Političen list za slovenski narod.
Po poStl prejeman Telji: Za eelo leto predplaean 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za eetrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
Xaznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopnaj)etit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ^/,6. uri popoludne.

V Ljubljani, v soboto 25. oktobra 1884.
Letnik XII.
Podučili Jezik v IJndslii šoli.
Profesor Kvičala govoril je na 16. t. m. v Pražkem deželnem zboru jako jedrnato, resnično in krepko podpirajoč in vtemljevajoč svoj predlog, tako zvano „lex Kvičala". Prepričani smo, da bomo našim bralcem vstregli, ako vsaj posebno jedrnate stavke iz njegovega govora v lastni presodek podamo. Povod nam je letošnji češkemu popolno slični položaj Ljubljanskih mestnih šol, kjer se morajo slovenski otroci v nerazumljivi nemščini podučevati in to na ljubo peščici nemških otrok, le da se taistim krivica ne godi. Kvičala je po polemičnem uvodu navedel najprej brošurico nekega nemškega učitelja pišočega o šolstvu na Češkem, zlasti v Pragi. On pravi: „V nemških šolah po Pragi in predkrajih, posebno po spodnjih in srednjih razredih, je mnogo otrok, kteri ne razumejo podučnega jezika, ali prav nič ali pa vsaj ne toliko, da bi od podučevanja kaj koristi imeli. Veste li posledice tega? Živahen otrok izmisli si vsakojake igrače, s kterimi sam sebe kratkočasi in moti poduk, se zaradi tega kaznuje in je ž al j en; v manj živahnem otroku se še tista duševna moč zamori, kar jo je s seboj v šolo prinesel in ker vsled neznanja jezika tudi najskromnejim zahtevam zadostovati ne more — opeša in se čuti prezira-nega. Taka šola je podobna zapravljivcu, ki svoj denar za krasne, toda prazne mošnje, izmetuje. Da mora šola osnovana biti na podlagi maternega jezika, razume se samo po sebi, saj drugače vspeha imeti ne more in to je tudi njen namen, da svojim ljudem, kolikor mogoče do izobraženosti pot odpira, kar pa le doseže, ako se v taisti učenik in učenci razumejo. Toraj se mora že za sprejemni pogoj staviti zahteva, da otrok razume jezik, v kterem se podučuje.
Nemška učiteljica (ktero poznam) spisala je brošurico: „Poučni jezik v ljudski šoli". Ondi pravi: „Vsak otrok sme se le v isto ljudsko šolo sprejeti, kjer je poučni jezik njegova materinščina." Gospoda moja, pravi Kvičala, tako daleč si pa še
mi nismo upali. Lahko bi in — morali bi celo zahtevati, da je sprejem otroka odvisen od njegovega maternega jezika; toda mi smo se postavili le na pedagogično in didaktično stališče, ter smo že zadovoljni, ako otrok le saj razumi. Iz vsega je razvidno, da smo bolj pohlevni v svojih zahtevah in vendar so taiste toliko hrupa napravile pri naših nasprotnikih!
Kako li, gospoda moja, bilo bi mogoče, nežne otročiče seznaniti z vedami, ki jih predpisuje učni načrt, ako se jim predavajo v jeziku, njim nerazumljivem? Posebno so pa žalostni taki slučaji pri poduku krščanskega nauka. Omenjena učiteljica navaja, kako taki češki otroci molijo očenaš. Besede so tako presukane in popačene, da bi se Vam zdelo, da se šalim, ko bi Vam jih tukaj navajati hotel; a zdi se mi predmet prevažen in preresen, da bi ga za burke porabiti hotel. Da bi katehetje otrokom resnice sv. vere razumljive napravili, posluževali so se pri poduku materinščine. Deželna šolska oblast jih je pa zato pokarala in jim je rabo materinščine pri poduku prepovedala. Kako so pa ob tisti priliki nemško-liberalni listi ropotali!
Gospoda moja, kako mučno je odraščenemu človeku poslušati predavanje njemu nerazumljivo! Kaj pa še le nežni otročiči, ki morajo dan na dan po več ur poslušati nerazumljive, njim neznane besede! Telesnega natezanja in mučenja že zdavnej ni več in to duševno trpinčenje naj bi tudi še sedaj v razsvetljenem 19. stoletji trajalo? Ubogi otročiči, ki učitelja predavajočega ne razumejo, morajo za-ostati za tistimi srečnejšimi svojimi tovariši, kterim je podučni jezik razumljiv. Če so se pa naposled učenci med tem vendar-le jezika privadili, kaj se je med tem že zgodilo ? Nasledek je ta, da so oni jezika že po materi zmožni otroci mnogo spredaj in zgodi se navadno, da zaostali tudi pozneje ne morejo dobro izdelovati. Zakaj ne? Zato, ker učni načrt za vsak razred svoj smoter in način predpisuje, zatoraj jim prve podlage vedno manjka.
Ko bi naši otroci v nemških šolah bolje izde-
lovali, kakor pa po domačih, ko bi se taisti po nemških šolah lepše nravnosti priučili, kakor pa po naših, ko bi se njihov razum ondi bolj bistril, ko bi se jim spomin ondi bolje utrjeval, njihova volja bolj požlahtnjevala, verujte nam, da bi imeli toliko pravičnosti, da bi take šole priznavali in bi jih tudi spoštovali. Ker je pa vse poprejšnjo nemogoče, toraj tudi poslednjega ne morete zahtevati! Kaj pa je najtežja naloga šole? Pravo besedo najti, ktera v otroku na mah pravo misel vzbudi in vžge, da se otroku v glavi posveti. To je pa edino le v maternem jeziku mogoče.
Iz tega sledi, da otroci, kakor sem že rekel, zaostajati začno. Taki učenci pa si nikdar ne pridobe tiste verske nravnosti v tolikošni meri, kolikor je je človeku za srečno življenje potrebno. Taki se potem odtujijo svojemu narodu in to so ravno taisti, iz kterih števila se nabirajo nezadovoljni socijalisti in drugi prevratniki po državi, kakoršnih se ravno dandanes nikjer ne manjka!
Stroški za šolo so od leta do leta večji, skoraj bodo nezmagljivi, in vendar so v oziru na nerazumljivi poduk, kterega otroci prejemajo, zavrženi! Da Vam dokažem! Leta 1880 podal se je okr. glavar Smihovski v Kladno, da prevzame v navzočnosti ondašnjega krajnega šolskega sveta tamošnjo šolo. Podal se je v tretji razred, v kterem je sedelo 43 učencev. Glavar je rekel: „Vsi nemški otroci dvignejo naj roko!" in oglasilo se jih je 11. Na to pravi glavar: „Vsi tisti, ki nemški znajo, naj se oglasijo!" in zopet se le enajst rok kviško dvigne. Na to reče glavar še vedno v nemščini; „Vsi češki otroci dvignejo naj roko!" in nihče se ni oglasil. Glavar na to poziv ponovi v češčini in vsi ostali so se dvignili in med njimi še celo nekaj nemških. To se je zgodilo v nemški šoli v tretjem razredu. Kaj so se toraj otroci v treh letih nemškega naučili? In tako, kakor v Kladnu, je sploh povsod! V mojem rojstnem kraji v Smihovem so ljudje, ki so obiskovali višje razrede nemških šol in še dandanes ne znajo nemškega. Smihov ima 21.517 čeških in
LISTEK.
Valvazor o polhih.
„Slovenčevi" bralci radi čitajo kake popise o znamenitostih in čudežih naše ljube slovenske domovine, ker taki popisi so jako pripravni za razvedrilo našega duha.
Naj tudi jaz ktero o polhih povem, ker ta ži-valica je res neko posebno veselje polharjem v jeseni ; kvaterni teden je tako vse zrelo, pravijo ljudje: tepke in polhi. Dokler slana ne pade, se do trdne jeseni lovijo, mraza se pa bojijo kakor laški „zomer-frišlerji" ojstrega gorenjskega zraka, ker se umaknejo v toplejše kraje na Laško; polhi pa v zemljo ali v kako žlamborosto drevo; oboji so pravi zmrznjenci — prave tice-selice.
Naš slavni Valvazor kaj zanimive reči o polhih pripoveduje. (III. knjiga pogl. 31.) Valvazor najprej naše navadne živali našteva, potem pa precej obširno govori o posebni živalici — o polhu. Te posebne živalice se obilno nahaja po Kranjskem — po druzih evropejskih deželah jo je težko dobiti, pravi Valvazor. Jaz mislim, da se tudi po druzih
deželah dobi, se ve, le v gorkih krajih. Ta posebna živalica, pravi Valvazor, je „Pouh", in je le nekoliko večji od podgane; po barvi sta si precej enaka. Živi o raznovrstnem sadji kakor veverica, kteri je po velikosti enak; polhu tudi žir (sad na bukvi) dopade. Prezimi pod zemljo; poleti — že precej o gorki spomladi — posebno majnika meseca, pride iz zemlje in iz druzih votlin v celih trumah; iz nektere luknje, pravi Valvazor, jih po več tisoč skupaj vun prileze.
Se ve, taka čeda ni majhna reč, pastirja potrebuje, kaj ne? Zatoraj pravi Valvazor: Za gotovo se govori, da jih hudič na pašo goni.
O lovu polhov Valvazor pripoveduje, da je pred nekterimi leti tudi on bil šel z druzimi v tak gojzd polhe lovit. In ko smo slišali pokanje kakor bi vozniki z bičem pokali, začelo je nenavadno veliko polhov po gojzdu sem ter tje tekati in bežati. Kmetje, kteri so bili krog mene, slekli so svoje ka-mižole in izuli čevlje ter jih od sebe proč vrgli in polhi so se noter zarili, da so bili rokavi kamižol in čevlji polni. Vjete polhe so pobili in vun vzeli; to sem z lastnimi oči videl, pravi Valvazor. Toda, to se ne zgodi vsako noč, ampak le o sobotah zvečer in o druzih svetih časih.
Se ve, ^slovenski" polhi imajo kako navadno
pratiko pri sebi; „kočevski" pa kaki nemški „ka-lender", da vedo, kedaj je sobota ali kak svet dan 1 (Ljudje jih res na soboto zvečer in na večere nedelj in praznikov lovit hodijo; pravijo, da je ti-stikrat najboljši čas za polhov lov. Pis.)
Ljudje vedo povedati, da „škrat" nima več oblasti polhov izganjati iz obleke, ako so se noter poskrili in vjeli. In ako se pok sliši in žvižganje, kar se pogostokrat zgodi, treba jo je pobrisati od ondot; toda nobeden mi ni vedel pravega vzroka povedati zakaj; tudi ne, da satan takega, ki bežati noče, na tla vrže, pravi Valvazor. Drugi zopet pravijo, da se nškrat" v grozni podobi prikazuje. To sta mi povedala dva kmeta, ki sta ga zares videla. Ko sem pa enega vprašal, kakšen je bil ? odgovoril je: Prav divji, kakor na pol kozel! Cez dalj časa naročil sem drugemu, naj tega moža vpraša, kakošno podobo je imel? Temu je odgovoril: Prav grdo! — kakor na pol človek! Na tak odgovor, pravi Valvazor, no moremo nič reči, je li kaj videl, ali se mu je le sanjalo. Pisatelj na to pristavlja: Po niojem mnenji je kmet prvemu poizvedovalen resnico povedal, da se je satan veni podobi prikazal, kakor kozel in človek; to je bila „gojzdna pošast", kakor se je tudi paganom v gojzdih prikazovala in se posameznemu še zdaj prikaže — tako Valvazor. Naj
3544 nemžkih prebivalcev ia vendar ima 4 nemške šole. Budejoviee imajo pa trikrat toliko Čehov, kakor Sraihov Nemcev in vendar imajo ondi le eno samo češko šolo za dečke, za deklice pa nobene! (Pri tem se čujejo klici: Tako se Nemci zatirajo!) Mi ne dostavljamo ničesar, podamo pa ta odlomek vsem za premišljevanje.
Politični pregled.
v Ljubljani, 25. oktobra.
]!lfotrauje dežele.
Koroški dr. Traun, ki je zoper druStvo sv. Mohorja tožil, da se ne drži predpisanih pravil, da je politično društvo postalo in Bog znd, kaj še vse, dobil je od g. deželnega predsednika zasluženi odgovor. Na njegovo interpelacijo je deželni predsednik odgovoril: „Tukaj ne morem ne jaz in ne Vi in nikdo drugi ničesa opraviti. Društvo obstoji že svojih 28 let in se popolnoma na pravilni podlagi giblje. Osnovalo se je na podlagi dotičnega mi-nisterijalnega ukaza leta 1856. Nimam ga povoda, da bi nanj oprt proti društvu postopati zamogel, dokler se bo, kakor vsa druga društva, ravnalo po svojih postavah." — Dobro; kdor išče, pa najde. Čudno je le, da se liberalcev nosovi, bodi si pri nas, ali kje drugod, v vsako stvar morajo vtikati, naj se tudi na marsikaj umejo, kakor zajec na boben.
Tr^aSki deželni zbor je v svojem prejšnjem zasedanji sklenil postavo, ktera je že dobila cesarsko potrjenje in ta je, da so zavarovalna društva prisiljena podpirati mestno gasilno društvo z letnimi doneski. O tej postavi se iz raznih vzrokov več ne more reči, kakor da naj bi jo bil Tržaški deželni zbor raje opustil, kajti ona po eni strani gasilce poboža, po drugi pa že tako ubogega zavarovanca vnovič škoduje. Vse letne doneske namreč, kolikor jih Tržaška zavarovalna društva prisiljeno darujejo gasilcem, bodi si za podporo, bodi si za nagrado, potem razdele na zavarovance in ti jih morajo plačevati — na svojo škodo.
Na Dunaji se je sešla enketa pri justičnem ministru, ki seje pečala z vprašanjem o 2it'eosnovi civilnega sodnijskega reda. Pri tej priložnosti so se tudi pečali z nasvetom, da bi bilo v marsi-kteri deželi dobro, da bi se napravile kolegijalne sodnije, ki naj bi stale nekako v sredi med okrajnimi in deželnimi oziroma okrožnimi sodnijami. Take sodnije bi se posebno priporočale za Moravo in Galicijo. Dotični predlog se je zavrgel z motivacijo, da ko bi se dotične sodnije vpeljale, vpeljati bi se moral tudi ves nov sodnijski red tako v civilnih, kakor tudi v kazenskih zadevah, sicer bi se nikdar ne dalo določiti, kje se jenjuje področje okrajne in pričenja ono kolegijalne sodnije in kje je zopet meja med kolegijalno in okrožno ali deželno sodnijo. Toraj bo v tem oziru vse pri starem ostalo, kakor je bilo, le se bodo ondi, kjer je področje ene deželne sodnije preobširno, napravile po večjih mestih okrožne sodnije po sedaj obstoječem redu.
Vsebina dveh adres iz hrvaškega deželnega zbora je našim prijateljem znana že iz dosedanjih listov, naj jih seznanimo še z ono narodne ali vladne stranke, ki ima sedaj v hrvaškem deželnem zboru večino. Spisal jo je vodja narodne stranke, Josip Miškatovič, in jo hvalijo za nekaj posebnega, da je to menda njegovo najboljše delo. V prvem odstavku izraža kralju svojo podložno vdanost
ter ga zagotovlja neomahljive zvestobe naroda. Dalje se ravno tam označujejo postavna tla deželnega zbora in namen njegovega delovanja. V drugi točki izraža svoje obžalovanje, da so se ravno v poslednjem času tolikrat temeljne postave pri izvrševanji žalile; zgodilo se je morda le po naključji, vendar je pa to jako pripravno, da obudi med narodom nezadovoljnost, ker si misli, da njegove postave nimajo nikake veljave. Na to oprt adresni načrt vtemeljuje potrebo odpošiljatve regnikolarne deputacije. Dalje večina pravi, da je pripravljena izvoliti poslance, ki pojdejo v Budapešt na državni zbor, kjer bodo zahtevali pogodbo v njeni popolni jasnosti; kjer bodo na to delali, da se jim neomahljivo vtrdijo pridobljene pravice in da bodo skrbeli za gospodarsko - politični blagor svojega naroda. Adresa omenja prvokrat letos tudi srbskega bratovskega naroda na Hrvaškem, kteremu se izpolnjujejo pravične zahteve. Toliko o adresnem načrtu. Glede regnikolarnih deputacij so marsikteri, ki jih poznajo, teh misli, da so še mnoge bolj odveč, kakor peto kolo pri vozu. Bilo jih je že mnogo glede pravic Hrvatev in glede Eeke, in nasledek vseh teh, da se regnikolarniki razidejo brez vsega vspeha, ker vsaka stranka le svojo gode in se na tak način nikdar stalna in blagodejna pogodba skleniti ne more, pač pa take deputacije mnogo denarja stanejo.
Tnanje države.
Iz Iztočne Jtiimelije dohaja posebna novica, ki se jim ondi silno pomenljiva zdi, pri nas bomo pa zaradi nje vse eno lahko spali. Prvokrat so imeli namreč večje vojaške vaje, kterih se je vdeležila vsa narodna vojska (milica) in pa orožniki. Zapo-vedništvo je prevzel generalDrigalski, o kterem se govori, da je v malo iztočno-rumelijsko vojsko vse drugačnega duha prinesel, kakor se je do sedaj ondi nahajal.
Iz Briiselja se poroča, da je ministerska kriza pred durmi, da se bo ministerstvo Malou zopet umakniti moralo liberalnemu. Dotične novine to sklepajo od tod, ker so se poslednje občinske volitve večinoma še preveč na liberalno stran nagnile, če že ne bo drugače, pravijo, da se bo sedanje katoliško ministerstvo še na ta način obdržati skušalo, da bota dva ministra izstopila in sicer Jakobs in \Voster. — Mislimo, da vse to so le „pia desideria" (srčne želje), ker katoliška stranka ni na zgubi, ampak si je še mnogo srenj pridobila; če bi pa že na to prišlo, da bi dva ministra izstopila, da njima dva liberalca nasledovata, potem katoliške stranke tudi to ne bode rešilo.
Na Nemškem je pričelo nekaj tovaren za po-nočno delo ženske v službo jemati. Bismark je ušesa nategnil, ki so mu o tej najnoyejši splošni vpeljavi na Nemškem praviti jeli in že je mislil, da bo najbolje, ako se tovarnam sploh prepove, pri po-nočnem delu ženske v fabrike jemati. Do sedaj so se le nektere sladkornice pečale s tem, da so ne-ktere opravila tudi po noči ženskim rokam določevale, splošno pa tega ondi ni bilo v navadi in bi tudi ne smelo biti.
Tudi Španjolce je Kongo - konferenca zdramila iz zaspanosti, v kteri se v svetovni politiki ta narod, ki je nekdaj po morji gospodaril, že celo stoletje nahaja. Od ondot došla poročila trdijo, da je kralj in z njim cela konservativna stranka pri volji v Afriki posebno v Mai-oki aktivne politike se poprijeti. Tudi v Berolin bodo svojega poslanca poslali, kteremu bodo naročili, da naj se glede za-padno-afrikanskih zadev zjedini z drugimi državami, in sicer s tistimi, ktere bodo najbolj Angležem hrbet kazale; pri vsem tem naj pa gleda, da bo za Spa-njolce priboril kaj ozemlja in pa prosto trgovino nasproti španjskega otoka Ferdinand Po, kakor tudi po vseh večjih rekah afrikanskih. Edini, ki se na
Španjskem tej najnovejši politiki trdovratno vstavlja je Sennor Cannovas. On pravi, da Španija še dolgo ni za to, da bi se zopet v tuje zadeve vtikala in drugod muhe Jovila, ko ji doma golobje uhajajo. Naj prvo naj Španija gleda, da bo doma vse v red spravila, kar pa ne bo še tako hitro, potem naj si zboljša finance in kedar bo že^ to vse imela, tedaj naj še le gleda, kje bi si kaj pridobila, za kar bi se morda z drugimi velesilami še le puliti morala.
General Briere ima v Tonkinti blizo 15.000 mož na razpolaganje in še je po 10.000 mož novih moči pisal na Francosko, ktere mu morajo poslati, če hočejo, da jim ohrani, kar jim je s Courbetom priboril. Od teh 15.000 mož moral jih je 6—7000 potakniti po vtrdbinah in to je že skoraj polovica njegove armade. Iz tega vzroka je pač razumljivo, zakaj da si podpore želi. Tako je ondi s Francozom na suhem. Na vodi pa admiral Oourbet razpolaga čez jako pičlo svoto 2800 mož in so med tem tudi njemu v podporo priredjeni pešci prišteti. Ako primerimo velikost pridobljenega ozemlja, v azijaškem vodovji s pičlim številom vojakov, se moramo nehote toliki hrabrosti in vstrajnusti čuditi, če tudi nam je znano, da Francozi s kitajskimi vojaki, ki so menda enake vrednosti z egiptovskimi, niso ravno kdo zna kaj opraviti imeli. Zahtevano pomoč, kedar pride, si bota general in admiral tako razdelila, da bo prvi za-se 7000 mož pridržal, admiralu jih bo pa 3000 prepustil, naj z znjimi napravi, kar mu drago. Oourbet je pa tudi s temi 3000 mož popolno zadovoljen in jih bo nastavil za posadke po pridobljenih in sedaj le slabo obkoljenih mestih na otoku Formoza.
Osman JMgma in njegova druhal strada. Vsled tega razširila se je po njegovi bandi nesloga, ktera mu vsako večje podjetje naravnost zabranjuje. Toliko jih je pa vendar še vedno skupaj, da so Angležem in Egipčanom napoti, ker jih tii pa tam^ v manjših oddelkih napadajo, da ne morejo dostikrat ob pravem času do živeža in streljiva. Govori se tudi o neki tajni pogodbi med Angleži in Egiptom, vsled ktere bi se bili Angleži polastili primorja Somali. Northbrook se je sicer pri Khedivu že poslovil, angleške posadke pa še vrlo malo kažejo, da bi kmalo iz Egipta odrinile, temveč so vsi njihovi koraki tako obrnjeni, kakor bi mislili še dolgo, če ne zmirom ondi ostati.
DomaČe novice.
{Umrl je) v tukajšnjem frančiškanskem samostanu nocoj ob 2. uri po noči br. Luka Seljak po kratki pa mučni bolezni. Ranjki je bil za vratarja v samostanu. Bog mu daj večni mir!
(„Slovana") prihodnja številka obsegala bode dve poli; ker je bilo vredništvu uradno zabranjeno prirediti drugi natis zasežene 44. številke.
{Hmelj) se je letos na Štajarskem zopet dobro obnesel. Jako lepo robo postavili so v Celji na trg, in vendar ji noče cena kviško. Ponuja se prodajalcem po 130 do 140 goldiflarjev za metrični cent. Zvedenci pa jim svetujejo, da naj nikari blaga ne zametujejo, ker mu mora cena v kratkem zdatno poskočiti. Bog jim daj našim rojakom dobrega vspeha in obilnega zaslužka.
{Baspisana je sliišha) adjunkta gozdarskega nadzorništva pri c. kr. politični upravi kranjski v X. dijetnem razredu. Z dotično službo so tudi v zvezi: popotnega pavšala 350 gld., za pisanje 36 gld..
le verjame, kdor hoče, ali pa sam naj to poskusi, morda bo šlo.
To je pa vendar-le resnica, pravi Valvazor, da škrat v gojzdu poka in žvižga. Več imenitnih oseb v deželi tega ni hotlo verjeti ; ko so se sami prepričali, so radi verjeli. Največ je tacih, ki pravijo, stariši naši nam so povedali, da naj se človek umakne, ako škrata v tretjič pokati in žvižgati sliši, ko polhe goni; posebno „ta lisasti" so njegovi.
Valvazor še dalje pripoveduje, kako škrat polhe „cahna" (zaznamuje), da jih na enem ušesu zareže (menda so žabčni? Pis.); pa le tisti so „zacahnani", ktere je kedaj že na pašo gnal, ako se sme kmetom verjeti. On zbadljivo zraven pristavlja: menda so kmetje ali pa polhi škrata za to vprašali? — ne vem.
Polhi imajo mlade v dupljih dreves, prav radi tudi v kakem velikem tičjem gnjezdu, posebno ve-veričnem, ker je dobro zadelano in gorko.
Je li polh v kakem duplji, prepričaš se lahko, ako noter dihaš; še gotovejže je, ako s šibko palico noter dregaš. Kmalo boš zaslišal, „I)ern, dern, dern". (Kočevar misli, da polh pravi: „Morgen, morgen, morgen", ter se mu odreže: „Et muorgen, et, hoint, hoint, hoint i štercen kocht!" — polh, ti jih boš pa zabelil, le vun pridi!)
Polh res vun pride, ako s šibo v dupljo dregaš; ali kadar vun pogleda, moraš ga hitro za vrat zgrabiti ; ta „komedija" prav hudo ugrizne, kar zagrizne se v prst do kosti. Nekteri imajo železne grebene, s kterimi jih sačijo. Ako koga v kak prst prime, treba je včasih z zagojzdo gobec razkleniti, drži kakor „tat beriča". Polh že ve, zakaj drži: za življenje mu gre, saj ga tudi du.
Načini polhe loviti so mnogoteri. Valvazor pripoveduje, da se polhi v locanj lovijo (Bogenfang.) Jaz mislim, da ima Valvazor v mishh naše navadne polhove škatle, ki so na locanj narejene; z gotovostjo tega vendar ne trdim. V krajih, kjer so polhi, že poznajo take pasti; se ve; škoda da o razstavi domačih izdelkov nihče take robe razstavil ni, bolj lično bi jo bil izdelal in marsikteri „nos bi se noter vjel".
Najbolj ugoden čas polhe loviti je v jeseni v kakoršnekoli pasti. Prav pripraven je „tuc", „tivec" ali „tjuc", kakor že ljudje izgovarjajo to besedo.
Valvazor prav primitiven način polhe loviti omenja. Ko jeseni polhi prav pridno iz lukenj lezejo zvečer in po noči, na.stavi se jim skrinja (kakor zaboj), naredi se ji luknja, noter vdela pesto kakega starega kolesa, v to zabijejo se žeblji, da je vso kakor kaka dratena mišjelovka; noter se že splazijo
polhi, vun pa ne morejo, ker jih špice zbadajo. Taka past se v polšino vtakne, okrog se vse „zaleca", (s kamnom zadela), da nikjer vun ne morejo.
Na tak način se ta tružica vsa polhov napolni. Ti mustačarji in gojzdni vjetniki se zjutraj rešijo in past zopet nastavi.
Ta način polhe loviti je res prvoten ali originalen; nemogoč pa ne, ker vse blizo tako se dela še zdaj z lovljenjem v tuc. Srečen, kdor tako polšino najde; brez posebnega truda zamore vse polhe iz luknje poloviti.
Valvazor pripoveduje, da ni smel vsak kmet polhov loviti, kajti odrajtati je moral posestniku gojzda 1 krono = 2 gold.; pa tudi več ali manj, kakoršna je polšina bila.
Lahko je bilo presoditi, je li bogata ali revna; več ko je bilo pojedenega okoli, boljša je bila, to je istina. Polhi tako radi na staro selišče nazaj zahajajo in tam stanujejo.
Polhi so nekako „konservativni"; starih selišč ne popustijo radi; le ako paše tam ni, ali pa če so gojzd preveč izsekali, gredo drugam. Sicer pa zelo ljubijo star gojzd, kjer je obilno paše in zavetja.
Mrzlih krajev ne čisljajo; za kožuh se boj(5. Te živalice hitro žr6 bodisi žir ali drugi sad; nekako
za pisaruico 60 gld. in za kurjavo 25 gold. Prošnje do 20. novembra 1884 po službeni poti na deželno vlado Kranjsko.
{ŠtajarsM liberalni neminrji) se niso zamogli drugače znositi nad g. dr. Gregorcem, vrednikom „Slov. Gospodarja", kakor da so mu nakidali cel koš zasramovalnih pisem in dopisnic in to vse iz gnjeva, ker ga je presvitli cesar pomilostil.
{Misijion) bodo imeli v Grgarji od 9. do 16. novembra t. 1. misijon, ako ga politična oblast iz strahu pred kolero ne zabrani. Misijon bota to-dila čč. 00. Doljak, grgarski rojak, in Tomazetič iz družbe Jezusove. Ta mesec so Grgarei posvetili svoj zidani tempelj; prihodnji mesec hočejo posvetiti pa tudi žive tempeljne božje, to je svoje duše. Tako je lepo.	(„Soča".)
{Velika tombola) na korist prostovoljni požarni brambi v Vipavi bode vsled dovoljenja visokega c. kr. finančnega ministerstva 28. t. m.
(Vina) se je letos po Primorji jako malo pridelalo. Pravijo, da je razloček mimo lani in letos ravno na polovico. Zdatno boljša pa je trgatev v Tržaški okolici, posebno okoli Proseka, Križev in Kontavelja. Pomilovanja vredni so pa vinorejci okoli Kopra in Pirana kjer so komaj tretjino memo lanskega pridelka pridobili. Tako, kar se tiče. kolikosti pridelka. Kar se ga je pa dobilo, ga pa hvalijo, da bo dobro! Konec vsega tega bo pa tak, da bo tisti, ki bo hotel letos primorska vina piti, moral globoko v žep segati, ker bodo veljala mnogo lepega denarja.
{Na BtajarsTtem) se tudi ne hvalijo, da bi bili mnogo vina pridelali. Pravijo, da ga je povprečno jako malo, toda kar ga je, bo dobro, posebno riz-linee in druge žlahtnejše vrste.
{Novo vino) prepovedalo se je točiti po krčmah, ki spadajo pod c. kr. Goriško okrajno glavarstvo. Prepoved je izšla iz strahu pred kolero. Čudno; kaj pa domačini, ali je tisti ne bodo dobili, ki imajo sedaj skoraj vsak svoje vino v kleti?
{Trtna tiš) razširjena je že od Adrije do Črnega morja toraj po celi južni Avstriji in po Balkanu. Okuženi so od taiste vinogradi po Istri, po Kranjskem, Štajarskem, Hrvaškem, po Srbiji, Bolgariji in sedaj že celo ob bregovih Črnega morja.
{Zaklad so vgdigovali.) Prigodilo se je pred nekterimi dnevi v Tomačevici pri Komnu, da se vstavi neka nemška ciganka pri nekem občinarji. Hitro je spoznala, da ta mož vražam mnogo veruje; ker pa ciganka ni govorila drugo kot nemški, česar dotičnik ni razumel, poklical si je ta soseda za tolmača. Ciganka jima je pravila o velikem zakladu, ki je zakopan v cerkvi pri »Mariji Oberšlajn". Po njenem pripovedovanji so tam zakopani en velik sod denarja in veliki koli zlata, okolo 2 milijona goldinarjev vrednosti. To se da prav lahko ven vzeti; pa mora biti sedem osob, ako se hoče zaklad vzdigniti. Omenjeni občinar bil je ves vesel in je skrivši povabil še druge štiri može, da vzdignejo zaklad. Možaki so bili veseli; že si zidajo zlate gradove, ker nocoj obogatijo vsi; pijejo ves večer pri A. F. in tudi ciganki je prav dobro dišalo piti in jesti. Ko se je bližala 11. ura zvečer, jeli so si
pripravljati potrebno orodje, da zaklad vzdignejo. Ko so vse pripravili, mahnejo jo proti omenjeni cerkvi. Prvi možakar opre cerkev, in veli društvu, naj gre z lučjo v cerkev; ciganka pride, se po cerkvi obrne in pokaže z roko, kje naj kopljejo. Tam so jeli neko škrlo vzdigovati. Ko jo že nekaj centimetrov odzdignejo, škrla zdrsne m močno zaropota. Mošje se prestrašijo, misleči, da straši v cerkvi, in zbežijo proti domu. Ciganka pa jim je rekla, da je zato strašilo, ker se je ona zgrešila, da mora biti 11 osob itd. — Obljubila jim je, da v kratkem času zopet pride. Ono društvo gotovo težko pričakuje ciganke.	(„Soča.«)
(„Jiirij s pušo") je tii! Pripeljal je s saboj Miče Godrnjala, Bertavsovega Matevža, Špevo in Agato, ter je tako samega sebe in svoje čitatelje preskrbel, da jim ne bo dolg čas, ako se hočejo z njim zabavati.
{Difterika) hudo pobira otroke po Štajarskem okoli Ptuja in po Dravskem polji. Saj pa tudi ni čuda! Čuditi se je le, da več otrok ne zboli za difte-ritiko in ne pomrje, ako le nekoliko pomislimo, kako zanemarjene da stariši puste otroke na jesen, kedar že mrzh vetrovi brijejo, okoli letati. Komaj da so za silo oblečeni, da nagoto pokrivajo, in taki skačejo po cele dneve po travnikih, koder se sedaj živina pase. Zvečer pa vsak najmanj z „oslovskim kašljem" domu pririga. Naj bi stariši bolj pazili na otroke in difteritika bi ne imela toliko posla med njimi.
Razne reči.
—	Za leto 1885. Društvo sv. Cirila in Metoda na Moravskem je izdalo letos prekrasno knjigo, ktere vsebina se vsa nanaša na veliko slavnost, ktero bodo vsi Slovani brez razločka obhajali prihodnje leto na Velehradu v čast slovanskega apostelja sv. Metoda. Knjigi je naslov „Sbornik Svatomethodejski". Prvi sostavek, ki je prišel izpod peresa slavnoznanega pisatelja in monsignora dr. M. Prochazke, podaja prav dovršen životopis sv. Metoda, čegar lOOOletni smrtni dan bomo drugo leto obhajali. Drugi spis se zove: „Sad krščanske vere, ktero je oznanoval sv. Metod na Češkem in Moravskem", od Jak. Prochazke; dalje pride „Cyrillka na Hane", povest od prezgodaj umriega kaplana in jako slovečega češkega pisatelja Beneša-Trebizskega. „Zbornik" se konča z „Yrsto škofov in nadškofov na Moravskem po smrti sv. Metoda, posebno od J. 1063 do danes." Vsem prijateljem in znalcem češkega jezika in pa častilcem sv. Cirila in Metoda bodi „Sbornik Svatomethodejski" toplo priporočen.
—	Norišnic primanjkuje. Ustavi za blazne na Dunaji, v Klosterneuburgu in Ybbsi so prenapolnjeni, ker je že več nego 1700 blaznih v njih. Počez zblazni na Dunaji vsak dan 12 oseb. Kam jih bodo dejali!
—	5000 goldinarjev v vodi. Ko so v Saloniku nakladali na ladijo z denarjem napolnjene vreče, ki so bile namenjene v Carigrad, je padla turškemu uradniku iz rok vreča, ki je imela zavezanih 5000 gld. zlatega denarja. Padla je v morje. Do zdaj je potaplavci še niso mogli zaslediti kje v globočini morja.
—	Gostilničarjem na Dunaji se nič kaj dobro ne godi. Mnogo lastnikov največih gostilnic je prosilo zadnje mesece, naj se jim znižajo davki.
goltne so, ker naglo žro, se jim rado zaleteva in „kašljajo" ali kihajo.
Tako kašljanje je mene (Pis.) zelo zanimivalo; bal sem se, kaj, ako so prehlajeni! — kdo jih bo zdravil, ker imajo tako ojstre špičaste zobe? „ako-nit" bi bil dober, ali od kod ga dobiti za tako čedo ? Kašljajo kakor otroci v šoli, ko po novem izgovarjajo p-k! le s pol glasom: p . . k; p ... k ali g-h g-h g-h! Prečudne reči. Valvazor pripoveduje, kako se polhi čez zimo preživijo. Pravi namreč: Ne daleč od Logatca je nekdo v jamo pal, ter videl, kako polhi nek kamen ližejo. Pri tem „trahtamentu" so po več tednov preživeli. Ako je to res, pravi Valvasor, moral je to solitar biti ali kaj enakega. Le verjemi, dragi bralec, to, ako hočeš.
Gotovo je, da spijo notri v jamah in druzih briogih zimsko spanje — letargični so — pravi zaspanci; od tod nemška beseda „siebenschlilfer" — res nekako sedem mesecev spi. Polh otrpne, kakor kaka druga taka žival. Takega otrpnjenega polha sem že vidil (Pis.), ko so star votel hrast po zimi posekali, bil jo kakor mrtev.
Valvazor tudi pripoveduje še drug „eksempel", kako je bil nekdo v jamo pal in s polhi vred sladek kamen lizal. Navezal je bil kosce svoje suknje polhom, češ, ko bodo spomladi vun šli, me bodo iz-
dali, kje sem. Ljudje, ki so take polhe vjeli, spoznali so obleko dotičnega človeka. Postavili so v jamo lestvo in živega vun potegnili po vrveh. To se je zgodilo, pravi Valvazor, na Krasu pri starem gradu (Karstberg).
Ta „eksempel" je živa priča, kako lahkoveren je dragi mož Valvazor bil. Vse je zapisal, kar mu je kdo povedal. Kje je mogoče, da bi človek nepoškodovan v jamo priletel in toliko mesecev le od „lizanja skale" živel, in ne bil lačen, ne žejin! Ta je bosa.
Da utegnejo polhi kaj notri lizati, to bi bilo mogoče, saj so „glodalci".
Valvazor piše, prosil sem mnogo duhovnikov, da naj mi kaj gotovega o tej reči sporočijo, in sicer „prav temeljito" (recht griindlich), toda odgovora ni dobil, se že ve, zakaj ne.
Zastran mene, pravi Valvazor, naj to kdo verjame ali pa ne; jaz tega vendar no morem med same pravljice prištevati. On si prizadeva to z novim „eksempelnom" potrditi; jaz (pisatelj) tega nisem posnel, ker je enako jalov, kakor vsi prejšnji.
(Dalje prih)
drugače bodo v kratkem na kantu. Pravijo, da več izdajo, kakor je pa dohodkov. Tudi znamenje časa!
—	Draga podoba. Angleška vlada je kupila od vojvode Malbourgh Rafaelovo sliko, ki predstavlja Mater Božjo za 800.000 gld.
—	Italijanska opera v Petrogradu je prenehala. To je znamnje, da raste tudi na Ruskem vedno bolj narodna zavest. 40 let je lahko izhajala in je imela najboljše pevce in pevkinje, zdaj se je pa morala umakniti domačemu ruskemu petju.
—	Novo j unaštvo prostozidarske f ran coske vlade. Nasilstvo francoske vlade sega že tako daleč, da že duhovska semenišča zapira. Taka osoda je zadela bogoslovje v Autonu. Vsi ugovori ondotnega škofa niso nič izdali. Vzrok tega nasilstva je velika konkurenca, ktero je delalo semenišče brez-verskemu državnemu liceju in pa naključje, da so katoliški delavci v praznikih v semenišči imeli svoje zbore.
—	Kulturni boj vŠvici še ni ponehal. Ravnokar je dala vlada zapreti katoliško šolo v Basel-u, kar ne kaže, da je potegnil v Švici mir-neji veter. 250 katoliških očetov je naravnost vgo-varjalo in se zavezalo tudi v največi sili ne poslati svojih otrok v brezversko šolo. Tako postopanje je pravo! Tudi pri nas bi bilo treba večkrat pokarati malo več odločnosti!
—	Tisza Ezslar leta 1617. Ko so v So-hačevu pri Varšavi prenovljali altar, našli so mali grob s sledečim napisom v latinskem jeziku: „Tukaj počivajo kosti dečka Jakoba, sina Simeonovega in njegove žene Marjete, kterega so judje v Sohaču umorili leta 1617, dne 12. julija." V zapisnikih ondotnega samostana so pa našli to-le poročilo: „Leta 1617, 12. julija, so umorili judje v Sohačevu dečka Jakoba, sina Simeona krojača in njegove žene Marjete, kupivši ga od matere za 3 Va grošev; bodli so ga z iglami in mrtvega vrgli v vodo. Ljudje, ki so se kopali, so našli njegove truplo in ga prinesli v mesto. Judje so bili toženi in tudi obsojeni. Mnogo se jih je z begom odtegnilo kazni, jeden se je obesil; ostali so bili sožgani na gromadi in poleg njih tudi mati."
—	Neljuba napaka. Nekemu porenskemu listu, ki se odlikuje poleg drugih liberalnih znamenj, tudi po mnogobrojnih ženitnih ponudbah, se je vrinila ta-le neprijetna napaka. Mladenič, „ki si ne ve drugače poiskati neveste", pozove v inseratu možitve-željne gospodičine, naj pridejo v gotovem času v ondotni park, da se spoznajo. V lažje spoznanje naj pa služi rudeča vrtnica (rothe Rose). Hudomušni Amor je pa stavca tako zmotil, da je dvakrat v napačen predal posegel, tako, da se je inserat ko-nečno glasil: „Als Erkennungszeichen gilt eine
rothe Nase---Gauz ergebenst Ihr Unbe-
kannter".
Telegrami.
Dunaj, 24. oktobra. Nca ogerski državni železnici pri postaji Zurndorf-Pest trčila sta se dva tovorna vlaka po noči. Trideset voz je razbitih in več sprevodnikov poškodovanih, ubit pa ni nobeden.
Budapešt, 25. oktobra. Sprejela se je adresa večine s 195 proti 133 glasov. Na to je Szapary jel pregledati državni biidget za 1885. Skupni dohodki so v taistem zaznamovani, da jih bo 326-3, skupnih stroškov pa 337-9 milijonov goldinarjev. Deficit toraj znaša 11-6 milijonov goldinarjev in je za 8-9 milijonov manjši, nego je bil lani osorej.
Budapešt, 24. oktobra. Tisza je rekel v državnem zboru glede oboroženja, da bo on prvi z radostjo pozdravil prvo razoroženje, kjer koli se bo taisto pričelo.
Zagreb, 24. oktobra. Zandarji zabranili so uhod na povelje predsednikovo 15 Stat-čevičancem v deželni zbor. Deželni zbor je na to soglasno sprejel predlog predsednika, po ktereni bo mogoče delati v deželnem zboru. 15 Starčevičanoev je izključenih za 8 sej. Tudi se jo sprejela nujnost preosnove nekterih paragrafov opravilnega reda.
Rim, 24. oktobra. Laška ima novega vojnega ministra. Imenovan je bil za ta posel general Ricotti.
Petrograd, 24. oktobra. Zaradi veleizdaje na smrt obsojeni častniki usmrteni so bili na 22. t. m. Car je pomilostil le dve ženski in štiri častnike na dosmrtno posilno delo, oziroma na 1 »letno dobo taistega v Sibiriji.
Bruselj, 24. oktobra. Zbrani župani iz kongresnih občin so sklenili predlagati pri šovetnikih resolucijo, da naj so odpravi šolska postava, ker so občinske volitve dokazale, da niso nikjer s taistimi zadovoljni.
Kahira, 24. oktobra. Egiptovska armada se bo znižala na 3000 mož in vsi angleški častniki razun 10 se bodo odpustili.
Društvu za napravo zvonov za cerkev sovega presv. Srca v Ljubljani
so darovali gg.:
201. 202.
203.
204.
205.
206.
207.
208.
209.
210. 211. 212.
213.
214.
215.
216.
217.
218. 219.
ZupanJiS Jakob, hišni posestnik, . . Kronbergor Ana, zasebnika, . . . . Fettih-Frankhoim Anton, župnik, . .
Jaro Jernej, župnik........
Orel Josip, trgovec,.......
Poličar Jakob, župnik.......
Štamear Janez, župnik,.....
Hočevar Josip, korar v Novem Mestu,
Virant F., župnik,.......
Frank Riliard, korar v Novem Mestu,
Gnjezda Štefan, župnik,.....
Knilia Feliks, beneticijat,.....
Tavear Matevž, župnik......
Lombcrger Josip, benelicijat, . . . .
Bobek Lenka, knhariea......
Gornik Franc, kaplan,......
Bogolin Sliha, župnik.......
Mikuš, trgovec z lesom, Barli« Martin, duhoven v
Jezu-
- kr.
pokoju.
5	gl.
5	„
5	„
5	„
5	„
5	„
3	„
1	„	-
5	„	-
5	„	—
2	„	-
10	„	-
5 „	-
5	„	-
5	„	-
5	„	-
5	„	—
5 „	-
Tuj C i.
23. in 24. oktobra.
Pri MaliH: Franc Rohde, trgovec, iz Berolina. — Gustav Kokosehka. trgovec, iz Sehw. Gmiinda. — Izidor Egger, trg. pot., z Dunaja. — Oehs, trg. pot., z Dunaja. — Frane Huber, C. kr. nadporočnik, z Dunaja. — Sarolta pl. Engvary, operna pevka, iz Biidapešte. — Marija pl. Engvary, e. kr. uradnikova soproga, iz Budapešte. — Henrik Jagritsch, c. kr. okr. glavar, iz Črnomlja. — K. Fuehs, zasebnik, iz Kokre. — Janez Jaeobs, zasebnik, iz Crefelda. — A. Lowy, trgovec, z Dunaja. — J. Gessler, trgovec, z Dunaja. — Jožef Bauer, trg. pot., iz Gradca.
—	Jožef Supanc, trg. pot., iz Celja.
Pri Slonu: Prokop Zeugswetter, redovni provincijal, z Dunaja. — Kari Glotzl, trg. pot., z Dunaja. — V. Ladstiitter, trgovec, iz Inomosta. — Ch. Ladstiitter, trgovec, iz Budapešte.
—	Franc Karaezory, vojaški duhovnik, iz Gradca. — Janez Gentner, trgovec, iz Trsta. — Rudolf Thaller, trgovec, s soprogo, iz Trsta. — Aleksander Kohn, trgovec, z Dunaja. — Alojzi Paul, trgovec, iz Warnsdorfa. — Teodor Kuzyk, e. kr. nadporočnik, z Dunaja.
Pri Bavarskem dvoru: Jurij Scliiller, trgovec, z Dunaja. — Anton Peršič, trgovec, iz Trsta. — Franc Paulin, posestnik, z Dolenjskega.
Pri Južnem kolodvoru: Hans Kraus, akademiker, iz Monakovega. — Janez Sehweighofer, posestnik, iz Vojneka.
Pri Avstrijskem caru: E. Sachsenhauser, trgovec, iz Monakovega.

sme se pač gospodar in oskrbnik naših življenskih moči imenovati, ker le z njegovo pomočjo se zavžita jedila v tečnost spreminjajo.
Želodec je neutrudljiv in priden delavec, kteri se nikoli ne spočije in vedno le edino za ohranjenje našega zdravja skrbi.
Če pa ta nesebični pridni minister našega trupla le nekoli oboli, potem oslabijo takoj njegove moči, dobra njegova volja ne pomaga ničesar in ne more več svoje službe redno izvrševati in vsied tega trpimo le mi ljudje.
Koliko nevarnih bolezni ima svoj vzrok v slabem želodcu!!
Prva skrb vsaeega človeka naj toraj bode, da varuje ta dragoceni organ svojega trupla pred vsakim napadom!
In kaj je boljše sredstvo zoper vsako želodčevo bolezen kakor
Piccolijeva želodečiia esenca!
To esenco izdeluje lekarnar Piccoli v Ljubljani ,,pri angelu". Dobre in koristne lastnosti te esence so predobro znane, toraj ni treba daljega opisovanja. kratkem e toliko, da ta Piccoli-jeva esenca zmerom zoper vsako želodečno bolezen gotovo pomaga!
Gospodu Gabrielii Piccoli-ju, lekarničarju v Ljubljani,
z veseljem Vam poročam, da sem cvet za želodec, kojega Vi izdelujete, rabil z najboljšim vspehom pri težkem prebavljanji in zoper zlato žilo.
Trst dne 28. novembra 1883.
Dr. D. A gos t in i, praktični zdravnik in kirurg.
Cvet za želodec Ljubljanskega lekarničarja Pic-coli-ja, kterega sem velikokrat zapisoval bolnikom, je jako dobro sredstvo v slučajih zaprtja in zlate žile.
Provzročuje hitro izpraznjenje brez bolečin in ne da bi dražil čreva.
Trst. meseea januvarja 1884.
Dr. Cambon, zdravnik za ženske in oči.
Cvet za želodec, izdelan po izvrstnem lekarničarju G. Pic«oli-ju, je prav dobro sredstvo proti vsem boleznim v želodcu in trebuhu, ki imajo svoj izvir v pomanj-sanji živnih moči, zaradi česar morem podpisan z naj-mirnejšo vestjo priporočati ta cvet.
Trst, meseea januvarja 1884.
Dr. vitez pl. Garacucchi, zdravnik Lloydove družbe.
Veliko let že zdravim s čistili različne bolezni, najboljše sredstvo p je Vaš cvet za želodec, ki ima prednost, da povzrocuje mnogo izpraznjenj, ne da bi dražil čreva.
Trst, dne 1. oktobra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik.
Naročila IzTrfiujejo se s prvo poŠto protFpovzetju zneska, toda ne razpošilja se manj kakor 12 steklenic, ki z zavojem in voznim pismom stanejo 1 gl. 36 kr. Pri večjlli naročilih primeren otlpu«t.	(7)
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila so zmiraj svežna za dobiti v lekarni
a« 5»ioQ©U-jet
„I»i-i Anarolii"
v TJublJaiU,
na Dunajski cesti.
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 liklt. 8 gl. 08 kr., — domača 5 gl. 38 kr. — Ež 5 gl. 77 kr. — Ječmen 4 gl. 95 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 5 gl. 44 kr. — Turšica 5 gld. 28 kr. — Oves 2 gl. 97 kr.
Dunajska borza.
(Telegraflčno poročilo.) 25. oktobra. Papirna renta po 100 gld. . Sreberna „ „ „ „ •
avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije.....
London ......
Srebro.......~ "
Ces. cekini.......5 n
Francoski napoleond......„
Nemške marke......59 „ 90
Vsem prečast. župnikom in sicer cerkvenim predstojnistvom podpisani spoštljivo naznanja, da snemljem brez posebnih priprav in stroškov
striToilB pi faroTi ia ceiM,
preskrbujem pozlačenje v ognji po nizki ceni in jih zopet ravno tako brez daljnih stroškov natikam ter sem porok za dobro izvršitev vsih takih del.
-A^lojzij I^alciii,
(1)	Jlarije Terezije cesta štev. 5.
80 gl. 95 82 „ 10
kr.
103 96 861 287 122
45
25 10
Od 24. oktobra.
Ogerska zlata renta
„ 4% . „ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. banke . „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 gl. 4% državne srečke iz 1. 1854
4% ......„ 1860
Državne srečke iz 1. 1864
„ „ „ 1864 . . Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke ....
200 gld.
250	gl.
500	„
100	„
50	„
100	„
20	„
10	.,
123	gl.	05 93	„	35 88	„	80
106	„	-
104	„	40
566	„	-
301	„	25
213	„	75
124	„	50 135	„	25 172	„	80 171	„	50 178	„	-
23	„	-
18	„	50
kr,
mesec listopad
posebno priporočamo naslednjo knjigo:
Pomoč dušam v vicah
ali
preinlšljCTanja in molitve za naše ljube ranjke.
Po p. St. Dosenbach-u S. J. poslovenil
P. Hrisogon M.
Cena: trdo vezano 55 kr., v pol usnji 70 kr. v usnji 75 kr., z zlato obiezo 1 gold. 10 kr. Kdor naroči 12 iztisov dobi 13. iztis prosto.
Katoliška Bukvama v LjulDljani.
; TeriSek & Nekrep,:
trgovina z železnino
'' v Ljubljani, mestni trg št. 10, ^
priporočata stalno, dobro izbrano zalogo najtoolj-»ogra limetijsliej^a in po^jedel-»Icc^a oi-odja, in strojev, posebno Ici*-movezmic in slamore^Biiic Henrika Lan ž a v Mannheimu, kakor tudi druge najbolje izkušene izdelke; nadalje: Žitne snažnil-nice, vozove, sani, plu^c, tsesal-iiice, cevi za vodnjalce in voclnjalie same, štetlilna ojjfnjšiža, peži, ognja in tatov vax-ne Icase itd.; — potem izvrstni kamniški cement in poljski mavec (gips); dalje želeaini^ne šine in kovanja lea stavl>e, — vse to po najnižjih cenah v zalogi in po unanjem naročilu, ki se vsako naglo in natančno izvršuje.	(21)
>fcippppppppppppppppi

TVaziiaiiilo.
Podpisani slavnemu občinstvu vljudno naznanja, da je 15. t. m. 3?i-ed Školijo št. 11, nasproti Šenklavške cerkve, odprl svojo
Prevzame vsa v lasničarstvo spadajoča dela po „ najnižjih cenah, ter se slavnemu p. n. občinstvu pri-I I poroča za ninogobrojni obisk. ^^ Z odličnim spoštovanjem priporoča se
(3)	Jura-j VidaJe,
brivec.

za leto 1885
bode izdalo
vredništvo „Jurja s pušo".
Obsegal bode do 200 strani z ilustriranimi humoreskami, šaljivim berilom in inserati od zadej, kteri so bodo po nizki ceni računali za celo ali pol strani. Izšel bode prve dni decembra 1.1., cena mu bode samo 50 kr. Naročnina naj se pošilja vredništvu „Jurja s pušo" v Trst.	(3)
Zahvaljevaje se prečastiti duhovščini in p. n. občinstvu za do zdaj mu skazano zaupanje z mnogimi naročili, priporoča še nadalje
P © ^ ^^ ^^
kroj ač,
svojo bogato zalogo najboljšega in vsakovrstnega sukna, ter izdeluje vse krojaške dela za gospode točno in po jako nizki ceni.	(9)

izdaja I. 1884 s I^r opri jem
stane vezan:
a)	v črnem usnji z marmorirano, rudečo ali zlato obrezo 20—24 gld.;
b)	v rudečem šagrinu z zlato obrezo 25 gld. (ta vez odlikuje se posebno po svoji ličnosti);
c)	v finem rudečem šagrinu z jako okusnim zlatim vtiskom in zlato ojjrezo 30 gld.;
d)	^ ^ ^	„ z zaponami cvetlicami iz novega sreba 35 gld.;
e)	" ^ ^	B s popolno posrebreno okovo 37 gld. 50 kr.;
f)	" "	„ z zlatim vtiskom in barvanimi ulogami, s popolno okovo pozlačeno
ali novosrebrno 45 gld. Še fineje vezani s klepano srebrno ali zlato okovo itd. izdelujejo se lepo naročilu in se po želji pošiljajo tudi posebna naznanila cene.
Ob enem priporočamo:
(editlo H. Rituum Congregationis, hujus foriuac sexta in Folio) za Avstrijo še s posebnim pridatkom.
Vezani komadi stanejo od 3—7 gl.
^Katoliška Bukvama" v Ljubljani.	I
ooooomocioc^^
„Missale Romanum"
I ioojI