St. 58. sobota 20. maja. IV. tečaj. 1871. Vtorek, četrtek in soboto izbaja in velja v Mariboru brez posili a - nJH na doni r.n VM leto 8 g. — k. pol leta 4 ,, četrt 20 Po pnili m vbo leto l<>g. —k pol leta .r. četrt 1 . oo SLOVENSKI NAROD, Oznanila: Za navadno triHtopne vrsto p« plačuje : • J kr. £ti s« tinka Ikra4. Škrat, »krat. več.1 pismenke po pla-en jej o pa jiroBtnrii Za vsak tisek jfi plačati kolek (fitempelj) za 30 kr. »i n >i >• m >» tt Vredniitro in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179. Eokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frank njej o. Miiiiftter »cliaftle je bil obiskavši Prago jako dobro sprejet. Celo tetka „Bohemia" ni mogla inače in napravila mu je nekoliko poklonov, akoravno očividoo jako nerada. Najlepši, kteregamu je privoščila, je ta, da bi no pristojal med meščansko ministerstvo (burgerministerium). Njegova zunanja oblika tudi o tem priča. „ Posel z Prahy" pak mu posvečuje sledeči članok : „Bohomia mora izvrstno poznati svoje ljudi, če pa priznava, da človek ravno raščen, s snažnim perilom, ki umo pritisniti jako umetno steklo k očesu, kteri se med spodobnimi ljudmi spodobno obnaša in sploh brez vzroka nikogar no popade, kdor ima naslov grof ali knez — če priznava, da tak mož v meščansko ministerstvo ne sodi: mi za boga nimamo ničosa proti temu in smo zadovoljni in se vjomamo b tem, ka mora minister liberalno čislaj -tanske bande, ktero razumevamo pod bosedo „huržoa zija", ali šo boljše z benedo „buržoazija", imeti vse drugo lastnosti. Mi bi si dovolili trditi iz popolnom druzoga sta lišča, da bi Schiifflo sodil v rainiBterstvo konservativno — torivstično na Angleškem in da bi vendar nikdar ne mogel imeti nič vkupnega z moževi, ktorim sc pravi v Cislajtaniji „liberalnim*. Liberalen hiti — k temu treba pri nas toliko društvene preteklosti in politične, kolikor jo nahajamo pri dunajskih »roparskih vitezih", kteri vsigdar in povsod mislijo le na svoj Žep in sistomntič nim odiranjem narodov hote doseči svoj namen, skterim združena roko v roci se bliža in pripravlja izdaja avstrijske države združeni Nemčiji. To jo liberalnost čislajtan ska ; sleparija denarna in milijoni so jej vžgano znamenje, prodaja dežel je njen namen. Kar bo nas tiče, nam je dr. Scbiifflo prikazen ktera si mora pridobiti naše nagnjenje tudi proti naši volji. Njegova gospodarska sistema je postavljena na zdrave podlago. Poznavnjoč pravila svobodne konku renčijo, pravila ponudbo in povpraševanja, vendar noče da bi celo vrsto most nevživajo ta pravila, bile žrtva roparski bandi, ktera so jo s protekcijo prejšnjo vlado v smela v denarnem in posebno gospodarskem oziru posluživati v8»cega srodstva, da bi uničevala gospodarski razvitek drugod in tako si podvrgla narode, odvzimajo jim pri rojena sredstva do napredka. Dr. Scbiifflo je zastopnik samoupravo ter zahteva da bi država temu nasproti ne delal« nikaknršuih ovir marveč bi podpirala to načelo. Zdravje države po nje govcm m u on j i no obstaja v tem , da se milijoni nnko pičijo v rokah posamcev ali enega verstva, ampak da se po naravi in kolikor mogočo naširoko razdele. Čem več jo ljudstva brez imetka v državi, tem slabšo jo njeno stališče, tem manjša stanovitnost politična, tom pogo stoje prekucije, tem vera prirojena pokvarjenost v raz nih krogih. Liberalcem našim jo delavne priprost stroj (mašino), dr. Scliiifllo in njegovi privrženci, h kteri mi Boglnša celi narod češki in sploh vsi narodje, k t ere je do zdaj tlačila sistematična centralizacija dunajska, kterima se zlasti vjema fevdalno plemstvo — vsi ti vi dijo in spoštujejo v delavcu njegovo pravico in mu žele poboljšek, nikakor mu zapirajo pot do napredka. Dr Schiiffle ni izmoj tistih, kterim je jo uzorna država taka kjer so nakopičene vso čas«i in moči politične le v sre dini. Nasproti jo on v svojih spisih pričel vojsko proti gospodarski centralizaciji. To je tudi našo mnenje kajti gospodarska in denarna centralizacija jo le na ledok politične centralizacijo, kakor se to kaže v Francoski in pri nas. Dr. Schiifflo ni avstrijskNenu c, prišel je iz „Reichtt-a, naučil so jo ceniti federalistično sistemo ter dokazuje pogubljivost centralizovanja pruske moči — on mrzi gosebriebon babe, wodurch sie in der Durchsetzung sako centralizacijo zlasti pa prusko. Naši liberalci ihror Rechte gehindert und nebstdem in woitero Un-pa bi se udali luciforju »amomu, samo da jim obljubi koston versetzt worden sei. roko, ka jim posodi vse svojo silo za vničenje naroda Man hat im Auftrage des hohen Stantsministeriums čoskega. Schillllo pa kot popolnem neprijatelj centra- iiber dieson Vorgang im Wege des F. b. Lavanter-Or-lizacije, kot nasprotnik Pruske so do cola vjoma z nami (liiMirmtfisutoffiebungen eingeleitet. in njegova dosedanja dejanja vzbujajo pri nas dobre Letzteres hat demzufolge den obgenannton Kuraten nade do prihodnosti. vor Allem angevviosen, fiir Anna und Agnes Wresotschnik Kar so pa tičo Schiiftlo-ta v primori s sedanjim ezoffo Taufscheine auszustollon und in denselben die ihrem und ihrer Schwester Agnes Taufscheinen, welcho sie zur Geltendmachung von Erbrechten bedarf, den Familien-Namen anstatt mit Wresotchnig, wi« er in den friiheren pfarrlichen Urkunden vorkommt, mit Brezočnik ministerstvoin, v ktereni sodita dva noša „rojaka", bi morali mi naj man jo v čast teli rojakov ampak glede in z ozirom na moža, kakoršen jo Schiifll«?, reći, da sc od hotreffcndcn Namen genau in jener Weiso zu schreiben, vrio sie im Taufbucho enthalton sind. Laut dieser Taufscheine, wolche bier mitfolgon. toga mioistentva da kaj pričakovati. Jirečok in Ha-steht in der Taufmatrikel-Rubrik 0Vater° buchstiiblich bietinek sta so celih dvajset let odijevala v avstrijski; Josef Bresotchnik (Brozočnik) v. Potočnik geshrioben. „dresuri", kakor Čehačka sta prišla na podredjena stališča, a sedaj postavljena za načelnike so ne znata v svojem položaji gibati, no umeta rabiti moči, daue jima v roko, ker se vodno še čutita kot podredjena uraTTnika. Vso drugač pa Schiifilc, kteri jo I ene strani Nomec, z druge strani pa še ni poknžen od dunajske birokratično dresure. — Vrb toga jo Scbiifflo tudi že kaj storil. On no jomljo ozir na nikoga, vzel jo v pretres vprašanjo o založnicah, zavkaznl je izdavanjo poštnih tiskanio v vseh avstrijskih jozicih. Nasproti pa vidimo „rojaka" Jirečka, kako ustavovercem dokazuje, da je to popolnem po postavi, ako so skliče komisija o zadevah šolsko postave. Tako govori minister, med tem ko župan najmanjšega mesteca no praša, če mu treba tudi na enkrat sestaviti deset komisij. Ravno tako vidimo, kako so Habietinek boji zavkazati uradnikom pri sodnijah, ka dokažejo popolno znanje češkega jezika, kako obljubujo deputaciji šlozki, ka jim bodo tedaj ravnopravnost dogotoviti mogol, kedar bodo novo sodnike ustanovljal I Glejte tako ravnali naša rojaka — iz prirojeno bojazljivosti prod Nemcem — gospodom, kteri zapoveduje vsacoinu dresiranomu Oebačku. Zato mi od Jirečka in Habietiseka no pričakujemo niti najmanjšega, ampak sta v naših očeh lo na potu in no čudili bi so prav nič, ko bi Hobenvvart nekega lepega dno ju zmenjal za drugo ljudi, kteri bi mu bili s svojo stanovitnostjo istinita podpora. Da ima sedanjo ministerstvo kaj vspehn, no bo to bogmo nik dar zasluga Jirečka in Habietineka, nego to bodo pisati na račun možem, kakoršen jo Schiiffle. Iz tega izvira našo nagnjenje do Schiifll o ta in ne čudimo se čisto nič, da so najodličnoji kavalirji v njegovem obližji ču tijo tako domače. Iz ii <'il ji v n <> prcloklcgn c*awi. (Konec.) Zdaj še naj priobčim, kako je ministerstvo zadnjič ponatisneno lažujivo pritožbo rešilo, tor mari borskomu sodišču dolg nos prilepilo. Rešilo se tako-lo glasi : K. k. Bteierm. Statthalt. Nro. 17864 An das k. k. Bozirksamt in Marburg. Eine gewisso Auna \Vresotschnig (Bresotscbnik) in K umen hat untorm 30. Juli 18G4 att das hoho k. k Staatsniinisterium oino Besehvvordo iiborreicht des lo bab os, dass dor Kurat in St, Muria in der \Vihte in Dor damallge Seelsorger Pr. Georg Skof hat dom-nach don fraglichen Namen in das Taufbuch ordnungs-miissig in der Schreibart der Geschiiftssprache niimlich Bresotscbnik eingetragen, zugleich aber um Irrungon vorzuheugon, die nationalo Schreibart Brozočnik hoigefugt. Es kann dahor nicht gesagt wordon, dass in der Taufmatrikol, wio in der B<=>schworde angegoben wird, eine Unricbtigkoit stattfinde, in keinom Falle fielo sio b ni gegenvviirtigen Kuraten zur Last, wolcher bei dor Au8fertigung der Taufscheine den Schreibnamon nicht, geiindert. immerhin aber dadurch ein Versehon begangon hat, dass cr mit Umgebung sondern statt der amts-sprachlichen Schroibart Brosotschnik (Wresotschnik) sich bloss der nationnlen Schreibart Brozočnik bedient hat, was ihm vom F. b. Lavanter-Ordinariate nach-driicklich vorwiesen wurde. *) Hieraus ist ersicbtlich, dass die gegen gonannten Kuraten erhobonc Boschvverdo wogon unrichtigor Ma-trikolfiilming und eigenmiLchtigor Natnensiindernng oder geradozu Namonsfiilscbung oine ungegriindoto soi. DaR k. k. Bezirksamt wird in Folgo des Erlasses des hohen k. k. Stnatsministeriums vom 30. sept. 1864, Z. 19377 angewie«en dio Beschwerdefiihrerin vom dem Gesagten zu verst&ndigen und ihr dio zwei exofio Taufscheine und dio Boilagen ihror Beschwerde8chrift auszufolgen. Graz am 11. Oktob. 1864. Toliko pisanja, toliko zamude in potroškov jo bilo treba, da jo krstni list potem vendar-le bil dober in sto prosilki svojo pravico našli. Ako bi bilo na svetu kaj več pravico, bili bi so morali vsakako ubogima deklama nepotrebni stroški povrniti; ali to se bržkono ni storilo. X. ifr 0 JM S !. Iz Cerknice 9. maja. [Izv. dop.] Vsled postavo, ki volova, da mora zanaprej vsaka županija šteti 3000 duš, združilo so ue tukaj Cerkniška in Begnuska ali Meniševska županija v eno veliko občino 8 sedežem v Cerknici. Zadnje dni meseca aprila so so vršilo volitve 24 občinskih odbornikov, včeraj 8. maja pak je bila volitev župana, za kterega je bil izvoljon g. Andrej M i 1 a v o c, skoz in skoz nnroden mož, tako da ni *) Kaj Se, nikakor no 1 tudi ni bilo razlogov. Na mesto, da se goap. minister baba, ka jo kn. vi. radništvo nedolžnega /.upnika posvarilo, raji bi naj on bil posvaril dolžnega sodnika zarad nemukutnrsko pristranosti m nagajivoHti. Dop. 1523 dvombe, da ne bi novi župan pisal lo v domačem jeziku in da bi od vseh strank in uradov nn tirjal le slovenskih dopisov. G. župan Milavoc bo svojo častno službo tem lažje izvrševal, kor ima za seboj samo dobro narodnjake v odboru, v kterem so vrli Meniševci v velikem številu zastopani; zlasti od teh se smo g. župan krepke podporo nadejati. Naj vsi vkup stavijo svoj ponos v to, da postane nova cerkniška občina v narodnem, duševnem in materijalnom oziru prva občina ne le na Kranjskem, ampak na vsem Slovenskem. Iz Zagreba 18. maja. [Is?, đop.] Prva serija saborskih volitev je dokonč .na. Zmaga narodne stranko je sijajna. Vinda je poslala najprej kmečke občine v ogenj, misleča in računajoča, da bo Vipeh na njeni strani, ter da bo s te > vspehom potom Jem bolj na mestne volilce pritiskati mogla. Izid volitov je pokazal, da se je v tem svojem mišljenji in računanji grdo goljufala. Izbrani so od narodnih kandidatov: za zagrebški okraj kanonik Šuškovič, za šiški okni j mernik Čop, za dragoselski okraj obrtnik Balaško, za sveto-ivanski okraj posestnik Domjanič, za bistriški okraj posestnik Tito Ožogovič. za stubiški okraj župnik Kralj, za jastrebočanski okraj bivši renlkin ravnatelj Torbar, za velikogoriški okraj mernik Pintar. Slednja dva okraja sta bila najbolj nevarna. Torbar je vendar dobil nepričakovano veČino 78 glasov, kljubu plomenitašem Drn-ganičancem, ki so vsi kakor iz onih ust za Haca glasovali. Veliko trji je bil boj v Veliki Gorici, kajti narodni kandidat je dobil samo večino dveh glasov. Avrel Kuševič, ki je bil od leta 1861. som na vseh saborih zastopnik turopoljskih plemenitašev, ie padel. V Varaždinski županiji izbrani bo sledoči narodnjaki: v Klanjci selski sodeč Milčič, in v Varaždinskih Toplicah pristav Antolek-Orešek. V Križovski županiji narodnjaki J in sicer v Vrbovškem okraji Martin Ožogovič, bivši sndeo. v Novom Marofu veliki bilježnik Bubanovič, v Bukoy.ru župnik Beruta in v moslovnškem okraji Ivan Vončins. V reški županiji sledeči narodnjaki : v Cirkovnici Tur-koviČ, v Delnicah Mrazovič, v Brodu Rački. V mestih in trgih sledeči narodnjaki: v Varaždinu trgovec Pust, in župnik Jagič proti banu Bodekoviću in njegovemu doglavniku šuhaju! !! Bogme vredno jo tukaj postavi! i tri vzklicalna znamenja. V Senji trgovec JakiČ, v Karlovcu dr. Makanec, v Križovcib župnik Ferkič, v Koprivnici odvetnik Spišič in v Sisku trgovec Kotur. — Starčevičjanca sta izbrana dva: okrajni sodeč Halper v sv. Križu blizo Krapine in dr. Anto Starce-vič v krapinskih toplicah. — Vlndno-mngjnronski kandidati so Bledeči izbrani: v Vinici mameluk Malačio. v Vidovcu mameluk Kis, pa samo potem, k» je obeča) za revizijo nagodbe delovali, tedaj nasproti vladnemu programn, v mestu Oseku ministar Petar Pejnč mogel svojemu narodu še toliko več koristiti, kakor mu jo koristil hirajoč v Žanr bn htlilitiii razgled. Denes so bodo v obeh zbornicah državnoga z bora volile delegacije. V poslanski zbornici bodo skrajna lovica poskusila smešno, torej tudi neplodno demonstracijo, da so ne bode volitve udeležila in da bode šo enkrat na dolgo in široko povedala, zakaj noče volit'. Za drugo jo iz državnega zbora in i/, notranjo politiko Bploh lo malo poročati. II< rbst izdeluje adreso providnost onega ukaza, ono besedico ustvarila, kloru je sicer kratka, a vendar toliko pomenljiva, tako sladka. Kdo onih, kteri je že dobil „pol hleba in kar jo treba", se ne spominja veselo in hvaležno bcsod.ce „ruht!u? akoravnn so ta bolj s padlim glasom izgovarja, preslišal jo vendar nisem mudar in ne prosliši jo nikdo, posebno no enoletni prostovoljec, k ter emu so nenavadno rado ž njo postreže. Tudi mu veliko pomaga pozabljati težavo prvih vaj dohriknnjc moža, ktoremu se blišče na vratu dve, štiri in šest Klatili zvezd in kteri mu pravi, da je enoleten prostovoljeo inteligencija vsakega polka, cele armade. Kdo hI no poslušal takih besed?! Nehote pa som so spominjal pri takih priložnostih Dežmaunvcgu „tagblntta", v kterem se navadno bero „Intelligonz und Kapital", tako kakor „Eđuard und Kunigunde*. In bil sem za trenotek prav žalosten, kajti ves svoj kapital som pri sebi nosil, ako Ka nisem v kaki krčmi pustil. So vu': kakor do-brikanje častnika pa olajšajo ramine bolečino pogledi občinstvu, ktero tako rado premeri od temena do korona lično oblečenega prostovoljen. Posebno nježni spol daruje mu marsikter skriven pogled. In on si je svoje lepoto svest, zato se sprehaja zdaj po „gosposki", izdaj po „kolodvorski" ulici, zdaj hiti v drevored, zdaj I na postajo; se zaljubi kmalu v čmolasko, kmalu v ru- na krono. Brati je, da bode adresa precej pohlevna, ker bi Herbst rad vsaj nektorim frakcijam državnega zbora žnjo zadostil in jih tako pridobil, da bi za njo glasovalo — najlepši praktični dokaz, da se v Avstriji no da vladati samo po Herbstovi glavi. Adresa se bode bržkone uradno poslala tudi gosposki zbornici 8 tajno željo, naj bi tudi ona njoj pristopila. Kaj misli gosposka zbornica v tej zadevi, to je šo tajnost. — Obor, ki ima poročati o spremembi tiskovno p o b t a v o d a j e v liberalnejiem smislu, je baje izdelal neko poročilo, ktero pa je vbo prej, nego da bi zadostovalo tirjatvam količkaj svobodnega tiska. Kavciio, kolek itd. vse ostane, samo objektivno obravnavanje se bode odstranilo. Ako so ustavovorneži r< s boje reakcije, naj bi so požurili izdelati svobodno tiskovno postavo, a ti ljudje so do zdaj svobodi največ škodovali in njih neslavna dela bodo svobodi še škodovala, ko že o ustavovercih ne bo no duha no sluha. Celo centralistični m novinam iniponirajo h r-vatske volitve. Tako n. pr. pile „N. fr. Pr." : Izmed 65 volitov za deželni zbor hrvatski so jih je včeraj 34 dovršilo, Volitve so postalo tolika zmaga za narodno opozicijo, da presega zmaga najsmelejšo nade to stranke, r ko ravno |o vlada s svojim volilnim pritiskanjem daleč prekosila dola napoleonskih prrfektur. Razpisali so so oferti za železnice, kterih parlament nikdar ni dovolil; vlada jo žugala npozicijonalnim ur.-dnikom, da jih odstavi, voditelje narodno stranke so zapirali in so proti stranki sami pustili marširati vojako in žandarmerijo. In če pri vsotu tem med 34 volitvami ni več nego f> iinijouističnih, jo komaj še dvojiti, da bi v deželnem zboru narodna (»pozicija ne bila v veliki večini, in prav lahko bi bilo mogoče, da bi novi hrvatski zbor svojih poslance? ne hotel pošiljati v ogerski državni zbor. Iz Zagreba so naznanja, da so lotos Jelnčičeva sTavnost no bode prepovedavnta, ampak da so bode uradno obhajala. Novice" pišejo med drugimi o g a I i š k o ni predlogu : „Pomaka dežela ima pravico zahtevali svoje pravu, Galicija more prositi lo koncesij,; pomska nooo od dunajskega /bora nič, ker jej nič darovati no more, ga-liška pa so Emirom suče okoli dunajskega zbora, nađe* jaje se, da jej Nrmei „tnilostljivo" darujejo posebne pravice in da potem oni v zvezi z Nemci postave diktirajo vsem dragim deželam ra/on Ogerske, ki se jo izpulila iz oblasti nemške, čeravno jo jo dolgo Schtner-lingovn vlada trdo prikleneno držala. Mi Galiciji privoščimo obširno avtonomijo, kakor vsem drugim deželam v habsburški monarhiji, ali protestovati moramo zoper tO, da so Galiciji le za diobtino več da, kakor vsaki drugi deželi. Zato morajo naši poslanci odločno zoper gališke privilgije so vstopiti!, kajti čas privilegij jo pri kraji, kar denarni iu krvini davek vse dežele enako odra j tU jej o. — Zakaj neki pa so dosilunal Nemci toliko Bolasko, kmalu v belolasko ter osnanuje svojo zmago po Caesarjovo: veni! vidi 1 vici! Kmalu stori bolj in bolj rastoči mraz vsem telesnim vajam konec. Zima prikima, tičico spodi, vojak pa v vojašnico beži. Prostovoljec so zdaj postavi zopet na svojo mesto — na šolsko klop. Akoravno so to klopi priprostejle od Že priprostih gimnazijskih klopi, se vendar na njih dobro, vHaj brez skrbi sedi. Tu ni so bati no dvojko, ne trojke, tudi onoga „klascnhucha" ni. Roči morom, da so vojaškim poveljstvom velikokrat krivica dela, ko se trdi, da so utelešena ostrost, da zavirajo vsako prostost. N.iši šola jo bila takovšna, kakorioo smo si sami želeli. Na mizah smo imeli priprave za različne žeje. ostanke stnodek, dober giižljiij našemu snaživcu, vse križem razmetana vojnška pravila, mnogovrstno narisano pokvoke iu tako še več nereda iu priličnih stvari. Nauka pa največkrat ni nič bilo, in kader jo bil, bil je prav zanimiv, posebno ko nam jo visokoučeni častnik razlagal dobo kamenja, žolezja itd., nam pravil o čudnih podzemeljskih močeh, ktere ognjenike stvarijo, o ledenih gorah, kako nastajajo in so promičejo, o sneženih mostili, o zemljomorskih stolcih, o sinusu in konusu, o nekdanjih kineskih topih v podobi orgelj, o Krainor-ji in Armstrong-u, o sestavu trdnjav, kterega jo učil San Michello, Albert Diirrer, srca imeli za Poljake , da jim je štajarski Rechbauer že davno hotel posebno pogačo peči ? Vzrok te srčne ljubezni ve ves svet: Poljaki se ne vedejo za Slavene; oni so le Poljaci in druzega ne, in kakor Nemci hočejo gospodovati drugim narodom, tako Poljaci v lastni deželi gospodujejo Rusinom. V vse to so tako zagrizeni, da tudi pravični dr. Smolka ne moro prodreti s poštenimi svojimi namerami." Andrassv in ogerskega pravosodja minister sta se v „prijaznom pogovoru" toliko sporazumela, da bode Andrassv cesarju priporočal, naj sprejmo Horwa-thovo demisijo. Z njim zapusti miniatcrstvo najpopularnejši in nsjdolavnejŠi ogeraki minister, ki je bil plemski koteriji žo dolgo na poti. Ogerska gre rakovo pot v vsacem oziru in hrvatske volitve jej bodo to pot še bolj ogladile. Ruski car je čestital nemškemu k sklenenemu miru. Carica potuje v neko južno-nemško kopni in se bo 2 dni mudila v Berolinu. Srbska vlada pripravlja svoje predlogo za letošnjo narodno skupščino ; med predlogi je tudi oni o vpeljanji porotnih sodnij. Iz Črne gore se piše: „Gorčakov jo pisal knezu Nikiti v imenu ruskoga carja, o kterem piše, da s posebno pozornostjo opazuje knezovo prizadevanje povzdigniti Crnogoro. Pismo zagotovlja, da ima ruski car mnogo simpatij za črno goro." — Mirovna pogodba, kakor je bila dogovorjena v Frankobrodu, določuje glede vojne o d š k o d-n i n e v članu 7. tako-lo : „500 milijonov frankov so bode v 30 dneh takoj potem plačalo, ko bo francoska vlada v mestu Parizu zopet svojo moč in veljavo zadobila. Tekom leta 1871 se bode plačala ena milijarda in 1. maja 1872 pol milijarde. Zadnje tri milijarde se morajo plačati do 2. marca 1874. Od 2. marca t. 1. počenši so morajo obresti od 3 milijard vsako loto 3. marca s 5 odstotki plačati. Kar bi se od onih 3 milijard naprej plačalo, od tega ne bo treba počonši od dne plačila več plačevati obresti. Plačevati se sme samo v prvih nemških kupčijakih mestih in aicor v metalu ali srebru ali v biljetih banke angleške, pruske, kraljeve banke nizozemske, belgiške nncijonalne banko ali s plačilnimi nakaznicami in polnovrednimi monjicami prve vrete. Francoska vlada bode 3 meseca poprej nemški vladi naznanila vsa plačila, ki jih misli odšteti pri nemških kasah. V mirovnih pogodbah jo tudi točka, da so ima okolo Metza ležečo okrožijo zamoniti za arrondis-sement Bolfort. Komisija narodnega zastopstva bodo v to privolila, ker Francoska pri Belfortu Škrat toliko zemljo pridobi, kakor bi jo imela odstopiti pri Metzu- Pariz in okolica jo doživela zdaj dobo vesol nega uničevanja. No le da v Parizu žo ni nobeno oblasti in da ona dola proti drugi, pokončujejo tam Vauban, Cormontaigne, CbaBseloup, Carnot. Ubogi avstrijski častnik, koliko moraš ti vedeti, šo celo to, kaj se pod zemljo godil Svost si samo pol talenta, atopil sem na stran večine svojih tovarifiov in sklenil, po zlati zvezdi ne hrepeneti. Predpustjel „Tega je treba dobro poguati !" pravi prostovoljec, kterega že kinčate dve svileni zvezdici. Ni je veselice, ni ga plesa, kterega bi on ne obiskal. Soplesavci in plcsavke pravijo mu navadno „gospod lajtnnnt". Godi se to iz dvojo vzrokov. Eni ga tuko imenujejo, kor ne poznajo njegovo kakovosti, drugi pa, ker vedo, da se mu s tem prikupijo, kar bi so gotovo no, naj bi ga zvali „frajtarja". Poddesetniku je dobro znano, da jo nositelj grdega imena, a tolaži so, da je s tem povišanjem na potu do generala in pa, da ga gospodičine rade imajo. Kolikokrat pride v vojašnico ves okinčan s križci in svetinjami, ktore mu je prinesel kotiljon, se ve da ne Sadova. Na vratih vojašnice stoječi trobec zagledavši ga prijel je za robec, da za trobi generalmarš, znamenje bližajočega se generala, ali k sreči zapazi še o pravem času, da je dohajuči le njegov nopo8rednji predpostavljeni. Kakor vse mine, mine tudi zima in ž njo zimske veselico. Pomladanske in poletno vajo bo nastopile. Dan za dnevom se hodi po cestah, plazi po grmovji; stare spomine kakor Vendomsko statuo, ktera je bila lita iz 1200 uplenjenih kanonov in postavljena na spomin zmag leta 1805 in 1806. V torek se je zgrudila in prelomila na tri kose. Od Thiersovega domo vanja stoje samo šo 4 stene, iz poslopij Napoleonskih prinčev vso odnašajo. 17. t. m. se je stolp za smodnik, po drugih tolegramih — fabrika za patrone z grozovitim brumom in veliko škodo razkadila v zrak. Stre-Ijanjo se nadaljuje in če tudi ue bo Thiersova armada Pariza premagala, v kratkem mora pasti zarad notranje needinosti in slepote. Kot izrastek pariškega upora naj omenjamo, da so pariške ženske v velikem zboru sklenile, da smejo žene biti tudi — oficirji in mašniki gori do škofa. Vos Pariz bi bil zdaj smešen, kakor malokdaj, ko bi ne bi 1 tako — žalosten. Ha/ur stvari. * (Kakor pri aas na Stirskc m). Prejšnji vrednik časnika »TrentiDO*,, O. Prato piše o Ilohen-j vrartovom predlogu glede- deželne avtonomijo: „Ko bi večina državnega zbora ta predlog grofa Hohcnvvarta sprejela, prodno bi so tako ali tako popolna narodna avtonomija Trentinu zagotovila in zavarovala, prišla bi naša dežela šo v mnogo žalostne j i položaj nego je zdaj, ker hi bila s zvezanimi rokami in nogami prepuščena legislativni oblasti tirolskega deželnega zbora." — Isto velja o nas, kar smo že često poudarjali, a iz Kranjske se nam vedno odgovarja s tirjatvami po širših deželnih avtonomijah l — * (Najnovejše slo pa rije.) K kapucinskemu guardijanu v Celji jo prišel to dni Llativitez, ki je trdil, da jo vrednik katoliškega, v Rimu izhajajočega dnevnika, in jo tirjal milodarov za papeža. Gvardijanu je bil slepar že poprej naznanjen, in dal ga jo po žan-daijih posaditi za zapabo. Našli so pri njem priporočilnih pi8om na tindvojvodinjo Sofijo, škofa Zvergerja itd., ktera je seveda sam pisal. — Enako sleparijo nam jo nedavno pravil župnik iz dolenje SLirske: Zidovi so začeli oblezovati našo pokrajino in skupovati — žensko laso. Ker so našo deklico niso hotelo rado ločiti od najlepšega ženskega kinča, izmislili so si ti židovski poštenjaki povest, da se bodo iz teh lasi za svetega očeta izdelal mašni plašč, in da ga bodo v Gradcu tkalo samo plemenito gospo — in marsiktern slovenska devičica sejo vsedla na židovski lini, in zdaj ostriženo glavo razkriva slovensko neumnost. * (Gorenjska železnic a) gre od meseca maja počenši vsak dan dvakrat sem ter tje, to je iz Ljubljane v Trbiž in i/ Trbiža v Ljubljano, in sicer iz Ljubljano prvikrat zjutraj 40 minut po 6. uri in pride v Trbiž ob pol enajstih dopoldne, — drugikrat, pa 35 minut po dveh popoldne in pride 20 mi- zdaj sem podil sovražnika, zdaj je moral on pred menoj bežati. To bi prostovoljca zopet obupu tiralo v naročje, ako bi ne bilo po deželi onih dobrodejnih naprav, kterim so krčma pravi, in pa pri polku onega m a-g n e t a , kterega b r a n j e v k o , ali marketenderco kličejo. Ta je zelo postrežljiva s svojimi žomljami, klo-basicami in pivom. K tej se prostovoljec kaj rad zateče, kjer se kmalu tako o/iti, da pravi: „Poletno vaje presegajo b svojo lepoto šo celo razlaganje o podzemeljskih močeh, o ledenih gorah!" V tem času je postal enoletni prostovoljec desetnik, morebiti še celo naddesetnik. Bajonet, čez vsisao Drag. ,lam-brelak, — čemu se imamo nadati od našega glumišta V — Lista k." — Pri razstavi v Gradcu 1870. I. s zlato svetinjo nadarjena. Prva Štajarska c. kr. priv. tovarna (fabrika) ognja in vloma varnih blagajnic (kas) za denar in pisma, miz za pisanje Vincencij-a kaiHliilli-a v (irarici, tovarna: Beethovenatrasse 21, priporoča avoje iz najboljšega Stajarskega lilaga, s ključavnicami po posebnih patentib, in naJBolidnnjo dovrSene izdelke, za ktere je porok, po jako znižani ceni. Proti primernemu vplačilu na olnjšanje p. n. občinstva tudi plačila na svoto. (C) Izključiva prodaja pri A.XXt,QTCX KOrOSi, železninnr, GriesgasRo Nr. 10, v (iradci. Opernring 21, im Ounsiji. Vlekle so bodo 1. Junija. ISTI c. kr. državne srečke od leta 1839w dobitki gld. 300 000, 280.000, 220.000, 75.000, 00.000, 50.000, 30.000, 25.000, 2000 itd. ild. Samo šestkrat se se vlečejo te srečko in mi oddajamo, da se vsakdo z malo vlogo lahko udeleži, kol okovane 20le. deleže, veljavne za vsi h G srečkanj na petine srečk po lO goldinarjev enega brez poznejega doplačila. Kakor hitro se vleče delež v seriji, ga kupimo, ako se to želi, nazaj za 14 gol d., kar daje gotovega dobička 4 golil, pri vsacem (pri 20tih 80 gld.) in tako se lo dobiček ne pa zguba doseže. Ako se pošlje ali na pošti vplača 10 gold. za delež (za lOtero 96 gold.. za 20 del. 185 g o 1 d.) so dotične srečke takoj dopošljejo. (2) F»r*©glecll In 1 mitozi fsvoeltanja brozplaeno. BetbSGMM k CleiSip^ na Dunaji, Opernring 21. R. Mayr-jev bal^ssm za uri«* maxsifi. iis %sa <*i*c*4hi)j<* ki*vi. Prignano izvrstno pomaga ta caj /oper p u ti k o proti n in trganje zoper kronična spahnila na koži odprte rane itd. in je saradi isvariri dnih vapeliov kakor tudi zbog niske cene vse enake predmete dalo č prokoči!, tako da je v kratkom čuhu no le na Štajerskem ampak tudi v sosednjih deželah na posebno dobrem glasu. R. Mayr-jev vesoljni < ;i j zoper! puli It o Hitro potolaži često jako hude proti-naste, revmatične in nervozno bolečine; za trganje v sklepih in mišicah navadno znano pod imeni : bol v križu, z v i-n e n j e sklepnih kosti, t r g a n j o po udih, bolečina v bedru, tresenje, splošna s 1 a b o 8 t živcev, hromotn, je imenovani balzam kot mazilo poseben pripomoček, ki so jo že mnogokrat skaznl in seno do dovolj ceniti. Cona enega zavitka čaja z navodom je 80 kr. in 45 kr.; sklenica balzama za ude mazati 60 kr. n. v., Manj nego on veliki zavitek č a j a ali 2 s k 1 c n i c i balzama so po pošti no pošilja. Glavna zaloga in razpošiljatev za oba predmeta pri Richard-u Mayr-ji, lekarni-čaru v Gleisdorf pri Gradcu. Z a 1 o g a za Maribor: J. W. Kun i g , le-karničar v Tegetthof-ovih ulicah; Celje: Baumbach-ova lekarnica ; G r a doc: h r a t j e O b e r r a n z m e y e r Drog. in J. I* u r g 1 e i t-n er, lekarn, pri jebnu ; Dunaj: P e z o I d & S iis s; Celovec: A Boi ni t z lekarna na starem trgu. (2) Rothschild & Comp. Opcrnriiit;. 21 TD u n a j. Nove iifljugoilrii.se iS ral is c* aViižfcVr z dobitki od gold. 300.000, 250.000, 220.000, 200.000,150.000, 140.000, 100.000, 70.000, 50.000, 25.000 itd. na 20 c. k. avstrijskih srečk od I. 1864, Kolekovan svotin list velja gld. 8 kot prvji svota ; na 20 kralj, operskih državnih srečk, Kole kovan SVOtin list velja gld. 6 kot prva svota ; na 20 ces. turških srečk, Kolekovan sv6tin list velja sld. 6 l gld. 10 eden -10 po ({Id. 95 — 20 po gld. 185. ProniesMe za vsako Mreekaiije. Naroči 1