONFEKCIJA PLETENIN IN PERILA
F. KOS, Ljubljana
ŽIDOVSKA ULICA 5
Pogledi na svetovno gospodarstvo v letu 1938.
Kie je kliuc gospodarske depresiie?
V najnovejši številki »Hrvatske privrede« ije objavil dr. Oto Krsta-novič pod gornjim naslovom zanimiv članek, iz katerega posnemamo naslednje misli in ugotovitve:
Že v drugi polovici 1. 1937. se je čutilo neko popuščanje v razmahu gospodarskega poleta, ki se je pokazal skoraj v vseh gospodarskih panogah. Stagnacija v svetovnem gospodarstvu je imela svojo izhodno točko v velikem padcu vodilnih efektov na ameriških borzah, zlasti pa v padcu industrijskih delnic. Besa v Wall-Streetu pa ni ostala lokalna, temveč se je hitro prenesla tudi na londonsko City, kasneje pa tudi v večji ali manjši meri na vse evropske države.
Neposredno nato je prišlo do padanja cen na svetovnih tržiščih. Ta tendenca se je najprej izražala v večjem ali manjšem osciliranju cen za najvažnejše surovine, zlasti za kovine, a se je kmalu razširila na vse surovine in tudi na agrarne proizvode. Pa tudi v mednarodni trgovini ije nastalo popuščanje konjunkture, da se je že proti koncu 1. 1937 zmanjšal obseg svetovne zunanje trgovine tako po količini ko tudi po vrednosti. Ta oseka v svetovnem gospodarstvu pa tudi ni prizanesla proizvodnji, zlasti v industrijskih državah. Agrarne in polagrarne države so začele čutiti to spremembo šele v 1. 1938., nekatere pa celo Sele na koncu 1. tromesečja.
Zadostuje samo bežen pogled na gospodarske publikacije Zveze narodov ter konjunkturnih zavodov raznih držav pa se takoj vidi abnormalen razvoj svetovne gospodarske aktivnosti v 1. polletju 1938. Svetovno gospodarstvo je znova zagrabila bolezen, ki je podrla ravnovesje gospodarskega poleta v 1. 1936. in 1937., tako v proizvodnji ko tudi v kroženju blaga in kredita. Ta zastoj v svetovnem gospodarstvu je znova porušil relativno stabilnost osnovnih vzvodov v današnjem gospodarstvu: proizvodnjo dl cirkulacijo blaga. Kadar pa se podere ravnovesje v glavnih oseh svetovnega gospodarstva, tedaj marajo slabejši ali močnejši refleksi tega vplivati na vse druge osi kompliciranega mehanizma, ki giblje svetovno gospodarstvo.
1'rvi znaki gospodarsko zmedo po kratkem gospodarskem poletu so napotili mnoge ekonomske ustanove in ekonomiste, da pri analizi vsega tega razvoja najdejo odgovor na vprašanje: kateri so glavni vzroki in katere so glavno posledice novo gospodarsko depresije. Tolmačenja so bila zelo raznovrstna. Nekateri so trdili, da je težišče vse depresije v nesorazhieVtii razdelitvi zlata, t. j. da je ključ krize v denarju. Drugi so bili mnenja, da je doba gospodarske depresije samo neka vrsta malo »gospodarsko krize«, ki se pojavlja v razdobju večjih ali manjših intervalov večjih cikličnih gospodarskih zastojev. Nekateri prvovrstni ekonomisti pa trde. da je nova gospodarska depresija samo posledica vseli psihološko-ideoloških napak, ki jih delajo totalitarne države in liberalistične države v gospodarstvu. V najnovejšem času pa sta se pojavila dva znana francoska ekonomista 1$. Lavergnc in L. Marliot,
■	< . ■. i	-	m '	.
katerih analiza današnjega gospodarstva ije izzvala živahne komentarje zlasti v francoski gospodarski javnosti. Prof. Lavergne se izreka za sistem umerjenega inter-vencionizina, vendar pa odklanja vsako večjo intervencijo države, ki jo smatra za škodljivo naravnemu razvoju kapitalističnega gospodarstva. G. Marliot pa naglaša v svojem delu »Le sorte du capita-lisme« kot prvo potrebo svobodo v gospodarstvu, vendar pa predlaga reformo današnjih industrijskih podjetij v obliki v belgijskih »Socičtč nationale«, angleških »Public Trust« ali ameriških javnih podjetij »TJtiiity Public«. Je torej za reformo gospodarskega
P. KOREN
g	PREJE ŠTERK	
		II
|ČR NOMEL)		
1		
	BELA KRAJINA	
		
■	NA DROBNO	
		
1	NA DEBELO	
ustroja, kjer ne bo ne delničarjev ne profita, vendar pa bi se ohranila vsa načela ekskluzivnega komercialnega poslovanja. So pa končno tudi ekonomisti, ki trde, da je gospodarska kriza strukturalnega značaja, ki ima svoje izhodišče v 1. 1914. in da ta kriza še do danes ni končana. Dočim so predvojne krize imele lokalni zna-čaj, je bila že kriza v 1. 1929. splošna in takšna je tudi sedanja, ker je zagrabila vse najvažnejše osnove gospodarstva, t. j. proizvodnjo cirkulacijo blaga, kreditni sektor, promet itd.
Statistični podatki Zveze narodov dokazujejo predvsem, da ije znašal obseg svetovne trgovine 75 držav v januarju 1938. 2.287 milijonov zlatili dolarjev, v maju 1938. pa samo 2.162 milijonov zlatih dolarjev. To pomeni, da je indeks (1. 1929 — 100) padel od 42T na 38'8 po vrednosti v zlatu. Samo evropski indeks pa je padel za celih 17 % Po nemških podatkih pa je obseg zunanje trgovine (52 držav, katerih trgovina dosega 95% vse svetovne trgovine) padel v 1. tromesečju 1938. za 13 % po vrednosti, po količini pa za 14%. Padanje vrednosti svetovne trgovine je bilo v 1. tromesečju 1938. dvakrat večje ko pa v 1. tromesečju 1937. Zato to nazadovanje ni imelo samo sezonskega značaja.
Svetovna proizvodnja (brez Rusije) je po podatkih nemškega statističnega urada padla v marcu (lxiza 1938 — 100 %) tega leta na
90 točk proti 116 v maju 1937. in 114 v avgustu 1937. ter 100 v decembru 1937. Z drugimi besedami: svetovna proizvodnja je v 1. letošnjem tromesečju v primeri z lanskim padla za 21 %. Posebno občutno je bilo padanje industrijske proizvodnje v U. S. A., Vel. Britaniji, Franciji in Belgiji.
Vzporedno z nazadovanjem proizvodnje se je tudi povečalo število brezposelnih delavcev, da je število vseh doseglo v 31 državah v aprilu 1938. 17.4 milijona ali 3 1 milijona več ko v istem mesecu 1937., dočim znaša razlika v primeri z decembrom 1937. samo 0.3 milijona oseb. V času od aprila do junija pa se je položaj še poslabšal, in sicer tako glede proizvodnje ko tudi glede brezposelnosti. V U. S. A. je število brezposelnih delavcev že prekoračilo število 11 milijonov. V Angliji pa ije naraslo število brezposelnih delavcev za pol milijona.
Tudi indeks gibanja tečajev na glavnih svetovnih efektnih l>orzah kaže nazadovanje. Po »Fin. News«
jo znašal indeks 30 industrijskih delnic v Londonu: 1. 1936. najvišji tečaj 123'8 in najnižji 107‘4,1.1937. 123*9 in 101’3, 1. 1938. v juniju pa le 84*8. V New Yorku pa je bilo gibanje indeksa tečaja 30 industrijskih delnic po Jonesu naslednje: 1. 1936. 183*1 do 144*12, 1. 1937. 19163 do 136-4, 1. 1938. koncem junija 127-4. V Berlinu je notiralo 25 delnic: 1.1936. 140-69 do 112-12, 1. 1937. 149 do 134*54, v juniju 1938. 138*56. V Parizu je znašal splošni indeks: 1. 1936. 93-4 do 56-6, 1. 1937. 105 do 83-4, v junijv 1938. 99-0.
Nič manj značilno ni bilo gibanje cen za surovine. Notice na borzah za vse surovine kažejo veliko tendenco navzdol. Pad cen se giblje ned 4-1 do 44-2 poena na ameriških in evropskih borzah. V skupini kovin; baker, jeklo, cink in svinec se giblje padec cen med 28-9 [n 36*9, bombaž in volna sta izgubila od 23*1 do 32 %, kolonialno blago: kava, sladkor med 20 in 46 %, lan in konoplja od 10 do 35% itd.
Indeks cen za najvažnejše življenjske potrebščine ali stagnira na nivoju 1. 1937. ali pa se je dvignil za nekoliko točk. Denarni trg, zlasti pa kreditni v kapitalno bogatih d žavah kaže znake konsolidacije, čeprav je emieijika delavnost v popuščanju.
Nemški pritisk
na Vzh
Nemčija zadnje leto ne skriva namena, da išče velikih bližnjih uspehov v načrtu za ustanovitev samostojne Ukrajine. Podkarpat-ska Rusija je ostala še Češko-Slo-vaški izrečno na zahtevo Nemčije, ki zdaj na tem ozemlju ustvarja in goji gibanje mladih Ukrajincev. Istočasno se je razvilo podobno gibanje v sosedni romunski Bukovini. Podkarpatska Rusija in Bukovina naj bi tvorile jedro te nove države. Da se Romunija zaveda tega jioložaja, dokazuje že dejstvo, da je bil zviti transilvanski politik Vajda Voevod poslan za dalj časa v Berlin. Nemčiji ni bila všeč odločna politika kralja Karla nasproti Železni gardi. Naloga Vajda Voevode je, zgladiti to nasprotje. Značilna pa je govorica, ki kroži
v Severni Madžarski, v Podkar-patski Rusiji in v zapadni Romuniji, da bo posledica sedanjega položaja nekakšen delovni sporazum med vladami Sovjetske Rusije, Poljske, Romunije in Madžarske, kar zlasti glede zadnje preseneča in se ne ve, iz kakšne propagande je ta novica nastala.
Na jugu od tega ognjišča pa leži Bolgarska, ki je pod nemškim vplivom začela misliti tudi na di-namičnejšo politiko glede teritorialnih zahtev. Vlada Kjoseivano-va pa je bila odločno zmerna v tem pogledu, kar je ugodno vplivalo na vso vzhodno Evropo. Zanimivo znamenje je bil članek v ve-černiku »Mir«, ki ga je napisal polkovnik Filip Skolonkov pod naslovom
«*■
Novi trgi za Bolgarsko In možnosti izvoza v Rus j jo”
Pisec je bil uradno zaposlen v | Poljska in Rusija bi bili seveda trgovinskih poslih s Sovjeti in po-1 pripravljeni pozdraviti ta razvoj udarja v svojem članku, da bi mo- Bolgarske in bi jo zato podpirali
v njenih zahtevah, če bi j>ostale aktualne v bližnji prihodnosti. V ta namen pa bi se morale trgovinsko pogodbe teh držav spopolniti.
gla Bolgarska, če bi se hotela pridružiti novemu »slovanskemu ekonomskemu bloku« (s čimer misli novo sovjetsko-poljsko pogodbo), najti velik in pripraven trg za znaten del svojega izvoza ob ugodnih pogojih. Izvoz blaga in izdelkov v Rusijo bi lahko dosegel letno vrednost 3 milijard levov, medtem ko je vrednost sedanjega izvoza v Nemčijo okrog dve milijardi. Izvoz bi šel čez Varno in Burgas in bi sestajal do dveh tretjin iz tobaka in cigaret. To bi ugodno vplivalo na delovni trg dežele, ker se izvaža tobak v Nemčijo kot polsurovina. Konservirana zelenjava, rožno olje, tekstilno blago in grozdje bi bili ostali izvozni predmeti. Bolgarska pa bi mogla izvažati iz Rusije petrolej, jeklo, lito železo, kmetijske stroje, prometne železniške potrebščine, zlasti mostove, lokomotive in vagone. Prav tako bi mogla tam kupovati vojne potrebščine.
Gospodarski dvig Anglije
Angleški zakladni minister sir Simon je dejal na zborovanju zveze britanskih industrialcev, da se britanska zunanja trgovina zopet nahaja v stadiju poleta. »Številke naše industrijske delavnosti,« je dejal, »kažejo jasno, da se nahaja Anglija v dobi gospodarskega dviga. Niti primerjati se ne more naša današnja sposobnost, da prenesemo ev. gospodarsko krizo, z ph°, ki smo jo imeli leta 1931. Takrat smo Lili v položaju, da se sploh nismo mogli braniti, dočim je danes industrijski indeks v stalnem dvigu.
Naročajte »Trgovski list«!
Svetovni	pro
Iz članka barona Acerbo de rAterno, pred$.
Medn. kmet zavoda v Rimu
Žito je kot osnovna prehrana vsega kmetijskega gospodarstva
V zadnjem času zašlo v hudo krizo, ki jo dokazujejo sedanje nizke cene na svetovnem trgu in kar bo važno tudi za prihodnjo žitno kampanjo,
Rimski zavod je že pred enim letom značilno ojrozOril na možnost nove svetovne žitne krize.
V otkobrskem poročilu 1937 je predvideval novo nakopičenje zalog ob žetvi 1938 39, če bo ostala nespremenjena žitna poševna ploščina. Zdi se pa, da to opozorilo ni bilo razumljeno, kajti v letu 1938. se je ta ploščina še znatno povečala in d(*segla rekordno višino. Po podatkih zavoda je ta ploskev — brez Kitajske in Sovjetske Rusije — od predvojnih 85 milijonov ha narasla v letih 1923—1927 na povprečno 94 milijonov, do leta 1932. na 104, leta
1937. na 107 in presegla v letu
1938. že 110 milijonov ha. Zvišanje poseva je ugotovljeno v lanskem letu pri vseh državah izvoznicah in sicer: v USA za 10%, Madžarski 8, Indiji 7, Argentini 7, Avstraliji 5 in v Kanadi za 1 odstotek. V prejšnjih letih se je učinek povečanja zmanjšal zaradi neugodnih prirodnih vplivov za celoto, tako je bila do leta J937. v Kanadi pet let suša, leta 1935; kobilice ter tri leta suša v USA, suša in mraz v Argentini, suša v Avstraliji leta 1934. Očitno je bilo, da ob srednje ugodnih letinah v vseh deželah hkrati mora nastati visok presežek proizvodnje žita.. To se je leta 1938. ob označenem vremenskem primeru tudi zgodilo in dobili smo letino, ki znatno presega vse dosedanje rekorde.
Preden se lotim pregleda svetovnih podatkov za novo žetev, želim navesti podatke za Italijo. Res so bili v lanski pomladi za žito zelo škodljivi mrazi, za njimi pa sta bila maj in junij zelo mila, kar se je v Italiji združilo še z višjo tehniko izučenega kmeta in 131etne žitne bitke. Tako smemo reči, da je od 80 milijonov q žita v Italiji 30 milijonov doseženih po zaslugi te nove discipline italijanskega kmetijstva.
Evropska proizvodnja žita
Zadnja evropska žetev se ceni na 48(1 milijonov q proti povprečju 427 milijonov v petletju 1932 do 1930. Ne glede na Rusijo smo torej imeli eno najobilnejših doslej znanih letin, ki je posekala celo rekord leta 1933. Vendar je treba pripomniti, da so tak rekord dosegle predvsem izvoznice (štiri podonavske, Litva in Poljska), čeprav so imele tudi uvoznice boljšo žetev ko v navedenem petletju!
Teže je ugotoviti približno žetev za Sovjetsko Rusijo, ker je tam trpela od mrazov ozimina, ki daje dve tretjini vsega pridelka, v nekih pokrajinah pa zbog suše tudi ostala letina ni mogla biti višja. Upoštevati pa je treba, da je kljub temu Rusija mogla vreči na svetovni trg velik del presežka in že od avgusta do srede oktobra je izvozila več ko 7 milijonov q.
Na ostalih celinah
Zedinjene države Sev. Amerike so po zadnji cenitvi iz začetka oktobra pridelale 250 milijonov q žita, kar je 7'G odstotka več ko lani in 52 odstotkov nad povprečjem iz zadnjih petih let. Po prebivalstvu 124 milijonov ljudi smemo sklepali, da bo unija lahko izvozila 72 milijonov q, ne vštevši slare rezerve, ki so še avgusta znašale 47 milijonov q.
Kanada kot druga velika iz-
voznica je imela 97 in pol mili-[jcna q ozimine in jarenine, kar je dosti več ko v petletju 1932/31).
Severna poluta je pridelala pšenice leta 1938. v milijonih q:
o
%
1-3
1926, 1930
1931
1932.
1933 v
1934
1985
1986
1937
1938 pribl.
cc
£ n, «
8$ £r,
Ig gl
W J3 W -C
865 858 891 847 405 330 475 231
421 222
429 251 403 235 423 292 481} 857
* cO c3 JA
:K S < <
141 29 155 32 187 85
150 30
151 37 157 31 164 27 172 33 187 32
%
>
893
925
907
886
831
868
829
920
1062
Vsa znana žetev brez navede-I nih štirih dežel je bila za 15% večja ko lani in 23% večja ko povprečje zadnje petletke. Glede južne polute se more reči samo to, da sta tako posev kakor tudi
ske.
Brez SSSR, Irana, Iraka in Kitaj-
žetev imela ugodne razmere in da je potekla rast v Argentini zelo do uro, poševna ploskev pa je bila zelo povečana. Podobno velja za Avstralijo, lyer pa ni bilo dovolj mokrote. Karkoli bi zmanjšalo južno žetev, bo pa’ severna ta primanjkljaj z lahkoto pokrila in bo svetovna žetev kot celota še vedno največja, kar jih je kdaj bilo.
Svetovna poraba
Izvoz zrna in moke je znašal ob 'koncu prejšnje sezone do 31. julija skupaj 145 milijonov qj nekoliko več ko v letih 1985 36 in 1934/35 in nekaj manj ko 1936/37 s 164 milijoni q. Zavod je predvideval povpraševanje s 141 milijoni q, kar je torej obveljalo: Značilno pa je, da so stare zaloge znašale avgusta še 87 milijonov q ali 38 odstotkov več ko prejšnje leto in tako dosegle spet višino izpred žitne krize.
Nasproti temu povečanemu pridelku izvoznic pa stoji zmanjšana potreba dežel uvoznic žita. Ta potreba se je zmanjšala deloma zaradi dobrih domačih žetev ali pa jo omejujejo ovire kontingenlne-ga sistetna v mednarodni trgovini. Obseg žitne trgovine, ki je /.našal še leta 1929. približno 220 milijonov q, je padel zadnja leta na 150 milijonov, torej za eno tretjino. Glede evropskih uvoznic žita je treba šteti, da so uvozilo v letu 1937/38 samo 110 milijonov q, od tega sama Velika Britanija 56, kar je najnižje povprečje zadnjih let in 40% pod količino izpred svetovne vojne.
Preobilica žita vzbuja mnogo skrbi in mnoge države ga nameravajo uporabiti primeren del za industrijske namene ali kot krmo. Visoki pridelek žita že pritiska na trg, kjer se kažejo letos tudi izredni politični vplivi. Od ostrine tega vzdušja je zavisna tudi sklenitev potrebnega sporazuma za sodelovanje med državami. Kakršna koli bila ta žitna kriza, v bistvu je snmo del globlje krize, ki zajema vse ravnotežne niti svetovnega gospodarstva.
Organska zunanja trgovina
V božičnem članku »Priborjena velikonemška gospodarska svoboda'; opisuje dr. Meyer-Gmunden novi sistem nemške zunanje trgovine s sledečimi označbami:
Nemško načelo enakopravne vzajemnosti se je izkazalo kljub nazadovanju svetovne trgovine iz začetka leta 1938. Nemška zunanja trgovina sicer ni mogla ostat; nedotaknjena po padcu mednarodne-ga blagovnega prometa, vendar pa je v primeri z velikim valovanjem v drugih državah dokazala večjo1 odpornost proti krizi, in to kot posledico dvostranskosti prometa, ki omogoča brez prevare mednarodnih finančnih težav zamenjavo na duljše dol>e.
To prednost je dosegla Nemčija posebno v prometu z Vzhodno Evropo, s čimer je overjeno tudi veliko potovanje gospodarskega ministra. Že 1. 1937. je šlo 34% izvoza petih jugovzhodnih držav (Jugoslavije, Romunije, Ogrske, Bolgarske in Grčije) v Nemčijo, ki je v uvozu teh držav dosegla 41%. Kljub krizi se je v 1. 1938. ta tendenca vzdržala.
Splošno je bila smer zunanje trgovine v povečanju uvoza iz prekomorskih dežel, a i/.voz pa je padel najmanj v te dežele. Nemčija dobiva surovine in živila vedno bolj iz dežel, ki so pripravljene sprejeti nemške izdelke.
Uresničenje Vel. Nemčije je postavilo tudi nemško zunanjo trgovino pred nove naloge. Vključiti je bilo treba avstrijske pogodbe in upoštevati izvozne koristi Sudetske pokrajine. Sklenjena je bila cela vrsta novih trgovinskih pogodb. Urejeno je bilo istočasno transferno vprašanje avstrijskih posojil. Med najvažnejše pogodbe spadajo sporazumi z Vel. Britanijo, Francijo, Turčijo, Romunijo, Poljsko in Mandžurijo.
Uvoz in izvoz
sta v milijonih RM do konca no-
venibra v zadnjih		letih dosegla:	
leto	1933	1934	1935
skupaj	8278	7867	7624
uvoz	3830	4054	3774
izvoz	4448	3813	3849
presežek	617	—	75
manjek		2,40	—
			
leto	1936	1937	1938
skupaj	8165	10,284	9741
UVOZ	3853	4930	4969
izvoz	4312	5353	* 4772
presežek	459	423	■«—1
manjek	—	' ' —	197
Zaradi manjšega izvoza Stare Nemčije je padel letos do konca novembra izvoz od 5‘4 na 4‘8 milijarde RM, uvoz pa se je kljub krizi še povečal od 4’9 na 5 milijard. Upoštevati st* pa mora politika zalog, ki jo je napovedal maršal Gftring na kongresu v Niirnbergu. Živil je uvozila Nemčija za .1*9 (1 ‘84), surovin 1*71 (1’81), pri čemer so seveda količine višje zaradi 15%nega znižanja cen. V tej dobi je uvoz za 197 milijonov večji ko izvoz nasproti obratnemu presežku izvoza v lanskem letu. Seveda pa je že všteta od marca av-strijsko-nemška trgovina v domačo statistiko; ločeno sp vodi le pregled o prometu Avstrije z ostalimi državami, ki pa je bil tudi za 299 milijonov RM pasiven. Skupni primanjkljaj dosega torej približno 400 milijonov RM.
Zunanji dolgovi
Ta veliki manjek zunanje tfgo-vine zahteva, da prične Nemčija forsirati z vsemi sredstvi svoj izvoz, posebno dokler je odprto tudi še vprašanje zunanjih dolgov. Višina teh dolgov se je sicer znižala od 26 milijard do 1. 1937. na 10 in letos na 9*5 milijarde. Vendar pa
BRILI ft N TE,
smaragde, safirje/ubinein vse drage kamne,S4armaki-k (mguljelilalo in srebro
v vsaki obliki,siarinske ure, ume-lnineiM .
nakup m prodaja
pKilvfdki
CTRIIDI J?
L7UBLTANB, MESTNI
v o ti ka zalogo u/ vseh vrokl T c I efo n 31 - ^9.
ir
mik
zahtevajo obresti še vedno nad 299 milijonov RM letno v devizah. (Znižanje dolgov še ni priznano. — Op. ur.)
Ovire nemške zunanje trgovine so že znane, ne smejo pa vzgajati k pesimizmu. Upoštevati se mora, da kljub po upnikih vsiljenemu »odvratnemu novemu načrtu« vrednost nemške marke ni padla in da je dal ta načrt tudi trgovin-skopolitično znatne uspehe. Tako je mogel oče lega načrta dr. Schacht že v letih 1934—1937 pri-dušiti uvoz izdelkov po količini za 63% in se je zato povečal uvoz surovin takole: rude za 132%, petroleja za 116%, žita za 102% Pasiva v 1. 1934. se je spremenila 1. 1936. in 1937. v aktivo 550 in 443 milijonov RM, kar že samo dokazuje uspeh nemške organske zunanje trgovine, ki hoče postaviti nov sistem svetovne trgovine iz enakopravnih neodvisnih državnih gospodarstev.
Povečanje poljsko-sovjet-ske trgovine
Direktor v poljskem ministrstvu za trgovino Lycho\vski je bi' leden , dni v Moskvi, kjer se je pogajal z zastopniki sovjetske vlade o. razširjenju poljsko-sovjetskih trgovinskih odnošajev. Na teh pogajanjih je bij dogovorjen splošni okvir, v katerem se bo gibala polj-sko-sovjetska trgovina. Sovjetska Rusija bo povečala iz Poljske uvoz tekstilnih strojev, prediva in tkanin ter boljšega jekla, dočim bo povečala Poljska iz Rusije svoj uvoz rud, železa, boksita in drugih surovin. Dosežen je bil sporazum, da bo dosegala poljsko-ruska zunanja trgovina na leto vrednost od 70 do 80 milijonov zlotov.
Angleži za ustanovitev agrarnega bloka
V zvezi z debato o nemških trgo. vinskih metodah ter nemških gospodarskih načrtih v srednji Evropi je začel angleški tisk posvečati znatno pozornost ustanovitvi podonavskega agrarnega bloka. Ta agrarni blok naj bi tvorile poleg strogih podonavskih držav tudi Poljska in Grčija. Posebno važnost polagajo angleški listi na to, da bi bila v tem bloku tudi Češkoslovaška. Angleški listi pišejo, da bi. mogle z ustanovitvijo tega bloka voditi vse podonavske države enotno trgovinsko politiko in š tem znatno zboljšati svoj
zboljšati svoje trgovinske od n o šaje z zapadnimi državami, po. leg tega pa bi se rešili prevelikega gospodarskega vpliva, ki ga izvaja sedaj Nemčija. Angleški listi končno poudarjajo, da bi London podpiral vsako iniciativo za ustanovitev gospodarskega bloka podonavskih držav.
Nad 100.000 novih avtomobilov vsak teden v USA
Še v septembru je bila proizvodnja avtomobilov v USA zelo nezadovoljiva. Skupno je od oktobra 1937 do septembra 1938 nazadovala za 2,37 milijona voz ali za 48%. V novem stavbenem letu, ki se je začelo v oktobru 1938, pa so se razmere znatno zboljšale in po novih modelih ameriških tovarn je tako močno povpraševanje, da ni mogla avtomobilska industrija v novembru zadostiti vsem naročilom. V decembru je proizvodnja avtomobilov še narasla, da znaša sedaj že nad 100.000 voz tedensko. Šestnajst mesecev že ni dosegla ameriška avtomobilska industrija takšen uspeh.
Mednarodni borzni indeks
Čeprav je	za nami	zelo	politično napeto	leto,	da	je večkrat
politična napetost močno vplivala na borze, so vendarle ohranili tečaji na glavnih velikih borzah v povprečju svojo višino. Mednarodni i.orzni indeks se je le malo premaknil ter je znašal koncem leta 1936. 69*9 ([»odlaga tečaji koncem leta	1927.	—	100),	koncern leta 1937. 62*7	in 17. 12.	1938
61*4 odstotke. To je razvidno tudi iz naslednje tabele o stanju tečajev na 9 velikih borzah:
	Koncem	Koncem	17.12.
	1936	1937	1938
London	81*4	69*1	59*7
Pariz	56*6	51*3	58*9
Berlin	44*7	46*7	46*8
Milan	122*3	130*8	121*2
Curih	63*0	62*7	58*9
Bruselj	51*8	44*9	38*9
Amsterdam	65*8	60*9	56*3
Stockholm	27*7	26’9	26*7
No\v York	115*9	71’0	8*' ■
V Nemčiji mislijo na odpravo kliringov?
Ro izjavi nekega nemškega bančnega ravnatelja bo letošnji nemški izvoz za 700 milijonov RM nižji od lanskega, da bo dosegel le 5,2 milijarde RM. Uvoz pa se ho zmanjšal le za 200 na 5300 milijonov RM. Po tonaži pa ho letošnji uvoz večji od lanskega. Nemčija mora zaradi tega delati na to, da svoj izvoz poveča, ker bi sicer morala Omejiti uvoz surovin, ki jih pa njena industrija nikakor ne more pogrešati. Zato se v Nemčiji baje že misli na to, kako bi se uvoz osvobodil od klirinških določil, da bi postala vsa zunanja trgovina bolj elastična. Tudi to se spoznava v Nemčiji, da bo treba dali zasebni iniciativi več veljave.
Predsedstvo Društva trgovskih potnikov in zastopnikov v Ljubljani želi vsem svojim elanom, ustanov-nikom in dobrotnikom
srečno in veselo Novo letol
Benarslvi
50% deviz »e inora ponuditi Narodni banki
Devizna okrožnica Narodne banke z dne 9. decembra, po kateri morajo izvozniki dati četrtino svojih deviz na razpolago uvoznikom bombaža in volne, je razveljavljena.
Sedaj je izdala Narodna banka novo okrožnico, po kateri morajo izvozniki poleg ‘25% izvozu iških deviz, k iso jih morali že sedaj odstopili Narodni banki po uradnem tečaju » premijo, ponuditi še 25 % po tečaju 238 din za funt sterling.
Od vseh šalterskih deviz pa morajo pooblaščeni zavodi ponuditi eno tretjino Narodni banki po tečaju 238 din za funt, 2 tretjini pa morejo prosto prodajati.
Odlog plačil
Je dovolilo kmetijsko ministrstvo za dobo 6 let naslednjim zadrugam:
Kmečki hranilnici in posojilnici v Gornjem gradu za dolgove, nastale pred 1.3. januarjem 1937;
Hranilnici in posojilnici na Krki za dolgove, nastale pred 5. novembrom 1937.;
Hranilnici in posojilnici v Markovcih za dolgove, nastale pred 18. majem 1934.;
Hranilnici in posojilnici v Pilštanju za dolgove, nastale pred 12. novembrom 1937.;
Hranilnici in posojilnici v Stari Loki za dolgove, nastale pred 14. avgustom 1936.
Obrestna mera se za stare vloge določa vsem hranilnicam, katerim je bil dovoljen odlog plačil, na 2%.
Novo notranie posojilo v Italiji
Tuji listi poročajo, da je italijanska vlada na eni svojih zadnjih sej sklenila, da si z velikim obveznim notranjim posojilom zagotovi potrebni kapital za finansiranje narodnega gospodarstva. Po tem sklepu bodo morale vse banke, vsi denarni zavodi in vse zavarovalnice V Italiji odstopiti državi del
svojega kapitala. Višina tega dela bo določena Šele po zaslišanju inšpektorja za zaščito vlagateljev. Na isti seji je italijanska vlada sklenila, da se ukine okoli 100 podružnic velikih italijanskih bank.
Zagrebška Jugoslovanska banka objavlja, da bo začela z novim letom izplačevati vse obresti za drugo polovico 1938. ter da je oprostila vse vloge do 20.000 (dosedaj do 15.000) din, da bo plačevala na vložne knjižice do 25.000 din 3 (dosedaj 5) odstotkov in na druge knjižice do 5% kakor dosedaj. Vloge na tekoči račun je oprostila do 100 tisoč din (dosedaj do 50 tisoč).
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice je sklenila oprostiti vezav vse vloge do 2000 din, za vloge do 5000 din izplačuje 15%, za vloge do 10.000 din pa 10%. Za izplačevanje je odločilno stanje vlog dne 1 marca 1935. Hranilnica bo poleg tega tudi izplačala obresti za drugo polovico 1. 1938.
Banka Kreutzer d. d. v Zagrebu jc spremenila svoje ime v »Trgo-vačka banka d. d.« (Glavnica ban ke znaša 5 milijonov din, bilančna vsota pa 42.3 milijona din.)
Koncem tega leta poteče rok za zamenjavo bivših avstrijskih bankovcev.
Zaradi uspešne finančne politike Reynauda se je začel na pariški borzi boljšati tečaj francoskih vrednostnih papirjev in tudi franka. Po dolgem času sta zopet obratovali na pariški borzi nemška marka in italijanska lira. Uradni tečaj nemške marke je 15.50 frankov, na pariški borzi pa so jo uro-dajali po 14,75 franka, še bolj je Padla italijanska lira. Njen uradni tečaj je 1,95, na borzi pa so nudili za^ liro le 1,05 franka.
Vlada Združenih držav Sev. Arne rike namerava predložiti kongresu zakonski predlog o dovolitvi večjih posojil južno- in srednje-ameri-škim državam, da bi se s tem zboljšali trgovinski odnošaji s temi državami.
Sovjetska vlada je odredila, da se sme v bodoče rusko zlato izva
Takoj v svoji prvi lanski številki je zahteval :>Trgovski list«, da se spremeni kreditna politika Narodne banke in odpravi neenakost, ki vlada pri podeljevanju njenih kreditov. Vsi kraji v državi morajo biti v enaki meri deležni kreditov Narodne banke. O kreditni politiki Narodne banke pa odloča izvršni odbor, ki ga tvorijo guverner, oba podguvernerja ter dva člana upravnega sveta, ki pa sta navadno iz Beograda.
Že lani smo zato zahtevali, da se morajo predpisi o Narodni banki spremeniti tako, da mora biti v izvršnem odboru tudi en član upravnega sveta iz Slovenije. Ta zahteva se še vedno ni izvedla in zato jo danes ponavljamo, tem bolj, ker se je ustreglo zagrebškim gospodarskim krogom ter je bil njih zastopnik izvoljen v izvršilni odbor.
Nadalje je nujno potrebno, da se tudi obrestna mera Narodne banke zniža. Interes zasebnega in državnega gospodarstva je, da se življenje poceni in zato se morajo obresti znižati. Zaradi visoke obrestne mere se stavbena delavnost kar ne more prav Vazviti. Tudi vsaka druga gospodarska de-
žati samo v Francijo, Anglijo in Združene države Sev. Amerike, ne pa v države, v katerih je uvedena devizna kontrola. V Italijo in Nemčijo se zato rusko zlato ne sme pošiljati.
Obmejno kontrolo nad izvozom
plačanih sredstev in valut so na češko-slovaškem zelo poostrili.
Osrednjo banko Vzhodne Azije nameravajo Japonci ustanoviti za Japonsko, Mandžurijo in zasedeno Kitajsko. Nova banka bo baje imela 10 milijard jen(?) kapitala.
Kreditna politika drž.
denarnih se mora spremeniti
lavnosl je zaradi previsokih obresti za kredite ovirana.
Nekatere zahteve gospodarskih krogov glede kreditov Narodne banke so se sicer izpolnile, toda vse glavne zahteve so ostale neizpolnjene.	„
Tudi glede uredništva pri drž. denarnih zavodih niso bile izpolnjene naše zahteve. Slovenski in hrvatski uradniki so številčno še vedno zapostavljeni.
Še vedno je ostala neizpolnjena tudi zatiteva po ustanovitvi podružnice Poštne hranilnice v Mariboru, čeprav jo dokazano, da bi ta imela v Mariboru mnogo več klientov, kakor pa jih ima v marsikaterem drugem mestu.
Priznavamo, da so se nekatere manjše korekture v kreditni politiki drž. denarnih zavodov izvršile in je tako Drž. hip. banka ko tudi Poštna hranilnica dovolila nekaj posojil tudi v Slovenijo, Toda še dolgo ni doseženo pravo razmerje in od enakopravnosti vseli pokrajin glede kreditov drž. denarnih zavodov smo šc daleč.
V novem letu se mora to razmerje temeljito spremeniti in zboljšati 1
Srečno in veselo Novo leto
želi vsem svojim odjemalcem
JOS. BENKO, Murska Sobota
TELEFON ŠTEV. 8
Pojfopefc pri prošniah povračila dividendnega davita
Sodba upravnega sodišča v Celju
V konkretnem primeru je upravno sodišče v Celju iz formalnih razlogov razveljavilo odločbo finančne direkcije, s katero se je zavrnila prošnja za povračilo dividendnega. davka od sejnin (dnevnic za seje) članov upravnega odbora. Obenem je upravno sodišče izreklo, da mora o povračilu davščin, ki ne presegajo vrednosti din 10.000'—, odločati v I. stopnji finančna direkcija, v II. stopnji pa ministrstvo za finance ter utemeljuje svoj izrek v glavnem takole: Po noveliranem zadnjem odstavku točke I. čl. 86. zakona o neposrednih davkih so podjetja iz člena, 74. omenjenega zakona dolžna pridržati 10% ni davek na dividende in ga izročati državni blagajni v 15 dneh po izplačilu ali odobritvi. Iz tega sledi, da dividendnega davka ne odmerjajo davčna oblastva, nego ga morajo podjetja sama brez odmernih odločb plačevati pri pristojnih bla-
gajnah. Ker v tem primeru torej ni odmerne odločbe I. stopnje, zato tudi ni možno redno pritožbeno postopanje, temveč ima podjetje, ki je po pomoti plačalo 10% ni dividendni davek, le pravico prositi za povračilo tega davka v siril1 slu čl. 156.a cit. zakona.
Določila o pristojnosti za reševanje takih prošenj pa vsebuje zakon o organizaciji finančne uprave. Po čl. 17. točki 3, tega zakona spada odločanje o povračilu pre* plačanih davščin do din 10.000*—• v pristojnost finančne direkcije, nad tem zneskom pa v pristojnost ministfktva za finance. Ker gre -v predmetnem primeru za povračilo dividendnega davka v znesku pod din 10.000—, bi riiorala o prošnji razpravljati na I. stopnji finančna direkcija, na II. stopnji pa ministrstvo za finance, proti čigar odločbi bi bila dopustna še tožba na državni svet.
Prodajalne;
Tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv — priporoča svoje priznano najfinejše izdelke
•
*
Maribor, Glavni trg 18 in
Aleksandrova cesta 19, Celie, Kralja Petra cesta 13, Gornja Radgona
Postrežba solidna
Cene nizke
Zahtevajte cenike
Neuspeh proizvajanja bombaža iz mleka
Jugoslovanski Kurir« poroča iz Žuricha naslednjo vest: Po podatkih dobro informiranih krogov se je proizvodnja umetnih vlaken iz mleka najbrže ponesrečila. Po zadnjih italijanskih uradnih podatkih je znašala proizvodnja umetnih vlaken v Italiji v septembru 1938. 7.754 ton proti 12.372 tonam v maju in 11.962 tonam v juniju 1938. Hkrati je nazadovala tudi proizvodnja lanitala, in sicer od 231 ton v januarju na 121 ton v juliju in 41 ton v septembru 1938. Težkoče v proizvodnji kazeina so nastale predvsem zaradi napačnih kalkulacij o proizvodnji kazeina. Računalo se je, da se bo moglo dobiti 40 do 50 milijonov hi rineka, v resnici pa se je moglo dobiti samo 26 milijonov lil ter se je zato kazein silno podražil. Za proizvajanje lanitala pa je potreben kazein iz najboljših vrst mleka. Ker je na drugi strani močno narasla proizvodnja I. G. Farben Industrie in francoskega (»odjetja »Du Pont Nemours«, ki izdelujeta tudi umetna vlakna, je zastala proizvodnja lanitala. Italijanska kemična industrija si zato zelo prizadeva, da najde rešitev iz tega položaja. Pričakovati je, da bodo izdani zelo važni sklepi o italijanski produkciji umetnih vlaken.
Občni	zbor
Trgovski
««
je bil v sredo dopoldne v prostorih Trgovskega doma. Občni zbor je ©tvoril in vodil predsednik Ivan Jelačin, ki je konstatiral, da je bil občni zbor pravilno sklican, da je navzočih 19 zastopnikov društvenih članov in da je s tem občni zbor sklepčen. V svojem predsedniškem poročilu je omenil, da so bila že na zadnji odborovi seji rešena vsa vprašanja, prav tako je bila tudi že pregledana bilanca in bo zato najbrže potek sedanjega občnega zbora kratek. Predsednik Jelačin je nato poročal, da se je Združenju trgovcev posrečilo kriti ves primanjkljaj in da je Združenje tudi ]x>skrbelo, da so bile vse anuitete v redu plačane. Upa, da se bo to zgodilo tudi v bodoče. Treba Ik> doseči še znižanje nekih obresti, ki so še previsoke. Poslopje Trgovskega doma je bilo na novo ocenjeno in nova ocenitev dokazuje, da ni Združenje prevzelo nobenega rizi-ka, ko je prevzelo skrb za redno plačevanje anuitet.
Sledilo je poročilo blagajnika Ivana Zcleznikarjtl 0 bilanci in računu zgubo ter dobička za leto 1938. Poročilo je bilo soglasno 'sprejeto, ravno tako tudi blagajniško poročilo za leto 1938. Blagajniško poročilo izkazuje 256.711
dinarjev prejemkov in ravno toli ko izdatkov.
V imenu- pregledovalcev računov je poročal g. Pavel Fabiani, da so pregledali pregledovalci vse račune in vse knjige ter da so našli vse v najlepšem redu. Predlagajo zato odlmru in blagajniku razrcšnico, čemur je občni /bor soglasno pritrdil.
Blagajnik Ivan Železnikar je nato poročal še o novem proračunu, ki izkazuje 134.000 din dohodkov in 216.042 din izdatkov. Primanjkljaj v višini 82.042 din krije Združenje trgovcev v Ljubljani. Tudi proračun je bil soglasno sprejet.
Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je predsednik Jelačin zaključil občni zbor, želeč vsem zborovalcem srečno novo leto.
Bata povečuje svoje tovarne za nogavice
j Iz Prage poročajo, da je družba Bata v svojih tovarnah zaposlila 1000 novih delavcev. V kratkem pa bo nastavila še 1000 delavcev V Zlinu je ustanovila družba šolo za tkanje nogavic. Sola šteje baje 2000 gojencev. Bafa lx» tako poslala ena največjih tvornic za nogavice.
Neugodna trgovinska
bilanca Turčije
v
V prvih devetih mesecih tekočega leta izkazuje turška zunanja trgovina velike razlike v primeri z letom 1937. Najbolj vidna črta v razvoju je neprimerno veliko naraščanje uvoza, in to od 79 milijonov 268 tisoč turških funtov na 112,220.000 t. f., medtem ko se je izvoz dvignil samo za neznatno vsoto od 77,112.000 I. f. na 79 milijonov 35.000 t. f.
Nastala je torej neugodna bilanca s.pasivom 33 milijonov turških funtov. Takega pasiva ni bilo že od leta 1929.; treba je pa pripomniti, da so bile tudi izvozne številki1, čeprav precej pori uvoznimi, letos še vendar rekordne. Dosti bolj važno pa je, da se j<> dvignil nemški delež v turški trgovini prva tri četrtletja od 38 na 42 milijonov turških funtov in še dalje naraščal. Pri tem nastaja' za Turčijo' izredno stanje, da se njene cene umetno* dvignejo, ker plačuje Nemčija v .tej zamenjavi turško blago tako'drugod da take cene ne prijajo več ostalim ijržavam. Nemi-eija pritegne: ria ta: način Turčijo v območje - svojega ‘gospodarskega sistema, ostale države pa si morejo pomagati samo s teni, da se za nekaj časa umaknejo s turškega trga kot kupovalke in da počakajo na padec cen. Kakšen je konec tega tekmovanja, se še ne more
presoditi* jx> bilanci Turčije sodeč pa je zanjo doslej precej neugoden.
Korintski prekop v Grčiji
je začasno zaprt zaradi popravil, ker se je v času decembrskih na-iivov zemlja močno podsula, Prekop je važen, ker zelo skrajša [Kit iz jugoslovanskih pristanišč v Pirej, je pa zelo ozek in veliki parniki, kakor »Kneginja Olga« (Jug. Lloyd), ga že nekaj časa več ne uporabljajo. Rajši so vozili veliki parniki zadnja leta okrog rtiča Malapana, ki ga je pred 33 leti prekop popolnoma spodrinil. Stara pot se zdaj tembolj uveljavlja, ker je razlika med večjo porabo premoga in prekopskimi pristojbinami neznatna. Važnejši je zdaj prekop za turiste, posebno še odkar vozi nova železnica naravnost v zapadno Evropo.
Nove najdbe železne rude
javljajo iz Turčije. Po poročilih vlade prične delovati jeklarna v Karabiku, ki so jo ustanovili Angleži. Doslej so pripeljali 0000 ton železne rude iz Divrika. Zanimivo je, da so začeli zidati to jeklarno še preden so bila odkrita velika ležišča železne rude pri Divriku. Turčija bo gotovo kmalu m zavisna od uvoza te rude. Ta ležišča so odkrili leta 1936. inženirji med gradnjo železnice Kr/.e-rum—Šivaš tako, da so opazili močan odklon kompasne igle, kar so sporočili rudarskemu raziskovalnemu uradu. Povprečna vsebina železa v tej rudi znaša 65 odstotkov in vsa plast sč ceni na več ko 20 milijonov ton.
Vzorna kolonija v Venecueli
V Prago je prišel komisar vene-cuelske vlade, da prouči vprašanje morebitne kolonizacije Čelio-slovakov v Venecueli. Zastopnikom časopisja je opisal komisar vzorno kolonijo Colonia modelu«, ki jo je ustanovila venecuelska. vlada približno 50 km zapadno od pristanišča Valencie in 9<X) m visoko na neki bivši ..plantaži za kavo. Kolonija ima prostora za 10!) rodbin. Dosedaj se je tu naselilo 59 danskih rodbin. Za vsako rodbino je pripravljena betonska hiša s 4 sobami, kuhinjo, umivalnico itd., v vsako hišo je napeljana vft-da, električna luč in kanalizacija Kot kolonisti se sprejemajo le arijci, kmetovalci, stari največ 35 let, z najmanj 2 otrokoma, o.l ka-1 torih niora bili eden' sin. Vsak' naseljenec dobi najihauj 6 ha ženi- ' lje, za vsakega rodbinskega člana nad 15 let pa še en hektar. Hiše s pohištvom opremljene, potne stroške kreditira vlada. Koloriišt, ki 10 let dobro obdeluje zemljo, postane lastnik vsega posestva.
Hotelir	dela
Nasveti in pobude
Mislim, da bi bilo prav, če se dotaknem nekaterih praktičnih vprašanj, kako naj bi se vabili tujci. Skušal bom opozoriti hotelirje na možnost, kako bi bilo mogoče donos njihove propagande zboljšati. Res je, da se z nekaj reklamnimi nasveti iz prakse neugodnost razmer v tujskem prometu ne da s sveta spraviti, toda kljub temu in morda baš radi teh resnih ovir bi bilo dobro, če bi se napor in delo podvojila ter pogumno in živahno vse podvzelo, kar bi moglo prinesti zadovoljivejših uspehov. Ti se dajo doseči le s spretno svežo, živo in prepričljivo vabitvijo. Ce nam mogoče sredstva ne dovoljujejo vabiti v večji meri kot do sedaj, naj bi se pa vsaj potrudili, da svojo obstoječo reklamo zboljšamo.
Kakor za vsako delo sploh, tako je tudi za reklamo treba napraviti načrt. Mislili bo, da je morda to s;i'"o po sebi umevno. Morda, toda povsod se to načelo še ni uveljavilo. Vem, da imamo še danes veliko hotelsko-reklamnih proračunov, ki jih hotelir ne porazde 1 po rednem preudarku in namenu primerno, temveč se za reklamo določeni zneski porabijo bolj slučajno, ali da i>ovem določeno: razneso j<h priložnostni nabiralci oglasov. Hotelir naroča preprosto tako dolgo, dokler niso vsi razpoložljivi denarji razdani. Skoro bi rekel, lahkomiselno priporoča svoje podjetje v smeri vseh vetrov — nič pa im pomisli na to, da bi bilo umestno uspe’. preizkusiti. Bil bi ob taki breznačrtni reklami najbrže prav jalov. Obe osnovni vprašanji, ki si jih mora hotelir zastaviti ob razmišljanju o reklami, se glasita: Kje naj vabim? in: Kako? To se pravi, s katerimi reklamnimi sredstvi naj vabim?
Kje naj vabim?
Na vprašanje o ugotovitvi pokrajin, ki naj jih obdela, se ne da ob razpoložljivi statistiki gostov preveč težko odgovoriti. Gostilničar bo tedaj svojo reklamo osredotočil v prvi vrsti na one kraje, v katerih so pogoji za uspeh najbolj ugodni, to se pravi tam, kjer je že zelja za obisk njegove zdraviliščne pokrajine. Njegova reklama ima potem samo še nalogo, da gosta opozori na njegov hotel. Ob skromnih propagandnih sredstvih hotelov bi skoro ne kazalo vabiti obiskovalce v novih pokrajinah, od koder ni še bilo do sedaj nobenih gostov in hoteti pričarati nov dotok tujcev. Tako pionirsko delo zahteva velikih in zdržnih naporov, ki si jih morejo privoščiti samo večji zdraviliški okoliši s kolektivnim nastopom. Toda kakor pri vsakem pravilu, je tudi tu izjema. V gotovih primerih je potrebno, da se odrečemo trenutnemu uspehu in delamo daljnovidno reklamo.
Kako naj vabim?
Za rešitev tega vprašanja ima gostilničar celo vrsto reklamnih sredstev na razpolago. Med temi ima prospekt zelo velik pomen. Prav redko se bo kdo odločil za določen hotel, preden ni pregledal prospektov. Ravno radi tega ima že skoro vsak hotel svoj boljši ali slabši prospekt. Razlika med dobrim in slabim prospektom navadno ni odvisna toliko od nabavnih stroškov kot od zmožnosti zasno-vatelja. Ni tedaj potrebno, da mora brezpogojno dober prospekt biti dražji od povprečnega ali slabega, toda prav gotovo bo imel več uspeha. Slabi prospekti ko oni, ki se ponašajo z zunanjim bleskom (prva stran ovitka!), njihova no-trajnost pa zaradi praznote razočara. Kaj tedaj zahteva gost od prospekta? Pojasnila! Izčrpna in točna pojasnila o kraju, legi in vrsti hotela, o prednostih in o vseh možnostih športa in zabave. Najljubša mu je fotografija, ker mu
da takoj spoznati, pri čem da je. Fotografije govore resnico. Česa pa gost ne želi v prospektu? Praznih fraz, fotomontaž, ki predstavljajo prave optične uganke, slik, ki se morejo prilegati poljubnemu kraju, izvirnosti, ki je namenjena samo za oko, pa ničesar ne pove. Nasprotno pa je potrebno za uspeh prospekta, da se porazvrste čisto stvarni podatki v spretno izoblikovano snubilno učinkovito obliko, da je ureditev živahna in da napravi prikupen, zaupanje vzbujajoč in vesten vtis. Dober hotelski prospekt se lahko primerja z zglednim zdraviliškim ravnateljem, ki zna z vso ljubeznivostjo, spretnostjo, voljnostjo in prepričevalnostjo dajati potrebna pojasnila.
časopisni inserat še vedno najbolj učinkovit
Kako naj prospekt smotrno razdelimo? V prvi vrsti naj se prospekt na zahtevo pošilja kot priloga odgovoru. Dalje naj ga dobe prejšnji gostje, katere hočete na hotel opozoriti, priporočeni ljudje, slednjič tudi prijateljski hoteli, da ga izvesijo. Ali naj prospekt pošljemo tudi ostalim, izbranim ljudem? Raziskovanja na tem polju so dognala, da dosežemo v Nemčiji in v Švici z inserati približno 90% ljudi, ki ne pridejo v poštev kot gostje in da samo 10% oglasnega učinkovanja odpade na čitatelje, ki imajo potrebna sredstva, da si privoščijo daljši odmor v inozemstvu.
Bilo bi tedaj mogoče rentabilno, da pošiljamo prospekte premožnejšim ljudem, kot pa da oglašujemo? Zadevni poskus se je v inozemstvu za neko švicarsko zdravilišče v treh sezonah zapored ponovil in so se posledki po možnosti tudi preskusili, toda izkazalo se je, da ta direktna propaganda za gostinske obrate nima tolikega uspeha, kot bi po vsej pameti mogli pričakovati. Direktna pošiljatev prospektov je sicer vzbujala pozornost, bilo je tudi nekaj odziva, toda končni račun je pokazal, da o rentabilnosti take reklame ne more biti govora.
Običajna in verjetno najbolj racionalna pot za vabitev gostov v večjem številu je in ostane torej: da iščemo z oglasi interesente, ki jih nato še obdelamo s prospekti in s pismi. Oglasna reklama v gostinski obrti ni lahka — kakor povsod, kjer je treba z malimi sredstvi doseči kolikor mogoče velik, hiter in otipljiv uspeh. Razpoložljiv prostor v Časopisu za oglas je navadno majhen, veliko manjši kot pa si ga lahko privošči večji trgovec za svoje blago. Zato bo hotelski oglas kaj redko zbog svoje velikosti vzbujal pozornost in s tem imponiral. Zbog tega mora doseči ta cilj izključno le s spretno zaokrožitvijo, izoblikovanjem in s premišljeno redigirano vsebino. O tem, kako naj bodo dobri oglasi zasnovani, je izšlo mnogo debelih knjig. Njih vsebine ne bomo ponavljali, marveč opozorimo samo na dve za hotelirja važni okolnosti.
vadno ve zelo malo. Zato je mnogo laže napisati primerno pojasnilo za zamejstvo kot za dom. Mnogo teže je našim ljudem povedati o lastnih krajih kaj res zanimivega. Tu se mora pa pisec že malo bolj potruditi, se poglobiti v predmet, raziskati zgodovino, povprašati o marsičem gorske vodnike in športnike ter vso tvarino spraviti v leposlovno obliko. Krajše in več vsebine! Ob Čitanju naj ima veselje občinstvo in ne samo — pisec!
Trgovinski register
Kakšen	bodi
inserati —^
Prvič: Propaganda zahteva poznavanje ljudi, sposobnosti, da se oblečemo v kožo drugih, to se pravi: vabiti moramo s stališča interesentov, pokazati moramo takt, okus in fantazijo — in slednjič imeti tudi dovolj časa, da moremo vse dobro premisliti. Največ hotelskih oglasov je zato slabih, ker jih hotelir spiše v nekaj minutah, medtem ko nabiralec oglasov čaka na besedilo. Kako naj napiše hotelir v hipu uspešen oglas, če pa mora izvežbani, z vsemi potrebnimi sredstvi dobro preskrbljeni človek iz reklamne stroke časih po tedne in mesece dolgo premišljevati in intenzivno delati, preden sestavi za uvedbo določenega blaga potrebno število oglasov? Hotelir naj si tedaj vzame za pripravo svoje reklame potrebčn čas, ki mu ga nudi doba med sezonami, če pa mu ne preostaja, naj izroči delo v roke vestnega strokovnjaka.
Drugič: Čeprav mora biti vabitev že po sebi okretna in stalno se spreminjajoča, je kljub temu v nekem oziru vsaka menjava škodlji-I va: v rabi oglasnih organov. Ilote-| lir napravi najbolje, če si izbere za svoj namen najpripravnejše časopise in časnike in ko si jih je enkrat izbral, naj svoje oglase vedno le v njih objavlja. Dosegel bo 1 namreč več uspeha, ako vpliva zdržema ir. čim intenzivneje na omejen krog čitateljev, kakor pa če se obrača na širše občinstvo s priložnostnimi, torej redko sejanimi oglasi. Reklama doseže* kakor vemo, svoj največji uspeh le z neprestanim ponavljanjem.
Ali naj se udeleži hotelir reklame s kolektivnimi oglasi? Ne, če
gre za brezokusno skupno zbrane oglase brez pomembne vodilne ideje. Da: če zahteva kolektivnost pameten zunanji povod in če je skupina živahno in sveže med seboj povezana, da more čitatelja zgrabiti in vplivati nanj.
Reklama v uredniškem delu listov
Oglašujočim hotelom, zdraviliščem, zdraviliškim okrajem in letoviščem nudijo uredništva časnikov v podporo njihovim prizadevanjem za večji tujski obisk časih rul j brezplačnega p- štora v uredniškem delu. Kako se ta prostor porabi? Največkrat čitamo opise krajev, ki nimajo nič re-klamneg'' na sebi. Površno so sestavljeni, da rekel bi, da so kar zmašeni. Časih se isti članek drugo leto kar ponovi ali pa v malo spremenjeni obliki vnovič objavi. Za neke kraje bi vedel že naprej povedati, kdaj bo izšel o njih kak sestavek. Skoro iz vseh opisov se vidi, kako zelo površni smo pri svojem reklamnem delu, ki bi mu morali posvetiti največjo pažnjo. Kajti taka reklama v uredniškem delu more imeti samo takrat uspeh — in samo zanj gre! — če je pisana res interesantno. Opisi krajev in njih posebnosti morajo biti seve za tujino drugače prikrojeni in sestavljeni kot za domače ljudi. Dočim so domačini o zadevnem zdraviliškem kraju precej dobro informirani, tujina o njem na-
Avtomobilisti! - Industrialci! - Obrtniki!
Soeclalna svetlo rumena Diesel-ol)a „RIOOIIN“
100°/„ garant. pennsylvanska avto - olja „PHU.AWNE“
Vse vrste strojnih In clllndrskih oll, tovotne masti, vazeline, olja za kolesa In Šivalne stroje, parafinska olja in mast). Diesel - nafta. Avtobencin. Služba na črpalkah noč In dan
LUSTRA" V. Laznik
LJUBLJANA. Gosposvetska c. 8
t«
Vpisala se je naslednja firma:
Nova založba v Ljubljani, družba z o. z. Obratni predmet družbe je med drugim: zalaganje in razpečevanje raznovrstnih duševnih proizvodov, nakup in prodaja papirja, pisarniških in šolskih potrebščin na drobno in debelo, izvrševanje knjigotrške in grafične artistične obrti, pridobivanje koncesije za tiskarniško in knjigotrško stroko, za trgovino z izdelki umetne obrti in industrije s kristalom, z umetninami vsake vrste in galanterijskim blagom, — Osnovna glavnica znaša 800.000 din in sestoji iz vsega v to družbo prevzetega premoženja oz. zadružnih deležev v bilančni vrednosti 22.000 dinarjev in iz v gotovini doplačanih razlikovnili zneskov do polnih od družbenikov prevzetih osnovnih vlog. Poslovodje: Franc Finžgar, župnik v p., dr. Mirko Božič, hran. ravnatelj, France Kobler, gimn. prof., dr. Joža Basaj, zadr. ravnatelj, dr. Ivan Grafenauer, gimn. prof., Silvo Kranjec, gimn. prof., dr. Alojzij Zupan, stolni kanonik, Ignacij Zaplotnik, katehet, in dr. Stanislav Žitko, odvetnik, vsi v Ljubljani. Družbo zastopata skupno po dva poslovodji, prokurist pa skupno z enim poslovodjo. Družba je nastala zaradi spremembe zadruge »Nova založba« v družbo z o. z.
Razdružila se jo in prešla v likvidacijo družba z o. z. Seedep, industrija paradižnikovih konserv v Kamniku. Likvidatorja: Franc Kham, trgovec v Ljubljani, in Stanko Žargi, trgovec v Kamniku.
Gospodarski položaj Madžarske v novembru
Madžarski zavod za proučevanje gospodarskih vprašanj pravi v svojem zadnjem poročilu, da se je gospodarsko stanje Madžarske v novembru zboljšalo kljub veliki mednarodni politični krizi. Dohodki kmetijstva so se od julija do septembra povečali za 21 %, v primeri z isto dobo lani pa za 33 %. Zmanjšal pa se jo obseg zunanje tigovine. Uvoz se je zmanjšal za 22 %, dočim je izvoz neznatno narastek Cene na debelo so stagnirale pri neenaki tendenci. Industrijska proizvodnja se je v primeri z lani povečala za en odstotek. Izgledi industrijske proizvodnje se ocenjujejo ugodno, ker so na programu velika javna dela.
Zunanja trgnvina
uii>K.e pd. za, ±0,0. uonoaKi zeleznic se bodo s tem povečali za 90 milijonov frankov letno.
Skupna vsota davčnih dohodkov Francije se je v oktobru v primeri z lanskim oktobrom povečala za 400 na 5.427 milijonov frankov.
Češkoslovaški papirni kartel se je podaljšal za pet let.
Nemčiji bo dobavila Ceško-sio-vaška 150.000 hi špirita po ceni, ki bo za 25% večja, kakor pa so’ jo ponudili Belgijci in Nizozemci.
Vsa trgovina z rižem je prišla na Japonskem pod državno kontrolo. V ta namen se je z državnim denarjem ustanovila posebna družba z glavnico 30 milijonov jen. Naloga nove družbe je tudi, da prepreči vsako špekulacijo z rižem ter da stabilizira cene za riž. Posledica novega monopola je, da bo 19 riž-nih borz na Japonskem zaprtih.
Sovjetski generalni konzulat v Milanu in italijanski generalni konzulat v Odesi sta se po sporazumu italijanske in sovjetske vlade opustila.
V Beogradu sc je začelo pripravljati gradivo za trgovinska poga-j&nja z Anglijo, ki se bedo začela, v februarju. Interesenti naj se obrnejo na svoja strokovna združenja ali na zbornico, če bi imeli kakšne posebne želje glede bodoče trgovinske pogodbe z Anglijo.
Narodna banka je izplačala v italijanskem kliringu nakaznice do št. 20.785 z dne 8. dec. 1938, v poljskem kliringu do štev. 1876 z dne 10. dec. 1938 in v turškem kliringu do št. 1702 z dne 16. oktobra 1937 Potrdila za izvoz deteljnega semena sme izdajati v bodoče samo Narodna banka v Beogradu.
Romunska proizvodnja petroleja nazaduje še nadalje. Vsi vrelci so v nazadovanju, edino vrelec v Cin-tejl daje še iste količine nafte. Kljub temu pa se je cena nafte in njenih derivatov neznatno znizala.
Uprava belgijskih železnic je sklenila, da poviša blagovne tarife za nekatere predmete za 10%, pot-
»Službeni list«
kralj, banske uprave dravske banovine z dne 14. decembra objavlja: Naredbo o programu in načinu opravljanja strokovnili izpitov pri bratovskih skladnicah — Pravilnik o zameni dolžniških listin z novimi obveznicami — Spremembo obrazca atesta za kontrolo semenja kulturnih rastlin — Odkupne cene oljnatega semenja letine 1938. — Seznam uprav javne službe za posredovanje dela: javnih borz dela, njihovih podružnic, ekspozitur in poverjeništev — Razne ratifikacije mednarodnih konvencij — Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
Sobota dne 31. decembra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Plošče — 14.00: Napovedi — 17.00: OtroSka ura — 17.40: Mozart: Les petits riens, balet — 17.50: Pregled sporeda — 18.00: Koncert godbe »Sloga« —
— 18.20: Prenos večernic in zahvalne pesmi iz franč. cerkve — 18.40: Nadaljevanje koncerta godbe »Sloge« — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Poljedelstvo pri nas in pri drugih narodih — 19.50: Beseda k prazniku (P. S. Finžgar) — 20.00: O zunanji politiki (dr. Al. Kuhar) — 20.30: Tijardovič: Mala Floramye, opereta na ploščah — 21.30: Silvestrovanje radijske postaje v veliki dvorani hotela Union. — Sodelujejo znani sotrudniki radijske postaje v veselem in pisanem sporedu. — Konec ob 0.15.
Nedelja dne 1. januarja 1939. 8.00: Plošče — 8.30: Kvartet trobil 9.00: Napovedi, plošče — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10.15: Verski govor (škof dr. Gregorij Rožman) — 10.30: Plošče — 11.00: Radijski Šramel — 12.00: Slovenske narodne pesmi — 13.00: Napovedi, poročila — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 17.00:	Kmetijska ura — 17.30:
Koncert plesne glasbe. Sodelujeta: Adamičev jazz-orkester in Cimermanov kvartet — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Koncert vojaške godbe — 21.10: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: PlOŠČG
Ponedeljek dne 2. januarja. 12.00: Kmečki trio — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Balalajka igrajo (plošče) — 14.00: Napovedi
— 18.00: Zgodovina psihiatrije (dr. Bogomir Magajna) ~ 18.20: A. Szleminska poje poljske narodne (plošče) — 18.40: Kulturna kronika: O Ptujski gori (vseuč. prof. dr. Fr. Stele) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura — 19.50: Zanimivosti — 20.00: Koncert radijskega orkestra — 21.15: Koncert dvospevov. Izvajata ga. Dragica Sokova in gdč. Štefka Koren čano-va, pri klavirju prof. M. Lipovšek
— 22.00:	Napovedi,	poročila —
22.15: Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona.
Torek dne 3. januari*- 11.00: šolska ura: Petrčkov* poslednjo sanje; božična igra- Spisal Pavel Golia, izvajajo brezposelni učiteljski abiturijenti — 12.00: Plošče — 12.45: Poročha — 13.00: Napovedi
— 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi — 18.00: Kitara solo, igra g. Prek Stanko* pri klavirju Eiletz Rafael — 18.40: problem malega naroda (vseuč, prof. dr. Fr. Veber) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ur*
— 19.50: Vesela kronika — 20.oo: Zdenek Fibich:	Sarka,	fantazij*
(plošče) — 20.20: A. Remec: Čarovnica, drama (izvajajo člani rad, igr. družine) — 22.00: NappvedL poročila — 22.15: Operetni *voM (radijski orkester).
Trgovskemu naraščaju!
Užite se iezikov
Kolikor več jezikov kdo zna, tem več velja. Prav posebno pa velja ta pregovor za trgovca. Kajti trgovec, ki zna več jezikov, more direktno občevati s svojimi dobavitelji ko s svojimi odjemalci. Bolje bo kupil od dobavitelja, če občuje z njim v njegovem jez!ku in bolje bo prodal odjemalcu, če govori z njih v njegovem jeziku. Pa tudi mnogo manj stroškov, sitnosti in tudi težkih neprijetnosti ima trgovec, ki zna jezike. Ni mu treba pb Č3vati honorarje za prevode pisem in ni mu treba biti v skrbeh, da je nekaj podpisal, česar prav Z” prav niti hotel ni. Ni odvisen od prevajalca in njegovih sposobnosti in ni mu treba plačevati škod *, ker je prevajalec slabo prevedel pismo. Težko pa si je tudi misliti, da bi si trgovec v resnici pridobil zaupanje odjemalca, Če se ne zna pogovarjati z njim v njegovem jeziku. A tudi strokovna sposobnost trgovca, ki zna več jezikov, bo vse drugačna ko sposobnost trgovca, ki zna samo en jezik. Kajti kolikor jezikov kdo zna, toliko književnosti mu je odprtih, toliko izkušenj drugih narodov more spoznati. Zlasti za Slovence je to važno, ker je naša trgovska strokovna literatura še neznatna. Zato velja še zlasti za Slovence, da mora vsak trgovec znati več jezikov.
Stara resnica pa je, da se mlad človek nauči tuje jezike igraje, star človek pa le s tež.avo. Zato je tako važno, da se človek že v mladosti uči tuje jezike, ker kasneje morda tudi ne bo imel prilike za to. Najslabše se pripravlja za trgovski poklic tisti, ki se ne uči nobenega tujega jezika. Praktično življenje mu to tudi hitro dokaže. Trg. pomočnik; ki zna samo en jezi,k, ni nikdar tako' plačan ko trgovski pomočnik, ki zna dva ali več jezikov. Kdor noče ostati vedno zadaj, kdor noče biti vedno naj-slabše plačan, ta se mora učiti tuje jezike.
In katere jezike naj se liči?
Za Slovence je predvsem važno, da zna vsak nemščino. Gospodarski vpliv Nemčije je tako močan, da prav nobenemu Slovencu ne more biti v škodo, če zna nemščino. Zlasti pa je pogoj za vse boljše službe, za vsa boljša zastopstva znanje nemščine. Tako pravijo praktične izkušnje in slabo se pripravlja za bodočnost, kdor teh izkušenj ne upošteva.
Prav tako je za Slovence važno inanje italijanščine. Naši poslovni
stiki z Italijo so bili od nekdaj živahni in morejo zopet postati. Dobiček od tega bo imel le tisti, ki zna italijanščino.
Ne na zadnje pa je potrebno za vse naše ljudi, da v resnici obvladajo srbohrvaščino. Na jugu je polno dobrih mest, a le za tiste, ki znajo srbohrvaščino. Nič ni bolj nučno ko tista mešanica, ki jo govore navadno Slovenci. Vsak jezik je treba res znati in tudi — srbohrvaščino.
Res je, da je mnogo, če se zahteva od slovenskega človeka, da poleg materinega jezika obvlada še tri druge. Pa nič ne pomaga! V naših krajih, kjer se vsi ti jeziki križajo, je znanje teh jezikov koristno in olajšuje trgovske posle. Bilo je pa tudi od nekdaj tako, da so naši ljudje znali več jezikov ko pa pripadniki drugih narodov. Ta plus znanja je omogočil Slovencem, da so bili v borbi kos tudi moč-
nejšim nasprotnikom. Zakaj bi sedaj znali manj in zapravili to svojo stoletja staro prednost?
Ni le slepo naključje, da smo se v trgovini Slovenci najprej gospodarsko osamosvojili. Tu igra znanje jezikov posebno vlogo in Slovenci smo zmagali, ker smo znali jezike.
Čeprav pa so tuji jeziki silno po trebni, niso več ko materinščina". Tujih jezikov se je treba učiti, da človek njih znanje izkoristi, ne pa da jim hlapčuje. Pri vsem spoštovanju do tujih jezikov nihče ne sme zanemariti lastnega jezika. V tujih jezikih delamo kupčije, v lastnem pa živimo. Drugi jeziki so nam potrebni, naš lastni pa nam je potreben in vrhu tega še drag. Osnova vsega znanja tujih jezikov mora biti za naše ljudi — znanje slovenščine.
Učite se tujih jezikov, ne pozabite pa, da je znanje materinega jezika podlaga vsega! Materinščini prva časti
Neka modna trgovina je ugoto-1 lavi in po prekrščenju pa je delo
1 . J .	tnnnbt	n	nnnicin	•	it	'tim	j-ISI/v	tin	MtrtoiA	T1	»1	OO	f	i	M	lO
vila, da izložbeni lepaki z napisi: »Elegantne kravate«, »Cenene kravate« niso napravili na mimo idoče nobenega vtisa in da se je le redko kdo pred trgovino ustavil. Cim pa je izstavila v izložbi lepak: »Ali je Vaš mož plavolas?« je bilo takoj več opazovalcev pred izložbo in tudi promet se je vidno zboljšal. Trgovec je imel prav, ko je kalkuliral, da se bo pred izložbo ustavila vsaka dama, katere mož je plavolas, še bolj gotovo pa ona, katere mož je črnolas, zlasti pa še dekleta. Tudi druga vrstica na lepaku je gotovo padla na rodovitna tla: »Potem mu bo posebno dobro pristajala rjava kravata.«
*
Opereta Franca Lebarja »Dežela smehljaja« se je prej imenovala »Rumeni jopič« in je imela neuspeh brez primere. Po prede-
vzbudilo največjo pozornost in je šlo v zmagovitem poletu preko vseh odrov na svetu. Je veliko vzgledov o propadlih gledaliških igrah, o nečitanh knjigah, o neprodanem blagu itd., ki pa jih je občinstvo po spremembi imena, naslova ali zavitka z navdušenjem sprejelo. To dejstvo naj služi onim podjetnikom pa tudi trgovcem, kojih izdelki se pri občinstvu nikakor ne morejo uveljaviti, v premislek, če morda ni neuspeha krivo samo prazno in brezpomembno ime.
*
»Alj imate sončne opekline in 4 dinarje? Obojega se morete iznebiti, ako porabljate izvrstno hladilo XYk S tem razglasom je neki iznajdljivi drogist privabljal veliko množico radovednežev in sme-jalcev pred svojo trgovino. Tudi kupci niso izostali.
Praktični
Reklamni
Mislite na kratkovidne! Kdor opazuje na cesti ljudi, lahko vidi, da skoro vsak drugi ali tretji nosi očala. Kaj naj pove to dejstvo mislečemu trgovcu? Da mora svoje iz^žbene lepake in napise tako jasno napisati in jih postaviti v ospredje, da jih more tudi množica kratkovidnežev (j» tudi veliko kratkovidnih, ki ne nosijo očal) z 1-’ v-to prečitati.
*
Neka dama si je želela kupiti krzneno jopico. Kaj kmalu sta bili s prodajalko na čistem, kakšna kvaliteta naj bo, kakšna vrsta krzna in cena. Med drugim je prodajalka pokazala lepo jopico z besedami: »To je posebno elegantna jopica, cena je nizka in ena izmed mojih kolegic jo tudi nosi.« Nepotrebno je povedati, da dama v tej trgovini ni ničesar kupila. Tudi suknja, ki jo je v neki drugi trgovini ponudil prodajalec z besedami »Ta suknja je res dobra in po ceni, tudi jaz jo nosim,« je ostala neprodana.
*
Neki urar je namestil na kolodvorih lepake sledeče vsebine: »Ce bd šla Vaša ura pravilno, bj Vam sedaj ne bilo treba hiteti! X ure
gredo točno!«
*
»Koliko kravat imate? In samo ena očala? Ali morda mislite, da ljudje manj opazujejo vaše oči kot pa vaš vrat?« Tako sprašuje spretno n p- ' ani lepak nekega optika.
Številke so bolj prepričljive kot pa besede. Nekaj vzgledov: Oglas nekega trgovca s pohištvom se je omejil na kratko besedilo: »Za 80% vseh prodaj se mora zahvaliti tvrdka X priporočilom svojih odjemalcev.«
»203 deževni dnevi v letu.« To kratko besedilo dovolj krepko poudari potrebo po nakupu dežnika ali deževnega plašča, gotovo bolj kot pa kazanje na kvaliteto ali cenenost.
Neka trgovina z nogavicam? je
objavila, da je v enem samem dnevu prodala 2245 parov nogavic. Citatelj z vso pravico pri tem sklepa, da je tako velik promet mogoče doseči samo z dobrim in cenenim blagom.
Napačno varčevanje
Vsak dober gospodar mora biti varčen. Toda varčnost na nepravem mestu je samo zapravljanje. Ce zahtevamo od koga, da nam pomaga doseči z naporom vseh svojih sil čim večji dobiček, potem mu ne smemo zaradi napačnega varčevanja dali premajhne nagrade. Kdor da premalo ali nerad, ta ne sme pričakovati, da mu bodo drugi radi delali. Vsak, kdor dela, se zaveda vrednosti svojega dela in zato tudi noče svojih sil na prazno zapravljati. Zato dela plačilu primerno, torej premalo.
Sicer pa stiskači tudi nikjer niso priljubljeni. Dober trgovec pa hoče biti priljubljen, ker je v tem jamstvo njegovega uspeha.
Dobro govoriti
Treba samo pogledati na sejme, pa se vidi, kaj pomeni dobro govorjenje. Cele gruče ljudi se zberejo okoli ljudi, ki znajo dobro govoriti, pa naj prodajajo kar koli.
Poslušajo z zanimanjem te »sejin-ske kričače«, a na vse zadnje tudi od njih kupijo. Ne toliko zaradi blaga, ko iz priznanja do njih spretnosti govora.
Govor je sredstvo prodajalca. Kdor ima to sredstvo, ta proda. Moglo bi se celo reči, da dobro prodaja le tisti, ki dobro govori. A to je tudi naravno. Kateri odjemalec naj ima veselje do nakupa, če mu razkazuje blago prodajalec, ki ne zna govoriti ali ki molči.
Dober prodajalec s svojim govorom vzbudi voljo do nakupa in marsikateri odjemalec se je doma sam sebi čudil, kakšne stvari je kupil le zato, ker je znal prodajalec dobro govoriti.
Vsak trgovec mora biti naročnik »Trgovskega lista«
svojim cenjenim odjemalcem tvrdka
Volfe
JE# mhlimm
Resljeva
Zgodovinske beležke o kartelih in monopolih
IV.
Vendar pa Edvardov edikt ni dosegel nobenega uspeha in po 4 lelih se je moral izdati že nov zakon, ki je vse kazni podvojil ter določal, da se kaznujejo krivci z zaporom do 6 mesecev in zaplembo vsega premoženja. Ti Edvardovi zakoni se popolnoma krijejo z Zenovim zakonom. Zanimivo je,da vsebuje znamenita razsodba najvišjega sodišča U S. A. iz 1. 1911. proti Standard Oil Co. isto tolmačenje pojma monopola, kakor je izrečeno v ediktu kralja Edvarda VI. iz 1. 1552.
Kljub vsemu pritisku protikar-telne zakonodaje so se ti posebno v nemških deželah dobro razvijali. Nagel polet trgovine in industrije, katerima so bili potrebni veliki kapitali in katerih investicije so bile želo tvegane, je povzročil, da so nastajali tako veliki monopoli, ki so presegali finančno moč tudi najbolj bogatih podjetij. Nastala je tako premoč onih monopolov. ko so nastali z dogovori
med raznimi podjetji. Tako so se morali monopoli umakniti kartelom. Monopole so obvladovali posamezniki, karteli pa so bile družbe več podjetij.
Vladarji v Evropi so v znatni meri olajševali ta razvoj. V ved-nem pomanjkanju denarja so dajali za razna posojila razne privilegije trgovinskim in industrijskim družbam. S temi privilegiji je bil vzet vsem protikartelniin in proti-monopolnim zakonom vsak učinek. Vladarji so izdajali posebna zaščitna pisma (Schutzbriefe, Maje-statsbriefe). Posebno pridno so jih izdajali Maksimilijan I., Karl V. in Ferdinand I. Posledica tega so bili karteli živega srebra, cinka, srebra itd., ki so nastali med 1. 1500. in 1600.
Tako je Karl V. zlasti ščitil Jakoba Fuggerja iz Augsburga, ki so ga preganjala njegova sodišča zaradi kršitve protimonopolskih zakonov. Seveda so bila sodišča proti cesarjevi zaščiti brez moči.
Zanimivo je, da so se v Angliji poleg zakonov proti monopolom in ljartelbm izdajali tudi zakoni v zaščito naradne delavnosti in narodne industrije. Tako je Rihard II.
prepovedal 1. 1930. trgovcem, da se poslužujejo za prevoz svojega blaga drugih ladij ko angleških. Edvard IV. je leta 1463. prepovedal uvoz žitaric po nižji ceni, kakor pa je bila njih cena v Angliji. Zakon iz 1. 1553. je prepovedal uporabo nekih oblek, ki niso bile izdelane v Angliji. Da bi se preprečil prevelik uvoz blaga iz Nemčije, je izšel 1. 1553 zakon, s katerim je bilo to blago popolnoma izključeno z angleškega trga, baje zaradi njegove slabe kakovosti.
Karteli v Angliji v XVII. stoletju
V 17. stoletju so se začele ustanavljati v Angliji znamenite kom-panijc, ki so izkoriščale trgovino z daljnimi kolonijami in ki so bile istočasno podlaga industrijske in trgovske moči Anglije. Angleška vlada je takoj spoznala koristnost teh kompanij za pospeševanje prometa ter jim je dala zato številne privilegije in koncesije.
Vedno bolj so postajali monopoli na podlagi od krone podeljenih privilegijev običaj v angleški industriji, zlasti v rudarski industriji.
Značilno za angleške razmere je, da so dobili angleški karteli kljub veljavnosti prolikartelnih zakonov izgled legalnosti. Svoboda poslovanja je bila priznana kartelom z izgovorom, da gre za neke vrste »ghilde«, ki normalno niso bile prepovedane s kartelnim zakonom. Tipičen primer tega je znameniti kartel premoga v New-castle-Tyneu. Ta kartel so ustanovili že na koncu 15. stoletja bogati lastniki rudnikov v okraju Nevvcastle. Prvotno je šlo le za dejansko trgovsko združenje proizvajalcev premoga in trgovcev, ki so izključili medsebojno konkurenco ter skupno vodili posle pod imenom »Nevvcastle Fraternitas«. Udeleženci niso nikdar priznavali svoji družbi značaj kartela, temveč so jo označevali kot bratsko združenje oseb, ki so imele iste interese. Takšna oblika je bila v tistih časih popolnoma razumljiva. Karteli so bili osovraženi od javnega mnenja, a tudi od zakonodaje, do-čim je bila ideja bratstva vedno priljubljena kot ideal etične krščanske ekonomije ter človeške vzajemnosti.
Ta tipični primer puritanske
anglosaške mentalitete zasluži, da se zapiše. Poleg tega nista niti ime bratstva, niti njegova oblika ovirala to združenje pri dosezapju njegovih monopolskih ciljev. Ko so na vse zadnje previsoke cene povzročile nejevoljo ljudstva ter se je pokazalo proti bratskemu kartelu v Nevvcastleu nezadovoljstvo tudi v parlamentu, tedaj je dobil ofieialno dovoljenje za poslovanje pod videzom »ghilde«. Kraljica Elizabeta je potrdila dne 22. marca 1600. proti plačilu sorazmerno zelo visoke takse od tone prodanega premoga ustanovitev te »ghilde« ter ji dala izključno pravico za prodajo premoga ladjam. V obliki »ghilde« je bil torej kartel zakonito zaščiten proti konkurenci. Nekoliko »outsiderjev« je bilo popolnoma nezaščitenih, ker so mogli izvažati premog samo s pomočjo »ghilde«. Notranja konkurenca članov pa je bila preprečena z dogovorom, s katerim je bila za vsakega člana natančno določena količina premoga za prodajo v določenem roku. Poleg tega pa je ta dogovor predpisoval tudi enotno ceno za premog.
Javno mnenje ni več smatralo
ANT. KRISPER COL ONI A K E
VERLiC JOSIP, LlUBLISrta
T Y K Š E V A C. 31 — H L E1 W E I S O V A C. 56 Veletrgovina kolonialne in Špecerijske rob©
V e 1 e p r a fc a r n a kave / Mlini za dišave Telefon Int erurban iig&j / Brzojavni naslov: Verlič LHibljana / Ustanovljeno leta lfi34
POSLOVNA HIŠA IN SKiADIŠCA Direktni uvoi kave, Čaja, južnega sadja, dišav in vsega drugega koloi ialuega blaga. Zaloga špirita, žganja in vseh mineralnih voda. ločna postrežba / Ceniki na razpolago
P
!
!
Kakšna bo bilanca
Ce sl prodal mnogo
„Pekatet“ in ..JaJnirV',
bo to mnogo pripomoglo k dobremu uspehu. Konzum tega blaga raste od leta do leta. Izkoristi ga!
Davčni svetovalec
Na ninogs vprašanja glede davčnih prijav v mesecu januarju dajem« naslednja pojasnila:
Rok Za vložitev prijav zii odmero davka na rente za davčno leto 1939.
V smislu razpisa davčnega oddelka min. za finance v Beogradu z dne 2. decembra 1998 št. 82149/1II —19118 se morajo vložiti prijave za odmero davka na rente za davčno 'eto 1989 v času od
1, do 31. januarja 1939.
V smislu določil čl. 4. zakona o' neposrednih davkih sinejo davčni zavezanci — dokler teče rok — t. j. do vštetega 31. januarja 1939 prositi v posebno tehtnih primerih pristojno davčno upravo, da jim rok za vložitev podaljša.
Vsi oni, ki bi ne vložili davčne prijave v določenem roku, Ivo do morali v smislu čl. 137 zakona o neposrednih davkih poleg osnov-negu in dopolnilnega davka, plačati kot kazen 3% oz. 10% osnovnega davka, na kar izrečno opozarjamo.
(- Fin. zbornik št. .10 z dne to. decembra 1938.)
lislužbenskj davek.
A) Prijava sliižbodajalra; Vsi
delodajalci, ki zaposlujejo mesečno povprečno nad 20 zaposlencev, se opozarjajo, da morajo po določilih čl. 100 pravilnika k zakonu o nep. davkih prijaviti do 25. januarja 1939. pristojni davčni upravi sedež obrata in točen naslov, da jih vpiše v knjigo delodajalcev.
Za vsakega delodajalca, ki se ni prjjavil do tega roka, se mora uporabiti kazen po čl. 138 zale. o neposrednih davkih v višini od 50 do 000 din.
Poleg kazni morajo taki delodajalci do konca 1. četrtletja pobirati davek v ..znamkah, namesto da bi ga smeli odvajati v gotovini, kar jim je dovoljeno šele v začetku naslednjega četrtletja dalje.
It) Kontrola davčnih knjižic: Vsi delodajalci, ki morajo po določilih čl. 100 zak. o neposrednih davkih plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah, se opozarjajo, da morajo v smislu razpisa ministrstva za finance v Beogradu z dne 14. januarja 193,3, št. 3981/111. Mo konca januarja 1939. predložiti pristojni davčni »pravi v pregled knjižice za usllizbonski davek radi ugotovitve, če so uslužbenski davek pravilno in redno plačevali. V nasprotnem primeru imajo v smislu določil čl. 139 omenjenega zakona pričakovati, da se jim naloži denarna globa od din 20’— do din 500—.
Iz davčne knjižice mora biti razvidno: plača uslužbencev v letu
ta dogovor kot kartel in zločinski monojKd, temveč kot »ghildo«, ki je veljala kot idealna oblika industrije in organizirane trgovine ter kot ustanovo, ki jo je preveval altruizem in ki je bila polna bratske ljubezni do bližnjika v vroči želji, da obvaruje siromaka pred bogatašem.
Ko pa je ta kartel kljub svoji puritanski zunanjosti na nezaslišan način dvignil cene premogu za več ko 100 %, je prišlo v parlamentu do ostrega napada na kartel. Toda tudi sedaj je vzela krona, ki ni hotela izgubiti svoje zagotovljene materialne koristi, kartel krepko v zaščito. Šele leta 1679. so bili odpravljeni privilegiji kartela, toda kartel sam je obstajal še nadalje.
I,. 1623. je izdal kralj Jakob I. nov zakon proti kartelom in monopolom. Ta zakon je znova določal, da so neveljavni vsi dogovori, s katerimi bi se mogel doseči monopol eue osebe ali enega industrijskega podjetja. To pa ni veljalo za koncesije, ki so bile dane s posebnimi kraljevskimi pismi.
(Dalje prihodnjič.)
1938, uslužbenski davek in 1% izredni doprinos. Že polhe davčne knjižice mora delodajalec oddati pristojni davčni upravi in si nabavili nove, Delodajalec mora voditi davčno knjižico za vsakega uslužbenca, tudi če ta ni Zavezan u-luž-benskelnu davku.
(J) Plačilu davka za hišna služinčad; Vse p. t. delodajalce opo-
kot največjega odjemalca. Končno pa se je posrečilo ta spor ugodno rešiti. Računa se, da bodo tudi ostale države sledile zgledu Anglije in se prilagodile novim pogojem. Tako bo uveljavljeno tudi v odnosu med državami Prednje Azije in dosedanjimi evropskimi dobaviteljicami načelo do ut des (dam, da daš) kot posledica večje industrializacije teh dežel in ostre tekme med starimi gospodarji samimi na teh tržiščih. Kat glavna odjemalka si bo Anglija lahko umetno zagotovila odločilno mesto v vseh monokiilturnih deželah Srednje Azije, kar ji je bilo po poti svobodne konkurence že skoraj onemogočeno.
Angleško - egipčanska pogajanja so dejansko pristanek na knntin-gentni sistem. Uvoz angleških izdelkov v Kgipt se bo ravnal po liombažnih odjemih Anglije. Podrobnosti sistema še niso ugotovljene in bodo precej zapletene. Zato se naglaša, da je sedanji sporazum le prehoden kompromis, ki sloni na zvezi surovine z njenimi izdelki, pri reeksportu pa bo za te angleške izdelke dovoljena znižba 100%ne carine.
Problem te carine je nastal že leta 1981., ko je preplavilo Egipt japonsko bombažno blago in spravilo laneashireske industrijce iz flegme. Takrat sproženi padec angleškega uvoza je dosegel v dveh letih po 50%, hkrati ko se je uvoz japonskih izdelkov povečal od 1,595.000 na 2,152.000 šterlingov. Treba je bilo čakati štiri leta, da se je Anglija zbrala in nastopila odločno proti tej nevarnosti in šele leta 1935. je bila povabljena v Anglijo egipčanska misija z nalogo, da se pogaja o ustavitvi japonske invazije. Japonsko blago je že doseglo do polovice angleški uvoz. Uvedena je bila nato carina na japonsko blago in uvoz tega blaga je naglo padel za 40%, angleškega blaga pa narasel za 14%. Uspeh pa je bil samo polovičen, ker sta vskočili namesto japonske zdaj nemška in italijanska industrija.
Sreče in uspeha polno leto 1939 želi svojim cenj. odjemalcem ter se priporoča za nadaljnja cenjena naročila
„flSfl“ m masažo
Samoprodaja za dravsko banovino
Celie
za r jamo, da morajo plačati do 31. januarja I. I. uslužbenski davek v iznosu din 50'— za vsako osebo pri pristojni, davčni upravi. Obenem z državnim davkom morajo plačati tudi 1% banovinsko davščino za bednostni sklad v iznosu din 25*—. Ta se plača hkrati z gori omenjenim davkom v banovinskih kolkih.
čanska vlada zvišala carino na bombažne izdelke za 100%. V prvih osmih mesecih je padel uvoz teh izdelkov od 2,272.757 na 1,318.363 šterlingov. Prizadete so bile posebno Anglija, Japonska in Italija. Toda Anglija je imela pravico, da zahteva zase izjemo, ker je kupila n. pr. v letu 1987. za 11 milijonov šterlingov bombaža, medtem ko je uvozila izdelkov nazaj le.za 1,140.000 šterlingov. In čeprav ima Egipt dosti skrbi z zaposlitvijo lastne, zelo narasle tekstilne industrije, je le zmagal končno angleški pritisk. (Egipt je pridelal 600,000 kg niti in 3 milijone 250.000 m2 tkanin v letu 1910., letos pa že 24 milijonov kilogramov in 90 milijonov m2 teh dveh kategorij blaga v lastnih predilnicah.)
Dobave - licitacije
Komanda podvodnega orožja v Kumboru sprejema do 31. januarja ponudbe za dobavo vesel, do 5. februarja ponudbe za dobavo kompresorja, do 10. februarja pa ponudbe za dobavo obročev za zavore, poklopčev, kavčukastih blazin ln raznega drugega orodja.
LICITACIJE
Dne 16. januarja bo pri Upravi zavoda »Sarajevo« v Sarajevu licitacija za dobavo 16.500 m konop-nenih trakov (gurtne kudeljne).
Pri Upravi Zavoda »Obiličevo«, Kruševac-Obiličevo bo dne 10. januarja licitacija za dobavo jeklenih steklenic za komprimirani »kiseo-nik«, dne 11. januarja pa licitacija za dobavo žarnic, signalnih žarnic, raznih žic itd.
Dne 16. januarja bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za nabavo kovinskega materiala, dne 7. februarja pa licitacija za dobavo verig.
Pri Štabu zrakoplovstva vojske in mornarice v Zemunu bo dne 20. januarja ofertna licitacija za nabavo vagonskih zastorov.
Pri Upravi Vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo dne 21. januarja licitacija za dobavo raznega kartona ter bakrene in nikljeve soli, dne 23. januarja pa licitacija za dobavo trakov in električnih aparatov (»električne mačke«).
Trgovci! Visok zaslužek!
V Vašem lastnem interesu je, da v Vaši trgovini forsirate prodajo „AGA“ za masažo s smrekovim ekstraktom. — Nudim Vam najvišji mogoči zaslužek in posebna novoletna darila
Zahtevajte cenik!
„AGA“ za masažo
Samoprodaja za dravsko banovino
Dolinšek Vitomir
Pri Centralni direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu bo
24. januarja licitacija za dobavo jeklenih vrvi.
Pri Upravi policije v Zagrebu so razpisane naslednje licitacije: dne 24. januarja za dobavo 200 paradnih hlač, dne 25. januarja za dobavo 50 čepic, 35 bluz in 60 pletenic (pletenih trakov), dne 26. januarja pa za dobavo 40 dežnih plaščev, vse za policijsko uniformo.
(Predmetni oglasi so interesentom v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.)
Doma in po svetu
Zunanji minister grof Ciano obišče v kratkem Beograd, da se
utrdi trikot Italija-Jugoslavija-Madžarska, kakor piše dobro informirani časnikar Mario Nordio.
Ljubljanski župan dr. Adlešič je v spremstvu obč. svetnikov dr. Steleta in prof. Dermastije obiskal v soboto pesnika Otona Župančiča ter mu izročil krasno izdelano diplomo častnega meščanstva Ljubljane, kateri je bilo še dodano bronasto častno darilo, ki predstavlja zmaja iz ljubljanskega grba na stebričastem stolpu. Oboje je bilo izdelano po osnutku prof. Plečnika, zmaj pa je umetnina kiparja Pengova. Lepa počastitev največjega slovenskega pesnika dela Ljubljani čast!
V Beograd je prišel poslanec dr. Šutej kot zastopnik bivše HSS ter se sestal z voditelji srbske združene opozicije.
Delo glavnega volivnega odbora bo končano najkasneje do 8. januarja, ko izroči odbor svoje poročilo z vsem volivnim materialom narodni skupščini.
Prometnemu ministru dr. Spahu je izročil italijanski poslanik na našem dvoru Mario Indelli veliki križec italijanske zvezde, s katerim redom ga je odlikoval italijanski kralj.
Proračunski oddelek finančnega ministrstva bo odpravljen ter bo v bodoče le odsek oddelka za drz. računovodstvo.
Trgovinska zbornica v Zagrebu je znova predlagala prometnemu ministrstvu, da se veljavnost nedeljskih voznih kart podaljša tudi za soboto in ponedeljek, če je ta dan cerkveni praznik. Ta zahteva je več ko utemeljena, ker baš v takih dneh, ko sta skupaj dva prosta dneva, ljudje največ potujejo. Zato upamo, da bo prometni minister temu predlogu zbornice ustregel.
Volitve v beograjsko trgovinsko zbornico bodo dne 26. februarja. So to le nadomestne volitve za svetnike, ki izpadejo iz zborničnega sveta.
V trgovinskem ministrstvu se
pripravlja uredba o reorganizaciji trgovinskega ministrstva. Po novi uredbi bi se ustanovil poseben zavod za pospeševanje turizma.^
Volitve delavskih in nameščen-skih zaupnikov so z odlokom ministra za soc. politiko odgodene na februar 1939.
Protituberkulozni dispanzer ter Zdravstveni dom sta bila pred kratkim otvorjena v Slovenjem Gradcu.
Kavarna »Ruski car« v Beogradu se je spremenila v delniško družbo z osnovno glavnico 500.000 din, ki je razdeljena na 500 delnic po 1000 dinarjev.
Na londonskem festivalu narodnih plesov, ki bo od 6. do 8. januarja pod pokroviteljstvom britanske kraljice Matere, se bodo predvajali tudi južno-srbljanski plesi, imenovani »rusalije«.
Grški kralj Jurij se je po daljšem bivanju v tujini, zlasti v Angliji, vrnil v Atene.
Tajno tiskarno v neki jami na Vitoš planini je odkrila bolgarska
policija. Tu so se tiskale ilegalne iRadničke novine«.
»Klub optimistov« se je ustanovil v Pragi. Njegova glavna naloga je, da širi vero v boljšo bodočnost češko-slovaške države.
Pričakovana amnestija za politične prestopke in zločine ni bila v Avstriji za božične praznike razglašena.
Častni konzul Bolivije, čila in Ekvadorja g. Morpurgo je bil v Trstu ubit ter izropan. Policija je storilce izsledila ter našla pri njih še večino ugrabljenega denarja.
Znani fašistični poslanec Fari-nacci pripoveduje v svojem »Re-gime Fascista, da je bil v Džibu-tiju, kjer je nastopal kot italijanski emigrant in nasprotnik fašistov. Kot tak da je imel lahek dostop v vse kroge fašističnih nasprotnikov ter je mogel zvedeti za vse njih načrte. Farinacci pripoveduje nadalje, da se iz Džibutija zelo veliko orožja vtihotaplja v Etiopijo, da so tudi številne črne borze ter da je tihotapstvo z devizami silno razvito. »Džibuti je kača na prsih Etiopije, id jo je treba na vsak način uničiti.« Tako zaključuje Farinacci svoja izvajanja. •-
Švicarski zvezni svet je odkazal parlamentu predlog' za dovolitev novih kreditov za oboroževanje v skupni višini 350 milijonov šv. frankov.
V vzhodni Galiciji bodo v kratkem volitve v samoupravna telesa.
Ukrajinci so razvili živahno agitacijo, da bi se udeležili volitev prav vsi Ukrajinci in strnjeno glasovali za ukrajinske kandidate. Zaradi te agitacije so začele poljske oblasti zelo ostro nastopati proti Ukrajincem ter je bilo veliko število njih aretiranih, mnogo pa tudi že strogo obsojenih, nekateri kar na večletno ječo.
»Berliner Tageblatt«, ki ga je
ustanovil 1. 1871. Mosse in ki je dosegel po vojni naklado pol milijona izvodov, bo prenehal, ker je padla njegova naklada na nekaj čez 50.000 izvodov.
Mariborski živinski sejem
Nil sejem dne 27. decembra je bilo pripeljanih 5 konj, 5 bikov, 60 volov, 115 krav in 14 telic, skupaj 199 komadov. Cene so bile te: debeli voli 4'25—5, poldebeli 3 25 do 4-25, plemenski voli 4—5 50, biki za klanje 3—4-50, klavne krave debele 3—4-50, plemenske krave 3—4-50, krave klobasarice 2 25 do 3-—, molzne krave 3'50—4'75, breje krave 3'50—4, mlada živina 4—5, telice 5—6 din kg žive teže. Prodanih je bilo 52 komadov.
Mesne cene so v Mariboru te: volovsko meso I. vrste 10—12, II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10—14, II. vrste 8—10, svinjsko svežo meso 12—14 din kg.
Sejmi
1. januarja: v Trbovljah.
2. januarja: pri Sv. Jpcfju P''i Ce-liju-okolica, v Merski Soboti, Novem mestu, Ribnici, št. Vidu pri Stični, Radohovi vasi, Ormožu.
3. januarja: v Dol. Logatcu, Ormožu, Ptuju, Dol. Lendavi.
4. januarja: v Krškem, Domžalah, Celju, Ptuju, Trbovljah.
5. januarja: v Črnomlju, Mokronogu, Slov. Konjicah, Turnišču.
G. ijanuarja: v Mariboru.
7. januarja: v Šmartnem pri Litiji, Brežicah, Celju, Trbovljah. Križevcih okr. M. Sobota,
Spori za egiptovski bombaž	i
Stoodstotno zvišanje carine za uvoz bombažnih izdelkov v Egipt je izzvalo hud diplomatski boj, ki so ga povečale zahteve Lancashira
Anglija je poslala lansko zimo v Egipt novo komisijo. Preden pa je ta utegnila kaj doseči, je egip-
Srečno in veselo novo leto 1939
žele naslednje tvrdke:
Gostilna
figovec-
Franc Hočevar
L j ubljana
Seelno novo teto. 1939
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
tvrdka
J. ROZMAN
Ljubljana, Sv. Petra 83
Tel. 27-66
PRISTNE KRANJSKE KLOBASE
Peter Slepič
Lastnik Mirko Stepič
restavracija in veletrgovina z vinom
Ljubljana
Tržna ulica
G
erbec Franjo
špecerija
LJUBLJANA
Gosposvetska c. 13
Srečno in veselo
NOVO LETO želi kavarna
VROPA
LJUBLJANA
J. VILHAR
urar in Iriio-
v.:c i ilatni-
no in optičnimi predmet«
Ljubljana, Sv. Petra c. 36
Kolinska tovarna
hranil d. d.
i/ Mfu&CfOM
Srečno novo leto 1939
f I MARTIN
AHKOTA
Rokavice • Nogavice • Trikotaža • Pletenine
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA 10
Anton Merhar
trgovina z usnjem in prodaja letnih izdelkov
Ljubljana, Sv. Petra 22
jCeUacna
dr. G. Ficcoli
- J^uMifOna
naspcoti MebotiZnika'
JOeopotd
B&Uac
trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami
yJ.JUBI.JANA VII., Jernejeva cesta 18
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1939 ŽELI VSEM SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM
Osvald Dobeic
veletrg. galanterije in pletenin
Ljubljana, Pred Škofijo št. 15
Veletrgovina žganja
EMERIK
LJUBLJANA VII
MODNA TRGOVINA
T.Eger
LJUBLJANA
SV. PETRA CESTA 2
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1939
ČRKOSLIKAR LJUBLJANA, BREG 6
NAT. GERBER
KONGRESNI TRG ŠTEV. 4
ob novem stopnišču konec Wolfove ulice
TRGOVINA S ŠOLSKIMI IN PISARNIŠKIM POTREBŠČINAMI TER PAPIRJEM
USTANOVLJENO LETA 1337
*
ANTON BARTOL
LJUBLJANA
TYRŠEVA (DUNAJSKA) C. 46
Priporoča cerij. damam in gospodom krasne, ravno dospele novosti modnih predmetov v veliki izbiri po zelo ugodnih cenah
OGLEJTE SI NAŠE IZLOŽBE
Premog, drva, oglje navadno in .special*
dostavlja na dom
Moško perilo po najnižjih tovarniških cenah. Ugoden nakup za trgovce * podeželja „kREkO“ Ljubljana Tavžnrieva i»l. 3
Specialna trgovina s finim možkim perilom
□
o
LEOPOLD
MAHER
preje MELA
CENE SOLiDNE I
LJUBLJANA — Tyrševa cesta B
Vum nudi vedno veliko izbiro izgotovljenega moškega perila in drugih modnih novosti. Perilo izdeluje tudi po meri. Kroti bezhibnil — Kvalitetno blagot
Srečno in veselo NOVO LETO 1939 želi vsem cenjenim ODJEMALCEM
■ ■ ■
Mirko Krašnja
Ljubljana, Frančiškanska 1
Trgovcj in gospodarski ljudje!
Poročajte redno o vseh važnejših gospodarskih dogodkih svojega kraja »Trgovskemu listu«. Zlasti pa ne pozabite poročati o vseli ovirah, ki omejujejo našo domačo in zunanjo trgovino.
Cvetličarna
Korsika-Svete
iiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiuiiititiiiiiiiiiniiii
Ljubljana, Miklošičeva cesta
v palači Okrožnega urada
Manufaktura
B. ttleUta
Ljubljana, Kolodvorska ulica 26
a
JUGOSLAVIJA"
na\vežia domala dekliška <za-vatovaina dcožfra aavocuie: življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, toio, avtomobile in živino
LASTNE PALAČE IN ZGRADBE v Ljubljani, 11 Pojasnila daje ravnatelj s t v o za dravsko ba-Alcksandrova cesta 11 in Gosposvetska cesta 4, na- II novino v Ljubljani, Tyrševa cesta 15 (telefon 25-71) dalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu II in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva
Srečno Novo leto želi
vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se tudi za nadalje priporoča
Bizjak Boris
Ljubljana
Pražakova ulica št. 12
urar
Vesele božične praznike in Novo leto!
Tiskarna
FRANJO JEREB UublianaVII,
Celovška cesta štev. 14 'lelefon 35-52
Dr.	A.Kanskv
KEMIČNA TVORN1CA KEMIJA-FIZIK A-MEDICINA -HlOIJENA
Uubliana
Krekov trg 7
Brzojavni naslov: Bterkan.ky l.jubljaua Telefon 20-88
KR. DVORNI OOBAVITEU
dco^ecifa
GREGORIČ
Ljubljana
VzesecMva 5
Scecno if* usekov potna not/o teto 1939
ZELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM
MEPIČ-ZANKL
Tovarne olja, iakov, barv, škroba: LJuBLJAHfl, MEDVODE, DOMŽALE
„$tocUoti
£\uWva*ta,
komenskega 30. 7etef. 34-38
trgovska družba za nakup in prodajo deželnih pridelkov in mlevskih proizvodov z o. z.
želi vsem trgovskim prijateljem zdravo in uspeha polno Novo leto!
VSRM SVOJIM CENJENIM NAROČNIKOM IN ODJEMALCEM ŽELI SREČNO IN USPEŠNO
TISKARNA MERKUR P.P.
Ljubljana, Gregorčičeva ulica št. 23 — Telefon št. 25-52
Sreni
o in veselo novo leto 1939 želi
Cvrinsko oosredniiki in spedicijski bureau
99
Podruinice:
Maribor, Jesenice, Rakek
GROM
Ljubljana,
Masarvkova cesta 14
(Palača Grafika)
H
Srečno Novo leto 2eli vsem svojim naročnikom
In se priporoča
gradbeno podjetje In tehnična pisarna
Miroslav ZUPAN
mestni stavbenik
LJUBLJANA
Vošnjakova ulica 6
TELEFON STEV. 27-81 USTANOVLJENO L. 1899
FRANC GOLOB
specialna trgovina gospodinjskih predmetov
LJUBLJANA, Wolfova ulica
Ogled zaloge pove vse
Jedilno orodje — Kuhinjska posoda — Specialna kuhinjska posoda za hotele, gostilne in zavode — Opremo za neveste Kuhalni aparati — Štedilniki
f v •	želi svobm cenj. odjemalcem in >-e priporoča
5eecp*4 ih
Manufaktura - Konfekcl|a
doi/otina leto- n	r-*	i	i
19391 Dra9° Schwab
*	*	Ljubljana, Aleksandrova c. 7
Srečno in uspešno novo leto 1939 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Ivan Zupančič
iidelov. telj metel Ljubljana, Kersnikova ulita 3
Srečno in veselo Novo leto želi Pavel Strgulec
izdelovanje žičnih posteljnih vlog in železnih postelj
Ljubljana, Gosposvetska (.13
Srečno in veselo novo leto 1939
I.NIKIIS
Ustanovljeno 1.1839. LIMBIUIIA, MESTU IRG 15
D E Z M E K S
NA DROBNOI NA DEBEL O!
T/la{stacc[sa dajala ti/cdka
pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
Cene zmerne Za delo jamčim
IVAN BRICELJ
Liubhana, Tyrševa cesta 15
(dvoiitte kavarne Evrope) • Telefon šiev. 33 07
H. WaFbine&
Ljubljana, Miklošičeva 4, nasproti frančiškanske cerkve
Klavirji, violine, kitare in druga glasbila od šolskih do prvovrstnih inštrumentov, strune in vse potreb5čine v veliki izbiri. HOHNER harmonika za vsakogar
Danes že povsod dobite lepe, dobre tn poceni z mske suknje in obleke. Dobite pa tudi še boljše, 'loda oblačila
„TIVAR"
presegajo danes vse v kvaliteti, izdelavi in nizki ceni Največja tn najbolj sortirana zaloga:
ANTON BRUMEC
Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti Glavne pošte T IVA 11 obleke za vsakogar, ob vsaki priliki!
Avtopodjetje Peregrin
Bratje RODE
KAMNIK, telef. 24 LJUBLJANA, tel. 35-11
Avtobusi in tovorni avtomobili za vožnio vedno na razpolago
Širite »Trgovski listu!
I7ACI Alf MillC kirumičnega orodla, ortopeditnih aparatov, umetnh udov. trebui-lEUELUVHNJE nih In kitnih pasov, vložkov za ploska noge, ravnodržalcev i t d. PRIPRAVE za zdravilstvo la stralbo bolnikov / BRUŠENJE / NIK LIM N J E / BAKRENIE
G. BESEDNIK IN DRUG
LJUBLJANA, Prešernova ul. S / Telefon 24-39
£7led.
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA 5
priporoča bogato zalogo platna, Sifonov, namiznih garnitur, brisač, robcev in trikotaže Velika izbira nogavic — Opreme za neveste
WUUt\ska	tiskovna
frančiškanska ulica Št. 6
Telefon št. 23-12, je najtnoderneje urejeno podjetje te stroke. Izvršuje vsa tiskarska dela, od najpreprostejšega do najmodernejšega Izvršuje enobarvni ali večbarvni tisk. Tiska knjige, brošure, časopise, revije, račune, etikeie, vabila, letake in vsakovrstne tiskovine
• V njeni KNJIGARNI, telef. št. 33-97, dobite vse pisarniške in šolske potrebščine, šolske, leposlovne in znanstvene knjige
• Ima lastno tvornico šolskih zvezkov
• V svoji KNJIGOVEZNICI izvršuje vezavo knjig in brošur, v mjpreprostejši pa tudi v najfinejši izdelavi
• Ima lastno tvornieo za izdelovanje diazoamonijakovega papirja „Jasnit“ za kopiranje načrtov in skic
• Ima tudi svojo kopirnico, kjer se kopirajo načrti in skice najhitreje in takoj
FraniiSka in Ivan
JAVORNIK
mesar m delikatesa LJUBLJANA, Domobranska 7
PODRUŽNICE: liHm ul.es Mn*' O Stoj tlea: Šolski drevored Do.onl*»a s**13 Sie»- 49 Miklošičeva c. 17 (Vzajemna palata) Rimska cesta i ev. 40
Telefon 3703 In 3157
SREČNO NOVO LETO 1939 ŽELI
F. LUKIČ,	LJU
STRITARJEVA ULICA 9
Konfekcijska in modna trgovina
IVAN JELAČIN - LJUBLJANA
veletrgovina s kolonialnim in špecerijskim blagom želivsvojim gg* °/lfem“ ™ sczcno novo teio 1939
Vsem svojim cenjenim odjemalcem vošči in želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO in se toplo priporoča za obilen poset tvrdka
F. IM. SCHIMIT, Ljublf ana
Pred Škofijo 2 Lingarjeva 4 Stritarjeva ul. f
Ivan Kregar
izdelovanje vseh kovinskih predmetov in kromiranje
Ljubljana, Zrinjskega c. 3
Srečno in veselo novo leto
1939
iugosfov. društvo
GUNA ENGLEBERTI
| LJUBLJANA, Tavčarjeva ulica 7
o. o.
TELEFON
35-11
NARIBOR. Trg Svobode 8 - Kopališka 2 CELJE, Razlagova ulica 3
Mlinsko-tehnične potrebščine
NUNSKA SITA • GONILNA JERMENA • NUNSKI STROJI • NUNSKI KAMNI VSEH VRST
BRCAR A C0.9 LJUBLJANA
KOLODVORSKA ULICA 35	Telefon	27-25
A.GASTRAUN
IZDELOVALNICA DEŽNIKOV IN SONČNIKOV (lastni izdelki)
LJUBLJANA
Prešernova ulica štev. 42
Modna trgovina za gospode
G. ČADEŽ
Ljubljana
Stritarjeva — Mestni trg
Tovarniška zaloga
Zastopstva
LJUBLJANO, HiklošiEeva 30
Telefon 44-42 Čokolada „Grii“	Pecivo	„Koestlin“
LA NATIONALE
Akcijska diuiba za Življenjsko zavarovanje # Zavarovalni druika proti polam in eksolociji
F1LIJALA V ZAGREBU
Ustanovljeno v Parizu
SETA 1820
Glavnica 30,000.000'— francoskih frankov
ZETA 1SSO
Glavnica 75,000.000'— francoskih frankov „
Fondi: 1.500,000.000'— francoskih frankov
Ček. račun za življenje St. 39.652 Naslov za brzojavke: LANATIONAI.E Telefon St. 86-41 Cek. račun za požar St. 39.653
Glavno zastopstvo za dravsko banovino:
Predstavnik: A. M. Friedrich, Ljubljana, Tyrševa cesta la — Telefon 47-58
Automoutaža d. d.
LJUBLJANA - Pražakova 13 m Telefon Stev. 30-14 TOVARNA: Kamniška ul. 25 ** Telefon štev. 30-47
Izdelovanje patentiranih jeklenih karoserij za avtobuse. Prodaja Magirus-Deutz Diesel tovornih avtomobilov za vse svrhe ter kompletnih avtobusov
ŠALAMUN t LAMPE manufaktura na debelo	Obilo sreče v Novem lefu želilo vsem svojim cenjenim gostom IMAJCEN-ovi Kolodvorska restavracija in kavarna Bežigrad Ljubljana gl. kolodvor	Prijetna nam je dolžnost, da se Vam za dosedanjo naklonjenost najlepše zahvalimo. Istočasno Vam želimo veliko uspeha in sreče v NOVEM LETU in se za v bodoče najtopleje priporočamo.
Telefon štev. 37 89 LJUBLJANA Frančiškanska ul. 4		
		JOS. Zalta & Uo., Ljubljana
SLOVE NI A TDANSDODT Ljubljana, Miklošičeva c. • Jugoslavija BB v A Brzojavni naslov: Sloveniatransnort-Telefon 27-18,		
. .. . . x .			. EKSPOZITURE: JESENICE, RAKEK. MARIBOR, SUSAK * spediciisko in transportno POdiGtiC Zastopstva in korespondenti v vseh iminšlriisklli Ir trgovskih cen rife tu- in inozemstva		
Scecno in vcsdo novo. Uto 1939
JOS. ŠUMI nasl. D. & e. Hribar
iovocna fonfonov in peciva v J^uMiani, (jeadiSte
TOTRA
tovarna irakov, družba as o sz. v jj|ut»ifaoi
Izdeluje trakove za čevlje, vrvice za ribiče, pramena i. t. d.
Krcdifai	zavod	zaIvoovincf in industrije
fijubljctna, Prešernova	50
Telefon: 37-81, 37-82, 37-83, 37-84 — Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana Obresfovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo. — Safe-deposits i.t.d.
manufakturnavefetrgovina
F. HREHORIC, UUBUAHA
TVRSEVA CESTA 28
prečne /n veselo novo lete 1939
A. ROJINA
Stavbno in umetno mizarstvo LJUBLJANA, Slomškova ul. 16
Telefon Stev. 2480 - Poštnega čekov, urada
Steklo porcelan keramika
kristal
Scecna Ut i/esdo mi/o. teto 1939
Avgust Agnola
Ljubljana
Tyr5eva cesta it. 10 Talafon 24 78
Kompletne opreme za kavarne, restavracije, gostilne in za gospodinjstva
Stavbeno in umetno steklarstvo
ŠPECERIJA DELIKATESE
ZAJTRKOVALNICA
Ljubljana, Miklošičeva cesta 28
. v j .
Rudolf Deržaj
trgovina z žagami, iermenl in tehničnim materialom
Ljubljana, Kolodvorska ul. 28
račun Stev. 11.638
Patentirana smuška okna sistema „Nikolaus“ Vrteča se vrata
Srežno Novo leto želi vsem poslovnim priiateliem
Brata	Moskovic,Ljubljana
Ustanovljeno 1888
Priporoča svojo veliko zalogo spodnjega in gornjega usnja po najnižjih dnevnih cenah. — Vse strojarske maščobe, fišfran in degras kakor strojila (ekstrakti) ter usnjarske kemikalije vedno na zalogi
E
I-
E
F
O
N
25-15
Glavno zastopstvo in skladitfe
E. ROŠU, Ljubljana
Tvrdka osnovana 1873
IVAN KRIVIC
Šoeceriisko, kolonialno in materialno blago
LiubHana
Frančiškanska ulica štev. 10 — Telefon 39-15
Fr. P. Zajec
diplomiran optik
Ljubljana Aleksandrova c. 4
Prehod Nebotičnika
pletilni stco{i
najnovejše konstrukcije, poznano kvalitetno delo
Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov
Vložki
za čevlje
SETA - IVAN SEUNIG
TACEN-ST. VID
Adol$ TuUc w AfaMiaMt.
tiiasactfUot/a cesta št. 19 - Telefon št. ##-54
ULIIDI!/ IflCCFD - tovarna kos HtNIUlV mULSU in srpov . . .
Sv. Lovrenc na Pohorju
Zastopstvo za dravsko banovino
LOJZE HOČEVAR, LJUBLJANA, Beethovnova H/l.
JUe Rac
JU
fcadišce 10
m
Telefon Z2-6&
TRGOVCI!
Damske in otroške predpasnike od navadnih do najfinejših kva-litet izdeluje na veliko tvrdka
F. I.	GO
LJUBLJANA. Sv.	39
Izvrsten kroj, lepi vzorčil Zahtevajte ponudbe!
Za nabavo vagonskih pošiljk moke, pšenice, koruze, zelja, ovsa i. t. d. se obrnite na tvrdko
BREGAR & KREK
Telefon 3675 — Brzojav: Zitopromet Palača Vzajemne zavarovalnice
Liubliana, Miklošiieva 19
Prva in najvažnejša naloga vseh trgovskih združenj v novem letu mora biti, da pridobe čim več novih naročnikov za svoje edino stanovsko glasilo — za »Trgovski list«
UtiMM
MukU utica 3
uspešno novo leto
1939
gosposka ulica 4 TcanUšUanska 3
Parne in kadnc> kopališče pr^5jcntt
je odprto vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 7.30 do 18.30. — Val, ki trpite na kurjih očesih pridite, da Vam jih s koreninico fn brez bolečin odstranimo. Takoj Vam bo odleglo in zopet boste prijetno razpoloženi za vsako delo. Lep« in liste sobe u tujce, cena od 20 do 30 din.
Vbod FranMkanska ulica it 3
SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1939
ZELI VSEM SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM
ANI. KRISPER
LJUBLJANA
MESTNI TRG 28
ITAKLO B- TOBIR. ŠT. VID nad UublJano
Telefon 734 — Detajlna prodaja: kontna postaja cestne ieleznice
Nudi Vam: medicinsko steklo, stavbno steklo in znane kozarce za vkuhavanje sadja znamke „Fruta“, tehnično steklo, kakor akumulatorje in drugo! Zahtevajte ponudbo! Generalno zastopstvo	m	f	w	■	*	■ ■ *	..	.	*	-
za Jugoslavijo tvrdke Akc.spol. Prvin ceika iklarna, Kyjov C.S.R.
Vojnovič & C>e.
LJ U BL JANA — VIČ
želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
srečno in usoeSno Novo leto
iKno^o- usptUa i/ Idu
1939!
Pctiik in drug, dr. z o.z., Ljubljana
. sadni soki, esence
S. J. Rozman
trgovina z mešanim blagom
Št. Vid nad Ljubljano
Telefon 702
Zastopstvo ..Michelin" gume Bencin M o b i I o i I Service
Pranje, mazanje avtomobilov Pneu- kontrola
Vse z najmodernejšimi aparati
RUDOLF ZALOKER
tovarna diaslada, slada In kvasa ter tovarna kisika
LJUBLJANA - VIČ
želi sVojlm cenjenim odjemalcem prav uspešno NOVO LETO!
Srečno in veselo Novo leto!
Knjigoveznica, kartonažna in galanterijska delavnica
STANE OGRINC. LJUBLJANA
BREG Stev. 1 Telefon 49 64
Izvršuje vsa v to stroko spaduioča dela točno in solidno. Cene zmerne! IZDELOVANIE VSEH VRST KOLEDARJEV
StZCnO-
Vloi/o- že,'.vsem cei|i- odjemalcem
Uta
in konsumentom našega piva, špirita in kvasa
: Pivovarna »UNION« d. d., Ljubljana
Stanovanjske in trgovske hiše, industrijske zgradbe in ceste ter adaptaciie pro)ekrira in izvršuie najsolidneje stara in renomirana tvrdka
lvafl Bricelj, poobl. graditelj Ljubljana SLOMŠKOVA ULICA ŠT.19
Srečno in veselo Novo leto!
r3S9GŠ9SS9®i9SS9GS©SSSSS90S®S!!9 Vsem svojim trgovskim q prijateljem in cenjenim 1 odjemalcem želi prav | srečno in uspeha polno g NOVO LETO tvrdka
®©SS9ffi©ffi©ffi©a©©06!©
jvjfflSanjtc
Ljubljana
Obilo sreče v Novem letu želi vsem svojim odjemalcem
PRVA KRANJSKA VRVARNA njANICADAMIČ
llUBLIAHJt. s». Petra c. 31 — MARIBOR, Vetrinjska ulica 20 — CEHE. Kralja Petra c. 33 - KAMNIK, Sutna 4
Vsem ccnienim odjemalcem se zahvaltuiem želeč jim srečno In veselo novo leto 1939
JERNEJ JELENIČ
Kisarna pri „Majaron£ku“ In Tovarna metel
LJUBLJANA, Šlajmerjeva ul. 1
TEIEFOI 38-61
ODLIČNE TISKOVINE
POSLUŽITE SE TISKA IZ IEKLOREZA IZDELUJE GRAVER:
ANTON ČERNE, LJUBLJANA
dvorni irg Stev. i
ETIKETE, štampilie, gravure
 i""Tl,lir^fn^
y
Nabavila sem si te krasne zavese v specialnem oddelku tvrdke
A. & E. SKABERNfi
LJUBLJANA
Srečno Novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem
•
tvrdka
I. KNEZ
Liubliana
PODBGRSEK
PETER
Jelrgovina z vin«
LJUBLJANA — ŠIŠKA
VELEŽGANJARNA
Tvornica likerjev, ruma, vinjaka, vina-ver-muta. bcrmeta, malinovca iz gorskih malin
Viktor Meden-Ljubljana
Celovška cesta št. 10 — Telefon štev. 20-71
„CEHOSTAKLO“ B. LISEK
TOVARNIŠKA ZALOGA STEKLA
LJUBLJANA
Komenskega 20 — Resljeva c. 8
TELEFON 31-40
DOBAVLJA STEKLO VSEH VRST
Svetlobna telesa, električne
stroie in aparate, elektroin
stalaciiski material, tehnične
predmete, elektroinstalacii-
ska dela in vse elekt. naprave
SLAVO KOLAR
LJUBLJANA, TvrSeva cesta 25a / lelelin 2A-S6
Ivan Brunčič
LJUBLJANA
Celovška cesta 42
— /
— Cena zmerna! Delo solidno'
Stavbeno in pohištveno pleskarstvo In ličarstvo Se naitopleie priporoča	.
ra vsa dela v lej stroki	-
Brivslti in damshi česalni salon
fjf jud Aleksander
fftlh J/dnCI, Kongresni ir 6
Dfihrank^ri Ljudsk[ posojilnici v
Izplačuje vse stare in nove vloge vsak čas v celoti Vlo$re obrestuje po 4%. na odnovedni rok vezane do 5% brez omejitve, vezane pa po poteku odpovednega roka
'1  -~r	1	r,iri	v-ifir?   riT-
^Inogo uspehov v letu 1939 želi vsem svojim odjemalcema
SCHNEIDER S VEROVŠEK, LJUBLJANA, tyrševa cesta
Iv ff ovin a 25 železnina 2V a dvobno in debelo
NOVA ZALOŽBA
Knjigarna družba z o. z. Založništvo
PISARNIŠKE POTREBŠČINE IjJUfSLJ ANA, Kongresni trg 19
Poštni ček. račun 12620
Telefon 2795
Premišljaš, kaj bi podaril za NOVO LETO svojim dragim. Pojdi in oglej si v
M OVI ZALOŽBI
krasna darila: kristal, keramiko, knjige, nalivna peresa, vse za pisarno. Bogat izbori	Solidne	cene!
Kot izredno lepo literarno darilo CANKARJEVI ZBRANI SPISI, FINZGARJEVI ZBRANI SPISI
NAPISI
ČRKE
'Fvanc 25i?icel/
prejšnji solastnik bivše firme »PRISTOV-BRICELJ Seda|: Šelenburgova 6
II
trgovina — gostilna
Ljubliana
Leopold
zastopstvo ŠKODOVIH zavodov
Elektromotorje iz znamenitih Škodovih tovarn, električne črpalke, ventilatorje, aparate za gospodinjstvo, ter ves ostali elektrotehnični material v najboljši izvedbi in veliki izberi stalno na zalogi
II
Pri nakupu vsakovrstnega manufakturnega blaga Vam priporočamo znano veletrgovino
R.MIKLAUC:„Pri Škofu
Lmgarjeva ul. 3 - Pred Škofijo 3 I mm |A||A
Ustanovljeno leta 1869 /// Telefon ttev. 29-09 LJUDLJftlvH
Trgovina na drobno v pritličju / na debelo v prvem nadstropju
tlSTAiOVLJElO 1876
Mednarodni spedicijski biro
Brzoj. naslov - Ranzinsjer Tel. 20-60, 31-60
L RANZMGER
I u
b I
I a n i
Lastni konc. carinsko posredniški biro. — Kom. iavna skladišča z direktno zvezo s progo državnih železnic. — Zastopstva v vseh trgovskih in industrijskih centrih tu- in inozemstva
Srečno in veselo iovo leto želi ceni- oJjemacem
Franc Maiheisov nasl.
Loschnigg & Schmidi
Brežice ob Savi
Veselo in srečno novo leto želi cenjenim odjemalcem
Franc jGipej nasl.
veletrgovina Brežice ob Savi
Veselo in srečno novo leto 1939 želi svojim gostom in prt/atet/em
Jernej Černe
Lj ub 1 j ana
trnovskih oraanizacii!
'Pt
Parna pekarna
Jakob Kavčič
LJUBLJANA, GRADIŠČE 5
Seli svojim cenjenim odjemalcem srečno in uspešno novo leto 1939
VSE POTREBŠČINE
za oficirje, orožnike, financo, železničarje, mitničarje itd.
VAM NUDI
po namižjlh cenah
SIMON KLIMANEK
LjUBLfANA, Šelenburgova ulica 6
Tvornica mila in pralnega praška „PERION“
„Hubertus“ Celiska milarna
d. z o. l Celje
žeU Mečna in uspešna Hava Uta
.Petriček*
Vsem cenjenim gostom slaščičarne in kavarne
in odjemalcem naših
„Pctričkovib bonbonov"
Selimo srečno in veselo novo leto 19391
SlaSiiiama ..Petriiek"
Franc Berjak, Kranj
železnina, stavbni material, kuhinjska posoda, porcelan in stekleno blago, barve oljnate in suhe, flrnež, laki in vse potrebščine za čevljar-
skl obrt IZDELKA „K1K“
,, KEMIČNA INDUSTRIJ A KRANJ«
Veselo in srečno Novo leto želi Špedicija in posredništvo
Splošna trgovska družba z o. L
Ljubljana
Tyrševa cesta šl 33 in 36 St. Vid nad Ljubljano št. 91
KOLESA — MOTORNA KOLESA — ŠIVALNI STROJI
NA DROBNO IN NA DEBELOI
TURK
Ljubljana
Masanrkova cesta it. 9
HajpopolneiSi žarometi proti megli in ostali avtomaterial
N. BAHAR - LJUBLJANA
Celovika c 38 - Telefon 22-92
A. Šarabon
LJUBLJANA
Uvoi kolonljalne robe
Veletrgovina s špecerijo
Velepražarna za kavo
Milni za diiave
Glavna zaloga rudninskih vodd
Brzojavni naslov:
ŠARABON LJUBLJANA
Telefon SL 26-66
Ustanovljeno leta 1886
Železnina, steklenina, porcelan, barve, laki, čopiči, ves stavbeni material, zastopstvo: »H e rak lit h* izolirnih plošč, ter ,Bohn* strešne opeke
KOVINA; KRAKI
Srečno novo leto
1939
Janko Rant, Kranj
Fr. Gorjanc, Kranj
Lesna trgovina in industrija. — Deželni pridelki Eksport lesa. — Stalno velika zaloga smrekovega, tesanega in rezanega lesa
! Račun pri poštnem čekovnem uradu št. 11.291 Telefon št. 28-28. — Brzofavi: Gorjanc Kranj
Manufaktura in galanterija
Ferd. Sajovic, Kranj
PreSernova ulica St. 10
Srečno Novo loto želi
M. Keki
Manufaktura — Kranj
Hlebi
STEKLARNA
KRANJ
ELEKTRARNA
Vinke
Majdič
Ktanj
N. Pirc
MANUFAKTURNA
TRGOVINA
KRANJ
Mestni trg 2
Srečno in veselo Novo leto želi svojim cenj. odjemalcem
TOVARNAR
J. NOVAK, Radovljica
Anton Wagner
barvanje in Čiščenje oblek
Radovljica
Sprcjrmaliiir: Ljubljana Vošninkoaa ul 3, SlomiLova 23
Jos. Senica
trgovina
Domžale
Kirni Žargi
Manufaktura galanterija šp e c e rija
Kamnik
Vilko Cerar
urar
In prodaja zlatnine, optike ter dvokoles. — Radijski aparati
Kamnik
Igo Zagorc
trgovina z mešanim blagom
Radovljica
Tone
Knaflič
tovarna usnja
Kamnik
UNIVERSALE
ftft
Lastni proizvodi moških in ženskih tulcev
tovarna klobuKov In slamnikov
d. z o. z,
DOMŽALE
Srečno novo leto 1939 želi
ANTON ŠTEFE
Splošno čevljarstvo — KRANJ
ADOLF PRAH
TOVARNA VOLNENIH IN BOMBAŽNIH TKANIN
KRANJ
Izdeluje:
rjavo kotenino
brisače
oksforde
touringe
razno blago za spodnje perilo
fianele
barhente
grad le itd.
Kuouite pri izključno domačem podjetju!
Srečno in veselo Novo leto želi
l/utka Sot/hlU
Bled, Radovliica. Jesenice
Jožko Vidic
tovarna pletenin
Wr
Radovljica
A. KALAN
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
Žirovnica
£bsperi kam~ tjoo
»išfeesr« apna |iCZI?3IIZR
ter zdravilnih
zelišč —=====
Karol
Albrecht
trgovina z železnino, porcelanom in steklom
Kamnik
IZDELOVflLNICA GUMBOV
„BISER“
M. KRAMAR
KAMNIK
Naročajte ..TRGOVSKI LIST“!
‘Vsem svojim odjemalcem Emajl> pos^ žičnlki>
zeli srečno novo leto železo za trgovce najceneje
<«»» DRUŽBA z 0 2 BBBk	^
MERKUR P. MAJDIČ
trgovina z železnica in sanitarno opremo
KRANJ
Srečno In veselo novo leto1QOQ želi svo|lm cen|. odjemalcem
JOSIPIURK
NOVO MESTO
JUGOSLOVANSKA TISKARNA IN KNJIGARNA
DRUŽBA Z 0. Z. V LJUBLJANI
podružnica J. KRAJEC NASL. novo mesto
IZVRŠUJE lično in solidno po najnižjih cenah vsa	H|	ZALOGA: knjig za	osnovne, meščanske in srednje
v tiskarsko stroko spadajoča dela: lepake, letake in	H	Sole; tiskovin za	občine, sreska načelstva, tole,
vabila za prireditve, račune, pisma, kuverte, sezname.	Hi	cerkve in v zasebno svrho: Šolskih in pisarniških
bloke ter vse tiskovine za trgovine in pisarne	IHl	potrebščin, kakor	papir, svinčnike, peresa, črnilo
Trgovske knjige vseh vrst / Leposlovne in znanstvene knjige / D e v o c i j o n a I i j e
Srečno in vese/o novo leto
1*9*3 *9
želi vsem cenjenim odjemalcem
ALFONZ OBLAK
VLai/a fnesta
Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenj. odjemalcem H
lvan Medic
■m industrija perila
Novo mesto
Srečno in veselo
NOVO LEIO 1939
Ivan A. Orosek
trgovina z mešanim blag om
Trebnje
(Dolenjsko)
Srečno Novo leto želi tvrdka
Novo mesto
železnina in špecerija
Srečno in veselo Novo leto
želi vsem odjemalcem
Mubcv Franc
trgovina z železnino, električnim priborom, barvami in razstrelivom
Kočevje
PECE ALOJZ
TRGOVINA z MEŠANIM BLAGOM
V PREVALJAH
Roiniklvan
Sloveni Gradec
o
Trgovina z mešanim blagom Izdelovanje nerila žaga
Lahovnik
Franjo
lesna trgovina in elektrarna
Prevalje
Josip Košir
manufakturna trgovina
NOVO MESTO
Knaflič s Mirtič
kMuCavnlčarstvo In vodovodna instalacija
Novo mesto - Kandija
Srečno novo leto 1939 želi tvrdka
Dore
S Fabjan
urarstvo
Novo mesto
Mravljak
Peier
lesna trgovina
Vuhred!
V
S
lil
trgovina z lesom, kurivom, stavbnim materialom in deželnimi pridelki
Ptuj
Vsem cenjenim odjemalcem želi srečnejše in udobnejše novo leio 1939
špecerijska, delikatesna in galanterijska trgovina
JOSIP KOBE
NOVO MESTO
Skladišče petroleja Standard V.O.C.
Srečno in uspešno itovo l eto vsem cenjenim odjemalcem
želi
	r i
	E
«
TOVARNA PERILA
Al. KRESSE
KOČEVJE
ROZMANI V. M.
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM
V SLOVENJEM GRADCU
KoFošhi magacin
I»cče, ‘Preval/e
Brzojavni naslov: Peče, Prevalje — Telefon štev. 7
Srečno Novo leto želi tvrdka
A. LEVSTEK
trgovina z mešanim blagom
Kočevje
Monopolska veleprodaja soli
A, SENČAR IN SIN
veletrgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki — eksport jajc — zamenjava bučnega olja — zastopstvo Standard-Vacuum Oil Company of Jugoslavija — tovarna žveplenih izdelkov in žvepleno-apnene brozge: A. Jurca
Na debelo! nasl. MILKO SENČAIt Na drobno! Podružnica: PTUJ, Slomškova ul. 11 in Nova c. 2
žRemic
žllojz
trgovina z mešanim blagom
v iDravogradu
Vu.ga čl Sačnar
veletrgovina
z galanterijo, pleteninami, trikotažo, Šolskimi in Čevljarskimi potrebščinami
SPiuj
„Slavija
££ Jugoslovanska, zavavovalna banka v mubliani
Gosposka ulica 12, telefon štev. 2176, 2276.
Podružnice: Beograd, Zagreb, Sarajevo, Csijeh, Novi Sad. in Split
Rojrtilc Karl v Slovenjem Gradcu
VENCESLAV VILAR
LJUTOMER
trgovina z mešanim blagom In železnino
Scelno in visdo Hat/o. teto.
želi
Ivo Seršen
trgovina z mešanim blagom
LJUTOMER
Franc Senčar in sin
Trgovina z mešanim blagom na malo in debelo. Nekup In raz-pošlljatev jaic, masla, auhih gob in vseh poljskih pridelkov
Ustanovljeno 1894 IjJlltOTOCMT Telefon interurb. St. 3
Pošt. {ek. račun Ljubljana 17.494 — Brzoj. naslov: Senčar Ljutomer
Brenčič Anton
trgovina z železnino, stavbnim materialom, barvami, laki, firneži in vsemi slikarskimi potrebščinami. Zaloga orožja in municije. Čebelarske potrebščine
Ptui
SNOJ & URBANČIČ
PTUJ
Veletrgovina galanterije se priporoča ter želi
scelno Hoi/o Uto ce*t{e*iifn odtemaUetn
Engros
Datail
AVTO PREVOZNIŠTVO
VESENJAK STANKO
Ptuj, Miklošičeva 4
TELEFON 42
Oskar Marič
nakup suhih gob, vinskega kamna itd.
Ptuj
Telefon 38
Pred 300 leti
ge je pripigovslo s Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinatveni sili.
Danes
je ta zdravilna moč znan*
stveno ugotovljena.
Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
PaJudijtajH|rave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem
poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge pijete Rogaško slatino!
Srečno in veselo Novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem
trgovina šolskih in pisarniških potrebščin streliva in razstreliva
Brežice
i
TRGOVINA Z VINOM
Mar. Zitfek - Ljutomer
LJUTOMERSKE SPECIALITETE
Tovarna in trgovina usnja
IVO MARTINUŠIČ
Ljutomer
Ustanovljeno 1908
Peinik Franc	Lokalni In medkrajevni transporti
■■■■■■■■■	— Zajamčeni prevozi	pohištva —
Spadicijsko podjutj«	Vakladiščenje blaga —	Stalna zveza
p | D |	s Mariborom, Ljubllano	In Čakovcem
Telefon št. 73	 —>------
ROSENFELD ROBERT
trgovina z mešanim blagom, nakup deželnih pridelkov, suhih gob
Ptuj
Ptujska mehanična tkalnica
Angelo Žigon v Ptuja
želi svojim odjemalcem v novem letu mnogo uspeha
22ašZ Jvan
manufaktura, konfekcija, špecerija
2»in/
Združenje trgovcev
želi vsem članom, kakor tudi trgovskim nameščencem in vajencem prav srečen in uspeha poln začetek
\rez Hfurslta Sobota V MURSKI SOBOTI
NOVEGA LETA!
Mahn l-Pavel
trgovina z manufakturo, pleten5nami in drobnim blagom na veliko
51farsfea Sobota
Nemec Janez
trgovina radioaparatov, koles, strojev, železnine
Murska Sobota
Električno podjetje
občine
MURSKA SOBOTA
Veselo in srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem
Josip
Verstovšek
trgovina z mešanim blagom
Brežice
CEH FRANC
trgovina z mešanim blagom, vseh vrst deželnih pridelkov na debelo in jajci na debelo
Murska Sobota
Stanovske organizacije in stanovsko glasilo trgovstva — so edina učinkovita obramba interesov slehernega trgovca. Sleherni trgovec mora zato požrtvovalno delati za njih napredek.
UDVIK ŠIFTAR
TOVARNA PERILA
MURSKA SOBOTA
CVETIC JANEZ Murska Sobota
TOVARNA perila in trgovina z manufakturo na debelo in na drobno
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO
želi vsem cenjenim odjemalcem in prijateljem tvrdka
KLEINOIENST « POICH
MARIBOR, Aleksandrova cesta 44
trgovina s pisalnimi stroji, radio aparati in Brennabor kolesi
PlllIHEHIliuMUNI
Meljska cesta št. 55	Tel. interur. 23-78
edinstvena izdelovalnica pontos-aparatov k polautomatskim tehtnicam Cifo in Berkel želi vsem svojim starim in novim odjemalcem srečno in veselo novo letol
DEŽNIKI PERILO NOGAVICE
Tovarna
izdajatelj »Konzorcij Trgovskega listo«, njegov predstavnik dr. Ivan Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarna »Merkur«, d. d., njen predstavnik Otmar Mihalek. vsi v Ljubljani.
M nogo -poslovnih uspehov v letu 1939 želimo vsem našim cenj. odjemalcem
GREGORC S KO.
VELETRGOVINI ŠPECERIJSKEGA, KOLONIALNEGA BLAGA TER RAZNEGA ŽGANJA IN ŠPIRITA VELEPRA2ARNA ZA KAVO
Ustanovljena leta 1881
KMETSKA POSOJILNICA LJUBLJANSKE OKOLICE
r. z. z n. z. v Ljubljani
Nove vloge
so vsak čas izplačljive in jih obrestuje DO 4% vezane na 3 mesece pa..............OO	5 %
Vlagajte tvoje prihranke v najstareiši slovenski denarni zavod
Darila
za Novo leto, lepa in praktična, s katerimi gotovo razveselite obdarovanca, kupite
po znižanih cenah v
MAIMIIF4KTIIRI NOVAK
LJUBLJANA — K ongresni trg 15
pri nunski cerkvi
DOMAČE
USTILO
Vam je pri snaženju štedilnika, jedilnega pribora, medenine, emajla, steklenine itd. res ncobhodno potreben, ker Vam osnuži vse brez uporabe kakib drugih pripomočkov. Ovoj z modro deklico je znak naše kvalitete. Za cenjena naročila se priporoča
SLAVIM!
Že v 24 urah
barva, plesira in kemično snait obleke, klobuke itd. Skrobi In svetlolika srajce, ovratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenbnrgov* al. 3 Tetelon St. 23-73.
KNJIGOVEZNICA
A
JUGOSLOVANSKE
TISKARNE
reg. zadr. z o. iav.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
Nudi poizrodno nizkih conah: Salda-konto, Strace. i o u r n a i e. A o I s k o zvezke, mape, od.iemalne k n i i-žice. risalne bloke itd.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO o
B igu, A.aryi| uuDijana g
Sv. Petra cesta Stev. 11	g
priporoča veliko zalogo konfekcije	O
in perila po priznano nizkih cenah
čekovni račun Štev. 10.310	*	*	-r- Telefon Štev. 20-69
Igil. Žargi, Ljubljana
* * *
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooO
Ustanovljeno 185 0
Zaloga vseh vrat stekla, porcelana iw keramike. Stavbno In umatno ste« klarrtvo. Specialna zaloga in okvlrjenje slik
JULIJ KLEIN
LJUBLJANA
\Volfova ulica štev.' 4